fMUTiU) (it. wy a1 BY TO ACT OF OtBPO—l | IMT, Ol yPI AT THE Wt QFWB1 OF fit YOEK. W. T. By rtte ki prestol. S tem, da se je poskus ponesrečil, pa se niso kraljevi pristaši opustili svojepa načrta. Monarhisti so hoteli spraviti bivšega avstrijskega cesarja Karla ■v Budimpešto, kjer naj bi zasedel prestol ter izdal na narod prokla-klamaeijo. Na nasvet sp ojili ožjih prijateljev se je Karo! skesal. Uvidi I je dramatično možnost t»*ga načrta, obenem pa tudi obrnil pozornost na drugo stran. Izprevidel je namreč, Cm 1 • i bil v zasmeb, ne samo Budimpešti, pač pa eeleaiu svetu, če Iti se načrt izjalovil. Podrobnosti tega načrta vsebuje neka dunajska brzojavka. Ro-jaliNti so najprej obrnili na bivšega notranjega ministra Benecky-ja Ta je o(>i>kal Karla v Švici ter mu prcdlažil načrt. Kralj ga, je sieer zavrnil, obenem je pa stavil protipredlog. Izjavil je, da je voljan stopiti na madžur^ki prestol, če bi ga priznale Francija, Ru-niuuska in Poljska. o«irouia. če bi se vsaj molče strinjale žn jim. V slučaju, da bi prišlo do tega. bi se moral Karol odpovedati avstrijskemu prestolu t« »■ se posvetili samo Madžarski. Tega pa Kor-liček zaenkrat še noče storiti. Zavezniki so skeiu1!, da sc lic bodo čisto nič vmešavali v notranje ogrske zadeve. Habsburžane zastopa v Parizu parmski prine Sikst. Pomaga mu grof <'olleredo Mannsfitld, katerepa žena je Amerikanka. Vatikan baje z vsemi silami podpira to najnovejše monarhistič-no gibanje. Madia ri so zaenkrat «*isto indiferentni ter »e popolnoma nič ne brigajo kdo naj jim vlada. Zanje je glsvno vprašanje vprašanje želod-a. MONARHISTI NA BAVARSKEM •MALA EXTENT A' JE DEFENZIVNA ZVEZA. Rim, Italija, 26. septembra. — Ko se je danes pogovarjal z nekim časnikarskim poročevalcem C,lj tega gibanja je sepetn* usta- n munski raus;ster Take Jonesou. nevitev menijev Nemčiji. - L dii ima takozvana .nice na teh P0™" „„ , •, .. , . čilih, je seveda težko ugotoviti v ga zagotovila j« dan državnega . , , . * . .......* sedanjih dneh negotovosti m pre- <>d*eku klerikalne stranke, župnik Vare Pranisiili dobro, koma kosti vročili denar zt postati i v stari kraj afi pi za vožajt listka. Bedej »vise v času asgoiotuH bi hitro bogat, ne cM« ne tvojega bližnjega. ecentje inaakoft li bankirji reeUjo povsod, kakor gobe po dežju. V tek časih ss sUvijo v denarnem prometa nepričakovane aa preks (Urin tiknianta In premožnim trrdkam; kako bo pe malin naiakuAenhe aaAetnikom eofoia Iapolniti svoje neutemeljena obljv be» Je velike vprašanja Ne*s danermm poiiljatve as sednji tea po novi sreai in ne nov primerne eedenjm razmeram ▼ Evropi dovolj hitro in sanee Uive ispU^njaje. Vterej ess MinneU an poftfljetv* jn«oalovanakik kron pe de 300 kron......$ 3.00 400 kron......$ 4.00 600 kron......$ 5 .00 Vrednost danerjn aadej ni 'I i« tefe razloga ns prej. 10 raAnneme pe eani > 1000 kron......$ 0.50 8000 kron......$ 47.00 10000 kron......$ 94.00 ja aa veftkret neprtte nI mofoie podati natenine eene vne dne, ko nam poaiani denar doapc pe Daassetlc Money Order, ali pe Tvrdka Frank Bekser, It, Ve« Točk, M. T. BOMBNA EKSPLOZIJA V MILANSKI TOVARNI ANGLEŠKI VOJAKI PATSULIKAJO PO CORKU. NOVOSTI IZ ! VELIKA EKSPLOZIJA V i PQUAKI ZAVZELI POLITIČNIH TABOROV CORKU NA IRSKEM TRDNJAVO GRODNO Harding1 in Cox se bosta sestala. Velika eksplozija v Corku je po Boljševiki se tudi na drugih kra^ Cox je imenoval Hardinga vzrojila prcej škode. — Prednja jih umikajo. — General Wrangel "pivo vara ar j a". — Gompers pri. stran neke velike prodajalne je prodira proti severu, šel z barvo na dan. bil* razrušena, - ------Varšava, Poljsko, 27. sept. — septembra. — „London' Anprlija1. 27. septembra. Grodno, ki j.- važna trdnjava v tla v zp.Mlovini pred- X jutranji uri se je celi wverozapadni Rns^ji, blizu Litvin- mpanj se bo najbrž ( "rk StrrSt,1 vsled eksplozije, k« Lke meje, je t>o vroeem boju padlo 4. oktobra, katerega s0 ^ zaivni',a v/m velikih v roke (,et PoIjaki.so r«^^ ____pr«Mlajaien in^sta 111 ki le to i>ro- < . .. ... Marion, O., 21 Čud na episoela v Spiojrel (irove 'lHja,no POPolnoma razrušila. \ v bližini Fremont, O., da prisostvu- ,st*>,n *';,su JP bl,° ''Mlt' stre,jirn-»e jeta tam razkritju spominske plo- s P,,skan»» "> Strojnicami, — kot See 11a east vojakom, ki m. padli S° Jrlasl v nekem 1»"»^« « r°rka se je vre rili mnopo vojnega materijala. Poljaki so bili že pred par dnevi ol>k<>lili mesto, ki je bilo sredi- M-e boljseviških si! na severo- v svetovni vojni. Kot se je vre- nH New« '.. Vee oseb Je i raj objavilo v republikanskem sPa,° °b -^»eksplozije v dotie- vzhodu, poljski meji. bosta ob tej pri glavnem stanu liki govorila oba kandidata. Na trditev governerja Coxa, da je senator Hiram Johnson zahteval od senatorja Hardinga kert predpogoj Si; njegovo ►odelova- nem poslopju in vojaške oblasti iz-j — Severno od Njemna — se na-predsedniška jav^ai°» so '»orr.be ocivid-;^alj»jp porodilo — zasledujejo na- no položene v eno izmed velikih či odtlelki umikajočega se sovraž izložbenih oken pro«lajalne. inika. Ponovne sovražne napade Tri osebe so bile v Belfastu pri Ljubicn smo uspešno odbili, hladne krvi umorjene, očividno iz Severno od Kovna smo uničili osvete radi umora nekoga poliei- - , - j . . .. sta ter ranjenja številnih nadalj- nje pri kampanji, da se sle«lnji ^ J obveže, da bo odklonil katerikoli . . 11 - «;i • - t- 1 x eliki izgredi so se zavrsili v pre • ? -, , Belfastu ter se glasr. da je prišlo je senator Harding odgovoril, da «... . J 1 „ ____;, „ . , , j veliko število ranjencev v tamo- n stopil senator Johnson nikdar s - • , , - v ... . ., .. . tako zahtevo na dan. ^el.k. oddelki vo- Cheyenne, Wvo„ 27. septembra.' Jafva patru irajo po mestu s „ j V, - I "klopnimi avtomobili. Besede governerja Coxa prod *vo- ^^ AnpHja 27 Spptembra jemu republikanskemu nasprotniku posta'Jajo vedno bolj ostre. Sedaj je celo imenoval javno senatorja Hardin ga "pivovarnarja"*, devetnajsto sovjetsko brigado. Ukrajinska i-rmada je povečala svojo postojanke pri Zbružu. Carigrad, Turčija, 27. sept. — Protiboljševiški voditelj v južni Rusiji, general W ran gel je izdal proklamaeijo, v kateri je pozval ]»od orožje vse svoje pristaše ter DELAVCI SO ZAČELI ODHAJATI IZ POSLOPIJ, KATERA SO BILI ZASEDLI.E — TOZADEVNO POVELJE JE IZDALA ZVEZA KOVINARJEV. — IZJAVA ITALJANSKEGA MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA GIOLITTIJA. Milan, Italija, 26. septembra. — V pisarni neke tukajšnje tovarne je eksplodirala tyuuba. ki je raznesla blagajno. S prvo so domnevali, da so eksplozijo povzročili zločinci, pozneje so se pa vsi strnili v mnenju, da je bilo to delo radikaleev. Milan, Italija, 26. septembra. — Zveza kovinarjev je pozvala svoje člane, naj odidejo iz tovarn, katere so zasedli. Odhajati bodo začeli v ponedeljek. To je uspeh pogajanj med tovarnarji in delavci. Tozadevna pogodba je bila podpisana v Rimu. Za pogodbo je bilo cddanih nad 130.000 glasov, proti pogodbi pa ie 45,000. Vodstvo zveze nravi, da morajo pustiti delavci tovarn** v takem stanju kot so jih dobili, ko so jih zasedli. V vsaki tovarni naj ostane poseben delavski odbor ki bo predal vodstvo b!všim posestnikom. Delavci bodo potem en teden prrznovali, 4. oktobra bodo pa zopet začeli z delom Vodstvo obrtne >:veze je izdalo manifest, v katerem pravi med drugim tudi sledeče: — Naša zmaga 3«? ponižala naše nasprotnike ter jim dokazala, da £re v tem slnčaju za prevrat. Novi odnosa ji med delavci in delodajalci pomenjajo pravo revolucijo v tovarnah. Delodajalci so fak-tično izpubili vso svojo moč. Manifest napada radikalce ter jim očita, da so skušali zmanjšati zmage. Rim, Italija. 27. septembra. — Na interpelacijo glede položaja v kovinarski obrti je izjavil v senatu ministrski predsednik Giolitti, da bo na vsak način poskušal preprečiti vsako izprtje. V vseh ozirih si i»o tudi prizadeval preprečiti stavke. Po njegovem mnenju vladajo ;edaj še precej normalne razmere. Bodočnost države je odvisna od rešitve soeijalnega vprašanja. SMRT ZARADI RAZTRGANE OBLEKE Družinska žal o igra v Clevelandn, k« se je za vršila na tragičen način Ranjeno ^amoljnbje žene. Cleveland, O., 27. septembra. — Pretekli petek, v zsrodnji jutranji tiri. je 27 let stari John Rakinski z Aetna Road umrl v St. Alexis bolnici. Njegova žena, 19 let stara Bessie Rakin^k ie bila aretirana ttr stavljena pod obdolžbo umora. Mlada žena je nastopila pred sodnikom Silbertom popolnoma zlomljena. Solze so ji tekle neprestano po licu in vsled ihtenja je Lila komaj v stanu govoriti. Lord župan Terence MacSwiney ratl Protl severu, iz Corka je preživel nadaljno zelo slabo noč v Brixton jetnišnici. _ - . Danes je bil zelo slab in izčrpan, ki prosi za odpuščanje, ker ima ne m - , . . . . . 1 , , : , • 1 Tako poroča neki buletin. katere-vedno v rokah pivovarniske akcije. Istočasno je . , • 4 . , . 1 — Stara sem devetnajst let, — t;:koj zat^m začel uspesno prodi- - , , . ... 1 JJ rekla. — Nisem bila se stara 36 ŽRTEV EKSPLOZIJE. Policijski uradniki ter agenti justičnega departmenta, katerim se je poverilo preiskavo glede ek- ^overner tuli1"3 JC izdala liga za samodoločbo _ , , u< 1 j Irske. Do polnoči je spal le malo, ostro napadel AMieeler-ja, pravne-' . i , , t rn . ' , .. ^^ VT _r . „ a. 1 1 1- a tom ,asu sploh ne. To je 46. splozijc na Mall St. v New Yorku, ga zastopnika Anti-salonske lige. I , . . , , , , „ ' i. . . . v . I dan njegove stradalne stavke. so dali včeraj zvečer izraza upa- katerega je označil kot sužnja re ! — - r nilK1iL'incL'0(T!l frlurnoira cioria Belfast, Irska, 27. septembra. —*>1 ju. da bodo mogli pokazati v te- . . . prelivanja krvi. I vendar policijski uradniki, da ta tičal v tem namen, ki ga je zelo _ ... , , - - A 1 . vzlovoljil Dnblin, Irska, 27. septembra. —'cas 111 Potekel zaman. Washington D C °7 sept — V Brat g Pogajanja med Japonsko in Združenimi državami glede priseljeniškega vprašanja so stopila v kritični stadij razvoja, — kot je izjavil prejšni finančni minister Sa-katani v nekem poročilu na svojo stranko glede pogovora, katerega je imel z zunanjim ministrom, baronom Učida. Kot je izjavil je to edino obvestilo, ki ga je mogoče dobiti glede pogajanj med obema deželama. Minister za zunanje zadeve je izjavil, da sta obe vladi storili kar je bilo v njih moči, da dosežeta zadovoljive rezultate. Prejšni ministrski predsednik Okuma je v posebni izjavi napadel skrivnost, katere ae poslužuje vlada t zvezi 9 californijakim da je eksplozija posledica smrtno-nosne bolezni, ki se je lotila Evrope in ki tiči tudi že v nasi krvi. vprašanjem. On zahteva, da se javno mnenje opozori na rewnost pogajanj, ki se vrše. V svojem poročilu pravi nadalje, da ne po-menja navzočnost 100,000 pridnih Japoncev v Californiji nikake nevarnosti za Ameriko. Resnična nevarnost prihaja od anarhistov in boljše vikom, ki prihajajo v velikem ateviln v Združene driave. Konečno pa pravi Okuma: ' — Apelirati moramo na pravično sodbo razumnih Amerikan-cev in če treba, na narode celega sveta. - Ke rpa je še vedno vstrajal pri svojem sklepu, sem mu vzela klobuk. To ga je tako razkačilo, drt je pohitel v drugo nadstropje, kjer je raztrgal na tisoč koščkov mojo najlepšo obleko. Pokazal mi je cunje ter šel nato zopet navzgor. Šla sem za njim ter videla, kak jc pričel trgati mojo drugo obleko. Hotel d sem mu jo izt rgati iz rok, a on mi je dal tak udarec, da sem takoj padla na posteljo. Prijela sem pod zglavje, kjer smo imeli skrit revolver. Ne da bi si mogla pojasniti, kako je prišlo do tega, sem imela naenkrat revolver v roki. — John je planil name ter me pričel pretepati. Tedaj pa je počil strel in John se je zgrudil na tU. Rakinskija so spravili v bolnico in malo pred svojo smrtjo je izjavil: - Moje žene ne zadene nobena krivda. Revolver se je slučajno iz-prožil. Sodnik Silbert je izjavil danes: — Po mojem mnenju bi ne bilo mogoče najti poroto, ki bi spozna la žensko krivo umora po prvem redu. Vsled tega je treba obdolžbo DENARNE POŠILJATVE V ISTRO, NA GORIŠKO IN NOTRANJSKO. Izvržujemo denarna izplačila popolnoma zanesljivo in sedanjim razmeram primerno tudi hitro po ecli Istri, na Goriškem in tndi na Notranjskem, po ozemlju, ki je zasedeno po italjanaki armadi Včeraj smo računali za posilja-tve italjanakih lir po iledečik cenah; 50 lir ____% 2.80 M 100 lir ____% 6.00 300 lir ----$14.40 600 lir ----$23.00 1000 lir .... $46.00 »•• Vrednost denarju sedaj nI stal« na, menja so večkrat nepričako« vano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne eene vna« prej. Mi računamo po Oeni istega dn4, ko nam poslani denar dospe t roke. Deoar nam Je podatt najbolj p* Domestic Portal Money Order. aH pa New York Bank Draft. j Prank Sakter, ' luSesM.9 « i BESI A GLAS NARODA. 28. SUPT. 1920 -GLAS NAHODA" nLOVtNIAN OAILY1 PHANR IAKIIN. ■LOV JU 10 PUBLISHING CO] U LOUIS BENEDIK. Tf m c«ti*n«( a af On C«i Hi aU>i» ana AMraaaaa o* A»w omatan Iratt. aorouflH a« Manhattan. N«w Vorfc C»ty. N. V. -ai— M«ro<«» teSaj« «Mk IsvnmAl n*d*IJ In pranlk««. Ca m«* tot« *mllm Ha UM mm* IM Ca tam Ma aa ACa N«w Varfc za ea«a lata |MI aa pol lata 4* ItM Za iMtanitm za cela lata rta« aa ml Ma mm £m •LAI NARODA vojno in ravno ta administracija je kriva, da smo faktično, še vedno \ vojni, posebno kar se tiče vojnih davkov in najraznovrstnejših vojnih odredb. Ljudstvo se krivi pod neznosnimi cenami, industrija je začela pojenjevati plače so pa staro ali za malenkost višje. To je vse, kar imamo od demokratične administracije. Poleg te ga pa hočejo demokrati, da bi postala Amerika članica Litre narodov ter se s tem obvezal i, vdeleževati se dejanski vseh evropskih sporov ter pošiljati ameriške vojake v Evropo, če bi bilo treba dve tekmo valni državi z orožjem ponižati. Kaj nas briga Evropa, kaj nas brigajo evropske razmere? Na tisi » in tisoče ameriških vojakov je padlo v sedanji vojni, ne za »mer o, pač pa za tujo korist. ma Ameriku od tega? Vsak na svoji lastni koži občuti, kaj ima. ("'o si hočemo že vsaj nekoliko izboljšati svoje stanje, je treba zaenkra voliti republikanskega kandidata. Veliko nam obeta, in č» bo le deloma izpolnil svoje obljube, m- lahko veselimo boljših časov Pest demokratične administracije so prav posebno občutili maj r.erji ter delavci po drugih industrijah. CJompers je sicer za Coxa, toda Gompers bo osamljen v svoj vrsto. Njegov *;la> bodo preglasovali tisočeri v organizaciji American Federation of Labor. Mi nikomur nočemo prevračati prepričanja. Rečemo Te toliko; — Ko ste enkrat v polni meri spoznali dvomlive dobrote, ki vam jih je naklonila demokratična stranka iti ko stt se uverili. da vam niso te dobrote prav posebno teknilo vam ne preostaja ničesar drugega kot voliti ra Hardinga, republikanskega senatorja iz Ohio. Peter Zgaga Dopisi Newburg, Cleveland, Ohio. Delavnke rzaniere »o primeroma b'bre. T»*varne obratujejo s pol-110 paro. Plača proti sedanji dra-irinji je bolj mala. tako da se družinski oče z veliko družino težko preživlja. Tukaj se je zjrodila družinska i rsiiredija. John Raehwinski. gostilničar na 8001 Aetna Road, rodom Poljak, je hotel iti v sredo 1F». septembra na baseball igro. Žena s tem ni bila zadovoljna, ker pa on na vsak način hoče- iti. zjrrabi žena za samokres in gaj — Dvajset dolarjev sem dobil ta svojo sliko. — Kako je vendar to mogoče? S«j ni nič posebnega na tebi. — Po pošti sem jo poslal registrirano, pa se je izgubila. • . * V vrtu je cvetela roža. Oddale«'* >o prihajali ljudje ter se naslaja-Tukaj se vidi. kaj premnreta *lo- li ob njenem \o»ju. ira iti edinost v naselbini. Spo- V kotu je bil kup «moja, in kup mladi je bil dogotovljen Sloven- gnoja je rekel hrošču: ski Narodni Dom, v kratkem ea-j — Čuden, čuden svet. Rožo ho-su bo dokončano delo farne »ole.'dijo duhat. zame se pa nihče ne Vse delo spretno vodi slovenski zmeni. Nihče ne ve, da roža diši stavbenik g. Jos. peni^ar. ivsledtega, ker sem jo jaz pogno- Pozdrav vsem Sloveneem in jil. — Slovenkam sirom Amerike, tebi cenjeni list lilas Naroda pa želim obilo novih naročnikov. Nevrburžan. StujoslntiaitBka Ustanovljena L 1898 Kalni. 3fitturta f Inkorporirana L 1900 GLAVNI URAD v fcLY, MINN. MfFABr BOVUfftM,« 281. Oonemiwgn, Pa. Mpicdaed.: LOUIS BAJLANT. 10C. Fear I'WM, Lorain.. O. tajnC: JOSEPH Indianapolis, Ind. . . ■ Hočem sporočiti znancem in mrtno rani. Drugi dan je umrl prijateljcai da je neniiia smrt ^ 1- 1_ Z —_ . .... .4 1 win«* lkll' ^ w * brala rojaka Lonls /najderja. do* ma iz fare Studenec pri Krškem. Star je bil 4S let. V Ameriki je bolnišnici sv. Aleša. Star je bil k«.maj 26 let. Žena je rojena tukaj od obče čislanih slovenskih starišev. PMeg žalostnih slučajev imamo tudi dosti veselih tiric, odkar stoji naš krasni Slovenski Narodni Doni. Prav posebno pa nas je očaralo društvo *• Lilija" iz Collin-wooda. I)ne 12. septembra je vprizorilo iirro "Zunikerna trojica". Igra je bila nad vso mojstr-ko igrana. < ast jim! Dne oktobra pa priredi dol-niška družba veliko veselico. Vabijo >e vsi delničarji in delničarke. Dali se bomo slikati. Začetek ob 2. uri popoldne. Da bo vese- Prokleto. imate pri vas čudno društvo. Še včeraj mi je pri pijači zatrjeval predsednik, da so vsi člani osli, danes me pa predlaga z:i častnega čiana. • • « Ko je newv orška zakonodaja izključila troje socijalistov. je re kel nekdo: — To je zadnja brca umirajočega osla. Preeej ostro povedano, toda, l:ar je res, je res. bival že nad 15 let. Svoječasno je bil član društva sv. Barbare, ker je pa zadnje leto delal na železnici. se je večkrat preselil iz enega mesta v drugo in je vsled tega tudi društvo opustil, da ni bil član nobenega društva. Bolehal je vodovodne naprave. Ljudem že dalj časa na jetiki in končno G BO. L. BROZICH, ■ k? LOUIS OOSTKLLO. Salkla. Oato. OL JOS. T. QBAHEK, MS 8, PltUbOIffe. LBONA&O DJ. _ john bhA blaboduki ion movtm. nj, ANTHONY MOTZ, IM1 Sa Chicago, DL (TA2V VAROOA, S12f JOHN FLAUTZ Jr4 JOHN MOVEBN, RM m I lli« MATT. POOOKMEX3, X Clh trago. DL BUDOLT PERDAN, Atmmm, eterdand, Oblo. FRANK SKRABBO, MM Vi BL. Dearer. Gola GREOOR Hl»aCiI, «0ThM Alii Johnstom, Pa. Jednotlno giasllo ! "SLAB *"AMODX* V Ženevi je povodenj porušila za vedno za«rpal dne 4. avgusta. Ker je imel dolgotrajno bolezen, r.e bo preostajalo drugega kot nekaj časa piti samo vino in pivo. Ce bi se pri nas v Ameriki kaj lica bolj popolna, bosta iz pnjaz-|ko da sp je ,a-alo p0ffrelme stro. nosti sodelovali pevski drustvil.^ Tem n ^ "Zvon" in "Slovenija Apelira j, iujtMn ^^ darovalceiu hl tlldi se na vse rojaki m rojakinje iz. . . , „ . „ . ... ,,, . , , nabiralcem. Bog vam poplačaj va- oirsimesra < levelanda, da se v ve-1 ° 1 1 liken, številu vdeleže te veselice,!^ dobro delo. Pokojnemu b<»di da tako zopet za nekaj uric poza-|lahka ameriška gruda! biino vsakdanje težave. Frank Zupan. je znano, da je potreboval vse takega zgodilo, bi morali žeje po-prihranke. tako da mu je le mal«> mreti. denarja preostajalo ob smrti. Vi * * * potrebi so um dobri rojaki pri-kočili na pomoe in nabrali toli- ■trmrl tOcaJob m oradalh aadev kakor todl Aenarna voWi\tm aaf wt poflDJajo na ^irnep yN prttoAe naj cs poflUJaJo na proflMii porota« ga odbora. ProflnJ« mm. ■prejem worth Oanor In nHok nt adra^ a vprlfierala m naj poflljajo aa rrbovp«a adraTBlka. Jagosloranaka Katolllka Jcdaota aa priporoča rwem JafoalomMM as pristop. Jednota poalnje po "Natiocal Fraternal Ooo«re«" lastrM. ▼ ■> okra« 9300,000. (tri^totlsoC dolarjev). BoLnU&lb podpor. O«* fcodnln, In poanrtnln Je Izplavala le nad poldragi mlljon dolarjev. Meja okrog S Ona rednih Banov (tre) In okrog 1 ttooe otrok v oddelka. DraStva JednoCe m nahajajo po tesnili aloveneklh naee Mnak« Hun. kjer Jlb fe nt priporočamo TetanorlteT norih. Kdor fteU postal' Oafl naj m sglasl prt UJntea bllSsega drafttva J »K J. Za ▼■tanorlter norih drsate* m pa obrnite na javnega tajnika. Noro drnfltro ee letiko moorl ■ 9 ali Benleeml. Kam prideš danes z nemščino? "Mir" piše: Ravno te dni smo brali v nemških listih, da s o angleški delavci v Ramsfrate zabranili nemški la'lji " Irene'* vboeila v Hotterdamn ihe ladji, vsako po ton brutt »- registra. '»!»•• ladji sta na jadra in Imamo torej dolžnost, svoj materin jezik ljubiti. Kdor tega ne stori, ta je izdajalec, ta je odpadnik. temu nič ni svetega. Kajti nesljiv, ta je nezanesljiv tudi v vseh drugih stvareh in ne zasluži našega zaupanja. Saj tudi v res- Laški socijalisti za sovjetsko Rusijo. Tekom zadnjih I.-i mi po vsej Italiji, to m- pravi, po vseh kra jih, kjer imajo socialisti razpre«b no svojo strokovno in politično f rgani/a« ijo, vršili javni shodi, večinoma pod milim nebom, na ka terih »o protestirali proti namenu laške vlade, da bi izprenicnila svoja dotedanje |»oli«il o napram sovjetski Rusiji v smislu lueernske-Ka dogovora med (iiolittijem iu Lloyd CJeorgem, po katerem naj bi ne pretrgale zveze z 'i.i-ijo. Večinoma so zborovanja potekla mirno. V Rimu, kjer so >e, kakor večinom tndi drugje, priključili socijali-ktoni, v svrho »kupne manifestacije, tudi komunistični anarhisti, j« prišlo med govori du ostrih besednih spopadov z redarstveninu nradniki; «lo hujeega pa ni prišlo. Povsod je bila sprejeta resolucija. ^ kateri izjavlja komnnistiški proletarijat. da bo, če treba, tndi s silo izsilil od laške vlade priznanje sovjetske Rusije. Kot se -javlja i* Milana, še ni poročil, ali kakor se zdi. do kakih hujših dog.idkov tudi tam ni prišlo, kakor tudi ne v drugih crnmje-italjanskih industrijskih središčih. Pa* pa je prišlo do krvavih dogodkov v Firenzi. Zborovanje m- je tu končalo tudi popolnoma mimo. a ko so zboro-\alci po zborovanju v strnjenih vrstah in prepevajo*- svoje revolucionarne himne hoteli po sredi mesta korakati do delovne zbornice.' •»O se jim postavili na proti orožniki in kraljeva stra/a in je prišlo do spoada med njimi in množico. Streljali so na obeh straneh, in prvi, ki je padel smrtno zedet, je bil poslujoči policijski komisar. V vnem *o bili mrtvi tr;je, težko ranjeni po štirje. Nato je varnostna straža razgnala množico s puškinimi kopiti. Zatrjuje se. da so ob tej priliki streljali z revolverji na stražnike in orožnike iz nekaterih hiš, sled Česar so le ti vdrli v dofičn- hiše in aretirali prerejlnj«* Število ljudi. Razumljivo je. da nacijonalistiški list pripisujejo krivdo na teh krvavih dogodkih socijalistom, če«, da so oni pričeli RtVeljati. d oči m pa nasprotno trdijo noeijalisti. da je izzvala te strahote zopet in zopet le drvja surovost in krvoločnost poživinjenih varihov javnega miru in reda. Pred kratkim se je zbral svet delavskih rret, ki je sklenil 24urno uploarno stavko v znamenje protesta proti postopanju varnostne oblasti Stavki so se priključili tudi tiskarji, in tako je Fi-renze ostala tndi brez časopisov. la Virenze se poroča, da je bil ob priliki delavskih manifestacij pretepen neki poslanec ljudske stranke. V Trato se je vriil socijalnodemokratski shod na Fkmadonijevetn trgu. T deleatilo se ga jc tisoče delavstva. Istočasno ao zborovali tndi frfttfti ▼ Dantejevi, prej Schilleijevi dvorani na Velikem trgu. Pri-ta* rrati je bilo torej spopada, toda, kakor ae adi, ao se fašisti restrain so ae poskrili pred njuni, to ae pravi, ostali mm t okoliiu Start mitnice. šiili. Marsikateri Slovenec, ki jej niči vidimo, da so ravno nernšku-<»d»iel v Ameriko z upanjem, da bo z nemščino tudi tam shajal, je ta jezik potem skrival in tajil, kakor gad noge. V Ameriki so rajši videli vsakega Slovaka, vsakega ''čuša \ kakor ])a Nemca. Spomin j ajmo se. kako so nam pred vojno vtepali v glavo, da je nemščina svetoven jezik, da se z neiiiN«'*iiio pride po celem svetu. Mnogi so to verjeli in začeli sovražiti svoj materin jezik, pa tudi svojo mater. Žal, hudo žal jim je bilo. da jih ni rfwlila nemška mati, po vsej sili so se privadili nekemu kuheltajc ter se s tem j»*-zikom postavljali kakor petelin na gnojišču. Tako so bili zaverovani a* nemščino, kakor so verovali v vsemogočnost avstrijskega eesairja. tarji neznacajni m surovezi. Torej je jasno, da moramo svoj materin jezik spoštovati in se ga učiti. Dobro pa je. da se naučimo tndi drugih jezikov. Ali na svetu je toliko tisoč jezikov, da bi se uikdo ne naučil vseh. Kateri jezik naj se torej še naučimo? Gotovo tisti jezik, s katerim bi si najlažje kruh služili! In to je za nas aopet slovenščina ! Vein, da bo marsikdo majal z glavo, kakor neveren Tomaž. Ali danes je res tako! Vsak izmed nas je veliko skusil v tej vojni, mnogi so prišli daleč po svetu, vsak se more o tej resnici prepričati. Prej pa, da pišemo dalje, si moramo biti na jasnem o tem le: Ali se mi učimo j«-zika zato, da bi !"• Innidrali" po svetli, ali pa zato, Vse te predsodke je pometla da bi se kaj dobrega naučili za svetovna vojna kakor vihar. Av- življenje? Saj ravno v tem tiči strijski c«*ar je sfrčal, danes vse jedro! Neinct so nam zmerom prigovori samo o pijancu in sroteju jd^n G van d ran ju in o nemščini, Karlu! Marsikdo se je mogoče ki je za to edino potrebna; zgle-težko ločil od njegove "milosti", dalo jt>, oski, povsod je ma hočemo ostati! Zato pa se ho bilo treba samo 4*tajč" louiki,Uemo „ekaj koristnega naučiti, da drugače človek — ni bil človek! homo doma dobro in lahko živeli No. in danes! Imamo slovenske(Le poglejmo po svetu! Na Dan-ši.le. slovenske urade, prav lepOjskem ^ na primeer sami mali segda vse v slovenščini protokoli- kmetovalci, na majhnem svetu pa rati in — svet se ni podrl, svet ^jpridelajo toliko, da krasno živijo, zmerom stoji! In to nekaterim ne V*i so se pač nekaj naučili o go-gre v glavo! Prenesli so da je,SI>0darstvu in gospodinjstvu. In cesar sfrčal. ali brez nemščine pa|kako je pri nas? Sveta je dosti, se jim zdi nemogoče živeti. kmetovalci pa niti ne vedo, ko- Poglejmo malo natančnejše to zmoto. Vsak človek, katerega je rodila mati. ima tudi materin jezik. In ravno jezik je poseben dar božji, da se pogovorimo, da se kaj na-ttčiiu£. Kak revež je oni, ki ne more govoriti! Kakor, pa je grdo, Če zaničuje kdo svojo mater, tako je tndi grdo, ako zaničuje« svoj materin jezik. To je menda [danes vsakemu jasno, ko se celo liko odpadkov bi že na skednju in v hini lahko v denar spravili, ko bi se ravnali po vzgledu Dan cev. Ali za to pa je treba šole in uka na podlagi materinega jezika. ker drugače, če se učimo šele tuj jezik, izgubimo toliko dragega časa. da mine šolanje in mi se nismo-naučili ne tujega jezika in ne kaj koristnega. V Jugoslaviji imamo toliko rodovitne zemlje, da bo lahko branijo tega imena. ^ prebivalcev, vedno ni dobra. V Skazovo šif kartašnico je prišel potnik, kateremu sta Skazova lista preeej zme šala pamet. Dva lopova sta takoj spoznala, kakšne baze mož je to. Tistega jutra, ko je imel odpluti parnik, sta prišla k njemu v hotel ter mu rekla, naj gre žnjima v cerkev molit za srečno potovanje. Mož je šel žnjima, ne v cerkev, pač pa na neki prazen lot, kjer sta ga ga pobila na tla ter mu vzela tisoč dolarjev. C'udno, da Skazovo časopisje ni«" re poroča o tem dogodku. Malo pouka bi sempatam precej koristilo. vorijo s tujci večinoma, v ruskem' jeziku. In ravno ti kraji sveta.' koder prebivajo Slovani, imajo si-j jajiio gospodarsko bod»»čiiost. Tam je zemlje, »la je ni mogoče' pregledati, taiu je trgovina, tam -se razvija industrija. Ako bo v bodoče kdo izmed vas šel po svetu, ne bo šel več v Ameriko, v Nemčijo pa celo ne, ker tam stra- m„tor sh^ni bostll za prevoZ (hv dajo. Sel bo na Češko, na Kusko h| ^ jz .Iujroslavij,. 11;| Fianco-itd. ter bo našel lahek kruh, ak«. y Španijo. tJrako. Sirijo, Pa- se je kaj koristnega naučil. .i,.stjIl(l. Kgipt, Alžir. Tunis itd. »Ia, jiri tem pa sm<» j>«*polnouia ^ pozabili na mniiščino. K je pa se Izvoz lesa. govori minsko.' Samo v X«-mčiji. v stoii italjanski paro- v Nemški Avstriji m malem delu hr„tj parohn*d kor da bi ovco primerjal konju, .. panv- in ^ška ja«lrni.-a pa morala bi biti prav mala ovca |msta" v«zila les v Orient. Izvoz in prav velik konj! Vrhu tega pa h,,a j(. za-f., liaI>r^l(>Vati. so Nemci v tej svetovni vojni go-spodarsko tako udarjeni, da si' ileset in desetletja ne bodo opo-j mogli. K«l«»r bo tja šel kruha iskat, ta b«> na slabo prišel. je * v sanaioriju za Deshanel umobolne. Deshanel ni tako iiPitmen kot bi •-i kdo mislil, to pa vsled tega ne, ker je sain spoznal, da se državnih poslov ne more voiliti, če ni glava popolnoma čista. Veliko, veliko diplomatov je takih. ki tega ne spoznajo. * * * — Kaj pa ponavadi napravite po obedu? — Ves lačen vstanem in grem. Ni torej res, da bi z nemščino prišli p<» celem svetu! Nemški svet je prav mihen že v Evropi! nnaM^;„ st:in,. Jugoslavije, ki «s Bogastvo Jugoslavije. '•p.erlim r Tjjiri-Matt " prinaša v uvotinem članku dopis svojega balkanskega por«w'-evalea Teodorja ftcrkfsa i/. Ileograda. N' članku izčrpno in objektivno popisuje sami, drng'Ml ga pa sploh ni. Nemci so izgubili vse kolonije, Nemce sovražijo še danes po celem svetu, in pravi Nemec, ki se piše Schmied, &e bo podpisal v Ameriki Smith, ker se tam boji izkazati, da je Nemec! Mirno lahko trdimo, da s slovenščino veliko! dalje pridemo, kakor pa z aem-| ,(| VZ(|rZilti Vseh sunkov sedami: Naravno bogastvo .Iu-j gosi a vi j«' j«' preveliko, ,s!;|1)a za bo!,** svetoven jezik je franc^čina, tre-!,?fniarni<.0> kakoP pa papirni črn le-tji pa ruščina. Ako bi se imeli s rimi nakrmi zapadna ti-kake tuje j.-zike učiti, tako bi go-)IiaJM.a SVojo kobilo do smrti, tovo najbolj potrebovali te tri je-j z'k®' Drobiž v Jugoslaviji Za nas «»b meji pa bo gotovo še )M| - ,n in 2r> par to jt. ^ 40 zmesmi važen nemški jezik. Mi|vinarj(.v , K a ne bomo vec1 , c ... , . . ., . . ,«h! na f> miljonov kr«»n. muco tako omejeni, da bi se nemški j«--zik učili samo za van] l«k< train Rusko delaYStro in boljseviki. EtJHKI DELAVCI STRADAJO POD REŽIMOM BOLJŽEVIKOV BRIDKO SE PRITOŽUJEJO, DA HE MOREJO PRIMERNO ŽIVE-TI, DASIRAVNO JE V8E NJIH LASTNINA. ' J** (Naslednji živahni opis razmer Jf v "umirajočem Petn^raiiuje fHxlal Hails Vor*»t, rus^i izvedenec "Berliner Tagvbllttt.") F.kspresni vlak i- Mirtkre v Pet rop rad kaže vedno sledove Starega -gaj*. n«- vt dno vozi n prostornimi in udobnimi vozovi, katere je sem obotavljal, je prosdl še bolj nujno : I lepa pari^ — Pustite me nek;: j zaslutiti! izaeijo m< Njegove b -ai de jasno kazale zadrego, v kateri Je nahajal 'f*1*1 v k in vsled tfg« tudi ni--m mopel odkloniti njegove prošnje. Ni mi tre- s'v01° 1:. lav je naložil mojo prtljago na svoja ramena in I*"sledica iaz sem iel p< * d iti, di m pri al l>j 111 U b kot pred vojno. Na koncu tega pisma pa pravijo : Potrpi te še nekaj let in pustite naiiui otro-kom mleko, da od gladu ne umrje ji)." To je trpljenje naroda, ki je 'bil po svojih ošabnih generalih in diplomatih zapeljan. Pod v«h1-istvom teh generalov in oHcirjcv se je uničevalo v Srbiji, Rumti-ltiji iit Italiji, kmetje pa morajo plačevati s svojo živino, ker pač , generali nimajo krav in ovac! j Ni dvoma, da bo jugoslovanska [vlada j m 1 končanem glasovanju na Koroškem ravuotako stopila pred neniško-koroško vlado z računom,1 koliko škode s;> tam napravili folksverovci v mesecu maju 1919. Tudi ta škoda se mora poravnati.' Kar so ljudje do zdaj v denarju' dobili, to je samo prva pomoč! Sever ova zdravila tidr/uj^jo /firavje v c'ruzinah. Tiho trpeče. Know 2ene in mUd* deklet* trpe mm tlbom* ixl bnietni »poi«. Tik* bolezni se ponavadi luirjo rotom bo-Min vkniu. n» strani, v ledjih ali »f».'n;om delu trebuha, večkratnem gtafobolu, TfJem m blati cem ipre- minjaaja po telesu. S evera s Regulator (Severov Reeulator") je prnrllno zdramilo za odstranjrnje teti boletia In za popravo Bemlnotti v*!ed Luterlh trre £ene in dekleta. To zdravilo Je bilo znano la rabljeno mnogo let z najbolj- t Sim ujpeboia. Dobite g.i rvi T&šetn iekarju. Bodite previdni, da dobite si- eurnc "SemjeTcga". Cen* 11.23 ia 60 davka. w. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA Francoski šariipjon, George Carpentier, je prišel sedaj že drugič v Ameriko ter pričel v Sumit, L. I. s trenažo. Najprej se bo meril z rokoborcem Levinskim. Če ga bo premagal, bo prišel sedanji sve- I pogodbo in aneksijski zakon de-1 tov ni šampjon Dempsey na vrsto. Slika nam kaie, kako si ntrjnje hrbtne mišice * ITALIJANSKA ZBORNICA ODOBRILA SANŽERMENSKO POGODBO. [pogodbe ?n poudarja-*, da se 1110-Italijaiiska zbornica jo po dva- ra pred sklepanjem o anelesiji vr-dnevm debati odobrila z 178 glaso-|Siti lju(lsko glasovanje. je bil od-vi proti 56 sanžermensko mirovno {klonjetl s 1Tr, plasovl nro; i gla_ Noj kot domača živa!. Pred kr.:tki-n je ustvarila neka i-_:alka pravcato sen-' ižani ko je nasto-obleki, napravljeni . j iz nojevih ]>eres. bila seveda,* da "» 1 !"'<• - nje-'., po znanih mi cestah, katerih nisem videl več >r: y,;;c I*ari/.anke takoj pričele 110-spomladi leta 191 * •-'ti nojeva r»eresa in ta moda se Sijajni spomenik A'cksandra III., delo Pavla Trubeckoj-a, sloji!J'' v>b-d teiri pričela širiti ]>o ee-pred železniško postajo, spomenik, ki ne predstavlja tolikoj,em »»vetu. ■bo. temveč neko sedaj uničeno silo. Znaimnski trj? in Nevskij ^ J*" prišlo na t.s način nojevo prospekt sta l»i'a izza onega časa priči do^tMlkom, o katerih bi človek|Pf*po ^ojwt do časti, bo brez dvo-^ onem času ni i sanjati ne mogel: paradam za vojno navdušenih t ^^ zopet pomlajena najbolj čnd-im deinouatracijam, revolucijonarnim prepirom ter po-•^t rasni b*4di. vedli iko os lu* izmed ameriških industrij, r.p.mreč noje-reja. Noje-reja se je inas, lak< novno še bolj ZiiaiiM iij.i razdej m.a so št» veliko bolj očividna v Petrogradu v teku pol stoletja razširila iz pr-koi |>;i \ Moskvi. O *em sem se prepričal že na kratki poti z železni- viitnejra doma tega največjega pti- p riši o v naslednjih dneh spoznanje, da se Afrike, v vse dežele, ki imajo iz.i to primerno podnebje. Za Amerikam*^ pa je še nadalje zanimivo rrn j. ške postaje, d<»eini nahajam v umirajočem m est 11. Razpadajoči tlak. zanemarjene hišO: w to je govorilo izrazite besede. Ni je skoro liiie brez obvestila, ua se prodaja v njej na naglo hišno pohištvo. Na vsakem cestnem vogalu se je ustsnovilo takozvane "likvidacijske urade", v katerih prodajajo vsakovrstne hišne potrebščine kožuhovino, obleko, perilo, pohištvo, umetnine in rntlkve. Vse te stvari, katere se je z ijubcz-i.ijo nabiralo skozi desetletja, so vrgli njih posestniki sedaj na trg ta. Kdo bo kupoval, ko je vendar v polnem teku rekviriranje meščanskih domov ter konfiseiranje imetja? Če je sploh najti kup t <\ so I i ponavadi špekulanti, ki upajo spraviti ceneno kupljene srva-ri na stran za kake bolj dobre čase rli ki vedo, kako spraviti te stvari v inozemstvo s pon «.čj<» pod kupi jevanja. Domneva sc, da so šle s švedskimi ladjami preko oceana velikanske pošilja've ruskega pohištva, posebno pa antik in preprog. Meščanstvo beži tx mesta, ker dela vedno rastoča beda obenem z vedno rastočimi stroški *a življenje in neglede na zasledovanja, ka-tenm je izpostavljeno setlaj in v tiodočnosti, bivinie v mestu 110-nioiroče. Vsi prestrašeni skušajo ti ljudje zbrati svoje stvari skupaj «>>» enajsti uri ter jih, če le mogoče, spraviti v denar. Posest jc nam-i«< p"»t.ila breme in ovire. Odlične osebe so že pred dolgim časom zapustile Petrograd, ker sta jim pretila ječa in smrt. Odšli so že skoro vsi ljudje, za kutere sem imel priporočilna pisma ali s katerimi »eni imel posla že preje. Tudi boljši srednji stanovi beže iz mesta. Dočim jc navzočnost sovjetovih oblasti v Moskvi zavlekla nizogibno uničenje, je bilo življenje v Petrogradu hitrejše zadeto na smrt. Dočim je vlada nekaj hotelov rekvirirala v gotove namene, jc postalo število obiskovalcev v ostalih hotelih istotako majhno, kajti vsa trgovina jc ustavljena. Kaj pa naj bi lujei drugače iskali v Petrogradu? Tudi delavski razred beži, kajti mesto mu ne nudi več dela in podpore. P rot i koncu leta 1917 jc znašalo prebivalstvo Petrograda še vedno 2,700.000. .Junija 191S pa je znašalo le se 1,400,000. V nekako pol leta se je torej prebivalstvo skrčilo na polovico prejšnjega obsega t,er je brez dvoma padalo tudi od tedaj naprej. <»Uo je bilo priča znamenj tega razpada in uničenja nekdaj si jajnetra mesta kamorkoli se je ozrlo in to celo na kratki poti z že lezniške postaje po p.:r cestah. Delavec ob moji strani mi je medtem povedal staro povesi o brezposelnosti, lakoti in splošni bedi. Z bridko ironijo je doMavil: — Kljub temu pa je v se naše. Naše so hiše in tudi tvornice in banke. Kljub temu p-i ne moremo živeti holj udobno in vse razpada na kosce. Te besede, katere sc jc bil mmuini dlavec naučil iz svoej lastne izkušnje, kažejo komaj zavidanja vredni položaj ruskega proletari jata. Delavski razred se ie polastil popolne kontrole v crržavi in vendar je najti sredi njega skupine, ki so razočarane, kajti spoznale so. da se njih ekonomski položaj ni izboljšal, temveč preje poslabšal Povprečna plača inductrijalnega, transportnega delavca, uradnika ter občinskega uslužbenca v Rusiji je znašala leta 1914 nekako rublje v na me*ec. Soglasno s poročilom narodnega delavskega ko n.isarja Larina v t-Iz>estja'' znaša sedanji zaslužek istega razreda delavcev nekako 325 rabljev na mesec, torej nekako desetkrat toli ko kot preje. To desetkratno povečanje plač je bilo morda vzrok vi-M>kim cenam, ki ko prevladovale sedanje poletje in ki so znašale ne kako desetkratno ceno. ki je prevladovala v prosti trgovini pred vojno. Edina možnost izboljšanja položaja delavskega razreda bi ob stajaia v povečani produkciji. Tudi tega ni bilo mogoče uveljaviti vspričo kurza, kateremu se je aledilo in se še sledi. Produktivnost dela je vedno bolj in bolj padala. Vsled tega je nemogoče vzdržati staro razmerje med pb-čami in cenami. Na ta naein je pričela sedaj socijalna revolucija v Rusiji spoznavati to, kar je socijalizem vedno očital svojim nasprotnilypn ; mesto da bi *e organiziralo produkcijo, se je vrelo posestva lastnikom ter1« h fndtHlo med mase ubogih. bo to trajalo In kam bo dovedloT Delavski razred" novi jena, se je izkazala kot velika da bo moral stradati in prezebati v stanovanjih najir^. dejstvo, da so postale Združene države v zadnjih par letih tekmovalke Anglije in Francije v tej industriji. Uvažanje nojevih peres v Ameriko je predstavljalo od leta 1000 naprej skupno svoto $60,000.000, a v zadnjih letih vojne je povpraševanje po nojevih peresih padlo ii vsled tega sc j« n anj tega blaga. Afrika in -južna Azija sta oči- 4C odstotkov vloženega kapitala in vrednost enesra posameznega noja v plemenske svrlie je poskočila na tisoč dolarjev. Samec je večji kot-samica ter je pogosto sedem čevljev visok. Ko je star noj šest ali sedem iresecd't-. se mu prvikrat postriže perje. Nato se v intervalih šestih mesecev striže krasno perje in v zvezi s tem je treba pripomniti, da živi noj do osemdeset let. Par nojev ima deset do dvanajst mladičev na leto. V starosti šestih mesecev je vreden noj nekako sto dolarjev, v starosti ene-ga leta *ir>0. v starosti dveh pa dvesto dolarjov. V starosti treh leti., jt vreden do petsto in v starosti štirih do petih do tisoč dolarjev. Zanimivo dejstvo <_rlede noja jc to, da se same« 1 javata v poslu valenja. Same« in mirovna pogodba. Mirovna pogodba jc stopila 1&. julija 1 «>20 v veljavo. Od zdaj naprej mora Nemška Avstrija vse izpolnjevati, kar ji mirovna po-godba nalaga. Zdaj bo šele obču- kakor je postavila ententa nad njo takozva-no 'reparacij.sko komisijo' (\Vie- dergutma*-hungskonimission), o kateri je rekel neinško-avstrijski zunanji minister rlr. Bauer dne 21. julija l!Mf» sledeče; "Das Allerschlimmste ist aber. d ass man uns auf (»liade und lrn-Je m samica izme-l1 * 1 ^ jsrnafie emer \\ icdergutniachungs- komniissioi^ ubergeben wird. AVir 1 uistopi svojo službo ponavadi ob wcrden ziir wirtsehaftlichen Ko- pt tih popolduo ter ostane na svojem mestu do devetili zjutraj, ko nastopi posel samica.1 Jajce je dolgo nekako še*t in če v ter tehta približno tri funte. V sled tega je no-voizvaljeni rfoj skoro tako velik kot odrasla kokoš. Uporaba modernih metod je ze- tudi uvedlo ,u Povei'a,a prwlukeijo. Nojem ne j puste več, da bi sami valili jajca, temveč se spravi slednja v velike vidno dom tega največjega ptiča,I "^ubatorje. Posledica tega je, da katerega je najti sedaj divjega le, jt stevl,° kalcra zncse še v nedostopnih krajih centralne1™ ,lvakrat t:lko veliko'kot nor-Afrike. Lahkota, s katero se iiojumalno-udoniači. pa ie dovedla sti ter krasnih peres, so bili Zanimive razprave pred mariborskim okrajnim sodiščem. Dne 27. avgusta se je vršila pred okrajnim sodiščem v Mariboru zanimiva razprava. Poštni odpravnik Gustav tilogovaek v Vuhredu se je zaljubil tik pred poroko v neko poročeno damo. » ker ni mogel z mesečno plačo :*G2 vprizorjeni v Južni Afriki krog kron nastopati kot kavalir. je j»o- sovotu. Zakonski načrt o odobrit- ________J®3®« « Gornjo Adi-jvi sanže>menske pogwlbe Ia «» ^.iJ' L. RuZ-PraVa f hllu Zel° bunia- aneksiji dežel, vključenih v tej po. -aVSiri SKa ZIVina!GpOZie,ja -ie 0<,l0<"n0 hran]hl svo- ^H.i. je bil odobren s no glasovi ; je stališče proti odobritvi sanžer- proli 3S ?iasoVoi.i. Predsednik jc Imenske pogodbe dočim so vladne pozdravii novo italijanske držav-j stranke zahtevale i^e samo anek- ljane „a Tirolskem, nakar je zbor-j sij o Tirolskega, temveč tudi Pri- niea- skieni!a odgodltl svoje zase-morskega s Trstom. Toda tukaj dan je na jesen, sta posredovala ministrski pred-1;-;--—;:--* ! ^(tillHWilMIMHMHillllllllllllMIIIIIIIIIIIIMIIIIMIHIIItllllHI' sednik Cfiolitti 111 minister ztina-| | g njih stvari Sforza. ki sta poudar- | V^fitDilTl V^BS jala. da usoda Primorskega ni ni- 1 . . ... . I , , . » , , . 1 s da greste z menoj oglntat hi kraj S trla grenkobo mirovne pogodbe<1 1. T6"-' v panzermenski; | fmarshe pHdrtke i„ zrn,- f n, , v- i pogodbi m tla nima torej Italija v f Ij^ra 1 Pinetown. North Carolina i l a ne, }m/:illM RV°J,h dolžnosti! zasedenem ozemlju v premimi co-| I Jaz potujem iz Chirac v s«Ih>- ! napram drugim državam, je tx>- ni ne le praviee do aneksijc, tem-' f večer. 9. oktobra in «sta,^n I več niti do kakršnegasibodi suve- I n<*ka' ,la *««lj»š*u. da 1 1 v. v. , 1 i rojakom osebno razkažem okolico E renskega cina, izvzemst pravico t o : , _ _. .. „ . • : r ' i = farmarske pridelke 111 na »a jeni- = nanomestivc vojaških oblasti s = civilnimi. Predlog o razveljavi jc- } 11 ju vojaških odredb v zasedenem 1 Primo.-skem 111 Tirolske!" je t>il | odklonjen, -točim so bil- sprejeti i I predlogi o razpisan ju volitev vi J cnektirairh krajih. Predlog -oei I 1 Jal(till uctn-iKratov Trevc-i iu i •'ijrliaiijja. l i odklar. >ta odobri- J tev vhc sanžermenske leta 1^04. Poskusi yia so bili uspešni šele tri leta pozneje, a v teku nadaljnih dvajsetih let je zavzela t:1 industrija take pfoporcije, da sc je založilo vanjo --s40.000.000. iz katerih je prihajal letni dobiček petih milijonov. Leta 1904 je bilo v Južni Afriki že skoro 400.000 krotkih, udomačenih nojev. Leta 1882 fo tndi Združene države sklenile lotiti se te dobička-nosne industrije in celi New York je bil na nogah ob prihodu 22 nojev, katCVe se je importiralo iz Južne Afrike. Iz Ne-iv Torka so t oje poslali v Californijo in noje-reja se vrši sedaj na uspešen način ne le v California .temveč turi v Arizoni. Arkansas. North Carolina in Florida. Južno afriški interesi niso bili prav posebno veseli te ameriške akcie ter so skušali preprečiti noje-rejo s tem. da so prepovedali izvoznojev ali njih jajc. Prva čredi*. ki je prišla v Ameriko, pa se jr tako hitro razmnožila, da je bila že leta 1910 v Združenih drža- neveril iz poštne blagajne 27,000 kron. Pred 110 .so ga aretirali, je skušal pobegniti. Raeli poneverbe je bil pred poroto obso jen na 10 mesecev ječe. Dne 27. avgusta je stala pred sodnijo njegova prijateljica radi nagovarjanja k begu. Lepa obtoženka j»« zanikala vsako krivdo in izjavila, da ona ni nagovarjala Glogovška k begu. :I0<> kron. katere je prejel Glogov&ek od nje tik pred poskusen i m be-irom, je bil le povrnjen dolg za sladkor, ki ga je on kupil na njeno naročilo. Glogovšek se je pri razpravi obnašal tako zmedeno, da je sodi^'-e obtožen ko oprostilo. Ob tej priliki je sodnik Globov-šku razglasil, da je tudi on deležen amnestije in ela era bodo te dni odpustili iz zaporov. Redek slučaj. V Moravčah sta bila na sv. Jerneja dan. 24. avg., dva pogreba dveh vdov. O bed ve sta bili Heleni. obedve sta se po možu pisali Cerar, obedve sta se tudi po sta-riših pisali Cerar. Obedve sta bili vab ."i361 nojev, ki so predstav- ™ieni v soseski sv. Andreja Ijali vrednost $1.000.000. Leta 1913 se jc e-enilo število nojev na šOOO in v sedanjem Času jih mora že biti deset do dvanajst tisoč, knjti industrija se je razširila še v n.idaljne države, z izjemo Texa«a h Alabame. Kjerkoli je bila noje-reja usta- f'"nančna atrakcija. Dobički juž-n^afri#kifa lanu S9 zuaaaU baje župniji Moravče. Ena je bila vdova po pok. Matiju Cerar, podom Lončarju iz gpodnjih Kosez, druga po Jožefu Cerar, podom. Vav riču iz Sel. Obedve srta pokopani na moravškem pokopališču. MJdfT, VASOOUTE SB WA lonie der Kntejite.*' Po slovensko: "Najhujše je. da nas izročijo na milost in nemilost reparacijski komisiji. Mi j>osta-nemo gospodarska kolonija cu-tente." Ta komisija sedi že od meseca maja na Dunaju in nadzoruje Nemško Avstrijo, da vestno izpolnjuje mirovne pogoje. Tako je na primer ta komisija žc opozorila Nemško Avstrijo, da mora tekom treh mesecev oddati Jugoslaviji, Italiji in Rumuuiji sledečo živino : f>«>0O molznih krav. 2000 glav mlade živine, 100 bikov, •KMX) telet. 2 glav plemenske goveje živine. 20.000 prašičev, 50,000 ovac, 80,000 konj, 255.000 molznih krav in 1 -50.000 telet manj, nego jih je imela pred vojno. Nemška Avstrija bo HII»llim|ll*W>Mr_ iMMibluKtiln. kupne jm-.k11k\ ]Nfhotniee. zaprisežene Izjave in i»rošnj»* za dotiavo svojcev iz starega kraja. Preiskuje lastninsko pravico zemljišč tu in v starem krujti, p<»sreduje v tožt>enih zadevah nie4l strankami tu iti v domovini. izahko sam prepriča, ko blago dobi Pišite, kaj želite in jas vara pošljem C. O. D. Tako zamorete blago ■ videti ob času sprejema. Prodajam srebrne in pozlačene ure po pri-mernih cenah. PozlaČebe verižice Jednotini in drugi priveski od $3. ■•prej. M. POGORELC 7 W. Madison Street Room 605 Chicago, I I. | ALI STE BOLNI? Jaz vas bom ozdravil. Že več kot trideset let sem zdravil vse bolezni. Koine, krvne, živčne, želodčne in revmatizem ter vsakovrstne dmge bolezni. I^hko vam pokažem več doka/i I naših rojakov, katere sem ozdravil. Jtz sem ozdravil, ko dragi niso mogli. Ne čakajte. Fridte k meni predno je prepozno. Cene so take. da jih lahko vsak(*» zmore. Preiskava brezplačna. European Medical Office ŠPECIJALLST 311 Smithfield Street nmrnpeau pn«t.m uim. Pittsburgh, Pa. I Zastonj! "URA KUKAVICA" Zastonjll • i I i -^r.i t SLO AU bi radi imeli to dr^mtno I'ft«>-KLTKAVICO ki buliija OUCKOO CLOCK iznajdba K*"la.nj*-g;t. foM? Če bi j<« rad piiite takoj, kajti WITH BAROMETER ni imamo samo 2 *90 UR-KCKAVIC. kalnn- bodo rKZi^Utne Cicto zajfbxij vBakrmu. ki nam iH^Ilj« naroČilu za. pozlačeno uro ne kasneje kot v teku tridesetih rini. Vi nikdar niste imeli naJmanJAf prllke videti te Čudovite ure z harometrom, ki bo dana fisto z*»»tonj z vialco kupljeno Liro. Mi stavimo ponudi« wamo v^IHtffta, ker van hočemo seznaniti z naiim i ameriškimi urami. ra ura je pozlačena, ima krasno vrisan dvojni pokrov, j« pr\-ovnitno dovrfer.a ter tudi izjsleda kot ura za sto dolarjev. Naša ura ima v Ameriki napravljeno kolesje z zadostnim številom kamnom j* .VAJBOIJBI ČAROUBtl. ki se ca da kupiti za denar ter je |?aruntirar.a z.i dvajnet let. Mi ne precenjujemo načih st\"ari pa£ pu navajrfmo samo ii-»ta dejstva, kar vam je laliko razvidno Iz naAefca brezplačnega poskusnega nmčrtm, s kojim vam t«»mo daJi to uro na desetdnevno brezplačno poakuAnjo. In ?e p,, tem /.asu ie boste zadovoljni injo. vam bomo z veseljem vrnili denar. All ni to dovolj poŠte no 7 Ali si labko mislite kako boljšo garancijo? Ta^ ura je vredna 120-00. tekom t«*» meseca jo Imate p* Uh-ko za samo $12. »5. Ker Je ta posebna lived be rm m«pro>laJa »neljavna samo sa ta mesec, vam pri por™-« mo. da. se poda«t>-UkoJ nadelo. Teg* me ne-boot« nikdar kesali. Polente*« boste ,^ dobili to dra*o<-en„ „ro z barometrom popolnoma beezptstno in zapomnite se. te bo lep okrasek a doma. KDOR PRVI PRIDE. JE PRVI POSTREŽEN. ra čudovita iznajdba ne kaie samo časa kot vsaka ura peč pn tod! pove dra dni Vsakdo naj b! izkoristil tn veliko ponudbo! .Pe*'1lit.,.tr,««rš«lte ta orfa« In nam poSlJite n 23 renti v poStniH znamkah zA po-rttje poSUiainih steoMnr. Vstsnek bomt* .Otepali, ko bo^ts UoLjii urft in mo-kukavteo z barometrom ME OBOTAVLJAJTE SE — PlfilTE DANES W.lChicaco Ave. vnaprej, če bo unvnKTBAJfUNlON SALES COMPANY, CHICAGO, " T , GLAS XARQDA. 28. SKPT. 1920 Svečenik in detektiv. Anflaikl spini Q. K. Z* "OUi Iiroda" priredil O. F. 26 (Nadaljevanje.) I>a so vpričo svojega malega števila in svoje postojanke drznili vprisoriti napad, je bilo naravnost ne v rje t no. Olivier pa je zapazil »*• Im»Ij nenavadne stvari. Mesto da bi skušal priti na trdna tla, ni ta blazni polk delal ničesar drugega kot tičal v močvirju kot ti-"-e yiube v sirupu. Samoposebi se razume, da so Brazilei delali velike vrzeli v angleških vrstah s svojo artilerijo, dočim so mogli Angleži odgovarjali le s puškami. Kljub temu pa so se držali in poročilo Olivier ja m* končuje z izrazom oličudovanja za skrivnostni pogum teh od pameti zapuščenih. — Naše čete so nato napredovale, — piše Olivier, — ter jh.gnale Angleže v reko. Ujeli smo generala St. ( tare s«m«-tra ter več nadaljnih častnikov. Polkovnik in major sta da padla v boju. Ne morem reči drug^jra kot to. da je najti v zgodovini le malo slučajev tako hrabrega odpora kot ga je nudil ta iz-vanredni polk. Ranjeni častniki so prijeli za puške padlih vojakov m general sam je sed.-l na konju, z zlomljenim mečem v roki. Kaj pa se je poz ne zgodilo z generalom, o tem molči Olivier prav tako kot stotnik Keith. Dobro, je mrmral Flambeau, — pojdimo k drugemu sve- doku. — Najti naslednje — je rekel oče Brown, — je trebalo časa, \«■'"• kot ga 1m> tr*'ba, «la pove to. Nas«*! seiu v neki hiralnici v Lincolnshire M oore konečtif. nekega starega vojaka, ki ni bil le ranjen ob Kio Negro, temveč tudi klečal jwileg polkovnika, ko je slednji umiral. Ta je bil neki polkovnik Clancy, Iree, velikanske rasti in vsa znamenja kažejo, da je umrl prav tako od jeze kot od krogelj. Na i oben na< in ni bil namreč odgovore« za ta blazni napad, kajti gotovo mu ga je moral vsiliti general. Njegove zadnje besede so bile soglasno z izjavo moje priče: — Tam stoji oni prokleti stari osel a svojo razbito sabljo. Boljše bi bilo, če bi bila razbita njegova glava! — Zdeti se vam mora čudno, da so vsi zapazili to okoliščino zlomljenega meča, čeprav je večina njih videla v tcin nekaj bolj častnega kot pa polkovnik Clancy. Steza v gozdu se je pričela dvijrati In pripovedovalec je nekoli-1 o obstal, da pride do sape, predno je korakal naprej. Nato pa je nadaljeval z istim navadnim glasom: — šele pred par meseci je umrl v Anglji neki brazilski uradnik, ki se je »pri z Olivier-em ter zapustil svojo deželo. Bil je tako tukaj kot na kopnini dobro znana prikazen, Španec po imenu Espa da. .laz sam sem ga iobro poznal. Bil je to star gizdalin z rmenim obrazom ter kljukastim nosom. Iz razlogov povsem osebne narave sem dobil dovoljenj" pregledati njegove listine, katere je zapustil Bil je seveda katolik in jaz sem bil v njegovih zadnjih urah pri nj> m. Me«! njegovimi ftvarmi ni bilo ničesar, kar bi vrglo novo lut na to temno povest, iz izjemo petih ali šestih navadnih zvezkov, pol i ih zapiskov nekeira angleškega vojaka. Mogel sem le domnevati, da mi Brazilci našli te zapiske pri enem izmed padlih vojakov, kajti za piski so se končali na predvčer bitke. Vendar pa je bilo poročilo glede onega zadnjega dne v življe-i.ju tega ubogega ilečka v resnici čitanja vredno. Imam ga pri sebi, vendar pa je preveč temno, da bi ga tukaj čital. Vsled tega ga hočem povedati v izvlečku. Prvi del zapiskov je poln dovtipov, ki so imeli od strani ljudi brez dvoma za predmet nekega človeka, katerega so imenovali drugi "jastreb". Ni videti, da je bil ta človek — in nij je korkoli hoče, eden med njimi ali pa sploh Anglež. O nJem pa se t ml i ue govori kot o sovražniku. Zveni bolj kot da je bila to kaka tam nastanjena srednja oseba, nebojevnik. Mrtgoče j*» bil kak voditelj ali žurualist. S starim polkovnikom Clancy je imel ta člarek tajen pogovor, a i«1 bolj jM>gosto so j i videli v pogovoru z majorjem. V resnici stopa inajor v povesti vojaka preeej v ospredje, suh, temnolas človek neki Murray, doma .r severne Irske ter puritanec. Neprestano je najti šaljive besede yrlede nasprotja med strogostjo tega moža iz Ul-ktra ter dobrosrčnostjo pokovnika Clancy. Tudi nekateri dovtipi glede "jastreba se nal.uji.jo notri ter se glasi fta je hodil ta človek cblečen.v kričeče barve. —• Vse to igračka nje, bi rekel človek, pa je bilo prekinjeno od glasu lovmkeg« ropa. V.-a angleškim taboriščem in skoro vsporedno z reko je tekla ena izmeti maloštevilnih glavnih cest tega okraja. Proti zapadli je zat tla proti reki. preko katere je vodil preje omenjeni inoat Proti iztoku ve je vlekla pot nazaj v divjino in nekako dve milji naprej na tej strani se je nahajala slednja angleška sprednja htraža. Iz te smeri je prišlo onejra večera peketanje kopit majhnega kavaleri jskega oddelka in celo pri prost i pisec spominov je v svoje presenečenje spoznal generala s svojim štabom. -lahal je velikega belca, kateaega ate gotovo dostikrat »ideli naslikanega V i lust rova ni h listih. Lahko vrjamte, tla ni bil pozdrav, katerega je bil deležen It- eerimontja. On vsaj ni izgubil nobenega časa s tem. temve*' takoj skočil iz sedla, stopil m«-d častnike ter se pričel z njimi zaupno pogovarjati. Našemu prijatelju, pisen spominov, je najbolj padlo v oči, da se je general prav posebno rad pogovarjal z majorjem Murray. V resnici je bilo tako protezi ran je. dokler se ni pojavil kak namen, nič nenaravnega. Oba možka sta bila kot ustvarjena za medse-bojuo nagnenje. Bila sta moža. ki sta čitala Biblijo in oba častnik? stare prot. stantovske šole. Naj bo stvar kot hoče, toliko je gotovo, da ae je general, ko je zopet zasedel konja, še vedno resno pogovarjal z majorjem in da je slednji še vedno v pogovoru korakal pole? konja generala, ko je slednji odhajal. Vojaki opazovali oba. dokler nista izginila za neko skupino dreves, odkoder se je pot vila navzdol proti reki. Pdkovnik se je vrnil v svoj šotor in vojaki k svojim odelkora. Mož z dnevnikom se je mudil ra mestu še štiri mi-rute ter zapazil nekaj čudovitega. Veliki beli konj« ki je stopal počasi po poti navzdol, se je naenkrat obrnil ter pričel dirjati nazaj proti vojakom, lzprva so mislili vsij da se je konj sptašil, a kmalu so videli, da je general sam na-ganjal konja k hujšemu diru. Jezdec in konj Kta podila kot vihra in nato je zaklieal gen« ral plamtečega lica polkovniku nekaj,, kar je zvenelo kot glas pocavne. — Lahko si predstavljam, da so vse presenetljive okoličina te katastrofe npltvale pod padajoč »trop na duha takih ljudi kot je bil piaec spominov. Videli so. kako so se zvrstili v vrste in čnli, da je treba takoj napasti preko reke. General in major, tako se je glasilo, sta na moatu nekaj ugotovila ter je hdo ravno fee čas boriti se na življenje in *mrt. Major se je baje takoj odstranil a ceste, da pokliče reserve, vendar pa je bilo dvomljivo, če- bo prišla pomoč v pravem času. de tekom noei je treba prekoračiti reko ter naslednjega jutra vprizoriti napad na višine, Z zmešnjavo tega romantičnega ničnega pohoda se tudi končujejo zapiski tega vojaka. Oče Brown je stupal naprej, kajti gozdna steza je postaja ožja, bolj vijugasta in strmejša in vsled tega je zvenel glas duhovnika kot od zgoraj: — Zgodila se je le neka čudna stvar. Ko je general pozval k temu vitežkemu napadu, je potegnil meč napol iz nožnice in kot osramočen vsled'take lepe geste, ga je zopet potisnil nazaj. Vidite, zopet meč! Medla luč je prodirala skozi vejevje tter jima metala pod noge skrivnostno omrežje senc. Flambeau je rekel: — Kaj pa je pravzaprav s tem mečem? Častniki vendar nosijo meče, kaj ne? — Ne omenja se jih pogosto v modernih vojnah, — je odvrnil oče Brown mirno. — V tej povesti pa zadene človek vsaki trenutek ob ta presneti meč. — No, in kaj je pri tem slabega? — je mrmral Flambeau. — Bil je prav vsakdanji dogodek, da se je meč starea v njegovi zadnji bitki zlomil. Človek bi lahko k»j stavil, da bodo listi pograbili to dejstvo in to so tudi storili, a vseh spomenikih je vprizorjen z zlomljenim mečem. Upam, da ine niste odvedli na to polarno ekspedicijo le raditgca, ker sta dva moža z izšolanimi očmi videla zlomljeni meč JSt. Claire-at (•jifupoqud afr»CI) _ POZDRAV. Pred odhodom v staro domovino pozdravljam vse pečlarje iz Dinsmore, Johna Pestotnik, Antona Kukovec, Franka Ločan, Valentina Babtč in družino Franka Bratoš. Na veselo svidenje v Jugoslaviji! — John Šterbal. Ozdravi katar mehurja in od-strani vse v 24 urah. ✓—v V«afca pifcda_ fopy) Varajta se ponaradb. KRETANJE PlRNIKOV SEDAJ PREtLIŽNO OOPUUJKJO U NEW VORKA. NAZNANILO Prof. dr. BAER, specialist nad 30 let In več let znan v Pittmburghu ter okolici se je preselil * svoj nov urad na 534 SMITHFIELD ST., Pittsburgh. 6e pridete v mojo pisarno, se boste prepričali, da je to najboi,ie vrejena pisarna, kar ste jih kdaj videli. Nabavil sem si vse m.oderne In znanstvene aparate v dobrobit mo;ih bolnikov. Če potrebujete preiskušnjo krvi. kemičro analizo vode. preiskavo z X-iarjtl, ali karkoli zahtevate, sem jaz v stanju, da Vam postrežem. J« 'mam svojo lastno lekarno, napolnjeno z najboljii-rri evropskimi in ameriškimi zdravili. Za krvne bolezni uspešno uporabljam Ehrllcbov 606. Zdravljenje revmatizma. jetrnih, ledičnih. mehumih in želodčnih bolezni ter zdrav. Ijenje moikih bolezni je moja Specijaliteta. Na izgubljajte časa z drugimi. Izvejte v vašem lastnem jeziku resnico o vašem slučaju ter ozdravite. Uradne ure: Vsak dan od devetih dopoldne do šestih zvčeer, V sredo in soboto od devetih dor>oldne do osmih zvečer. V nedeljo od desetih dopoldne do ene popoldne. PROF. DR. BAER, specialist 534 Smithfield S% Pol bloka od Šeste Avenue. PITTSBURGH, PA. MAURITANIA LA SAVOIE PHILADELPHIA FRANCE ARGENTINA OLYMPIC AQUITANIA LA TOURAINE LA LORRAINE NEW YORK ADRIATIC LAFAYETTE ST. PAUL CANOPIC ROCHAMBEAU MAURETANIA LA $AyOIE RE. d'lTALIA PANNONIA PHILADELPHIA AQUITANIA PRES. WILSON PESARO CRETIC IMPERATOR RSGINA Zastopniki "Glas Naroda* kateri ao pooblaHenl pobirati a In o aa dnevnik wGlaa Naroda". Vsak zastopnik izda potrdilo sa trota, katero Je prejel In Jib rojakom prtpo ročamo. Naročnina aa "Glas Naroda** Ja: Za celo leto 96.00; za pol leta $3.00; ca Stlrl mesece f2.00; aa četrt leta 91*0, 30 sept. — Cherbourg 1 okt. — Havre 2 okt. — Cherbourg • okt. — Havre 9 okt. — Trat 9 okt. — Cherbourg 12 okt. — Cherbourg 12 okt. — Mavre 15 akt. — Havre 16 okt. — Cherbourg 20 okt. — Cherbourg 23 okt. — Havre 23 okt. — Cherbourg 26. okt. — Genua 28 okt. — Havre 28 okt. — Cherbourg 30 okt. — Havre 30 okt. — Genoa 30. okt. — Tr«t 30 okt. — Cherbourg 2 nov. — Cherbourg 5 novembra — Trat 6 nov. — Genoa 9. nov. — Genua 11 nov. — Cherbourg 4 dec. — Genoa DOCTOR LORENZ EDINI tLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK tPECUALiaT MOŠKIH OOLEa.NI 644 Penn Ave Pittsburgh, pa. Moja otroka ja zdravljenje akutnih ic kroničnih bolezni. Jaz aan| že zdravim nad 23 let ter imam akuinje ▼ vseh boleznih in kej znam alovecsko, zato vaa motem popolnoma razumeti in spozna ti vaic bele^en, da vas ozdravim in vrnem mo3 in zdravje. Sko* zi 23 let aem pridobil posebno skušnjo pri ozdravljenju moekil bolezni. Zato tea morete popolnoma zanesti na mene, moja skrl pa je, da vaa popolnod&a ozdravim. Na odlciajte, ampak pridit« čimprej«. Jas ozdravim zaatruptjeno kri, aaosuijo In llaa pa tolaou, bo loan i v trla, la-aadanje las. bolečine v koatah. stare rana. SivCiw bolezni, aalabaloat. tinlaanF v mehurju, lad ca h, Jotrah m tetoOcu, rmenlee. rovmatllsom, katar, sloto kilo. Uradna uro ao: V ponOolJok, aradah in potki* od •. aro a jutra! aa I* »opoldne. V torkih, četrtkih In aobotab od O. ura ajutral de a uro avooor. Ob nedeljah p* a t uro plpoldne. PO POftTI NE ZDRAVI aa. PRiOETE OSEBNO. NE POZABIT« 1MB IN Dr. LORENZ NASLOV. €44 Pean Ave. PITTSBURGH, PA. Nekaftorl drupl zdravniki rabijo tolmača, da vaa^raaumajo Jas znrm hrvataka Gleda can za vocne natke m vaa erupt pojaanlla, obrnite ae na tvrdko * R A N K BAKBER 82 Cortlandt 8L New York 3 State Street New Ter k LLOYD SABAUDO Prihodn*j odplutje la New Torka ptf> nik na 2 vijaka RE D * I T A L I A SO. oktobra Izdajajo se direktni vozni Ust« ao Slavnih meat v Jugoslaviji. Brezplačno vino potnikom S. Cosulich črta Direktne potovanje v Dubrovnik (Gr-vosa) in Trat. COLUMBIA .... 30. septembra 2. razred. $200 — 3. razred, $120 In 15. davka. ARGENTINA 7. oktobra Potom llatkov. Izdanih sa vaa kra. je v Jugoslaviji In Srbiji. Razkoina ugodnosti prvega, druoa. ga In tretjega razreda. Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno vino. PHELPS BROTHERS^ CO. Passenger Department 4 West Street New York iiniiiiiiHiiiiiiimHniiiiimiiiinmniBC FARMA NAPRODAJ v državi Wisconsin. 120 akrnv v ravnini, vsa dobra zemlja, vso fino poslopje in dobra' voda. -i fini konji. 6 molznih krav,' 2 telici. 1 bik. ."» prešieev, 40 ko-j koši. Eno miljo od mesta. Cena t*inu je $7600, polovico takoj, i 'iru^o pa na lahke obroke. Več se; izve pri lastniku farme: Toni Novak, Hox :i2, Lyndon Sta.. Wis. Suho Grozdje tmportlraao ta starega kraja 22 centov funt. Boke* 5C funtov $11.« Ptaebn* cene aa vodko. BALKAN IMFOllftlNO 00 •159 Gharry Str eat Hew York, H. T. Cunard Line Parnik 'Saxonia' odpluje 30. oktobra naravne st v Hamburg. Tretji r&zred ............................. $120 do $125 in $5. vojnega davka. Vprašajte pri najbližjem Cunard agentu. Dr. Koler SLOVENSKI zdravnik 638 Peaa Ave. Pittsbsrfk, Pa. Dr. Koier je naj atarej« atovenak adravnlk. tpecia Bet v Plttaberrhu. ki lana n-lotaa orakao v adravlle n|u ZeatmoDanJa vi adravl a i eovltam SOS. ki am Ja louoaal Br. * Srllcb. Ca Imata moaoUe ali bm frke po teleau v črta. lanadaujs boledne v koatah. rrtdlte In ta« ran bon kri. Ka lakllna. arbo»oo. arcJ* ta kt ravte v al jimsbes laSafl troj da l.'rrievlvfirtA nT traJ da a dntraj Bo S. Cunard Line "Pannonia" ** 30. OKTOBRA v Dubrovnik in Trst. Cena za tretji razred: naravnost v'Dubrovnik in Trst.......... ......... in $5.00 vojnega davka. Oglasite se pri naj bližnjem Cunard agentu. $125 Cunard Line Parnik "Mauretania" odpluje 30. septembra v Hamburg in Iibavo preko Anglije Cena za tretji razred v Hamburg .. Cen^za tretji razred v Libavo..................... in $5.00 vojnega davka. VpnŠfijta pri najbližjem CUH1SO agentu. $125.00 $145.00 OBLI Jacob Loriln. Denver. Cela: Frank Čkrabec. Pueblo, CVIii s Peter Cults. John Germ. Frank Janesh In A. Kocbevar. Cialida Colo.: Lniols Cootello. SmcnmCi O^toh s Math. Kernel J. Indianapolis, ML: Alola Rudman. Clinton, Iai: Lambert Bolakar. Aurora, I1L J. Verblč. 635 Aurora Avenue. Chieace. I1L: Joseph Bostlč, Joeepb BUah is Joreph BevčlC. JoUct, IlL Frank Bamblch, Frank Lnurleb In John ZaleteL Maseoutah, IlL: Frank Auguatta. La Salle, DL Matija Kooap. 1 North Chicago, IlL: Anton Kobal in Math. Ogrin. Sooth Chicago, IlL: Frank Černe. Springfield, IlL: Matija BarborU. Waultegan, DL: Frank PetkovSek. Franklin, Kansas: Frank Lesko vie. Frontenae, Kanaaa: Rok Firm. Ringo, Kansas: Mike Pencil. Kitzmiller, Md.: Frank Vodoplvee. Chisholm, Minn.: Frank G o vie. Calumet, Kith.: M. F. Kobe In Par el Schalta Eveleth, Minn.: Louis Govie. Gilbert, Minn.: L. VeseL Bibbing, Minn.: Ivan PovBe. Virginia. Minn.: Frank Hrorattch. Ely, Minn.: Frank Govie in Joeeph J. PeaheL St Louis, Mo.: Mike Grabrlan. Great Falls, Mootim; Math. Urlh. Klein. Montana: Gregor Zobec. Gowaoda, N. ¥.: Karl SternUkL Little Falls, N. Frank Masla ta M. 1 i , Frank Prit D CosMnwood, Okie: Math. Siapalk. Cleveland. Ohio: Frank Sakaer, Charles in Jakob Reonlk. Lorain, Ohio: Louis Balant, J. Ostanek. NDee, Ohio: Frank KogorOtk Yoongstovrn, Ohio: Anton KikeiJ. Oregon City, Or as— t M. Justin. Alleghany, Pa.: M. K la rich. Ambrldre. Pa.: Frsnk JaLJa Beooemer. Pa.: Loa^a Hribar. Broughtoo. Pa.: Antoa lpavoo. Burdine, Pa.: John Dralar. Conemaugh, Pa.: Iv&n Pa J k in Vid Claridge, Pa.: Anton Jerlaa in Anton glov. Dunlo, Pa.: Anton Oababoa. Export, Pa.: 8npan«4. Forest City. t\J: Mat. Kamin. FarraiL Pa.: Jerry Okorn. baperiaL Pa.: V a lea tine PeterneL. Greensburg, 1*3.: 1 Frank Korak. Irwin, Pa.: * Mike ParSek. Johnstown, Pa,: Frank Gabrenja in John Poland Luzerne, Pa.: Anton OoolniX. Manor, Pa.: Frank Desdar. Moon Run, Pa.: Frank MaCek in Frank Podaail Set Pittsburgh, Pa.: U. Jahabicb. Z. Jakabe, Mat (U. rich in L HtfMar. Ralph ton. Pa: Martin Koroochota. Reading. Pa.: J. Pezdlra. Stealteo, Pa.: Anton Hrca. Turtle Creek, Pa.: Frank 8chlfrer. West Newton. Pa.: Joseph J ova White Valley. Pa.: Jnrij Prerifl. Wlllork, Pa.: J. PeternelL Black Diamood, Wash. G. J. Porenta. Coketon, W. Vs.: Frank Kocian. w Thomas, W. Va: A. Korenrban. _ MUwakuee, Wla : Adolf Mant-1 in Joetp Tratnik. Sheboygan, Wis.: Jobn Stampfel In H. Bretlla. West Allls, Wis.: Frank Skok. ' ~ r Rock Springs, Wya: T»n1e Tauchar in A. Juatia. ' 1 1 m -a + + * ^ Nuža-Tone Uspehi v dvafsetffc dneh all se#vi pa vine denar. Prolzvala bogato rdečo kri, mo. tee stanovitne živce, žlvlfenia polne možke In ženske, če ste slabega zdravja in pri slabi moči, če se vam spomin mrači in vaše telo n.i-ači, če ste se že nave- Ii«ah jrmati pomirljiva in narkotična sredstva, potem poslcu-Nuaa-Tone. in izprevideli boste, kako fcitro »e boste eatUi drugačnega človeka I Devet desetin Čioveikih bolezni, kol peha vanje, snamija, revmatične bolezni, glavobol, nevralaija. na primer slabi tek, neprebara, vetrovi in kolcanje. zaprtje, pomanjkanje energije, pomanjkanje živahnosti, nervoznost, nespečnost, izhaja iz pomanjkanja, iivčne moči, redLe zvodenele krvi in slabe krvne cirkulacije. .. Y",k. "d. vsako delovanje telesa je odvisno od iivčne sile za svoje aivljenje m delovanje. Živčna moč je po*lavit>.a stvar za -Jmlodee «?ee'