Posamezna številfca 1 K. Poštnina plaCana v gotovini.
Stev. 199.	v LioDH, v sredo, flne i septembra n
Leio M
»SLOVENEC« tbIJ a
m polti bi vse Btraal Jugoslavijo la T Ljubljani: M oelo leto napra). & 180«— sa sol leta „ ... 90-— n četrt leta * ■. H sa aeaee » .. „ 15-—
la faaorautvo oeloletno K240--
tm Sobotna izdaja: sa Za oelo leto ..... K 30-— M laosemstvo. , 33 —
Inseratl:
Eaostolpaa petltvrsta (59 mm Stroka In 3 mm visoka alt nje
prostor) ta enkrat ... po K Odposlana Itd. . . po K B-—
Pri vačjam naročila popust,
NajmanjSl oglas 59/9 mm K15.
lihaja vsak dan tsvsemtl po«
nedoljak lo dan po praznlkn, ob 3. ari zjutraj.
nT Uredništvo je t Kopitarjevi ollol Stev. 6/lH. Rokopisi se ne vračajo; nelranklrana pisma se ae sprejemajo. Uredn. tele«. itv. 50, npravn. itv. 328.
Političen list za slovenski narod.
Oprava je v Kopitarjevi al. 6. — Račun poštna hran. ljubljanske it. 850 sa naročnino ln it. 349 sa oglase, avstr. la ieike 24.797, ogr, 28.511, bosn.-baro, 7583.
Več sokolskega dsiHa u politiko!
Na mariborskem sokol skem zletu je frtarešinstvo te organizacije razpravljalo tudi o razmerju Sokolstva do javnega življenja, do problemov politike in vere. Ker igrajo v našem socialnem življenju telovadne organizacije čezdalje važnejšo in odločilnejšo vlogo, smo siljeni, da o tem izpre govorim o svojo mirel.
Starešinstvo za sokolsko skupščino v Mariboru objavlja v »Jutru* resolucije, ki so bile na zletu stavljene in sprejete. Dokument je na vso moč zanimiv, V uvodu se poudarja »veličanstvenost« in »vzvišenost« Sokolstva in njegov kulturni, nestrankarski značaj. »S tem pa ni rečeno, da se s m e Sokol ogibati politike. Nasprotno: Sokol mora vršiti svo*e držav-Sjanske dolžnosti in pravice v političnih 'organizacijah, pokazati barvo in jo pogumno širiti — vse to je dolžnost Sokcla izven društvenega življenja. Preporod naroda pojde preko politike.Opominjamo: več sokolskega duha v politiko.« Resolucija 2 se med drugim glasi: »Klerikalizem in Sokol-stvo se izključujeta. Kdor se prizna klerikalnemu svetovnemu naziranju, po kojem vera stopa v politiko, da se zagotovi go-spodstvo mednarodne katoliške hierarhija nad državo in duševnim življenjem državljanov, kdor misli, da je na polju umstve-nega raziskovanja dopustno le, kar dopušča ta hierarhija, ta ne more biti Sokol.« Obenem je pa versko prepričanje vsakogar nedotakljivo: Ni Sokol, kdor ga žali ali pa oni, ki napada ali smeši javno udejstvova-nje verskega čuvstvovanja. Omalovaževanje verstva, ki globoko vpliva na vse človeško čuvstvovanje, je sokolstvu tuje.«
Versko prepričanje je tedaj nedotakljivo, pač pa vržejo Sokoli iz svojih vrst vsakogar, ki se priznava k svetovnemu naziranju katoliške »hierarhije«, to se pravi k katolicizmu. Morda so pa Sokoli samo proti veri, »ki stopa v politiko«. Sokol sicer mora delati v političnem življenju, kdor tega ne dela, ni Sokol, toda Sokoli, ki imajo versko prepričanje, ne smejo tega svojega prepričanja javno v politiki udej-stvovati. Oni ne sinejo »pokazati barvo in jo pogumno širiti«, ln vendar jim je to sveta dolžnost! Če te dolžnosti ne vrše, se jim zgodi nesreča, da nehajo biti Sokoli. Morali bi tedaj svoje prepričanje potajiti, morali bi biti neznačajneži. Taka je tedaj tu nedotakljivost verskega prepričanja. Preporod naroda in človeške družbe »pojde preko politike«. Sokolstvo odklanja vero, »ki stopa v politiko«. Zato po sokolski miselnosti vera ne sme delati na preporod človeške družbe. Telovadne organizacije imajo to pravico, ne pa največja preporo-diteljica evropejskega civiliziranega človeštva: katoliška cerkev. Ali ne tiči v bistvu Vsakega verskega pokreta, da mora pre-rajati človeško družbo, če hoče izpolnjevati svoj namen? Ali ne s'ledi iz tega nujno, da se m or a vsako versko prepričanje udejstvovati tudi v politiki, preko katere pojde »preporod naroda«. Kdor je tedaj proti veri, ki »stopa v politiko«, je proti veri sploh. Sicer je pa brezuspešno zavračati to sokolsko filozofijo, ko je Sokoli sami nc priznavajo. Ker naši jugoslovanski Sokoli sokolskega programa ne poznajo, jim ga moramo še enkrat priporočiti v študij in. razmišljanje. Njihovo glavno glasilo »Vestnik Sokolsky« je priobčilo v št. 9 leta 1020 te-le lepe programatične točke: »Mi sploh ne vzdržimo načela, da nismo proti veri... Čehi, ki poznamo svojo zgodovino, ki smo demokratje, republikanci, smo in moramo biti proti veri. Če smo misleči ljudje 20. stoletja, smo in moramo biti proti veri. Smo skratka in moramo biti proti katolicizmu, četudi smo premnogi dozdevno njegovi pripadniki, in je treba, da to enkrat odkrito, glasno, izrecno in za resnico izjavimo. Bratje in sestre, ne motite se, končno se začenja obračun z Rimom, Sokol vedno naprej, v vsakem iz-popolnjcnjn, v vsakem izboljšanju, v vsakem napredku in torej ludi naprej: nroč od Rima!«
Na tc besede naj čcstilo starešinstvo Sokolskega Saveza odgovori, če ima poguma iu kaj sokolsko časti v sebi Kakor
brezznacajni figovci zlezejo vsi sokolski »prvaki« pod klop, kadar jim predložimo te sokolske programne izjave pred oči. Ali se rle najde med celim jugoslovanskim sokolstvom niti en možati človek, ki bi se uprl tej strahotni reodkritosrčnosti, ki se v sokolstvu goji sistematično, premišljeno, velikopotezno. Kako krasno se glasi pri tem geslo: »Več sokolskega duha v politiko!«
Peter Klemen:
Koroško pismo.
Še pred nedavnim časom je poročal »Slovenec«, da je plebiscit na Koroškem dogodek, okoli katerega se sučejo mnoga važnejša vprašanja, kot je samo vprašanje glasovanja, potom katerega pripade 120—130 tisoč ljudi ali Jugoslaviji ali Nemški Avstriji. Opozarjal je, da bi bil plebiscit, če bi uspel v prilog Avstriji, prvi korak gennaristva do Adrije in do iztoka. To hi bila postaja ob cesti, ki bi peljala od Hamburga clo kateregakoli »Bagdada«. To je jasno. Očividno pa je tudi dejstvo, da bi Italija na ta način dobila boljšo, krajšo in udobnejšo zvezo z Nemško Avstrijo, kamor bi izvažala in odkoder bi uvažala, kar hi pač mogla. Besede: Bohinj, Bled, Jesenice so vzete iz resničnih as-piracij Italije in Nemčije.
Te svoje velikopotezne nakane seveda Nemci ne bodo izdali do plebiscita in bodo bobnali še dalje s svojo znano parolo: Hočemo nedelj e-n o Koroško. Z vso silo agitacije so sc vrgli prav zadnji čas na delo. Delajo s časopisi, z letaki, z obrekovanjem, z lažmi, s podkupovanjem in s terorjem. Nobeno sredstvo jim ni preotročje. »Fr. Stimmen« se postavljajo vsak dan pred medzavezniško plebiscitno komisijo in jočejo in lažejo in pišejo: Gewalttaten, Terror, Knechtschaft pa tako dalje brez konca in kraja. Ta strašna cona A, te trinoške jugoslovanske oblasti! Te vne-bovpijoče krivice, ki se gocle onim ljudem, kateri so zvesti Korošci... Kajti v coni B so Nemci napram Slovencem krotki kakor bolne ovco ...
Zakaj v coni B Slovenci ne kalijo miru, kakor ga Nemci v coni A? Pa vendar uganjajo Nemci v pasu B svoj »teror« radi malenkosti, radi kakršnih se jugoslovanska uprava v coni A niti zmeni ne. Le poglejmo! Lahko naštejemo slučaje, n. pr. Josip Natek iz Rude, železničar v Celovcu, je prišel v nemilost pri celovškem »Nationalpoliti-schen Ausschussu« samo radi tega, ker jc govoril objektivno o razmerah v coni A. Samo spričo tega so ga zaprli. Josipa Novak iz Spodnjih Goričic pri Celovcu napadajo dejansko celovški šovinisti vsak dan, ga pretepajo in psu jejo z besedami: Du Tschuschenicliotenhaupt-ling, du Gauner, Rauber itd. itd. Očitajo mu, da jc komunist, dasi nc ve, kaj je komunizem. Ljudi, ki prihajajo v Celovec iz cone A, oziroma iz Jugoslavije, detektivi na cesti ustavljajo, in kdor nima nemškega viza, mora plačati 100 kron globe »als importierter Krainer und gefahrlicher Tscliuschen-agitator«. Na eni strani vpitje po popolnoma prostem prometu, na drugi strani pa tako početje. Naj tudi v Ljubljani gledajo nekoliko varnostni organi po iinportiranih avstrijskih sestradan-cih.
Vendar pa v coni B ni toliko takih slučajev, nego v coni A. Zakaj? Rn tega, ker se Slovonci v coni B ne smejo niti ganiti in ker visi dan na dan nad njimi Damoklejcv moč, čigar nit sc pretrga, če kdo zine lc eno slovensko besedo. Slovenci v coni B so tako spla-šeni, tako deprimirani, da jim upravičeno ne more priti na misel, pokazati le od daleč, da čutijo in mislijo drugače nego njih preoblastni nemško misleči sodeželani. Da sc Avstrijci pokažejo lepe pred javnostjo, predlagajo, naj^ sc uveljavi splošna amnestija za politično zločine v i oni ,\ in B Oni da so storili žc vse potrebne korake v leni oziru, sicer pa do za cono B ne nride amnestija
v poštev, Ker političnih zločinov in kazni ni bilo, češ, vsi, tudi Slovenci v coni B, so naši in niso dajali povoda za kakršnekoli kazni. Pri tem bi pa radi pozabili toliko in toliko nepolitičnih zločinov, ki so se dogodili v coni A in katerim naša oblast ni mogla pogledati skozi prste. Seveda v coni B ni političnih zločinov radi tega, ker človeka, o katerem slutijo, da bi bil zmožen političnega prestopka, že prej spravijo na varno v ono hišo na Heuplatzu. Torej je vsak politični delikt a priori izkl jučen. Radi tega se seveda tudi javni red in mir nc kalita in avstrijske oblasti s ponižanimi in mirnimi Slovonci nimajo kaj opraviti, dasi bi mogoče želele kak punt od strani Slovencev, ker to bi bil materijal, ki bi se dal servirati med-zavezniški komisiij, češ, glejte jih bolj-ševike, revolucijonarje in komuniste. V : coni A je drugače. Nemci siejkoprej mislijo še vedno, da so gospodarji, naša uprava pa je drugačnega mnenja. Nemški hujskači izzivajo, napadajo, naše oblasti pa pravijo, da to ni prav, tn če treba — za.pro tega in onega. Prepričani smo, da podlo obrekovanje, natolcevanje in druga podobna kriva pričevanja proti njih bližnjemu ne bodo našla odmeva pred medzavezniško komisijo.
Avstrijci hočejo za vsako ceno pogoltniti cono A z vsemi našimi ljudmi vred'. Hočejo gospodarsko upropastiti tudi še ta najboljši del Koroške. Dobro vedo, da se gospodarsko potaplja cela Avstrija, zato jim je mnogo na tem, da potegnejo s seboj v uboštvo in pogin tudi ta del Koroške. Zahtevajo »necle-Ijeno Koroško« in mečejo to frazo na tapet kot svoj adut — mislijo celo, da bodo to dosegli z belo-rdečimi zastavami — in s to parolo hočejo prevpiti vsako drugo mnenje in celo sam plebiscit. Tudi mi Jugoslovani smo za »ne-deljeno Koroško«, združeno z bogato, svobodno Jugoslavijo, ne pa za »nede-ljeno Koroško«, ki bi hirala v izčrpani Nemški Avstriji. Sicer pa dobro, glasovalci v coni B naj tudi oddado svoje glasove za Jugoslavijo, pa bodo imeli »nedeljeno Koroško« in ostala bo »Koroška Korošcem«.
Nemci vidijo v Karavankah kitajski zid proti Jugoslaviji, sklicujejo se, kjer le mogoče, na geografsko in gospodarsko enoto celovške kotline, ne pomislijo pa, da se vsa Koroška nagib-lje bolj proti jugu, kakor proti severu. Če bi bile Karavanke res tak zid med ostalimi Jugoslovani in koroškimi Slovenci, danes nc bi imeli niti enega koroškega Slovenca več. Toda slovenski element je dobival k 1 j u b K a r a v a n-k a m hrano od juga in se je kljub prodirajoče mu germanstvu ohranil. To je dovolj jasen dokaz, da je koroški Slovenec ravnotako Slovenec kakor kranjski, torej del slovenskega naroda in del naše narodne države.
Preko Karavank peljejo v Jugoslavijo dobro ceste, skozi Karavanke vozi železnica in proti jugovzhodu v zeleno Štajersko teče Drava ter železnica v Maribor in Celje. Kje je kitajski zid? Vsa naravna lega gravitira proti jugu, hoče biti v stiku z njim, le Nemci pravijo, da ne, četudi so sami o tem prepričani.
Dejstvo, da je Avstrijcem toliko za naše kraje do slemena Karavank, p a priča še bolj jasno, da jo tisti, kinajboljgr a vitiraproti jugu, Nemec sam, a v posebnem zmislu. To je. tisti karavanški plot, za katerega sc Nemci skrivajo s svojo solistično politiko in bi ga v danem trenotku tudi preskočili. Napram Jugoslaviji naj bi bilo Karavanke plot, za Nemce pa razgledna točka po svetu. Že zopet: II porco sogna ghiandc. Nemški propagandni tednik »Koroško Korošcem« piše 2. avgusta t. L: »Na vseh straneh obdaja Koroško visoko, neprehodno (?!) pogorje: Visoke Turo k o r o -ško-Stajersko pogorje. Iv o r -
a 1 p e, Karavanke in Krnske a 1 p o ! Toda člankar je pozabil omeniti, da je Koroška veliko bolj zaprta proti severu kakor proti Jugu. Dvo železniški progi peljeta iz Jugoslavije na Koroško, ena z Jesenic v Rožno dolino in odtod v Beljak, Trbiž in Ziljsko dolino, druga iz Celja oziroma Maribora preko Spodn jega Dravograda v Pliberk-Grabštajn, Celovec, oziroma v Labud. »Eno samo glavno vodovje pretaka (slovensko) deželo, Drava, in v ta žleb se iztekajo vsa vodovja razen Bole iu Kokre, ki sta pa lo majhni in neznatni vodici. Vsi dotoki Drave, vse doline, vse prometne proge pa težijo proti je-! clru dežele, proti celovškemu kotlu.« —i Toda kam teži celovški »kotel« z Dravo vred? Proti jugovzhodu, proti Jugoslaviji. Le poglejte na zemljevid, pa boste videli. Avstrijci bodo nazaclnjo v svoji zmedenosti pisali, da teče Drava navzgor in se izliva v Vrbsko jezero. Rekli bodo mogoče, da se od Celovca proti severu začne takoj severoivemška nižina in da so Karavanke višje nego Himalaja. Nemcem je za nedeljivost Koroške dobrodošel vsak dokaz, če jc še tako neumen, kadar gre za njih politiko. Bojo se, da bi v novi Avstriji ne imeli prav nikogar, nad katerim bi znašali svoj šovinizem in na kogar bi izlivali svojo kulturo. V slučaju pa, čo hi dobili plebiscit, bi imeli v coni A in B slovenskega lielota, ki bi mu rekvirirali živino in nalagali čezmerne davke in dolžnosti, pravico pa bi mu vzeli vse.
Da ima poleg Nemcev še nekdo drugi velik interes na izidu koroškega glasovanja, ve pri nas vsak človek, četudi ni politično izvežban, O tem drugem bomo ob svojem času tudi morali pisati.
- ■	ii	i
Staifeoira SHS*
Določanje mej na štajerskem.
LDU Maribor, 31. avgusta, Včera) je bil med našo in avstrijsko delegacijo razmejitveno komisije sklenjen dogovor, da se bo z neposrednimi pogajanji poizkušal doseči sporazum. Glede poteka mejne črte najprej na ozemlju od Huhncrkogla do Sv. Duha se jo v to svrho v soboto vršil prvi sestanek obeh delegacij. Obe delegaciji sta predložili svoje zahteve, formulirane v posebnem zapisniku. O vsebini teh zapisnikov bo razpravljala celokupna razmejitvena komisija. Da pa bo komisija pri razpravljanju o tozadevnih zapisnikih obeh sosednih držav tudi natančno poučena in imela vpogled v dejanski stan, odpotuje to sredo na HuhnerkogeJ, kjer se bo položaj pregledal.
Boji z Arnavti.
LDU Belgrad, 30. avgusta. »Politika« javlja iz Novega Sacla: Od tukajšnje eskadrile jo odpotovalo v Skoplje 12 aeroplanov. Poleg tega je odšel popoln vlak 25 vagonov, natovor-jen z materijalom za aeroplane.
LDU Belgrad, 30. avgusta. »Politika« javlja: Včeraj opoldne so naše čete' zavzele Piškopejo.
Konferenca pravoslavnih škofov.
LDU Belgrad, 30. avgusta. Dne 9. septembra se sestane konferenca vseh škofov iz vse kraljevine. Konferenca se bo pretvorila v veliko arhierejsko zborovanje, ki bo med drugim izvedlo že proglašeno edinstvo vseh pravoslavnih cerkev. Proglasila sc bo tudi obnova patriarhi je, dočim bo volitev pratriarha poznejo po posebnem statutu, ki se sedaj izdeluje.
Bofi med Rusi in Po Jaki.
LDU Dunaj, 31. avgusta. Kakor poroča »Neue Frcic Presse« iz Kodanja, javlja »Berlingske Tidendc«, da so Rusi iz-nova osvojili Grodno in da se bijejo za BiaIystok ljuti boji. Od drugod ta veM ni potrjena.
LDU DnnnJ, 31. avgusta. (DunKU) Krakovski dopisnik lista »Neue Freie Presse« doznava od poučene strani, da poročila o novem ogrožanju mesta Lvova po boljševikih nito resnična. Vzhodno od Lvova so se zadnje dni sicer res bili krvavi lioji, vendar pa so se moralo rdeče čete umakniti.
LDU Varšava. 30. avgusta. (Brezžično) Čičerin je mir (Mrskemu predsedniku \Vitosu poslal brezžično brzojavko, v kateri izjavlja, da so mirovni nameni poljske vlado strinjajo z onimi ruske vlade. On smatra vzpostavitev prijateljskih od-nošajov s poljskim ne^d^m za potrebno.
LDU Varšava, 31. .-"'gnsta. (Poljska brz. ag ) Frontno r~-nC.tV> z dne 30. t. in.: Danes so naše č-te vkorakale v Augusto-wo, od množic^ svčin r>o?dravljene. Lit-vinski oddelki, ob li*tero zadevamo, se obnašajo proti nam crvražno. V odseku Bialystok sovražnik tudi še nadalje no vzdržuje našega pru-ska 'n se umika proti vzhodu. Zasedli rnr Sokolko, Gorodolc in Narevv. Bclj«'.i like oddelke, ki se trdovratno upirajo v odseku Mala Narevvka, smo zavrnili in zapodili v Jieg Pri Brestu Litovskem mir. V odseku Zainošč se naši oddelki uspešno upirajo Bvdienyjevi konjenici. V napadu smo zopet zavzeli Gra-bovvice, ki smo jih bili zapustili. — Vzhodno Lvova je položaj n-Bizpremenjen. Odbili smo ljute napade sovražnika na Za-dworze in Pohorzyce Sovražni oddelki, katere smo pustili približati se nam na 50 korakov, so utrpeli strašne Izgube. Odseka Zydaczow in Chodorovv smo očistili sovražnika.
LDU Basel, 31. avgusta. (DunKUj Listi javljajo iz Varšave, da je poljska vlada odredila moratorij za nedoločen čas.
LDU Varšava, 31. avgusta. (Brez Žično) Zunanji minister Sapieha je na znanil ljudskemu komisarju čičerinu-da je poljska vlada z zadovoljstvom ugotovila, da tudi sovjetska vlada smatra za primerno, preložiti mirovna po gajanja na nevtralno ozemlja. Da so. čas po nepotrebnem ne izgublja, predlaga poljska vlada Rigo kot sedež po gajanj, ker bi bilo to mesto zelo pripravno. Poljska delegacija bi lahko ta koj odpotovala v Rigo, čim dospe rusko privolilo.
Avstrlfska republika
Nežigosanl hankovcl.
LDU Dunaj, 31. avgusta. (DunKU) Državni finančni urad objavlja, da bodo ene kronski in dvekronski bankovci Avstro-ogrske banke, ki niso žigosani z »Deutsch-Oesterreich«, od dne 1. septembra v republiki izgubili svojo zakonito plačilno moč. V Avstriji še krožeči nežigosani bankovci te vrste se bodo do 15, septembra zamenjavali za nemško-avstrijske bankovce.
Milijonsko veriženje.
LDU Dunaj, 31. avgusta. (DunKU) K milijonskemu veriženju v Enzerfeldski tvornici za strelivo javljajo listi: Policijska poizvedovanja so dognala, da so bili iztibotapljeni izdelki, oddani deloma na Madžarsko in Čehoslovaško, deloma pa na Poljsko. Kakor poroča »Arbeiter Zeitung«, se je to tihotapstvo preprečilo po pazljivosti delavskega sveta in postajnega poveljništva v Aspangu.
Tihotapstvo smodnika.
LDU Gradec, 31. avgusta. (DunKU) Organi nadTOrovalnega urada so v osebnem vlaku, namenjenem proti jugu, aretirali sedem oseb, ki so v nahrbtnikih poizkušale vtihotapiti v Jugoslavijo večje množine smodnika.
Mažarska.
Horth7jeva Izjava.
LDU Budimpešta, 30. avgusta. (Dun-KU-MKU) Državni upravnik Horthy je v govoru, ki ga je imel pred kratkim pri obisku v Maku, izjavil, da potrebuje Madžarska, ki je od vseh zapuščena, popolno slogo. Oni narod bo dosegel svoj cilj, ki se najprvi dvigne in ki bo razpolsgal z najbolj disciplinirano vojsko. Kot prvo nalogo je omenil državni upravnik izboljšanje valute z marljivim delom. Danes je stanje madžarskega denarja protiprirod-no.
Kazsss parožiSa.
Italija oboro?uje Mažore.
LDU Belgrad, 31. avgusta. Iz Budimpešte poročajo, da že dalje časa prihajajo tja iz Italije vagoni, ki so polni municijo in drugesa orožja ter označeni kot navadno blago. Opaža se tudi prevoz topov, ki prihajajo pokrili s senom.
LDU Pariz, 31. avgusta. List »F.cla-lr« poroča z Dunaja, da je mala ententa podvzela nove korake pri zavezniških silah ter zahtevala odgovor na svojo noto, v kateri zahteva, raj se mažarska vojska zmanjša na 35.000 mož.
Italijani aretirali annleSke časnikarje.
LDU Sitar!ar, 31. avgusta. Italijani so aretirali v Skadru znana angleška časnikarja Barlena in Dibona, ki so ju njuni listi poslali v Albanijo povodom poslednjih bojev med Albanci in Srbi v svrho poročanja. Ponoči so do-šli k ijima neki ljudje, ki so jima za-pv^tiij ? smrtjo, ako ne bi pred angleško javnertjo branila italijansko - al-
I^adzcrovanje met?narodnih tranc™ortov.
LDUBern, 31. avgusta. (Švicar brz. ag.) ŽeW,niški departement je v ano-razunn z zveznim svetom odkloni; sa-htevo švicarske železničarska zvrne naj so ustanovi komisija za n~-i7oro-vanje mednarodnih transportov. Zv~z-nl svo-t jft v .trglasju z dosedanjo politiko nevtralnosti prepovedal prevoz orožja, in streliva ;n je odredil preiskavo vsebine vseh vlakov.
PoJHKne novice«
+ Občinski vcliba red za Slovenijo prida zopet pred ministrski svet. Kakor doznavamo od merodajne strani, so bo volilni red za Slovenijo pretresal iznova v ministrskem svetu. Razpravljali bodo o § 10, ki govori o ra?,množitvi in izročitvi volilnih imenikov, o § 15, ki govori o kandidatnih listah ter o § 35, ki razpravlja o glasovnicah. Ženska volilna pravica sa ne bo več pretresovala, ker je ta zadeva že končno rešena.
-f Nastopni flovor poverjenika dr. Pi-tamica. Včeraj ob dvanajstih se je uradništvo po ver j Dni št va za notranje stvari in redarrkega ravnateljstva predstavilo no-voimenovanemu poverjeniku dr. Leonidu Pifamicu, ki jo imel na navzočne nagovor, v katerem je dejal med drugim: Mesto, ki ga. sedaj zavzamem, mi je bilo poverjeno kot v domači politiki nevtralni, nestrankarski osebi. Sicer je samoposebi umevno, da mora biti vsakdo, ko postane uradnik v uradnem poslovanju nepristranski, tudi če je zasebno pristaš kake 6tranke. Z ozirom na važno odločitev pa, pred katero stoji naš narod, z ozirom na volitve, ki bodo njegovo usodo odločile za dolgo dobo, je bilo meni, ravno zato, ker ! nisem pri nobeni stranki angažiran, v ne-: kako pomirjenje vse strank poverjeno vod-; stvo notranje uprave. To zaupanje, ki ga j visoko cenim, mi je naložilo težko breme, namreč nalogo, pripraviti in voditi bodoče volitve na popolnoma objektiven, nepristranski način, tako da ne bo mogel nihče pozneje upravičeno trditi, da sloni ta glavni pogoj naše bodoče državno organizacije na krivični podlagi in ne na volji po za-I konu opravičenih volilcev. Žc po svojem j znanstvenem pokiicu sem navajen objek-! tivno misliti, smatram pa v tem položaju j za svojo podvojeno moralno in narodno i dolžnost, da postopam s skrajno pravlč-j nostjo in minuciozno objektivnostjo, slu-j žeč le zakonom in svoji vesti Vsak pošz-j kus, odvračati me od te smeri, najsi pride od katerekoli strani, bo brezuspešen. Zaradi tega pa se tudi ne bom oziral na ev. očitke in napade od katerekoli strani, temveč bom šel svojo ravno pot naprej do onega gotovo ne dalekega trenotka, ko bom zopet mogel posvetiti vse svoje moči svojemu znanstvenemu, življenskemu poklicu. — Gospoda! Da se mi posreči ta moja v kratkem ravnokar začrtana naloga, potrebujem neobhodno od Vas in vsega političnega uradništva vztrajnega sodelovanja v isti smeri in v istem duhu. Naše uradništvo slovi po vsej pravici kot izvrstno in kot tako, ki ima živ čut za svoj pomen in za svojo odgovornost napram državi in narodu. Skrbeti pa moramo za to, da ohranimo v našem uradni-štvu duh pravičnosti in nepristranosti, ojačiti ga moramo ter brezobzirno zatreti v vsej naši upravi vsako kal pristranosti ali korupcije. Kajti le s strogo, aktivno pravičnostjo, izvedeno pogumno in z neo-mahljivo vztrajnostjo si moremo zadobiti ugled in zaslužiti zaupanje ljudstva, ki je prvi ln najvažnejši pogoj za uspešno upravo. — Prosim torej v prvi vrsti Vas, da mi pri tem pomagate z vsemi svojimi močmi. Obračani se pa tudi na vse poštene ljudi vseh strank v naši domovini s prošnjo, cla podpirajo naše uradništvo v njegovem težkem poklicu in da pospešujejo moje stremljenje, posebno v to svrho, da dosežemo čiste in svobodne volitve brez vsakega nasilja s tem, da se potrudijo ohraniti in utrditi vse to, kar bi kratko označil kot idejo o tradicionalni slovenski po3tenosti. Tako bomo res vsi skupno služili občemu blagru in svoji domovini. — To co bile, gospoda, besede, Vaša i in meja dolžnost je da storimo vse, kar j je mogoče, da postanejo te besede dejanja.
+ Tretji razglas prebivalcem ple-biscitncca ozemlja jc izd-li plebiscitna komisija na Eorolkem: Vsled sklepa medza-vezniške plebisc. komisije se bo po 10. sep-I tembru 1020 zahtevalo od vseh oseb, ki j redno prebivajo v plebiscitnem ozemlju, da ' no&iio pri sebi osebne izkaznice o njih
idenditeti. Tudi otroci od 10 let naprej jih bodo morali imeti. Take izkaznice Izgo-tovc občinski uradi prebivalcem občine, jih pošljejo nato okrajnemu glavarstvu, ki pritisne nanje uradni pečat ter jih izroči pristojnemu okrajnemu sve»u (District Council). Okrajni svet tudi priti.«no sv,»j uradni pečat, ter jih pošlje občinskim uradom. rta jih izroča naseljencem. TI morajo :raexi tako izgolov!jeny izkaznico ua, vsak način do 10. septembra 10i!0 te.r Jih nositi seboj vselej in povsod. Povila-ja se izrečno: a) da osebne izkaznice niso potni listi; b) da osebne izkaznice morajo i eča-titi okrajni sveti (District Couaclls), ki jih je postavila medzavezniška pleblscituu komisija; c) da oseba, ki izpremeni blva-tiščo iz enega glasovalnega okraja v drugega, v teku dveh dni predloži okrajnemu svetu, v čigar okraj je oseba dospela, osebno izaznico, da pritisne uradni pečat nanjo. Za »izpremembo bivališča« se že smatra, če je kdo odsoten od doma samo tri dni; d) okrajni sveti, ako smatrajo koga za nevšečnega, to pripomnijo na zadnjo stran osebne izkaznice. Glede oseb, ki hočejo potovati iz Avstrije preko pasa II (B) v pas I (A), se zahteva, da dajo vidirati svoje potne liste po delegatu Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v plebiscitni komisiji, čigar urad je v hotelu Kaiser v Celovcu. Osebe, ki prihajajo iz Kraljevino Srb ov, Hrvalov in Slovencev preko pasa I (A) v pas II (B), morajo dati vidirati svoje potne liste pri avstrijskem delegatu v hotelu Moser v Celovcu, Medzavezniška plebiscitna komisija je nadalje sklenila, da se po 10. septembru 1920 ne sme raz-obešati ali uporabljati nikakih zastav katerekoli narodnosti ali vrste v plebiscitnem ozemlju, izvzemši zastav, ki jih uporabljajo člani komisije. Edino mali znaki, ki jih bo kdo nosil na sebi, bodo dovoljeni od istega dne. S. Capel Peck, predsednik, Velika Britanija.
-j- Za nedsljeno Koroško, — Nemški listi na Dunaju prinašajo oklic, v katerem se hudujejo na senžermensko mirovno pogodbo, na plebiscitno komisijo, dasi jim ta vse ustreže, kar si le poželijo, in na dejstvo, da smejo glasovati samo oni, ki so imeli 1. januarja 1919 v glasovalnem pasu stalno bivališče, poleg tega pa pozivljejo vse Nemce, naj pomagajo zbirati denarne prispevke za glasovanje in naj se vdeleže dne 5. septembra manifestacije pred dunajskim rotovžem za edinstveno Koroško. — Prav dobro. Mi Dunajčanom in Dunaj-čankam ne moremo braniti, da se zbirajo in manifestirajo za Koroško ali za Bagdad, če se jim zljubi; usodo Koroške bodo pa odločili Korošci sami. Kako — to so pokazali koroški Slovenci dovolj jasno na shodih pretekle nedelje v Grebinju in drugod. — Tudi v Gradcu pridno zbirajo za Koroško. Zato se je vršil poseben cvetlični dan in v te namene so tudi priredili ogromno veselico. Kaj pa mi?
-f »Arbeiterzeitung« o koroškem plebiscitu. >■ Arbeiterzeitung« prinaša informativen članek Florijana Grogerja o položaju na Koroškem. Članek je seveda pisan z avstrijskega stališča in ga je nare-| kovala skrb za izid glasovanja v pasu A. Dasi sam navaja uradne številke ljudskega štetja iz leta 1910, ko so našteli tod 50.788 Slovencev in 20.490 Nemcev, vendar bi morali po njegovem mnenju Slovenci glasovati za Avstrijo in ne za Jugoslavijo. In zakaj? Zato ker je to ozemlje s svojo železno industrijo, svojimi zemeljskimi zakladi in svojimi vodnimi silami največje važnosti za — Avstrijo!« Premeteno, kaj ne? No, tako prebrisani so slovenski Korošci tudi. Ti si bodo pač premislili, da bi poljubili nemški bič, ki jim je stoletja plesal po plečih. Kakor priznava Florijan Groger sam, ko v skrbeh za izid glasovanja vzdihuje: »Dr. Brejc in slovenska duhovščina sta lista, ki se hočeta nad koroškimi Nemci maščevati za krivice, ki sta jih prestala pred vojno in med njo ... Tu se maščuje nad nemškim narodom stara politika nasilja in narodnega zaliranja, ki so jo izvajali prejšnji nemskonacionalnj obr iasin'ki te dežele, kateri niso poznali na. sproti Slovencem nobene tolerance.« To je siccr iskreno spoznanje, a prihaja dosti prepozno. Koroškemu Slovencu je vkljub dolgoletnemu suženjstvu ostalo še dovolj zmisla za svobodo in dovolj močan nagon za samohrano, da bo raztrgal vse zanke, ki mu jih sedaj naslavlja Nemec. Gospod Florijan GrSger bo pač sam razumel, da je malo prepričevalen njegov poziv, naj se koroški Slovenci podajo iznova prod oblast nemških nacionalnih politikov, ki so izvajali in izvajajo šedanesin bodo izvajali, dokler bodo mogli' gibati, nad slovenskim ljudstvom »politiko nasilja in narodnega zatiranja«, ki niso poznali in ne bodo »poznali nasproti Slovencem nobene tolerance«. Socialni demokrat Groger bi lahko izvajal brez posebnega napora iz svojega članka zaključek, do bi bil vsak Slovencc, ki bi dal pri glasovanju svoj glas Avstriji, ne le brezznačajnež, temveč tudi velik tepec.
-f- Poveljstvo Jadranske divizije se
ie te oni preselilo iz Dubrovnika v Mcstar. Dubrovniška »Narodna Svijest« sc cb tej priliki hvaležno spominja narodnr vojske.
ki jo tudi Dubrovniku prinerla svobodo, in ji želi vsikdar in povsod bož^a vat*!va.
+ Pivcga krščanskega delivskejm kongresa v Curihu so se udeležili odposlanci skoraj vseh evropskih držav. Narodni svetnik Scherrer jc izvajal, da se je kongres sestal zato, da povoljno reši socialno vprašanje. Kongres pczivlje vse de-lavstvo, naj se s krščansko resnostjo loti rešitve socialnega vprašanja na temelju nravnosti ln zakonitega reda. Kongres odklanja socializacijo vseh proizvajalnih sredstev, obenem pa tudi kapitalistični gospodarski program. Kongres se priznava h krščanskemu socializmu.
-f Ruski proliuliiinat Ancleški. Kamenjev je angleški vladi izročil no« vo noto sovjetske vlade. Ta nota se je najprvo predložila delavskemu izvrše-valnemu odboru in potom, ko je le-ta privolil, zunanjemu ministrstvu. V gotovem oziru je ta nota ruski protiulti-mat na Balfourjevo noto in vsebuje tele zahteve: 1. objava vseh angleških pogojev in zahtev za končnoveljavni mir z Rusijo; 2. poziv na angleško vlado, naj izvaja pritisk na Poljsko, da bo naklonjena sprejemljivemu miru z Rusijo. Nota pravi nadalje, da se je zadnje dni vojaški položaj Rusije Izboljšal in da sovjeti niso le v stanu uničiti Poljsko, marveč tudi obnoviti napade na clrugi del fronte, da izsilijo z orožjem takojšnji mir.
+ Komunistična stranka. Pravkar izišla številka lista »Bulletin Communi-sle«, oficielnega glaeila tretje internacio-nale za Francijo, objavlja pogoje za pri-družonje francoske socialistične stranke k moskovski internacionali. Pogoji obsegajo trinajst točk. Tajni organi naj bi pripravljali revolucijo. Nadalje se morajo socialisti zavezati, da se podvržejo vsem naredbam, ki jih bodo dobivali iz Moskve od centralnega organa, ki ima najobsežnejša pooblastila in ki zahteva železno disciplino od vseh pripadnikov tretje inter-nacionale. Socialistična stranka mora Iz-premeniti svoje ime v »komunistično stranko«. Nadalje naj socialisti, ki se hočejo priključiti tretji internacionali, izključijo vse reformistične elemente. (LDU)
+ Via fina kriba na španskem. Iz Madrida poročajo: Vlada je kralju podala svojo ostavko.
Dnevne novice.
—	Regentov obisk v Bosni. Iz Sarajeva poročajo: Nj. Vis. regent Aleksander pride v Sarajevo, kakor se govori v gotovih krogih, dne 15. septembra ob 18. uri. Priprave za sprejem so gotove.
—	Deželna vlada za državno urad« ništvo. Ker plače državnim uradnikom v Sloveniji vsled draginje, ki Še vedno ne pada, nikakor ne zadostujejo za nabavo le najnujnejših potrebščin in ker obstojajo izredno velike razlike med plačami našega uradništva in vojaškimi plečami, je tukajšnja deželna vlada predsedniku ministrskega sveta in vsem ostalim v poštev prihajajočim ministrstvom s stvarno utemeljenimi poročili predlagala, da se diferenca na 25% poviška vseh draginjskih doklad nemudoma brez vsakega odlašanja Izplača. — Da se pa istotako že nujno potrebna reforma prejemkov državnega uradništva, poduradništva in slug čimpreje izvrši, pošlje tukajšnja dež. vlada svojega zastopnika v Belgrad, da intervenira zaradi takojšnjega sprejetja od ministrstva za konstituanto sestavljenega zakonskega predloga o uredjenju plata i penzija državnih služ-benika gradjanskog reda, in sicer s spremembami, kakršne jih je želela tukajšnja uradniška organizacija glede pomaknitve in uvrstitve v pesamez-ne razrede in stopnje in pa glede pen-zij za že umirovljene osebe, oziroma njihove vdove in sirote.
—	Umrla Je v Bistrici pri Tržiču 28. t. m g. Jožefa Kristan, soproga sedlarskega mojstra in hči trgovca in gostilničarja Antona Košir, v 26. letu starosti. Pred nekaj meseci je bila šele poročena. Naj počiva v miru!
—	Matnranti ljubljanskega učiteljišča Iz leta 1G10 praznujejo desetletnico 3. septembra v Kamniku. Zbirališče: restavracija Kenda (ob pol desetih). Popoldne izlet v Bistrico. Primožič.
—	Min?s!rs!vo prosve'e n'r-.a dovolj učiteljev za učiteljišča. Ministrstvo je zato razpisalo natečaj in poživijo osahe, ki so pripravljene kompeti-rati na ta mesta. Ta poziv velja udi za Ruse.
—	V:S. Orlovski tabor v nede'jo je uspel nad vse pričakovanje. Odsekovo zastavo jo blagoslovil g. provincijal p. Avguštin Čampn. Zastava je mojstrsko delo inž. Vurnika, čigar načrt so izvršile čč. šolske sestre v Mariboru. Orla na drogu je naredil g. Tratnik \ Ljubljani. Splošno se sodi, da je zastava ena najlepših izmed dosedanjih orlovskih.
Stev. 199,
SLOVENEC, dne t. septembra r?20.
Stran V
Dopoldanskega obhoda so je udeležilo poleg mnogoštevilnih Orlov in Orlic« nad 150 narodnih noš. Veliko število okrašenih hiš, zastav in mlajev po Kožni dolini in Glincah jo pričalo, da pridobiva viški Orel vedno več prijateljev med Vičani. Po Iložnl dolini so obsipavali iz oken udeležence s cvetlicami. Popoldanska telovadba je po kritiki izvedenca Orlovske zveze bila izvrstna. Pohvaliti moramo tudi nasprotnike, ki so se obnašali dostojno in mirno. Splošno so nam šli Vičani na roko, g. A. Škof je vozli cclo osebno in brezplačno kumico, gdč. Ido Hvaletovo, ki si je pri blagoslovljenju zostave izbrala rek: V delu in molitve naša sreča in zmaga.
—	Podružnica »Slomškove rtveze« za kočev3ki okraj vabi vse člane Slomškove zveze k odkritju spominske plošče jezikoslovca p. Stanislava Škrabca, ki se vrši dne 12. septembra t. 1. v Her-vači pri Ribnici ob 11. dop. — Predsednik.
—	Smrt ruskega novinarja. S češkoslovaškim ministrom za zunanje stvari dr. Benešem je svojčas dospel v Belgrad tudi znani ruski novinar S\e-atovskij. Ostal je v Belgradu in je v nedeljo zvečer nenadoma preminul, ker mu je udarila kri v možgane.
—	Stalno gledališča v Sarajevu. Dne 29. avgusta je prišel v Sarajevo g. Branislav Nušič, načelnik oddelka za umetnost v ministrstvu prosvete. Njegova pot je v zvezi z organizacijo stalnega gledališča v Sarajevu. V to svrho je deželna vlada kupila zgradbo Društvenega doma za IVn milijona kron, istotoliko pa bo treba, da se zgradba preuredi v moderno gledališče, s čimer bodo pričeli takoj, teko da bo gledališče moglo z?četi 7. delom že začetkom januarja 1921. Za upravnika gledališča je imenovat- prof. Stevo Bra-kuš, za dramaturga pa mV.di književnik Perivoj Jevtič.
—	Tatvina na pakspallSou. Na pokopališču Šmihel pri Novem mestu je bil na oddelku, kjer pokopava bolnica, ukraden še dobro ohranjen nagrobni spomenik.
—	Tatvine. Veleposestniku Gustavu Egerju v Železnikih je bil ukraden z njegove žage pri Selcih 8 do 10 cm širok, 750 m dolg, 1000 kron vreden cirkularni gonilni jermen. — Na žagi barona Wam-bolta v Mirni dolini sta bila ukradena dva gonilna jermena, vredna 20.000 kron. — Kobila je bila ukradena posestniku Matevžu Parteju iz Goselnevasi pri Do-brlivasi. Kobila je črne barve, 16 pesti visoka, na levem stegnu ima vtisnjeno črko »L«, vredna je bila 15.000 kron.
—	Ubita krava. Kakih 10 minut od Rateč so našli ubito 9000 kron vredno kravo malega posestnika Janeza Omana iz Rateč. Ubil jo je neki slaboumni revež, ki je bil že v blaznici in ki je pred leti v jezi neki živi kravi presekal hrbet.
—	Kupi se 5—6 prvovrstnih eno- in 'dveletnih toplokrvnih žrebcev, ki imajo popolnoma dokazan rod po materi in očetu. —- Ponudbe sprejema državna žrebčar-na na Selu pri Ljubljani,
Šialersfce novica.
š Zborovanje interesentov za ža-leznico Maribor—Murska Sobota se vrši dne 26. septembra 1920 pri Sv. Lenartu v gostilni pri Arnužu ob 11. dop. in ne 9. septembra, kakor jo bilo pomotoma razglašeno v nekaterih listih.
š Tobačna trafika v Rogatcu št. 139 je potom javnega natečaja razpisana do 30. septembra 1920. Enoletni kosmati dobiček je znašal 6670 K 94 v. Položiti se mora predno se ponudba izroči, 700 K jamščine. — Tobačna trafika v Žetalah št.9 je razpisana potom, javnega natečaja do 30. septembra 1920. Enoletni kosmati dobiček je znašal 8152 K 90 v. Položiti se mora predno se ponudba izroči 800 K jamščine.
g Odnejena blagajna na postaji Pe-trovče, V noči na 14. t. m. ,so vlomili neznani zločinci v stanovanje poctajenačel-nika g. Jansekoviča v Petrovčah in so odnesli železno, temnorjavo emailirano 25 cm' blagajno, v kateri je bila zlata 2500 K vredna moška ura, dve ženski zlati uri, vsaka vredna 2500 K, dve moški in ena ženska srebrna ura, 2 cekina po 10 K, 105 srebrnih kron in 5000 K v bankovcih.
š Tatvina na okrajnem glavarstvu v Mariboru. Dne 18, avgusta je bilo ukradeno iz veže okrajnega glavarstva v Mariboru nadzorniku brzojavnih prog Josipu Rataju iz Studencov novo, črnopleslti-no kolo znamke Rembler vredno 3000 K.
š Okradeni kočar. Skozi vrata so vlomili v čumnato Gregorja čodoniča v vini-tincah reznani zločinci, ki so pokradli raznega blaga v vrednosti 2235 kron.
š Varnost v ptujskem okraj«. Po-ustniku Ivanu Kupčiču v Savcih je bilo ukradeno obleke v vrednosti 5920 kron.
š Velika tatvina v vlaku. Graškemu trgovcu Hansu Taggerju je bila ukradena v vlaku listnica, v kateri je bil potni list, 500 dinarjev in ček »Hrvatske banke« v Zagrebu na 76 000 kron.
Uufoilanske nov!ce>
lj Seja S. K. S. Z. danes zvečor ob 8. uri v navadnih prostorih. Prosim točne udeležbe! — Predsednik. (k) lj Zveza uradnic in trg. nasiav-Ijenk (Krekova prosveta) vabi k dekliškemu večeru, ki ga priredi danes ob 7. uri zvečer v društvenih prostorih.
lj Iz tobačno tovarne nam poročajo, da vlada tam med delavstvom veliko razburjenje. Zgodilo so je, da je v ponedeljek bilo razglašeno novo povišanje doklad, za katero je delavstvo moledovalo skoro pol leta. Delavstvu je bilo obljubljeno, da se bodo doklade zvišale od 30—35—40 odstotkov. Zgodilo pa so je, da se naenkrat doklade zvišali za delavke Ie za 25, za delavce le za 30 in za profesijoniste za 40 odstotkov. To je oči vidna krivica za delavce in delavke, ki niso profesijonisti. Rečeno je bilo, da sc bodo doklade zviša-vale vsake 3 mesece sporazumno z delavstvom in ravnateljstvom. Sedaj pa so to storili proti volji delavstva, Ali je ravnateljstvo kaj vodelo za tako zvišanje doklad? Koncem septembra potečo že druga četrtina leta. ko bi so morala vršiti pogajanja za nove doklade v razmerju z draginjo, pa jo komaj prTi četrtina rešena — a še ta na tako škandalozen način. Delavstvo je skrajno razburjeno. Težki očitki lete na upravo monopola, vodstvo rdečo organizacije, ki je s pomočjo svojih za-plečnilcov — belgrajskih ministrstev — tako oškodovalo svoje lastne pristaše na korist profesionistov. OčHki pa lete tudi na vodstvo tovarne same, ki postopa zelo dvoumno v tej zadevi. O zadevi bomo še poročali.
U Uprava Narodnega glcii-nJOSa v Ljubljani poživlja gg. abonente, ki reflek-timjo za bodočo sezono na svoje dosedanje prostore, naj se zglaso do 5. septembra v pisarni opernega gledališča med 10 in 12 ter 3 in 5. Od 6 septembra dalje se bodo sprejemali novi abonentje. Cene iste kakor lani. Sezona se otvori v obeh gledališčih dne IG. septembra.
lj Društvo jcgoslevanskih riloferovolj« cev za Slovenijo prosi vso člane tovariše, ki so prevzeli za dobrovo-lj,?ki kongres razna referate, da se zanesljivo udeleže sestanka, ki se vrši v petek ob 17. uxi v društvenih prostorih. Prisotnost obvezna!
lj Vsem ljubljanskim pretepačem. Z ozirom na notico v »Slovencu« z dne 27. avgusta t. L pod zgorajšnjim nnd-pisom, v kateri je bil naoaden g. sodnik na št. 28 ljubljanskega okr. sodišča, izjavljamo, da je temeljila dotična notica na napačnih informacijah, ker je dotični gosp. sodnik vzvišen nad vsak sum, da bi bil sploh kdaj postopal pristransko, da je obravnaval povse objektivno in se mu ne more niti najmanjša nepravilnost očitati.
lj Ljubljanska porota bo danes razpravljala proti Francetu Pcternelu, Alojziju Špacapanu in proti Rusu Jakobu Aleksjenku, ki so obtoženi vloma pri Drufovki v Ljubljani in drugih tatvin ter proti Pavlu Banu in Viktorju Podkrajniku, ki sta kradla manufak-turo v Ljubljani.
lj Bankovec za 500 lir ]e bil ukraden i Heleni Lapajne, trgovki iz Idriie, ki ;e bivala na Dunajski cesti št. 17, II. nadstr.
lj Radi različnih ovir prireditev na Dolenjskem nemogoča! — Podpredsednik Abst. krožka ljubljanskega učiteljišča.
BALKANSKA ZVEZA?
LDU Dunaj, 31. avgusta. (ČTU) Po vesteh iz Bukarešta bo grški ministrski predsednik Venizelos prišel začetkom septembra istočasno z jugoslovanskim regentom prestolonasldnikom ter predsednikom dr. Vesničem v Bukarešto. Ob tej priliki se bodo razpravljale posameznosti rumunsko - jugoslovanske zveze. Pri teh razpravah bo zastopana tudi češkoslovaška republika.
LDU Dunaj, 31. avgusta. (ČTU) »Wiener Journal« prinaša vest iz Bukarešte, da izjavljajo politični krogi kljub dementijem, da, bo rumunski kralj Ferdinand potoval v kratkem v Belgrad. Njegovo potovanje je v zvezi z ustvaritvijo balkanske zveze.
POSLOVNIK ZA KONSTITUANTO.
LDU Zagreb, 31. avgusta. »Narodna Politika« javlja iz Belgrada: Ministrski svet je sklenil, da pridene minister za konstituanto k volivnemu zakonu še paragraf, s katerim se vlada pooblašča, da izdela začasen poslovnik za ustavotvorno skupščino. Ta poslovnik bi ostal v veljavi tako dolgo, dokler bi ustavotvoma skupščina nc izdala novega. Minister za konstituanto jc sporočil ta odlok vsem predsednikom parlamentarnih klubov.
BELCRAJSKI OBČINSKI ZASTGP.
LDU Zagreb, 31. avgusta. »Novosti« 1 javljaio iz Belarada. da so sc včeraj Be-
stali zastopniki radikalcev in demokratov ter se sporazumeli v tem, da obedve stranki skupno izstopita iz mestnega zastopstva, če bi so eventuelno ponovile občinsko volitve v Belgradu. Radikalci dobe predsednika občine, demokrati pa podpredsednika. Vsaka stranka izmed teh dveh bo imela v mestnem zastopstvu še po 15 odbornikov.
BOJI Z ARNAVTI.
LDU Zagreb, 31. avg. »Domovina« javlja iz Belgrada: Na vsej fronti od Skaderskega jezera do Ohridskega jezera je naša vojska pričela s strašnim koncentriranim topniškim ognjem v protinapadu. Sovražne arnavtsko tolpe, kijih vodijo italijanski inštruktorji, so izpraznile Piskopejo in vso desno obal reke Drima. Naša hrabra vojska jo zavzela vse staro postojanko. Arnav-ti izobešajo bele zastave. Naša vojska varuje stanovanja ter ščiti žene in otroke ter jim deli hrano. Izgub nimamo skoro nobenih.
SMRT PARIŠKEGA KARDINALA.
LDU Pariz, dne 31. avgusta. (ČTU) Predsednik francoske republike Deschanel je sporočil papežu svoje iskreno sožalje radi smrti pariškega kardinala Amettea.
RUSI IN POLJAKI.
LDU London, 31. avgusta. (Brezžično.) Od merodajne strani se doznava, da je sicer nepravilno, da je Poljska odklonila 15 ruskih mirovnih pogojev, a da je vseeno prišlo do tega, da so se pogajanja fak-Učno zavlekla.
LDU Kovno, 30. avg. (DKU) Poročilo litvlnskega generalnega štaba od 30. avg.: Na jugu So se spopadle litvin-ske čete s Poljaki. Slednji so zasedli Avgustovo. Grodno je še v ruskih rokah.
l/sa&lgans&a porota.
BOGATI TATOVI PFED POROTO..
Včeraj je pod predsedstvom dvornega 6vetnika Regallyja ljubljanska porota cel dan razpravljala proti Josipu Kcpaču, Janezu in Francetu Jarcu, Janezu in Mihu Jurčiču iz tuedvodske okolic«, ker so bili obtoženi, da so Josip Kopač ter Janez in France Jarc 13. svečana letos ukradli iz zaklenjenega skladišča železniške postaje Medvode 14 vreč lane-nega semena, 1 vrečo koruze in 1 sodček barve. Janez in MIha Jurčič sta pd nekaj časa poprej prigovarjala Janezu Jarcu k tatvini in sta prevzela ukradeno seme od prvih treli.
Razprava, katero jc vodil dvorni svatnik Regfllly, jc bila velezanimiva. ker so obtoženci skušal' svoio krivdo omilili in olenšati. Zanimivo sta izpovedala kot priči postajena-čelnik Slavko šubic in orožniški podstražmoj-gter Sušnik. Ko se je trtvina odkrila, sta sledila oh bregu reke Sore v mlin Jurčičevih; oba brata, sinova bogatega mlinarja, sta rekla, da njima ni o ukradenem semenu nič znanega. Ker se je pa posebno Janez Jarc v gostilnah zelo zanimal za tatvino in ker ie Janez Jurčič tudi večkrat v družbi g. postajenačelnika napeljal govorico na tatvino, je gospod Sušnik pričel sumiti, da je Janez Jarc udeležen pri tatvini. Jarčevi so sicer zelo bogati posestniki, de pol milijona je njihovo posestvo vredno, toda Janesu njegova mati ni dajala denarja, a ta je vkljub temu zelo razkošno živel in ja zapravljal, vsled česar ga je Sušnik aretiral. Janez Jarc mu je priznal, da je na prigovarjanje Jurčičevih ukradel s Kopačem in bratom Francem laneno seme, katero so odnesli v mlin Jurčičevih, kjer so ga v druge vreče pre-sipali. Ko je pripeljal orožnik Jarca k Jurčičevima, sta še tajila, toda končno so se našle pod mlinskim kolesom skrite vreče. Josip Kopač je bil tudi aretiran, toda ušel je in se je sam javil državnemu pravdniku dvornemu svetniku Bežku v Ljubljani, kjer je priznal svoj greh rekoč, da ga je bilo sram iti z orožnikom in da je zato prišel sam na sodišče. Kopač ln oba Jarčeva sta bila že predkazno-vana, Jurčičeva še nista bila kaznovana.
Razprava se jc zaključila ob 8. uri zvečer. Sodišče je stavilo porotnikom 5 giavnih in 2 eventualni vprašanji, nakar ie utemeljeval državni pravdnik dr. Ogoreutz obtožbo, za n'im so govorili zagovorniki dr. Kokalj, dr. Frlan in dr. Švigelj.
Porotniki 60 na nje stavl:ena vprašanja potrdili soglasno, da sta Josip Kopač in Janez Jarc ukradla laneno seme. z 8 ne in s 4 da so zanikali krivdo Franca Jarca; soglasno so potrdili, da je Janez Jurčič nagovarjal ua tatvino in seglasno zanikali, da bi bil nagovarjal Miha Jurčič in soglasno potrdili glede na Miho Jurčiča stavljeno dodatno vprašanje, če je Miha Jurčič kriv, da si ja pridobil ali skrit ukradeno laneno seme.
Potem ko ie predlagal državni pravdnik dr. Ogoreutz uporabo zakona, je kljub krivdo-reku porotnikov dr. Frlan predlagal, na| se Janez Jarc oprosti, ker je bil tekom preiskave v tej zadevi že obsojen, dasi se je pri tisti razpravi govorilo tudi o današnji obtožbi in da si takrat državni pravdnik ni pridržal pravice, da ga bo zasledoval zaradi zadeve, o kateri se ie danes razpravljalo.
Dvorni 6vetnik Regally je nato razglasil sodbo, s kni-ero je bil ^raac Jarc oproščen, Josip Kopač pa ie bil otnoien na 1 leto ležke Ječe, Jat?ez Jarc na 9 ssesecov težke ječe Janez Jurčič na dve leti iežke ječe, in Miha iurčič na 6 meseocv ječe.
Razprava se je zaključila ob tričetrt na 12. uro ponoči.
Orlovski tfcsSnik.
Dravljs. Tukajšnji telovadni odses Orel priredi v nedeljo 5. septembra prvo javno telovadbo s sledečim vspore-doin: Ob 1. uri sprejem clošlih gostov in bratskih odsekov pri sr. čarmanu;
ob pol dveh skušnja za nastop, po skušnji pete litanije v cerkvi sv. Roka; ob pol štirih javna telovadba; takoj po telovadbi velika vrtna veselica na vrtu gostilne pri Mihelnu s srečolovom, šaljivo pošto, turško kavarno, abstinen-čno gostilno itd. Za mrzla in gorka jedila in za dobro in ceno pijačo bo dobro preskrbljeno. V nedeljo vsi prijatelji naše organizacije v Dravlje in to tem bolj, kor je tarnošnji Orel skoro eclen najmlajših in se bori z nemalo težavami, da pokažemo, da naše prireditve, ki so brez plesov in pijančevanja, lepo uspejo. Pri javni telovadbi in pri veselici bo svirala godba iz D. M. v Polju. Šo enkrat, vsi prijatelji naše organizacije, dobro došli! — Odbor, (k)
Seja predsedstva in vadlteljskega zbora Grllške zveze se iz važnih vzrokov preloži na četrtek t. j. 2. septembra ob 5, uri popoldne.
Orel — LJubljana (Rokodelski dom). Vsled snaženja telovadnico na učiteljišču, se vrši mesto v telovadnici, prva izkušnja za igro v četrtek ob 5. uri popoldne v dvorani Rokodelskega doma.. Orliči pridite polnoštevilno. — Vaditelj.
Tečaj za načelnike novih odsekov se vrši *še tekom meseca septembra. Natančnejše še sporočimo. — Predsednik Orlovske zveze.
Novi odseki so se ustanovili v nedeljo 29. avgusta v Mirni peči na Dolenjskem, v Rt. Vidu pri Planini, v Laškem in pri Sv. Lovrencu na Pohorju. Orlovska organizacija dobiva nedeljo za nedeljo članov. Po mariborskem taboru se ie ustanovilo do sedaj 15 novih odsekov. Iz raznih fara pa prihaja še vedno želja po ustanovitvi novih odsekov. Bratje! V vsako faro Orla!
Prijave zr. vaditeljski tečaj je vposlati do 5. septembra t. 1., pozneje prijavljenim ne moremo zasigurati hrane in stanovanja. Tečaj je obvezen za načelnike oziroma njihove namestnike okrožij, dijaških, akademskih in bogoslovskih orlovskih odsekov. Podrobnosti so razvidne iz tozadevnih okrožnic. Na tečaj so pripučšeni le boljši telovadci.
Okrožnice se razpošiljajo danes orlovskim odsekom glede važnejših notranjih vprašanj orlovske organizacije. Odseki naj jih pretresajo na fantovskih večerih.
TearlsSta "m sporf.
Prijave za jugoslovansko kolesarsko prvenstvo 1920 na progi Zagreb—Ljubljana dne 5. septembra je vposlati do 2. septembra na naslov Športne zveze, Ljubljana. Na poznejše prijavo sc ne-more ozirati.
Iz Maribora in Zagreba pride tudi nekaj konj-dirkačev k dirkam na dau 5, in 8. septembra v Ljubljano. Z Ljutomer-čani skupaj bodo postavili prav lep in dober konjski matorijal pred štarterje. Pa tudi iz ostale Slovenije je priglašenih lepo število konj. Tekme bodo prvovrstne.
Gospodarstvo.
g Borzna poročila. LDU Curih, 30. avgusta. Devize: Berlin 12.30, Holandija 195.25, New York 608, London 21.70, Pariz 42.40, Milan 28.20, Bruselj 45.25, Kodanj 87.50, Stockholm 123 50, Kristijanija 80, Madrid 91, Buenos Aires 230, Praga 10.20, Belgrad 22, Zagreb 5.50, Budimpešta 260, Dunaj 2.80, avstrijske krone 2.80. — LDU Dnnaj, 30, avgusta. Devize: Amsterdam 7600, Berlin 517.50, Bukarešta 0, Curih 38.50, Kristijanija 35.25, Kodanj 34.75, Stockholm 4900. Valute: nemško marke 513.50, rom. leji 490, bolg. levi 375, švicarski franki 3825, francoski franki 1725, italijanske lire 1130, angleški funti 820, ameriški dolarji 235, carski rublji 280. Kurzi v prostem prometu: Zagreb 212—232, Budimpešta, plačilo v denarju poštne hranilnice 100—112, plačilo v žigosanih kronah 100—112,. madžarsko žigosane krone 100— 112, Praga 416—442, Varšava in Krakov v poljskih markah 99—111, čehoslovaško krone 5000 kronski 414—140, manjSi bankovci 414—440, novi dinarji 910—960. — LDU Praga, 30. avgusta. Devize: Belgrad 223, Dunaj 23, Zagreb 54 50, Valute: Dinarji 219, avstrijsko krone 22, — LDU Zagreb, 31. avgusta. Devize: Berlin 228—232, Italija 550—554, London 365—0, New York 112—113, Pariz 780—790, Praga 185—190, Švica 1700-0, Dunaj 45-45.50, Bukarešta 0. Valute: ameriški dolarji 108—110, av< atrijsko krono 43—44, carski rublji 134—> 135, F,0 kron v zlatu 0, francoski franki 780—0, napoleondori 390—410, nemške marko 218—222, rom. leji 245—250, hali« jansko lire 0, bolg. le\4 0, turške lire 0, angleški funti 375—385, čehoslovaško krone 180—190.
g Imenovanje likvidacijskih komisarjev avstro-ogrske banke. Imenovanje komisarjev, ki naj izvršijo likvidacijo avstro-ogrske banke, se bo, kakor poročajo, zgodilo v najkrajšem času. Za to bodo baje izvoljene tri osebe, in sicer: 1 Italijan, 1 Amerikanec in 1 Ru-mun. Po mirovni pogodbi bi moraii izvršili likvidacijo komisarji, imeno-
vani iz reparacijske komisije. Njih Število v mirovni pogodbi ni določeno.
g Velika francoska banka v Belgrada. Kakor javljajo iz Pariza, namerava več francoskih bank ustanoviti v Belgradu skupno novo veliko francosko banko, katera bi se bavila s financiranjem raznih industr. podjetij ter s pospeševanjem jugoslov. parobrodstva.
g Žetev v Franciji. Kakor piše »Pe-tit Parisien«, francoska žetev ni tako ugodna, kakor so pričakovali v začetku. Skupno računajo na 51 milijonov centov žita, ki bo dalo 40 milijonov kvintalov moke. Da krije Francija svoje domače potrebe, jc nakupila do da-
nes 26.5 mil. centov moko v inozemstvu. Primanjkuje ji še 20 milijonov kvintalov moke.
SocSEšge in poIIeSfa.
s Kako se draži pohištvo. Osrednji urad proti navijanju cen v Ljubljani je stavil pod zaporo neki ljubljanski firmi pohištvo za 16 rob, ker je firma zahtevala za pohištvo, katero je samo stalo 10.000 K, kar 16.000 kron in več. O podrobnostih bomo še svoječasno poročali.
s Preprečena nesreča. Po mestnem in Starem trgu je hodilo neko 2 letno dekletce, ko se je izmuzalo od doma. Na Starem trgu bi bil dekletce povozil voz električne
železnice, kar je pa preprečil neki vrli stražnik državne varnostne straže in rešil dekletu življenje.
s Pretep pred Figovcem. V nedeljo ob pol 9. uri zvečer je bil v Ljubljani pred Figovcem ljubezniv prizor. Herman H. se je zjezil v svoji vinjenosti nad svojo ženo, jo pretepal in zmerjal. Prišel je stražnik, ki je naredil konec zakonskemu prepiru pred Figovcem. Na policiji jc moral Herman H. plačati 150 K globe.
s Koniiscirana odeja. Ljubljanska policija je zaplenila plišasto pisano odejo, ki je bila najbrže ukradena. Kdor pogreša tako odejo, naj pride po njo na policijsko ravnateljstvo soba št. 16, II. nadstr.
Ženska je izgubila dne 30. m. m. od
Begunj pri Cerknici čez Borovnico v Ljubljano bankovec za -4000 K. Ker ni bil njena last, sc vljudno naproša pošten najditelj, naj ga vrne na ravnateljstvo policije.
T9VSkorih TM BralovZ & Co.
Zg. Gameljne nad Ljubljano ima vedno
v zalogi trde politirane stole. — Vprašanja je staviti na: Vido Bratovž & Co. Ljubljana, Sodna ulica št. 11. Telefon
šiov. 461. interurbar«.
jjllfa s štirimi stanovanji v mestu, V [liilU dobrem stanju, se takoj proda, Poizve se v upravi lista pod St. 3§0i.
Za dvakratno ob»avo v tednu s« računa 3 kron«)
ELEKTROTEHNIKA
»Svetla«, Mestni trg 25. Verbajs A., Linhartova ulica 4.
FOTOGRAFSKI ATELIJE: Grabietz Franjo, Miklošičeva c. 6.
JAVNA SKLADISČA »Balkan«, L Ljubij. javno sklad., Dunajska c. 33. (Tel. 366.)
KLEPARJI Kotu Poljanska cesta 8. Remžgar & Smer kol, Flor. ul. 13,
Prispevajte za sklad S. L S.
Priporočalo se sledeče domače Svrdke s
KNJIGARNE Jugoslov. knjigama, Pred škofijo.
KNJIGOVEZNICE Knjigoveznica K. T. Dn Kopit. uL 6.
KONFEKCIJSKE TRGOVINE Olup Josip, Pod Trančo, Sax Ivan, Stari trg 8.
LEKARNE »Pri Mariji Pomagaj«, Reslj. c. 1.
MANUFAKTURNE TRGOVINE Schuster Anton, Stritarjeva al. 7.
MODNI SALONI Gotzl Marija, Židovska ul. 8 in 7.
MODNE TRGOVINE Kunovar Ivan, Stari trg 10. Magdič Pavel, Aleksandrova cesta«
PARFUMERIJ5 IN KOSMETIKA »Uranus«, Mestni trg li.
PREVOZNO PODJETJE Erman Štefan, Št. Vid n. Ljubij.
TRGOVINE S PAPIRJEM »Uranas«, Mestni trg 11.
RESTAVRACIJE »Perlcs«, Prešernova ulica.
SOBNO SLIKARSTVO 2uran Martin, Mestni trg 12.
STAVBENA PODJETJA Černe Andrej, Sv. Petra cesta 23. Treo Viljem, arhitekt, mestni stavbenik, Gosposvetska cesta 10.
ŠPEDICIJSKA PODJETJA »Balkan«, Dunaj. c. 33. (Tel. 366.) Uher F* & A., Šelenburgova ulica 4. (Tel. 117.)
TRGOV. Z URAMI IN ZLATNINO Černe Lud_ VVolfova ulica 3.
(Za dvakratno ooiavo v tednu se
ranuna u hran,)
TRGOV. Z DEŽN. IN SOLNČN,
Mikaš L., Mestni trg IS,
TRGOV. Z 2EI.EZ. (N POLJED. STROJI
Erjavec & Turk pri »zlati lopati«,
Valvazorjev trg št. 7. Zalta & Žilič, Gosposvetska cesta 10. (Mar. Ter. cesta.)
TRGOV. Z USNJEM IN ČEVLJARSKIMI POTREBŠČINAML
Sever Andrej, Prešernova ul. 9,
ZALOGA POHIŠTVA. Fajdiga Filip, Ljubljana.
Dr. Bleiureis TRGOVINA
ne ordinira od 2. septembra do 10. oktobra.
Uinifar izurjen, pošten, a 3 do 4 delt lillUH lavnimi močmi se takoj ali pozneje sprejme. Naslov pove uprava pod St. 3431__
Dir .lini cfrni 8 Slovensko tastaturo rloullll jHUJ skoro nov se ceno proda. Na ogled v pisarni tvrdke: Paterno3» & Remie, Rimska cesta2._
Dva šivalna slrojr^MS:
jaški. Vpraša se pri Aliicefi Stadler-Ju, LJubljana, Zrlnjskega cesta II. nad.
Clanntranin se iščo za učenca trgovske jtuilUVdUjC šole v boljši biši pod strogim nadzorstvom, najrajši pri kakem učitelju. Ponudbe na Ig. Mikaš, trgovec Rečica ob Paki.	3592
z manufakturnim, modnim in drobnim ter tudi specialnim blagom, dalekosežna, znana
stara tvrdka v Ljubljani, z velikim prometom, na prvovrstnem prostoru, se pod ugodnim pogoje m
(PSF* proda. 1* Reflektanti naj pošljejo svoj naslov pod »Trgovina 100/3589« na upravništvo „Slovenca".
mr Pozor trgsociS tr
Š Ilirija terpentinovo čistilo črno in ru-javo duct K 60. Kebrovo voščeno čistilo črno duc. K 47, rujavo K 50. Cipolin vošč. čistilo črno duc. K 45. Nerin vošč. čistilo črno duc. K 39 priporoča tvrdka
Osvold Dobeic, Ljubljana, Sv. Jakoba trn 9.
Pri vetjem odjemu popusti Solidna in točna postrežba!
Streme vrvice ^EiKsn
Istotam na naprodaj nova stiskalnica za seno. Ponudbe pod »Vrvica« poštno ležeče, Šmartno pri Lttijt.	3575
Proiialo d^I^^z0
prej nekaj starega pohištva v dobrem stanju (3 posteljnaki, 3 omare za obešanje, 3 omare s predali, 4 pernice in drugi manjši predmeti). Poizve se v Tacna v gostilni prt Koširja. 3585
Drva" I Mešč.korporacija v Kamniku «,111 IU • proda v petek dne 3. sept. t. 1. ob 10. uri potom javne dražbe na lesnem skladišču na Stahovci, okrog 100 sežnjev lepih in škarl mehkih drv, trde in mehke klade, odpadke od hlodov, krajnike, žamanje in škarl-hlode.
Nekaj vagonov prvovrstnega zdravega
sena -m
ter več vagonov lepih
bukovih drv
kapi takoj »BALKAN«, d. d. za mednarodne transporte, LJUBLJANA, Dunajska cesta St. 33.
{Ustanovni občni zbor d. d.
»EKONOMA"
£e vrši dne 6. septembra 1920 ob 2. uri pop. v prostorih gostilne pri »Novem sveta« v Ljubljani, Gosposvetska cesta s sledečim sporedom:
1.	Volitev predsednika zboru.
2.	Poročilo dosedanjega delovanja.
3.	Sklepanje o ustanovitvi delniške družbe in o končnoveljavni ugotovitvi vsebine družbine pogodbe, kakor je le-ta oblastveno odobrena.
4.	Volitev sedmih do osmih članov upravnega sveta.
5.	Volitev treh do petih članov nadzorstva.
t». Slučajnosti.
V Ljubljani, 2. sept. 1920.
Pripravljalni odbor.
Širite »Slovenca"!
Objava.
Na občnem zboru Kranjske deželne vinarske zadruga v Ljubljani,
r. z. z o. z., dne 22. marca 1920 se je sklenila razdružba in likvidacija zadruge: Likvidatorjem so bili izvoljeni: dr. Marko Natlačen, odvetnik v LJubljani, Josip Gogala, ravnatelj Slovenske trgovske šole v Ljubljani in Matija Škerbec, stolni vikar v Ljubljani.
Upniki se poživljajo, da prijavijo svoje terjatve zoper zadrugo pri Imenovanih likvidatorjih najkasneje v enem letu po tretji priobčitvi te objave v listih.
Ljubljana, dne 27. avgusta 1920.
Zahvala.
Vsem duhovnim eobratom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so pokojnemu
Francu Ks. Oranifu
župniku v pokoju
izkazovali tako med boleznijo kot tudi na zadnjem bridkem potu toliko ljubezni, se najiskrcnejše zahvaljujemo, prcJ vsein domačemu gospodu župniku, č. gospodu dr. 1'ernetu za totažilni poslovilni {jovor, gospodom duhovnim sobratom za ginljlve žalostinKe ob odprtem grobu, ženski in deklišKi Marijini družbi za spremstvo, venec in šopke; sosedom, ki so nam ob bridki uri stali na strani; vtem, ki so dragega pokojnika spromill na zadnji poti.
Križ-Snakovo 57, dne 30. avgusta 1920,
Rodbina Oranič.
ZaDole in kanie Spz
& Komp. Ljubljana.
Sprejme se cllrfiriniil samostojna go-zanesljiva dllliiillllJU spodtnja blizu Ljubljane, proti dobri plači in dobri hrani; 3 šoloobvezni otroci, najmanji 5 let ter 2 družinska člana. Naslov pove uprava „Slovenca" pod št. 3598.
Po zelo znižani ceni nova
plašči, , zračnice.
fiualni cfnnii *n vsakovrstni deli, kar-MVflllll Ml U jI nidne svetilke, gorilce i. t. d. Sprejmejo se v popravilo dvokolesa in razni stroji. Pri Batjel-u, LJubljana Stari trg št. 28.
za česanje, gladilni (šmirgel) papir, krtače za ribanje, Zlatorog milo, testenine, vžigalice in sveče, priporoča tvrdka
Osvald Dobeic, Ljubljana,
Sv. Jakoba trg štev. 9.
PFHFF
šivalne stroje,
PUCH
vozna kolesa, plašče in cevi
priporoča
Ign. Vok
Ljubljana, Sodna nlica 7.
Najmočnejši zdravilni akra-thovrelec slovenske Štajerske, 36-2 do 37-5 stopinj C. deluje kakor Gasteinske Toplice itd. proti protinu, revmatlzmu, ženskim in žiužnim boleznim slabostim, ranam, in-Huenci in njenim posie-dicam. Blago sub-alpinsko podnebje, izvrstna oskrba, cene ugodne. Železniška zveza od Zagreba 3. ure, od Ljubljane 2. uri. Pojasnila daje na vprašanja brezplačno
Rsvnaieljsivo kopaliSfa
pesSaja RIMSKE TOPEČE;.
VflipnrO za sodarsko obrt sprejme IlljCUlC Franjo Popič, sodarski mojster v Ljubljani, Trnovo. — Hrana in stanovanje prosto.
Iljfe, se proda na Glincah s 6 stano-11'ju vanji — Poizve sepri čevljarju M. Oblak, Gllnce St 93.
Profesor
Dr. ALFRED PL. PAbERTA
bivši 23 Jetni prlmarlj oddelka za ženske bolezni ln porodnišnice v deželni bolnici
zopet ordinira
od pol 11. do pol 12. in od 2. do 4.
Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 10.
Anto-delavnica: Karlovska cesta 10. Garaža:	Dunajska cesta 47.
se priporoča za vse v njegovo stroko spadajoča dela.
se sprejme na deželo, proti
dobri plači. Janez Kaplan, RaKitnicn. Dolenjavas pri Ribnici.
Tflfcln?"a decimalka se kupi do 600 I&M!?!ijU kakor tudi uteže. Ponudb« na: Vido Bratovi & Co, Ljubljana,
Sodna ulica št. 11.
Curnvn niio za Diesel-motorje, tovot-tJilluvU U1JC mast, kolomaz, cilinder-in strojno olje dobavlja po najnižjih dnevnih cenah Mineralna rafinerija
Dravograd; zastopstvo za Kranjsko: »Komet«, Ljubljana.	3248
Naznanjam, da je moj družabnik !» tvrdke Erkor & čeralič izstopil in se
bode trgovina pod imenom
Erker
kakor doslej naprej vodila.
Ob jednem se zahvaljujem cenjenim odjemalcem in prosim iste naklonjenosti tudi v bodoče
Anton Erker, Ljubljana Resljeva cesta St 20.
dokler si ne ogledaš krasne zaloge
. lest
Vojnovič & Drog
WiIsonova c. 22. Tovarna: Gllnce 6.
Izvršiti moramo mnogo
F1 CJt
Uči
ih del
medtem C0 navadnih miz, 20 otnar, 3i.O predalnikov itd. pa bi radi to delo oddali. Ponudbe pod »Stolarija 1159« na Blocknorjev zavod za ogla-šivaoje, Z a tj teb, Jurjevska al. 31.
Naznanjam vsem cenj. trgovccm usnja, sedlarjem in čevljarje®! otvo« rllev svoje trgovine z usnjeni, podplati in vsemi čevljarskimi potrebščinami na debelo.
J.
9 ttgflttaiMPDgSnd, MesSmi trg štev. 6.
Državne žoljeznlce kraljevine Srba, Hrvata 1 Slovenaca. Direkcija Zagreb.
Broj 34571/G. 1920.
DJrebcija državnih željeznfca potrebuje pet sila za prevorflenle šemo materijala 1 inlh insUakcua s n-emackoij i madžacsUog )ezilta na srpsito-hrvaiskl Jezik. Reflcktanti (koji uz ostalo moraju poznavati želieznički materijal) neka svoje ponude i plačevne uvjete podnesu ekonomskom ode-lenju ove Direkcije (soba br. 11) i to uključivo do 15. septembra o. g.
Zagreb, mjeseca augusta 192C.	. _
6 '	Direkcija diž. željeznfca Zagzob.

Praha
največja tovarna usnja v Cehoslov. republiki, speclalitote: Sevro, ževret, bos, usnje za mobilije, antlk, itd.
Generalno zastopstvo za SHS kraljevino
ŠIVALNI STROJI
dospeli za rodbinsko in obrtno rabo v vseh opremah, blago predvojno. Istotam se dobe igle, olje ter posamezni delf, potrebščine za šivilje,Jsrojače in čevljarje
JOSIP PHTSLING, Ljubljana, Sv. Petra nasip štev. 7.
snn n mn ran nmt icn ;

lira
17882310