13. štev.
v Murski Soboti, dne 12. junija 1921,
---------— — ________________________
Poštnina plačana v gotovini.
II. leto.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO v MURSKI SOBOTI, Lendavska ulica št. 61.
OGLASI STANEJO ZA 1 mm VIŠINE
in 80 mm širine K 1·—
Izhaja vsako nedeljo.
Posamezna številka velja 2 kroni.
NAROČNINA: ZA CELO LETO —80 K ZA POL LETA — — — — 40 K ZA ČETRT LETA — — —  20 K ZA 1 MESEC — — — — — 7 K
Liberálci pa komunisti
smo vsi — drági Prekmurec — šteri ne pléšemo tak, kak gospodje okoli. „Novin“ füčkajo. Mi smo nej tüdjé, nej vrejdni na to, ka sunce na nás sija. Tak gučati pa je malo smešno. Cejlo delo tak vövidi, či bi šlo pravo, ká v Rim ali pa v Soboto samo edna pot pela  povejmo iz Črensovec. Vsi ovi drügi pa, šteri neščejo ali pa nemrejo skoz Črensovec v Soboto priti, so nej na dobroj poti, so nej lüdjé, se jih moremo hábati — dolplüvati. Je nej lepo cejlo to delo. Pa bolij nás to, ár ránč tisti tak gučijo, šteri so na tom svejti poklicani, da Kristušovo lübézen predgajo. Mi poštüjemo pa lübimo vsakšega človeka, či je naš nasprotnik ali naš prijátel. Mi krščak zdignemo pred vsakšim, šteri za naše lüdstvo dela, vsakšega pomagamo v tom deli, ár mi tüdi to želejmo pa delamo na tom, naj vsi stáliši zadovoljni bodejo v Prekmurji.
Drügo pa, ka nam že v glávo požene, krv, je rejč „komimisti“. Neščemo pa nemremo zdaj raztolmačiti tü, što je komunist, što je brezvörec, pa što je nej komunist. Négo Tebi — drági naš domačin — moremo pojasniti, pa Ti povedati, ka smo ranč mi bilij tisti, ki smo se borili za to, ka naj cérkev — cérkev ostáne, ka naj katekizem v šoli ostáne. Záto smo mi naše živlenje reskirali, záto so na nás — gda so komunisti esi prišli — strelali kak na zavce. Ali tiste, šteri zdaj kričijo, ka smo komunisti, nindri smo nej vidli.
Mi záto ne lüčamo kamen na tistoga. šteri nás grdou gléda. Nemamo vrejmena na to. Moremo se paščiti, ár smo vsi preveč zaostáli, pa dosta mámo za opraviti. Ali či mo se samo grizli pa šinfali eden drügoga, či je to cejlo naše delo, té nigdár ne čákajmo bogša vrejmena; nej smo vrejdni, da bi nam dobro šlo.
Telko smo prisiljeni bilij napisati na notico v „Novinaj“ „zamüdili so naši liberálci.“ Pa to ešče ednok moremo zabilježiti, ka ne pela samo edna pot v Soboto, povejmo iz Črenšovec. Što more komi zabrániti, naj ne ide po tistoj poti, štero je on za dobro spozno? Zakaj bi meo tisti čarno düšo, šteri nešče v klerikálsko trompöto pijati? Nás je sram, ka nemajo bogše argumente posvedočiti svojo pravico, kak z takšimi rečmi, za štere mislijo, ka do valále, indri li nej, ali pri pobožni ženskaj gvüšno. Nás bi radi zadavili, ár smo njim na poti. ár ne trpimo, ka bi tisti ravnali z nami, šteri takšo falšno lübézen predgajo, ár ne püstimo, ka bi z sv. verov, pa z drügimi božánskim rečmi agitirali. Z právov lübéznostjov delajmo za naše Prekmurje.
Vsebina.: Kritično stánje naši delavcov. — Prekmurski grofi v Belgrádi. — Čistoča v M. Soboti. — Velki gavalér. — Zdaj valána právda. — Sokolski izlet naraščaja v Radincih itd. itd.
Zmešane numere
na Szápáry-jovom veleposestvi.
Na veleposestvi Szápáry-ja se je začnola pred ednim mesecom revizija knjig, štere je vodo poznani dvorski g. Pečnik. Té knjige so začnoli j preglédati dvá gospoda iz Murske Sobote, a nista jih mogla preštudirati. Záto sta prišla njim na pomoč ešče dvá gospoda iz Ljubljane, šteri razmijo takše knjige. Ali glej čüdo ! Vsi štirje gospodje niso mogli dozdaj vse prečteti, ka je g. Pečnik notri napisao. Po Murski Soboti právijo, ka je vse napisano arabski ali pa kitajski. Bog pa zná, či je g. Pečnik znao té jezike. Faktum je samo, da sta teva dvá gospoda iz Ljubljane tak trüdniva grátala — žé prvle, kak bi samo polovico knjig prešteli — da so se mogli nazáj odpelati v Ljubljano, da se malo počinéjo njihovi možgani. Právijo tudi, da so njim mešajo ponoči v sami numere pa še vse križa tak, da niti spati nemrejo. Kak se malo odpočinéjo, pridejo nazáj pa do dale šteli. Sam Bog naj jih obvaruje, da ne bi jih zmešale čüdne številke.
Kak je vido g. Pečnik, da vsi štirje gospodje tak dugo nemrejo pogrüntali njegove knjige, dao je 28. mája hitro naprečti dvá vozá, napuno eden velki voz z kuframi, lesenimi kištami pa zpletenami 
košári, da so konji komaj vlekli. Čüdno se nam zdi da je njegov máli kofer — šteroga je lansko leto sebov prineso — tak dobre fajte, da je porodo celi velki voz drügi vékši kufrov, košárov in kišt. Ka je lansko leto prineso v ednoj roki sebov, sta letos dvá konja komaj vlekla.
Prestrášeni g. Pečnik, se je pozábo posloviti od svoji poznancov pa bežao je z vsemi vozovi po skrivnoj cesti za štalo. V toj zmešlingi je tüdi pozábo prekdati njegovomi namestniki ešče tisto, ka je na posestvi ostalo.
Bog zná či tüdi on ne vidi, kak se njegove numere po gospodovi glaváj krešejo.
Črenšovci — Dolnja Lendava.
Prekmursko lüdstvo nej se je moglo dosegamao politično samostálno razviti. Prvič záto, ár so to vogri nej šteli pa tüdi nej dopüstili. O kakšoj Slovenskoj politiki tistoga časa niti guča nej moglo biti. Oni so glédali samo, kak bi nájbole mogii vse pomadjarizirati. Drügič pa záto, ár je nej bilou takši voditelov šteri bi právi smisao politike raztolmačili, šteri bi nej samo enastranko, v ednom poliličkom mišlenji uzgájali ljüdstvo, nego bi pokázali na vse strani, naj si lüdstvo sámo zaberé, štero za dobro, pravično i koristno spozna.
Vse ka smo dobili od politike, smo iz Črenšovec dobili. V obliki sveti Pobožni rečáj so v nás ceplávali ; tak so nam notri dávali okoli zavito z pocukranimi oštijami britko, čemerno medicino, pa gda smo se probüdili smo že zapleteni bili v mreži, pa smo vidli ka drügi znami ravnajo. Što pa ščé to mrežo raztrgati, tistomi je jaj. Ali nekaj
more tü zmes biti, ár tak glásno so nigdár nej kričale »Novine«, kak zdaj té zádnje mesece. Kak da bi što začno podkopávati fundament na šterom počiva cejla zidina klerikálskega ravnanja pri nas, kak da bi što zmes stopo, zdregao pa gori zmešao celo tisto mirno njihovo življenje. Ljüdstvo je začnolo glédati pa je vidlo, da je nej vse ránč tak kak bi moglo biti.
Istina, v Črenšovcih se záto dale küha pa piše, vsigdár nove pa nove fráze nájdejo, kak bi mogli ljüdstvo pri sebi zadržati pa vüpanje zaslüžiti. V Črenšovcih je centrum, središče toga političnoga gibanja, pa vse od tistec ide dale v Dolnjo Lendavo. Tam je eden eksponent čerensovske politike, velki agitátor, šteri ešče od medü bole sladke reči má, šteri je na telko prijazen pred našim kmetom, ka nikáki zaista mislijo : to je listi, šteroga smo čakali. Té gospod je gerent pa paša v Dolnji Lendavi — g. Sever !
Od toga gospoda niti nebi pisali, ali gda nam v pamet pridejo Črenšovci, on nam tüj v pamet pride. Té človik vsa sredstva ponüca kak bi li mogao dale voditi naše ljüdstvo, ár zdaj so že vsi goriprišli na njegove manipulácije, pa zdaj na ednoj vejki visi samo, njegova že od vse stráni zagrožena karijera. Odpüščen iz tiste mastne slüžbe, gde je dobro priliko meo agitirati, za sébe sjajne šefte delati. Na vse načine dela, kak bi mogao svoje mesto rešiti. Vnogim klerikálcam bi žao bilo za njega, pa je zdaj edno novo metodu najšao, kak bi mogao vöpriti iz te neprilike.
G. Sever ščé zdaj odpraviti namesništvo civilnega komisarijata, da bi on sam ostao brez kontrole, pada bi upreženo ljüdstvo sam kočirao. On ščé edini gospod v Lendavi biti, ka bi bole mogao za »ljüdstvo« delati. Pa, ár je njegov županski stolec ogrožen, zdaj priprávlja za svojo peršono plebiscit to je podpise pobira od Lendavčárov i županov, te priprávlja tüdi edno deputacijo v Ljubljano pa v Beográd, štera deputácija bi rešila njemi njegovo mastno župansko slüžbo. Sever že dobro zná, na kakši náčin se pripravi ljüdstvo za takši plebiscit pa za takšo deputácijo. Velka pa puna je njegova torba, pa nemre tak friško prázna biti.
Interesántno je samo, ka sirmáki neščejo podpisati zavüpnico Severju, ár je on samo za bogatáše bio dober, tisti so vse dobili, a za siromáke je nej meo srcá.
Ne vérjemo ka bi se rešo za tov deputáciov Sever, ár ka je za smrt že zrelo, ka že smrdi, tisto nonč najčednéjši doktor nemre v živlenji zadržati. Tü tüj nede pomágala črenšovska kuhinja z svojim recepti.
Stran 2.
PREKMURSKI GLASNIK
12, junija 1921.
Dárovi na dečji dén.
Ob priliki „Dečjega dnéva“, v nedelo 5. junija t. l. se v Murski Soboti nabrále gospodične lepo šumo 7565 kron 6 filerov. Nabrále so :
Gospodični
Sán—Gonda Kardoš— Rituper Kovács—Máyer Kardoš—Stevanscec Fašinger —Trautmann Hoyer—Kemény Dittrich—Hartmann Pen—Barbarič Nemeš—Turk Neszményi—Gumilár Deme—Gyӧri
1502 40 K 946—, 813 20 „ 807·40 „ 800.—„ 756.80„ 534.44“ 485—„ 423·22 „ 266·40 „ 230·20 „
Držávna krajevna zaščita dece in mladine v Murski Soboti se vsém gospodičnam nabiralkam najtoplejše zahváljüje za njihovo požrtvovalnost pri nabiranji; štero je doprinese tak lejpi uspeh.
Hvála iskrena tüdi vsém dobrim daroválcom, ki so se velikodüšno odzváli prošnjam nabiralk in pripomogli do tak lepe šume. Ránč tak se zaščita zahvaljüje ravnateljstvi Mestne hranilnice, štera z dobre vole dálo na razpolago zadostno število nabiralnikov.
Prosimo pa p. n. gospodične, da nam idejo tüdi v bodoče tak prijazno na roke, kak so to storile na „Dečji dén“.
Kritično stánje naši delavcov.
Ne pišemo radi od toga, kak žmetno zdaj živé eden pa drügi, cilou meštrijski i trgovski detičje, ár to je tak splošna znanost. Mi eto pot samo na kráci telko ščémo razložiti, kaj i što je tomi vzrok, ka v M. Soboti tak dosta jeste detičov vseféle meštrije brezi dela ? Vzemimo na priliko : eden sobočki šlosar držij 3—4 inaše brezi detiča, gda ednomi inaši lejta dojpritečéjo, té ga v prvi 2—3 kédnaj odpošle, na njegvo mesto pa gor vzeme drügoga pojba za inaša. Detiča ne nüca v svojem veštati, záto ka tomi žé trbej pláčati (istina, ka samo pár koron bakšiša májo šego pláčati detičom naši májstri), on se ráj ogne toga »višašnjega« vödávanja, rájši de sam delo z 3—4-ami inašami. Razumlivo je v tákšo formo, či se slabo navčijo meštrije.
Zdaj rávno zadosta jeste pri nás tákši slabo navčeni detičov, štere na vékše lejko vidimo na
ulici státi i na štere nekrivično právimo, ka so manjácke, dénkrádjenci itd. Ali na to si ne' zmislimo, ka nemajo, ne dobijo dela, či bi ránč nájbogši delavci bilij. V normálnom cajti je pri nás nigdár ednoga delavca nej bilou brezi dela. Zdaj je to nači. Tomi vzroke zdaj nemremo po našoj volili razložiti. Mi dobro poznamo naše prekmursko lüdstvo i Známo, ka je skrbno, delavno i pokorno, njé nej trbej na delo trucati. či pa zdaj tákše cajte živémo, ka veštati, fabrike slabo ali sploj ne funkcijonirajo po cejlom svejti i za toga volo nema dela mnogo delavcov, to je zadosta žalostno, gdé pa bi se najšlo delo, tam pa rájši samo z inašami delajo.
Tistim detičom pa, šteri so v deli, njim tüdi ne ide jáko cvetéče. Naši májstri i trgovci —kak sam žé odzgoraj opomno — samo bakšiš v prgiščo potéžijo, štero oni za »pláčo« zovéjo. Eden dogodek naprej prinesém, šteri se pred ednim letom zgodo v enoj oštariji, gdé so vküp prišli ništerni sobočki májstri i so na hitro dobrevoule grátali (no, vej je to ešče nej greh), právi eden med njimi, ka je vino preveč drágo, na štero njemi te drügi odgovori, ka kaj on to mára, či de eden liter vina 50 koron koštalo, vej kaj je on inda za 5 koron napravo, zdaj (láni) 500 koron računa. Tákše gučij eden mešter, pa té ka bi nej drágoča bila. Ali či on ma ednoga detiča, šteromi je inda na mesec fix 100 koron pláčo, zdaj njemi záto on ne pláča proporoionálno 10.000 koron, liki samo 1000 koron. Nišče nonč ne želej od njih, ka bi telko pláčali, ali 1000 K je zdaj nej pláča na mesec, z štere bi se lejko hráno i gvanto, to komaj na keden zadosta. Tüdi nesmimo cój k tém računati tiste májstre i trgovce, šteri poštenejše honorirajo svoje delavce, samo ka tákše žmetno nájdemo pri nás. Ništerni tak malo pláčajo detičam, ka nás je ešče sram to šumo pisati, cejla mesečna pláča njemi gor odide na tamplanje eden pár punčukov, na drügi gvant si pa naj nonč ne misli.
Mi nikoga neščemo nekrivično obsoditi, naš cio je pravica i pomágati tistim, ki so prisiljeni na pomoč ; známo, ka ne ide tak božno našim meštrom, námreč trgovcom, ka bi nemogočni bilij humanistično pláčati svoje delavce, či glih »velko« porcijo pláčajo, to známo potom, ka niti eden dén ne njájo vö svojo stáro návado, ka gorpoženéjo edno pár špricerov ali litrov vina. Nam se dosta delavcov pritožüje, pisem pa mámo cejli küp, v šterih večféle nekrivičnosti pritožijo, ali mi smo záto dönok tüo bilij dozdaj. Nam se to trnok mrzij, gda se med sebov grzémo, da pa konštatiramo, ka večini nagodimo té, gda se za delavce,
za mladino, za bodočno generácijo borimo. Známo, ka so meštri i trgovci tüdi v božnom stánji bilij, záto smo čakali, vej či se cajti na bougše preobrnéjo za njih, do previdni i v delo zemejo ništerne detiče, šteri so se pri njih vönávčili, šteri so pa v deli, tistim pa pobogšajo pláčo, či žé ednok tákše cajte živémo, ka drágoča dén za dnévom rasté, nej ka bi pádla.
Mi vidimo, ka na to žé duže kak edno leto zobstom čákamo, naši májstri i trgovci so nej previdni, na njuvo lojálnost duže nemremo čakati, njim trbej na nojéte klüknoti i za kákšo doségnost drastično gorstopiti. Dobro známo, ka se oni záto nedo smilüvali nad svojimi delavci, ka-koli mo mi pisali na njuvo opomnost, to ránč telko hasni, kak v püščino kričati, liki to li doségnemo, ka dalejšnji národ dönok znanost správi, ka takši huligáni jestejo med vrlim prekmurskim lüdstvom, šteri májo srcé iz nevolni, cotavni delavcov krv vöcécati, vözdelati i od zdrávja spravili, na slednje pa stirati od sébe.
Nesmimo se tüdi spozábiti od nečloveškoga, nerédnoga, dugoga delavnoga časa, pri naši meštraj nej notri vpèlani rédni delavni čas na vöre, oni delajo od zorja do kmice nepretrgno tak delavne dnéve, kak na svétek ali v nedelo, té, gda po celoj Jugosláviji je urádno odločeni 8 vörni delavni čas. Rávno tá nerédnost je tüdi pri trgovcaj, ki tak odpérajo pa zapérajo baute, kak njim v pamet pride, ti edni vgojdno ob 6. odpréjo i večér do 7—8. vöre odprejto držijo ; ti drügi pa okoli 7. odpréjo pa záto ob 6. zapréjo, ali poudné si niti eden ne voušči edno vöro počinka. Smešno je pri tom, ka jestejo ništerni starejši detičje, šteri nej ka bi voščili svojim mládim kolegam, ka bi se malo počinoli, ali kak obed oprávijo, bežijo bauto gorodpérat, nej ka bi tej »skrbni« delavci tak trnok radi delali, liki s tém se ščéjo polübiti z Šefam. Pred pár kédni so se prekmurski trgovci organizirali i nastavili trgovsko grémijo. V prográmi májo, ka v tanáči tüdi dvá delavca (detiča) mesto dobita, šteriva ta zastopala trgovske delavce, ali to samo na papéri stoji, je nišče ne pozové v té tanáč, delavci se pa nonč ne brigajo za to, no ja, oni ešče nevejo, pa ne poznajo toga vožnost, nevejo, ka se samo organizirani delavci lejko bránijo proti šefov krimičau-ji.
Mislimo, ka je eto pot zadosta, kaj smo od žalostnoga stánja naši delavcov napisali. Razumlivo je, či dosta tihotápcov, valutni šiberov jeste v Soboti. Živeti moremo, ali to nemremo pa nesmimo do püstiti, ka bi tisti, za štere delamo, nebi naše delo honorirali.
LISTEK.
Tolvaj.
Po prekmurski zgodbi napiso Preksávskl.
Tak dobro obiskano senje, kak je bilo vüzenskp senje leta 18 . . . nišče ne pomli. Mnogi, šteri so prignali živino na senje, so se vráčali veseloga obráza, z loncami okoli pleča pa s punimi bugyeláriši domo. Med vračajočimi ópázimo Pančorja iz Sv. Jürija, ki se živo pogučáva z Koplencerjem. Poulek pa stopata Fèterlov Joža pa Baronov Hanzl.
»Drágo je bilou gnes ; nejsam mogo küpiti niti eden rép« — je pravo Pančor.
»Resan je tak, či glih ka je bilou dosta máre« sta pritrdila njemi Koplencer i Hanzl.
Samo Feterlov Joža je bio zadovolen. Odao je dvá teoca pa kravo za dobre pejneze.
Joža so že stári mož bili, okoli 60 let pa strašno škrtlavi.
»No Joža, zdaj boš pláčao áldomáš?« — ga je drážo Hanzl, kak so se bližali Sv. Jürji.
»Bom« — je odgovoro Joža vsem na velko čüdivanje, pa se je vzeo proti Raparjevi krčmi.
Či bi ga vidli kak se spremeno pri kupici zlátnoga Jeružálemskoga vina. Pokázati se je šteo da ne zobston izvoljen že toliko let za ritarja.
»Hej ti, Mirko to vino pa nej naturo« — je zvao krčmarja.
»Ka, da nej naturn, hižo stávim, da je.
»Jaz pa vse peneze ka sam gnes dobo, da nej naturn — je trdo svoje Joža, vövlekao denarnih pa jo na sto vrgao. Ostali so glédali ka to pomejni. Ešče bole so se pa čüdivali, gda sta se stavila na stou ranjški, što má pravico. Ali kak so se zasmijáli, gda je pelao Jože Mirka k okni, pokáže na cérkev i právi :
»Glej, ali je vino na-turn?«
»Ja, što pa je tak mislo« se je izgovárjao Mirko.
»No ne želém od tebe stávo, ali dáš za eden liter«.
»Tisto pa tisto«.
Za drügim litrom je prišo trétji, štrti, tak ka se je Joža kesno v noči domou vrno. Prvlé pa kak je spát šou je šteo ešče ednok poglédati pejneze, štere je gnes dobo. »Ali gde je denarnica ? Vej sam pa jo nezáj djao v žep, kak smo že pláčali v krčmi. Mogoče ie v drügoj žepi ? Tüdi nej ! Gde je pa pri vrági ? Ali sam jo zgübo ? Mogoče v krčmi ? Kapa či mi je što vzeo? Ali što ?« Zdaj se je spomlo Hanzlna, ki je preveč glédao njegovo denarnico, kak jo je v žep djao. »Či je on tisti« si je mislo. Nede pa škodilo da poglédam do krčme.
Zbüdo je hlápce, dao vužgati skaline pa začno skrbno iskati po cesti do krčme. Prebüdo je Mirka, preiskali so gostilno. Denárnice nindri. »Či bi tü zgübo, bi tü bila, ár nikoga nej bilou za vami v krčmo«, je gučo Mirko. Nezáj proti domi so ešče ednok iskali po cesti — a denárnice nindri.
Cejlo noč nej spao. Drügi dén je brez mira okoli hodo. Vsigdár premišlávo od zgübljeni pejnez. Vsigdár na Hanzlna mislo. On je tolvaj pa nišče drügi, Ali kak naj pokáže pa poznej, da Hanzl tolvaj.
(Dale prih.)
12. junija 1921.
PREKMURSKI GLASNIK
Stran 3.
Civilno oblást pa prosimo, naj vpoglédne malo notri v delavnice, pa de vidla naši delavcov žalostne razmere i njim stvori podlago, na šteroj bodo živeli žitek, šteri njim pripáda.
Právda inda in zdaj
(Nadale.)
Či živé oča maloletnoga, te lejko oča sakši cajt na biroviji dozvoli, ka maloletni juš. polnoletnik zadobij, či pa oča ne živé, té pa to včinij tutor, a té more maloletni 20 lejt ze spuniti. Obej dozvoli, očetovo kak tutora, more birovija potrditi, nači ne valá.
Či máte nakanenje, ka idete v váraš v kancelajo kr. notároši, gdé ščéte delati zdávansko, prekdájansko ali glihinsko pismo, vsa tá pisma so velavna samo či so napravljana pri kr. notároši, pa jeste eden od prekjemalcev maloletni, ter náj sigdar z njim pride oče ali tutor, pa krstni list sebom prinesite. Či v takšo formo v kancelajo pridete, te lejko friško kontraktuš narédili z málimi stroški.
Ime žene. Po prvejši madžarski právdi je žena, da je z možom v hišni zákon stopila, svoje prvejše imé po očeti gorobdržála. Tako na példo, či je Lukáč Márija v hišni zákon stopila z Kühár Jánošom, té se je sigdár zvála Lukáč Márija ali Kühár Jánoša žena Lukáč Márija.
Po Zdajšnji právdi pa se žena zové sigdár po zádnjem moži, tak na példo se po zdávanji Lukáč Márija ne zové več Lukáč Márija, liki Kühár Márija. Či pa naj se bole vöspozna, se napiše kcoj ešče, kak se je zvála prvle po oči, na példo : Kühár Márija, rojena Lukáč
Tüdi, či Kühár Jánoš merjé, pa žena živa ostáne, se njegova žena zové po pokojnom moži. Kühár Márija je, da je prvi mrou, drugoč z drügim možom v hišni zákon stopila, to je z Benčec Jožefom. Te se zové zdaj po drügom zdávanji Benčec Márija. Gda pa naj se bole vöspozna, se kcoj napiše ešče imé, prvoga možá ter očeta v etakšo formo : Benčec Márija, vdovljena bila Kühár, rojena Lukáč.
Či te edna žena na oblásti ali komaštéč piše, sebé naj sigdár tak napiše, kak zgoraj napisano.
Velke važnosti je, ka sigdár tüdi hišno numero kcoj napišète, gdé ste stojéči. Na példo ; Kühár Márija, poljedelavka, Bákovci 35. V grüntni knjigi, kak tüdi vsepovsédi de velki réd, či mo znali za hišne numere. Madžari so prvle toga prvle nej delali, záto pa jeste telko faling v njuvih pismaj pa v grüntni knjigi.
Kak pa je z ženitnimi, prekdájanskimi in glihanskimi pismi ? Mislimo, ka je dozdaj više, kak polojno teh pisem nej velávno eti med nami.
(Dale.)
NOVICE
Na znánje. Kr. notároš v Murski Soboti üdpotüva za eden keden, od 12. do 19. junija. Ali kancelaje de záto sakši dén odpreta i do njegovi čestniki urádovali.
G. Miro Kutin inženir pri agrarnoj reformi, se je sporočo z gdč. Štefikov. z bivšov poštaricov na pošti Murska Sobota. Čestitamo !
Prosimo tiste naročnike, šteri so v toj numeri dobili poštne položnice, naj oznáčeno šumo na pošto dájo, pa tak poravnajo svoje stáre dugé. Nikoga ne buje té máli znesek, pa jih prosimo, naj glédajo za nove naročnike, ár či se samo Zdrüžimo, düševno se okrepimo, bomo meli bodočnost.
Himen. Sobočki mladéniči zgübijo ednoga jáko vrloga i simpaličnoga člána. Fürst Eugen 19. junija de pelo pred oltár svojo snejo Čakathurner Elo v Čakovskoj izr. cérkvi. Gratuliramo !
Lendavski župan Sever je šteo gozdne pa poljske čuváre zapriségati. Eden urádnik ga je mogao podučiti, ka on kak gerent, te pravice nema. Kak je to Severi v pamet prišlo, nevejmo. Mogoče, da se je že za komisára mislo, ali pa za ešče vékšega gospoda.
Prekmurski grofi v Belgrádi. Pozitivno známo, da se nahájajo zdaj naši grofi v Belgrádi. Grofe pa, šteri se ne držijo v Prekmurji, zastopajo tam njihovi fiškáliši. V Belgrádi je fiškáliš iz Dol. Lendave Dr. Németh, iz M. Sobote Dr. Vályi, Ernestina Batthyány iz Gornje Lendave i bivši upravitelj Balcz v Beltinci. Stvár je takša : Vsled agr. reforme so téj grofi zgübili zemlo, zdaj je pa držáva sekvestrirala cejlo njihovo imánje. Pozitivne podatke mámo, ka je eden od tej gospodov dobo iz Belgráda od našega poslanca g. Klekl-na pismo, šteri vse grofe zové v Belgrád naj se tam pritožijo proti agr. reformi in naj po mogočnosti vse zemljo nazáj dobijo. Zdaj pitamo naše zapelane Prekmurce, je li je g. Klekl tisti, šteri ščé agrárno reformo, pa dela za ljüdstvo? On od sebé bár to piše. Mislimo, da bi naši kmeti preveč dosta zemlé dobili či bi popi vroke vzéli vládanje pa bi oni tálali grofovsko zemljo. Nonč telko nej, ka bi nam za grob dojšlo.
Cvetko obsojeni na zápor. Pri mariborskoj sodniji so obsodili g. Ludvika Cvetko-ja, pisáča pri dr. Šömeni, na 4 mesece, ár je svoj čas edno skakovsko mlinarico ogoljufao. Cvetko je proti toj obsodbi apelirao na višjo sodišče. Ne vörjemo, ka bi njegova apelácija kaj valála.
Velki gavalér. Mislimo, ka vsi Sobočanci dobro poznajo našega bivšega komisára pod bolševiškov vládov g. Gaberja. Té gospod zádnje dni, kak smo ga vidli, se je jáko vesélo opönášo. Vodou je nej pozno, samo stáro, močno, dobro vino. Smo ga pitali, što je dao njemi pejneze, je od veseljá z bliskéčimi očámi pravo : »Eh, pojdje ! Lenin mi je poslo. Zmága bolševizem. Živela Sovjetska Rusija!« Nam je malo sumjivo bilou cejlo delo, pa smo začnoli iskati toga Lenina. Najšli smo ga v M. Soboti. Gaber je námreč od ml. Klomfára — šteromi je oča iz Amerike pejneze poslo, naj on tüdi ide v Ameriko — vöpocéco 7000 koron, ka prej on dobre zvéze má z konzulátušom, pa potne liste za njega lejko pöskrbij. Istina, ka je on žé ništernim indirektno, kak agent spravo potne liste v Ameriko z ednim bivšim pol. urádnikom, šteri je od tisti mao avanžiro za resortnoga šefa — seveda po protekciji na pol. ravnateljstvi v Ljubljani, pa šteri so dobili od tej gospodov potne liste, so vsi srečno prek prišli v Ameriko. Té opominjeni pol. urádnik, s kim je Gaber v zavüpni zvézi bio, je pred pár ké.dni odišo, Gaber je več nej mogo potne liste lifrati emigrántom, alí záto je on dönok od dosta lüdi pejneze naprej gor vzöo, šterim je obečo, ka se za pár dni žé lejko pelajo. Iz občine Dugavés je tüdi tak ednoga za velko šumo znoro. Nam se milijo, tej nesrečni lüdjé, ali veseli nás, ka je Murska Sobota zdaj žé velko svetsko mesto grátalo, kak Zágreb ali pa Budapešt, ár takše vagabunte samo tam nájdemo. Hváležni smo Gáberji, šteri zdaj v Radencih čáka v Ameriko potüvajoče pašaše, ka je naš váraš tak gorizdigno. Nam se samo to ne razumlivo i čüdno vidi, ka je bivša policija od toga nika nej zvedla té, gda v cejlom Prekmurji, ešče skoz D. Lendave, lüdjé so znali ka v Murski Soboti jeste eden Gaber, bivši lüdski komisár za sovjetske vláde, šteri za 7000 koron potne liste správi v Ameriko. Vse to se zgodilo v Prekmurji (Europa!).
Madžarska nestrpnost. V Dol. Lendavi je nekša trgovkinja, štera se ne bráni tüdi slovenski grošov. K njej je prišla edna kodiškinja iz B. Tista pa jo je poslála na Slovenske dáme, ár ona nikaj ne dá, pa ona samo madžarske siromáke podpéra. Dobro bi bilo, či bi oblásti malo bole strogo nastopili, pa bi pokázali toj Madžarki pot na Vogrsko.
G. Černy Viktor, školnik v Sv. Jürji, od koga smo pisali, ka je komunist bio i gda je komunizem bukno, je pribežo v Prekmurje, se pri nás legitimiro i posvedočo, ka je nej bio komunist, Rejč má zdaj naš infomát.
Čistoča v Soboti. Gda je že od naše velke Sobote guč, moremo kaj pisati tüdi od čistoče v našem váraši. Sramotno je, kak naše ulice vövidijo. Vsepovsédi smétje, listje, slama, tráva. Vidimo, ka občinsko glavárstvo nikše brige nema za čistoče Sobote. Kanáliši pri Dobray-ji pa po cejloj Aleksandrovoj cesti so v takšem stánji, kak kakše svinjsko kopališče. Ze je nás sram. Či pa dešč ide, celo noč koncert mámo v tej grabaj. Pa žabe v sredini váraša se tak domá čütijo, kak na kakšoj cigánjskoj tanji. Či občina nema pejneze za to ka pa ne vörjemo -— naj prisili hižne gospodáre, ka pometéjo pa vréd zemejo prostor pred svojov hižov. Za občni hasek to lejko včinijo. Či mo ešče dale čakali tak, cela Sobota augiásova štala postane, štero nigdár nemo mogli počistiti. Občinsko glavárstvo pa prosimo, ka na to zadevo v bodoče več paske obrné, pa naj edino šetališče v M. Soboti (gesztenyés) málo tüdi vréd správi. Či smo li siromáki ali záto smo lejko čisti.
„Skrb in Smrt“. Po cejloj Soboti lejpe i künstne plakáte vidimo, plakáte od naši učencov meščanske šole, ki priredijo v soboto ob 7. vöri v Dittrich-ovoj dvorani igrokaz »Skrb in Smrt«. Skrb pa Smrt. Cejlo živlenje je skrb, a smrt je nájvékša skrb. Vsi se skrbimo za krüha, vsi se mantrámo za živlenje, pa celo naše živlenje je nej drügo, kak vökivöčna bojna za dobroto, za srečo za mir i za — smrt. To našo bojno za skrb pa to našo bojno za smrt do igrali naši — za skrb pa za smrt ešče nej vrejdni, ešče nej zreli — učenci, mládi borioči bodoče velke bojne. Vsi moremo tam biti!
Zakaj vsi pajdáši Domáče vérstvene stranke (DVS) pristopijo k Jugoslovanski demoktátski stranki (JDS)? Záto, ár je cil (program) DVS za Prekmurje rávno takši bio, kak je námen JDS za Jugoslávi. JDS se tüdi za stvoritev zdrave i močne držáve, v šteroj more prilika dána biti za vsakšega, ki dela i se skrbi, da lehko dobro živé. DVS pa je zavzéla stálišče, da se na podlági »vsi živeti ščémo i moremo« Zdrüžimo i na nogé postávimo, da naše živlenske pravice bránimo. JDS je velka krepka organizácija i rávno telko pomejni za celi orság, kak je DVS namejnila biti za Prekmurje. Da pa osamlena, samo na raztrgano domáčo moč naslonjena, tak nej mogla potrebščin našega lüdstva zagovárjati, záto je prestopitev k JDS brezi odlášanja potrebna. Cili DVS ostánejo nespremenjene v JDS i tém leži se bodemo borili za nam potrebne pravice, ár Známo, da močno partájo za hrbtom mámo. Novo imé partáje je več ali menje formaliteta, cili pa so itak ednáki, záto naj vsakši pajdáš DVS mirnoga srca pristopi k demokratski partáji. Dokážite zrelo razmenje do potrebne i vredne domáče organizácije ! Pri priliki, gda v Soboto hodite, zglásite se v JDS pisárni ! Na videnje !
Novo državno senje v Prosenjakovci. 18. junija bode veliko senje za živino in za vö zdevano blágo v občini Prosenjakovci, tá občina je dosegamao nej mela dovoljenjé za senje držánje. V tistom kráji od Murske Sobote daleč vkraj ležéčim občinam je to novo senje jáko potrebno, in potem njim nede trbelo tak daleč goniti tisto máro, štero kmeti k odaji májo, kak dosegamao. Pri tom prvom senji, prostomi dávek se nede pobirao Zato senje se je zavzéla Demokratska partája in je doségla, kak to vidimo, cejli uspeh.
Mura kvár dela. Pri občini Bistrica je Mura dozdaj že do 20 m zemlé kraj vtrgnola i dosta kvára včinila. Lüdstvo toga krája na pomoč prosi grádbeno sekcijo.
Ciganski tolvaji. V Dol. Bistrici so žandárje zgrabili 3 cigáne, šteri so šteli napásti Kukovca v Lotmerki. Pri cigánaj so najšli edno pükšo pa več revolv. Cigánje so vöovadili, ka jih je 7 bilo, cela roparska banda — štirje so odbežali.
Stran 4.
PREKMURSKI GLASNIK
12. junija 1921.
Prosimo sobočko c. publiko naj v stanovánjski zadevaj se obrnéjo direkt na pisarno stan. komisije pri okr. glavárstvi, ne pa, da článe stan. komisije sešérom na ulici z raznimi pitanji in prošnjami molestirajo. Ulica je ne prilična za rešenje takši prošenj, pa tüdi je brez cila takše postopanje.
Prizadeti v stanovánjski zadevaj, ki v »Slovenskom Národi« štev. 121 pijta, ka se je zgodilo z vnogimi prizivi na Poverjeništvo za socijálno skrbstvo proti sklepam Stanovanjske komisije v Murski Soboti, se dá sledéči pomirlivi odgovor : »Interesent naj malo potrpi komisija nikaj ne zgübi; kda se zadeva rédno reši, odgovor vsakši v roké dobi.
Starišem šoloobveznih otrok. Šolsko vodstvo v M. Soboti je nam sledéči dopis poslalo : Odkar pada Prekmurje pod Jugoslavijo se zapaža da je šolski obisk zelo slab. Zadnje čase je začel »Okrajni šolski svet« v Murski Soboti strogo postopati proti starišem otrok kateri neredno obiskujejo šolo, v bodoče pa bode postopal še strožje. Iz deklic je treba vzgojiti samostojno ženo, iz dečke samostojnega moža in to se zgodi le tedaj ako otroci redno obiskujejo šolo. Mnogo otrok gre po končnem letu po svetu služiti, in zelo žalostno je za takega otroka ako ne zna iz tujine niti pisma pisati materi, ali pa doblje nega očetovega pisma čitati. Šolski zakon v Jugoslaviji zahteva da vsak normalno razviti otrok do dvanejstega leta brezpogojno dnevno obiskuje šolo. Od dvanajstega do štirinjstega leta so pa olajšave in sicer delno oproščenje v svrho dela. Delno Oproščenje traja dva meseca. Tudi v delnem oproščenju ni dovoljeno dati otrokem težkih opravil, ker se otroka s tem telesno pokvari. Kako se otroka delno oprosti zvedo stariši pri Šolskih voditeljih. Delna Šolska oproščenja za letos so samo za mesec September in oktober, julija in augusta so pa navadne počitnice.
Porcija na luksusno blágo v Beči. V dunajskem občinskem gyülejši je socialdemokratična stranka predložila zakonski stán, po šterom se naj na vsakše luksusno blágo porcija navrže. V Dunaji po tem zákoni de se za vse tisto blágo 15 percentov porcija plačüvala, štero je za luksos imenüvano.
Nemški orság nam nazáj dá naše vagone in lokomotive. Na našo zahtevo nam nemški orság nazáj dá tisti 250 vagonov in 12 lokomotivov, štere je v bojnskom vremeni iz Srbije dálo odpelati. V tej vagonaj nam zdaj Nemčija nameráva poslati prvi transport živine, štero nam more dati za bojnsko škodo.
Tálanje Austro-ogrke železniške va gone. Zastopniki naše držáve, Čehoslovaške, Polske in Rumunije rešüjejo v Beči tálanje vagonov ; bivše austro-ogrske monarhije, štera množina se gor rastála med tej imenüvani držávami. Keliko vagonov pride na tálanje, je že odločeno, keliko má edna ali drüga držáva, to pa ešče nej.
Devalvácija vogrski vojni posojil. Hegedüš finančni minister je tákši zákon napravo, po šterom se vojnsko posojilo doj za štempla in 20 percentov v kraj zeme, potom zaostanjeno vrednost, da se pa nájménši intereš dávo.
POLITIČNI PREGLÉD.
JUGOSLAVIJA ZASÉDE KOROŠKO. Ár je v Austriji posébno pa v Beči i v Grád velka agitácija za prikapčenje Austrije k nemškemi orsági — ka pa ne dopüsti antánta — je dobila Jugoslávija nalog, da zaséde Koroško. Okoli Maribora pa Pliberka je že mnogo soldákov, šteri čákajo samo komando za maršéranje v Koroško. Slovensko Koroško lüdstvo tüdi žmetno čáka prihod jugoslovenski vojákov, šteri bi jih oslobodili od nemškega vládanja. Tak bi med Austrijov pa Jugoslávijov Dráva bila meja.
REGENT ALEKSANDER SE ŽENI. Zdaj ka je regent Aleksander v Pariz odpotüvao, dosta pišejo listi o njegovoj ženitvi. Ženitev našega regenta je velkoga političnoga pomena. Pred boj-
nov bi mogao že zéti edno hčérko rususkoga cara. Od toga so zdaj odstopili. Rusija je uničena, cárska dinastija tüdi odtirana. Zdaj morejo na drügo králesko bogato hižo glédati, z šterov bi se povékšao ugled ne samo naše králeske dinastije, nego cele naše Jugoslávije. Listi mislijo, da bo edna angleška princezinja kraljica Srbov Hrvatov i Slovencov. Drgoč pa že pišejo, ka je naša bodoča kralijca nekša burbonska princezinja, potom toga pa bi dobili v franciji večje i vékše prijátele.
MADŽARI V NEVOLI. V velkoj brigi so Vogri za zapadno Madžarsko. Po mirovnoj konferenci more Madžarska celi zapadni tao z lejpim stárim varašom Sopronom vréd prekpüstiti nemškoj Austriji. Dugo se že pogájajo med sebom glede toga tála Vogrskoga orsága, ali zdaj Austrija odločno zahteva naj dobi žé ednok tisto ka njej pripádne — V Budimpešti je bio velki shod, gdé so protestirali Vogri proti toga, da bi žé tak málo njuvo domovino ešče bole razcepkali.
Gospodárstvo.
Mnogi so se že pritožili da za tisto pognojeno zemlo, štero je od njih vkraj vzéla agrárna reforma ne dobijo nikšo odškodnino (kártéritéš). Te pritožbe je agrárna direkcija etak rešila:
Za pognojeno polje ali pa za takšo polje štero je preráno ali ešče ne posejano se stári pa novi arendáš glede odškodnine lejko medseboj zglihata. Či ne bi se mogla zglihali, določi odškodnino edna komisija, v štéro si izvoli ednoga člána prejšnji zakupnik, ednoga novi, ednoga pa pošle agrárni urad v M. Soboti. Te slednji je predsednik komisije. Vsakša stránka pláča polovico stroškov. Lánsko jesensko gnojenje more novi zakupnik celo pláčati, za gnojenje pa, od šteroga se je že dobilo kakši prirast (terméš) se samo plača polovično. Za starejšo gnojenje se ne pláča. Tisti pa, j šteri je bio právovremeno (pred obdelovanjem) obveščen, da ne dobi dale tisto zemlo v árendo, pa jo ja li zorao pa posejao, ne dobi nikšo odškodnino. Pozovemo naše kmete naj se glede takše odškodnine zglihajo, ár edna komisija štera bi mogla vöpriti na lice mesta, bi jáko drága bila.
Drága bo krma. V Murski Soboti je váraš zlicitirati dao trávo štera je zrásla pred bolnicov 
na tistoj máloj triuglastoj zemli. Za to trávo je je dobila občina ne menje kak 2065 kron. Drága bo krma, a v Prekmurji je pa malo trávnikov.
Posláno.*
Izjava.
Podpisana Flegar Kata, poljedelavka v Bakovcih 8., izjavljam, da nisem nigdar morala dati pismonoši 4 K, kadar mi je prinesel moje siromaško penzijo po 36 K na mesec, niti ní pismonoša od mene kaj in kadarkoli zahteval. Tudi izjavljam, da nisem nigdar v tem smislu poročala uredništvu tednika »Novine«, kakor to pišejo v svoji 23. številki z dne 5. junija 1921 temveč je to uredništvo samovoljno v tem smisli poročalo v svojem 1 i s t u. Mesečne penzije za mojim pokojnim možem imam 36 K, pismonoša mi običajno vroči 40 K, na kar moram seveda pismonoši 4 K vrnili. To je v istini cela zgodba o štirih kronah.
Obžalujem, da se je tako krivično sumničilo v »Novinah« pismonošo in dovolim, da se sme ta moja izjava v »Prekmurskem Glasniku« in »Poštnem vestniku« na moje stroške objaviti.
Bakovci, dne 4. junija 1921.
Flegar Katá 1. r.
* Za vsebino tega spisa uredništvo toliko odgovorno, koliko to določa zakon.	Uredništvo.
SOKOLSTVO.
Okrožni zlet naraščaja v Radincih. V nedeljo 12. julija priredi »Mursko sokolsko okrožje« v Radincih na J. Vogler-jevem travniku celodnevni zlet naraščaja. Dopoldne so na sporedu tekme naraščaja, popoldne pa javen nastop. Iz Murske Sobote se odpeljemo z vozovi v nedeljo ob 7 uri zjutraj. Zbirališče pri državni narodni šoli. Vrnemo se iz Radinc ob 6 uri, tako, da bomo dospeli do pol 8 ure zvečer že v Mursko Soboto nazaj. Vabimo vse prijatele otrok in Sokolstva, da se v nedeljo skupno poradnjejo z našo mladino ter z njo pelati v Radinci. Po javni telovadbi je prosta zabava.	Odbor.
Što nüca šteinkol
se naj glási pri Czipoth Viktor-i
trgovina z lesom, drvámi in šteinkolom,
Murska Sobota, Slovenska ulica 251. Tam se dobij vsaka množina fájni erjávi šteinkol za miatidev in právi čaren šteinkol za drügeféle potrebčine, kak za cigeo žgati in za prosto
Nisike cejne ! kürjavo. Hitro se dobij !
NA ODAJ JE
eden Styria-Puch motorbicikli, 2 cilinderni 6-7 Hp, z 3. prestávami, za 3 lüdij, v dobrom stánji pri Mencingar I. mehanikári v Murski Soboti.
IKVENO OLJE
garantirano čisto, se dobi po nájnižjoj ceni pri A. Sagadin trgovci z ledrom v BELTINCI.
Málo Vérstvo
z zidanov hišov, tri minute od cérkve, hiša je pripravna za vse, jo odá Rudolf Horvatič v Križevcih ali Sv. Križ pri Lotmerki.
Leder, kože in poplati.
Küpüjem vsefelé kože, tüdi vzemem v delo vsefelé sirove kože, štere se izdelüjejo v fabriki I. Sinigoj, prvléj Steijer v Ljutomeri. V zálogi mam vsefelé ledra, poplate in tüdi vse šusterske potrebščine. Poglednite v zálogo.
ALBIN SAGADIN
trgovina z ledrom
v BELTINCI, (Prekmurje).
RAZGLAŠÜJTE v „PREKM. GLASNIKI,, !
Odgovorni urednik: Rengjeo Iván. Tisk: „Prekmurska Tiskarna“ v M. Soboti. Lastnik in izdajatelj: Konzorcij „Prekm. Glasnika,“