Torek: Tednikov kopalni dan Kupon za 40 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Terme Ptuj vsaktorek do vključno 30.12.2024. Kupon ne velja med prvomajskimi, jesenskimi (krompirjevimi), novoletnimi in zimskimi počitnicami ter ob praznikih. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Ostali popusti (družinski, upokojenski,...) so izključeni in se ne seštevajo. t: 02 74 94 530 e: tTermalniParkPtuj@sava.si _________________^¿L_________ D I-Û. LU S tt v Štajerski Aktualno Ptuj • Oskrbovana stanovanja le za bogatejše upokojence O Stran 2 Ptuj, petek, 23. februarja 2024 Letnik LXXVII • št. 15 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 2,20 EUR Spodnje Podravje • Lani uvozili za skoraj 50 milijonov evrov španske svinjine Bomo ostali brez prašičev? Slovenska prašičereja je dosegla dno. Kmetje so lani prvič redili manj kot 200.000 prašičev, kar je trikrat manj kot pred 20 leti. Padec oskrbe z domačim svinjskim mesom se še ne odraža na trgovskih policah, za kar vestno skrbijo tudi domači mesarji, ki ne skrivajo svojih uvoznih aktivnosti. Več na straneh 6 in 7. Aktualno Podravje • Od 1. marca spet dražje oskrbnine v domovih za ostarele O Stran 3 Gospodarstvo Podravje • 20 milijonov evrov za obnovo štirih kilometrov avtoceste O Stran 5 Izobraževanje Podravje • Brez dovoljenja staršev niti ime otroka na risbici O Stran 9 Kronika Podravje • Do 1.200 evrov kazni za lastnike privezanih psov O Stran 12 Naše prireditve Otroci pojejo • Prve polfinalistke iz Vidma in Gorišnice O Strani 18 in 19 Foto: Črtomir Goznik Aktualno • Na manj kot dva kmeta zaposlej en kmetijski uradnik Politika Ptujska koncesjjliß za kanalizacijo vroča kot žerjavica i V primežUvisokih ceh imnizkelkupneimoei 2 Štajerski Aktualno petek • 23. februarja 2024 Slovenija, Podravje • Število kmetov upada, število uradnikov pa se povečuje Na manj kot dva kmeta zaposlen en kmetijski uradnik Okrog 2.500 uradnikov, kontrolorjev, svetovalcev in drugih je zaposlenih v agencijah, zavodih, organizacijah s področja kmetijstva. Na drugi strani pa imamo vsega 4.000 kmetov, ki so tudi obvezno kmečko zavarovani, ter 7.800 prostovoljnih zavarovancev, obojim pa je skupno, da jim kmetijstvo zagotavlja temeljni dohodek. A medtem ko se število enih in drugih zmanjšuje, takšnega osipa ni zaznati v številu zaposlenih na kmetijskem ministrstvu in drugih organih. Fotografija je simbolična. Po podatkih statističnega urada je bilo v letu 2020 v Sloveniji okrog 68.000 kmetij in kmetijskih podjetij, kar je devet odstotkov manj kot leta 2010 in kar petino manj kot v letu 2020. Kot omenjeno, je le 4.000 kmetov obvezno zavarovanih iz kmetijske dejavnosti, kar pomeni, da njihov dohodek na zavarovanega člana znaša najmanj 60 % povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec. Mnogo več je tistih, ki ne izpolnjujejo tega premoženjskega cenzusa ter so v pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključeni prostovoljno. Velika večina imetnikov kmetij pa je bodisi upokojenih, brezposelnih ali zaposlenih v neki drugi panogi. Glede na trend zapiranja kmetij ni pričakovati, da bi se v letu 2024 število kmetov v primerjavi z letom 2020 povečalo, ob tem pa je zgovoren tudi podatek, da vlogo za subvencije letno odda okrog 50.000 upravičencev. Na ministrstvu več zaposlenih, subvencije pa zamujajo Torej - število kmetov se zmanjšuje, česar pa ni mogoče reči za število uradnikov in drugih zaposlenih, financiranih iz državnega proračuna oz. davkoplačevalskega denarja, ki tako ali drugače »skrbijo« za kmetijstvo. Po podatkih ministrstva za javno upravo je bilo leta 2015 na kmetijskem ministr- nemoč v primerjavi z birokratskim aparatom. Tako je Uroš Neudauer, ki se po slovesu od ptujskega kmetijskega zavoda preko svojega s. p.-ja ukvarja s kmetijskim in podjetniškim svetovanjem, dejal: »Kot glavnega krivca za aktualno stanje v kmetijstvu in zastoj pogajanj mnogi krivijo sindikat kmetov. Vendar je glede na število zaposlenih v različnih kmetijskih ustanovah težko reči, da je ravno sindikat odgovoren za vse slabo v kmetijstvu. Namreč vse druge ustanove, ki kreirajo kmetijsko politiko, imajo bistveno več zaposlenih in bi lahko v okviru zavezništva, ki je bilo v ta namen sklenjeno, tudi prispevale bistveno več znanja, če pa so ga, je drugo vprašanje.« Ob tem pa je Neudauer še izračunal, da je bil na dan 31. 12. 2022 na vsakega 1,72 kmeta, ki je obvezno zavarovan, eden zaposlen v kmetijskih organizacijah, zavodih, uradih. Mojca Vtič j Število zaposlenih v različnih kmetijskih organizacijah Foto: MZ, Pixabay stvu, agenciji za kmetijske trge, inšpektoratu in upravi za varno hrano zaposlenih okrog 900 ljudi, v slabem desetletju se je to število povišalo za 150 zaposlenih, torej so obseg sodelavcev do januarja 2024 povečali za 15 %. Ob vse večjem številu zaposlenih pa se kmetje sprašujejo, zakaj zaostanki pri izplačilu subvencij, pripravi drugih zakonskih podlag za izvajanje kmetijskih ukrepov, razpisov, obenem pa tudi ugotavljajo svojo pogajalsko I Ime institucije UŠtevilozaposlenih Ministrstvo za kmetijstvo - MKGP 264 Organi v sestavi MKGP Agencija RS za kmetijske trge 276 Inšpektorat RS za kmetijstvo 80 Uprava RS za varno hrano 391 Skupaj zaposleni - vladne ustanove 1.011 Nevladne ustanove in javni zavodi KGZS 55 KGZ Celje 94 KGZ Nova Gorica 100 KGZ Ptuj 113 KGZ Murska Sobota 80 KGZ Ljubljana 88 KGZ Kranj 45 KGZ Maribor 44 KGZ Novo mesto 75 Skupaj zaposleni - KGZS z zavodi 694 Sindikat kmetov Slovenije 0,5 Zadružna zveza Slovenije 12 Zveza slovenske podeželske mladine 2,28 Zavod za gozdove 595 Zavod za ribištvo Slovenije 42 Čebelarska zveza Slovenije 17 Pooblaščenec za izvajanje kontrol v kmetijstvu 19 Skupaj nevladniki in javni zavodi 1.382 Zaposleni skupaj 2.393 Kmetje (obvezni zavarovanci) 4.113 *Podatki so za leto 2022 Vir: Uroš Neudauer Ptuj • Podpisana pogodba za gradnjo 30 oskrbovanih stanovanj Stanovanja le za bogatejše upokojence Kljub številnim zapletom bo Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja na Ptuju začel graditi objekt s 30 najemnimi stanovanji in prav toliko parkirišči. Gradnja naj bi se začela letos in končala čez dve leti. Kdo pa si bo sploh lahko privoščil najem oskrbovanega stanovanja? To bodo prva varovana oz. oskrbovana stanovanja v mestu in daleč naokrog. Na Nepremičninskem skladu, ki je investitor, pojasnjujejo, da bodo arhitekturno in arhitektonsko prilagojena za bivanje starejših (dvigalo, držala, prilagojena kopalnica, vgrajena kuhinja ...) in primerna za bivanje ene ali dveh oseb. Oddajali jih bodo prek razpisa, ki bo objavljen ob zaključku del, torej predvidoma leta 2026. Do razpisa prijav za najem ne sprejemajo, zainteresirani pa se lahko prijavijo na obveščanje o informacijah. Najmanj 782 evrov pokojnine Že zdaj pa je - glede na pogoje - jasno, da si prav vsak starostnik (ali par) tovrstnega stanovanja ne bo mogel privoščiti. Eden od poglavitnih pogojev bo namreč višina pokojnine. Letos se npr. ekonomska sposobnost za najem namenskega stanovanja prizna prosilcem, kate- rih prihodki so v letu dodelitve najmanj v višini povprečne neto starostne pokojnine za preteklo leto. V letu 2022 je znašala 782 evrov in posledično pomeni cenzus za eno-člansko gospodinjstvo v letu 2023, cenzus za dvočlansko gospodinjstvo pa je 985 evrov. Možnosti so sicer še druge, hipoteka na lastno nepremičnino, poroštvena izjava ... Glede na višine najemnin pa bo - ob plačilu vseh drugih stroškov - tudi pokojnina blizu 800 evrov precej prenizka. Dejstvo, da bo gradnja v kratkem stekla, je torej dobra novica predvsem za upokojence, ki imajo dovolj visoke pokojnine in so sposobni samostojnega bivanja. Prva oskrbovana stanovanja na Ptuju Nepremičninski sklad je z družbo Pomgrad nedavno že podpisal pogodbo za projektiranje in gradnjo objekta. ''Želja sklada je, da bi vse aktivnosti potekale v skladu z začrtanim terminskim okvirom in bi še letos res začeli graditi,'' je ob podpisu pogodbe dejal direktor Nepremičninskega sklada Andrej Hudoklin. Objekt bo postavljen ob Potrčevi cesti, v neposredni bližini trgovine Živila in dveh blokovskih novogradenj. Parcelo, na kateri bodo gradili, je MO Ptuj prav za namen izgradnje varovanih stanovanj prodala na javni dražbi julija 2021. Gre za zemljišče površine 1.896 m2, ki so ga prodali za 156.000 evrov. Dženana Kmetec Foto: Nepremičninski sklad Tako naj bi bil videti blok z varovanimi stanovanji ob Potrčevi cesti. Kakšne so najemnine po državi Cene najema varovanih stanovanj so različne, glede na starost objekta, površino... V novejšem objektu v Celju npr. za 31 m2 veliko oskrbovano stanovanje mesečna najemnina znaša 223 evrov, za 52 m2 pa 368 evrov. Zahtevano je tudi vplačilo akontacije. V najemnini niso zajeti nobeni drugi stroški, prav tako ne stroški storitev osnovne in socialne oskrbe ter celodnevne telefonske nujne pomoči (klic v sili). Ponujajo pa možnost prinašanja hrane iz bližnjega doma upokojencev (ob doplačilu seveda), vzdrževanja, zdravstva... Območje, na katerem naj bi gradnja stekla že letos. Foto: CG petek • 23. februarja 2024 Aktualno Štajerski 3 Podravje • Draginja vidna tudi na gostinskih cenikih Gostilne niso socialne ustanove s poceni toplimi obroki Foto: arhiv M24 Ljudje bi radi kakovostno jedli, vendar kakovost in nizka cena ne gresta skupaj. Povračilo stroška za prehrano oz. plačilo malice zaposlenim je ob 7,96 evra, kolikšen je najvišji neobdavčeni znesek, pomemben socialni korektiv plač, za tiste zaposlene, ki redno uživajo malico pri gostincih, pa ta vsota večinoma ne pokrije stroškov prehrane. A naloga gostincev ni, da bi zagotavljali hrano pod ceno, temveč priprava kakovostne hrane, ki pa zahteva kakovosten kader in pošteno (ne pretirano) ceno. »Če bo gost zadovoljen, se bo vrnil, cenena hrana in priprava pa je lahko le tek na kratke proge. Nismo pa mi tista inštitucija v državi, ki bo zagotavljala poceni malice za vse,« meni gostinec Jani Vuk iz picerije Špajza pri Majšperku. V jeseni leta 2022 se je najvišje neobdavčeno povračilo za malico s 6,12 evra zvišalo na 7,96 evra na dan. Šlo je za 30-odstotno zvišanje zneska za povračila za prehrano, ki so ga nazadnje delodajalci in finančno ministrstvo uskladili leta 2008. Pa vendar se ob draginji zdi, da tudi ta mnogo višji znesek ne zadošča za topel obrok malice. A kot zagotavljajo gostinci, ceneje enostavno ne gre. Zaprl vrata gostišča »Vse se je podražilo - surovine, plače, energija. Ker smo vedeli, da bomo restavracijo zaprli, cen v začetku leta 2024 nismo zvišali, sicer bi bili primorani, sedaj pa smo tako prenehali poslovati,« je dejal Slavko Muršič, ki se je letos upokojil in zaprl vrata Gostišča Muršič na Dornavski cesti na Ptuju. Dodal je še, da so stranke postale zahtevnejše. »Ob plačilu 7,5 evra za malico so nekateri mislili, da smo še dolžni vodo za njimi potegniti na stranišču. Žal razmišljanje 'manj dam več dobim' tudi v gostinstvu ne velja.« Malice pa se še ohranjajo na meniju v Gostišču pri Tonetu, kjer se jim prav tako ne bo uspelo izogniti podražitvam. »Med energenti je najbolj poskočila elektrika, ob tem so še ostali stroški od vode, komunalnega prispevka ... Kljub informacijam, da so se znižali stroški hrane, pa vsaj mi ne opažamo pocenitev, saj se tudi na področju surovin vse draži,« pa je dejal Bojan Svenšek. Tudi izkušeni ptujski gostinec pritrjuje razmišljanju, da gostilne niso socialne ali humanitarne ustanove ter zagotavlja, da so cene pošteno nastavljene. Poudarja pa, da je za številne malica v gostilni edini topli obrok dnevno. »Marsikdo namreč ne kuha več doma.« V primežu visokih cen in nizke kupne moči Gostinci so se tako znašli v primežu cen in kupne moči, obenem pa na obrtno--podjetniški zbornici ugotavljajo, da veliko gostincev še vedno okreva od devetmesečnega zaprtja gostinskih obratov v času epidemije covida. »Tej je sledila ukrajinska kriza, ki je povzročila tako dvig cen ener-gentov kot dvig cen pri dobaviteljih. Panoga se že dlje časa sooča tudi z velikim Pripravljeni pomagati socialno najšibkejšim Gostinci so podjetniki, niso humanitarne ustanove, a obenem imajo tudi čut za sočloveka, ljudi na socialnem robu, poudarjajo. Tako so spomnili na idejo, kije nastala v okviru ptujske območne enote OZS, o brezplačnih toplih obrokih za ljudi v stiski. Pravijo, da zagotovo vsak dan kakšen obrok ostane in da bi ga rade volje podarili, vendar potrebujejo seznam socialno šibkih ljudi, ki torej potrebujejo pomoč, saj ne želijo, da bi prišlo do izkoriščanja. »Pripravljenost med gostinci po pomoči ljudem je, svojo vlogo pa morajo odigrati tudi druge institucije,« pravi Marjan Skok. Izvoljenci malicajo ccncjc kot ljudstvo V državnem zboru kljub podražitvam v lanskem letu še vedno malicajo ceneje kot večina ostalih državljanov. V restavraciji v hramu demokracije so cene nazadnje zvišali junija lani, letos podražitev ni bilo. In kakšen je cenik: glavna jed stane 5,50 evra, glavna jed z enim dodatkom po lastni izbiri (juha ali solata) je 6,50 evra ter glavna jed z dvema dodatkoma (juha in solata) 7,50 evra. Foto: Mojca Vtič Jani Vuk, lastnik picerije Špajza, pravi, da goste zadovolji le kakovostna hrana, ki pa terja tudi svojo ceno. pomanjkanjem kadra, kar je še dodatno zvišalo stroške dela v tej panogi,« so dejali v zbornici, kjer sicer s splošno oceno dviga stroškov in cen v gostinstvu ne razpolagajo. Da so covid in z njim povezani ukrepi zamajali temelje gostinstva, je priznal tudi majšperški gostinec Jani Vuk in član sekcije za gostinstvo in turizem na Obrtno-podje-tniški zbornici Slovenije. Spomnil je, da mnogi gostinci ob ponovni zeleni luči za odprtje vrat tega niso storili, ali so zaradi pomanjkanja kadra omejili delovni čas. Masovnega poceni kuhanja ne bo več Spet drugi se odločili za drugačno ponudbeno in cenovno politiko, v kar so jih prisilile razmere. »Sprejeti bo treba dejstvo, da masovno in poceni kuhanje na dolgi rok ne bo vzdržalo. Ljudje bi radi kakovostno jedli, vendar kakovost in nizka cena ne gresta skupaj. Mi smo se odločili za kakovostne sestavine, ki so temelj za zadovoljstvo strank, ter za dober in zadovoljen kader. Minimalnih plač v gostinstvu ni, dodatno pa smo sklenili, da ob nedeljah vrata zapremo, saj smo pregorevali.« Ne- kateri pravijo, da bi lahko bili na pomanjkanje kadra ali na vse višje stroške dela odgovor tuji delavci, a Vuk meni: »Glede na požrešnost naše države ocenjujem, da ne moremo računati na tujo delovno silo. Nekemu delavcu iz Indije je vseeno, ali dela v Sloveniji ali v drugih državah EU, zanj je vse tujina, le da so plače zaradi nižje obdavčitve drugje višje.« Kakšna je prihodnost gostiln in restavracij? Jani Vuk razkriva eno od možnosti: »Naša Špajza skuša sedaj peljati dve zgodbi, poleg stalne ponudbe tudi ekskluzivno, omejeno. Tako smo nedavno za valentinovo pripravili prav poseben meni, ki je zahteval zaključevanje krožnika pri mizi, vinsko spremljavo, pojasnilo, kaj ima gost pred sabo in od kod so sestavine. Uspelo nam je, meni smo v hipu razprodali, gostje so bili zadovoljni, zadovoljni smo bili tudi mi. Ta dobri občutek, zadovoljstvo, hvaležnost ljudi, skupek tega nas žene naprej in zagotovo je to neka zgodba, ki jo želimo peljati v prihodnje.« Mojca Vtič Ptuj • Dvig cen oskrbnin v domovih upokojencev neizbežen Od 1. marca spet dražje oskrbnine za ostarele v domovih Cene storitev institucionalnega varstva se bodo naslednji mesec vnovič povišale. Tudi v Domu upokojencev Ptuj priznavajo, da bo dvig cen oskrbnin neizbežen. Redna uskladitev cen se izvaja marca, že vrsto let pa pomeni samo eno: dvig cen oskrbnin. Tudi letos bo tako. Zaradi konstantnega povišanja cen stroškov na praktično vseh segmentih so številni domovi tudi med letom (izredno) dražili svoje storitve. V 2023 trikrat podražili oskrbnine Dom upokojencev Ptuj je cene lani povišal kar trikrat, in sicer marca, julija in nazadnje novembra. Zdaj sledi prvo letošnje povišanje cen. V kolikšnem deležu, bo odvisno od navodila ministrstva za solidarno prihodnost. Vesna Šiplič, direktorica Doma upokojencev Ptuj, pravi: „Izhodišč za dvig cen z ministrstva še nismo prejeli, zato ni jasno, kolikšen bo dvig. To je posledica dviga plač, cen itn." Na ministrstvu sicer ocenjujejo, da se bodo povprečne cene oskrbe v domovih za starejše uskladile za 2,8 odstotka. Uskladitev bo vplivala tako na javne zavode kot koncesionarje, pri slednjih naj bi se cene dvignile še bolj. ,Uskladitev cen v marcu se izvaja vsako leto. Ministrstvo za solidarno prihodnost v postopku preverja skladnost predlaganih uskladitev cen z veljavno metodologijo za določitev cen," so pojasnili na ministrstvu. Cene bodo ponovno zvišali. Oskrba lani dražja za 1.440 € Kljub jesenski izredni uskladitvi bodo cene ponovno dvignili tudi v vseh enotah DU Ptuj. Predvidoma v različnih deležih, saj že nekaj let veljajo diferencirane cene po enotah. Trenutno oskrba I v matični enoti in Muretincih znaša 24,32 evra na dan, v drugih enotah je še nekoliko višja, najvišja v Kidričevem, 26 evrov. Cene, ki so v veljavo stopile 1. novembra lani, bodo spremenjene že naslednji mesec. Novembra so jih dvignili v različnih deležih glede na enoto in oskrbo, od 1,9 do 4,8 odstotka. Še januarja lani je cena najcenejše oskrbe (1) na Ptuju znašala 20,5 evra, v letu dni je narasla za štiri evre dnevno (kar je približno 120 evrov mesečno), kar na letni ravni znese več kot 1.400 evrov za oskrbo enega človeka. Če bo uskladitev takšna, kot jo ocenjujejo na ministrstvu, torej slabe tri odstotke, bi glede na trenutno položnico stanovalci za najcenejšo osnovno oskrbo na Ptuju plačevali mesečno približno še 20 evrov več kot do zdaj. K temu je treba prišteti še dodatke, ki so odvisni od osnovne cene. Dženana Kmetec Foto: CG 4 Štajerski Podravje petek • 23. februarja 2024 Hajdina • Nov cenik za ogled znamenitosti Ura in pol vodenja od 60 evrov navzgor Marca stopi v veljavo nov cenik lokalnega turističnega vodenja v občini Hajdina. Občinski svetniki so posebej potrdili cene vodenja po občini ter njeni okolici in cene vodenja v 1. mitreju. Hajdinčani so oblikovali cenik turističnega vodenja po občini in njeni okolici ter 1. mitreju. Cene so oblikovali glede na čas trajanja vodenja in število ljudi v skupinah. Za uro in pol turističnega vodenja po občini Hajdina in njeni okolici bodo obiskovalci odšteli od 60 do sto evrov. 60 evrov je cena za skupino do 10 ljudi, sto evrov za do 50 ljudi (recimo izletnike z avtobusom). Dve uri vodenja sta seveda dražji, razpon cen je od 80 do 120 evrov. Vodenje šolskim skupinam bodo zaračunali 2,5 evra po osebi. Tarife za plačilo vodnika so od 45 do 80 evrov. Za dve uri vodenja skupine z 10 ljudmi bo vodnik prejel 60 evrov, dodatno pa še štiri evre, če bo skupino vodil v tujem jeziku. Če bo v skupini od 30 do 50 ljudi, bo vodnik za dvourno vodenje prejel 80 evrov, dodatnih pet evrov pa še za vodenje v tujem jeziku. Vodnika bodo skupine obiskovalcev lahko najele tudi za pol dneva ali cel dan. Za poldnevni najem bo organizator zaračunal 180 evrov, honorar vodniku bo znašal 120 evrov. Celodnevni najem vodenja stane 240 evrov, honorar vodniku pa 180 evrov. Poglejmo še cene vstopnic za 1. mitrej. Odrasli bodo plačali tri evre, otroci in mladina dva evra. Za šolske skupine bo cena vstopa evro po učencu. Posebej se plača še vodenje: minimalno 45 evrov za skupine odraslih obiskovalcev in 30 evrov za skupine otrok. Za otroke vrtca in šole Hajdina bo vstop brezplačen. Predlog cenikov je oblikovalo Turistično društvo Mitra Hajdina. Hajdinski župan Stanislav Glažar je pojasnil, da so cene oblikovali glede na tarife vodenja Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, Zavoda za turizem Ptuj in drugih turističnih vodenj po Sloveniji. MZ Destrnik • Sofinanciranje programov društev Na voljo skoraj 30.000 evrov Občina Destrnik je, kot vsako leto, objavila razpis, na katerega se lahko športna, kulturna in humanitarna društva prijavijo za sofinanciranje svojega delovanja. a Foto: SD Člani destrniškega turističnega društva o postopku pridelave in predelave lanu učijo mlado in staro. Na različnih postavkah je zanje v proračunu skupaj rezerviranih 29.800 evrov, od tega največ, 16.000 evrov, za področje humanitarnih in ostalih dejavnosti. Dobrih 14.000 evrov je na voljo za domača, 1.300 pa za zunanja humanitarna društva; nekaj čez 500 evrov kot vedno namenijo tudi projektu Mostovi. Za športne programe je predvidenih 9.000 evrov. Od tega bo šlo 1.000 evrov za interesno športno vzgojo otrok, 8.000 pa za financiranje športa, kar bo dalje razdeljeno še na dva dela, in sicer na 6.000 evrov, s katerimi bo Občina sofinancirala redno letno dejavnost društev, in na 2.000 evrov, ki jih bo mogoče dobiti za športno rekreacijo. Ljubiteljski kulturi je namenjenih 4.800 evrov, ki jih bodo po prijavi na razpis lahko prejeli izvajalci glasbene, folklorne, plesne, gledališke, literarne in likovne dejavnosti. SD Slovenska Bistrica • Prostorska stiska v šoli za otroke, ki potrebujejo dodatno oskrbo Učenec na invalidskem vozičku se ne more niti obrniti Število vpisanih otrok v šole s prilagojenim programom se je v zadnjem desetletju povišalo tudi na Bistriškem. Medtem ko je še leta 2010 slovenjebistriško šolo OŠ Minke Namestnik - Sonje obiskovalo 37 učencev v prilagojenem programu devetletke in posebnega programa vzgoje in izobraževanja, je lani to število naraslo na 77. Žal pa prostorski pogoji ne zmorejo slediti vse večjemu številu vpisanih. Učilnice, ki so to postale po sili razmer, pa so za potrebe otrok neustrezne. OŠ Minke Namestnik - Sonje deluje na dveh lokacijah, ki ju ločuje prometno izredno obremenjena cesta proti Impolu. Obe stavbi štejeta več desetletij, kljub vmesnim obnovam zahtevata dodatna investicijska vlaganja, ob vse večjem številu učencev pa postajata premajhni. »Ker nam primanjkuje prostora, smo bili prisiljeni v učilnice spremeniti senzorno sobo, previjalnico in nekatere druge prostore, ki so veliko premajhni in neprimerni za potrebe otrok, ki se šolajo pri nas,« je opozorila Klavdi-ja Fridrih Gošnjak, ravnateljica OŠ Minke Namestnik - Sonje. Zaradi premajhnih učilnic imajo težave pri gibanju otroci na invalidskih vozičkih in slabovidni otroci. Na primer v mansardni učilnici je učenec na invalidskem vozičku, slep učenec, gluh učenec .... »Glede na prostorsko stisko v učilnici se po njej slep učenec zelo težko samostojno giba, ker ima pred sabo preveč ovir, učenec na invalidskem vozičku se po učilnici ne more gibati sam, ker ni prostora za obračanje vozička,« je primer opisala ravnateljica. Potrebovali bi tudi posebno sobo za sproščanje za otroke z avtizmom in za učence, ki zaradi svoje motnje potrebujejo poseben prostor za umik, kjer se lahko umirijo v času 'izbruha' (kričanje, av-toagresija, agresija do druge osebe .), in seveda telovadnico. Prav tako pred zgradbo ni parkirnih prostorov, ki bi bili nujno potrebni, saj gre za učence, ki so tudi gibalno ovirani, ob vse večjem številu učencev v posebnem programu vzgoje in izobraževanja pa se sprašujejo, kako bodo učence še lahko sprejeli. Zgradba namreč poka po šivih in možnosti za dodatno učilnico ni več. »Ena od možnosti je, da se preuči možnost preureditve sosednjega objekta na Partizanski ulici (bivša pekarna Potisk), ki je v lasti Občine Slovenska Bistrica. Druga možnost je izgradnja novega objekta za izvajanje šolskih programov in domske oskrbe.« Ena ali druga rešitev je neizogibna, kajti glede na trenutno stanje in hiter porast učencev v osnovnih šo- Otroci, vključeni v OŠ Minke Namestnik - Sonje Foto: OS Minke Namestnik - Sonje Telovadnica je le v zgradbi, kjer izvajajo prilagojen osnovnošolski program, vendar pa je »absolutno premajhna in prenizka za izvajanje skupinskih športov,« je opozorila ravnateljica Klavdija Fridrih Gošnjak, medtem ko je v objektu, kjer poteka program vzgoje in izobraževanja, nimajo. lah s prilagojenim programom po celotni Sloveniji sklepajo, da se bo trend višanja učencev nadaljeval še nekaj let. »Trenutno so generacije otrok večje, kar posledično pomeni tudi večji vpis v naše programe. Od septembra 2023 do januarja 2024 se je v šoli dvignilo število otrok za skoraj 8 % (šest novih učencev).« Še nekaj učencev pričakujejo do zaključka šolskega leta. Pričakujejo, da se bo v prihodnjih letih najbolj povečevalo število otrok v posebnem programu vzgoje in izobraževanja, v katerega so vključeni učenci z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju od 6. do 26. leta starosti. Medtem pa menijo, da bo število oddelkov v prilagojenem programu z nižjim izobrazbenim standardom ostalo enako, ker je prirast učencev na letni ravni približno enak kot odhod učencev v srednje šole oz. prepise v posebni program vzgoje in izobraževanja. Prostorska stiska šol s prilagojenim programom je vseslovenska težava. Od 28 osnovnih šol s prilagojenim programom se jih s prostorsko stisko spopada vsaj 74 odstotkov. Pouk poteka v kabinetih, jedilnicah, knjižnicah in v starih propadajočih stavbah. Na šolskem ministrstvu so v preteklih letih že pripravili razpis za sofinanciranje Zakaj je otrok v šolah s prilagojenimi programi vedno več? Klavdija Fridrih Gošnjak, ravnateljica OŠ Minke Namestnik -Sonje, opaža, daje bilo nekdaj več otrok vključenih v zavode za usposabljanje, delo in varstvo, medtem ko so sedaj otroci v večji meri vpisani v programe vzgoje in izobraževanja, ki jih lahko obiskujejo med 6. in 26. letom starosti. Na terenu pa je pogosto slišati, da se število otrok, vključenih v šole s prilagojenim programom, povečuje tudi zaradi preračunljivosti nekaterih staršev. Toda kot pravi Miran Kerin, direktor CSD Spodnje Podravje:»Prvič slišim za takšne navedbe, samo dejstvo, da otrok obiskuje šolo s prilagojenim programom, ne vpliva na višino socialnih transferjev.« izgradnje objektov, a glede na potrebe premalo. Naslednji razpis naj bi bil objavljen za obdobje 20262029. Ob tem pa na ministrstvu za šolstvo zagovarjajo stališče, da je zagotavljanje ustreznih prostorskih pogojev v objektih predšolske vzgoje in osnovnega šolstva v pristojnosti občin ter da je sofinanciranje ministrstva zgolj dodatna pomoč. Občine pa poudarjajo, da denarja za odpravo prostorske stiske v osnovnih šolah s posebnimi potrebami nimajo. OŠ Minke Namestnik - Sonje nujno potrebuje novo šolsko zgradbo, vendar se zavedajo, da bo do želenega cilja preteklo še nekaj let, zato so občini, ki jo sicer že dobro desetletje seznanjajo s prostorskimi omejitvami, predlagali nujna sanacijska dela. »Ne moremo reči, da posluha na občini ni, vedno smo našli rešitve, vendar sedaj je situacija toliko resnejša zaradi večjega števila otrok. Imamo še možnost, da uredimo dodatne učilnice v šoli, kjer izvajamo prilagojen program, vendar pa v tej zgradbi ni dvigala.« Prvi korak je že bil storjen, saj je občinski svet občinsko upravo zavezal, da začne pripravo investicijske dokumentacije. Mojca Vtič Občina |Š Slov. Bistrica 42 Oplotnica 8 Poljčane 5 Majšperk 5 Rače Fram 4 Makole 3 MO Maribor 3 Šentjur 2 Slov. Konjice MO Celje MO Krško Kočevje Hoče Slivnica Skupaj 77 Vir: OS Minke Namestnik - Sonje Foto: Mojca Vtič OS Minke Namestnik - Sonje deluje na dveh lokacijah, ki ju ločuje izredno prometno obremenjena cesta. Foto: CG petek • 23. februarja 2024 Aktualno Štajerski 5 Spodnje Podravje • Ptujska koncesija za kanalizacijo vroča kot žerjavica Vojna starih in mladih političnih sil? Skromnost uradnih in obenem zelo veliko neuradnih informacij kaže na to, da na Ptuju vihra vojna. Trenutno zelo aktualna bitka o koncesiji za kanalizacijo se bije daleč od oči javnosti, v ozadju, med staro in novo generacijo političnih sil, bi lahko na kratko in enostavno opisali dogajanje. Če bi Komunalno podjetje (KP) Ptuj izgubilo koncesijo za ptujsko kanalizacijo in čistilno napravo, bi to zanj pomenilo velik finančni udarec. Po drugi strani pa se situacija okoli pomanjkljivega delovanja in obremenitev centralne čistilne naprave (CČN) tudi ne razišče do točke, da bi si nalili čistega vina. Spomnimo se očitkov o odplakah, ki jih je na CČN dovajala Perutnina Ptuj, tudi sušilnica blata ne funkcionira, kot bi morala. Če bi delovala brezhibno, bi bilo blata količinsko manj, ker bi ga izsušili, s tem bi bili nižji stroški prevzema oziroma odvoza, posledično bi lahko uporabniki plačevali manj. Prav tako še ni pozabljena afera Pivola, ko je na Ptuj padla zelo temna senca, kopja v mestnem svetu so se krepko lomila, situacijo se je utišalo z odvetniškimi dopisi. Lani fronta zaradi vode, letos zaradi kanalizacije Po lanskem (ne tako majhnem) dvigu cen vode KP Ptuj je v nekaterih občinah spodnjepodravske regije precej završalo. Sledila sta popravek cene navzdol in revizija pravilnosti izračuna. O njej je sicer sedaj med občinarji vse tiho, čeprav imajo župani revizijsko poročilo v rokah že dva meseca. Medtem se je na Ptuju odprla nova fronta s kanalizacijo. Če bi KP Ptuj ostalo brez te dejavnosti, bi to na letni ravni pomenilo 4,5 milijona evrov prihodkov manj. Preusmerili bi jih na Javne službe, kjer ima MO Ptuj ioo-odstotni, se pravi absolutni vpliv in nadzor. Po drugi strani pa je tudi tako, da je ptujski občin- ski proračun shiran in bi bila finančna okrepitev občinskega podjetja iz vidika dodatnih prihodkov zelo dobrodošla. Kakorkoli se bo končalo, naj odločevalce vodi razum, ki bo pripeljal do cilja, da bo čišče- nje odplak opravljeno kakovostno in strokovno, cena za uporabnike pa prijaznejša in ne ena najvišjih, kot je bilo doslej. MO Ptuj: „Izbira koncesionarja je naša pristojnost" V kabinetu županje mestne občine (MO) Ptuj Nuške Gajšek so na vprašanje, kaj je razlog, da bodo iskali novega koncesionarja za kanalizacijo, odgovorili takole: „Postopek izbire izvajalca je namenjen temu, da izbiraš med vsemi možnimi izvajalci. To je pristojnost koncendenta." Dodali so, da Komunali Ptuj koncesija za dejavnosti odvajanja in čiščenja odplak poteče konec letošnjega leta. Postopkov za podelitev nove koncesije po navedbah sodelavcev v županjinem kabinetu še niso začeli. „Novo koncesijo moramo podeliti do konca leta 2024," so pojasnili. Zanimalo nas je tudi, ali so, enako kot za ceno vode, morda izvedli skrbni pregled stroškov (revizijo) na dejavnosti kanalizacije. Povedali so, da ne. „Pregledovali Foto: CG, Pixabay Na Ptuju sc ponovno potrjuje stari rek, da je u „dreku" zlato. Le kako bi si drugače razlagali Huda trenja ob koncesijah za odpadke in kanalizacijo, ki se ta čas dogajajo okoli Komunalnega podjetja Ptuj? smo samo prejete elaborate," so dodali. Navedli so tudi, da Perutnina Ptuj na CČN več ne spušča ne-prečiščenih odplak, kot je bilo desetletja doslej. Zdaj imajo končno svojo čistilno napravo, tako da na javno dovajajo že delno očiščene odplake. „Perutnina Ptuj ima svoje predčiščenje na čistilni napravi do meje onesnaženja, ki je običajna za onesnaženje s komunalnimi odpadnimi vodami. Po predčiščenju so vode speljane v CČN, saj izpusti v okolje niso dovoljeni." Poizvedeli smo tudi, ali se razmišlja o rešitvah za sušenje blata. „Tega v tem trenutku ne načrtujemo," so dejali v kabinetu županje Gajškove. Gabrovec pričakuje uskladitev stališč lastnikov KP Ptuj Stališče okoli dogajanja na Ptuju je predstavil župan občine Mar-kovci Milan Gabrovec. Občina Mar-kovci ima v KP Ptuj 7,5-odstotni lastniški delež, komunalno blato iz čistilnih naprav v Markovcih in na Forminu, kamor se prav tako stekajo odplake iz markovske občine, konča na čistilni napravi na Ptuju. Soodvisnost lokalnih skupnosti in izbira koncesionarja oziroma kon-cesionarjev v tem oziru niti ni tako nepomembna. Zdaj je koncesionar na kanalizaciji v večini občin v regiji en, v prihodnje bi bila dva, če bo obveljala volja Ptuja. „Moje stališče je, da bo zelo težko imeti dva različna koncesionarja in da se bo o predmetni zadevi treba natančno pogovoriti. Vsi solastniki KP Ptuj se bodo oz. bomo morali uskladiti glede izvajanja predmetnih storitev, da bomo lahko zagotavljali kakovostno in cenovno ugodno izvajanje storitev še naprej," je poudaril župan občine Markovci Milan Gabrovec. Mojca Zemljane. Podravje • Vožnja se bo zaradi del še podaljšala 20 milijonov evrov za obnovo štirih kilometrov avtoceste Cestno podjetje Ptuj in soboški gradbinec Pomgrad sta bila s skupno ponudbo uspešna na razpisu Darsa za obnove avtocestnega odseka med Framom in Slovensko Bistrico. Obnova nekaj manj kot štirikilometrskega odseka bo predvidoma zahtevala 21,8 milijona evrov (z DDV). Razlika med najcenejšima ponudbama (Pomgrad - CP Ptuj ter Strabag) je bila glede na vrednost projekta pičlih 68.000 evrov ali manj kot odstotek vrednosti. Milijonski projekt zajema obnovo 3,7 km avtoceste z obnovo dveh mostov na odseku med Fra-mom in Slovensko Bistrico, in sicer obeh smernih vozišč avtoceste (proti Mariboru in proti Ljubljani). Gre za skoraj tri desetletja star in dotrajan odsek, ki v tem obdobju ni bil deležen obsežnejših obnovitvenih del. V Darsu so navedli, da bo promet med gradbenimi deli, ki bodo potekala predvidoma pet mesecev in pol, urejen po dveh zo- Foto: Mojca Vtič ženih pasovih v vsako smer vožnje. Vozniki lahko prve zastoje pričakujejo ob koncu zime, ko naj bi se dela začela. Odsek med Framom in Slovensko Bistrico sodi med bolj obremenjene avtocestne odseke, saj dnevno beleži okrog 46.000 vozil. Prenova omenjenega odseka štajerske avtoceste je največji letošnji načrtovani poseg na tem delu avtocestnega omrežja, pa tudi sicer gre za enega večjih projektov Darsa, ki namerava za obnove avtocest letos nameniti 95 milijonov evrov. Že lani pa so v Darsu načrtovali začetek temeljite rekonstrukcije odseka Slovenske Konjice-Dramlje z več viadukti in predori, vendar je bil razpis, na katerem je bila najcenejša ponudba oddana v višini 70 milijonov evrov brez davka, razveljavljen. Na Darsu naj bi pripravljali nov razpis, predvidevajo pa, da bo večina del na tem odseku izvedenih v letih 2025-2026. Mojca Vtič Ptuj • Gradbena dela naj bi stekla že kmalu Kaj se dogaja z „rdečo šolo"? Kar nekaj časa je minilo, odkar je občina prodala eno svojih največjih in najdražjih stavb v centru mesta, v Raičevi 2, tako imenovano „rdečo šolo". Investitorji si prizadevajo, da bi gradbena dela stekla čim prej, a vse potrebne dokumentacije še vedno nimajo v rokah. „Letos želimo začeti dela, vsaj do junija, to je okvirni terminski plan. Smo optimistični, trenutno čakamo gradbeno dovoljenje," pravi Jurij Mergeduš, direktor podjetja FM projekt, ki je skupaj s podjetjem Termosolar iz Maribora kupilo omenjeni objekt. Od občine so ga prevzeli pred skoraj dvema letoma, junija 2022, kupili so ga za 388.000 evrov (brez davka). Uredili bodo 15 do 18 stanovanj različnih velikosti. Veliko večino potrebnih soglasij za gradnjo so si v teh dveh letih že pridobili, tudi pogoje in smernice Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Sodelovanje doslej ocenjujejo kot dobro. Stroje bodo pognali takoj, ko bodo imeli v rokah še gradbeno dovoljenje. Načrti so ambiciozni. „Javnosti jih bomo kmalu predstavili, takoj ko bodo birokratske zadeve dokončno urejene. Seveda upamo, da bo to čim prej," doda Merge-duš. Gre sicer za ogromen objekt, ki je potreben velikega finančnega vložka, a je na odlični lokaciji. Sočasno s samo stavbo je občina investitorjem prodala tudi sosednjo parcelo, na kateri so bili vrti in kjer bodo uredili prepotrebna parkirišča za bodoče stanovalce. Stanovanj še sicer ne prodajajo, interes pa bo glede na povpra- ševanje po prostih kapacitetah v mestu gotovo velik. Kako dolgo bodo dela trajala, bo odvisno od več dejavnikov, interes lastnikov pa seveda je, da jih končajo v najkrajšem možnem času. Dženana Kmetec Investitorji želijo gradbena dela začeti do junija. Foto: CG 6 Šta/erefo'TEDNIK V središču petek • 23. februarja 2024 Slovenska prašičereja je doseglo dno. Kmetje in kmetijska podjetja so lani prvič redili manj kot 200.000 prašičev, to je najmanj po letu 1991 in kar trikrat manj kot pred 20 leti, ko je bilo na Slovenskem največ prašičev. Padec oskrbe z domačim svinjskim mesom pa se ne odraža na prepolnih trgovskih policah, za kar vestno skrbijo tudi domači mesarji, ki ne skrivajo svojih uvoznih aktivnosti. Prašičerejci, ki so še ostali, pa so posledično soočeni z nizkimi odkupnimi cenami in vsakokratnim strahom, ali bo odkup sploh zagotovljen. Razmere v slovenski prašičereji so kritične. Z vstopom Slovenije v EU in torej odprtjem evropskega trga so se za slovensko prašičerejo začeli temni časi. Ob povečanem uvozu je domači prireji začela pojenjati sapa, saj rejci uvozu niso uspeli konkurirati z izvozom, uvoz mesa prašičev pa je dosegel dvakratnik domače prireje. Krvnik slovenskih rejcev prašičev je praktično celotna prehrambna veriga. Mesarji so začeli kovati dobičke na cenejši surovini iz tujine, država ni zmogla sprejeti ustreznih predpisov o označevanju porekla pakiranih in tudi predelanih živil, ki bi bilo prva ločnica med domačim in tujim, ali spodbud, ki bi omogočile preživetje rejcem. Žebelj v krsto so dodali še trgovci z maržami in seveda potrošniki, ki so bili in bodo bolj občutljivi na ceno kot kakovost. Tako je predsednik uprave Celjskih mesnin Iztok Krivec v enem od pogovorov dejal, da bodo potrošniki, če bodo imeli na izbiro slovenske in le za nekaj deset centov cenejše zrezke iz tujine, izbrali slednje, saj da je poreklo popolnoma na stranskem tiru (k čemur je pripomogla tudi državna kampanja o najcenejši košarici živil). Antibiotiki in sveže meso iz Španije Kakovost domače prireje, nižji ogljični odtis v luči zagovarjanja zelenih prizadevanj, spodbujanje domačega gospodarstva oz. soseda - kmeta, so prednosti, ki jih izpostavljajo domači rejci. Tudi v Združenju mesne industrije so pred časom v okviru borbe med trgovci za najcenejšo košarico izpostavili, da je poceni uvoženo meso slabše kakovosti, pridelano in predelano po standardih, ki so v slovenskem prostoru nedopustni. A to ne gane ne večine potrošnikov ne mesarjev - tudi ne Celjskih mesnin, ki so močno prisotne na trgu uvoženega mesa in so večino najcenejših mesnih izdelkov v košarici, ki so jih popisovalci zabeležili v zadnjem popisu decembra lani, tudi dobavile. Predsednik uprave Celjskih mesnin namreč pravi, da so standardi v celotni Evropski uniji v veliki meri poenoteni ter da imajo Celjske mesnine certifikat IFS (International Food Standard), ki pomeni, da mora vsako meso zadostiti vsem kriterijem kakovosti. Španci porabijo petkrat več antibiotikov Pa vendar razlik med državami ne gre spregledati. Ne le glede velikosti obratov, intenzivnosti rej ali dopustnih vplivov na okolje, temveč tudi pri rabi antibiotikov, ki vedno znova potrkajo na vest potrošnikov in s katerimi podatki se radi ponašajo slovenski kmetje. Domači živinorejci so namreč na repu evropskih držav po rabi antibiotikov za zdravljenje živali, namenjenih za prehrano ljudi. Po podatkih, pridobljenih iz evropskega projekta nadzora rabe antibiotikov v veterini, naj bi leta 2022 slovenski veterinarji in rejci za zdravljenje rejnih živali porabili 25,7 mg/PCU, medtem ko nemški kolegi skoraj trikrat več. Na primer v Španiji, od koder so lani podjetja naše tržišče uvozila za 48 milijonov evrov svinjine (za 54 % več kot leto prej), je prodaja antibiotikov za zdravljenje živali za proizvodnjo živil petkrat višja. Nobeno meso v prodaji sicer naj ne bi vsebovalo antibiotikov. Vendar pa lahko prekomerna uporaba antibiotikov za zdravljenje živali med njihovo rejo pomembno prispeva k povečevanju mikrobne odpornosti. Tudi zamrznjeno meso je »sveže« ... Potem je tukaj še vprašanje svežine. Uvozniki zagotavljajo, da meso iz tujine na slovenske police pride skorajda istočasno kot iz slovenskih hlevov in da razdalja, torej nekaj deset ali nekaj tisoč kilometrov v hladilnem tovornjaku, ne vpliva na kakovost mesa. V kontekstu svežega mesa pa izstopa še dopuščena možnost, da se kot sveže meso prodaja meso, ki je bilo zara- di podaljšanja obstojnosti zamrznjeno in nato odtajano (kar pa ne velja za perutninsko meso). A kot pravi evropska uredba, mora biti ob imenu živila, ki je bilo pred prodajo zamrznjeno in se prodaja odtaja-no, zapisano, da gre za odmrznjeno živilo. Ta informacija je še posebej pomembna za potrošnike, saj kot pravi Marija Kostadi-nov iz ljubljanskega biotehniškega centra: »Mesa, ki je bilo že enkrat zamrznjeno in nato odtajano, ne smemo več ponovno zamrzovati.« Zganiti se mora država Uvoz, ki ga generirajo potrošnja in ponudniki, je torej slabost slovenske prašičereje. A kot vedno znova poudarjajo igralci, ki jim tovrstno razmerje moči ugaja, smo del EU. Toda spremembe, če želimo ohraniti še to malo prašičereje in 30-odstotne samooskrbe, ki jo premoremo, so nujne. V Panviti, ki na lastnih farmah letno vzredi okrog 40.000 pitancev, namreč opozarjajo: »Razmere v slovenski prašičereji so kritične. Panoga že nekaj let posluje z izgubami. Objekti za rejo prašičev so dotrajani, zakonodaja na področju dobrobiti živali zahteva temeljito prenovo in gradnjo dodatnih objektov, žal pa je umeščanje prašičjih hlevov v okolje vse prej kot enostavno. Civilna iniciativa je organizirana že ob sami ideji. Kljub temu da je kmet najpomembnejši poklic na svetu, v naši družbi ni cenjen.« O rešitvah in nujnih ukrepih pa so V štirih letih uvozili za 214 milijonov evrov svinjine Največ svinjskega mesa vzredijo v Španiji, in sicer 23 %, španskim prašičerejcem po obsegu reje na evropskih tleh konkurirajo le v Nemčiji, ki ima 20 % delež, nato pa sledijo še države Francija, Poljska, Nizozemska, Danska, Italija ter ostale države, izhaja iz evropskih statističnih podatkov. Po podatkih slovenskega statističnega urada je lani špansko svinjsko meso preplavilo naš trg. Iz omenjenih šestih največjih prašičerejskih držav so podjetniki v Slovenijo uvozili za 72 milijonov evrov svinjine (oz. svežega, ohlajenega ali zamrznjenega prašičjega mesa), leto prej za 54 milijonov evrov. Foto: P. Lavre petek • 23. februarja 2024 V središču Štajerski 7 Uvoz prašičjega mesa iz šestih največjih evropskih držav 2020 2021 2022 2023* Nemčija 16,9 mio € 18,5 mio € 13,4 mio € 7,8 mio € Danska 1,1 mio € 0,6 mio € 0,9 mio € 1,3 mio € Španija 14,7 mio € 15,3 mio € 26,2 mio € 48,7 mio € Francija 0,3 mio € 0,3 mio € 0,7 mio € 0,7 mio € Italija 8,6 mio 9,6 mio € 12,7 mio € 13,9 mio € Poljska 0,6 mio € 0,5 mio € 0,5 mio € 0,4 mio € *začasni podatki dejali: »Najprej se je treba zavedati, da je samo lokalno pridelana hrana trajnostna hrana, ki je fizično in cenovno dostopna. Brez aktivne vloge države bomo izgubili pomembno panogo. S široko podporo vseh deležnikov oz. kmetijskih organizacij in zbornico kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije je treba pripraviti strategijo razvoja panoge za naslednjih 10 let, seveda podkrepljeno z ukrepi države.« Tudi specialist za prašičerejo Peter Pri-božič s ptujskega kmetijskega zavoda je prepričan, da je država tista oz. odločeval-ci, ki lahko vplivajo na nadaljnji obstoj prašičereje. Zavzema se, da bi bili živinorejci upravičeni do višjih podpor na hektar, saj da ustvarijo dodano vrednost z rejo živali V13 letih se je stalež prašičev prepolovil Število prašičev Umeščanje prašičjih hlevov v okolje je vse prej kot enostavno. Civilna iniciativa je organizirana že ob sami ideji. Foto: J. L (M24) 600.000 500.000 400.000 300.000 200.000 100.000 542.590 196.139 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023 za meso in mleko. »Dejstvo je, da stalež plemenskih svinj na kmetijah ne pokriva potreb po pujskih za polnjenje pitališč. Posledično se pitališča polnijo s pujski iz tujine oz. ostanejo prazna, ko so pujski za pitanje predragi. »Zato bi morali spodbujati investicije za rejo plemenskih svinj z višjimi podporami, vsaj v višini 60 % nepovratnih sredstev, dodatno še mlade prevzemnike.« Za ohranitev dela samooskrbe ali povečanje pa je nujno, meni Pribožič, da prehranska veriga deluje enotno in sodeluje v dobrem in slabem. »Mi pa imamo na eni strani rejce, zadruge ter predelovalno industrijo in trgovino. Vsak deluje po svojih tržnih zakonitostih, posledično pa izgubljamo panogo, ki ima v resnici velike možnosti razvoja.« Žal pa se zdi, da so te možnosti uresničljive le na papirju. Mojca Vtič Promocijsko sporočilo Spremembe pri zbiranju odpadkov S 1. 2. 2024je v veljavi nov način oddaje odpadkov na zbirnem centru Gajke za občane mestne občine Ptuj. Spreminja se sistem prevzema pripeljanih odpadkov, ki se lahko predajo brezplačno. Do sedajjeveljalo, da se lahko brezplačno preda 0,5 m3, po novem botol30 kg oddanih odpadkovnagospodinjstvo. Brezplačna oddaja odpadkovje možna samo s predložitvijo položnice ali drugega dokazila o vključenosti v sistem ravnanja s komunalnimi odpadki na območju mestne občine Ptuj. Ob predaji odpadkov na zbirnem centru se odpadki stehtajo, teža se vnese v sistem, ki beleži, koliko odpadkov na letni ravni se lahko občan odda. Čeje količina 130 kg presežena, občan/gospodinjstvo oddajo odpadkov poravna po ceniku izvajalca. Z doslednim vodenjem evidenc.se bodo znižale količine odpadkov, ki se obračunavajo v skupnem mesečnem obračunu, s tem pa bodo del stroškov pokrili dejanski povzročitelji odpadkov in ne karvsi občani. ODPADKI, KI SE LAHKO ODDAJO BREZPLAČNO IN SE ŠTEJEJO V KVOTO 130 KG Uporabnik storitev ravnanja s komunalnimi odpadki lahko v zbirnem centru letno brez dodatnega plačila odda do 130 kg ločeno zbranih frakcij, gradbenih odpadkov in BIO odpadkov: • komunalni les, • biološki odpadki (zeleni vrtni odpad, vejevje, trava), • mešani gradbeni odpadki, • mešanica betona, opeke, ploščic in keramike, ki ne vsebujejo nevarnih snovi, • gradbeni materiali na osnovi sadre, • steklo (ravno steklo), • kosovni odpadki, • mešani komunalni odpadki, • vsa vrsta nevarnih odpadkov pod ki. št. 20 01* ali 15 01*, • oblačila in tekstil. PREOSTALI KOMUNALNI ODPADKI, KI SE LAHKO ODDAJOBREZPLAČNOVNEOMEJENIH KOLIČINAH: • mešana odpadna embalaža, • steklena embalaža, • lesena embalaža, • papir in karton, •jedilna olja in maščobe, • fluorescentne cevi, • odpadni hladilniki, • zdravila (s pretečenim rokom - gospodinjstva), • baterije in akumulatorji, • zavržena OEEO oprema* (TV, monitorji...), • odpadna električna in elektronska oprema, • kovine,aluminij, baker, bron in medenina, • do osem avtomobilskih gum. Za odpadke, ki niso navedeni na seznamu brezplačnih (npr. azbestni odpadki), se plača v skladu s cenikom. ZELENI ODREZ V marcu in aprilu bo potekala akcija zbiranja zelenega odreza po četrtnih skupnostih: Od 11. 3. do 15. 3. 2024 Breg-Turnišče, od 18. 3. do 22. 3. 2024 Grajena, od 25. 3. do 29. 3. 2024 Ljudski vrt, od 2. 4. do 5. 4. 2024 Rogoznica, od 8. 4. do 12. 4. 2024 Panorama in Center, od 17. 4. do 19. 4. 2024 Jezero in Spuhlja. NOVOST V LETU 2024: od 1. 3. do 30. 4. 2024 lahko občani MO Ptuj zeleni odrez brezplačno pripeljejo v zbirni center CERO Gajke. Oddana količina se v času akcije zelenega odreza ne šteje v kvoto i3okg. KOSOVNI ODPADKI Brezplačen odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev po sistemu zbiranja »od vrat do vrat« se bo izvajal od začetka maja do konca avgusta 2024 po predhodnem naročilu. Za naročilo odvoza izpolnite spletni obrazec na www.js-ptuj.si, nam to sporočite po e-pošti na naslov aleksander.burjan@jsp.si ali po telefonu na številko 02 620 73 64. Naročila za odvoz odpadkov zbiramo najkasneje dol9.4. 2024. Po telefonu, e-pošti ali po pošti vam sporočimo dan odvoza kosovnih odpadkov, vsaj tri dni pred predvidenim dnevom prevzema odpadkov. Med kosovne odpadke sodijo: leseno, kovinsko ali oblazinjeno pohištvo, kopalniška oprema, vzmetnice, igrala, kovinska in lesena vrata, večji gospodinjski aparati, športna oprema, svetila, senčila, preproge in druge talne obloge, vrtna oprema. Med kosovne odpadke ne sodijo: nevarni odpadki, pnevmatike, steklo, gradbeni odpadki, salonitna kritina. Vir: SURS 0 Vir: SURS 8 Štajerski Podjetništvo petek • 23. februarja 2024 RESEDA Seeing beyond Podjetje Reseda iz Nove vasi pri Markovcih je tako v slovenskem kot mednarodnem prostoru izjemno priznano in cenjeno. V zadnjih letih se vse bolj osredotoča na proizvodnjo kompleksnih in zahtevnih izdelkov, tudi za področje letalske industrije. Vse od ustanovitve, leta 2003, si v podjetju prizadevajo zaposlovati predvsem kompetentne ljudi iz lokalnega okolja. Zaradi nenehne rasti se nameravajo v kratkem ponovno kadrovsko okrepiti, v juniju pa začeti gradnjo novega objekta v Vidmu pri Ptuju. V podjetju Reseda je trenutno okoli 80 zaposlenih, od tega je 12 programerjev, ostali pa so zaposleni v proizvodnji (posluževanje strojev), montaži, pakirnici, me-rilnici in v razvoju. V proizvodnji prevladujejo ženske, kar sicer ni značilno za kovinarsko branžo. Najverjetneje je razlog v tem, da delo ni fizično naporno, saj je 97 odstotkov izdelkov lažjih od kilograma. Poleg tega Reseda velja za stabilnega zaposlovalca, ki nudi zaposlenim varno in zdravo delovno okolje ter možnost dodatnega izobraževanja. Večino kadra so privzgojili sami, nekateri pa so pri njih zaposleni že vse od ustanovitve, na kar so že posebej ponosni. Trenutno večina zaposlenih dela v dveh izmenah, nočno delo izvajajo v okrnjeni sestavi. Proizvodne hale so sodobno opremljene in v celoti klimatizirane, na vseh CNC-strojih je poskrbljeno za od-sesovanje pare od raznih emulzij. Trenutno se pojavlja potreba po krepitvi kadrov v proizvodnji, saj se je krivulja naročil, ki je bila v upadu, v drugi polovici leta 2023 zopet obrnila navzgor. »Upamo, da bo prodajna aktivnost ostala na nivoju, kot kažejo indici za prvo polletje tega leta. Vseskozi aktivno delujemo na pridobivanju novih trgov, so pa globalne razmere zelo negotove. V naslednjih mesecih bomo za potrebe proizvodnje zaposlili od pet do osem ljudi. Kovinarska izobrazba ni pogoj za zaposlitev, saj gre za izjemno specifična znanja, ki jih bodo osvojili med delovnim procesom. Naše zaposlene cenimo, njihovo delo in trud pa tudi ustrezno nagradimo, tudi božičnica je pri nas stalnica,« je izpostavil Damjan Habjanec, la- stnik in direktor podjetja Reseda. Zaposleni imajo pri njih možnost razvijati svoje sposobnosti in nadgrajevati kompetence. Zelo radi zaposlujejo tudi mlade, ki se v delo vključujejo že med študijem. Večino proizvodnje izvozijo Podjetje Reseda je sicer specializirano za CNC-obdelavo kovin, proizvodnjo in zelo kompleksno montažo kovinskih izdelkov, konstruiranje, 3D-modeliranje ter na- črtovanje proizvodnih procesov v kovinarski stroki. Že vrsto let uspešno sodeluje s partnerji iz lesne, vakuumske, avtomobilske industrije in s partnerji s področja strojegradnje. Večino proizvodnje izvozi, njeni glavni trgi pa so Avstrija, Nemčija, Švica in Lihtenštajn. Med njihovimi kupci so tudi podjetja iz evropske vesoljske industrije, za katera izdelujejo dele in komponente za vakuumske črpalke, ki se uporabljajo za krmilne sisteme satelitov in vesoljskih simulatorjev na Zemlji. Primerljiv proizvod lahko danes izdelajo samo še štiri druga podjetja na globalni ravni. Med drugim izdelujejo tudi specializirane komponente za prestižne športne avtomobile in ventile za lakirne linije, za razvoj katerih so potrebovali približno pol leta. V zadnjem času si vse bolj prizadevajo pridobiti posle na področju letalske industrije. V letu 2022 so začeli pridobivati certifikat AS 9100, ki ga ima zelo malo slovenskih podjetjih. »S tem standardom lahko začnemo sodelovati direktno z letalsko industrijo. Prvo stopnjo Foto: CG Foto: CG Matej Bračič, pomočnik direktorja Damjan Habjanec, lastnik in direktor podjetja Reseda smo že uspešno opravili, čez dva tedna nas čaka še druga. Moja vizija je, da se v prihodnjih letih v čim večji meri usmerjamo v letalsko in farmacevtsko industrijo,« je povedal sogovornik. Od enega stroja do uspešnega kovinarskega podjetja Podjetje Reseda je svojo dejavnost začelo v manjših najem-niških prostorih na Ptuju in enim delovnim strojem. Leta 2008 se je podjetje preselilo v obrtno cono Novi jork v Markovcih, kjer imajo danes na razpolago več kot 4.500 kvadratnih metrov velike proizvodne prostore in 55 sodobnih CNC-strojev. Izgradnjo zadnjega večjega objekta so zaključili pred dvema letoma. Junija letos bodo začeli gradnjo nove proizvodne hale v obrtni coni v Vidmu pri Ptuju. Na novo lokacijo bodo preselili proizvodnjo delov za športne avtomobile, drugi del hale pa bodo najverjetneje namenili za potrebe farmacije. Do sredine lanskega leta je sicer podjetje beležilo intenzivno rast poslovanja. EK Podravje • Skoraj 68 milijonov evrov za mariborski vodovodni sistem ključu 75 odstotkov upravičenih stroškov iz nepovratnih sredstev iz tega dogovora, 25 odstotkov upravičenih in neupravičenih stroškov pa iz občinskih proračunov. Delež sofinanciranja posameznih Svetniki 16 občin, v katerih je za oskrbo s pitno vodo zadolženo javno podjetje Mariborski vodovod, hitijo s sprejema- občin smo določili na osnovi pro-njem investicijske dokumentacije za začetek dolgo pričakovane izgradnje in izboljšave vodovoda. dane vode v letu 2021.« Posodobitev 47 kilometrov v dveh fazah Investicija, ki so jo poimenovali Celovita oskrba s pitno vodo v SV Sloveniji - varovanje vodnih virov, bo pridobitev za 180.000 prebivalcev vseh 16 občin, dejansko pa jo bodo izvajali na območju sedmih občin: mestne občine Maribor ter občin Selnica ob Dravi, Ruše, Lenart, Sv. Trojica v Slovenskih goricah, Hoče-Slivnica in Miklavž na Dravskem polju. Sofinanciranje iz Dogovora za razvoj regij Dokumentacijo so pripravili na Regionalni razvojni agenciji (RRA) za Podravje - Maribor, v okviru projekta pa je predvidena zamenjava in gradnja 47 kilometrov novega vodovodnega omrežja, postavitev sedmih vodohranov in enega črpališča ter usposobitev in na obstoječi vodni sistem pove- zava enega rezervnega vodnega vira. Izvedba je razdeljena na dve fazi, in sicer prvo, ki bo trajala od letos do 2029, in drugo med letoma 2030 in 2035. Investicija je ocenjena na vrtoglavih 67,7 milijona evrov (z DDV), od tega naj bi prva faza stala 25,5, druga pa 42,2 milijona evrov. Na RRA računajo, da bo projekt sofinanciran iz Dogovora za razvoj podravske regije. »Pripravili bomo vlogo za neposredno potrditev Ministrstva za regionalni razvoj in kohezijsko politiko, ki pa poziva za zdaj še ni razpisalo, zato niso znani ne kriteriji upravičenosti stroškov ne dinamika sofinanciranja. So pa že objavili, da bodo projekte za spodbujanje dostopa do vode in trajno-stnega gospodarjenja z vodnimi viri sofinancirali v 75 odstotkih upravičenih stroškov. Zato predvidevamo, da bo prva faza obnove vodovodnega sistema plačana po Obnova vodovodnega sistema, ki ga v 16 občinah upravlja Mariborski vodovod, evrov, sofinancirana pa naj bi bila iz Dogovora za razvoj podravske regije. Foto: MB vodovod bo stala skoraj 68 milijonov V Slovenskih goricah gradnja po 2030 Čeprav naj bi se obnova vodovodnega sistema začela že v prvi fazi, pa bodo stroji v Slovenskih goricah dejansko zabrneli šele v drugi, ko med drugim prideta na vrsto gradnja odseka transportnega cevovoda Lormanje-Lenart in tistega med prečrpalno postajo v Spodnjem in vodohranom v Zgornjem Porčiču. Obnova prvega odseka je nujna za varno in stalno ter zdravstveno ustrezno oskrbo s pitno vodo za celotno severovzhodno območje vodooskrbnega sistema oziroma za več kot 27.000 prebivalcev, drugega pa za več kot 17.000 prebivalcev. Znano je tudi, za koliko bo projekt izčrpal občinske proračune. V Sveti Trojici bodo za obnovo vodovodnega sistema plačali 656.000 evrov, od tega 208.000 v prvi in 448.000 v drugi fazi. Občino Cerkvenjak bo stala dober milijon evrov (320.000 oziroma 690.000), nekaj več tudi Benedikt (322.000 oziroma 695.000), Lenart pa nekaj čez 3,9 milijona evrov, od tega 1,2 milijona evrov v prvi in 2,7 v drugi fazi. Senka Dreu petek • 23. februarja 2024 Podravje Štajerski 9 Podravje • Risbe, fotografije ali posnetki učencev so varovani osebni podatki Brez dovoljenja staršev niti ime otroka na risbici Zaradi predpisov o varstvu osebnih podatkov mora šola skoraj za vsako stvar pridobiti soglasje staršev, tudi za razstavo likovnih del na šolskih hodnikih in objavo športnih rezultatov na spletni strani šole. Večina šol Spodnjega Podravja zato že v začetku šolskega leta pridobi soglasje staršev za obdelavo in objavo osebnih podatkov otroka. Tovrstna soglasja so med seboj zelo podobna, vsa pa se nanašajo na objavo osebnih podatkov otrok, in sicer na raznih javnih mestih, kot so oglasna mesta v šoli, spletne strani šole, šolske publikacije ... Starši se na primer odločijo, ali bodo dovolili javno objavo rezultatov svojega otroka s posameznih tekmovanj, fotografiranje in objavo fotografij, snemanje... Dovoljenje je nujno potrebno tudi za razstavljanje in objavljanje likovnih in drugih tehničnih izdelkov učencev v prostorih šole. Staršev, ki tovrstnega soglasja ne podpišejo, je po poročanju ravnateljev razmeroma malo oz. zgolj peščica. Učitelji morajo biti v primerih teh otrok zelo previdni in strogo paziti, da njihova imena in priimki niso nikjer omenjeni, prav tako ne fotografije, na katerih je razvidna njihova podoba, enako velja za njihove likovne izdelke. Na šolskih hodnikih namreč ne sme biti razstavljen noben likovni izdelek z imenom in priimkom otroka, če šola predhodno ni pridobila soglasja staršev. Na eni izmed okoliških osnovnih šol so imeli pred leti primer, ko starši soglasja za objavo oseb- Za razstavo likovnih izdelkov učencev na šolskem hodniku šola potrebuje dovoljenje. nih podatkov niso podpisali, nato pa je ravno njihov otrok dosegel izjemen športni dosežek. Ko so rezultate objavili na spletni strani šole, je na prvem mestu namesto imena in priimka učenca pisalo samo XYZ. Omenjeni učenec si je seveda želel, da bi tudi drugi izvedeli za njegov uspeh, zato so starši nekaj dni kasneje prišli v šolo in si premislili glede javne objave podatkov. Ob tem se prav gotovo postavlja vprašanje, ali je po črki zakona res potrebno privoljenje staršev, da šole lahko objavljajo poimenske sezname učencev, ki so se odlično odrezali na kakšnih tekmovanjih ali za razstavo podpisanih risbic otrok. Na kakšen način pa bi to lahko otroku škodovalo?! Nekaj drugega so objave na Face- booku ali drugih družbenih omrežjih, kjer so zlorabe pogoste. Obdelava osebnih podatkov je nezakonita Za podrobnejša pojasnila smo se obrnili na informacijsko po-oblaščenko Mojco Prelesnik, ki je poudarila, da mora imeti šola za vsako obdelavo osebnih podatkov eno od možnih pravnih podlag; bodisi je ta v zakonu bodisi v osebni odobritvi staršev. Risbe, fotografije ali posnetki učencev so po črki zakona varovani osebni podatki, če je iz njih oz. na njih možno identificirati osebo (otroka oz. učenca). V primeru risb to pomeni, da je risba podpisana z imenom in priimkom, v primeru fotografij pa, če je na njej posameznik jasno in nedvoumno razviden. Obdelavo osebnih podatkov učencev sicer podrobneje določa Zakon o osnovni šoli (ZOsn), podrobnejša navodila pa še poseben šolski pravilnik, ki med drugim določa, da šola izključno na podlagi pisnega soglasja staršev lahko zbira tudi osebne podatke učencev, ki so nato lahko javno dostopni, kot npr: razstave izdelkov učencev, skupinski posnetki učencev, videoposnetki, zvočni ali filmski posnetki javnih nastopov učencev na prireditvah ... Šola pridobi pisno soglasje staršev za celo šolsko leto. »Iz soglasja mora Foto:Pixabay Seznami s priimki staršev ne spadajo na hodnike Šola, ki ni pridobila soglasja staršev, da se v času govorilnih ur na vratih matične učilnice objavi seznam staršev, ki so se napovedali na posamezno govorilno uro, je v prekršku. »Takšna objava seznama je sporna oz. ni skladna z dolžnostjo zagotavljanja varnosti in zaupnosti osebnih podatkov, saj se lahko z osebnimi podatki na tako objavljenem seznamu seznanijo tudi osebe, ki do tega niso upravičene,« je pojasnila informacijska pooblaščenka. biti razvidno, za kakšne fotografije, snemanja in intervjuje gre, na kakšen način oziroma za kakšne namene se bodo le-ti uporabljali in koliko časa se bodo shranjevali,« je še pojasnila informacijska po-oblaščenka RS. Estera Korošec Foto: CG Podravje • Načrti Dravskih elektrarn Iz plavja bodo proizvajali sekance V Dravskih elektrarnah Maribor (DEM) se nameravajo v prihodnje ukvarjati s proizvodnjo lesnih sekancev. Proizvajali bi jih iz lesenega plavja, ki ga iz vode odstranjujejo na hidroelektrarnah in jezovih. Kot izhaja iz okoljeuarstuenega soglasja, bi DEM na letni ravni proizvedle do največ 8.000 ton lesnih sekancev. Proizvodnja bo občasna. Proizvodnjo načrtujejo na mobilni napravi v Zlatoličju. Za projekt so že pridobili okoljevarstveno soglasje, zdaj so v fazi pridobivanja okoljevarstvenega dovoljenja (OVD). Glede na to, da šele sestavljajo dokumentacijo in pridobivajo dovoljenja, začetka proizvodnje ne želijo napovedovati. „Smo v postopku pridobivanja OVD, zato je o konkretnem začetku aktivnosti drobljenja v tem trenutku preuranjeno govoriti," so za Štajerski tednik povedali v podjetju. Odločitev za dejavnost predelave lesne biomase v sekance je glede na količine plavja na Dravi vsekakor smotrna. V DEM so pojasnili, da so se za ta korak odločili skladno s politiko družbe, poslanstvom in vizijo trajnostnega upravljanja ter krožnega gospodarstva. „Lesne odpadke želimo predelati v biomaso, primerno za uporabo v srednje velikih in velikih kurilnih napravah. Načrtujemo, da se bodo lahko naši lesni sekanci kot biomasa prodajali na trgu." MZ Kidričevo • Plakete za dolgoletno delo v obrti Razvoj vodijo le pozitivne zgodbe V letu 2023je 20,25,30,35,40 in 50 let v obrti in podjetništvu dopolnilo 67 članov Območne obrtne zbornice (OOZ) Ptuj. Na svečani podelitvi, ki jo povezujejo s tradicionalnim obrtniškim plesom z najdaljšim plesnim stažem na Ptujskem, so plakete podelili vsem tistim, ki so se prireditve oz. plesa udeležili. V imenu OOZ Ptuj se jim je za optimizem, vztrajnost, iznajdljivost, potrpežljivost na njihovi in skupni poti obrti in podjetništva zahvalil predsednik Hudo Carli. Problemi v obrti ostajajo bolj ali manj enaki. Ukrepi vlade podjetništvu in obrti niso bili naklonjeni, prinašajo le vedno nove in nove obremenitve, ki dušijo celotno gospodarstvo. Na vlado naslavljajo svoje argumentirane zahteve za boljše poslovno okolje, ki bo predvidljivo in konkurenčno. Prizadevajo si za davčno reformo, ki bo prinesla pozitivne rezultate za gospodarstvo in državljane ter administrativne razbremenitve, vključno s spremembami neživljenjske-ga zakona o evidencah, ki naj bi jih uveljavili že v kratkem. V Obr-tno-podjetniški zbornici Slovenije si prizadevajo za odločanje brez ulice. Ko bo zaupanje povrnjeno, se bodo kot socialni partner vrnili v socialni dialog, ki so ga zapustili preteklo poletje, ker jim vlada v njihovih zahtevah ni prisluhnila in kjer skupaj z ostalimi socialnimi partnerji postavljajo pogoje za boljše poslovanje gospodarstva. Dogovor med vlado in gospodarstvom o ustanovitvi dveh delovnih skupin za spremembo davčne zakonodaje in za zmanjšanje administrativnih ovir že kaže na to, da bo do tega prišlo. Neuravnoteženi ukrepi države ne vodijo na pravo pot. „Pozitivne zgodbe so tiste, ki vodijo v razvoj. Prejemniki plaket ste tisti, ki ste vztrajni, uspešni. To so zgodbe, ki bi se morale pojavljati na naslovnicah različnih medijev. Veliko bolje bi bilo, če bi lahko vsak dan brali zgodbe o uspehu," pa je v čestitki jubilantom še posebej poudaril predsednik Obrtno-pod-jetniške zbornice Slovenije Blaž Cvar. Prejemniki plaket za leto 2023 skupaj v obrti in podjetništvu delajo že 1845 let. Petdeset let dela pa so v tem letu dopolnili trije: Oto Ašenbrener, s. p., Knjigoveznica - Domača in umetnostna obrt Ptuj, Peter Furman, s. p. - Avtohi- ša Furman, servis in prodaja Ptuj, ter Franc Hanželič, Kovinarstvo, d. o. o., Nova vas pri Markovcih. Na podelitvi jubilejnih plaket je zapela glasbena skupina Belisimo. Na večeru uspešnih zgodb so obrtniki in podjetniki že po tradiciji tudi zaplesali. Letos ob ritmih priznanega ansambla Petka. MG Foto: Črtomir Goznik Franc Hanželič, Peter Furman in Oto Ašenbrener so prejeli plakete za 50 let dela v obrti. Na fotografiji s predsednikom Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Blažem Cvarom, predsednikom OOZ Ptuj Hugom Carlijem in direktorjem OOZ Ptuj Borisom Repičem. Na podelitvi jubilejnih plaket je zapela glasbena skupina Belisimo, v kateri poje tudi mis Slovenije 2023 Alida Tomanič. Foto: CG 10 Štajerski Kultura petek • 23. februarja 2024 Knjigarnica Dragi bralci, tokrat ne bom opisovala knjige in tudi avtorjevo biografijo bom pustila pri miru. Gledališkega režiserja, prevajalca, kulturnega ustvarjalca, publicista in aktivista ter someščana Sama M. Strelca zagotovo poznate. Njegova knjižna noviteta je leposlovno, avtobiografsko in v času, ko se spominjamo zimskih OI v Sarajevu, zanimivo branje, ki ga je založništvo Pivec izdalo v svojem jubilejnem dvajsetem letu obstoja. Čestitke založbi! Knjiga je bila uspešno predstavljena v knjižnici in seveda je tako tudi izposojana. Kako rada bi jo tedaj prebrala in seveda na tem mestu pisala o njej. V knjigarni je še niso imeli, v knjižnici je bila dolga čakalna vrsta, jaz pa radovedna. Si morete misliti, kako sem se razveselila recenzijskega izvoda, ki je na prošnjo hitro priromal iz Maribora. Knjigo sem na mah prebrala in se znova čudila Strelčevi veščini pisanja in premišljevanja, njegovim ubeseditvam in zvitostim ter iskrenostim. Njegova režijska videnja se odražajo tudi v knjižnem ustvarjanju, vsaj meni, navadni bralki in tudi oboževalki gledališkega odra, se tako zdi. Kot rečeno, »Strelca« sem hitro prebrala in pomislila, oh, s kakšnim veseljem jo bo prebrala tudi moja tašča. Iz rok pa je nisem dala, saj sem jo želela predstaviti v časopisu, ki ga pravkar berete. A prišli so mi taki časi, da sem pisala zdaj o tej, zdaj o oni knjigi, bili so prazniki in praznovanja, časopisi so poročali o uspešnih literarnih večerih in predstavitvah knjige Mladicev mladič in čas je tekel. Z njim pa so se meglile moje misli o knjigi, ki bi jih veljalo priobčiti na tem mestu. Malo se tolažim z besedami avtorja Strelca, ki je nekoč za osrednji slovenski časnik dejal, kako dobra kritika redko koristi in slaba zmeraj škodi. Verjetno enako velja tudi za knjige, četudi rubriki Knjigarnica ne bi ravno dala oznake kritiško pero. No, malo pa že ... Za bralsko vabilo je tu košček besedila s strani 39: ... Od Sarajeva nimamo kaj dosti. Poskusimo lokalna piva. Vučko je zaščitna znamka, zvarjena posebej za sarajevske olimpijske igre. Ni slabo. Ostanemo v mestu in si tekme ogledamo kar v gostilni na televiziji. Kdo pa se bo tak, prekrokan in na pol ubit od spopada na vlaku, še mučil z avtobusom na Jahorino. Sandija boli nos, Fredi ima strašen heksenšus, mene je napihalo in me grozno boli glava, vsi smo neprespani. A na prizorišče slaloma se potem vendarle odločimo riniti. Če smo že tu ... Tam, ob progi, pa se skoraj nič ne vidi. Slalomska proga je tako strma, da imam eno koleno pri bradi, drugo nogo pa nekje daleč spodaj. Tu se še stati ne da, kaj šele da bi se moral peljati s smučmi. Sam si si kriv, si mislim; kaj si pa lazil sem. Ostal bi nekje na toplem, pred televizijo v gostilni, naročil vučka in užival. A je, kar je. Bojan Križaj je na otvoritvi zimske olimpijade pozabil prisego. Cela Jugoslavija je bila v zadregi. »Smo pa zato razbili velesilo,« je našo sarajevsko olimpijado kasneje doma povzel Sandi... In tu je del popotnice knjigi urednice Lučke Zorko: ... Knjigo bodo z veseljem vzeli v roke vsi tipi bralcev — tisti, ki so sami izkusili JNA, tisti, ki so čustveno povezani z Jugoslavijo; pa tudi vsi tisti, ki jih zanima ta del zgodovine, in še vsi ostali, ki zgolj ljubijo dobro pripoved. Prijetno branje želim. Liljana Klemencic Ptuj • Na Gimnaziji Ptuj tudi letos šolski orkester »Odnos do glasbe je treba negovati« Na Gimnaziji Ptuj imajo dijaki možnost sodelovati v različnih obšolskih dejavnostih. Ena izmed njih je šolski orkester, ki ga z veliko zagnanostjo in pozitivno energijo vodi Romana Zelenjak, profesorica angleščine, sicer pa glasbenica z veliko znanja in izkušnjami. Vsako šolsko leto je delovanje orkestra odvisno od zanimanja učencev za igranje instrumentov. Pred leti so delovali zgolj v manjših skupinah do največ pet glasbenikov, nato pa se je zasedba vse bolj razširila in lahko so ustanovili orkester. V koronskem času ni deloval, sedaj pa so ga ponovno obudili. V letošnjem šolskem letu so prav posebna tvorba, saj po besedah Zelenjakove niso ne godba na pihala, ne simfonični orkester, ampak nekaj vmes. To zahteva kar nekaj dodatnega dela, predvsem priredb aranžmajev, saj jim manjkajo rogovi, pa baritoni. Včasih je treba pripraviti še posebej aranžmaje za bas kitarista ali pa alt saksofone. »Veliko je prepisov in druge tonalitete, včasih kaj opuščamo ali pa dodajamo,« je dodala sogovornica. Orkester sestavlja okoli 25 dijakov iz vseh oddelkov in letnikov, večina izmed njih je uspešno končala nižjo ali višjo stopnjo glasbene šole, nekaj jih tudi igra v pihalnih orkestrih. Večini je skupno predvsem to, da imajo radi glasbo in si želijo igrati izbrani instrument. Letošnja sestava je izjemno pestra; in sicer osem violin in ena viola, dva klarineta, štiri flavte, pet saksofonov, dve pozavni in samo ena trobenta. Zelenjakova opaža, da se vse manj mladih odloča za igranje trobente, kar je velika škoda, saj je to instrument, uporaben pri vseh zvrsteh: od simfoničnih, jazza, popevke do narodno-zabavne glasbe. Prav tako v orkestru sodelujejo še dva tolkal-ca, bas kitarist in pianistka, občasno se pridružijo še pevci. Vaje imajo ob sredah od pol druge do tretje ure popoldne, kar sta dve šolski uri. Mladi glasbeniki torej kar nekaj svojega prostega časa namenjajo igranju. Pravijo, da jih sodelovanje v orkestru veseli in sprošča, hkrati pa jim ponuja možnost, da lahko sploh še kje igrajo svoje instrumente. Violinistke, ki so na primer že končale izobraževanje v glasbeni šoli, imajo za kaj takega zelo malo možnosti, saj godalnih orkestrov na našem območju ni. Letošnji repertoar je precej zahteven, a hkrati tudi ritmičen Večina sodelujočih v orkestru je tudi že odločena, da njihov primarni poklic ne bo glasba, ampak se bodo izobraževali v drugih smereh, igranje instrumenta pa je zgolj hobi. »Vsi člani orkestra so izjemno potrpežljivi, nihče ne klepeta, ni nekega negodovanja, med seboj se podpirajo in si pomagajo, predvsem pa čutijo, da so ekipa, kar je najpomembnejše. So zelo dojemljivi, vodljivi in ubogljivi, mogoče celo malce preveč. V glasbi je včasih treba biti malo 'poreden', nagajiv. Moja želja je, da bi čim bolj uživali, se sprostili in si zaupali. In da se ne bi pretirano ukvarjali s pravimi notami in ritmom,« je povedala Zelenjakova in dodala, da prav nikomur ni težko vaditi. »Izjemno pomembno je mladim privzgojiti odnos do glasbe. In zelo me veseli, da bodo dijaki, s katerimi sodelujem, znali prepoznavati dobro glasbo, hkrati pa ne bodo poslušalci, ki bi kupili karkoli.« V orkestru sodelujeta tudi dva profesorja, oba igrata klarinet, eden izmed njiju pa poprime tudi za saksofon, odvisno od potrebe. Letošnji repertoar so po mnenju Zelenjakove zastavili precej smelo, z njim pa so zadovoljni tudi mladi glasbeniki. Nekaj je precej zahtevnih skladb, zato je treba vaditi tudi doma. »Vsako leto imam neko svojo vizijo glede repertoarja, ki temelji na lepi, dobri klasični glasbi. Letos pa smo vse skupaj obarvali tudi z bolj dinamičnimi skladbami, kot sta tango in samba. Na željo dijakov igramo tudi eno Avsenikovo melodijo.« Vsako leto pripravijo en letni koncert skupaj s šolskim zborom, po navadi v maju. Prav tako so letos že bili na intenzivnih vajah v Veržeju, kjer se še bolj spoznajo med seboj in se povežejo. Estera Korošec Ptuj • Obljubljajo glasbeno-plesni in vizualni spektakel Poustvarili bodo iluzijo: prihaja Michael Jackson Italijan Roy Paladini seje uveljavil kot eden najboljših posnemovalcev Michaela Jacksona na svetu. S svojim izjemnim talentom je popolnoma navdušil italijansko publiko, zato so mu lani namenili zmago na priznanem televizijskem šovu Superstar. Prvič ga bomo v Sloveniji gostili prav na Ptuju, kamor prihaja konec marca. „Jackson one live show je vrhunska glasbena in vizualna izkušnja, ki prikazuje umetniški talent in glasbeni svet Michaela Jacksona, z dovršeno koreografijo, osupljivimi kostumi, skrbno izbiro nadarjenih glasbenikov, plesalcev in spremljevalnih vokalistov. Vse skupaj zaokroži edinstven frontman Roy Pa-ladini, ki lahko poustvari iluzijo, da je Michael Jackson spet na odru," pravijo organizatorji dogodka, ki bo 30. marca v dvorani Campus na Ptuju. Celotna zasedba bo skušala ustvariti iluzijo, da je na odru sam kralj popa, ključno vlogo pri tem pa bo imel pevec oz. posnemovalec Roy Paladini. Italijan je v zadnjih letih zaslovel prav z izjemnimi imitacijami. Projekt, v katerem sodeluje, Jackson One Live show, je nastal z veliko mero spoštovanja do neponovljivega glasbenika, umetnika, ki je s svojo glasbo navduševal milijone ljudi po svetu. Stopiti v čevlje nekoga tako velikega in posebnega, kot je Michael Jackson, niti slučajno ni lahka naloga. Organizator dogodka Patrik Trol je prepričan, da bo to pravi spektakel: „Roy sodi med najboljše v tem poslu. Zato smo se odločili, da tudi slovenski publiki pripeljemo to zgodbo. Velja za izjemnega vokalista, ki se zadnja leta ukvarja predvsem z imiti-ranjem kralja popa. Pričakujemo dober glasbeno-plesni spektakel. Zanimanje je veliko, kar gotovo kaže, da bo to dogodek, kot ga še ni bilo." Roy Paladini sicer blesti tudi v drugih imitacijah, med drugim se je predstavil kot Elvis. Dženana Kmetec Roy Paladini je lanskoletni zmagovalec italijanske oddaje Superstar show. Foto: arhiv petek • 23. februarja 2024 Ljudje in dogodki Štajerski 11 Ormož • V CSO so skupinsko pustno masko pripravljali več mesecev Največja zmaga - sijoči obrazi starostnikov Vpovorki tradicionalnega ormoškega fašenka je veliko pozornost gledalcev vzbudila skupina v pisanih barvah, kije predstavljala koralni greben Panonskega morja s povodnim možem. Sestavljali sojo stanovalci Centra za starejše občane Ormož (CSO) in tam zaposleni, njihova skupinska maska pa ni požela samo bučnega aplavza množice, pač pa je navdušila tudi komisijo, ki ji je med odraslimi karnevalskimi skupinami podelila prvo nagrado. Da so svoje delo odlično opravili, je bilo pravzaprav jasno že na pustno soboto pred torkovim ormoškim fašenkom, ko so se sprehodili skozi središče Svetega Tomaža in bili tudi tam nagrajeni z drugim mestom. 55 kostumov in četica pridnih rok Od ideje do izvedbe je preteklo več mesecev, je povedala Janja Jurkovič, direktorica CSO. »Pripravili smo načrt in obenem ugotovi- li, da smo si zadali težko nalogo. Izdelati 55 kostumov je namreč vse prej kot mačji kašelj, zato je pri delu sodelovala cela četica pridnih rok. Eden od stanovalcev je sešil osnovna oblačila, da smo lahko nato nanje pritrdili ribice, školjke, Za izdelavo bogatih in pisanih kostumov so potrebovali več mesecev izrezovanja, barvanja in lepljenja, pri tem pa imeli pomoč zaposlenih v CSO, svojcev in dijakov ormoške gimnazije. Letošnja skupinska maska Centra starejših občanov Ormož je predstavljala koralni greben panonskega morja s povodnim možem. morske ježke, konjičke in cvetlice iz papirja, vrvic, trakov ... Zlasti moški del našega doma je ustvarjal iz papirja, rolic, zamaškov, lepila in še česa, saj smo uporabili veliko recikliranih materialov, ženske pa so izrezovale in oblikovale, tako na delavnicah v okviru delovne terapije kot tudi v svojem prostem času, saj so si delo pogosto nosile še v sobe.« Pri izrezovanju, barvanju in lepljenju so sodelovali tudi dijaki ormoške gimnazije iz programa Zdravstvena nega, zaposleni v domu in njihovi domači ter seveda svojci stanovalcev. »Domski vzdrževalec je izdelal panonsko ladjo in številne druge detajle, gospod, ki mu na dom vozimo kosila, je izrezoval tul- ce; nemogoče je našteti vse, ki so nam pomagali pri nabavi materiala, skratka, to je bila res ena velika in uspešna akcija.« Večina nastopajočih stanovalcev se je po ormoških ulicah zapeljala na vozičkih, del karnevalske skupine pa so bili tudi zaposleni spremljevalci. Ponosni, da so del projekta Čeprav so bili za ves trud nagrajeni z osvojenim prvim mestom na pustni povorki v Ormožu, pa mnogo več šteje sodelovanje, je prepričana Jurkovičeva. »Seveda verjamemo, da smo si zmago zaslužili, a najbolj nepozabne so bile iskrice v očeh naših stanovalcev in zadovoljstvo, da so bili del projekta, a ne le tistega na koncu, torej v povorki, pač pa celotnega procesa priprav. Ko smo si kasneje skupaj ogledali posnetke, so še vedno polni vtisov govorili o tem, kako so veselo mahali gledalcem, koga vse so videli, kdo iz množice gledalcev jih je za trenutek ustavil, ogovoril in spodbujal.« Senka Dreu »Super so bili!« Navdušena nad pisanim panonskim koralnim grebenom je bila tudi ena od obiskovalk povorke: »Super so bili. Najboljše od vsega pa je bilo gledati, kako so obrazi starostnikov žareli. Kukali so skozi luknjice svojih razkošnih mask, nekateri so si, da bi bolje videli in bili bolje videni, z rokami odprtine celo nekoliko povečali. Res luštno in pohvalno, kajti takšne maske so gotovo terjale ogromno časa in energije.« Foto: CSO Foto: CSO Dolena • FD Rožmarin ohranja tudi pustne like Kdo sta Haloški Jurek in Rabolj Za nami je že letošnji pust. V tem obdobju je naše društvo FD Rožmarin iz Dolene v Halozah ponovno popestrilo letošnje pustne prireditve z likoma Jurek in Rabolj, ki ju spremlja skupina Juračev in lik starke in starca z otrokom. Foto: arhiv FD Rožmarin Haloški Jurek je rastlinska maska, narejena iz vejic bršljana, v opravo pa sodijo še škornji, hlače, podobleka, kapa in palica. Podo-bleka služi kot osnova, na katero se z zelenim sukancem našijejo kratke bršljanove vejice, prav tako velja za kapo. Tudi na leseno palico se z žico opletejo daljše bršljanove vejice in barvni trakovi ter doda zvonček. Rabolj pa je narejen iz ovčjega kožuha. Jiireka zašijejo vsako leto na novo Da lahko lika vsako leto oživita, gre predvsem zahvala sekciji aktiva žena Dolena in drugemu članstvu FD Rožmarin iz Dolene, ki se potrudijo in vsako leto na novo za-šijejo Jureka. Priprave potekajo že kakšen mesec dni pred pustovanji, saj je treba nabrati bršljan, nato sledi šivanje oprave, ki lahko traja tudi več ur. Ko se začnejo pustne prireditve, je naše društvo zelo aktivno. Letos smo pust začeli že januarja v Sračincu, kot vsako leto smo se predstavili na etnografskem pustnem sprevodu po Ptuju, glavna predstavitev pa je bila osrednja karnevalska povorka letošnjega 64. Kurentovanja. Jiirek in Rabolj s svojim spremstvom Jurek bo prišel tudi na jurijev sejem na Ptuju Jurek in Rabolj sta bila aktivna tudi izven povork, saj smo v času pustnih dni obiskali veliko šol, vrtcev, zavodov in podjetij na širšem Ptujskem ter v Mariboru. Na pustni torek pa smo dogajanje zaključili na fašenku v Cirkovcah. Na vseh teh dogodkih Jurek in Rabolj uprizorita borbo med pomladjo in zimo, med dobrim in zlim. Seveda v tej borbi vedno zmaga Jurek, ki predstavlja pomlad. Po končanem boju in zmagi Jureka nad Raboljem, ki je pregnan nazaj pod Donačko goro, Jurek ob skupini juračev (plesačev) tudi poplesuje. Ker je pusta za letos konec, bi lahko rekli, da smo letošnje poslanstvo že zaključili, ampak ni tako. Zadnja leta se že tradicionalno Jurek kot lik zelenega Jurija predstavi še na jurijevo v aprilu v vrtcu Vilinski gaj in obišče tudi tradicionalni jurijev sejem. Mitja Vaupotič Promocijsko sporočilo Razigrano počitniško in pomladno razpoloženje v Qcentru Ptuj V največjem nakupovalnem središču na Ptuju, Qcentru v Puhovi ulici, je vse v znamenju predpočitniškega razpoloženja. V ArbadaParku imajo novo igralo - plezalno steno VBO. VBO-jevci skrbijo za čiste zob-ke, ArbadaPark pa za fizično aktivnost ter zdrav duh v zdravem telesu! Da bo vstop v počitnice res v stilu, se nam pridružite na krasnem dogodku, kjer ne bo manjkalo aktivnosti, presenečenj in praktičnih nagrad. Da bo še bolj pestro, pa nas bodo obiskali maskota VEBEON, PERO MATIČ ter Tina in Matjaž - AR-BADAKARBA. Z vami bodo to soboto, 24. februarja, od 10. ure dopoldne pa vse do večernih ur. Nič ne dvigne ženskega stajlin-ga bolj kot premišljeno izbrana modna torbica. V prodajalni Bags&More/Office&Morevteh dneh potekajo dnevi popustov na torbice in razvajanje z odličnimi prihranki. Cene vseh že znižanih ženskih torbic in modnih nahrbtnikov so še dodatno znižali za 20%, kar vam zagotavlja brezskrbno nakupovanje, ki vam ne bo opustošilo denarnice. Popust velja na vse znamke, tudi priznane in priljubljene Liu Jo, Guess, Valentino, Desigual, L.Credi in velja od 19. 2. do 3. 3. 2024 na artikle, znižane do -60 %. Dodatni popust se obračuna na blagajni ob nakupu nad 20 €. Ker so šolske počitnice pred vrati, se marsikdo odpravlja na krajši izlet ali daljše potovanje, smučanje ali obisk toplih krajev. In kaj je obvezna oprema, ko načrtujemo počitnice? Dobra potovalna oprema! Ta mesec v galanteriji Bags&More / papirnici Office&More izkoristite odličen popust na potovalne torbe in dodatke Reisenthel, cene so znižane za 20 %, izbrana ponudba pa kar do - 50 %. Prepričali vas bodo izjemna kakovost, vzdržljivost in pestra izbira barv in potiskov. Akcija velja od 1. 2. do 29. 2. 2024 ob nakupu nad 20€. Počitnice so pred vrati in za brezskrbne športne aktivnosti se oglasite v prodajalni Intersport v Qcentru Ptuj. Tam boste našli kakovostno obutev, oblačila in pripomočke, s katerimi bodo počitniške športne radosti še prijetnejše. Pomladni veter pa je v Intersport prinesel prve novosti Adidas, Nike, Puma, Hoka in Brooks. Če načrtujete, da boste odslej redni uporabniki fitnesa, pa v Intersportu dobite vse, kar potrebujete za prijetno vadbo - udobna športna oblačila iz zračnih, hitro sušečih materialov, udobne športne copate, ki ponujajo dobro podporo stopalom in gležnjem, bi-done in plastenke za vodo, saj je pomembno, da med treningom ostanete hidrirani, mehke brisače iz mikrovlaken, ki se hitro sušijo, ter torbe in nahrbtnike, ki bodo nudili dovolj prostora za shranjevanje oblačil, čevljev, vode, športnih prigrizkov, toaletnih pripomočkov in dodatne fitnes opreme. Privoščite si sprehod po nakupovalnih ulicah Qcentra Ptuj in uživajte v sproščenem počitniškem vzdušju. 12 Štajerski Kronika petek • 23.februarja 2024 Slovenija, Podravje • Za pse več določb glede bivanjskega prostora kot za ljudi Do 1.200 evrov kazni za lastnike neupravičeno privezanih psov Lani novembra so začele veljati spremembe zakona o zaščiti živali, ki med drugim prepovedujejo privezovanje psov, toda kot pojasnjujejo na kmetijskem ministrstvu, bo popolna prepoved začela veljati novembra 2025. Pse, ki so bili v centralni register hišnih živali vpisani pred 11. novembrom lani, torej pred uveljavitvijo novele zakona, lahko lastniki še dve leti privezujejo, a le s širokimi ovratnicami, ki niso na zateg, ali z oprsnicami na vodoravno vodilo, ki je dolgo najmanj pet metrov. V Več za azil za živali kot za upokojence Potepuški psi namreč ne povzročajo le strahu med prebivalci, predstavljajo tudi zajeten strošek lokalnim skupnostim. Na primer Občina Majšperk (in to nikakor ni osamljen primer)je v petih letih na račun zavetišča Zonzani iz Slovenskih Konjic zaradi odlova živali, rezervacije prostora, ki ga narekuje zakon, nakazala 13.000 evrov, kar je na primer skoraj dvakrat toliko denarja, kot gaje v petih letih na račun prejelo Društvo upokojencev Majšperk. primeru ugotovljene kršitve se lastnik psa kaznuje z globo od 800 do 1.200 evrov, medtem ko je kazen za lastnika psa, ki na javnem mestu psa nima na povodcu, od 200 do 400 evrov. Še vedno dopustna in od verig bolj humana bivanjska možnost pa je po oceni zaščitnikov živali pesjak. Pravilnik o zaščiti hišnih živali določa velikost pesjaka, ki je določena glede na težo psa. Na primer odrasel nemški ovčar potrebuje pesjak, velik najmanj 8,5 m2 z minimalno višino 1,8 metra in minimalno širino dveh metrov. Toda pesjak pomeni le bivališče psa, to je prostor, kjer se pes počuti varnega in je vanj nameščen v času odsotnosti lastnika in počitka psa, so poudarili na ministrstvu in dodali, da je za psa nujna še fizična in umska aktivnost. K • V V • • Dvorišče ni javna površina Glede bivanja kosmatinca na dvorišča pa so dejali, da dvorišče ni javno mesto, zato ni potrebno, da skrbnik za psa zagotavlja fizično varstvo, mora pa z ustrezno vzgojo in šolanjem oziroma z drugimi ukrepi zagotoviti, da žival ni nevarna okolici. »Če pes ugrizne človeka ali žival na dvorišču, se mu dodeli status nevarnega psa. Psu se statusa nevarnega psa ne dodeli, če je ugriz posledica nedovoljenega vstopa osebe v objekt ali na ograjeno zemljišče, ki je na vhodu označeno z opozorilnim znakom.« Sicer pa so v minulih tednih Slovenijo pretresli grozljivi prizori poboja 22 jelenov damjakov, ki naj bi ga v okolici Maribora zagrešili po-tepuški psi. Pes je kosmat za ušesi ... Pes je lahko človekov najboljši prijatelj, a je tudi kosmat za ušesi, pravijo. Nikoli ne moremo biti povsem prepričani, kako bo odre-agiral, še posebej če je prepuščen sam sebi in vprašljivi vzgoji, a kot ocenjujejo na kmetijskem ministrstvu, potepuški psi pri nas ne predstavljajo nevarnosti za ljudi. - - f ' \ S CK- »Napadov potepuških psov na človeka nismo zabeležili, predstavljajo pa taki psi grožnjo in občutek nelagodja in strahu, še posebej za otroke na poti v šolo ali pri igri,« se zavedajo tudi na kmetijskem ministrstvu ter dodajajo, da so potepuški psi posledica neodgovornega ravnanja skrbnikov psov. Odgovorno lastništvo se razume kot poznavanje potreb živali, kot odnos lastnika do svojih živali, odgovoren odnos do skupnosti in okolja, v katerem živimo. Mojca Vtič Ormož • Pozor, na delu so tatovi koles V roku dveh ur štiri tatvine Čeprav nedelja velja za dan počitka, to pravilo za nepridiprave na nedavni zadnji dan v tednu očitno ni veljalo, saj so bili polno zasedeni. Za razliko od prvih dni lanskega septembra, ko je Policija obravnavala serijo vlomov v Cvetkovcih, na udaru pa so bili takrat zlasti odklenjeni avtomobili, so bila zdaj tarča kolesa. Prvi klic so ormoški policisti prejeli nekaj pred poldnevom, ko sta v bližini ormoškega parka izginili dve kolesi. Približno dve uri kasneje je sledilo novo obvestilo, in sicer da je nekdo iz kletnih prostorov enega od stanovanjskih blokov ukradel dve ženski gorski kolesi. Na Policiji so dogodka, evidentirana kot kaznivo dejanje tatvine, potrdili, za zdaj še zbirajo obvestila, nato pa bodo na pristojno tožilstvo podali kazensko ovadbo. Vsako leto ukradejo od 2.000 do 3.000 koles Kolesa postajajo pogosta tarča tatov, saj njihova prodaja na črnem trgu vse bolj cveti. Statistični podatki kažejo, da v Sloveniji vsako leto, najpogosteje spomladi in poleti. ukradejo od 2.000 do 3.000 koles, od tega največ gorskih in predvsem v prestolnici. A kot kaže zadnji primer iz Ormoža, tudi drugi kraji niso več imuni na takšne tatvine. Z nekaj preventivnih ukrepov je mogoče potencialnega tatu odvrniti od namere ukrasti prav naše kolo oziroma mu to močno otežiti. Strokovnjaki med drugim svetuje- jo nakup kakovostne ključavnice, ki sicer ni neuničljiva, pomeni pa oviro pri kraji. Večja in bolj trdovratna je ključavnica, dlje časa bo trajalo, da jo tat onesposobi, in več je verjetnosti, da bo še pred tem obupal in poiskal enostavnejšo »žrtev«. Zakleniti je pametno tako kolo kot okvir, in to po možnosti na drog, ne ga parkirati zmeraj na istem mestu, dražjih koles pa sploh ne zunaj. Če do kraje kljub temu pride, pa je dobro, da imamo nekje zapisane osnovne podatke o kolesu: torej znamko, model, leto izdelave, barvo kolesa, posebne znake in opis dodatne opreme. SD Največ koles ukradejo spomladi in poleti, z nekaj preventivnimi ukrepi, med katerimi je nice, pa lahko tatu odvrnemo od kraje oziroma mu to močno otežimo. Foto: Laka nakup kakovostne ključav- Februar nadpovprečno topel Po nadpovprečno toplemjanuarju tudi v februarju ni in ne bo drugače. Je izjemno toplo, temperaturni odklon od povprečja pa je še višji, kot je biljanuarja,je povedala dežurna meteorologinja Veronika Hladnik Zakotnik. Večje ohladitve ni na vidiku, ob padavinah v četrtek in petek bo meja sneženja med 1100 in 1500 metri. Že od začetka februarja beležimo nadpovprečne temperature zraka v večjem delu države. Jutranje temperature so sicer blizu ledišča, a najvišje dnevne so večinoma med 10 in 15 stopinjami Celzija. Zadnjih 30 dni, vključno z zadnjimi desetimi januarskimi dnevi, je v večjem delu države povprečna temperatura za okoli štiri stopinje višja, kot bi bila običajno, odklon pa bi se lahko še povečal, glede na to, da večje ohladitve ni na vidiku. Podobno vreme se bo nadaljevalo, je napovedala Hladnik Zakotnik. Sta Matija (24.) led razbija, če ga ni, ga pa naredi. Danes bo oblačno. Padavine bodo postopno zajele vso Slovenijo. Po nekaterih alpskih dolinah bo dež lahko ob močnih padavinah prešel v sneg. Meja sneženja bo večinoma na nadmorski višini okoli 1500 m. Na Primorskem in Notranjskem bo pihal okrepljen južni veter, drugod pa bo veter že nekoliko oslabel. Jutranje temperature bodo od 7 do 11, v alpskih dolinah okoli 3 °C. 3-dnevna napoved za Podravje Sobota 24.2. Nedelja 25.2. Ponedeljek 26.2. oblačno oblačno pretežno oblačno Hitrost vetra: 3 m/s Hitrost vetra: 3 m/s Hitrost vetra: 7.5 m/s Smer vetra: jugozahodni Smer vetra: južni Smer vetra: južni MV Vir: ARSO Rokomet Zelo soliden odpor Gorišnice, dvakrat po -9 Stran 14 Rokomet Izjemna obrambna predstava za tretjo zmago v sezoni Stran 14 Atletika Anej Čurin Prapotnik gre na SP v Glasgow Stran 16 Športnik leta v Ormožu Urška Kuharic in Marko Bezjak športnika leta 2023 Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. Nogomet • 1. SNL, 22. krog tednik (Poíluiajtí naí na íu¿ío(in¿m íjilsíu! RADIOPTUJ «« ! > J — VODNAR (21.1. -18.2.) Vaše življenje bo v prihodnjem tednu takšno kot sestavljanka in vsak košček boste dali na svoje mesto. Resnica je ta, da boste zelo aktivni in s tem se vam korak za korakom odpirajo številčne možnosti. Zvezdni ples bodo plesali samski, vezane v sreča. RIBI (19.2. - 20.3.) Notranja energija in volja vam bosta v veliko pomoč in voljo. Naredili boste načrt in sprejeli salomonsko rešitev. Prijateljevi namigi bodo zelo dobrodošli in vam bodo pokazali pot, ki vodi iz teme. Vzeti si boste morali čas zase in se odpraviti na telovadbo. Bliža se pomlad. petek • 23. februarja 2024 Poslovna in druga sporočila ŠtajerskiTEDHlK 21 Z GLASBO DO SRCA - Štajerski TEDNIK ZA DAN ZENA IU\Wlll Sobota, 9. marca 2024, ob 20.00 Dvorana Campus Sava Ptuj ^^m BREZPLAČNA ŠTEVILKA: 080 22 10 info@terme-dobrna.si www.terme-dobrna.si SERVIS IN TRGOVINA KOSEC - MAROF V servisu Kosec hitro, kvalitetno in po ugodni ceni popravimo vašo vrtno kosilnico, motorno žago, motorno koso in drugo vrtno orodje. Stroj potreben popravila lahko oddate v vam najbližji prodajalni KZ Ptuj, mi pa ga dostavimo v servis. Q2 741 53 26 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 23. februarja 2024 arodno abavne lasbe PVC okna, vrata, senčila ROLETE, SENČILA ABA PVC OKNA, VRATA Družba Radio-Tednik, d. o. o., razpisuje 55. FESTIVAL NARODNO-ZABAVNE GLASBE SLOVENIJE PTUJ 2024, ki bo v petek, 6. septembra 2024. Pri pripravi in izvedbi festivala poleg družbe RADIO-TEDNIK, d. o. o., sodelujejo Media24, RTV Veseljak in revija Muzika. Razpisna pravila in pogoji: 1. Na festivalu lahko sodelujejo avtorji in ansambli iz Slovenije in zamejstva, ki gojijo to glasbeno zvrst. 2. Ansambli bodo na festivalu nastopili v dveh kategorijah: v kategoriji klasičnih kvintetov (harmonika, trobenta, klarinet, kitara, bas) in v kategoriji drugih zasedb. 3. Vsak ansambel oziroma avtor lahko na razpisu sodeluje z eno ali več novimi skladbami. Na festivalu vsak ansambel sodeluje le z eno novo tekmovalno skladbo. Dolžina skladb je lahko največ tri minute in pol. 4. Za nastop na festivalu bodo ansambli sprejeti na osnovi odločitve strokovne komisije, ki jih bo ocenila na morebitni javni avdiciji ali s poslušanjem skladb in odločitvijo, ki je sprejeta na podlagi nesporne kakovosti ansambla. Strokovno komisijo imenuje organizator festivala. Potrjeni ansambli ne morejo odpovedati sodelovanja. 5. Vsi na festival sprejeti ansambli morajo najpozneje do konca junija 2024 organizatorju dostaviti za vseslovensko festivalsko radijsko lestvico dokončan studijski posnetek tekmovalne skladbe. 6. S sodelovanjem na razpisu ansambli in avtorji soglašajo, da se njihova dela snemajo za radijski in televizijski program, predvajajo in izdajo na nosilcih zvoka in slike oziroma da sodelujejo na festivalu v skladu z njegovimi pravili. Ansambli soglašajo tudi z vsemi dodatnimi promocijskimi nastopi za promocijo skladb, ansambla in festivala. 7. Izvedbo, skladbe in besedila bodo na festivalu ocenjevali strokovna žirija in komisija za besedila, ki ju imenuje organizator, ter občinstvo. Razpisane nagrade so: 1. nagrade strokovnih komisij: - najboljši ansambel med klasičnimi kvinteti - nagrada ORFEJ in denarna nagrada (ansambel) - najboljši ansambel med drugimi zasedbami - nagrada ORFEJ in denarna nagrada (ansambel) - najboljše besedilo - denarna nagrada (avtor besedila) - najboljša vokalna izvedba - Korenova plaketa (pevec, pevka ali pevci) 2. nagrada obiskovalcev na prireditvi in radijskih poslušalcev: - najboljša skladba festivala - denarna nagrada (nagrado si delijo avtor glasbe, avtor besedila in avtor aranžmaja) Ansambli se prijavijo za nastop na festivalu najpozneje do petka, 3. maja 2024. Dodatne informacije so na voljo pri uredniku festivala DOMNU HRENU ali redaktorici festivala NATALIJI SKR- LEC (e-mail: festival@radio-tednik.si. tel. 030 33 55 55 / 031 559 482). Ansambli se prijavljajo na ptujski festival prek spletne strani www.ptujski-festival.si. Z vsemi ansambli, ki bodo nastopili na festivalu, bo organizator sklenil pogodbo, iz katere izhajajo vse določbe za sodelovanje in nastop na festivalu oziroma obfestivalskih aktivnostih. PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si PROGRAMSKI NAPOVEDNIK PETEK. 23. februar 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 09:30 Dan kulture v Gorišnicl 10:35 Pesem nas združuje, Benedikt 2015 12:50 Starpoint prodajno okno 13:50 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Ob dnevu kulture v Jurovskem Dolu 19:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 20:00 Ob kulturnem prazniku, Gorišnica 2017 21:20 Ptujska kronika 21:50 Astro - v živo 23:00 Video strani SOBOTA, 24. februar 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 09:00 31. Fašenk v Markovcih 11:00 Utrip Ormoža 11:50 Ptujska kronika 12:20 Seja sveta občine Lenart 14:20 Video strani 17:00 Starpoint prodajno okno 18:00 Ob dnevu kulture v Jurovskem Dolu 19:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 20:00 Kronika iz občine Markovci 21:30 Starpoint prodajno okno 23:00 Video strani NEDELJA, 25. februar 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Otroška oddaja 09:00 Pust je na Hajdini 09:40 Kulturni praznik na OŠ Hajdina 11:00 Kulturni praznik Občine Videm 13:00 Kulturni praznik OŠ Dornava 15:00 Ob kulturnem prazniku, Gorišnica 2017 16:20 Orfejčkova parada, 2018 18:40 40 let OOZ Ptuj, 2011 20:00 5. revija za Colnaričevo plaketo Starše 21:30 Video strani PONEDELJEK. 26. februar 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 09:00 27. fašenk na Vidmu 11:00 Ptujska kronika 11:30 Utrip Ormoža 12:20 Starpoint prodajno okno 13:30 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Kulturni praznik Občine Videm 19:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 20:00 Kronika iz občine Markovci 21:30 31. Fašenk v Markovcih 23:30 Starpoint prodajno okno 00:30 Video strani v Štajerski TEDNIK www.tednik.si Stajerskitednik Stajerskitednik Štajerski v digitalni knjižnici: www.dlib.i i ARNUŠ OKNA VRATA d.o.o. US*-* www.roletarstvo-amus.si v.novareha.si Rova Reha IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06. 02 788 5417 041650 914 Mariborska cesta 27b, SI-2250 Ptuj KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30 Internet: www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,90 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 2,20 EUR. Celoletna naročnina: 205,88 EUR, za tujino v torek 182,45 EUR, v petek 212,94 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. petek • 23. februarja 2024 Oglasi in objave Štajerski 23 JAVNI ZAVOD ZA TURIZEM, KULTURO IN ŠPORT OBČINE ORMOŽ Na podlagi 15. člena Odloka in spremembi Odloka o ustanovitvi javnega zavoda za turizem, kulturo in šport Občine Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, letnik 21, št 1 z dne 4. 1. 201 7; letnik 21, št 4 z dne 21. 3. 2017) razpisuje direktor Zavoda Andrej Vršič delovno mesto Področni svetovalec II za področje kulture -kulturni manager Kandidati, ki se bodo prijavili na prosto delovno mesto, bodo opravljali naslednje naloge: organizira, izvaja in koordinira vse prireditve na območju občine Ormož in DJS, predlaga vsebino programa in nastopajoče za prireditve, večjezično trži in promovira vse prireditve z vsemi orodji trženjskega komuniciranja (oglaševanje, pospeševanje prodaje, odnosi z javnostmi, osebna prodaja, neposredno in spletno trženje), večjezično moderira prireditve, režira in piše scenarije za proslave občinskega pomena, vodi domače in mednarodne kulturne izmenjave, koordinira aktivnosti v mednarodnih organizacijah, sodeluje pri kakovostnih umetniških produkcijah, zbira prireditve na ravni občine in izdela večjezičen koledar prireditev, sodeluje pri pripravi dokumentov in gradiv, potrebnih za izvedbo razpisov na področju kulture, sodeluje pri pripravi postopkov javnih naročil na področju kulture, dela na vseh mednarodnih in domačih kulturnih projektih, prevaja kulturne in druge vsebine v vsaj dva tuja jezika (nemščina, angleščina), sodeluje pri načrtovanju poslovanja enote kulture, sodeluje pri pripravi letnega programa dela javne službe za področje kulture, pripravlja poročila o opravljenem delu za področje kulture, vodi gledališki abonma, izbira program abonmaja, pripravlja programe, predloge, pobude, poročila in analize s področja kulture za direktorja Zavoda, Svet zavoda in ustanovitelja, izvaja letni program zavoda na področju kulture in pripravlja poročila o realizaciji, sodeluje pri načrtovanju razvoja kulture v občini, pripravlja in izvaja programe strokovnega usposabljanja na področju kulture, pripravlja poslovna poročila za enoto kultura, zagotavljanje poslovne tajnosti pri delovanju zavoda, izvaja druge naloge, določene v letnem programu dela in po nalogu direktorja. Kandidati mora poleg splošnih pogojev še izpolnjevati naslednje pogoje: • stopnja izobrazbe: Visokošolska univerzitetna izobrazba ali visoka strokovna izobrazba s specializacijo ali magisterijem druge bolonjske stopnje družboslovne smeri - priložiti kopijo diplome, • 3 leta delovnih izkušenj na področju poklicnega kulturnega upravljanja/udejstvovanja - dokazila • aktivno morajo obvladati slovenski jezik, • obvlada angleški in nemški jezik na ravni C1 evropskega jezikovnega okvirja (CEFR), • sposobnost za organiziranje dela pri vodenju projektov in organizaciji prireditev. Kanditati morajo k prijavi priložiti: • življenjepis, • potrdilo o znanju obeh tujih jezikov (končan študij tujega jezika; izobraževanje v tujem jeziku; opravljen izpit iz navedenega jezika, ki ustreza C1 evropskemu jezikovnemu okvirju (CEFR), na verificirani ustanovi v EU; opravljen izpit iz navedenega jezika na dodiplomskem in podiplomskem študiju; maturitetno spričevalo, kjer se vidi ocena zadevnega jezika), • seznam prireditev, ki jih je vodil, režiral in napisal scenarije za njih (občinske, regijske, državne, mednarodne). • seznam sodelovanja v umetniških produkcijah, • seznam udejstvovanja na mednarodnih kulturnih in drugih projektih. Poskusno delo traja 6 mesecev. Delovni čas je gibljiv: dopoldne, popoldne, sobote, nedelje in prazniki. Delovno mesto je razpisano za nedoločen čas. Pisno prijavo z vsemi dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo kandidati s priporočeno pošto v zaprti kuverti na naslov: Javni zavod za turizem, kulturo in šport Občine Ormož, Grajski trg 3, 2270 Ormož do vključno 4. marca 2024 z označbo »Kulturni manager- ne odpiraj!« Nepopolne in nepravočasne prijave ne bodo uvrščene v izbirni postopek. Na razgovor bodo povabljeni kandidati, ki izpolnjujejo pogoje. Kandidati bodo o izboru obveščeni v roku 20 dni po zaključku javnega razpisa. V besedilu razpisa uporabljeni izrazi, zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni tako za ženske kot moške. Informacije v zvezi s tem razpisom dobite na telefonski številki: 02 741 53 57 in elektronski pošti: andrej.vrsic@ jeruzalem-slovenija.si Andrej Vršič, direktor Zavoda Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. HORVAT WOOD, d. o. o., Moškanjci 1i. Tel. 051 667 170. BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305, e-mail: info@lesgrad.si, Lesgrad, d. o. o., Mla-če 3, Loče. SERVIS gospodinjskih aparatov in elektronskih naprav. Storitve na terenu Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56b, 2281 Markovci. Tel. 041 631 571. UGODNO: vse iz inoxa, ograje, deli ograj, okovja za kabine, cevi, cevni priključki, pločevina, palice, vijaki, dimniki. RAMAINOKS, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. FASADE, izolacijske, stiropor, volna, zaključni ometi, subvencije, vsa slikopleskarska dela, v prednaročilu popusti. Jože Voglar, s. p., Za-bovci 98. Tel. 041 226 204. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NESNICE, mlade, cepljene, hisex, rjave, v začetku nesnosti, prodam, vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. Tel. 041 694 124. LUŠČILNIK koruze z motorjem, nov, in traktor IMT ter puhalnik, primeren za sušenje bučnic, prodam. Tel. 040 429 192. PRODAM okrog 270 kg prašiča domače reje. Tel. 031 865 585. PRODAM pujske, težke od 40 do 50 kg. Tel. 031 498 098. NESNICE, rjave, 20-tedenske, v začetku nesnosti, prodajamo, možna brezplačna dostava. Kmetija Rešek, Starše 23. Tel. 040 531 246. PRODAM traktor Zetor 7341, letnik 1999, prvi lastnik. Telefon 051 380 496. PRODAM suha meša drva in drva akacije, nasekana na 33 cm. Tel. 051 237 976. NESNICE RJAVE, GRAHASTE, ČRNE pred nesnostjo. Brezplačna dostava. Vzreja nesnicTibaot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582-14-01_ NEPREMIČNINE PRODAMO - dve povezani hiši na Grajenščaku (Ptuj), 263,30 m2, letnica 2004, 6.939 m2 zemljišča, izjemen razgled. Cena: 189.000 EUR, ® DC/MAY tel.: 041 933 151, ^ PoiTOvio 02 620 88 16. www.re-max.si/Poetovio RAZNO PRODAM novi samostoječi pomivalni stroj Gorenje. Tel. 070 896 081. PRODAM vso opremo za opravljanje pleskarske dejavnosti (odre, vozila). Tel. 041 396 502. Aza, d. o. o., Milan Gran-da, Slomi 16a. Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je v 87. letu zapustil naš dragi mož, oče, dedek, tast, brat, stric in svak Franc Artenjak IZ PTUJA, RABELČJA VAS 26 upokojeni voznik avtobusa Certus Maribor Od njega se bomo poslovili v petek, 23. 2. 2024, ob 15. uri na novem ptujskem pokopališču. Žara bo položena v vežico na dan pogreba ob 13. uri. Svojci sveče in cvetje hvaležno odklanjajo. Žalujoči: vsi tvoji Veseli s teboj smo živeli, žalostni, ker te več ni ... Ostali so živi spomini. Z nami potuješ vse dni... ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice in tašče Marije Drzaic ZABOVCI 93A se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. SPOMIN Minilo je 10 let, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, tast in dedek Janko Perko GEREČJA VAS 40D Hvala vsem, ki mu prižigate sveče, prinašate rože in ga ohranjate v lepem spominu. Tvoji najdražji Tako kot reka v daljavo se zgubi, odšla si tiho, brez slovesa, za seboj pustila si spomin na naša skupna srečna leta. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage nam mame, babice in prababice Elizabete Kolednik IZ PARADIŽA 62 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena pisna in ustna sožalja, darove ter posvečen čas na njeni zadnji poti. Hvala pogrebnemu podjetju Mir, glasbenikom za spremljavo, gospodu župniku Jožetu Pasičnjeku za cerkveni obred, gospe Zdenki Golub za besede slovesa, Društvu upokojencev Cirku-lane. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni Ste kot sonce sijali, za vse svoje ljubezen razdali, odslej boste kot zvezda svetleča, naj v nebesih vam dana bo sreča. ZAHVALA V 97. letu se je poslovila naša draga mama, tašča, babica, prababica, prapraba-bica, botra in teta Marija Gornjec, rojena Kukovec IZ ROTMANA 24A Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in vaščanom, ki ste se prišli poslovit, nam izrekli sožalje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Besede zahvale so namenjene vsem, ki ste darovali cvetje, sveče, za sv. maše in darove za cerkev. Prisrčna hvala gospe Metki in gospe Marti za besede slovesa, gospodu župniku Dušanu za opravljen cerkveni obred, nečaku Janku za molitev, kvartetu Opoj, godbeniku za odigrano Tišino, pogrebnemu podjetju Mir in Društvu upokojencev Juršinci, njihovemu praporščaku in zastavonoši. Hvala vsem. Vsi njeni 24 Štajerski Tednikov mozaik petek • 23. februarja 2024 Ptuj • Nova podoba bencinskih servisov Na robu mesta zasvetila INA Ormož • Prostor ukrajinsko-slovenskega prijateljstva Podpora razseljenim osebam Madžarski naftni velikan MOL je z nakupom mreže OMVjevih bencinskih servisov postal V ormoški knjižnici so minuli četrtek predstavili vsebino projekta, ki ga bodo razvijali sku-drugi največji maloprodajni trgovec z gorivi v Sloveniji paj z regijskim oddelkom ukrajinske knjižničarske zveze v Ternopilu. Zunanjo podobo nekdanjih OMV bencinskih servisov v značilni zeleno-modri barvi so po nakupu zamenjali s temno modro INA zaščitno barvo in svetlo zeleno MOL. Nekaj bencinskih servisov je MOL v procesu nakupa zaradi pridobivanja dovoljenja evropskih regulatorjev prodal naprej. Kupil jih je italijanski Shell. OKNA, VRATA p, . GARAŽNA V RAM d m » www.naitors.si NAIiORS„ Tel.: OZ 74113 80. Mob: 031733 204 Borišnica 1, Gorišnica Madžarski naftni mogotec je v Sloveniji zastopan z dvema podjetjema: MOL Slovenija ter MOL & INA. Na MOL-ovih bencinskih servisih v Puhovi ulici na Ptuju in v Kidričevem je tudi po nakupu konkurenta OMV vse ostalo enako. Se pa je nedavno spremenilo ime in zunanja podoba bencinskega servisa na Ormoški cesti, ki je po novem INA. Enako tudi bencinski servis v Dupleku. Ormoški OMV je dobil klasično svetlo zeleno MOL-ovo podobo. Bencinski servis v Stojncih so prodali Shellu. Lanski dobiček nižji od predlanskega MOL je v mednarodnem merilu ena najmočnejših naftnih družb. Lani so sicer pridelali manj dobička kot leto prej, kljub temu je ta pred obdavčitvijo znašal skoraj dve mili- Foto: Wikimedia Mesto Ternopil. V ormoški knjižnici skupaj s ternopilsko izvajajo projekt ne temo ukrajinsko-slovenskega prijateljstva. Foto: CG Tradicionalno zeleno-modro OMV barvo na bencinskem servisu na Ormoški cesti je zamenjala temno modra INA. Poimenovali so ga Prostor ukra-jinsko-slovenskega prijateljstva, namenjen pa je zlasti podpori zaradi vojne razseljenim osebam. S krepitvijo njihove psihične, kulturne, medijske in trajnostne pismenosti bodo prispevali k njihovemu boljšemu počutju in integraciji v novo družbeno okolje, so povedali na predstavitvi. V okviru projekta bodo tako izvajali vvebinarje, virtualne umetniške večere za odrasle in umetniške igre za otroke v ukrajinščini ter delavnice in dogodke v živo v prostorih knjižnice. Ruska agresija na Ukrajino traja že dve leti, po zadnji oceni Združenih narodov pa je po državi notranje razseljenih 3,7 milijona ljudi, še 6,3 milijona Ukrajincev pa je trenutno beguncev v drugih državah. Sodelovanje obeh knjižnic v projektu obenem pomeni tudi začetek povezovanja med Ormožem in Ternopilom, mestom na zahodu Ukrajine, ki šteje več kot 220.000 prebivalcev. SD jardi ameriških dolarjev. 36-odsto-tni padec dobička vodstvo družbe pripisuje zahtevnemu makroekonomskemu okolju, turbulencam v naftni industriji, nepredvidljivi davčni politiki in ukrepom vlade. Skupina MOL upravlja tri rafinerije in dva petrokemična obrata (Madžarska, Slovaška, Hrvaška), njihova maloprodajna mreža obsega 2.400 bencinskih servisov v desetih državah srednje in vzhodne Evrope. Na mednarodni ravni zaposlujejo 25.000 sodelavcev. Poleg dejavnosti v naftni industriji in dejavnosti maloprodaje goriv se po novem ukvarjajo še z odpadki. V Sloveniji so prisotni od leta 1996, zadnje leto so svoj tržni delež okrepili z nakupom družbe OMV Slovenija. MZ uspeva uec run = , zda} )i i ii to ne * * * " * * * v^ • " UedU^. .Vsd^ Eaoistični materialist „vsaKa č stolih sne kupiUuksuzmkavc. S sedenjem na uec stoUH sx "Na]bol} topi znajo najostreje nastopati- ^^ Nagradno turistično vprašanje V \acmm o VoVV ga ciscenia V teh dneh so svoj praznik praznovali turistični vodniki. V številnih okoljih so vodili in predstavljali turistične zanimivosti svojega kraja in širšega okolja, tudi na praznični dan, 21. februarja. To pa je tudi dan, ko javnosti predstavljajo tudi svoje delo in opozarjajo na težave, s katerimi se srečujejo. Četudi se zima še ni poslovila, so v nekaterih okoljih že pohiteli s čiščenjem okolja. Letos bo velika noč že konec marca, zato so nekateri tudi pohiteli s temi aktivnostmi, da bo do največjega krščanskega praznika okolje urejeno. Pomladansko urejanje in vzdrževanje čistega okolja sta podprojekta vsakoletnega tradicionalnega vseslovenskega projekta Moja dežela - lepa in gostoljubna v organizaciji Turistične zveze Slovenije. V Turistični zvezi Slovenije se trudijo, da bi ta projekt postal vseslovensko gibanje za čisto in urejeno okolje, za prispevek vsakega izmed nas, saj je urejeno in gostoljubno okolje pogoj za uspešen razvoj turizma. Osnova projekta je tekmovanje slovenskih mest in krajev na področju urejanja prostora, okolja in gostoljubnosti. Hkrati pa je spodbuda za dobro organizirane redne dejavnosti komunalnih, okoljevarstvenih in drugih služb. Projekt Moja dežela - lepa in gostoljubna je izrednega pomena za vključevanje Slovenije v mednarodno sodelovanje in pomembno prispeva k promociji slo- venskega turizma. Nekatera najbolje ocenjena mesta in kraji so že vrsto let uspešni na evropskem tekmovanju Entente Florale. V letu 2023 so v okviru projekta promovirali turistično ponudbo Slovenije, ki je vključena v mobilno aplikacijo Slovenski turistični vodnik, ter domače goste nagovarjali k odkrivanju lepot zelene Slovenije in lokalne kulinarične ponudbe. V vsakoletni projekt urejanja okolja in gostoljubnosti se vključujejo večja, srednja in manjša mesta, turistični, zdraviliški in izletniški kraji, turistične točke ter mestna, trška in vaška jedra. Tekmujejo pa tudi kampi in glam-pingi, mladinska prenočišča, tematske poti in Petrolovi prodajni servisi. Tekmovanje pa se začne na lokalni ravni z ocenjevanjem najbolj urejenih hiš, poslopij, vrtov, balkonov. Nadaljuje pa na krajevni, mestni, občinski in regionalni ravni ter zaključi na državni ravni. Strokovna komisija Turistične zveze Slovenije še posebno pozornost namenja celoviti ekološki urejenosti krajev in kakovosti turistične ponudbe, ki jo ocenjuje na podlagi učinkovitega trženja in promocije turističnih produktov. Letošnji razpis projekta Moja dežela - lepa in gostoljubna bodo predvidoma objavili maja ali junija. V teh dneh pa ga bodo po potrebi dopolnili ali nadgradili z željo, da bi se letos vključilo v ocenjevanje še več mest in krajev ter drugih, ki se trudijo za ohranjanje naravne in kulturne dediščine, zanimivih turističnih produktov, vsega, kar vpliva na prepoznavnost krajev, predvsem pa zadovoljstva domačih in tujih gostov. Letošnja Obarjada, največji humanitarni dogodek vsakoletnega ptujskega Kurentovanja in največja Lions prireditev na prostem, ki poteka v organizaciji Lions kluba Ptuj, je bila 19. po vrsti. Nagrado za pravilen odgovor bo prejela Stanka Horvat (Središče ob Dravi). Danes sprašujemo, od kdaj je zbirka orožja na ogled v prostorih nekdanjega romanskega palaci-ja ptujskega gradu. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj in zbornik Ptuj v 16. stoletju. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 1. marca. NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Od kdaj je zbirka orožja na ogled v prostorih nekdanjega romanskega palacija ptujskega gradu? ___ ^imiH rC: Foto:crtomirGoznik Davčna številka: V MO Ptuj bo tudi letos potekal brezplačen odvoz zelenega odreza po četrtnih skupnostih, od 1. marca do konca Kupon poš|jite aH piinesite na nastov: RaCiio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3,2250 Ptuj. aprila pa ga bodo sprejemali tudi v zbirnem centru.