216. številka. Ljubljana, v četrtek 22. septembra 1904. XXXVII. leto r ...... ; Ishaja vsak dan »večer, hteafj nedela in praznike, ter vetfa po posti prejeman za avsiro-ogrska dežele za vse leto 23 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za eden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano a pošiljanjem as dom za vse leto 24 K, za pol leta 19 K, za četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, placa za vso leto 28 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K BO h, za eden mesec 1 K 90 k - Za tuja dažsla toliko #ec\ kolikor znaSa poštnina. — Na naročbe brez istodobne vposujatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterootopne petit-vrete po la h, ce se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, ce se dvakrat, in po 8 U, ca as trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se tevoW trankovatl — Rokopisi se ne vračajo. -- Uredništvo in upravnlitvo je v Knaflovih alioah 8t. 0, in sicer uredništvo v 1 nadstropja, upravnistvo pa v pritličja. — UpravniStva naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t J. administrativne stvari. Slovenski Narod" telefon šfc. 34. Posamezne Številke po 10 h. Narodna tiskarna" telefon St. 85. SE Volitev na Štajerskem. Predvčerajšnjim so se na btajer-skem vršile volitve iz nove kurije v dež. zbor. Ta kurija voli osem poslau-cev; torej ostane nemškim nacijonalcem gospodstvo v dež. zboru tudi v slučaju, glasov v Gradcu od zadnjih volitev » tem volilnem okolišu je združenih več I znatno padlo, dasi so napeli klerikalci vse moči, da dosežejo vsaj ožjo volitev in bi potem mogli igrati vlogo jezička na tehtnici. V graški okolici je bil izvoljen klerikalec, dasi je tu takorekoč da izidejo iz te kurije sami nasprotniki j domena voditelja nemške kmetske stranke vladajoče večine. Izid predvčerajšnjih volitev vobče I barona Roki danskega. Izvoljeni klerikalec Huber je dobil 9393 glasov, so- ne more nikogar posebno presenetiti. cijalno demokratski kandidat* 5840, Nemški nacijonalci so se ustanovitvi j kandidat kmetske stranke pa 3182 splošne kurije z vso silo in dolgo časa j glasov. ustavljali, ker so vnaprej vedeli, da j V okraju Bruck je bil izvoljen jim ni pričakovati uspehov in njihove j krščanski socijalec Schoiswohl s slutnje so se izpolnile. Nemški na- j 14.588 glasovi. Socijalni demokrat cijonalci niso pripredvčeraj-l MnhiČ je dobil 6925 glasov, kandidat šnji volitvi nobenega mandata ! kmetske stranke 1364, kandidat nem-dobili, pri ožji volitvi pa utegnejo • ških nacijonalcev pa 885 glasov. slovenskih in nemških sodnih okrajev. Nemško prebivalstvo je v večini, to je istina, ali postavljeni so bili Štirje kandidati in vzpričo temu je bilo po naravnih razmerah računati, da se bodo razcepili nemški glasovi in da vsled tega prodere slovenski kandidat. A kaj se je zgodilo? Nemški nacijonalec S t i e g e r je dobil 6274 glasov, krščanski socijalist župnik v Cmureku L o p i č 4792, slovenski kandidat Thaler 37 43 in socijani demokrat 3206 gla Včeraj je kralj Petar otvoril to razstavo in primati moramo, da je nas navdajala neka tajna bojazen, da bi morda res bili prav prorokovali oni skeptiki. A io pred otvoritvijo, ko je nam bila dana prilika, da površno pregledamo slike, je zginila naia bojazen, kakor rosa na solncu. In radostno je treba konstatirati, da je jugoslovanska umetniška raz* stava uspela, da treba je naravnost povedati, da je uspela nad vse sov. Potrebna je torej ožja volitev med j pričakovanje prekrasno in Stigerjem in Lopičem. To je nad vse to ne samo v posameznostih, marveč presenetljivo. Slovencev je v tem okolišu kakih 80.000 in ti bi ne mojrli spraviti skupaj več kot 3743 tudi v celoti. In kar nas navdaja s posebnim ponosom je to, da si je slovenska glasov? To je naravnost nemogoče. Vz- i umetnost brez vsakega dvoma in dobiti mariborski mandat, a le i V okraju Ljubno je potrebna j držujemo se za danes vsake kritične | t rez oporekanja priborila na tej raz- ako se odloČijo socijalni demo- j ožja volitev. Soc. demokrat Schacherl krat je, da glasujejo za nemško naci- I je dobil 10436 glasov. Klerikalec jonalnega kandidata. Značilno pa je, j Riegler 7674, kandidat kmetske stranke da nemška kmetska stranka, ki pa 6188 glasov. Odločitev je v rokah je pri splošnih deželnozborskih volitvah i kmetske stranke. opazke, pač pa prosimo naj „Siidsteiri- i stavi eno prvih mest. Nečemo sebe Presse" po zgledu svoje notice v j Se sei»j govoriti o slovenskem umet- včerajšnji številki priobči izkaz, iz j niskem oddelku v celoti, tudi ne o katerega se bo videlo, koliko ' delih posameznih umetnikov, to si glasov so dobili posamični I pridržujemo za poznejši Čas, ko bomo dosegla lepe uspehe in ki se je najbolj V okraju Feldbach-Gleis- j kandidati v raznih občinah podali lahko tečno in jasno sliko o razmere v teh okrajih, da bo vedela, pri Čem da je in kako da tu stoji slovenska stvar. pehala za ustanovitev nove splošne | dorf, ki je od nekdaj klerikalen, je I ali vsaj v poedinih sodnih okra- J vsem, danes pa že lahko naglašamo, kurije, ni mogla dobiti nobenega man- j bil izvoljen seveda klerikalni kandidat, ! jih. Slovenska javnost ima pravico I da veje iz vseh del slovenskih umet-data. I ki je dobil 17.094 glasov, dočim je zahtevati, da se pojasnijo dejanske j nikov tako krepka ustvarjajoča sila, Vobče se mora reči, da udeležba j dobil kandidat kmetske stranke 2202, pri volitvah ni biia tako številna, kakor I socijalno demokratski kandidat 1271> se je moglo pričakovati, posebno vsled j kandidat nemških nacijonalcev pa 840. tega, ker je v vsakem volilnem okraju | Nas Slovencev se najbolj tičejo nastopilo po več kandidatov in se je ! volitve v spodnještajerskih okrajih, kjer torej naravnim potom razvila Še živah- j so bili postavljeni slovenski kandidatje. nejša agitacija nego je navadno, kadar } V ptujskem in celjskem okraju sta si nasprotujeta samo dva kandidata. \ slovenska kandidata sijajno z m a- Najneprijetnejši je za nemške na- \ gala, dočim je v mariborskem cijonalce izid volitve v stolnem mestu, j o k raj u slovenski kandidat tako pro-Gradec je volil socijalnode- i padel, da niti v ožjo volitev ne :uokratiČno. Kandidat socijalnih demokratov, Resel, je dobil 8769 glasov, kandidat nemških nacijonalcev 2754 glasov, kandidat klerikalcev 2904 glasove. Da bi nemški nacijonalci ne imeli v Gradcu več glasov, nego jih je dobil njihov kandidat, tega pač nihče ne bo mislil, saj so druge volitve že pokazale, koliko zaslombo imajo nacijonalci v v Gradcu. Ali tudi, če bi bili dosegli se dosti večjo udeležbo, bi najbrž ne bili mogli zmagati. Pri ti priliki naj omenimo, da je tudi število klerikalnih pride. V celjskem okraju je bil izvoljen trboveljski župan Koš, ki je dobil 10.286 glasov, dočim je dobil socijal-nodemokratski kandidat Mlakar 2195 glasov. Jugoslovanska umetniška razstava. B e 1 g r a d , 19. septembra. Majnika meseca se je porodila misel, da bi se zaeno z jugoslovanskim dijaškim kongresom priredila tudi jugoslovanska umetniška razstava. Ta ideja je našla takoj ne samo med nami Slovenci, nego tudi med vsemi drugimi Jugoslovani mnogo gorečih in navdušenih sago vornikov, ne manje pa tudi ekepti da diše iz njih toliki, nadarjenost in dovzetnoat in da se kaže v njih tako Ono umetniško umevanje, da se smemo z vso pravico nadejati, da skoro napoči zlata doba slovensko u lamine I i Najbolj pa nas veseli, da je jel I mladi umetniški naraščaj, ki se zdru razseka vse vezi, ki ga vežejo i domačo grudo, vendar pa si je umel ohraniti umetniško svojo samcniklost in samostojnost in samo to že zn ti dovolj, da je Grohar zares umetnik po božji volji. lito, kar smo rekli o Groharju, velja kolikor toliko tudi o Jakopiču. Tudi njegove slike di-šejo zvež domač zrak, dasi so zasnovana v modernem Stilu. Tudi V e -s e 1 je ratstavil jako lepe stvari, a žal da ne pridejo popolnoma do veljave, ker so slabo osvetljene. Sploh pa se mera reči, da nam podaja slovenski oddelek vseskozi izborna dela in da te ni razstavilo ničesar, kar bi ne harmeniralo s oeloto, ali kar bi ne bilo zares umetniško. I me d J a -m o v i h del nam najbolj ugajajo ehke, »Na Amperi« in »Jeseni«, izmed Strnenovih »Popcldnevno 8olnce«, izmed Grm o vi h pa »Is Triglavskega pogorja«. Izmed mlajših umetnikov so uim najbolj prijala dela Gvidona Biroie »Svati«, »Bodi moja«, »Narodna pesem« in »Gerkev na gori«. Birola je velenadarjena ličnost m še ima brez dvoma veliko prihodnjott Zlasti veliko pozornost pa so vzbujale umetniške pletenine Zalke Novakove »Zastori« in »Jesen«, ki eo oelo kralju Petru ugajale tako, da se je informiral, ako so na prodaj. Ker slovensko j&vnost gotovo interesuje, kat?ri slovenski umetniki so se udeležit razstave v Belem i gradu, podajamo po katalogu tu njih žuje v društvu »Vesna«, že z vidnim j imena: Avg. Bertold, Avgusta San-UHpehom konkurirali s starejšimi, že I telj, Aleksander Šantelj, Ant Ažbe, V ptujskeft okraju je bil izvoljen » kov, ki so neverno majali z glavo in dr. P loj, ki je dobil 13.376 glasov, j zatrievali, da se za takšno akcijo, dočim jih je dobil kandidat nemških ako hoče uspeti, rabi več časa, ni pa nacijonalcev Vračko 5407, socijalni de- ; tudi bilo malo glasov, ki so narav- mokratični Vidmar pa le 134. nost prorokovah, da se na vsak na- Žalostnejse pa se se obnesle vo- ; čin posreči ta projektovana umetniška litve v mariborskem okraju. V j izložba. robce priznanimi umetniki. Najsilnejši med vsemi umetniki slovenskimi pa je brez dvoma Gro h a r. Njegova virtuoznost v zbiranju in razvrščenju barv, njegova rafinirana nadarjenost, s svojo umetnostjo hipnotizovati človeško dušo, ste naravnost občudovanja vredni. Grohar-! jeve slike so povsem moderne, a dasi so moderne vendar veje iz njih krepak domač duh. Dasi se je torej Grohar udal modernemu umetniškemu naziranju, ki navadno umetnika popolnoma odtrga od rodne zemlje, ki Ant Gvajo, Gfidon Birola, Zilka Novakova, Ivan VavpotiČ, Iv. Urohar, Iv. Kerdič, Jos Ajlec, Jo«. Grm, Jus. Zolja, Jos. Smoraucer, Maksim Gaspari, Mat. Strnen, Mat. Jama, Melita Roje Mihka Rakovec, Pet. Žmi-tek, Rih Jakopič, Roza Klein, Ružica Sever, Svet. Peru«z», Fr. Tratnik, Gel. Mis, Ferd. Vesel, Henrika San-telj in Hinko Smrekar. Sloveneko čitateljstvo bo gotovo zanimalo, kako sodijo Srbi o slov. umetnikih zato hočemo priobčiti nekaj aodb srbskih časopisov. »Pravda« France Kadiinik. (Črtice k otvoritvi Kadilnikove koče na Golici.) Preiakal sem zaprašene predale svoje biblioteke in privlekel na dan droben zvezek skromnih a redkih lističev, ki sem jih še kot gimnazijeo otel pogube in jih odel v skromno odejo, kakor je bil vedno skromen tiski, ki jih je spisal; hranil sem jih do danes kot dragocen zaklad, vsaj so danes velika redkost, ki dela čast našemu planinskemu muzeju. To so petovanjska pisma, ki jih je pisal in dal tiskati v letih 60-ih in 70-ih France Kadiinik, ko smo se jeli prebujati Slovenci v vsakem oziru in ko smo šteli slovenske turiste na prste. Popisal nam je tedaj Kadiinik Triglav v treh pismih od njegove solnčnate in senčnate strani, triglavska jezera, Učko in potovanje na Veliki Zvonar. Niso to ditirambične himne na lepoto prirode, niso to epohalni potopisi eminentne literarne vrednosti, v njih *ie najdeš visokega poleta duha, duhovitih mislij in re-flieksij, — skromna popotna pisma so, — četudi tiskana — kakor jih piše prijatelj prijatelju brez pretira vanja in olepšavanja, ostanki iz onih polpreteklih časov, onih skromnih pečetkov našega narodnega preporoda in razvoja in ravno zato so mi neprecenljivi; saj je bil tudi edini v onih časih, ki je pisal kaj turistič nega v tem žanru, razen tega pa tudi iz teh pisem kaj jasno odsevajo naše tedanje razmere in najdem v njih imena onih mož, ki so tedaj dramili naš narod iz spanja. — Zato se mi zdi vredno, da jih omenjam po slavnostni priliki otvoritve koče, imenovane po starosti naših planincev, ter se z njimi — kot njih redki posestnik namreč — malo pobaham . . . Že v onih letih, iz katerih izvirajo ta pisma, je bila pri drugih na rodih razvita turistika in razširjeno zanimanje za estetsko lepoto prirode, zlasti pri Nemcih, in že tedaj je bilo tudi dvoje vrst turistov, o katerih poje nemški pesnik: „Zwei Waoderer zogen hinaus zuid Thor Zur herrliehen Alpenwelt empor, Der eine zog, weil's Mode just, Den andern trieb der Drang in der Brust." Kateri kategoriji turistov imamo pridtevati našega Kadilnika, kažejo nam ravno omenjeni listi, \£ katerih odseva njegova ljubezen do božje narave, ono plemenito navdušenje za vzvišeno idejo planinstva, ki mu tli še danes, 79letnemu starčku v vedno mladem srcu In zato naj ob tsj priliki reproduciram samo Kadilnikov popis enega trenotka, ko je stopil ]. 1872. dne 6. avgusta na vrh Velika Zvonika. »Hvala Bogu! — bilo je vse, kar sem rekel. Po starodavni navadi je jel moj vodnik, vrli Pichler moliti v zahvalo Vsegamogočnemu za srečno prestale tolike težave in nevarnosti. Meni med njegovo molitvijo solze veselja igrajo v očeh, ko odkrit v tem slovesnem trenutka dr£im klobuk v rokah ... Solnce je lepo sijalo, nobenega vetra ni Lilo Čuti in nobene meglice videti, kakor daleč so segale oči; okoli In okou je ohribje Bvoje niže glavice molelo v nebo. Na tem stališču čutil s<*m se za kaj več nego navadnega č.nveta Verjemi mi, dragi čitatelj, da vse fanta- J zije niso nič proti velikanskemu stvarjenju, katero razpeto tukaj leži človeku na ogled! Vrhunec na katerem sem soal je najvišji kralj mnogim deželam, res tako veličasten, da mi besed manjka opisati ga spodobno« Kadiinik se je Čutil in se čuti ob takih trenotkih za kaj več nego navadnega človeka, pravi sam. In v resnici, Kadiinik ni bil navaden človek, ki je hodil po tej božji zemlji z zaprtim srcem, z zaprtimi očmi »weil's Mode just« — kdo izmed njegovih rojakov se je tedaj menil za njegovo veselje, recimo za njegov šport, ter občudovali njegove »junaške čine«, kakor si to domišljujejo tiste vrste turisti, ki jim po pravici pravimo »modni norci«! — Njemu je bila priroda ona velika cerkev, ono najvišje in najlepše svetišče, v katero je pohajal ta mož ob prostih urah nabirat si duševno in telesno moč, pojit Bi žejno dušo in se klanjat onemu velikemu božanstvu, ki je diha vsak atom prirode ... Njemu hribolastvo, da govorim v primeri, ni bilo rokodelstvo, — bilo mu je vzvišena ideja in iskrena duševna potreba. In to je kar obdaje našega slavljenea danes s glorijulo slave liki umetnika; umevati prirodo in vživati harmonijo tajnih njenih glasov pa je umetnost; in kakor ni dano vsakomur umeti in uživati glasbo in poezijo, tako ni vsakdo poklican in izvoljen, da bere in ume tajinstveno knjigo prirode . . . To plemenito veselje pa je ohranilo Franceta Kadilnika pri čili telesni in duševni moći do visoke starosti, tako da še dane>s lahko reče o sebi — kakor se izraža v svojih pismih, da je »fest fant« in še danes lahko ponovi svoje geslo, katero je zapisal 1. 1866, ko sta s pokojnim profesorjem Globočnikom in TuŠkom polezla na Triglav: n Čvrsto rok£, Dobre nogć Cist* glava, Dospo vrh Triglava!"* Kadilnika po pravicj imenujemo očeta slovenske turistike in zgodovino domaČega planinstva. Sicer so bili pred njim slovenski turisti slavnih imen ka kor Vodnik in Stanič itd., toda to so posamezniki, med katerimi zijajo ve''ke časovne vrzeli in ki niso neposredno piše: Srbija se, kakor se kaže, ne more kosati s svojimi drugovi. V njenem oddelku, ako iavzamete Paja Jovanovića, najdete najmanj originalnosti, najmanj hrepenenja po umetnosti in najslabšo koncepcijo. Srbski umetniki so Se vedno kakor učenci, ki se ne smejo oddaljiti od Bvojih mojstrov. Pri vseh se opažajo sledovi posameznih umetniških šol, z vsemi dobrimi in slabimi stranmi. Srbski umetniki še nimajo pojma o kakem »žanru«. V Slovencih pa se opaža ki epka inicijativa in močna težnja se osvoboditi svojih mojstrov inuči-teljev. Njihove koncepcije so drzne, imajo mnogo poleta in če so tudi idejesem-tertja malo nejasne,ako se tudi opaža močno hrepenenje po originalnosti, težnj a z a efek t o m, vendar dela slovenski oddelek vtis prave, bujne in svobodne umetnosti.« »Politika« piše: »Slovenci in Hrvati so najštevilneje zastopani. O n i bodo tudi brez dvoma dobili na tej razstavi prvo palmo. Njihovi umetniki imajo več šole, več stila in razumejo bolje ravnati z barvami. Pri Slovencih se opazuje direktni vplivnaj-novejših stru j. Mnoga dela njih slikarjev ne bodo morda ugajala našemu občinstvu, ki ni navajeno, da bi gledalo tako moderne stvari, a to so dela,kiimajo brez oporekanja največjo umetniško vrednost« Slično sodijo ludi vsi drugi belgradski listi in vsi pr snavajo odkrito, da so slovenski umetniki s svojimi celi po polnoma uspeli. Vojna na Daljnem Vztoku, Velika bitka pri Mukdenu? V Rim je došlo poročilo, da se je velika bitka pri Mukdenu res pričela. General K u r o k i je dne 20. t. m. v velikem ovinku prekoračil reko Huno (Hanhc) ter s 100.000 vojaki napadel rusko desno krila lito poročilo tuii potrjuje, da imajo Japonci 300.000 mož na razpolago ter so njihovi atrategični pogoji enaki bivšim pogojem pri Liaojangu, samo da Rasi pri Mukdenu niasajo tako močnih utrdb. Kuropatkin je brzoj avil 20. t. ro. v Peterburg: Pri naši armadi ee ni nič posebnega zgodilo. Dae 19. smo zapazili, da se je neki sovražni oddelek zisukal proti Dalinskem gorskem prelaza. Popoldne 20 t. m. je sovražnik d v a k r a t n a p a d e 1 naše postojanke na tem sedlu, poslavši štiri stotnije proti našemu oddelku, da bi prišel za levo krilo. Napadi pa so bili obakrat odbiti in naša konjenica je zadržala sovražnika, da ni mogel izvesti svoje nakane. I* Mukdenaje brzojavil vojni vplivali na razvoj domače turistike; še le odkar se je pojavil Kadilnik, počne se turigtično gibanje med širšimi krogi. On je bil, okoli katerega se je jela zbirati vneta družbica prijateljev prirode, in leta je vedno naraščala do današnjega dne, dokler niso nastopili „planinski piparji" in se ni ustanovilo „Slovensko planinsko društvo", ki je posta!o eden najvažnejših faktorjev v našem javnem življenju, v tem ko se je turistika že razvila med najširšimi sloji. In vso to veliko družino današnjih slovenskih .planincev lahko imenuje danes 79 letni gospod France Kadilnik svojo družino, svoje potomce. Ponosno lahko zre naš France, s snegom venčano glavo čvrst in neo majen kot oče Triglav, katerega je ljubil celo svoje življenje in ga svoje dni navdušeno opitoval, ko ni bilo še na njem Aljaževih klinov, stolpa in koč, — na svoj dom vrhu krasne Golice.JIn Če je kdo zaslužil, da se imenuje po njem slovenska planinska koča, zaslužil jo je gotovo prvi on ... Mi mu pa kličemo kot najmlajšemu slovenskemu hotelierju: Na mnogaja leta 1 Dr. Josip Oblak« poročevaleo v Borolin: »Francoski misijonarji naznanjajo, da se bližajo močne japonske čete levemu ruskemu krilu.« Iz glavnega maadžurskega tabo rišča je došla včeraj v Tokio brzojavka: »Tisti ruski oddelki, ki so se dne 17. t. m. pri rekognosoiranju (generala Rennenkampf in S a m s o nov) zapletli v boje, se umikajo iz Sintaitsuja. Japonske armade se pomikajo naprej pooeati proti Mukdenu. Dne 18. t, m. ni bilo bojev.« Iz C tuj* se poroča v London: 500 konjenikov, ki so skušali Japonce pregnati iz Paličvanga, ae niso več vrnili. Sodi se, da so ujeti (?). Iz Tientsina je došlo v London sledeče poročilo: Iz Harbina prihajajo neprestano številne ruske čete, topovi in druge vojne potrebščine protijugu I z V 1 a d i v o s to ka in Irkutska pa dohajajo neprestano v Harbin po železnici nove čete, živila, streljivo itd. V Harbinu je tudi že preskrbljeno za sprejem več tisoč ranjencev. »Times« poročajo iz Petrograda z včerajšnjim dnem: »Tukaj vlada velika razburjenost. Vest, da se je začela včeraj (2 0. t. m.) pri Mukdenu velika bitka, je spravila vse sloje p e t e r b u r š k e g a prebivalstva v skrajno napetost. V vseh krogih prevladuje mnenje, da je od izida sedanje bitke odvisna odločitev cele vojne. V vojaških krogih imajo dobre nade o izidu bitke. Is Harbina poročajo v London: »Bitka se je pričela s tem, da so velike množine ruskega konjeništva trčile pri Šanangaju na sovražnikove kolone. Po triurnem boju so bili Rusi na celi Črti primorani se umakniti (?) nazaj proti severu. Iz Harbina. Dopisnik ruske brzojavne agenture poroča iz Harbina: Glasom poročil z dne 17. t. m. sta dva večja ruska oddelka pod vodstvom generalov Rennenkampfa und Samson ova vodila ojačeno rekognosci-ranje, da vidita, kako je japonska armada postavljena pri Banjapuei Poizvedovanje je dognalo, da je pozicija sovražnikova pri Banjapuei močno utrjena in zasedena z močno posadko. Oddelek generala Rennenkampfa je prispel opoldne do II u a-bjalina, je vrgel japonske predstraže nazaj ter je zasedel visočine vzhodno od imeno anega kraja. Razvilo se je silno streljanje, ki je nasprotnika prisililo, da je napadel s štirimi stotnijami. Po spesni rešitvi svoje naloge se je general Rennenkampf ob dveh popoldne umaknil. Oddelek generala Samsone va je Šel po gorskih stezah v vzhodni smeri odFundjagena ter Kralj Matjaž. Zgodovinska povest. XVII. (Dalje.) Sodnik Završan ni imel mirne ure. Ko Simona Kozine ni dobil na njegovem domn in je izvedel, da je bil malo časa poprej odšel, je poslal svoje ljudi na vse strani ga iskat, a iskali so ga zaman. Obenem je Završan preiskal Kozinovo stanovanje, a ni razen obleke ničesar našel. Ker ni bilo dobiti nič denarja, je Završan takoj sklepal, da je bil Kozina posvarjen in da je pravočasno odnesel svoj zaklad. Poslal je sla k ogljarski koči na Lesno brdo, a ko je ta ponoči prijezdil nazaj, ni imel drugega sporočiti, kakor da stoji Erazem na straži, Kozina pa da še ni prišel iskat ondi zakopanega zaklada. Vrhnika je bila seveda vsa pokonci. Kakor blisk je šla od hiše do hiše vest, da so cigani umorili prijorja Ce-lestina in sicer s pomočjo Simona Kozine ter da so vsi v Bistri zaprti kmetje nedolžni, da so bili po krivici vrženi v ječo, trpinčeni in nekateri iz- je zasedel vas Zogov, štiri milje severno od Banjapuce. Pri tem je Samsonov a streljanjem iz dveh svojih topov zadrževal japonski napad, ki je bil naperjen proti generalu Rennenkampfu ter se je ob petih popoldne zopet vrnil. Port Artur padel? Reuterjevemu birou poročajo iz S a n g h a j a z dne 20. t. m.: „Pri včerajšnjem obnovljenem splošnem naskoku na Port Artur je sodelovalo b r o d o v j e. Japonci so baje (aha !) danes zjutraj zavzeli dve važni trdnjavi na vsaki strani Šinsiaine." Seveda je treba k temu poročilu dostaviti: pobožna želja Japoncev 1 Vsi Japonci, ki prihajajo iz Dal-nega v govore z velikim spošto vanjem o odporu Rusov v Port Arturju. Oiicijalno priznavajo, da je Japonce veljal poskus, vzeti utrdbo Bikvančan cel polk. Zdravstveno stanje v ruski armadi. »Rus« poroča iz zanesljivega vira: »Vkljub devetd nevnemu boju pri Liaojangu in sledečemu umikanju se zdravstveno stanje ruske armade ni poslabšalo. Nasprotno so od sredi meseca septembra znatno ponehale razne nalezljive bolezni. V mandžurski armadi se je namreč pojavilo le 675 slučajev disenterije in kakih 1000 slučajev trebušnega le-garja. Icmed drugih infekcijskih bolezni so le osamljeni slučaji.« Nesreča pri iskanju min. Poročilo ruskega mornaričnega generalnega Štaba pravi: Dne 24. avgusta so iskali mine, ki so jih polo žili Japonci v pristanišču. Pri tem sta bila poročnika Rvchter in Ka-seri nov ubita, baron Drachen-fels in inžener Brun s pa ranjena. Novi oddelek v ruskem generalnem štabu. Da se najbolje paralizujejo japonska pretiravanja, ustanovil se je v generalnom štabu v Peterburgu poseben oddelek, ki redno priobčuje imena padlih in ranjenih ruskih vojakov. Ta oddelek je bil po bitki pri Liaojangu več dni oblegan. Zaradi tega naznanja oddelek, da je odposlal natančne imenike padlih, ranjenih in pogrešanih vojakov občinam ter jih tudi list »Invalid« prinese v prilogi. Japonski plen pri Ljaonjangu. Japonski inventar o plenu pri Lja-ojangu še vedno nima konca. Ako se bodo nekaj časa naštevali, kaj so vse zaplenili, ne bodo Rusom kmalu ostali niti več teleČnjaki na hrbtu. General Koroki je zadnje dni baje sporočil v Tokio celo, da so Japonci zasedli 353 hiš (!) in 214 skladišč v obsegu 58.000 štirjaŠkih sežnjev. Nadalje Še poroča Kuroki, da so Japonci zaplenili 16.000 kokov ječmena, riža, pšenice in prosa, 1300 sodčkov petroleja, 1800 sodčkov sladkorja in 166 ton premoga. Nam zadostuje poročilo vedno resnicoljubnega Kuropatkin a, da so Rusi prepustili Japoncem le dva stara železniška voza ter so pozabili par zabojev krogelj za revolverje. Kako močna je Japonska glavna armada. Ruski strokovnjaki sodijo o japonski glavni armadi sledeče: Vzemimo, da je japonska vojna uprava spravila svoje rezervne brigade do številnosti divizij in da vsaka divizija na severni fronti šteje 20.000 mož, imamo celokupno japonsko silo 400 do 450.000 mož. Resnično število vseh treh japonskih armad pa ne presega 315.000 mož. Ako potem odračunamo tiste, ki so na cestnih etapah, ki se izgube na potovanju in v bojih, posebno izgube v boju pri Liaojangu, kjer so pustili Japonci baje 40.000 mož, nimajo sedaj Japonci nad 210.000 mož. General Haraguhi odpoklican. Poveljnik japonskih Čet v Ko reji, general Haraguhi, je odpokli can v Tokio, kjer ga gotovo ne čaka odlikovanje. Japonska in Kitajska. Neki odličen Anglež, ki se je ravnokar vrnil iz Tokia v London, pripoveduje, daje notranji položaj na Japonskem skrajno neugoden in ne brez nevarnosti. Japonska vlada je nagovarjala Kitajsko, naj bi takoj kitajske čete zasedle Mandžurijo, kakor brž jo izpraznijo (?) Rusi. Kitajska pa je ta predlog odklonila ter v znak svoje nevtralitete še celo odpokli-cala en del svojih čet pod generalom Ma. Česa se uči Francoska iz Ru-sko-japonske vojne. V oficioznem glasilu francoskega mornarničnega ministrstva „Marine Fran-<;aise" razpravlja vojaški pisatelj Du-quet, Česa se je Francozom učiti iz rusko-japonske vojske. V svojih spisih prorokuje po dosedanjih izkušnjah pred Port Arturjem oklopnicam banke-rot ter izvaja: 1. Francija ni v položaju in tudi nikdar ne bo, da bi se v vojski na morju merila z angleškim ah ameriškim brodovjem. 2. Oklop ne ščiti ladij pred velikimi kroglami. 3. V današnjih bojih nadomeščajo bombe torpedi. 4. Učinek velikih krogelj oklopnic in oklopnih križark na baterije na suhem je ničev} pač pa prisilijo velike krogle iz trdnjav, da se morajo oklop-njače takoj umakniti. 5. Velike in mogočno oborožene in zavarovane ladje nikakor ne zagotovijo oblasti na morju. 6. Oblast na morju je neoklopljenega brodovja, ki ima tako hitrost, da ga ne more nobena oklopnica, velika ali majhna dohiteti ali se mu izogniti. 7. Vsaka oklopnica je škodljiva in nepotrebna. 8. Potreben je nov mornari eni program, v katerem oklopnice ne tvorijo pretiranega koncentrovanja, v kateri temveč torpedi tvorijo razpršenje moči v veliki meri. Deželni zbori. Celovec, 21. septembra. Pis mena predloga sta podala posi. D o bernig za ustanovitev poseb- nega poštnega ravnateljstva za Koroško • sedežem v Celovcu in posl. Waias glede varstva koroškega leau pred bosansko konkurenco. DaŽelni odbornik pl. H i 11 in-ger je poročal o uspahih pogajanj« z vlado zaradi obiidave 28 hudournikov. Ko je povedal, da je deželni odbor ministrstvo notranjih zadev in poljedelsko ministrstvo povabil L ogledni komisiji, a ni niti odgovor doŠel, začel ja posl. dr. Wal d n t,r kritikovati tako postopanje ministrstev kot brezobzirno, ki ljudstvu škoduje. Deželni predsednik je ministrstvo branil. — Deželni odbornik 115 n-linger je poročal o razvoju kmetijskih zadrug ter predlagal, da se deželni zvezi koroških kmetijskih zadrug dovoli do konca lata 1908 letnih 1400 K za upravne stroške, revizije, razne strokovne tečaje; nadalje so naj dovoli za leto 1905 kredita 3000 kron, da v spora rum ljenju b kms tijsko družbo dovoli posameznim kmetskim posestnikom in zadrugam brezobrestno posojilo za nakup kmetijskih strojev. Sol no grad, 21. sapt Takoj p; otvoritvi zasedanja so sa oglasili po sianei dr. S tč lz 1, Hueber in H a gen s predlogom, v katerem deželni zbor izreka vladi svoje »vznemir jenje« zaradi uvedb« madjar-ščine v dopisovanju z ogrskimi vojaškimi oblastnijami, zaradi veljavnosti vseučilišč nih študij v Zagrebu tudi za tostranske dežele in zaradi slo vanskih vzporednic v Opavi in Tešnu Jadikovalsi pravijo, daju s temi naredbami nastala velika in stalna nevarnost za enotnost države (v in za kulturno (?) misijo nemškega narod*. — Poal. Hagen je predlagal razširjenje volilne pravice in ustanovitev Četrte kurije za deželni zbor. — Posl. Hueber je predlagal, naj se vlada pozove, da ničesar ne opusti glede p iprav za bodočo gospodarsko ločitev med Avstrijo in Ogrsko, da bo Avstrija pravočasno oborožena za gospodarski boj z Ogrsko. Gorica, 21. septembra. Deželn zbor za Goriško in Gradiščansko te je danes otvoril na ob čajni način. Mladočehi in češki deželni zbor. Praga, 21. septembra. Mlado češki izvrševalni odbor je imel včeraj pod predsedstvom načelnika dr. S k ar de večurno sejo, kateri so pri soetvovali med drugimi tudi načelnik mladočeskega kluba v državnem zboru dr. Paca k in poslanci dr. H ero Id, dr. Greg r, dr. Fort, dr. Pantuček in dr. Pod lipny Posvetovali so se zaradi pred stoječega deželnozborskega zasedanja. Sprejeli se še niso nikaki dtliaitivni sklepi, temuč se vrši Še ena seja, v kateri se bodo določili predlogi glede mla-dočeškega kluba. Dali. ■»»•»f med njih Itudi že umorjeni. Zavladala je velikanska razburjenost in Završan je z Magajnovo pomočjo le z veliko težavo ubranil ljudem, da niso kar ponoči Šli nad samostan in poskusili s silo osvoboditi nedolžne jetnike. Naslednjega dne je prišel sam deželni glavar z različnimi uradniki na Vrhniko. Sprejela ga je nepregledna množica, kajti prišlo je na vse zgodaj vse polno ljudstva iz bližnjih in tudi iz oddaljenejših vasi, prepričat se, Če se je res izkazala nedolžnost jetnikov. Deželni glavar in njegovi spremljevalci so se ustavili pri Završanu in so tam na dolgo in na široko zasliševali Erazma. Ta je dež. glavarju vse natančno razložil, kar je bil izvedel. Ker mu je dež. glavar dal slovesno obljubo, da je prost vsake kazni, kdor mu je razodel resnico o smrti prijorja Celestina, se ni Erazem Čutil več vezanega in je povedal, da mu je razkril ves dogodek dolgi Laban. — In kje je zdaj ta mož? je vprašal dež. glavar. Erazem je moral povesiti glavo in pripoznati, da ne ve, kam je izginil Laban. — Glavna priča je izginila in izginil je tudi obdolženi Kozina — in Vi hočete naj se verjame Vašim besedam ? — Pripravljen sem storiti najsvetejšo prisego, da sem vse tako povedal, kakor mi je zaupal dolgi Laban, je rekel Erazem s slovesnim glasom. A njegova ponudba ni napravila nobenega vtisa. — Ljubi moj gospod, je rekel dež. glavar, jaz sicer Čisto nič ne dvomim, da govorite resnico, ali kar pravite, to ni nikak dokaz. Dež. glavar je kmalu zaključil zasliševanje in je povabil Žavršaua, Erazma in Strnišo, naj gredo Ž njim v Bistro. Ko so zapustili hišo, je množica veselja zavrisnila, misleč, da je Že vse v redu in da bodo zdaj jetnike izpustili, a vrisk je hipoma utihnil in zavladala je plahost, ko so ljudje izvedeli, da dež. glavar in njegovi spremljevalci nič prav ne verujejo Erazmu in da pojdejo šele v Bistro poizvedovat, kako in kaj da je na stvari Med množico je stal tudi Anton Magajna. Njegov pogled je bil teman in je razodeval njegov notranji gnev. Ko so se dež. glavar in njegovi spremljevalci v družbi z Završauom, z Erazmom iu Strnišo odpeljali proti Bistri, je zaklical množici: — Pojdimo za njimi! Resnica mora priti na dan! Kdor je za pravico, naj gre z nami 1 Kakor voda, če odmakne jez, tako je množica kričajc pritisnila za Magajuo in se vdria po cesti proti Bistri, kakor bi hotela dohiteti vozove, ki so drdrali spredaj. Kmalu za vozovi je pridrvela tudi množica pred samostan, a našla vrata zaprta, na obzidju pa so stali stražarji z nabitimi puškami iu grozili, da ustrele vsakega, kdor se približa vratom. Cele ure je množica stala pred samostanom in Čakala naznanila, kaj se je ukrenilo, in postajala je čedalje nemirnejša. Stražarji so morali večkrat ponoviti svoje grožnje, ker so ljudje opetovano poskušali šiloma vdreti v samostan. Končno so se odprla vrata in je prišel med ljudi sodnik Završan. Vse je planilo proti njemu. Ljudje so vse vprek kričali in vpraševali, kaj Priloga »Slovenskemu Narodu" št. 216, dne 22, septembra 1904. Proti katoliškemu šulferajnu. Line, 21. septembra. Prihodnjo nedeljo se vrši tukaj občni zbor ka toliškega šulferajna. Vse svobodomiselne stranke a socialnimi demokrati vred skličejo isti čas velik Ijui ski shod z dnevnim redom »Klerikalna šolska nevarnost«. Razgovor s srbskim ministrskim predsednikom. Budapešta, 21. septembra. Ured nik »Ujs&ga« je imel razgovor z ministrskim predsednikom G ruj i će m. Na vprašanje, zakaj ni Rusija poslala h kronanju posebnega odposlanoa je odgovoril ministrski predsednik: Mar sikje so videli v tem znamenje odtujitve med Rusijo in Srbijo. Srbska vlada pa nima nobenega povoda, da bi si to na tak način tolmačila. Ako Rusija ni poslala posebnega pooblaščenca, iskati je najbrže vzrok v posebnem položaju Rusije. Morda se jim v Ruy^ Se qo bi povsod I 27 neobhodno potrebna zobna Cfftme 4 vzdržuje zobe čiste, bale In zdrave Oblastveno konoes. vzgajališče Javna realka, pripravljalni razred, drŽavno-vef]avn« izpričevala Artur Speneder DUNAJ, XV., Neubaugurtel 36 Ustanovljeno 1840. 919-36 sa« kapljica, krogljlca In grančica delujejo drastično In s tem škodujejo organizmu. Nasprotno pa *et*4čmm timktmrm tekmrmmrjm M'i<<»iiJ« v fjv6(/««j mm i*ašttujski cesti krepi organizem tudi o neprestani porsbl. Zunanja naročila po povzetju. 1264—15 14. Zahtevajte ] ilnstrovani cenovnik podjetja za žarnice „Ideal" 13 U a * o Pa H alt DUNAJ, VI, Wallgassc U Oena lepa svetloba brez instalac je in nevaroeti. Poraba Vi4 kr na 1 uro. -■-i r-.-y>i >-.->ii-> , . ^y-w-^ -i -i' fig 39 Proti plešavosti ,! tvori t? i hi s k in. ispadanju osiv-1 jen j a in vaem _i dragim bolesnim las in brade je zajamčeno najboljše in najgotoveile sredstvo Fr. Kollmanna (Villmov pri Litovelu na Moravskem), ki rast pospeSaje, sgoati lase in brado, jih ojaci in dela voljne, jim daje lep blesk in naravno barvo in zatorej ne ohranjuje e že obstoječih las, ampak tudi s velikim uspehom pospešuje novo rast. Lončki stanejo po K 3 —• B*— In IO-—. Dobita se ta preparat pri ianajditelju, pri mnogth brivcih in v trgovinah a materijalnim blagom. Pri nakapu glejte na firmo, varujte ee malo vrednih posnetkov. Natančni pouk, navodilo in potrebne štete in prospekte poBilja iznajdit- lj na zahtevanje vsakomur zastonj in poštnine prosto. 2U7J—10 Umrli so v Ljubljani: Dve 17. septembra: dr. Julij Koblitz pl. Schlesburg, zobozdravnik, 34 let, Danaj»ka cesta fit. 7,otrpnenje srca. — Marija Kaprol, de la.ceva hci, 1 uro, Cesta v mestni log It. 22, Bivljenake slabosti. Mihaela Verov&ek, mag- uradnika hci, 2 in pol mes., Dunajska eeata it. 18, Črevesni katar. — Matija Jaeer posestnik, 74 let, Strebike ulice fit 18, ostareloit. Julij Pav-lin, Oiestni ubogi, 48 let, Japl eve ulice it. 2, jetika. V delelni bolniei: Dne 14. septembra t Franja Zore, dekla, 19 let, Comotio ce rebri. — Fran Novak, 10 jnes., Ecclampsie. Dae 15. septembra: Itan Čebul, gostac, 63 let Pneumonia. — Jera Bizjak, delavka, 67 let, Apoplezia cerebri. Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka'1 v Ljubljani. Uradni kurzi dun. borze 21. septembra 1^04. Naloabenl papirji I>eaar j 4*/t majeva renta..... 4*2'/« srebrna renta .... 99 35 99-55 99 35 99-55 4*/# avstr. kronska renta . . 9940 99 00 49/. . zlata . . . 1193&I 119*55 4*/9 ogrska kronska B . . . 97-50! 97-70 4*/. . zlata n . . . 11880 119 — 4» o posojilo dežele Kranjske . 99 50 101 — *Vt*/o posojilo mesta Spljet . 100 25 101*25 ♦«/.•/• . • Zadar . 100-- 100-— 4*/,% bos.-aere. žel. pos. 1902 4«/t češka dež. banka k. o. . 10090 101-90 99-60 100-— *•/• . . . ž. o. . 99 60 9990 4'// , zst. pisma gal. d. hip. b. 101-50 102-50 4'/,•/, pest kom. k. o. Z. 10V. pr....... 106 85 107-85 41 ,° # zast. pisma Innerst. hr. 10050 101-60 •Vs7i » » ogrske cea. dež. hr....... 100*75 101 76 4*/t*/» s. pis. ogr. hip. ban. . 10010 101 10 4'/, /# obl. ogr. lokalnih Že- 100-— 101 — V ,V9 obl. češke ind. banke . 100-76 10175 4#/# prior Trst-Poreč lok. žel. 98-50 4*/f prior. dol. Žel..... 99 10 10010 S«/. „ Juž. žel. kap. « tt/f . 306 10 308 10 4Vi*/« avst pos. ca iel. p. o. . 10110 102-10 Srečk«. Srečke od 1. 1854 ..... 154-60 165 60 9 9 . 1860", .... 183 75 185 75 • mm 1864..... 262- — 266-— „ tizake...... 161 — 163- s zem. kred. I. emisije . 308 — 318 — m • " SSi n 296 — 307 — „ ogr. hip. banke . . . 269 — 276 — , srbske k frs. 100 — . 93 — •6 — 134 50 135-60 Basiltka srećke .... 21 — 21 90 Kreditne » . . . . 465.- 475 - Inomoike „ . . . . 78 — 83 — Krakovske „ . . . . 84 75 88 75 Ljubljanske , . . . . 66 50 72 — A vtt. rud. krila „ . . . . 54- 56 - Ogr. „ „ ..... 29-25 30-26 Radolfove „ .... •6*— 71 — Salcburiks „ .... 77 — 81 — Dunajske kom. s .... 516 — 626-— Delale«. Južne železniee..... 80 70 87 75 Državne železnice .... 646 50 647-50 Avstr.-ogrske bančne delnice . 1614 — 1624 — Avstr. kreditne banke . . . 650&0 667*50 Ogrske . . ... 769 - 770 — Zivnostenske „ ... i 248-50 249-60 Premogokop v Mosts (Brftz) . i 657 — 662 — Alpinske motan..... i 487 35 48835 Praške žel. indr. dr..... bsTT*— 2487-— Rima-M a ran ji...... M7-- 628 — TrbovUske prem. družbe . . ! 313- 317-- Avstr. orožne tovr. družbe . . 485'- 486-50 češke sladkorne družbe . . . 173 50 175 — Valate. 1134 1137 20 franki........ 1902 19*05 2346 23 64 23-94 24 — Marke......... 117-40 117-60 Laški bankovci...... 95 10 95 30 RubUi ......... ] 254 — 254-50 Dolarji......... 484 6*— Žitne cene v Budimpešti. Dne 22. septembra 1904. Termin. Pšenica za oktober . . . ca 50 kg K 10-34 B , april .... f 50 , , 10*68 Rž . oktober 1904 . . 50 . . 7 62 Koruza „ maj .... p 60 „ n 7*29 Oves „ oktober ... , 50 „ „ 6*b3 Efektiv. Brez kupčije. Meteorologično poročilo. Vitina n»i mor;-m 30« 1. 8r*4nji arm^nl tUk 73« • tmm O. co čas opazovanja j Slanje barometra v sam & I* s S £ 3 Vetrovi Nebo 21. 9. ZT. 736 8 82 si. 1 vzhod oblačno 22 7.zj 734 4 79 al sever oblačno • 2 pop 735 1 11 3 si. jag oblačno Srednja včerajšnja temperatura: 8 4', normale: 14 1*. — Padavina v mm 0 0. LJUBLJANSKI MESEČNIK ZA KNJIŽEVNOST iN PflOSVETO LETNIK XXIX. (1904). Izhaja po 4 pole obsežen v veliki osmsrki po eden pot na mesec m seeaklh ter stoji vee lete g K so h, pol leta 4 K 60 h, tetrt leta s K 30 h. Za v »o oeavatrtjske dežele it K so h na leto. Foaamemi eveski ee dobivajo po So h. „N&rodaa Tiskarna" v JLjuDljani. Dijaki se sprejmejo pri boljši družini na stanovanje in hrano pod zmernimi pogoji. £jubljana9 Glavni trg št. 25 I. nadstropje. 2722-2 Išče se 2710-3 za trgovino z usnjem. Jos. Sennigr, Ljubljana. Na prodaj je lesena z opeko krita velika baraka nasproti topničarske vojašnice na Dunajski cesti. 27C3—2 Poizve se v baraki. za dobro idoc manjši hotel se išče. Zakup se lahko izvrši takoj s pre-vzetjem inventara. Vprašanja na upravništvo „Glov. Naroda". 2294—17 Iščemo dobro vpeljanega potnika za Kranjsko za prodajo žganja. Uprava vlastelinstva HIJACINTJEVD V lE&Fapisai- £683 -3 prodajalec vešč slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi ter dober računar. Oni z izpričevali imajo prednost. Naslov pove upravništvo „Slov. Narodau. 2690—3 Pozor! Zaradi mnogih malovrednih posnetkov mojih kosmetiških izdelkov, osobito izvršnega cvetličnega mila (Alda, milo za obraz), sem dal vse svoje kosmeti&ke izdelke zakonito zavarovati, in sicer pod besedno znamko ...Vda", in prosim, da zahtevate odslej znano mentolov o ustno votlo in zobni 5»r«6c-iW, izvrstna za ohranitev zob in proti disanju iz ast, dalje vodo za lase in pomado za ohranjenje^dolgih in lepih las, kakor tudi evetlleno tuilo in creine za pol C za ohranitev lepe in čiste polti vsekdar m. doetavkom ..Ada". Za Ljubljano je zaloga le : Orlova lekarna na Jurčičevem trga poleg črevijar-skega mostu. Z velespo&iovanjem 2743—1 M. Ph. Mardetschlapr kemik, lastnik Orlove lekarne. Ljudevit Borovnik puškar v Borovljah fFerlaeli) na Horotikem 8e priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, vsprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvišuje. Vse puške so na c. kr. preskuše-vainici in od mene preskušene. — llustro-82 vani ceniki zastonj. 08 Zgodovinska povest la franeosklli časov na I£ran|skeiii JI HI (ponatisiz „Slov. Naroda") je izšla! Ta povest je, izhajaj e v „Slov. Narodu", vzbudila mnogo pozornosti in živo zanimanje po vsej deželi ter smo jo morali na mnogostransko izrecno zahtevo izdati v posebni knjigi. Dobi se edino-le pri L Schvventnerju v Ljubljani. lzt'8 po K IGO, po pošti K la80. BHBBBBBBB •#* et« *JU *M+ *M+ Sprejema zavarovanja Človeškega življenja po najraznovrstnej&ih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena draga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanj&ujocimi se vplačili. Vsak dan ima po preteka petih let pravico do dividende. \y rzi a, 1 & m na. ziavarovalna "banka v Pragi. Raz. fondi: 29,217.694-46 K. Izplačane odškodnine in kapltallje: 78,324.623-17 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države a iseHkoal ilovamke • narodne upravo. 3—109 V »a pojasnila daje: Generalni zaetop v Ljubljani, čegar pisarne so v iastnej banenej hifii illcalt £tev. I2t. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah Škode cenjuje takoj in najfculantneje Uživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz Čistega dobička izdatne podpore v narodne in obCnokoristne namene. Ces. kr. avstrijske državne železnice C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaka. Izvod iss vozrcLOgrsi roda. Veljaven od dne 1. junija 1904. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE juž. kol. PROGA. ČEZ TRBIŽ. Ob 12. nri 24 m ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno čez Selzthal v Auasee, Solnograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 5. uri 5 m zjutraj osebni vlak v Trbiž od 2. junija do 18. septembra ob nedeljah in praznikih. — Ob 7. nri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, Čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reifling v Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare. Prago, Lipsko Čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 54 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal. Dunaj. — Ob 12. uri 10 m popoldne osobni vlak v Podnart-Kropo le ob nedeljah in praznikih o 1 2. junija naprej. — Ob 3. uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Pontabelj. Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastrin, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curib, Genevo, Pariz, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Bndjevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, (Ljubljana-Linc-Praga direktni voz I. in II. razr/, Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost. Monakovo (Ljubljana-Monakovo direktni voz I. in II. razreda). — PROCA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osobni vlaki. Ob 7. nri 17 m zjutraj v Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 5 m pop. istotako. — Ob 2. nri 10 m popoldne osobni vlak v Grosuplje od 2. junija do 18. septembra ob nedeljah in praznikih. — Ob 7. uri 8 m zvečer v Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. uri 23 m zjntraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, (Monakovo-Ljubljana direktni voz 1. in II. razreda!, Inomost, Franzensfeste, Solnograd. Line, Steyr, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak. — Ob 7. nri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Karlove vare, Heb, Marijine vare, Prago (Praga-Linc-Ljubljana direktni voz I. in II. razreda), Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Genevo, Curih, Bregenc, Inomost. Zeli ob jezeru, Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Smohor, Pontabel. — Ob 4. nri 44 m popoldne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovoga, lnoinosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. nri 30 m zvečer z Lesc-Bleda le ob nedeljah in praznikih od 2. junija naprej. — Ob 8. nri 44 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Lipskega, Prage, Franzensfeste, Karlovih varov, Heba, Plzna, Budejevic, Linca, Ljubnega, Beljaka, Celovca, Pontabla, čez Selzthal z Inomosta in Solnograda. — Ob 10. uri 40 m ponoći osobni vlak s Trbiža od 2. junija do 18. septembra ob nedeljah in praznikih. — PROGA IZ NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjntraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja iu ob 8. uri o5 m zvečer istotako. -— Ob 9. uri 22 m ponoči osobni vlak z Grosupljega od 2. junija do 18. septembra ob nedeljah in praznikih. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m Zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m ziutraj, ob 10. uri 59 m dopoldne, ob 6. nri 10 m zvečer. Ob 9. uri 55 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih. — Čas prihoda in odhoda je označen po sredDjeevropejskem času, ki je za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani. Od tisočev z ĆL r srvn ivR. o "V p p i poročen a JNTajte oljša l\ t9 et o a c u bolne Učne kurze :a deklice za francoski, italijanski in angleški jezik prireja 2727-1 11 o do Jeclin v LJubljani, Woifove ulice št. I, II. nad. CENA: za udeleži te v i kurza mesečno 6 K. Prodajalko v trgovini z mešanim blagom že sodelujočo ter dobro izurjeno kakor tudi če poštenega in iz dobre hiše sprejme takoj tvrdka 2744—1 M. ELSNER, Litija. Avtomatske pasti na veliko za podgane gld. 2—, za miši gid. i 20, ujamejo brez nadzorovanja do 40 kom. v eni noCi, ne puste duha in se same nastavijo. Past za Ščurke ,,E*H§»»*«!>" ujame na tisoče ščurkov v eni noči; velja gld. 1-20. Povsod najboljši uspehi. Pošilja proti povzetju J. ^cliilller. IlunaJ II, MurzbauergaMiie a. Nebroj prizoalnih pisem 2-536-2 Deklice «)i đV&ki. ki si žele privatno priučiti Igranju na klavirju in ob «nem teorije, naj s* igUi« pod š>fro: „Dobri uspeh" post* re«Unto v Ljubljani. 2712-5 Ključavničarskega 2723*3 pomočnika sprejme takoj za stalno ključavničarski mojster Ivan Rebek v Celju. — Ponudnik mora biti vešč posebno v izdelovanju in popravljanju različnih tehtnic. Plača po dogovoru. Deček čez 14 let star, duševno in telesno dobro razvit, iz boljše druŠine, kat. vere, vešč slovenskega, nemškega in laškega jezika, žeti vstopiti kot učenec najrajši v Ljubljano v kako mehanično delavnico v ključarski stroki, ker ima za to že nekaj izobrazbe. Mojster mora dečka vzeti v lastno oskrbovanje in nadzorstvo. Razen perila in obleke plača oče za prvo leto 200 K, pozneje po dogovoru. — Dobra izpričevala so na razpolago. Ponudbe naj se pošiljajo uprav. „Slov. Naroda* pod H. W* 2746 Razglas. zdravo in na 2L Sk želod Jzborno 3 e je obnesla pri blyvanjy, črevesnem kataru, 1. t. de izvrstno r š s Ič if z a p rt j i *0 O i vspevajo pri tem in ne trpe prav nič na n ep r@ b avljivo sli. D o b(i se v lekarnah in droqerijah Tov a r n a R. K ur f e ke Be=:frc3e:dof?f- H a rvi Q \_i FV O in D u naj. i Iz zapuščine po gospodu Francu Kcčevarju, bivšemu posestniku in trgovcu z vinom v Mariboru bo 27. septembra 1904 ob IO. uri dopoldne v kleti Reiserjeve hiše v Mariboru, Reiserjeva cesta št- I dovoljena prostovoljna dražba nlogi vina. Prodajala se bodo 2704-3 rošpaško, haloško, završko, ljutomersko in vino iz Slovenskih goric, izveČine vina lastnega pridelka v cementiranih sodili od 60 1 do 7 hI. Vina se bodo izklicevala po ccnilni vrednosti za liter in prodajala le za cenilno vrednost ali nad njo. Kupcu se na željo prepusti tudi sod za cenilno vrednost. Četrtino kupnine je treba položiti pri dražbi, ostanek pa kadar se vino odpelje, t. j. najpozneje v 14 dneh po dražbi. C. kr. okrajno sodišče v Mariboru, odd. V, 10. septembra 1904. Laki za kočije, najboljša znamka sveta! > O Zastopstvo in zaloga za Kranjsko prve ameriške tovarne za lake r* I CM pri BRATIH EBERL Ljubljana, Miklošičeva cesta 6 ===== tovarna za oljnate barve, lake in firneže. == o < o Senzacionalni uspehi! Patent HATSCHEK 2252 -7 rili £terni (zakonito11 zajamčeno oznamenllo za ASBESTNI CEMENTNI ŠKRILJ.) "SSttSSf Eternit tovarne LUDVVIG HATSCHEK NflekoS8žneie »** buje vsem vremenskim vplivom, ne Vocklabruck Dunaj Budimpešta Nyerges-Uyfalu Spr,ceva,a Prve vr8te- potrebuje poprav, Je lahka, lična in cena. G°r- Avstrijsko. ix.,i., Berggasse u. Andrassystr. 33. ogrsko — Zahtevajte vzorce in prospekte. = Glavno zastopstvo za južne pokrajine: Delniška družba portlant cementa Dovje, v Trstu, via Geppa 2. i I I JQ 26 Spretni agentje in akviziterji ee iščejo za Kranjsko. Pismene ponadbe z navedbo referenc pod ,,899" na Prvo avstrijsko anončno pisarno A. Oppellka nasl. ANTON OPPELIK, Dunaj, I. GrUnangergasaa št. 12. 2746 St. 31.627. Razglas. 8742-1 Radi kanalizovanja se bode oni del Martinove ceste, ki leži med Zaloško cesto in Verho včevimi ulicami za javni promet z vozovi od danes naprej zaprl, in ostane tako dolgo zaprt, da bode kanalizacija tega dela Martinove ceste izvršena. Mestni magistrat ljubljanski, dne 19. septembra 1904. Ustanovljeno^!. 18&2. Telefon štev. 584 c ,in kr. dvorni a^of strojnik J>XJIS"-A-J", VII., X^ai^erstras^e TI, vogal Burggasse. USTeL.^-edia. IrL n.aJoToee:žrL3jž»3L zalega rta peci navadnih in tudi najelegantnejše —— opremljenih. — Specialiteta: V vseh barvah v ognju emajlirane peči. Regulacijske / -.-d. polnilne peči od K 15*— naprej. Štedilniki, ognjišča »> strojna ognjišča JSHa. Plinove peči, peči z železnimi pečnicami, peči za peko, sušilni aparati itd. 2459--? sped%^%S?0,d * 00 00 co S) Kdor želi biti postrežen z dobrim, pristnim blagom po solidnih cenah, naj se obrne na že dolgo obstoječo, vsakomur znano tvrdko 4 9 - 38 Franc Čuden urar in trgovec z zlatnino in s^ebrnino, delničar družbe Prvih tovarn |za ure .Union' v Ženevi in Bieiu v Švici, zalagatelj c. kr. dolenjske železnice, trgovina z voznimi kolesi in šivalnimi stroji tjubljana, Prešernove ulice nasproti frančiškanskega samostana. Filialka: Glavni trg, nasproti rotovža. Posebno se priporočajo pristne, osebno v Švici nakupljene žepne ure in vsakovrstne stenske (pende!) ure z donečim bitjem v krasno izrezljanih omaricah. Največja zaloga briljantov, na katere se si. občinstvo posebno opozarja, zlasti glede izbere, ker so v zalogi od gl. 25 do črez tisoč gld., vdelani v različnih oblikah (faconah), torej lahko vsakdo izbere kaj primernega. W „Cene niso pretirane". ~WI Nadalje se priporoča bogata zaloga pravega ali china-srebra vsakovrstna namizna oprava (Besteck), garniture v krasnih skrinjicah in druge, iz china-srebra najmodernejše izdelane vsakovrstne stvari. Jako primernainporabljiva splošna darila. Ceniki zastonj in poštnine prosto. $ $ $ $ •s = Šivilja = Lina Blaj (naslednica Avg. Slapničar) se vljudno priporoča 3652—6 vsem cenjenim gospetn u žensko krojaško delo. Mestni trg št. 19, II. nadstr. Zahtevajte cenike za po najnovejših predpisih izdelano šolske zvezke pri a>76-10 Ivan Bonaču v Ljubljani. mr Pijte ~mm Klauerjev f Tri-'—" najzdravejši vseh likerjev. ^^^^^^^^^^ Več it-i obstoječa n p j (z mešanim blagom) se proda oziroma da takoj v najem pod najugodnejšimi pogoji. Lokal leži poleg glavne ceste blizu* železnične postaje na najlepšem prostoru v večjem farnem okraju na Dolenjskem. *538—6 Gotovine treba takoj najmanj 2000 K, za ostanek se eventuelno počaka proti dobremu poroštvu. Vse drngo po dogovoru. — Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". Grenčica Flori 5J in liker B-216 - „jjioria najboljša kapljica za želodec. 25 kron si prihrani vsak bralec te !!!ANONCE!!! 4 pari čevljev samo K 8'59. Ker je veft velikih tovarn ustavilo plačila, se mi je poverila prodaja velike množine čevljev pod tvornlško cono. Prodam torej vsakemu 2 para moških in 2 para ženskih elegantnih, jako lepo za poletje opremljenih čevljev s kapicami, jermeni in zbitirni podplati, iz sivega, rjavega ali črnega usnja Vsi 4 pari stanejo samo K 850. Pošilja se, če se denar naprej po&lje ali pa po poštnem povzetju. 2735 S. URBACH, razpošiljalnica čevljev Krakov št. 364. NB. Za mero zadostuje, če se navede dolžina Zamena dovoljena ali se pa vrne denar, vsled česar je vsak riziko izključen. 2—109 i /tstton Aškerc Zlatorog. To krasno narodno pravljico o Zlatorogu je pesniško obdelal podaj Aškerc, in to popolnoma drugače, nego je bila znana doslej po Funtko-vem prevodu nemške Baumbachove idile. Aškerc se je tesneje oklenil pravljiške snovi tako kakor jo je bil zapisal rajni Deschmann ter pridržal tudi demona »Zelenega lovca". Tako je ustvaril Aškerc iz narodne pravljice Čisto novo, svojo epsko pesnitev; zato se nadejamo, da zaslovi sedaj med nami tudi ojegov izvirni, slovenski „Zlatorog". Izšel je v založbi L. Schwentner-ja v Ljubljani in velja broširan 1 K 00 b, po po&ti 1 K «0 h. Vsekdar najnovejše prave GRAMOFONE in ploliče v veliki izberi s ; d j^ijo le pri zastopniku Nemške deln. družbe za gramofone RUDOLFU WEBER urarju Ljubljana " l>t*ii»j.» cestu jšt. , (Hribarjeva palača nasproti kavarne „Evropa"). Prodajam ■ .. ,..... obroki .. Zamenjavam ...... stare ......plošče 1716-27 r U & trte. Bfm š T . priporoča Tovarna za kruh in pecivo KANTZ v Ljubljani pravi rženi kruh, mešan in črn. Sočnost in dobri okus pridobivata temu izdelku priznanje vsega občinstva. gSgT" Na mednarodni razstavi za živila v Bordoauxu Je dosegel z drugimi izdelki te tovarne najvišjo odliko (častni križ in zlato svetinjo z diplomo). Prodaja se v hlebih in štrucah po 40 in 20 vin. Naročila z dežele se naj točneje Izvršujejo. Velika zaloga najfinejšega nasladnega peciva, biškotov in suhorja. 163-71 Vsak dan poslednja sveža peka ob 1 26. zvečer. Dvanajst podružnic in prodajalnic. Hi^ieniski transportni vozovi za kruh in pecivo. 9 ▼ m tfi t*? Knjigarna KIeinmayr & Bamberg v Ljubljani, Kongresni trg 2 priporoča svojo IV popolno sstlpgo ^ na tukajšnjih in zunanjih učilifičih, zlasti na tukajšnji c. kr. T. in II. drž. giiuuaziji, c. kr. državni višji realki in c. kr. moškem ju žen*keoi učiteljsku, na privatnih, ljudskih in meščanskih šolah uvedenih šolskih knjig najnovejših izdaj v sešitkih in v stanovitnih šolskih vezbah po najnižjih cenah. Zaznamki uvedenih učnih knjig se oddajo zastonj. — Ljubljanski šolski koledar 2 vin. 2627-10 Bajto i strmite Amerikanci! gl. 64. Cena iz Buksa čez Francosko v New-York samo Cena LJubljana — Buks samo 5 gl. 3 kr. ,Air right Patner!" Ako hitiS na Buks, tam se boš vozil 1165-26 zanesljivo te 6 do 7 dni! Vsa natančneja pojasnila daje zastopnik generalne agenture LOUI8 KAIZERJA (za vso Švico) IVAN BIHELJ /s& Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčan Lastnina in tisk „Narodne tiskarne.