fo«tnina plačan* » gotortot Le{0 LX1 TLjubljani, v nedeljo 19. novembra 1933 Štev. 265 a Cena 2 Din Naročnina mesečno ^^BPl^^^ Oi^HHMft At OH^. ^ flBIM^HHH^ račun Ljub- ^ ^^^m m ^ ^^ ljana •IVO 40 - ne- jflnf JK| HA ■■ ■ MKK^^ m M^m 10.349 za za ^HlOMk AnV HH MV ^r ■■ a mBa ^^m stv 120 Din ^Hv J^Hr flV ^^^ ^HV m ^^B Uredništvo j7T ^^F Mbv ^^^^^ flJEL—m/š^j JKLmm^ Uprava: Kopitar- Lopitarjevi ul.b/lll jeva b. telefon 2993 Telefoni nredniitva: dnevna služba 2050 — nočna 2996, 2994 in 2090 - Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku Po petnajstih letih Čehi sluvijo dan 28. oktobra kot dan ustanovitve svoje samostojne države. Isti dan je tudi pri nas bila proglašena ločitev od Avstrije in cesar Karol je izrecno odvezal odhajajoče narode podložniške dolžnosti. Istega dne popoldne se je zbral v Mariboru ožji narodni svet — v polnem številu je narodni svet le redko zboroval, v poznejši najbolj kritični dobi sploh ne, ker je sklicevanje mnogoštevilnih članov bilo zelo nerodno, ko je trebnlo nogloma kaj ukreniti; pokazalo se je tudi, da so se vanj vrinili ljudje, ki so pasli svojo radovednost ter svojim nemškim sorodnikom in prijateljem sproti poročali, kaj se je pri sejah govorilo in sklepalo. Tako je dr. Rosina moral nekoč izrecno pozvati nekega gospoda, naj se odstrani, ker sc je dognalo, da je Nemcem vse izdajal. Ožji narodni svet je tedaj v uredništvu »Slov. Gospodarja« ukrepal, kaj storiti, da po razpadu stare države ne nastane anarhija. Med posvetovanjem je prihrula pred tiskarno nemška drhal in priletej je v sobo precej debel kamen, ki pa nikogar ni zadel. Med razgrajači je bil posebno glasen sin zloglnsnega luteranskegu pastorja Mnhnerta. Zborovalci se niso dali motiti, ampak so se umaknili v druge sobe, ki je imela okna na dvorišče. Jako dobro je bilo, da je na posredovan je dr. Vrstovškn še avstrijska vlnda tik pred polomom že imenovala nove slovenske okrajne glavarje, ki so takoj vzeli vajeti v roke. Narodni svet je začasno mariborskemu okrajnemu glavarju dr. Lnjnšiču izročil na Štajerskem vrhovno oblast nad drugimi glavarji, dokler se ni uredila začasna vlada v Ljubljani. Po posvetovanju je šel narodni svet z mnogoštevilnim drugim občinstvom na pokopališče, na grob Slomšekov. Tu je govoril dr. Kovačič ter podčrtal, dn je Slomšek s svojim delom, zlasti s preselitvijo škofovskega sedeža v Maribor položd temelj naše osvoboditve. Brez njega bi Maribor s svojim okrožjem nikdar ne prišel izid nemške pesti. Pokazal je na breg Piramido, i se s pokopališča lepo vidi. Tam je stal nekdaj grad nemških fevdalcev kot simbol naše znsužnjenosti. Grad je zdavna j razpadel in sedaj je razpadla tudi kruta nemška sila nad obmejnimi Slovenci. Na grobu Tomšičevem je pa govoril dr. Rosina in povdarjnl, kako je Tomšič kot publicist pripravljal to, kur sedaj doživljamo. Od tega dne so se dogodki z mrzlično naglico podili naprej. Splošnemu navdušenju in veselju so se kmalu pridružile mučne in težke skrbi. V zngrizeno-nemškem Mariboru so imeli Nemci vs0 oblast v rokah. Kako v tem sršenovem gnezdu uveljaviti in vzdržati slovensko oblast? Od italijanske fronte so dan za dnem prihajale alarmantne vesti, katerih resničnost se ni dala kontrolirati. Poročalo se je z vso gotovostjo, da se blizu pol milijona avstrijske armade vali proti Ljubljani, enako število pa od Celovcu proti Mariboru. Vojaki da med potom ropajo, požigajo in morijo. Prebivalstva se je polotil silen strah. Tudi med domačimi so se našli temni elementi, ki so nn veliko kradli in ropali po skladiščih in železniških vagonih. Poleg avstrijske in niadjar-ske armade so se vračali skozi Spodnjo štajersko tudi Nemci iz rajhu. Trehalo jih je razorožiti. V Mariboru je prvi hip po polomu bilo le inalo slovenskih častnikov, med njimi je imel najvišjo šaržo major Maister. Todo vojak v svoji disciplini se pokori le povelju višjega. Kako naj major sprejema in razorožuje generale? — Bilo je dopoldne na praznik Vseli svetnikov. Skoraj vsi člani narodnega sveta v Ma-riboru so se tn dan rnztepli po deželi na agitacijo. V naglici sta dr. Vrstovšek in dr. Rosina sklicala sejo maloštevilnih članov narodnega sveta k seji. V par minutah so navzoči imenovali majorja Maistra za generala. To korak so sicer nekateri krogi kritikovali, v_ resnici je bil to edini izhod iz težavnega položaja. General je sedaj lahko prevzel oblast nad mariborsko gar-nizijo ter sprejemni in odpošiljal na kolodvoru tuje častnike. Ker so prihajale vedno alarmantnejše vesti iz Ljubljane in iz Koroškega o izgredih vračajoče se vojske, se je po skupnem dogovoru v Mariboru ustrojila posebna garda, da varuje življenje in imetje meščanov pred morebitnimi izgredi. Kmalu se je pa pokazalo, da so vesti o ropu in požiganju vračajoče se vojske bile_ neresnične ali vsaj pretirane. Mariborska nemško-slovensku garda je torej izgubila svoj pravi namen in pomen. A Nemci so jo hoteli izrabiti v druge namene. Od tistega časa. ko se je ustanovila ta garda, ni bilo več v Mariboru miru in reda. Nemci so postajali vedno bolj oblastni, Slovence so psovali in odrivali, za generala Maistra se niso zmenili, povelja in informacije so dobivali iz Gradca. Položaj je postajal od dne do dne bolj kritičen. V Gradcu je bil napravljen dobro premišljen načrt: generala Maistra, glavarja Lajnšičn, dr. Rosino in dr. Vrn-tovška trebil storiti »neškodljive«. Opoldne 23. novembra bi imeli nemški gardisti napasti Slovence, generala Maistra in slovenske voditelje ubiti ali zapreti, i z Avstrije bi prikorakalo nemško vojaštvo in Maribor bi bil za Slovence izgubljen, z Mariborom pa tudi vsa okolica. Izvršil bi se sklep avstrijske nnrodne skupščine, da se meja polegne po vrhu Pohorja, čez Haloze do Sotlc, prav po isti črti, ki je nekdaj delala mejo med mariborskim in celjskim okrožnim glavarstvom ter od Jožefa II. med sekovsko in lavantinsko škofijo. K sreči je pn general Maister pravočasno zvedel za graške naklepe in je Nemce prehitel z razorožitvijo nemških gardistov že v zgodnjih urah 23. novembra. Ko se je zdanilo, so Nemci kakor Slovenci bili iznenadeni. Na vseh važnejših točkah so stale strojne puške, vojaštvo je bilo pripravljeno. S tem odločnim korakom je hil Maribor za našo državo rešen. Nemci in v njihovi službi stoječa socijnlnu demokracija so potem še 2?. januarja 1919 poskušali doseči svoj namen, pa se ni posrečilo. Kričali so pač notein po vsem svetu o »mariborski krvavi kopeli«, a takih »kopeli« so si Nemci sami v Avstriji ia Nemčiji Državni proračun 1934-35 Belgrad, 18. nov. AA. Na podlagi člena 102 ustave je finančni minister izročil danes narodni skupščini v razpravo in odobritev predlog proračuna državnih izdalkov in dohodkov s finančnim zakonom za leto 1934/35. Predlog proračuna izkazuje: Izdatki Splošni državni izdatki upravnih ustanov 6.914,354.340 Din, izdatki gospodarskih jx>djetij in ustanov, ki te izdatke krijejo z lastnimi dohodki kot avtonomne finančne ustanove 3.256,$96.458 Din. Skupno 10,171.798 Din. Ta predlog proračuna kaže nasproti proračunu. ki teče sedaj, znižanje dohodkov v celotnem znesku za 511,607.143 Din ki so se dosegli z znižanjem |>roračuiiov v vseh ministrstvih, medtem ko znaša avtomatsko fiovečaiije izdatkov, izvirajočih iz zakonskih ali j>ogodbenih državnih obvez Din. Avtomatsko povečani izdatki so invalidskih podporah 185 in 244,531.362 tile: Pri pokojninah milijonov Din, pri oddelku za gradnjo železnic 50,306.615 Din na račun od|5lačila posojil, sklenjenih za gradnjo Prog-. Razen tega so se f>ovečali izdatki tudi v proračunskem predlogu prosvetnega ministrstva za 7, 365.729 Din in v proračunskem predlogu gradbenega ministrstva za 600.000 Din. Zvišanje prosvetnih izdatkov je jx>sledica že otvorjenih novih osnovnih šol in zvišanja števila učiteljev, zvečani izdatki v proračunu gradbenega ministrstva, ki znaša v celoti okoli 8,800.000 Din, se je pa moralo predvideti zaradi odplačil posojil, sklenjenih za gradnjo cest. Razen teh zvišanj ni v tem proračunskem predlogu nobenih drugih zvečanih izdatkov, narobe, proračunski predlogi za vsa ostala ministrstva so znižani. Dohodki Tudi pri dohodkih so predvidena znatna znižanja kot jx)sledica današnjih razmer. Dohodki od posrednjih davkov (trošarina, takse in carine) so znižani v celoti za 325 milijonov Zmanjšani so pa tudi dohodki od vseh vrst monopola za 56,730.500 Din, pri državnih gospodarskih podjetjih pa za 149,350.112 Din. V tej skupini dohodkov je predvideno največje znižanje pri dohodkih prometnega ministrstva, kjer znaša znižanje 140,325.826 Din. Prav tako so znižani razni drugi dohodki v vseh strokah in vrstah za 16 milijonov Din. Uravnovešen Drugače kaže proračunski predlog jx>polnotni izenačene izdatke in dohodke. (Iz kabineta predsednika narodne skupščine. 18. novembra 1933 v Belgradu.) issifo je priznala Silen odmev sporazuma med Rusijo ia Zedinjenimi državami po vsem svetu Washington, 18. nov. b. USA so priznale Zve -n sovjetskih republik. Vsebina pogodbe Sporazum med Združenimi državami iu sovjetsko Rusijo določa vzpostavitev medsebojnih diplomatskih odnosov in vsebuje med drugim tudi naslednje točke: 1 Obe državi se obvezujeta, da >c ne bosta vmešavali v notranja vprašanja druge države. Predsednik Roosevelt je z največjo odločnostjo zahteval, da se preneha s komunistično propagando v drugih državah; 2. verska svohodu za državljane obeh držav; 3. podpiše se protokol, s katerim se daje ameriškim držuvljunom v Rusiji iste pravice, kakor drugim inozemcem; 4. v Rusiji sc mora prenehati prcgaujanje proti lako zvanim gospodarskim špijonom: 5. Rusija ne sme zahtevati ničesar za škodo, ki so jo povnročilc ameriške čete v Sibiriji 1. 1!)19; ti. dokler se ne končajo medsebojna pogajanja o finančnih zahtevali, se Rusija obvezuje, da nc bo ničesar ukrenila proli razsodbam sodišč; 7. obe državi izjavljata solidarno, da bosta kmalu rešili vsa vprašanja, ki tičejo še nerešenih dolgov. Po sporazumu Združene države so defiailivno prekinile slike z uradnimi zastopniki carističnega režima in bivšo Kerenskovo vlado. Državni podtajnik v zunanjem ministrstvu Phillips jc obvestil konzularne in finančne zastopnike bivše ruske vlade, da jim sov- jetska vlada ne more več priznati diplomatskega značaja. Rusko poslaništvo bo torej poslej v rokah sovjetskega poslanika. V krogih parlamentarnih novinarjev so v splošnem Rooseveltovo akcijo ugodno sprejeli. IIull je dal iia paruiku, s katerim sc vozi v Montevidcn na vseameriško konferenco, izjavo, v kateri izrazu živahno zadoščenje nad priznanjem sovjetske vlade do USA. V tem dogodku vidi odločilen korak za splošno zboljšanje mednarodnih odnošajev. Litvinov izjavlja ... Tudi Litvinov je dal izjavo. Govoril je v »National Press Clubu« in med drugim naglasil, du so se Sovjeti odrekli svojim zahtevam po odškodnini zaradi intervencije USA v Sibiriji, češ, da so se USA leta 11)18 uprle akciji zaveznikov, ki so po njegovem hoteli Rusijo razkosati. V nekaterih krogih so se takrat bali, du ne bi Japonci za stalao zasedli delu Sibirije. Sovjetski komisar zn zunanje zadeve je uuto izrazil zadoščenje, da jc dosegel cilj, ki ga je zasledoval Iti let. Ob sklepu svojega govora je pohvalil Roosevelta, češ, da je zelo ljubezniv in uvideven državnik. Na vprašanje novinarjev, kako ho z gradnjo ameriških cerkva v Sovjetski Rusiji, je Litvinov odgovoril, da ue vidi proti temu nikakih ovir, češ, da ima Rusija sama -10.000 cerkva. »Newyork Herald Tribune« kaže zadoščenje nad sporazumom, po katerem bo, kakor pravi list, sovjetska vlada odgovorna za vsako- komunistično rovarjenje v USA, Združene države bodo pa smele, če bi se kaj takega pripetilo, priznanje Sovjetov spet preklicati. »Nevvyork Times« naglaša, da so se razmere od leta 1918 močno izpremenile. Značilno je po drugi strani, da je na 24 strani današnjega lista izšla kratka vest, da neka velika newyorška banka plačuje obresti za nekatere sovjetske vrednostne papirje. Čemu se je Rusija odrekla? Sovjetska vlada se je napram USA morala odreči vsem svojim terjatvam, ki se nanašajo na ameriško intervencijo v Sibiriji leta 1918. To pa ne velja za terjatve glede nastopa USA v Arhangel-sku, ker vztraja sovjetska vlada glede teh terjatev pri tem, da jih USA poravnajo. Znano je, da so Američani leta 1918 izkrcali v Vladivostoku 7000 mož. Naloga te odprave je bila preprečiti ponovno oborožitev nemških ujetnikov proti tedanjim zaveznikom. Vodstvo ekspedicije je dobilo nalog, naj bo strogo nevtralno v morebitnem sporu med sovjetskimi in cnrističnimi četami. Ameriške čete so se v splošnem ravnale po tem navodilu, le oddelek 4700 mož, ki se je izkrcal v Imenitno neguje temne lase Doslej ste zastonj vpraševali, kako je treba negovali temna lose. Zdaj pa imate poseben, čisto preprost po-moček: Redno umivanje las z novim Brunetallor Shampoonom. Učinkuje naravno in edinstveno zaradi hequila, ki ga ima v sebi. Koslantosto barva, temni Ion sla • tem neverjetno poudarjena, lasje dobe krasen blesk in čudovit lesk. Nenavadno lepo ie kodrojo. bofv>». E C I AL' S HAM P« O BRUNETAFLOR pripravili dovolj, pa so pozabili praznovati n jih obletnice, kakor praznujejo leto za letom obletnico mariborske »krvave kopeli«. Petnajstletnica onih usodnih dnevov nam plašno kliče, dn v kritičnih dnevih treba delati in ne samo govoriti. Ko bi se nri takratni l jubljanski vladi ne prelivalo toliko mirovne limonade, ampak delalo in zasedlo Celovec, bi tudi tn dandanes bil naš. Za časa mirovne konference v Parizu je prav rekel neki umerikanski kolonel: »Jugoslovanske čete so menda spule, ko je bilo treba Koroško zasesti.« Poznejša za- sedla je prv'išln veliko prepozno, ker takrat je že pristanski Miles zmešal glavo Wilsonu in vrhovnemu svetu mirovne konference. Nemci so se pozneje saini hvalili, dn so mu dali nn razpolago vse celovške »krasoticc«, da jim je bil tako milostljiv. Če sedaj po IS lelih premislimo vSe napake, ki smo jih takrat storili v svojem otročje naivnem optimizmu, moramo priznati, da smo še vendar imeli več sreče kakor pameti. Skoraj edina svetla točka iz onih dnevov je energičen korak 23. novembra 191tv. Arhangelsku, je aktivno potegnil v borbe proti Sovjetom. Američani so imeli pri tem 200 mrtvih in 300 ranjenih. Veselje v Moskvi Moskva. 18. nov. Priznanje Sovjetske Rusije s strani Zedinjenih držav je povzročilo v vseh krogih splošno zadovoljstvo. Občinstvo se kar trga za iiste, ki prinašajo o tem vsestranska poročila. Japonska nervozna Ncwyork, 18. nov. Iz Tokija poročajo, da so tamošnji zunanjepolitični krogi pozdravili vzpostavitev diplomatskih stikov med sovjetsko Rusijo in USA. To sta dve državi, s katerima je Japonska v prijateljskih odnošajih. To priznanje ne more ogrožati japonskega položaju na Daljnem Vzhodu. Japonski narod bo sprejel to vest brez razburjenja. Prepričan je, da s tem ne bodo prizudeti gospodarski in politični interesi Japonske. Litvinov je ostal šc nekaj dni v Washingtonu. da uredi še ostala vprašanja. Vse kaže, da so ta pogajanja pospešili, ker jim je postajal položaj na Daljnem Vzhodu nevaren. Ni dvoma, da so sc pri zaupnih pogajanjih v Beli hiši dotaknili vprašanja odnošajev med Kusijo in Japonsko, maudžurskcgii vprašanju in podobnih vprašanj. Nemčija nezadovol na Berlin, 18. nov. Priznanje Sovjetske Rusije s strani USA so tu sprejeli z globokim razočaranjem. Časopisje je namreč dozdaj s posebno radostjo jiod-črtavalo vsako vest o predsloječi vojni z Rusijo in Japonsko. Tak spopad bi bil po nemškem mnenju mogočno okrepil stališče Nemčije. »Berliner Tagehlatl«, ki priobčuje očividno in-spirirane komentarje, omalovažuje pomen tega priznanja, priznava pa, da se bodo posledice razgovorov med Litvinovim in Rooseveltom čutile prav kmalu po vsem svetu, zlasti pa na Daljnem Vzhodu. Poljska se raduje Varšava, 18. nov. Vest o priznanju Sovjetske Rusije s strani USA je prišla snoči tako kasno, da je današnji jutranjiki še niso mogli komentirati. Politični krogi pozdravljajo zbližanje med Moskvo in Wa8hingtonoin. Splošno poudarjajo, da je pri tem igral veliko vlogo tudi bivši poljski poslanik v Moskvi in tvorec poljsko-sovjetskega pakta, ki je zdaj poslanik v VVashingtonu. To zbližanje bo po mnenju varšavskih krogov močno okrepilo svetovni mir. T udi Mehika Pariz. 18. nov. AA. Po nainovejšib vesteh it Moskve kaže, da je sovjetska vlada sklenila vzpostaviti diplomatske stike z mehiško republiko. Mehika zaenkrat te vesti ni ne potrdila, ne deman-tirala. Mehiško zunanje ministrstvo je zaenkrat rezervirano. Svojčas so bili stiki med obema državama prekinjeni, ker so sovjetski diplomatski predstavniki v Mehiki vršili boljševiško propagando. Dunajska vremenska napoved: Na severu južno vreme. Nn jugu milo vreme in močnejša oblačnost. Na vzhodnem robu Alp oblačnost negotova, najbržt močno oblačno, na posameznih krajih se bo pa zjasnilo oli nu 2. »SI.OVOTTEC«, dn* T9. novi-m^r* 'DSi 8t«v. 288 Novopoganska vera - tretja veroizpoved v Nemčiji Mflnchen, 14. nov. Konec julija tekočega leta je za javnost skoro neof.izro zborovala v Eisenachu cela vrsta svo-bodnoverskih organizacij, ki so sklenile, da se združijo v »Delovno skupnost nemikega verskega gibanja«, z namenom, da ustanove tretjo veroizpoved. To gibanje zasluži največjo pozornost posebno tud: na katoliški strari, tembolj, ker mu pripada znatno število znanih narodnih socialistov in je treba s precejinjo gotovostjo računati, da država Nemiko versko gtbanie že v kratkem prizna kot tretjo veroizpoved v Nemčiji. Nemško versko gibanje nikakor nI enotnega kova. Sestoji iz cele vrste različnih skupin, katerim je skup"o samo dvoje: v negativnem zmislu odklanjanje vsakoršne dogme in sile nad vestjo, v pozitivnem pa prepričanje o veliki vrednosti verskega doživetja kot takega. Voditelji gibe.nja so: znani uarodnosocialistični teoretik groi Revent-low, prazgodovinar Hermann Wirth, proiesor v Marburgu, leipziikl lilozot Bergmann, plemenski teoretik profesor Giinlher, tiibinški profesor Ha-uer i. dr. Po Hauerjevih izjavah obsega gibanje približno 100.000 članov, ki so doslej povečini pripadali različnim svobodnoverskini organizacijam, katere so se zdaj korporativno pridružile Ncmikemu verskemu gibanju. V glavnem so to naslednja zdru-lenja: Nemškovcrno občestvo, Germansko versko občestvo, Severnonemiko versko občes.vo, Nordungcn, Orli in Sokoli, Prijateljski krog bodoče občin« in Zveza svobodnoverskih občin, dalje več ali manj pomembnih svobodno verskih in germansko-vernih sekt. Že iz množine združenj, ki so se zvezala v Nemškem verskem gibanju, je razvidno, da na kakien zanesljiv, skupen, pozitiven temelj ni misliti. Kljub temu se zdi, da se vsaj poizkusom v tem pravcu ne bodo izogniti. Tako sc je ustanovil vodi-teljski svet, ki mu načeluje tiibinški proiesor Hauer z nalogo, da določi skupno versko bazo »nemikega verskega gibanja«. Ob sebi je umljivo, da mora »Nemiko versko gibanje«, če hoče doseči svoj prvi cilj, to je priznanje kot tretja veroizpoved v NcmčlU. poudarjati zaenkrat predvsem tisto, kar ga z ostalima verama veže, ne pa tisto, kar ga od nji)u loči. To ie že zato potrebno, ker je gibanje med »Ncmikimi kristjani« (oficielni narodno socialistični luterani) naletelo na Izredno oster odpor, kar dokazuje med drugim poziv evangelskega deželnega škola Hossen-lelderja. Poziv označuje Nemško versko gibanic kot germansko poganstvo, ki sleparsko jadra pod praporom nacionalizma, ko vendar »Nemški kr st-jan« izrečno izpoveduje pozitivno krščanstvo in si je Hitler že ponovno nedvoumno odmaknil od sta-rogermanskih reformnih religil. Da se od katoMške strani doslej še ni tako naravnost zavzelo stallšČTj je vzrok v tem, da za katoliški del prebivalstva ti krivi nauki zaenkrat ne pomenijo nobene nevarnosti. Voditelji Nemškega verskega gibanja naglaiajo, Ja |lh veže s krščarstvom dejstvo, da zavzemajo nasproti cerkvam in konfesijam poz:tivno staPšče, da veri kot taki pritrjujejo, da priznavajo njeno vrednost za življenje naroda in da nikakor niso orotikrSčanski, marveč priznavajo kričanstvo za enakopravno. Razlika je le v tem, da izkltučufe|o vsako dogmo, izpovedujejo popolno svobodo vesti, odklanjajo vsako cerkveno natanovoj malo manj glasno pa povedo, da sicer niso protfkričanski, pač pa nekrščanski (achristlich). Kdor gleda globlje, mu ne more ostati prikrito, da se zbirajo tu pod obstretjo vere in religije vsa raznovrstna gibanja, katerih namen je, da obude v življenje novogermansko poganstvo, odklanjajoč celokupno nemško krščansko tradicijo. Ta stremljenja, ki segajo nazaj v predvojni čas, a so zajela množice iele po vojni (že I. 1923. jih je opisal p. dr. Erhard Schlund O. F. M.), imajo danes, to se ne da tajiti, posebno ugodne pogoje za razvoj. Saj ideje Nemškega verskega gibanja nc predstavljajo nič druge-* a , kakor v sfero absolutnosti po-vzdignjene zahteve plemenske in pretirane nacionalistične teorije, h katerim se nagibajo danes tudi zmerne politične struje. Značilno je, da sta kumovala ustanoviivi »Nemškega verskega gibanja« vodilna strokovnjaka na popriiču germanske predzgodovine in nacionalistične plemenske teorije Hermann Wirlh, in prohsor Giinther, skupaj s profesorjem Hauerjem iz protestantskega tabora. »Nemško versko gibanje« nima nobene dogme — vsaj zediniti se ic n'sn mogli za katerokoli. Toda eno je gotovo; Veljati hoče za vero in zahteva s tem zase — kar je odločilno in tudi za katoličane zelo važno — vesoljno veljavo, tako da mora prej ali slej priti do razčiščevanja pojmov s cerkvami katerekoli veroizpovedi. To jc po stvari sami neizogibno, pa naj zastopniki »akrščanske religije« zaenkrat zatrjujejo kar koli. Prvo stremljenje NVG gre zdaj za tem, da doseže državno priznanje kot veroizpoved in sc enakopravno postavi vštric s katolicizmom in testantizmom. Zahtevajo enake pravice glede dušnega pastirstva, mlad:nskega vodstva, visokih iol, Sol itd. Skoroda ni irogoče dvomiti, da d >bi NVG pravice javnoDravne korporacije in i tem priznanje za državno versko občestvo. Po čl. 137. državne ustave, ki je ie v veljavi, se mora priznati za javnopravno versko občestvo vsaka organizacija, ki po svojem ustroju in številu svojih člacov jamči za trajnost. Ta docela formalni predpogoj je v tem primeru po vsej priliki dan. Kljub temu, da je po še sedaj veljavnih ustavnih dolcčVab priznanje NVG za cerkev neizogibno, je vendarle nedvomno res, da je tako priznanje z bistvom države, ki se priznava za krščansko, komaj ie združljivo. Sama si je postavila nalogo, da pobija brezboštveno gibanje. Potemtakem bi bila dolžna, da nc-krš"anskemu gbaniu, najsi tudi ga dopušča, priznanje za cerkev odreče. Evangelska cerkev je boj proti NVG že začela. Gre pa za pravdo celokupnega nemškega krščanstva, v kateri katoličani evangclskih versk h bratov ne bodo pn&čili samih, kajti gre za obstoj krščanstva v Nemčiji. Dr, VI'. Poljsko-ncmško zbližanje Anglija odobrava London, 18. nov. b. Nemško-polisko zbližanje fe po poročilu »Daily Tclegrapha« vzbudilo v londonskih diplomatskih krogih veliko zanimanje. Smatra se kot važen dogodek, velikega pomena ca prihodnost. Ta korak je gesta miru, katere se moramo veseliti, piše »Daily Telegraph«. Nemčija ui Poljska sta prepričani, da se dajo nasprotstva, ki vladajo med njima že nekaj let, odstraniti. Vprašanje poljskega koridorja se je smatralo vse do tedaj kot nepremostljiva zapreka za zbližanje med obema narodoma, sedaj pa se je to vpraianje pokazalo kot težkoča, ki se da vendar obvladati, če se najde modus vivendi. Zboljianje nemiko-poljskih odnosov bo vsekakor vplivalo tudi na nemiko-irancoske odnose v smeri zbližanja. Vsekakor je storjen, in čeprav morda prvi korak _ za likvidacijo sporov, kar se ne sme podcenjevati Francija je zamerila? Agencija Havas poroča iz Pariza: Vest o pogajanjih med Nemčijo in Poljsko za zboljšanje odnošajev med obema državama ni iznenadila uradnih francoskih krogov, ki izražajo z ozirom na to dejstvo svoje zadovoljstvo. | Francoska politika, ki jo je obrazložil v po-j slanski zbornici zunanji minister g. Paul Boncour, je vedno želela in dajala pobudo za to, da se težkoče, ki obstojajo med posameznimi državami, ublažijo na način, da se ustvari znosno ozračje in potrebno zaupanje v organizaciji za mir. Bistveno je ta politika vedno priznavala, da dvostranske pogodbe zboljšujejo odnose med posameznimi silami in prav nič ne vplivajo na obstoj ženevske ustanove, ki se ž njimi le krepi. Pariz se je vedno veselil naporov, ki so izhajali od ene strani za podpis raznih paktov med Rusijo in evropskimi centralnimi državami; na drugi strani pa je Pariz vesel sklenitve nenapa-dalnega pakta, s katerim sta Grčija in Turčija solidarno priznali svoje dosedanje meje. Še več, predhodni sporazum med Nemčijo In Poljsko bi olajšal nalogo francoske vlade za primer, da bi se začela tudi neposredna pogajanja med Nemčijo in Francijo. V tem primeru namreč, bi se Franciji, ki bi kljub temu ostala zvesta svojim zaveznikom, ne bilo več treba brigati za težave poljske republike, ki bi bile s tem odstranjene, in Francija bi se lahko z vsemi silami posvetila nalogi, da reši probleme, ki zanimaio samo nlo In Nemčijo. Bolgarski časnikarji v Belgradu Belgrad, 18. nov. Skupina bolgarskih novinarjev, ki se je snoči pripeljala v Belgrad, je danes dopoldne obiskala uredništva belgrajskih listov. Pri tej priliki so si bolgarski novinarji ogledali tudi centralni presbiro. Tam so ostali delj časa in si ogledali njegovo ureditev in delo. V imenu centralnega presbiroja je pozdravil goste namestnik šefa centralnega presbiroja g. Peter lvankovič. Njemu »e je zahvalil bivši minister in predsednik lige za zbližanje med Bolgari in Jugoslovani g. Dimov Kazašov. Med drugim je dejal, da se čuti počaščenega, da se more v imenu bolgarskih novinarjev zahvaliti presbiroju za prisrčni sprejem..Centralni presbiro, je dejal g. Kazašov, je odprl bolgarskim novinarjem svoje prostore in njegovi zastopniki so 6 čudovito in bratsko iskrenostjo pokazali bolgarskim novinarjem tudi tisto, kar je Sprejem je tako prisrčen, da ne najdem besed, da bi se zanj zahvalil. O. Kazašov je nato govoril o razmerju med Bolgari in Jugoslovnni in nnglasil, da se to razmerje razvija v smeri čedalje večjega medsebojnega zaupanja nn obeh straneh. Naposled se je Kazašov še enkrat zahvalil za prisrčni sprejem in dvignil čašo ter nazdravil napredku centralnega presbiroja in jugoslovanskih listov. ★ Miaml, 18. nov. Semkaj je prispel ameriški poslanik na Kubi Welle«, ki pa je časnikarjem odklonil vsako izjavo. Kakor je znano, jc sedanji predsednik Kube zahteva1, odpoklic tega poslanika. Združenje vojnih invalidov Belgrad, 18. nov. m. V dvorani narodnega invalidskega fonda Sv. Djordje je bila danes plenarna seja centralnega odbora Združenja vojnih invalidov kraljevine Jugoslavije. Seji so prisostvovali poleg članov upravnega odbora iz Belgrada tudi delegati invalidskih organizacij iz vse države, med drugimi tudi Matko Štefe iz Ljubljane. Posebna delegacija vojnih invalidov se je davi odpeljala na Oplenac in je pokorila venec na grob pokojnega kralja Petra. Pri povratku v Belgrad se je delegacija ustavila tudi na Avali, kjer je položila cvetje na grob neznanega junaka. Ob 11 dopoldne je bila v pravoslavni stolni cerkvi spominska molitev za vse padle bojevt ike, ki so se je udeležili tudi zastopniki vlade, naše vojske in vojaški atašeji francoskega, češkoslovaškega, poljskega, romunskega, bolgarskega in italijanskega poslaništva. Žciloigra na moriu Southampton, 18. nov. Kapetan »Bercngarie«, ki se jc danes vrnila iz Amerike, jc izjavil, da jc bil njegov parnik, ko je prejel brezžične znake za pomoč s tritisočtonskega parnika »Saxilby«, od njega oddaljen 300 milj. Takoj jc krenil na kraj nesreče, kjer pa je divjal hud vihar. Valovi so bili mestoma 15 m visoki. Vsa prizadevanja najti ponesrečence, so se Izjalovila. »Bcrcngaria« je nato krožila na tem mestu v premeru 40 milj, ni pa mogla naijti nobenih znakov ali ostankov posadke ponesrečenega parnika. Po mnenju kapetana sc je paj-nik z vso posadko potopil. Wa$no hladno! sedaj Od nedelje Po domovini NARODNA SKUPŠČINA je la teden obravnavala in slednjič tudi sprejela zakonski osnutek o telesni vzgoji naroda, s katerim postaja obvezna tele«na telovadba do vojaškega roka. DržavLani bodo svojo obveznost lahko izpolnjevali s tem, da bodo člani v zakonu posebej navedenih društev, ali pa, v primeru da niso člani nobenega takšnega društva, se obvezno udeležijo predpisanih vaj, ki jih bo organizirala vsaka občina sama za sebe pod vodstvom nalašč za to opolno-močenih učiteljev in je nalašč v to svrho določenih prostorih. Narodna skupščina je šla na tedenski odmor in bo prihodnjič obravnavala zakonski predlog o spolnih boleznih. PRED 15 LETI JE BIL OSVOBOJEN MARIBOR in vsa država posebej pa še naša ožja domovina so in še bodo posvetili temu svetlemu s.pominu na te dogodke, ki so nam dali srečno severno mejo, in na može, ki so takrat brez strahu posegli v našo zgodovino in preprečili za vselej potujčenje tega lepega dela naše domovine, ono pozornost, ki jo takšen rodoljubni jubilej zahteva. Vsa naša severna meja bo praznovala praznik svoje osvoboditve z rodoljubnimi manifestacijami. ZAVAROVANJE ŠOLARJEV PROTI NEZGODAM bo postalo po naredbi ministra za socialno politiko in ministra za trgovino obvezno. Za enkrat je zavarovanje obvezno Ie za učence tehničnih in obrtnih šol in ima namen zavarovati šolarje proti nezgodam, ki se lahko pripetijo pri praktičnih vajah. Zavarovalnino plača šolar za vsako leto, zavarovalno društvo pa bo določilo ministrstvo na podlagi posebnega postopka. REGULACIJA SAVINJE IN PRITOKOV stopa v ospredje kot javno delo, ki je za Slovenijo največje važnosti. Posebna deputacija zastopnikov iz prizadetih občin je prišla ta teden k banu in mu predložila daljšo resolucijo, v kateri mu je obrazložila svoje želje. Pan je odredil, da se mora ves tehnični materijal zbrati do 1. decembra, nakar bodo na merodajnih mestih sklepali o celotnem ali vsaj delnem uresničenju želja, ki so jih izrazili Savinjčani. MORDA BI RADI VEDELI šE da pretekli teden o umoru na Slatniku ni odkril ničesar novega in da je osumljena Urša, sestra umorjene Ane, še vedno v preiskovalnem zaporu v Novem mestu — da se je nahajal ta teden grški vojni minister Kondilis v naši državi, kjer je prisostvoval odkritju spomenika grških bojevnikov v Pirotu — da so bili trije vozniki, ki so vozili na cesti iz Korenice proti Mali kapeli blizu Bihača, napadeni od volkov in so se jih le z veliko muko odkrižali — da se je izvršil roparski napad na trtfovca Živkoviča pri Novem mestu, ki pa ni imel zlih telesnih posledic — da so se isto noč izvršili štirje roparski vlomi v Železnikih na Gorenjskem in da so vlomilci odnesli ukradene stvari in pete — da poročajo o vedno večjih povodnjih na Hrvatskem — da je Zagreb »odbil« letalski napad — da je po Sloveniji zapadel sneč po gorah in hribih in da se je začela sezona smučarjev. Radi varnosti si vsak večer krepko nadr-gnite obraz in roke z Nivea — creme. To zadostuje. Vaša koža bo postala odporna in nežna. Veter in slabo vreme ji ne moreta več škodovati I Vi dobite zopet mladestno-zdrav, svež izgled, ki ga imamo vsi lako radi 1 Nivea je poceni I Doza: Din 3 50, fr—. 12-—, In 25 — do nedelje Po tulini »VOLITVE« V NEMČIJI kjer je nastopila samo ena stranka, kjer je nastopila tudi policija in bojni odredi hitlerjevcev, so izpadle tako, da je za Hitlerjevo politiko »svobodno glasovalo« 42 in pol milijona Nemcev, proti njej pa je glasovalo malo manj kakor 3 milijone »volivcev«. Takšen »izid« je izzval po vsej Ger-maniji zmagoslavno navdušenje, ki je »enodušno« in ie dalo takoj povoda nemški vladi, da je začela razbijati po mizi. Ves kulturni svet je kajpada s priznanjem beležil ta »neprisiljeni izraz« nemške volje in se je začel tudi pripravljati na posledice. NAVIDEZNI RAZPAD ZVEZE NARODOV in razorožitvene konference je v tesni zvezi s položajem, v katerem se nahaja Nemčija. Ko je Nemčija na pobudo -Italije zapustila Ženevo, nismo prav vedeli, kaj hoče doseči in smo se udaja'i sanjam, da je Nemčija osamljena. Razvoj dogod- kov pa je pokazaL da temo ni bilo tako. Nemčija in Italija sta potrebovali časa in ta čas sta pridobili z nemškimi »volitvami«. Med tem se je Italiji posrečilo, da je več ali manj pridobila na svojo stran tudi Angleže in sedaj, ko Hitler lahko vihti po zraku številke »plebiscita«, so te tri države, Italija, Nemčija in v ozadju tudi Anglija takoj pričele z ofenzivo, ki naj Francijo in njene zaveznice prisili na kolena. Kakšne namene je imela Italija s svojimi neprestanimi intrigami? Ona je kratkomalo hotela — in pri tem ji je pritrjeval tudi Anglež MacDonald — da se težiiče evropske politike prenese iz Ženeve, kjer ve« države nastopajo kot enakopravne, v območje pakta itirih velesil, kjer naj bi velesile prevzele vodstvo evropske politike in prisilile »male države«, da se njihovim smernicam pokoravajo. Dogodki zadnjega tedna so pokazali, da se je ta nakana delno posrečila, kajti Anglija in Italija silno pritiskata na Francijo, da naj sprejme nova pogajanja z Nemčijo, a ne več v Ženevi, ampak v Rimu in sicer v okviru pakta štirih, kjer ni več nadležnih »malih držav«. Francoska zunanja politika, vsaj takšen vtis smo dobili, se bo pritisku vklonila in bo sprejela pogajanja z Nemčijo. Da bi se pa Francija vdala tudi zahtevam, da razoroži, ko se čuti nevarno ogroženo, ne verjamemo, vsaj dokler ne bo dobila jamstva za svojo varnost. Toda kaj so nemška jamstva vredna, to itak vemo. Diktatura velikih držav, med katerimi bi bila Francija osamljena, ali enakopravno sožitje malih in velikih, v tem tiči jedro vsega današnjega di-plomatičnega boja, ki maje Evropo. Ko je v marcu Mussolini predložil pakt štirih, so »male države« v srednji in vzhodni Evropi odgovorile z ogromnim umikom proti Rusiji, ki je postala neke vrste oporna točka. Italija danes odgovarja na to protipotezo in ima ob sebi poleg starih trabantov tudi še Angleže. Z zanimanjem pričakujemo protipotezo Francije in »malih držav«, ki ne more izostati. Pri tem pa grozi Evropi razkol v dva ogromna tabora, ki se bosta — ljubila ali sovražila. SPORAZUM MED POLJSKO IN NEMČIJO spada popolnoma k našemu predmetu. Na eni strani sta Italija in Anglija pritiskali na Nfe1£'Čijo, naj pokaže popustljivost v pogledu poljske1 fd£je, da se lažje še z večjo silo obrne proti Franciji, na drugi strani pa se zdi, da se hoče Poljska osvoboditi od zapada in zavarovati svojo neodvisnost s svojimi lastnimi sredstvi. Manever vsaj na zunaj uspeva, ker zabije klin med poljsko francosko zvezo. Toda mi ne verjamemo, da bi Poljska zidala na jamstva, ki ji jih nenadoma ponuja Nemčija. PODONAVJE IN BALKAN sta v tako velikem metežu, kjer nastopajo velesile in ogromni interesi, ki segajo daleč v bodočnost, zaenkrat stopila v ozadje. Na Balkanu je ostalo vse pri starem, Bolgarija je ostala nepristopna in istotako Madjarska. Tudi avstrijsko vprašanje je v žarometih svetovne diplomacije obledelo. Edino v Romuniji nekaj novega. Kmetska vlada je odstopila, nasledila ji je liberalna vlada Jona Duce. Romunija išče »močne roke« in išče tudi ideologije zanj. Liberalni poskus ne bo dal niti eno, še manj pa drugo. OMENITI MORAMO šE da je Mussolini napovedal za Italijo uvedbo stanovske organizacije, ki naj nadomesti ves parlamentarizem liberalno-demokiatičnega izvora — da se pogajanja med Češkoslovaško in Vatikanom ugodno razvijajo in da je konkordat morda že blizu — da znašajo neiztirljivi dolgovi vsega sveta (iz-vzemši dolgove držav državam) 1 bilijon tri in pol miljarde dinarjev ali 100 krat naš državni proračun, da znašajo neplačane zaostale neiztirljive obresti 562 miljard Din in da se vsako minuto večajo za 90,000 Din in da pride na vsako živečr bitje na svetu 540 Din neiztirljivega dolga. Belftraiske vesti Belgrad, 18. nov. m. O priliki snočnjega letalskega napada na Belgrad je prišlo v Balkanski ulici do težke avtomobilske nesreče, pri kateri je bilo deloma lažje in težje ranjenih 6 gasilcev bel-grajske požarne brambe. Belgrad, 18. nov. m. Semkaj je prispel Peter Rajčev, dirigent sofijske opere, ki gostuje prihodnje dni v belgrajski in zagrebški operi Rajčev ima od sofijske opere ludi pooblastilo, da lahko zaključi gostovanje sofijske opere v Ljubljani in bel grajske opere v SofijL .Utrinki Ob priliki obiska sovjetskega brodovja v Italiji prinaša »Osservolore Romano« ironične opombe, iz katerih povzamemo sledeče: »Ruski admiral Rall in italijanski bivši pomorski minister Siriani sta izmenjala tradicijonalne uljudnostne izraze: topovski streli v pozdrav, obiski in protiobiski, skupni zajtrki, napitnice, dobra voščila, nacionalne himne, predstave, sprejemi, banketi — vse lako, kakor predpisuje ceremonijel »ancien regimea1'arias v notranjosti sovjetskega paradiža so vse te ceremonije zasledovali brez dvoma z istimi občutki, kakor Ljenin, Stalin in Litvinov svojčas oficijelne svečanosti na carskem dvoru. Beseda »Les rois »'ammu-tcnl* se da danes spremeniti v *Les bolscevigues s'ammusentr. Vendar za divizijskega admirala sovjetske mornarice in njegove oficirje to še nekako rotues VICliHTAT pomagajo prioavi gre. Vojaštvo vseh časov in vseh narodov ima skupne navade. Vač pa je nekaj drugega za civilnega komisarja sovjetskega brodovja, ki se je vseh svečanosti udeležil kakor senca revolucije in ki stoji nad poveljniškim mostom in nad mornarskimi kabinami, nad topovi in zemljevidi generalnega štaba, ki hodi s sovjetskim brodovjem kol utelešena ideja, katera naj uniči znpnd in ki v pozi DamoklCjevega meča kar čaka, kdaj se povesi na ves ostali svet. Ta civilni komisar sprejema odlikovanja v vladnih palačah med monarliističnimi grbi in li vre jami in dviga svojo čašo na prospeh vsega tega, kar smatra in mora smatrati za pogubljenje in nesrečo. Stoje posluša celo himne, ki pomenjajo za njega grožnje. — Vsemu /emu pa na drugi strani odgovarja rdeča zastava s srpom in kladivom, ki veje raz ruskih jamborov in ki jo italijanska mornarica pozdravlja l pozdravnimi streli. Nihče pa ne dvomi, da bo takoj vsakdo aretiran in zaprl v Italiji, pri katerem bi se našla podobna zastava. Prav tako interesantne in zabavne so tinti napitnice. ki iih govore italijanski oficijrlni zastopniki na srečo in prospeh sovie-tov, zaradi katerih bi bil vsakdo iz množico zaprt, ko bi iih ponovil.* Ljubljana v „boju" s sovražnimi letali TZ Kdor ga pozna, mu ostane zvest! Že od nekdaj pomaga Schichtovo terpentinovo milo gospodinji temeljito prati in vzdrževati v hiši red in čistoto. Torej: Pazite prav posebno na izvirni ovoj in na varnostno znamko »JELEN". Potem se Vam ni bati ponarejenih mil. 3CHICHT! ampaK1 poprej za namakanje: TERPENTINOVO MILOV ženska hvala! PRILJUBLJENI JUGOSLOVANSKI IZDELEK! Ljubljana, 18. nov. Moderna tehnika je ustvarila v letalu eno najnevarnejših vojnih sredstev in zato je prav, da se tudi civilno prebivalstvo navadi na vsa obrambna sredstva, ki so na razpolago. To pu je mogoče doseči, če se prebivalstvo izuči pravilnega ravnanja ter sc navadi na reševanje z vajami, ki mu pokažejo vse strahote moderne vojne tehnike. Današnji dan je skrival pri vseh neko napeto pričakovanje, saj so vsi vedeli, da doživi 9b bombnem napadu. V bližini je eksplodirala pešci padajo na plo Ljubljana popoldne letalski napad, ki bo napol zares pokazal, kako zgleda tak napad. Niti ura ni bila točno znana. Pač pa so vsi pazili na dogovorjene znake. Lepo vreme je še olajšalo opazovanje iz daljave in tako je bil Grad ves živ. Tudi druge višje točke me6ta so bile gosto obljudene. Ob 2.10 so zagrmeli z ljubljanskega Gradu trije zaporedni topovski streli. Takoj za njimi se je oglasil plat zvona po ljubljanskih cerkvah. V industrijskih predelih mesta so začele tilliti tovarniške sirene, s kolodvorov pa so rezko žvižgale lokomotive. Ob tem vrišču svarilnih znamenj je ljubljansko prebivalstvo kar najhitreje hitelo na varno. Kmalu so se živahne ulice popolnoma izpraznile. Vozila so se večinoma umaknila na dvorišča in v stranske ulice, vozovi električne cestne železnice so prazni obstali na progi. Po ulicah in cestali so korakali stražniki in vojaške 6traže. Vsi ti so si nadeli na obraz inaske proti plinom. Medtem se je oglasil že prvi topovski strel in za tem se oglase še drugi. Obmmba je nastopila. Z ljubljanskega Gradu in gričev, ki obdajajo Ljubljano in z Ljubljanskega polja se vedno pogosteje oglašajo obrambni topovi in pošiljajo izzivalcem prvi odgovor. Letala, ki so letala najprej v ravni črti proti mestu, so se radi grozečega obstreljevanja umaknila vstran in priletela proti mestu mimo dolenjskega kolodvora. Med pokanjem topov se čuje tudi regljonje strojnic, ki 6o se pridružile obstreljevanju letal. Še nekaj trenotkov in letala bodo nad mestom! Letala že »bombe« mečejo, ki jih označujejo bele in rdeče rakete. Od dolenjskega kolodvora zavijejo štiri letala, toliko jih je namreč napadlo Ljubljano, čez Št. Jakobski trg proti nebotičniku. Lete naprej proti Ši.ški ter obračajo nazaj nad obema kolodvoroma in mestno elektrarno in odtod proti jugu. Bombe naj bi zadele dolenjski kolodvor in zlasti Št. Jakobski trg. Tako na dolenjskem kolodvoru, kakor tudi na Št. Jakobskem trgu nadomeščajo bombe petarde, ki pokajo na vso moč in zavijajo v dim vso okolico. Ena od raket Eade celo na stekleno teraso nebotičnika. Ko bi ila to prava bomba, bi se najbrže nebotičnik zmanjšal za nekaj nadstropij. Tako na dolenjskem kolodvoru, kakor tudi na Št. Jakobskem trgu 6o nastopile takoj po napadu čete kemikov in samaritanov. ki so bili vsi zavarovani z maskami. Kemiki 6o ugotovili, da bombe niso bile plinske in da nevarnosti zastrupljenja ni. »Zažigalne in rušilne bombe« pa so zadele poštno poslopje pri Št. Jakobu in ca zažgale. Tudi nekaj »ranjencev« je popadalo po tleh. Nekateri so bili ožgani, drugi ranjeni. Samari-tani so hitro nalagali vse, ki so popadali, tako nekaj vojakov in civilistov na nosilnice in jih odnesli v šentjakobsko šolo, kjer je bila pripravljena zasilna bolnišnica in prva pomoč. 5 minut po napadu so prihiteli na pomoč gasilci, vsi opremljeni s plinskimi maskami. Poklicni in prostovoljni gasilci 60 pripeljali na šentjakobski trg dve motorni brizgalki, dve Magirus-Iestvi in orodni avto ter takoj začeli gasiti poslopje poštne direkcije, kakor tudi sosedno nišo. Z izredno naglico se jim je posrečilo urediti vse potrebno in dokazali so zavidanja vredno ročnost. Dobre četrt ure je minilo od napada. »Ranjenci« so bili že vsi na varnem v začasni bolnišnici in le še gasilci so delali nn vse kriplje. Iz hiš so tuintam zopet prihajali radovedneži, okna so se začela odpirati. Pičle pol ure po prvem napadu pa se oglasijo z.opet trije topovski streli z Gradu. Letala se vračajo in hočejo ponoviti napad. Približno v isti smeri, kakor preje prihajajo nad mesto in mečejo bombe. Zopet se ponovi isti prizor, sedaj pa kemiki v maskah kaj hitro ugotove, da so letala metala omba s plinom zadušljivcem. Od plina omamljeni iku drug za drugim. plinske bombe. Po okuženih trdili in predelih razpostavljajo zastavice in napise, ki opozarjajo prebivalstvo, da je na cestali plin. Sama-ratunske čete vse v maskah, ponekod celo v oblekah, ki jih varjejo pred iperitom, odnašajo »zastrupljence« in jim nudijo prvo pomoč. Medtem, ko se razvijajo dogodki s tako naglico, zlasti na Št. Jakobskem trgu, pa seveda S plinom zadušljivcem zastrupljenega civilista je pobrala četa samaritanov in ga skuša rešiti s tem, da mu daje vdihavati kisik. Snmnritani so vsi popolnoma zavarovani proti plinom. Samaritan, ki kleči na levi, ima na hrbtu bombo s kisikom, katerega dovaja po gumijasti cevi zastrupliencu pred usta. Samaritan, ki kleči na desni, ima na hrbtu takozvani DrHgerjev aparat, ki omogoča reševalcu umetno dihanje s pomočjo kisika. Tako opremljeni reševalec sploh ne potrebuje maske proti plinom. obramba ne zanemarja z zažipalnimi bombami zažganega in razrušenega dolenjskega kolodvoru. »Požar« je zajel skladišča in ker je bila glavna gasilska četa že pri delu na Št. Jakobskem trgu, je odhitelo na pomoč na dolenjski kolodvor polovica rezerve. Pri prvem napadu a je bomba »zadela« tudi Karlovški most in er so bili gasilci o tem pravočasno poučeni, so se odpeljali vsi seveda opremljeni z maskami po Poljanski cesti mimo klavnice čez poljanski most. Nekaj minut pred njimi pa jc prihitela na pomoč po telefonu obveščena gasilska straža z Barjo. Bomba zažigalka je zadela tudi skladišče pivovarne llnion v ši.ški in tja je odhitel zopet del rezerve ter omejil požar. Po plinskem napadu je krožilo po mestu še 7 samaritanskih patrulj, ki so bile dobro in primerno opremljene. Vsa vaja je pokazala, dn je odbor za obrambo mesta prav dobro organiziral vse potrebne obrambe in reševalne akcije in da se je ljubljansko prebivalstvo resno dr- Osem križev Zamanovega očeta Dan za dnevom prinaša časopisje poročila o raznih jubilejih več ali manj zaslužnih članov naše družbe. Prav redko pa se časopisje spominja jubileja naših preprostih mož, ki rastejo, žive in umi-; rajo med ljudstvom na deželi, v naši preprosti i vasi, ki so si s svojim delovanjem pridobili za-] sluge. Eden takih skritih mož našega podeželja je j naš jubilant 80-letnik, posestnik-kmet Anton Zaman \ iz Jablanških Laz. Rodil se je v jeseni 1853 v Ja-i blanških Lazih, kjer je kot najstarejši sin prevzel ! pojijočetu posestvo. Že kot mladenič se je živahno i zanimal za takratno precej razburkano javno živ-i ljenje. ko je bil na podeželju boj med nemšku-! tarji in slovenskim narodom. Komaj je dovršil 30 : let, je bil že izvoljen v litijski občinski odbor, v kr.terem je deloval skoro pol stoletja. Ko je med ! vojno zbolel takratni nad vse priljubljeni župan g. 0 rosi a v Bric, ga je v najtežjem času skozi vojne vihre 2 leti nadomeslova! naš jubilant, ki je bil po Brieovi smrti izvoljen za župana litijske občine, kateri je načeloval do leta 1021. Do leta 1931 pn je ! bil vedno prvi občinski svetovilec litijske občin'-i Njegova glavna zasluga je v težkem delu za koristi i kmetskega življa litijske občine, katere je moral 1 vedno braniti v občinskem od boru litijskem, kjer | je redkokdaj imel večino okoličan, ampak so večinoma vedrili uradniki, tržani in delavci. Ves čas I Zimske suknje raglane, obleke smokinge in večerne obleke za sospode v neprekosljivih kvalitetah najceneje pri DRAGO SCHVVAB, LJUBLJANA žalo navodil. Napad in vso zračilo obrambo je vodil odbor za zaščito mestu, v katerem so bili vsi predstavniki oblasti in raznih društev. Ob plinskem napadu na Št. Jakobski trg je v resnici nastopil plin solzavec, ki pn ni našel skoraj nobene žrtve, ker se je prebivalstvo držalo navodil- Gasilci in reševalci pu so imeli seveda maske, tako. dn solzavec ni ujel nikakršnih žrtev. Prepričani smo. da je vaja dokazala tako sposobnost naših letalcev, ki so na mogočnih bombnrderjih ti|*a »Breguet« in »Potez« izvedli napad na Ljubljano, prav tako pa vrlo obrambo našega topništva in drugega vojaštva. Ttidi prebivalstvo se je vzorno vedlo in pokazalo smisel pri vaji. Končno se je obnesla prav tako obramba in zaščita, ki jo je. organiziral odbor za zaščito mesta in druga vaja bo najbrž izvedena v šc večjem obsegu in tedaj se bodo mogli vsi. prizadeti še bolj izkazati. je bil tudi član krajnega šolskega sveta v Šmartnem pri Litiji, kjer je svoj čas zelo ostro nastopil proti nekemu šmarskeniu učitelju, ki je učil otroke brezverstva. To mu je nakopalo hudo pravdo, v kateri pa je bil popolnoma oproščen in dotični učitelj nato kazensko prestavljen. Svojo družino, ki ž njim oratari na njegovem lepem posestvu, je vzgojil v strogo krščanskem duhu, stari »Lekec«, lako je nje- govo vulgarno ime, pa slovi daleč na okoli radi prirojene inteligence in modrosti, kmetje se še danes obračajo nanj za nasvete v teh težkili razmerah in naš Zaman je srečen, če jim more vsaj z dobrimi nasveti pomagati mimo marsikaterih težav in skrbi današnjega, posebno za kmeta težkega časa. Ob 80-letnici, ki jo je učakal čvrst in trden, želimo iz vsega srca. da bi oče Zaman svojo pozno jesen življenja živel v zadovoljstvu in sreči v krogu svoje ljube družine, sinov, hčera in malih vnukov. — Bog ga živil ★ Najstarejša članica Kršč. ženske zveze 93. leto je ravnokar . i gla čez rame. Skromna, tiha, delavna, še sedaj delu posvečena, navzlic redki starosti. Sedem otrok je bilo pri liiši, pa je edina ostala pri življenju. Klizahela Woltovn roj. Potočnik, opravlja vsa dela sama, zgoraj v skromni vini-ariji v Hošpohu pri Mariboru. Šiva, hišna dela opravlja zdrava, čila in čvrsta. .Ie pa tudi zavedna članica Krščanske ženske zveze zn Maribor in okolico, najstarejša članica. Bog ji daj učakati deseti križi * Kolpa predrla nasip Iz Siska poročajo, da sc je na levi strani Kolpe pri vasi Stari Dcrcnčin podrl nasip v dolžini kakšnih sto metrov, ker je voda s preveliko silo pritisnila nanj. Nasip jc šibek in peščen ler se ogromni vodni sili ni mogel dalj časa ustavljati. Voda se je s strašno hitrostjo razlila po polju, ki pa jc k sreči že obrano, tako da mi šc večje škode. V nevarnosti, da jih zalije voda, so pa vse vasi do Sela. Poplavljeno rvzemlj« meri 38.000 oralov. Ljudje so že povsod pripravljeni, da jih nc preseneti voda. Vodno stanj« KoLpe jc 9 m. Sava pa je pričela počasi vpada ti, tako da morejo vodne mase iz Kolpe naglo odtekati, siccr bi bila katastrofa je večja. Vsa okolica Siska jc pod vode, mesto pa je podobno velikemu otoku, ki ga od vseh strani obdaja voda. Slika na lovi: Proti strupenim plinom in iperitu zavarovani reševalci odnašajo na nosilnie.i z iperitom zastrupljenega »ranjenca«. Ker je njegova obleka napojema z iperitom, so mu dali čez obraz masko, da ga zavnrujejo pred še večjim zastrupljenjem. — Slika na desni: RazkuZevabia cela razkužuje z iperitom zastiuoljena tla Ker se drži iperit na tleh celo delj kakor dva ledna, je treba zastrupljena Ila razkopali in razkužiti s klorovim apnom. Razkužcvalci so seveda zavarovani z maskami in gumijastimi oblekami in škornji. M HMna Ljubljanske vesli: Gostaščina in vodarina Ljubljana, 18. novembra. Mod davščine, ki posebno občutno zadevajo malega človeka, čez katere pa se najbolj pritožujejo hišni posestniki, čeprav jih vedno prelože na najemnike, spadata gostaščina in vodarina (vodovodna naklada). Zadnja ni nobena odškodnina za porabljeno vodo, ker so stroški za vzdrževanje že ainortiziranega vodovoda minimalni, temveč pravi davek, iz katerega ima mestna občina znatne darja je znašala I. 1925 zn stanovanje vredno do 6000 Din vodnrina i%. vsa naslednja leta pa 3%. za gospodarja s stanovanjem, vrednim nad 600(1 Din, je znašala vodarina I. 1925 6%, vsa naslednja leta pa 5%. Obratovališča brez izjeme so imela vodarino 1. 1925 8%, v 1. 1926 do 1931 7% in 1932 6"I,. Gostaščina je znašala za stare hiše 1. 1925 10%, v I. 1926 do 1929 8%, v 1. 1930 in 1931 6•/. in I. 1932 4%. Za nove hiše jc veljala gostaščina za najemnika z najemnino do 6000 Din letno 1. 1925 3%, v 1. 1926 do 1931 2°/c in lani 1%. Za najemnika z letno najemnino nad 6000 Din 1 1925 5%, v 1. 1926 do 1931 4% in lani 3°/o. Zn hišnega gospodarja je znašala 1. 1925 za stanovanje, vredno do 6000 Din gostaščina 4%, s stanovanjem vrednim nad 6000 Din 6%, v I. 1926 do 1931 3% oziroma 5°/o in lani 2% oziroma 4%. Za obratovališča brez izjeme je znašala gostaščina 1. 1925 8%, v 1. 1926 do I. 1931 7% in lani 5°/o. Kanalska pristojbina je znašala v vseh teh lotili zji stare hiJe 2%. za nove hiše 1%. Od peklenskih muk pa do zdravja potom Togal tablet Togal tablete so v mnogih slučajih preizkušeno sredstvo proti: revmatizmu /ši/asu, protinu, hripi, živini m boleznim, glavobolu m boleznim vsled prehlada. Togal delu/e v predpisanih količinah dobro in neškodljivo za želodec in ostale organe. Togal pomaga. Poizkusite še Vi Togal tablete. Poizkus bo tudi Vas prepričal. Togal pomaga k izločevanju mokračne kisline. Dobi se v vseh lekarnah. Odobr. S. Br. 17661 od 8. X. 1933. I. MAČEK - LJUBLJANA Aleksandrova cesta štev 12 NAJVEČJA IZBIRA SUKKN.I. POVRŠNIKOV in oblek za gospode in deco. Bednostni Sond za Lfabtfano V naši banovini bo Ljubljana sorazmerno še največ plačala obveznih prispevkov za takozvani »bednostni fond«, ki ga je z novim proračunskim letom uvedla banska uprava. Kakor čujemo, pa bodo sredstva iz tega fonda uporabljena za mesto le v manjši meri, češ, da ima Ljubljana že uvedeno socialno skrbstvo in da so drugi kraji bolj potrebni. To naziranje je le malo upravičeno, ker je socialno skrbstvo mestne občine le majhno in še oddaleč ne dosega najbolj nujnih potreb. Tudi ima Ljubljana največ brezposelnih, pa ne samo med delavci, temveč tudi med manjšimi obrtniki, tudi samostojnimi mojstri, ki so brez dela, in mod intelektualci. Poleg tega se zatekajo v Ljubljano nešteti brezposelni skoraj iz vse države, ki jim je treba dati vsaj za en dan, dva, hrane in kruha, preden jih odpravijo dalje. Treba pa je vedeti tudi, da so v Ljubljani reveži navezani izključno le na javno podporo in se ne more nihče kam zateči, recimo k sorodnikom, pa tudi nima nihče niti njivice ali vrtička, kjer bi si kaj pridelal, vsaj krompirja, tned tein, ko je na deželi to precej pogost primer. Ze pri razdelitvi fonda za javna dela za pobijanje brezposelnosti se je v Ljubljani pripetila v primeri z drugimi kraji krivica, ne sme pa se ji pripetiti tudi pri uporabi bednostnega fonda, ki ga je še največ plačala sama in ki je teh sredstev tudi najbolj potrebna. Lovci, pozor I Tretje predavanje SLD Ljubljana: »Lovski nnčlnt; zatiranje roparic«. Predavatelj g. Hanzlow3iiy dne 20 XI. ob 2«. uri pri Slamiču Kaj bo danes? Drama: Ob 15: OKENCE. Izven. Globoko znižano cene. — Ob 20: SVETA IVANA. Izven. Znižane cene. Opera: Ob 15: TURŠKE KUMARE. Izven. Znižane cene. — Ob 20: TRAVIATA. Izven. Rokodelski dom: Ob pol 8: Veseloigra: Roksi. Kino Kodeljevo: Ob 3 in 5: »Tora se maščuje« (Toni Mix). Ob 7 in 9 »Ljubezen v troje« (G. Aleksander) in >Tom se maščuje« (Tom Miz). Zvočni kino Št Vid-Viimarje: Velelilm >Lju-bavna parada ob 4, 6 in 8. Zvočni kino Polje: Zaprto (pride Logarjeva Krista). KAJ BO JUTRI? Drama: V AGONIJI. Red A. Opora: Zaprta. Kino Kodeljevo ob 8: »Ljubezen v troje« in >Tom se maščuje«. Nočno službo imajo lekarne: Danes: Mr. Trn- ! koczy ded., Mestni trg 4 in mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20; jutri: mr. Leustek, Resljeva cesta t; mr. Bohinec ded., Rimska cesta 24 in dr. Kmet, Dunajska cesta 41. O Veseloigra »Roksi« na odru Rokodelskega iloma. Komedija »Roksi« je igra, polna zdrave komike, ki mora učinkovati. V Rokodelskem domu jo igra, kakor priča prva uprizoritev, prav srečno izbrana igralna družina, ki je izborni komediji pripomogla do popolnega uspeha. Zalo sinemo današnjo predstavo igre »Koksi« prav loplo priporočiti. Vstopnice se dobivajo v predprodaji dopoldne od 10—12 in zvečer eno uro pred predstavo v Rokodelskem domu, Komenskega ulica 12. Pričetek predstave je zvečer ob pol 8. ter Malto. Predavatelj je v šaljivem tonu popisal vožnjo, zanimivosti in lepoto ob obali Sredozemskega morja, Predavanje, ki je trajalo eno uro in Iričetrt, je bilo tako zasedeno, da ga ponovi Leonova družba v sredo, 22 t. m. ob 8 v verandni dvorani hotela Union. Na to opozarjamo že sedaj zlasti one, ki niso dobili vstopnice in one, ki so bili zadržani. naj nikar ne zamudijo te prilike. Predpro-daja vstopnic v Ljudski knjižnici, Miklošičeva cesta 7 od 8—12 in od 2—G. Cena rezerviranim sedežem 5 Din, običajni 3 Din, stojišča 2 Din, dijaška 1 Din. Jezite se? izheccne! bljcipJ I/gotovljene drese za dame, gospode in deco, tei jio meri iz i>eprem čljivega lodna. triko-tov in sabardinov modre in ruiave bnrve. © Mohorjeve knjige za Ljubljano so prišle. Vsak jih dobi pri svojem poverjeniku, kjer jih.jo naročil: pri župnem uradu, Novi založbi. Prosvetni knjižnici. Župni uradi bodo oznanili, katere dne™ in v katerih urah bodo izdajali knjige. Prinesite s seboj denar za poštnino (3 Din). S tem plačate tudi naš kulturni prispevek za knjige našim izse-ljenoein v tujini. Najbolje, da obenem kar naročite knjige za prihodnje leto. Dobite za 20 Din 5 knjig: poleg Koledarja Stiškega svobodnjaka, drugi del Belih menihov (Zoreč), povest Graničarji z naše meje (Magajna), Zgodovina slovenskega naroda in prvi del Slomškovega strokovno pisanega življenjepisa (Kovačič). Za doplačilo Slovenske pregovore, jiovest Hlačk o vn sestrica, pripovedko Pastir z belo ptico (Lovrenčič) in Življenje svetnikov, ki jih ne pozabile. Obenem se naročite Lahko na Veliki teden (Pogačnik) in Knjigo o Bogu (Veber), ld izldeta za Veliko noč. Vrzite jo ven in kupite LUTZ peč! 0 Služkinje! Obveščamo vse služkinje, da se prične poučni nemški tečaj za služkinje prihodnji četrtek, to je 23. t. m. ob pol 9 zvečer. Vršil se bo v >Služkinjskem domu«. Želimo, da se javijo vse dosedanje učenke in vabijo se tudi nove. — «Posel-ska zveza«. 0 Avtomobilska nesreča pri Zmajskem mostu. Včeraj smo kratko poročali o trčenju dveh tovornih avtomobilov na Resljevi cesti v bližini zmajskega mostu. Pri nesreči se je ponesrečil 39-letni šofer Gustav Janmik, doma s Stožic, ki so ga nezavestnega prepeljuli v bolnišnico. Sprva je zgledalo njegovo stanje nevarno, ponoči pa se je zavedel. Zdravniki so ugotovili, da gre k sreči le za lažji pretres. Jamnik bo moral vendar še nekaj dni ostati v bolnišnici. Pri karambolu se je podrla tudi plinska svetilka ter je počila plinska cev. Ta škoda je bila že včeraj popravljena. Za damske žemperje pristna IIOLAftDSHA VOLNA TO .1 moen. Liubliana imornl Irg 1 © V drami se uprizori danes popoldne ob 3 poslednjič v tej sezoni veseloigra »Okence«. Za predstavo veljajo izredno znižane cene od 5 do 15 dinarjev. Kot večerna predstava se ponavlja po daljšem presledku Shawova »Sveta Ivana«, islotako po znižanih cenah. V opernem gledališču se vrši danes izjemoma tudi dramska predstava ob 3 pop. U prizore se velezabavne »Turške kumare« z gg. Mariborske vesti: Cesarjem in Kraljem v glavnih vlogah. Opozarjamo na vse to tri dramske prireditve, ki so vse po znatno znižanih cenah izven abonmaja. Upravitelfsiva narodnih, meščanskih in srednjih šol ter Sokolaka in druga narodna društva opozarjamo na zbirko deklamacij za proslavo narodnih in državnih praznikov „Krri »Kaplanu«, kjer bo nudila svojim gostom dobro hrano in zanesljivo dobro pijačo. Pridite iit poskusite, gotovo boste zadovoljni. Priporoča se TERNOVEC FANI. © Mohorjevo knjige za stolno župnijo se dobe v stolnem župnlšču, Semeniška ulica 2 v pritličju. Stroški tri dinarje. Precej se lahko nnroče za drugo leto. 0 Mohorjeve knjigo se dobe v Ljudski knjižnici, Miklošičeva cesta 7 od 8—12 in 2—6 zvečer. Kdor je tamkaj knjige naročil, naj jih pride čimprej iskat, poštnina znaša 3 Din. Istotam se sprejemajo tudi naročila za prihodnjo izdajo. Kdor pa želi naknadno dobiti še letošnje knjige, naj se takoj /.glasi v Ljudski knjižnici. 0 Samo šc en dan nas loči od koncerta, ki ga izvaja jutri v ponedeljek, dne 20. t. m. Slovenski vokalni kvintet. Zato danes prav loplo opozarjamo na ta koncert vse one, ki se hočejo naslajati ob lepem zborovem petju. Spored koncerta je sestavljen iz del naših sklndnteljev, ki so na najboljšem glasu kot avtorji zborovskih dd in :■ cer: Emil Adamič, Anton Lajovic, Stevan Mokra-njac, Josip Pavčič, Petelin-Oallus Jakob in Rislo Savin. Dalje skladatelji samospevov: Kisto Savin, Niko Štritof s svojo obdelavo narodnih pesmi in Ludvik Zepič z novimi samospevi Govoriti o vrlinah Slovenskega vokalnega kvinteta je pač odveč, saj je Kvintet pri nas splošno znan in visoko cenjen. Vstopnice so v predproduji v Matični knjigarni, koncert se vrši v ponedeljek, dne 20. t. m. ob 20 v Filharinonični dvorani. 0 Tečaj la matere in odraslo ženstvo o negi dojenčka v zavodu za zaščito otrok (Dečji dom kraljice Marije) se prične v četrtek. 22. novembra od 16—16. Večerni tečaj se začne 28. novembra 1933 ob 20. Tečaji bodo potem vsak torek in četrtek in sicer I. skupina od 10—18, II. skupina od 20 do pol 22. Kdor se želi priglasiti, naj lo stori do 22. nov. Tečaj se konča 16. decembra t. I. © Leonova družba v Ljubljani je otvorila v petek, 17. t. m. ob 8 zvečer v verandni dvorani ho-teda Uniona ciklus poučnih in poljudno-znanstvenih predavanj. Nje« predsednik, vseuČ. prof. dr. Franc bukman je pozdravil številne navzoče in povabil predavatelja g. prof. Janka Mlakarja, dn je popeljal navzoče na Sredozemsko morje s svojim predavanjem. Predavatelj je z besedo in sliko pokazal krnje in mesta, ki iih ie obiskala 1111 svojem potovanju Jadranska Straža v letošnjem poletju. Od Krfn mimq Mešalne, na Korziko, ob frnncoeki rivijeri v MarseiUes. v Barcelono. v Algir, Tunis iu Knrtago V našem gospodarstvu menda ne beleži še nobena industrijska panoga tako naglega porasta, kakor ga kaže razvoj naše tekstilne industrije tekom letošnjega leta. (Posebno se opaža ta nagel razvoj v Mariboru in najbližji mestni okolici, kjer imamo sedaj že 26 tekstilnih obratov, med njimi dvoje velepodjetij, ki zaposlujeta tisoče delavcev. Mesto je s svojimi 16 tovarnami skoraj že prena-j polnjeno in radi tega opažamo čim močnejši porast tovarn v okolici. Studenci imajo svojo tovarno, Tezno tri, Košaki dobe v kratkem dve, Pobrežje esno, Limbuš eno. Bistrica eno in v Rušah se otvo- rita kmalu dve r>odjetji. VeČina teli obratov izdeluje bombaževinaste izdelke in se bavi samo s tkanjem. Le nekaj vetjih tovarn ima tudi predilnice ta spreture. Nekaj pa je tudi posebnih specialistov, taiko v Limbušu tovarna za zdravniške povoje, tovarne svile itd. Vzporedno s tekstilno industrijo se je začela razvijati ludi v to stroko spadajoča veletrgovina, prodaja strojev in industrija nadomestnih strojnih delov. Poleg tega pa je odvisna od tekstilne industrije tudi cela vrsta kovinskih obratov. Od vse te industrije živi že na tisočo delavstva. □ Razstava plakatom iz leta 1918. Tiskarna sv. Cirila jo v svojih izložbah razstavila plakate, ki jih je ieta 1918 tiskala. Ti plakati obkrožajo okusno prirejeno izložbo, kjer so sliko voditeljev Narodnega sveta, točno pod oknom, v katero je sredi seje Narodnega sveta priletel kamen z ulice. Tudi drugače je Tiskarna sv. Cirila ob lem jubileju primerno okrašena. Mariborčani z velikim zanimanjem ogledujejo plakate ta si kličejo tako v spomin tedanje viharne dneve. □ Zveza Maistrovih borcev opozarja vge po-setnike današnje prodave, ki dospejo z vlaki v Maribor, da voznih listkov ne oddajo, ker veljajo tudi za povratek. Žigosanje voznih listkov bo danes po svečanosti v tajništvu v Narodnem domu. Istotam se dobijo znaki zveze. □ Razpored na trgu. Radi današnjih svečanosti | se vrši mesarski trg na Vojaškem, ostali na Vod-j nikovem Irgu, branjevke pa stoje v Slrossmajer- i jevi ulici. Q Novi upravitelj mestnih poslopij. Uprava j Mariborskega oloka je poverjena mestnemu grad-: benemu svetniku inž. Boranu. Upravo kazi 11 skega | poslopja prevzame g. Bezlaj. □ Opomba mestne plinarne. Mestna plinarna nam z ozirom na tozadevno notico v petkovi številki pojasnjuje: Predlog o spuščanju plina v omrežje v gotovih urah je obratno tehnično neizvedljiv ter zato popolnoma nestro-kovem nasvet. Kakor znano, nobena plinarna na svetu danes ne more obratovati časovno, ker I je plinarstvo posebno glede na industrijo v ! polnem razvoju. S Pojasnilo. Prejeli smo od mestnega na-a dr. Lipolda s prošnjo za objavo; »Glede na notico »Previsoke takse« med mariborskimi vestmi v 261. številki Vaše pa cenjenega lista z , dne 15. ti. 1933 izvolite oojaviti v Vašem cenjenem listu sledeče pojasnilo: Mestna občina mariborska pobira takse za zagotovila sprejema v občinsko zavezo po uredbi o pobiranju občinskih taks, izdani dne 6. 9. 1929 od komisarja oblastne samouprave Mariborske uprave v Mariboru, objavljeni v uradnem glasilu ljubljanske in mariborske oblasti »Samouprava« j clne 26. 10. 1929 stran 163. V prvi točki tarife v omenjeni uredbi jc določena taksa za zago-; tovilo sprejema inozcmca v domovinsko zvezo od Din 100 do 1000. če naslednjejo osebo, ki se ji je zagotovil sprejem v domovinsko zve-ska taksa) presegati štirikratne za eno osebo /o druge ocebe, ne sme skupna taksa (rodbin-določene takse. Mestni občinski svet mariborski jc v zadnjih letih /a zagotovila predpisoval v večini primerov le najnižje takse in je v mnogih primerih tuksr eelo znižal pod najmanjši znesek, oziroma jih je r>osameznikoin tudi popolnoma odpustil. Najvišja v zadnjih letih predpisana zagotovilna taksa je bila Din 500 zo osel>o v skupnem znesku Din 2000. — Pri določanju višine zagotovilne takse se občinski svet ravna po premoženjskih razmerah prosilca. Na tak način se nespremenjeno postopa od nve-Ijavljenja gori citirane uredbe in ni res, da bi se bila v zadnjem času taksa povišala. □ Odprta noč in dan so groba vrata. V najlepši mladeuiški dobi 27 let je v splošni bolnišnici umrl Karuer Sigbert, krojaški pomočnik, (loma iz Rdečega brega pri Sv. Lovrencu na Pohorju. Pokopan bo v ponedeljek ob li na 4 na majrdalenskelii pokopališču. — V splošni bolnišnici je umrla Petan Marija, zasebnica v starosti 65 let. Pogreb bo v ponedeljek ob 3 popoldne iz mrtvašnice na raagdalensko pokopališče. Rajnima naj bo Vsemogočni usmiljen sodnik! Žalujočim naše sožalje! □ Dobro srce. Ga. Helena Lukeš je izročila tukajšnji upravi Din 50 in priložila sledeče vrstice: »Na današnjo notico »kuj pravite« pošiljam kot dar za ubogo ženo Diu 50, dn vidi kako izgleda kovanec. Da j Bog, da sc je kakšer. bogataš spomni z večjim kovancem. Z odličnim 6poštovunjem! Helena Lukeš, lastnic« »Grajske starinarne« Maribor. Posnemajte! □ Danes v nedeljo! Ob pol 5. v dvorani Zadružne gospodarske banke preda vanje »Apo-stolat žene v katoliških misijonili«. Predava dr. Stanko Aljančič. Skioptične slike! Vstopu i nu 5, 3, I Din. Predavanje sc ponovi prihodnjo nedeljo. — Ob 17 v Mladinskem domu v Cvetlični 28 koncert! Danes, ne 29. knkor jc bilo ]>omo-toma objavljeno. Pridite! □ Nočno lekarniško služlto ima prihodnji leden do vključno 26. t. m. Si rakova lekarna prt Arhangelu nn Aleksandrovi cesti. □ Pomagajte revnim študentom! Tudi z instrukcijami jim lahko jKunagate. Tozadevne želje glede osebe inštruktorjeve in instrukcij je prijaviti vsako sredo od 17. — 18. v pisarni gledališka ul. 2. pritličje, desno. □ SSK Maraton. Danes ob 18 na Glavnem trgu pred Lipovškovo gostilno zbirališče za nocojšnji obhod. Nato skupen odhod na Kralja Petra trg in priključitev manifestacijskemu obhodu. — Tajništvo. □ Radio Marioor, Glavni trg ob Državnem mostu Vam nudi radio-aparate in sestavne dele po najugodnejših originalnih cenah. V zalogi ima aparate: lladione. Knpscli. Minerva, Ingclcn. Eswe, Orion. Euniig. Hornvphon, Rer. liner, Boos. Telefunken, Philips, ojačevalce in zvočnike. Predvajanja brezobvezna. Tel. 26-48. Huda železniška nesreča Med postajama Zemunsko polje in Zemun je (rti! te dni zagrebški potniški vlak v voz bogatega zemunskega meščana Braschla. Na vozu je bil poleg lastnika še Friderik Dresahov in hlapec Tomaž, kateremu niti gospodar ni vedel priimka, policija pa ga tudi ni mogla ugotovili. Braschel se je peljal s svojimi hlapci z vozom na polje sejat pSenico. Spredaj sta sedela Braschel in Dresahov, zadaj pa hlapec Tomaž. Ko so prišli do železniške proge, so bile zapornice spuščene. Na obeh straneh je čakalo več voz, da se prelaz odpre. Naj- Tudi soda voda ima rezen ukus, dasi ne vsebuie ni kakih mineralnih sestavin v sebi. U tega sledi, da se dobrota mineralnih vod ne more meriti po več ali manj rezkih ukusih, temveč edinole po množini v njih raztopljenih zdravilnih soli. Teh pa imajo od vseh znanih mineralnih vod največ Rogaško statinski vrele : Tempel. Styria iu I)onat (do preko 16 gr na I liter vode). Zalo imajo ludi Rogaško Slatinski vrele kliub svojemu milemu in nevsiljivemu ukusu večjo zdravilno vrednost. Rogaško slatinski vrelci ščitijo in zdravijo neilo-sežriim uspehom človeško telo jired boleznimi želodca, mehurja, jeter, ledvic, žolčmh kamnov, protina sladkorne bolezni itd. Kdor ledaj redno in dosledno pije Rogaško slatinske vrelce, ni nikdar bolan. Rogaško slatinski vrelci posjiešuiejo tek urejajo prebavo, pomlajajo kri in utrjujejo zrah ljano zdravje! Kaj pravite? Pri nekem podjetju v Sloveniji je bilo v zadnjem času sprejetih v delo nekaj ljudi. To je lepo in hvalevredno in moramo to samo pozdravljati, ker se s tem zmanjšuje itevilo brezposelnih. Ne vemo pa, kaj bi rekli o pogojih, ki so baje bili stavljeni tistim, ki so baje bili sprejeti v delo. Preden bi kaj rekli, bi vprašali: Ali je res, da se pri sprejemu v delo uvažuje, kakšne veroizpovedi je kdo. Ali je res. da je moral nekdo zalo, da je bil sprejet v delo, izstopiti iz katoliške Cerkve in prestopiti v drugo? Ako se je to res zgodilo, to gotovo ni bilo v smislu verske strpnosti, kalem se ■oprav danes toliko poudarja in priporoča. Želeli pa bi. da bi dobili lako pojasnilo, da bi odpadlo vsako nadaljnje vprašanje, ker kaj takega kar verjeti ne moremo. «UPU3TE DANSKE PLAŠČE pri DRAGO GORUP&Co. Miklošičeva cesta 16, prvo nadstropje LJUBLJANA Skrivnostna smrt Na Viču pri Stični so našli v soboto, 18. novembra t. L, zjutraj z lizolom zastrupljeno Jožefo Vrhovec, dekle, staro 30 let, mrtvo na postelji. Ker je ležala poleg nje neznana steklenica in ker so bila vežna vrata to noč nezaklenjena, je njena smrt skrivnostna. Zadnjo nedeljo jo je na poti od sv. maše nekdo pretepel radi nekega pisma, ki pa ga ona ni jjisala, kakor je sama izpovedala. Razširjenje litijske predilnice Litija, 18. novembra. Pred dnevi so pričeli v tuk. predilnici graditi nov tovarniški trakt proti Pregljevi gostilni v Gradcu. Vsa dela je prevzel ljubljanski arhitekt g. Ivan Ledi, ki je zaposlil precej brezposelnih. Pa tudi vozniki pridejo na evoj račun, saj bodo imeli dober zaslužek pri prej>eljavanju zidne opeke, katere bodo rabili okoli 60 vagonov po 4000 kosov. Tesarska dela je prevzel tesarski mojster g. Omak, ki je svoječasno gradil planinsko kočo na Sveti Gori. Ta zgradba bo še letos j>od streho in vporab-ljiva. V njej bodo montirani neki stari stroji, katere prejme tovarna z Dunaja. Breajjoselnosti seveda ne bo mnogo pomagano, ker bo pri teh 8 strojih, ki pridejo v ta trakt, zaposlenih le po nekaj delavk. Sicer pa obratuje litijska predilnica s polno paro v sijajni konjunkturi, ker ima poleg drugih mnogobrojnih naroČil, velike državne dobave. Želeti bi le bilo, da bi z ozirom na lepe dobičke, ki jih dela naša predilnica, dobro plačevala svoje delavstvo, ki pušča v tovarni svoje moči in življenje. Hiša se je podrla na starčka Nad Kr&pino je zadnje čas« divjala nekaj dni nevihta, ki je imela za posledico tudi en smrten primer. Nesreča se je pripetila v vasi Preseki, v občini Petrovsko. Nevihta je fnodrla severno steno neke kmetske hiše, last kmeta Andreja Sveč-njaka, ki je tedaij spal v hiši skupajj s svojo družino. Strašen hrušč je prebudil domačine, ki so v grozi zibežali iz hiše. Nihče pa se ni spomnil očeta. Ko so opazili, da ga ni, so skočili v hišo, kjer so videli na kraju, kjer je bila njegova potstelja, vekik kup ruševin. Ko so odmetali jjodrtšne, so od-kopali truplo smrtno ponesrečenega očeta. Ce je šofer pitan V petek dopoldne je prišlo v Zagrebu v Kla-fičevi ulici do strašne nesreče. Šofer L Š. se je peljal v smeri proti Ljubljanski ulici z avtomobilom svojega gospodarja inž. Neubergerja. Š. je bil f>o-jjolnoma pijan, poleg njega pa je sedel pri volanu še neki drugi popolnoma pirjan človek. Avto se je najprej zaletel v mestnega smetarja Pavla Pijaka, ki ga je vlekel kakih 10 metrov za seboj. Pijak je dobil hude poškodbe na glavi in notranje poškodbe. Avtomobil pa je drvel dalje, podrl ob pločniku en kandelaber ter »e zaletel končno v poslopje tobačne tovarne, kjer se j« razbil. V bližini je bila neka ženska, za katero je le malo manjkalo, da je ni avtomobil povozil. Pač pa so jo ranili koščki razbitih Sip, ki so se razleteli na vse strani. Šoferjeva pijanost je torej povzročila smrtno nevarne {poškodbe smetarja Pijaka, lažje rane omenjene ženske, veliko škodo na kandelabru in na razbitem avtomobilu. Edini, ki mu ni bilo prav nič, pa je bil pijani šofer sam ter njegov tovariš. Zato p« ie policija oba spravila pod ključ, da ne bosta ušla brez kazni. prej je privozil lokalni zemunski vlak, naikar je železniški čuvaj odprl zatvornice Braschlov voz je zavozil na progo, v istem hipu pa je pripeljal zagrebški potniški vlak, ki se je zaletel v voz ter ga med strahovitim hruščem razsekal na dvoje. Lokomotiva je butnila hlapca Tomaža kakšnih 10 metrov daleč na bližnji hlod, kjer si je Tomaž razbil glavo. Braschel in Dresahov sta dobila le lažje poškodbe. Oblasti so zaprle železniškega čuvaija, ki ga dolže, da j« nesrečo zakrivil. Koledar Nedelja, 10. novembra: (24. pobinkoštna nedelja). Elizabeta, kraljica; Poncijan, papež, mučenec. Ponedeljek, 20, novembra. Feliks (Srečko); Edmund. Novi grobovi -f- Profesor Ljudevit Mlakar V Ljubljani je včeraj zjutraj ob 6 nenadoma umrl g. Ljudevit Mlakar, profesor na državni učiteljski šoli. Zapušča vdovo in dve hčerki. Pogreb ho v jionedeljek ob 4 popoldne iz hiše žalosti Prisojna ulica 3 na pokopališče pri Sv. Križu. Pokojni je bil vzoren in priljubljen vzgojitelj mladine in se ga bo mlajše učiteljstvo s hvaležnostjo spominjalo. Naj sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje! Ostale vesti — Častno priznanje jugoslovanski znanosti. Society of Chemical Industry je pozvala profesorja na ljubljanski univerzi dr. Maksa Samca, da predava kakor njen gost na Symposium-u »Bread and Milk«, katerega priredi med 20. in 25. novembrom Food-Group v Londonu, o rezultatih svojih raziskav. Predavanje, ki mu bo osnovna misel izslediti zveze med tehnično posebno važnimi lastnostmi f>olysachharidov in njihovo konstitucijo, sloni po večini na znanstvenih delih, katera so izvršili jugoslovanski kemiki v kemičnem institutu univerze v Ljubljani. Posebno važne prispevke k navedenemu problemu so prinesla eksperimentalna dela kemikov dr. M. Blinca, ing. Z. Čaniča, dr. L. Guzelia, dr. J. Kavčiča, dr. R. Klemena, dr. L. Knopa in dr. A. Mayerja. ROKAVICE vsakovrstne — Vam popravi točno Specijalna trgovina rokavic in nogavic V. LESJAK, ŠELENBURGOVA ULICA ŠT. 3. — V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine št. 93 od 18. t. m. je objavljen »Pravilnik o domu kralja Aleksandra I. za učence srednjih šol« in »Naredba bana o zaznamovanju poti, stez in smuškili smeri (o markacijah) v dravski banovini. — Za mladinski praznik Brezmadežnega spočetja 8. decembra nudi izposojevalnica diapozitivov in filmov slede-če serije, ki so pripravne za Mar-jansko akademijo: 1. Marijino življenje v slikah; 2. Marijina božja pot, t. j. nova serija, sestavljena po Šmarnicah g. Lavtižarja; 3. Rafaelove Marijine podobe: 4. Brezmadežno spočetje sem ali lurški dogodki v slikah. Filmi, ki so primerni za tako slav-nost so: Lurška prikazovanja za normalni kino in Bernardka za mali Pathe aparat. Poleg omenjenih serij predavanj, filmov in slik so na razpolago tudi zborne deklamac-ije kot: Pesem mornarjev, Za Kri-sta z Marijo, Marija novega sveta Gospa. Vsa naročila sprejema Izposojevalnica filmov in diapozitivov, Minlošičeva cesta 7. Zobe lahko kupite -pa ne svojih! i iV \ jTzg«b.ieni zobje V.zgubliena Zobni kamen — velika nevarnost! Zobje izpadajo — kolikokrat je tega kriv zobni kamen, ker ga niste o pravem času opazili in odpravili I In vendar ga je tako lahko pregnati! Če redno snažite zobe s Sargovim Kalodontom, odpravite zobni kamen polagoma in zanesljivo. Pri nas ima samo Sargov Kalodont v sebi uspešni, znanstveno priznani sulforicinov oleat po d^ Braunlichu. Pravilna zobna nega je tale: po 2 x na leto k zobnemu zdravniku na pregled — po 2x na dan Sargov Kalodontl SAR G ov VlM.0 D 0 hi T Proti zobnemu kamnu rnfpfavsi PRSNI CM Prsni čaj »Triglavska Roža" je prikladno sredstvo pri vseh obolenjih pljuč, pri kašlju. bronhijalnem katar u.hripi naduhi, vnet ju sapnika, a pospešuje tudi presnovo Pospešen« presnova skrajša proces zdravljenja. Dobi se v vseh lekarnab, Prsni Ca| ..Trlgiavslia Rože" dr zo.i, St. Vid nad Ljunlj Oiobrili Bii. »r. idrir. ii br. 2(1.542/33. — Pismo naroda doma, naroda na tujem. Dražba sv. Rafaela je izdala posebno pismo za naše izseljence, katero naj bi sorodniki izseljencev za izseljeniško nedeljo (3. decembra) pisali svojcem, ki so z doma kjerkoli na tujem. Pismo je pisano v jako prisrčnem tonu in ne bo zgrešilo svojega namena prd vseh, ki ga bodo dobili. Vsakemu Slovencu na tujem bo izvabilo solzo domotožja v oko. Pismo smo razposlali po vseh župnijah. Oglasite se zanj v župnišču. Iztis je 25 par. Naroča se pri Družbi sv. Rafaela, Delavska zbornica, Ljubljana. Kdor ga naroči po [>ošti, naj pošlje znamko za odgovor, — Pri slabosti je naravna »Franz Josefova« voda prijetno učinkujoče domače zdravilo, ki znatno zmanjšuje telesne nadloge ker se izkaže že v malih količinah koristno — Deček ujel pobeglega jetnika. Iz kaznilnice je te dni pobegnil prosluli 24 letni razbojnik Rade Selakovič ter prišel v Karlovec, najbrž za svoiim »delom«. Po zaslugi nekega kmetskega fantiča pa se je oblastem posrečilo tega nevarnega zločinca kmalu ujeti. Ropar je namreč prosil nekega dečka v bližnji vasi Mostanj, da ga s čolnom prepelje čez poplavljeno cesto do vasi Logorišta. Deček je vzel čoln ter ga prepeljal do polovice jxvti, med fx>tjo pw je že premišljeval, kako bi se znebil tega sumljivega človeka. Končno je j>rosil neznanca, naj ga na nekem »otoku« malo počaka, da gre po večji čoln. Deček se je res vrnil, toda s seboj je pripeljal orožnika. Ropar jc skočil v vodo, da bi s plavanjem jjobegnil, toda se je kmalu vrnil, ko je videl, da se mu na ta način ne bo jjosrečilo uiti. Karlovška policija ga je že odpravila v Lepoglavo, kjer bo moral šc nekaj časa sedeti. — Deklica brez rok najboljša v »oli. V vasi Zalogovcu pri Varvarnu so prrcd nekaj leti prešiči odgrizli obe roki deklici Miladiji Marjanovičevi. Otrok nima niti prstov, niti dlani. Ko je nekoliko odrasla, pa se je izkazala za zelo bistro ter jo je učitelj le sprejel v šolo. Učitelj Zepič in učiteljica Nikolič sta otroka poučevala v branju in jjisanju. V branju je otrok zelo hitro napredoval in počasi je napredoval tudi v pisanju. Deklica drži svinčnik med obema okrnjenima rokama ter piše zelo lepo, najlepše v šoli. Sedaj je dovršila četrti razred ter n^d v«Mni otroci naibolišn v Soln — Štiriletni otrok zgorel. V vasi Gunjavci pri Novi Gr*di*ki se ie pripetil tc dni žrxxi«n dogodek, ki je zahteval življenje štiriletnega kmetskega sina Josipa Ivaniševiča. Oče je bil zaposlen v gozdu, mati pa je odšla k vaškemu vodnjaku po vodo ter je doma pustila šestletno hčerko in štiriletnega Jožka. Otroka sta se igrala v kuhinji blizu ognjišča, ko jiu jc naenkrat objel plamen. Starejša hčerka je hitro strgala s sebe obleko ter pogasila ogenj na sebi, mali Jožko pa je bil že ves v plamenih ter je dobil hude opekline, za katerimi je po nekaij urah umrl. — Pri revmi v glavi, ledjih in plečih, živčnih boleznih, bolečinah v boku, trganju v križu se z velikim pridom uporablja naravna »Franz-Josel« grenčica za dnevno čiščenje prebavnega kanala. Vseučiliške klinike dokazujejo, da je »Franz-Josel« voda, posebno v srednji in starejši življenjski dobi, izborno čistilo za želodec in čre-va. — »Izseljeniški Vestnik« zadnja letošnja številka je izšla z jako pestro in zanimivo vsebino. Pastirska lista obeh slovenskih škofov našim izseljencem. — »Ali bomo letos pozabili na nje«, ki podaja program za praznovanje izseljeniške nedelje 1. adventno nedeljo 3. decembra. »Skrb za slovenska dekleta«, ki so na tujem. Zelo važen članek. — Poročilo o letnem občnem zboru Družbe sv. Rafaela. — Predvsem je pa zanimivo poročilo o življenju in delovanju naših ljudi na tujem pod naslovom »Kako se razvijajo naši po svetu«. Pestra slika iz slovenskega izseljeništva jx> celem svetu, katerega bo vsakdo z zanimanjem čital. Nekaj novega je »Kotiček izseljeniškega strička«, katerega so napolnili naši otroci iz tujine. — Naročnina na »Izseljeniški Vestnik« je samo 10 Din, kar je obenem članarina za Družbo sv. Rafaela. (Delavska zbornica) Ljubljana. Od leta 1813 odličen bel šifon — Nove knjige: Kunčič, Krojaček - vese-i Ijaček, zbirka pravljic (Iz torbe Kotičkovega I strička IV. zvezek) Din 26, veaino Din 36; Tur-genijev - Arko, Plemiško gnezdo, roman (Leposlovna knjižnica) Din 45. vezano Din 55; Kosak-Szczucka - Vodnik, Lcgniško bojišče, romali (Ljudska knjižnica) Din 40, vezano Din 50; Rožencvet, Leteče copate, pravljice Din tO; Bevk, Kozorog, pripovedka Din 24; Proti novim svetovom, zgodovinske črtice Din 15; živi ogenj — življenje in delo Pia X. Din 10; Svetoietni koledar 1954 Din 10; Planinski vestnik štev. 8. 9., 10 ob 40. letnici sloven. planinskega društva Din 12; Vinko počasi, slikanica Din 25; Zlata leta, slikanica Din 25; Hiilzel-Lehrmann. Punčke žive, mladinska spevoigra v 3. dejanjih Din 8; Gospodinjski koledar 1934 Din 20. 001 JENE SCEIKE (KRTAČICE) — Za liturgično gibanje, ki se je povsod v naših krajih zaj>očelo, je zelo primeren molitvenik »Red in p>ravilo maše — z vlogami«. Za vse nedelje in praznike leta so zdaj mašne molitve v skupnem molitveniku zbrane in v ličen ovitek poveza- I ne. Za vsakega vernika je to zelo primerna masna knjižica, ki jo lahko sam pri maši rabi io tako najbolj sledi liturgiji cerkve. Molitvenik se naroča v Misijonski pisarni v Ljubljani, Semeniika ulica 2, II. nadstr. Cena molitveniku je 20 Din, pri naročilu 10 izvodov skupaj se dobi 1 izvod povrh. — Isto-tam se dobe tudi nevezane vloge za posamezne nedelje in praznike po 25 par, pri naročilu najmanj 20 izvodov pa po 20 par. Vsak pa si lahko še jx>sebej nabavi droono knjižico »Red in pravilo maše« brez vlog po zelo ugodni ceni po 2 Din in pri naročilu 20 izvodov po 1 Din 50 par. — Prepovedan tisk. »Službene novine« od 16. t. m. objavljajo, da je državno pravdništvo v Zagrebu prepovedalo prodajati št. 45 tednika »Istra«, ki se tiska v Zagrebu. — Za Miklavžev večer nudimo društvom In kongregacijam zanimivo igric« »Brat Anton*, v kateri nastopa sv. Miklavž, brat Anton, angelčki in palčki. Istotam se dobe še druge igrice za Miklavžev večer, kakor tudi deklamcije in nagovori Miklavža. Lahko se naroča tudi po jx>šti, proti temu, da se priložijo znamke 5 Din, s čimer je plačana j tudi avtorska tantijema. — Angelček: Uprava »Angelčka* sporoča: Druga naklada »Angelčka* je tudi pošla. Zato prosi uprava, da vrnejo vsi naročniki in poverjeniki, ki lista ne morejo plačati, 1., 2. in 8. številko na upravo, da more j »ostreči novim naročnikom. Sprejemajo ae samo lopo ohranjeni iavodi. — Uprava. za vse vrste električnih strojev in aparatov dobavlja domača tvrdka IVAN PASPA I SINOVI ZAGREB I. PRETINAC 60 — Najnovejie knjige iz domače m tuje književnosti dobite vedno pri Novi založbi v Ljubljani. Posebej opozarjamo na nov zvezek dramskih del Miroslava Krleže: Legende, na najnovejše veliko delo Thomasa Manna: Die Ge-schichten Jakobs, kjer nam veliki moderni romanopisec iz svetojjisemske davnine približuje eno največjih in najlejjših zgodb: egiptovskega Jožefa; izmed odlično opremljenih knjig o planinah L. Trenkerja je Berge und Heimat ena najlepših. — To je splošno znano, da so razne pljučne bolezni jx>sledice zanemarjenega prehlajenja. Prva znamenja prehlajenja so navadno vročina, kašelj ter razni katari dihalnih organov. Take bolezni se ne smejo zanemariti. Z zdravljenjem je treba takoj pričeti, ker vsako tudi najmanjše odlašanje ima lahko resne posledice. Sredstvo, ki sigurno omili kašelj, ter pozdravi razne katare, se dobi ▼ vseh lekarnah pod varstveno znamko Kresival »Bayer«. — Novo mesto: Priporočeno pismo prejeli! Lepa hvala, Bog plačaj! — Št. Vid. — Papir (e potrpežljiv, prenese priporočila in pohvale vsake vrste, nabava radio-cevi pa je združena s stroški, ki jih je treba opravičiti. Ena ali morda več radio-cevi bi morala pomladiti Vaš ra-dio-prejemnik, da j>ostane selektiven in daje točno in čisto reprodukcijo. Nabava novih radio-cevi Vam mora v današnjih težkih gospodarskih razmerah na vse zadnje tudi prištediti kupnino za nov radio-aparat. Nikar torej ne verujte vsaki tiskani reklami, marveč zahtevajte pri svojem radio-trgovcu za poskus izmeno dosluženih radio-cevi v svo;em aparatu in prepričajte se sami! Zahtevajte j>oskusno opremo Vašega aparata s Triotron-cevmi, ki imajo čudežno moč, da pomlade radio-aparat. Svojim ušesom in svojemu okusu boste pa lahko verovali! Triotron-cevi se izdelujejo na podlagi dolgoletnega preizkušenega laboratorijskega dela in v najbolj modemih tovarniških napravah. Pri konstrukciji poedinih tipov se posebno vpošteva to, da nova Triotron-cev ne zameni samo Vaše stare žarnice v n|eni prvotni kakovosti, marveč jo kvalitativno daleko nadkriljuje. Zahtevajte pri svojem trgovcu za radio-apaTate novi cenik Triotron-cevi XI-33 s karakteristiko in s praktično tabelo usjx>-redbe t drugimi fabrikati, ki Vas bo na mah prepričala o potrebi nabave tipa Triotron. Ako Vaš trgovec slučajno ne bi imel teh cenikov, obrnite se na generalnega zastopnika F. L Rosenfelda, Beograd, Topličin venec 7. — Doraičafoči mladini nudimo zjutrai čašico naravne »Franz Josefove« grenčice. ki doseza radi tega, ker čisti kri, želodec m čreva, pri dečkih m d •klicah prav iadata« uspeh«. Sottfod isto mlš^s^z: |oomcu^cu ZaA&s! Prhljaj izgine1 Lasje prenehajo izpadati! Lasje spet rastejo1 Tital Vodušek: Nedeljske misli Za štiriindvajseto pobinkošlno, evangelij iz Mateja 13, 31—3i>: Nebeško kraljestvo je kakor gorHino zrno in kakor litin. Kadar pridemo v evangeliju do Jezusovih prilik, se nam posebno rada vsili šolska modrost in suhoparna razlaga. Na primer danes: nebeško kraljestvo je podobno gorčičnemu zrnu Iz najmanjšega semena namreč postane drevo, ki daje pticam zavetje. In nebeško kraljestvo je podobno kvasu, ki prekvasi vso mnotico moke. Vem, da vsak le primeri pozna. Morda pa je ostal pri sami suhoparnosli. Cisto preprosto dve nalogi, ki sla nam dani. K a z Urit i botje kraljestvo na zemlji, da bo vsemu človeštvu dom in zavetje, a da bo — razširjeno do skrajnih meja — Io boije kraljestvo tudi prenovilo, prekvasilo vse življenje. Če bi prvo krščansko stoletje videlo, kar vidimo ie mi za seboj, bi se lahko veselilo. Kako se je razširilo boije kraljestvo iz majhnega zrna. Nekaj ljudi — apostolov iz daljnega judovskega rodu, pa je zrastla vera, ki je zajela narode in drlave. Pred njenimi svetinjami in skrivnostmi so klečale ie množice najmogočnejših in največjih; v njej so našli moč milijoni najmanjših in brezpravnih. Čudovita je zgodovina te vere. A mi nismo več prvo stoletje, mi smo ie dvajseto stoletje vere! Če bi imeli ognja in ljubezni kakor prvi, saj bi moral biti že ves svet katoliški. Ni torej pesimizem. ampak resnica, če kdo žalostno ugotavlja, da danes katolištvo mnogo več izgublja v svojih najmočnejših središčih, kot pa pridobiva ob Gospodarstvo Kriza naše trgovine in obrti Odjave gredo v tisoče M o i! roza X/inf.. A Nevarnosti debelosti Po podatkih Zbornice zn TOf o novih in odjavljenili trgovinskih ter obrtnih obratili je tudi v tretjem četrtletju število trgovsva in obrtništva doživelo občutno zmanjšanje. Vedno več ljudi prenehava s trgovanjem in odlaga obrtni list. ker ne zmore več bremen. Te številke so dokaz o kritičnem |xiložaju slovenske trgovine in obrti v tekočem letu. Trgovskih in trgovinskih pomožnih obrtov je bilo v mesecih julij, avgust in september prijavljenih na področju Zbornice 182 novih obrtov, odjavljenili pa 443, tnko da se je število teh obratov zmanjšalo za 261. V celem letu 1933 torej v prvih treh četrtletjih t. 1. je bilo prijavljenih 611 obratov, odjavljenili pa 1485. V odgovarjajočem času luni je bil prijavljen: 801 obrt. odjavljenili pa je bilo 748, tnko da je bil zaznnmenovun celo prirastek. Nadalje opažamo stalno padanje prijav. Saj je bilo v tretjem četrtletju lani še 286 prijav, letos pa samo še 182. kar je izredno majhno število. Že lani se je število trgovskih in pomožnih trgovinskih obratov zmanjšalo za 476. letos pn samo v prvih 9 mesecih za 875. pričakovati je torej, da se bo v Sloveniji letos zmanjšalo število trgovin za nad t(KK) kar pomeni eno dvanajstino vseh obratov. V tretjem četrtletju jc bilo največ prijav in odjav v telile strokah (v oklepajih odjave), trgovina z. živino 2 (16). z lesno n (5^!), z dež. pridelki 6 (13), z živili 9 (21), z mlekom in mleč- Stanje Narodne banke Pravkar objavljeni izkaz o stanju Narodne banke kaže ta-le postavke (vse v mili j. Din, v oklepajih izpremembe v primeri z izkazom za 8. nov.): Aktiva: zlato 1794.99 (+0.05), valute 0.2 (+0.05), devize 122.74 (+5.36), skupna podlaea 1917.9 (+5.5), devize izven podlage 22.5 (—7.9), kovani denar 210.5 (+22.1), posojila: menična 1866.8 (+3.04), lombard 308.5 (—1.02), prejšnji predujmi državi 1719.24 (+0.3). razna aktiva 216.7 ( + 5.47). Pasiva: bankovci v obtoku 4257.1 (—65.1), drž. terjatve 6.6 (+3.0). žiroračuni 649.95 (+67.8), razni računi 483.4 (+9.3), skupaj ob>ezuosti po vidu 1139.9 ( + 80.06), obveznosti z rokom 1100.56 (+10.22), razna pasiva 334.96 (+2.46). Obtok bankovcev in obveznosti po vidu 5397.0 (+14.9), skupno kritje 35.53 (35.53 v nrejšnjem izkazu), samo zlato kritje pa 33.25 (33.35)%. Iz izkaza vidimo, da so začela zopet naraščati jx>sojila banke, kar bi bilo ugodno znamenje, če bi to naraščanje ne bilo prehodnega značaja. Obtok bankovcev je padel na m nimum, ki ga že dolgo nismo zabeležili. Znašal je samo 4257.1 milij. Din in se bo v izkazu za 22. november še zmanjšal, l oslej so izkazi Narodne banke izkazali samo štirikrat manjši oblok kot 4300 milij. Din. Najnižji je doslej bil obtok 22. avg. t. 1. s 4247.1 milij. Din. V primeri s koncem leta 1932. je do 15. novembra padel obtok bankovcev za 465.6 milij, Din ali za skoro pol milijarde Din, kar je bilo nadomeščeno s povečanjem obloka kovanega denarja; Dunajski vclescjom v letu 1934. Spomladanski dunajski velesejem 1934, ki se prireja, kakor vedno. neposredno po lipskem velesejmu bo oPri zamorcu«, magister Behrbalk. Tedensko službo ptujskih gasilcev od 19. do 26. t. m. vrši tretja desetina prvega voda iu sicer četnik Franc Breznik in desetnik Ivan Mere. Re-sevalno službo ima šofer iirvin Damisch in desetnik Vinko Zajšek, od moštva Kudolf Erlač in Franc Korže. Smrtna kosa. V ptujski bolnišnici je umrla Jožefa Rubin, viničarka iz Sv. Barbaro v Halozah, stara 58 let. Naj v miru počiva. Krajevni odbor Kdečega križa v Ptuju bo izvedel v drugi polovici meseca novembra t. 1. nabiralno akcijo stare in jKinošene obleke ter perila 1 za najbednejšo deco v Halozah in rudniških revirjih Trbovlje, Hrastnik in Zagorje. V vsaki hiši leži nekaj nerabne in ponošene obleke ,k:itero bi še ti siromaki koristno uporabili. Zato pričakujemo, dn ne bo hiše, ki bi odpravila nabiralce praznih rok! Cerkveni vestnih V križanski cerkvi je danes, na praznik redovne zavetnice sv. Elizabete, celodnevno češčenje presv. R. Telesa. Za člane moške Marijine družbe je duiuiviia molitvena ura od 1—2 popoldne Sklepne pobožnosti ob 6 zvečer se udeleže vsi družbeniki mesto običajnega slovesnega shoda, določenega za 3. nedeljo v novembru. 0 Nova vaja za preizkušanje zvočnih znakov za vežbo zračnega napada na Celje bo lutri, v ponedeljek ob 14. Znaki so: alarm: trije streli iz mož-narjev v presledkih dveh sekund na Miklavškem hribu. Takoj na to bitje plat zvona z vsemi zvonovi v vseh cerkvah in istočasno piskanje tovarniških siren ter sirene na stolpu Marijine cerkve. Trajanje pet minut. Ostalo ostane, kakor je bdo javljeno včeraij. Občinstvo naj pri preizkušnji pazi na navedene znake, da jih bo vedelo upoštevati in ločiti pri vežbi. Kakor že javljeno, bo zračni napad na Celje v sredo 22. novembra med 14 in 16. To, draga 71 mo>a, si vtisni v spomin, da manutaktura Valčntln Hlad in bogato za Jogo vseh vrst blaga za Tebe in vsako pripravi/eno ima. Ču/, stopi t/a v Celie m fse si oglej: To bo vesel/e. Se drugim povejl mmfMiTm\ mmm hladin CEHE Prešernovo nlico 14 Danes ali nikoli! Ali bo Primorje znalo izrabiti zadnjo šanso? Ne radi reklame, ampak prav resno je ogromen obstanek ASK Primorja v državni ligi in ne pretiravamo, če trdimo, da je v tem pogledu na robu propada. Kajti, če se mu danes ne posreči zmaga nad Jugoslavijo ali če si ne izvojuje vsaj neodločnega rezultata, potem z mirno vestjo lahko trdimo, da je bitka izgubljena. Prihodnjo nedeljo igra namreč proti istemu nasprotniku na belgraj-skih tleh in na tamkajšnji uspeh računati bi bilo brez pomena, zlasti tedaj, če mu današnja tekma ne bi uspela. Položaj je torej zelo resen, obstanek v ligi kar najbolj ogrožen. Enajstorioi ASK Primorja, ki j ima vso situacijo v rokah, še enkrat in to ob ; dvanajsti uri najresneje priporočamo: Fantje, držite se, borite se in zmagajte! Za sodnika je določen g. Rosenfeld iz Zagreba (namestnik g. Wil!er). Tekma prične ob 14, v primeru lepega vremena se vrši tudi predtekma in sicer igrata ob 13 Primorje I.—Hermes. Za beigrajsko Jugoslavijo bodo igrali naslednji igralci: Spasič — Dimitrijevič, Lukič — Tubič, Ra-dovanovič, Mitrovič — Nesič, Miloševič, Lojančič, Popovič, Sesič. * ASK Primorje (lahkoatletska sekcija). Danes I ob 9.30 crosscountry trening na igrišču. — Odbor za tek zedinjenja. Redne odborove seje se vršijo dnevno v tajništvu kluba, nebotičnik IV. nadstropje od 19—20. To v vljudno opozorilo gg. odbornikom: častnemu predsedniku g. prof Jarcu, dr. Pro-danu, dr. Alujeviču, geometru Černetu, Kermav-nerju, Tumi, Luini, Mihelu, Danilu Sancinu, prof. Petkovšku, dr. Omladiču, Dušanu Rajiču, Sesiču in Sikovšku. Zimsko pokalno tekmovanje za brezpc^Jpe igrače. Obvešča o se vsi prijavljeni klubi in sicer: ASK Primorje, ŽSK Hermes, SK Reka, SK Jadran, SK Slovan, SK Korotan, SK Mars, SK Svoboda Vič, SK Sloga (vsi v Ljubljani) ter SK Domžale in SK Disk v Domžalah, da bo jutri 20. novembra prvi sestanek odbora za izvedbo tega tekmovanja ob 19 30 pri Habianu Inasproti gostilne Keršič v Šiški, tramvajska postaia). Imenovani klubi se naprošajo, da pošlje o svo e delegate. S tekmami se prične v nedeljo 26 novembra. SK Grafika. Radi tehničnih ovir današnja pokalna tekma z rezervo SK Korotana odpade. — Doraščajoča mladina naj zavživa zjutraj kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice. ki doseza vsled svojega učinkovanja kot čistilo želodca, črev in krvi zelo zadovoljive uspehe pri deklicah in dečkih. Na otroških klinikah se uporablja »Franz-Jos»f« voda že pri malih, češče zelo zaprtih bolnikih. 0 Poklicni lat in vlomilcc pod ključem. V noči na petek je bil aretiran 33 letni brezposelni delavec Golob Martin, rojen v Jurkloštru, sedaj brez stalnega bivališča, ker jc prodal suknjo, ki jo je ukradel, vredno 700—800 Din, za 80 Din. Policija jc suknjo zaplenila in jo dala nazaj lastniku. Pole \ tega ima Golob na vesti še več drugih grehov. Po policijskem glasniku je zaradi raznih tatvin in vlomov, izvršenih v letošnjem letu v bližini Laškega in po Savinjski dolini, zasledovan 11 krat. 0 Zopet ponarejeni dva^scldinarski kovanci. Zadnje dni so se pojavili v Celju v prometu zopet ponarejeni dvajsetdinarski kovanci. Denar je izvrstno in do pičice natančno izdelan in je enak pravim novcem tudi po teži Loči se od pravega denarja le po temnejši barvi, kar se pri pazljivosti opazi na prvi hip. Opozarjamo občinstvo, nai bo pri sprejemaniu tega denarja previdno. Pojavili so se tudi oonarcieni desetdinarski kovanci. 0 Po silno n'zkih ccnah se kupilo dar"«ki plašči vseh modernih fazon v tovarni perila in oblek Stermecki — Celje, Naznanila V Mekinjah priredi danes teden ob pol 4 pop. »Šišenski gledališki oder« igro v 4 dejanjih s petjem in inuziko »Jurček«. Za smeli bosta skrbela striček Trobenta in stric Piščalka, Kamničani i.n okoličani bodo prišli na svoj račun, zato že danes prijazno vabimo. Jožica Pododbor Rdečega križa. Preteklo nedeljo bi se morala vršiti v cerkveni dvorani prireditev tukajšnjega Pododbora Rdečega križa, posvečena po-slovitvi g. župnika Fr. Koširja, ki odhaja le dni v : pokoj. G. župnik je bil ves čas od ustanovitve Rdečega križa na Jožici, pa do danes njegov agilni podpredsednik. Ker je poslovilna prireditev zadnjo : nedeljo morala biti odpovedana, zato se bo vršila ! danes ob 3 popoldne na istem mestu. Čisti dobiček je namenjen poplavljencem. Vabimo vse, da ! se pridejo v polnem številu poslovit od svojega gospoda župnika! Sneberje—Zadobrova. »Dobri vojak Švejk«, njegove pustolovščine v 14. slikah bomo videli na našem odru v nedeljo 26. novembra ob 3 popoldne. Dev. Mar. v Polju Prosveta »Polje« vprizori v nedeljo ob 4 pop. igro »Venancij«. Vstopnina je navadna. Trbovlje Danes popoldne ob pol 4 bo igra v Društvenem domu. Uprizorili bodo novo veseloigro od Cv Golarja »Dve nevesti«. Vineeneijeva konferenca bo imela občni zbor v ponedeljek popoldne v župnijski pisarni. Jesenieo Ženska krščanska zveza, odsek Jesenice imn svoj redni sestanek v ponedeljek, dne 20. t. m. ob 8 zvečer v Krekovem domu. Predava gospod dr. Marčič o temi: Srce in živčevje. Članice nai se sestanka gotovo udeleže in pripeljejo s seboj še druge žene in dekleta! Novo mesto Danes popoldne ob 3 bo v Prosvetnem domu ponovljena igra v 5. dej. »Sv. Frančišek Asiiki«! Pri lite v obilnem številul Pro&raml Kadio-Ltttbtinna t Nedelja, 19. novembra; 8.15 Poročila 8 30 Gimnastika (Pustišek) 9 C0 Versko predavanje (dr. C. Potočnik) 9.30 Orgle |Blaž Arnič) 10 00 Prenos iz Maribora: Ob priliki proslave 15 letnice osvoboje-nja Maribora 12.00 l^is, reproducirana stara in moderna plesna glasba 12.30 Reproducirana instrumentalna glasba: koračnice 16.00 lz sadiarslva in vrtnarstva 111. (inž. Lukinan 16.30 Citraški klub »Vesna«, vmes reproducirana glasba 20.00 Operne arije s spremljevaniem radio orkestra poje gospa Pavla Lovšetova 21.00 Plošče 21.30 Čas, poročila 21.50 Koncert tamburaškega okteta 22.50 Reproducirana glasba. Ponedeljek, 20. nov.: Reprodueirani instrumentalni koncert (lziet v tuje dežele), 12.45 Poročila, 13 00 Čas, reprodueirani instrumentalni koncert (operetni valčki), 18:10 l>e»po<.irjska zdrava prehrana (ga. tlumekova), 18.31. Znanstveno predavanje (prof. Pengov). 19.00 Reprodueirani vijo-linski koncert, 19.30 Geografski položaj Jugoslavije (dr. Reja), 20 00 Reproducirana jonniča lahka gias-ba, 20.30 Prenos opere iz Belgrada, vmes čas n po-| rotila. Drugi prooraml i Ponedeljek. 20. nov.: Belgrad: 16.00 Radio orkester 19.20 Vokalni solo-koncert, 20.30 Prenos iz belgr. gledališča -Dunaj: 17.25 Koncert za klavir in alt, 19.35 Vojaška godba. 21.00 Simfonični koncert. — Budimpešta: 13.30 Klavir in petje. 17 00 Salonska kapela, 18.80 Arije in pesmi,, 19.40 Koncert filharnion č-nega društva. — Leipzig: 20.00 Solistični koncert, 21.00 Simfonični koncert. — Praga: 19.55 Baron Trenk, opereta, Albini. — Riin: 17.15 Vokalir' ;n instrumentalni koncert, 20.15 Koncert: sopran šolo. 20.45 Lahka glasba. — Varšava: 15 55 Orkestralni koncert. 16.55 Komorna glasba, 20.00 Dežela scln-ca, opereta, Ix>har. Poizvedovanja Mala papiga, modra, ki sliši na ime -»Lolo« je ušla. Najditelja prosim, naj jo odda proti nagradi pri Ovseneku, Sv. Petra c. 65. Nn torkovem koncertu v Unionu ie bila najdena damska bon. Dobi se J. Bajželj, StaniČeva ul. 2-11, Bežigrad Prezimovališče v večnem leda pred 336 leti Poročali smo že, da je ruska polarna ekspedicija odkrila prezimovališče hotandskega pomorščaka Ba-reotsa (slika levo zgoraj), ki je pred 336 leti preplul rusko Ledeno morje okrog Nove zemlje. Leta 1597 je Barents prezimil v teh krajih, kijer ga je doletela tudi smrt. Njegovega groba še niso našli, ampak upajo ga odkriti drugo leto. Pač pa so odkrili ostanke 8 m dolge in 5 m široke koče ter nekaj drugih ostankov. — Na sliki vidimo risbo, katero je narisal Barentsov sodobnik, katera je hotel označiti, kako so junaški Barents in njegovi tovariši pred 336 leti prežimo v al i v večnem ledu. Zdravnik v službi zločincev Tragična zgodba slovečega kirurga Združene države Severne Amerike so dolgo časa bile pravi raj zločinskega sveta. Posebno velemesta so bila pod pravo zločinsko strahovlado. Med velemesti pa je Chicaigo uživalo sloves najbolj zločinskega mesta. Sedaj so oblasti začele zločincem prav resno stopati na prste. Pri tej priliki so oblasta zasledile nove načine, kako so se zločinci znali skrivati pred pravico. V San Frančišku 6o prijeli moža, kri je bil pred meseci blagajnik velike trgovine, a je z veliko poneverjeno vsoto pobegnil. Dolgo so ga iskali brez vspeha. Spoznali so ga po njegovi palici, ki jo je vedao iimel s seboj. V obraz pa je bil tako izprememjen, da ga najbollj bistro de-tektivovo oko ni moglo spoznata. Ko je prijeti zločinec uvidel, da mu tajenje nič ne pomaga, je vse priznal in tudi povedal, kaiko se je zgodilo, da je njegov obraz tako spremenjen. Tako je policija tudi izvedela, zakaj moža vse letošnje leto ni mogla nikjer dobiti. Znan ameriški kirurg in lastnik zasebnega »a-natorifa, dr. Horrocks, se je že več mesecev pečal samo s tem, da je zasledovanim tolovajem s kozmetično operacijo obraz tako »stavšal« — tako bi rekel Ljubljančan —, da ga ni bilo več mogoče spoznati. Kajpada obraza na skazil, ampak le spremenil poteze, Sedaj je policija morala vjeti slovečega kirurga. To nalogo je prevzel sposoben detektiv, ki se je zatekel k zdravniku, češ da ije ban- dit in da ga policaja preganja. Ko je detektiv kirurgu vse natančno razložil, kako in kaj, je zdravnik izjavil, da je pripravljen z operacijo spremeniti mu obraz, seveda če »razbojnik« plača za to 6000 dolarjev. Sedaj je policija imela v rokah dokaze. Slavnega kirurga so aretirali in ga zaslišali. Mož je v začetku sicer bil ogorčen in je tajil na vse kriplje. Ko pa je stopil predenj »tolovaj« — tista detektiv, ki se je hotel dati operirati — je klonil in vse priznal. Njegova zgodba pa je ta: Prej premožni in sloveči zdravnik je ob borznem polomu 1. 1929. izgubil vse svoje veliko premoženje. Bil jc popolnoma ob robu propada Znana plesalka ga je seznanila z nekim Italijanom, kateri je zdravniku ponudil ogromno vsoto denarja, 6e se sme skriti v njegovem sanatoriju, dokler policijsko zasledovanje ne bo pri kraju. Da bi se iznebil neljubega gosta v sanatoriju, mu je tedaj prvič prišlo na misel, da bi Lahu spremenil obraz. To je storil in italijanski bandit mu je za lo operacijo plačal 20.000 dolarjev. Kmalu so za&eLi vreti k njemu vsi petična zločinci od vseh strani, da bi se tako skrili pred policijo. Sedaj pa je tudi njega dosegla roka pravice. Sam je nazadnje priznal, da mu je kar odleglo, ko ve, da je rešen hlapčevanja zločincem. Ženska požarna bramba na Japonskem- Z ženskimi gasilci hočeijo Japonci še bolj omejevati dosedanje pogoste požare. Ženske gasilke imajo — kakor vidite — posebno uniformo, ki sicer ni prav nič lepa, ki pa je zanimiva posebno po obutvi, katero je podobno kravjim parkljem. Vsekakor je tudi ta novi ženski šport namenjen militarizaoiji ženske. Umetnost življenja! Moderni človek, moderno stanovanje, moderna razsvetljava! Močna razsvetljava — mala poraba toka: to je ekonomična žarnica. V temi tavate, če kupite žarnico neznanega izdelka. Najmočnejšo razsvetljavo za Vaš denar Vam zajamči Nova važna iznajdba za letanje po zraku Leteči parni stroj Parni stroj vendar ne more leteti! Kdo neki bo tako neumen, da bo kuril v letalu, katero se tako lahko vname? Pa je vendar le resna ta reč! Še celo tako resna je, da je Američan profesor Lan-g 1 e y na fizikalnem institutu v Washingtonu poprej zgradil leteči parni stroj, preden sta brata Wright šla na prvi polet z motornim letalom. In Langleyjeva parna letala so letela celo en kilometer daleč. Tedaj je bila stvar čisto za res! Potem pa se ;e bratoma Wright posrečilo, da jima je z motornim letalom šlo po sreči in sta posekala parno letalo z bencinskim motorjem. Sedaj prevladuje Dieselov motor. Iz Amerike, dežele neomejenih možnosti, sedaj prihaja v svet novica, da sta brata George in Wil-liam B e s 1 e r na letališču v Oaklandu poskušala letalo, katero goni parni stroj. Ta stvar je tako po ceni in enostavna, da je čudo. Kajpada si nikari ne mislite, da je v letalo vdelan kak tak parni stroj, kakršne ste pod tem imenom videli doslej. Brata sta uvidela, da parni kotel lahko nadomešča čisto tanka ccv, ki pa mora biti primerno zvita in zložena. Vzela sta 150 m dolgo tanko cev in jo tako zvila ter zložila, da sta jo lahko postavila v trup letala, v posebno kurilnico. Potrebno vodo za napajanje stroja z močno sesalko stisnejo noter na eni strani. Na drugi strani pa uhaja ven že para v oba cilindra. Kurijo s cenenim kurilnim oljem, ki ga pritiskajo v kurilnico s posebnim pritiskom, in sicer čisto po malem, kar pospešuie gorenje. V eni minuti potem, ko si zakuril, že lahko odletiš. Propeler je nasajen kar na vijak. To »parno letalo« ne tehta več ko 80 kil. Težava je bila z vprašanjem, kako naj letalo nosi s seboj dovolj vode. Toda to vprašanje sla brata srečno rešila. Voda, ki je porabljena, odteka v posebno posodo, kjer sc zbtr» ter sc nato zopet segreje v paro itd. Novo parno letalo bo zelo poceni in bo tudi obratovanje malo stalo. Pa bolj cnstavno je ter manj v nevarnosti pred ognjem! Poleg tega to letalo ne bo povzročalo tistega strašnega brenčanja motorjev, ampak bo slišati le brnenje vrtečega sc propelerja, Posebna prednost tega stroja bo, da bo letalec brez nevarnosti propeler uporabil za neke vrste zavoro, ker se bo takoj začel nazaj obračati, če bo letalec to hotel. Na podlagi te možnosti ba letalcc letalo lahko takoj ustavil. Ko bo letalo začelo drseti po tleh, ga bo letalec po 5—6 metrih že lahko tudi ustavil. To so prednosti »letečega parnega stroja«. Vsekakor pa z nakupom še počakajmo, da prej vidimo, kako bo v resnici. \1 Prizori iz letalshih manevrov ivapaa tz zrana na An0iešhem Pred kratkim so se ob angleški obali vršili veliki pomorski manevri, pri katerih je sodelovalo 76 bombnih letal. Manevri so trajali dva dni. Prvi dan so bojne ladje napadle škotsko obalo, bombardirale luke, pristanišče itd. Drugi dan pa je armada s suhega poslala nad brodovje svoia letala. Ta napad iz zraka na brodovje je bil središče velikih manevrov. 76 letal je v 6 urah 10 krat napadlo bojne ladje. To so bili prizori, da je opazovalcu sapa zastajala. Angleški letalci so pokazali silno umetnost v letanju in tehniki, nepopisno drznost in izurjenost. Strokovnjaški ocenjevalci označujejo britske zračne sile za prve na svetu. Vse vaje in napadi so se kajpada vršili po določenih in enotnih navodilih. Napadajoče brodovie bojnih križark se po izvršenem napadu ni smelo razpršiti in naglo izginiti, ampak je moralo os4ati v območju določenega prostora. To je bilo vsekakor za brodovje zelo nevarno, ker »sovražna« letala so imela lažji posel. Vendar bi tudi razkropljeno brodovje ne bilo moglo uiti pred zasleduiočimi letali. Letalu, ki leti visoko v zraku, nič ne uide, če seveda ni oblakov in megle. Ko ie drugi dan letalstvo napadlo pomorske sile. ladje niso smele uporabljati najvišje naglice, da bi ušle napadom. Smele so voziti le z naglico 12 morskih milj na uro. Na drugi strani pa napadajočih letal ta dan niso skrivali ob laki, ker je bilo nebo popolnoma jasno. Tako so ladje svoje napadalce lahko že od daleč opazile in začele na nje streljati. Letala so napadala na dva načina: z bombami in torpedi. Letala so spuščala bombe iz velike višine, potem pa zopet čisto od blizu — vedno pa na drug napadalni način in zelo spretno. Z velike višine (3000—4000 metrov) so spuščala bombe letala, ki so letela z naglico 250 km na uro. Ta napad se je tako-le razvijal: 12 letal — vsako z 12 bom- Z elehtričaimi žarki nmMamiea draga, dajte nami vbogajme. Samo en dinar! Očka je reven, brezposeln dninar .. .< Ce bi domov praznih rok se vrnili, s palico bi jih od očka dobili; dinarčke mora imeti za žganje — brec. tega on ves nesrečen, bolan je. Kadar pomlad se zasmeje čez polje, tudi berački smo zidane volje: .ptički nam zvonko prepevajo z veje, v bose noge solnce božje nas greje. Kadar čez plain pa leden mraz zapiha, žalostna srca so naša in tiha: zebe na* do kosti. Nimamo suknje. V čevljih, v komolcih — povsod same luknje. Joj, da snežinke bi bili — kolački! To bi mastili se z njimi berački. Joj, da bi padali z neba — cekini 1 Hitro postali bi vsi bogatini. Očku kupili bi zvrhan sod žganja, sebi rožičev in fig in kostanja iin Se veliko palačo nekod — v njej vsak beraček bi našel svoj kot. Ničemumi kuža V kot vrgel bridko sabljico in vzel v naročje tablico j c naš slikarček Jožek. \'a stolček pa 9e ves vesel postavil mu je kot model •iaš lepi kuža Dožek. Ko svoje delo je končal, ponosno Jožek naš je vstal, pokazal sliko Došku. »Umetnost dol, umetnost gor — zanič je tale umotvor!« zabevskal pes je Jošku. »Sem mar to jaz? Takole grd? Saj imam gol>ček kakor krt... Fej, .vam tc bodi, Jožek!« In milo tuliti začel je razočarani model — naš ničemurni Dožek... M. Kunčič: Zamorske bajke in pripovedke (Poslovenil M. K.) Bridka pesem Angelčki jokajo — Majda ne uboga nič; mama je žalostna, očka pa gre po bič: »Čakaj me, čakaj, ti grdi otrok! Z bičem dobiš jih zdaj pika pok, poki« Majda pa se smeji: »Sem mar konjič? Šiba za otroke je, očka, ne bič.« »Dobro!« beseda je očkova mrka šibo pograbi — z njo Majdo našvrka--- ADgelčki jokajo, Majdica reva pa bridko pesem zdaj v kotu prepeva. V pekarni Dva dečka sta stopila v pekarno, »No, kai bi pa rada?« j« prijazno vpraša prodajalka. Dečka se vprašujoče spogledata. »Ali bi rada kruh?« ju prodajalka sprašuje dalje. »Koliko pa? Pol hleba ali cel hleb?« »Ne, kruha ne,« odgovori eden dečkov. • iogoče maslene Jemlje ali kifeljčke?« • Ne,« odkimata dečka. • Mogoče štruklje? Orehove ali rozinove?« Dečka poželjivo motrita štruklje in cmakata * jezikom. »Kolike deas.ri* pa vama ic dala mama s seboj?« »Nič,« odgovorita dečka. »Zakai pa vaju je potlej poslala sem?« Dečka po doigem obotavljanju odgovorita: »Mama bi rada vedela, kako pozno je, ker se fe naia tira ustavil*-' Zgodba o volku, ježu in gospodarju vrta Volk in jež sta prijateljsko živela skupaj. Ukvarjala sta se s poljedelstvom. Nekoč sla vsejala na svojo njivi čebulo. Ko je čebula dozorela, je jež vprašal volka: »Kaj 9i zdaj želiš? Dobro in pravo, ki je zgoraj, ali slabo in nepravo, ki je spodaj?« Kakor vidite, je jež hotel oslepariti volka in mu pustiti samo zelene liste od čebule, čebido pa pridržati zase. In volk se je res dal premotiti. Odgovoril je: »Dobro in pravo hočem; kaj naj počnem s slabim in nepravim?« »Kakor želiš, tako naj bo,« je dejal jež. »Samo glej, da se pozneje ne boš kesal.« »Ne bom se. Saj dobim dobro in pravo!« ga je zavrnil volk. »Torej požanji, kar je zgoraj!« mu je velel jež. Volk je požel stebla in liste od čebule, jež pa je izkopal čebulo iz zemlje ter jo položil na solnce, da bi se posušila. Tudi volk je skrbno razgrnil po-rezana stebla in liste od čebule po tleh. Ko je bil pridelek obeh posušen, je jež dejal volku: »Zdaj bom pa svoj pridelek izpehaL« »Kako pa se to naredi?« je vprašal volk. »Odpri oči in opazuj me pri delu, pa boš videl.« Ko je zapihal ugoden veter, je jež spet razprostrl čebulo po tleh in veter mu jo je kmalu lepo očistil nepotrebnih luščin in plevela. Volk je sledil ježevemu zgledu in razgrnil stebla in liste po tleh. Veter pa mu je vse skupaj raznesel im odpihal. Jež se je smejal neumnemu volku, pobral čebulo in jo odnesel domov. Tam je zlezel v udoben kotiček in se gostil. Drugo leto se je volk spet oglasil pri ježu: »Bratec, pokoncu! Čeprav si me lani grdo ogoljufal za pridelek, sem pripravljen še letos skupaj s teboj obdelati njivo.« »Dobro,« je rekel jež, »Naj nama bo sreča mila!« In sta z združenimi močmi njivo najprej zo-rala, potem pa posejala s pšenico. Ko je pšenica dozorela, je jež dejal volku: »Da mi ne boš pozneje spet očital, kako grdo sem te oslcparil, dobro premisli, kaj boš letos vzel: ali slabo in nepravo, ki je v zemlji, ali dobro in pravo, ki je nad zemljo.« Volk si je na tihem mislil: »Lansko leto si me ukanil, bratec, letos me ne boš.« In je odločno dejal: »Slabo in nepravo hočem, ki je v zemlji!« Jež mu je prigovarjal: »Nikar! Vzemi ono, kar je zgoraj!« »Hehe, topot me ne ukaniš, bratec!« se je zarezal volk. »Vem, kakšne zahrbtne namene imaš. Kar sem rekel, sem rekel. Ono hočem, kar je v zemlji.« Jež je začel glasno javkati in stokati, kakor da mu je silno hudo, ker bo letos volk odnesel dobro letino; na tihem pa se je kajon zadovoljno hehetal, da mu je neumni volk tudi topot nasedel. Volk je zaklical: »Bratec, na delol Vzemi, kar je tvojega, jaz pa vzamem, kar je mojega.« Jež se je lotil dela in potrgal vse pienično klasje, prazne bilke pa jc pustil volku. Ko sc je žito posušilo, ga je začel mlatiti. Pše-ničma zrna so padala na tla in jež jih je odnesel svoj dom. Volk, ki je ježa pozorno opazoval pri mlačvi, je sledil njegovemu zgledu in začel mlatiti kakor on. Slama pa je ostala slama. Jež je zadovoljno hrustal v svojem domku okusno žito, volk pa je jokal in se hudoval nad premetenim ježem. Ob pozni jeseni je volk predlagal ježu: »Pojdiva v sosednji vrt. Gospodarja ni doma, v vrtu pa je vse polno zrelih fig in sočnega grozdja,« »Pa pojdiva!« je dejal jež. In sta šla. Splazila sta se na vrt in začela z velikim tekom zobati sladko sadje. Jež se jc pri vsaki grozdni jagodi, ki jc je pozobal, vrnil k odprtini, skozi katero sta se splazila, da bi sc prepričal, čc se lahko še prerije ven. Odprtina je bila zelo ozka in jež se je bal, da bi moral ostati na vrtu, če bi se preveč najedel. Volk pa je toliko časa zobal grozdje, da je postal napet ko boben; potem se je spravil še nad fige in si tudi teh privoščil, da sc mu je trebuh odebelil kakor volu. Jež jc medtem zlezel skozi odprtino iz vrta. Ko je bil zunaj, jc nenadoma za/klical: »Otrok poganski — gospodar vrta prihaja!« Volk je stekel k odprtini, kolikor so ga nesle noge, in hotel smukniti ven. Pa je bila odprtina preozka za njegov široki trebuh . . . Ves prestrašen jc zaklical ježu: »Če veš, kaj je resnično prijateljstvo in bratstvo, mi zdajle hitro svetuj, kai naj storim!« Jež je pomislil in dejal: »Nič drugega ti ne morem v naglici svetovati ko bo, da sc iztegneš v jarku na vrtu in odpreš gobec, kakor da si mrtev. Ko pride gospodar vrta, tc bo zgrabil za rep in vrgel ven. Na ta način sc rešiš.« Volk je storil, kar mu jc svetoval jež. Ko je prišel gospodar vrta in zagledal v jarku ležečega volka, je vzkliknil: »Fej, požeruh! Tako se j« najedel, da je poginil.« In ga jc prijel za rep ter ga vrgel čez plot iz vrta. Volk je planil pokoncu in zbežal, gospodar vrta pa ie požugal za njim s pestjo in mu zagrozil: Ha, le počakaj! Sai te spoznani med volkovi. Oglej si rep, bratec, pa boš videl, kaj sc jc z njim zgodilo!« Volk si jc ogledni rep in videl, da manjka na njem nekaj dlake. Poklical ie iei» in mu potožil: Pazi, hudobni pes »Srečno sem se re&il, kakor si mi svetoval. Ko pa me je gospodar vrta zgrabil za rep, mi je iztrgal iz njega šop dlake. Potem mi je zagrozil, da pojde k volčjim sodnikoim In me zatoži; spoznal me bo takoj med drugimi volkovi, ker nimam več celega repa. Sodniki me bodo obsodili in povrniti bom moral gospodarju vrta vso škodo. Joj, joj, kaj oaij storim?« Jež ga je začel tolažiti: »Ne boj se, nič hudega ne bo. Ne pravi nikomur, kar se je zgodilo. Pojdi med svoje tovariše, skliči jih skupaj in jim reoi: Pri meni bo mlačva. Potrebujem mnogo delavcev.« Se tistega dne je sklical volk svoj« tovariše skupaj in jih prosil, naj bi mlatili pri njem za dobro plačilo. Priglasili so se vsi in naš znanec jih je odvedel.k ježu. Jež jim je zvezal repe skupaj ter jim ukazal, naj krepko stopajo po slami, da pre-mlatr.jo slamo. Medtem, ko so volkovi gazili in teptali slamo, kakor da jo mlatijo, jo je jež mahnil It lovskemu psu in mu dejal: »Veselo novioo imam zate. Volkovi mlatijo. Pridi in naženi jih!« (Konec prihodnjo nedeljo.) Haa-Hii V nekem mestu je živel mož belega rodu. Bil je velik skopuh in slepar. Najemal je revne zamorce za težko delo in jim obljubljal dobro plačilo. Na koncu meseca pa jc vsakemu poseDej uk a zal: »Pojdi na trg in mi prinesi dve reči; če ju nc prineseš, ne dobiš plačila!« Na ta način je osleparil že mnogo ljudi. Nekoč je povabil mladega zamorčka, naj stopi k njemu v službo. Zamorček je bil zadovoljen. ŠeJ je z njim in marljivo delal ves mesec. Ko je bil mesec pri kraju, je zahteval od gospodarja plačilo. Ta pa mu je velel: »Pojdi na trg in mi prinesi Haa-Hii, potem dobiš plačilo.« Zamorček je dolgo tuhtal in ugibal, kaj bi bilo »Haa-Hii«. Potem se mu je posvetilo v glaivi in zadovoljno se je zaTežal: »Aha, že vem. Beli gospod bo dobil, kar si želi.« In se jc odpravil na pot. S seboij je vzel črno steklenico. Spotoma je ujel sršena in ga zaprl v steklenico. Potem je ujel še škorpijona in ga prav tako potlačil v steklenico. Steklenico je dobro zamašil, se vrnil z njo h gospodarju in mu dejal: *Beli gospod, tukaj imate Haa-Hii!« Mož se jc zavzel in vprašal: »No, kaj je Haa?« »Vteknite prst v steklenico, pa boste videli!« je odgovoril zamorček. Mož je vtaknil prst v steklenico — in od bolečine divje zakričal: »Ha-a-al« Sršen ga je pičil v prst... Zamorček se je zasmejal in dejal: »Beli gospod je našel Haa! Hii je tudi v steklenici!« Mož se je potuhnil in rekel: »Imam že Haa-ja dovoljl Hii obdrži zase!« In je zvitemu zamorčku pošteno izplačal, kar mu jc bil dolžan ter odšel svojo pot. Šakal in jež Jež in šakal sta sklenila .prijateljstvo. Prvi je vprašal drugega: »Koliko zvijač poznaš?« »Devetdeset in enaindevetdesete pol,« se je pobahal šakal. »In koliko jih poznaš ti?« »Jaz poznam samo pol zvijače,« je skromno odgovoril jež. Šla sta svojo pot dalje. Okoli polnoči sta dospela do samotne pristave. Izvohala sta klet, v kateri je bilo vse polno sveže zelenjave. Zlezla sta skozi odprtino vanjo in si privoščila vsega, da sta bila sita kakor boben. Tedaj jc jež prosil šakala: »Skloni se malo, bratec, da zlezem na tvojo glavo in pogledam skozi okno, če je vse varno.« Šakal ga jc ubogal. Jež je zlezel na njegovo glavo in odondod — smuk! skozi odprtino na prosto. Pomolil je glavo nazaj v klet in zaklical šakalu, ki je ostal notri: »Stori zdaj še ti, kakor veš in znaš! Vidiš, jaz, ki poznam samo pol zvijače, sem se srečno izmuznil, ti pa, ki poznaš devetdeset zvijač in emain-devetdesete pol — se ne moreš niti iz kleti rešiti.« Lev, hijena in fisica Lev, hijena in lisica so sc zmenili, da odidejo skupaj na 'ov. In so šli in ulovili tolsto ovco. Lev je velel: »Bratovsko si jo razdelimol« Hijena je začela: »Zadnji del ovcc jc moj, sprednji del dobi lev, drobovje in noge pa ostanejo lisici.« Lev s. jc razsrdil. Dvignil je težko šapo in izbil hijeni eno oko. Potem je ukazal lisici: »Deli til« Lisica sc jc plašno potuhnila in dejala: »Glava, drobovje in noge so zame in za hijeno, vse drugo dobi lev.« »Kdo te jc naučil tako modro deliti?« jo je z občudovanjem vprašal ler. »Oko hijene!« ie odgovorila lisica. Konec: A pujsek se ni zaletel, kakor bi si kdo mislil, v debelo prodajalko Mino, nego je smuknil mimo nje dalje. Pač pa se je zaletel vanjo pujskov preganjalec — kuža Pazi in sicer tako nerodno in nesrečno, da je debela prodajalka vsa prestrašena ob visela na njem. Lahko si mislite, kako so se ljudje čudili in smejali pr »čudnemu jezdecu ,.. Nekaj drugih rešitev Ivan Flandja, dijak I. razr. gimn, v Novem mestu: Pujsek se je zaletel v debelo Mino. Debela Mina se je prekucnila na tla. Ko je to videl mestni policaj Cefizellj, je hrabro zgrabil pujska za uhlje in ga odgnal na policijo. Tam so pujska zaprli za 14 ur. Ko je gospodar izvedel za nesrečno pujskovo usodo, je prišel ponj na policijo in povrnil vso škodo, ki jo je pujsek naredil. Medtem pa jc ko-njederec ujel hudobnega psa Pazija, ker ni imel znamke na vratu, ter ga odvedel s seboj • ,, G. S c 1 i g e r , dijak I. razr. girnn., Vrhnika: V debelo Mino pujsek sc ubogi zaleti in skrije se za njo, da ga Pazi nc ulovi. Debela Mina psa nažene, a pujska hitro s sabo odžene. Doma so ga zaklali in z njim se posladkali. Tako prišel je oče Martin ob pujska, joj, navrh šc ljuti stražnik odgnal ga jc s seboj ... Cvetka Benkovič, učenka tU. razr. v Šibeniku: Pujsek se je zaprašil naravnost v košare debele prodajalke Mine in jih prevrnil. Hruške in jabolka so se zakotalila po tleh. To so videli brezposelni in otroci ter začeli hitro pobirati sadje. Ko je na Minino javkanjc pritekel odnekod stražnik, ni bilo nobenega jabolka in nobene hruške več na tleh; vse so odnesii... Stražnik je tedaj pograbil psa Pazija in pujska in ju ponosno odgnal na policijo. Oba prideta pred sodišče, kjer se bosta morala zagovarjati za svoja nepremišljena dejanja. Pujsek bo najbrž oproščen, ker je prevrnil košare v silobranu, Pazija pa čaka ostra kazen: tri dni zapora mu nc uide, če ne bo imel kakšnega posebno spretnega zagovarnika, ki bo dokazal, da je pujsek preganjal Pazija in ne Pazi pujska... Darinka (priimek nečitljiv), učenka II. razr. vadnice v Mariboru: Pujsek se je zakadil debeli Mini pod noge in ona se je naenkrat znašla na njem. Pujsek je s svojimi debelim jezdecem prestrašen tekel dalje. Pritekel je do neke reke. Na strmem bregu mu jc spodrsnilo in prckucnil se je v vodo z Mino VTed. Ljudje so pritekli in se grohotali na vse grlo ob tem nenavadnem prizoru. Šele potem, ko so se nasmejali do sitega, so potegnili nesrečno prodajalko Mino in pujska iz vode. V tem hipu jc pritekel pes Pazi in ko ga je Mina zagledala, je pograbila korobač in ga na-mlatila, da si bo dobro zapomnil, kdaj je preganjal nedolžnega pujska in spravil Mimo v takšen neroden položaj ... Stanko Gomionik, učenec (7) razr., Otok, p. Ormož: Prodajalka Mina je v zadnjem trenutku zapazila nevarnost, ki se ji jc bližala. Urno je skočila i za košaro s sadjem. Pujsek se je namesto v Mino zaletel v košaro. Košara se jc prevrnila na prodajalko Mino, ki je z velikim trudom spet zlezla Izpod nje. Ljudje so prihitela in začeli na vso sapo spraševati, ka,j se je zgodilo. Medtem pa sc je pujsek srečno preril skori množico in utekel .tvojemv preganjalcu — hudobnemu psu Paziju ... Tonček Grabrijan, učenec III. razr. v Mariboru: Ko je pujsek pritekel do debele prodajalke Mine, ga je ta hitro zgrabila za repek in pridržala. Kuža Pazi pa si je tedaj mislil: »Aha, zdaj ga bom pa lahko!« In se je zaprašil vanj. Mina pa jc zgrabila najdebelejše jabolko v svoji košari in ga vrgla Paziju s tako silo v gobček, da je milo zacvilil in jo odkuril... Medtem so pritekli oče Martin im sc hrabri Mini lepo zahvalili, da jim je rešila pujska pred hudobnim preganjalcem. Stisnili so ji nekaj svetlega v roke in hitro odšli s pujskom naprej. Ko je debela prodajalka Mina potem vsa srečna pogledala, koliko so jn oče Martin dali, je na svoje veliko presenečenje in jezo videla, da so j: namesto srebrnika za 50 Din — stisnili staro avstrijsko medaljo v roko... ★ Razen teh so nam poslali posrečene reSitve Se drugi, katerih spise pa zaradi pomanjkanja prostora ne moremo objaviti. Naj se zadovoljijo z imeni: Mitja Mejak, učenec II. razr. v Mokronogu, Milan Pintar, učcnec (?) razr. v Žalcu; Jožek Ur-bančič, učcnec IV. razr. v Kranju; Franc Bizjak, učenec V. razr. v Celju; Mirko Vernik, učenec III. razr. v Mariboru; Stanko Šalter, učenec V. razr. v Belgradu; Janko Mihcvc, učenec IV. razr. v Zagrebu; Milan Krcgar, učencc II. razr,, in Stanke Šlibar, učenec V. razr. v Ljubljani. Nagrada je bila prisojena Cvetki Benkovič, učenki III. razr. v Šibeniku (Radio stenica). Dobi lepe jaaclce. Previsoko jc. Neki čevljarski vajenec gre po mestni ulici in grdu pljuje v izložbena okna. Ko pljune tudi v okno nekega peka, ga ta ozmerja: 'Ali te tli sram, paglavec? Kaj bi dejala tvoja mati, če bi jaz. takole pljuval v njeno okno?« Nič ne bi dejala,., se jc zarežal paglavcc. »Stanujemo namreč pod streho v petnadstropni hiši!« Nehote uganil. Učitelj: »No, Francck, ali mi veš povedati, ka-1 terc tri besede učenci najbolj pogosto rabijo?« Francek: »Jaz ne vem.« Učitelj: »Da, da — prav te tri besede!« Jok je glavno. Gospod: »No, Mihec, ali tvoj bratec že zna govoriti?« Mihec: »Nc. Saj mu tudi ni treba znati. Sam« zajokati mu ie treba, oa dobi vse. kar hoče.« DELAVSKI VESTNIK 99 Za nov red u Napisal dr. Andrej Gosar. Založila Družba svetega Mohorja. Doktor Andrej Gosar nam je napisal knjigo, kakršne ne premorejo niti veliki in bogati evropski narodi, knjigo, ki je dokaz, da sc mi katoliški Slovenci zavedamo usodne odgovornosti pred Bogom, slovenskim ljudstvom in pred vso zgodovino radi vseh težkih vprašanj današnje dobe. Ta_ knjiga je vidno znamenje novega katoliškega socialnega pokreta, ki vstaja in raste z dneva v dan, se širi med vsemi stanovi in poskuša postaviti temelje, ki so potrebni za to, da se ustvari nov družabni red. Vsi Slovenci moramo biti te knjige silno veseli. Posebno veseli pa morajo biti te knjige vsi slovenski izobraženci, kulturni in socialni delavci in mladina, ki ji je reforma današnjega družabnega reda osrednje vprašanje med vsemi še nerešenimi vprašanji. Sedaj imamo smernice in kažipot v našem slovenskem jeziku. S knjigo dr. Gosarja smo dobili Slovenci znanstveno utemeljen in strogo sistematično zaokrožen krščanski socialni nazor, ki je zajel vse aktualne družabne in zlasti še vse družabno gospodarske probleme naše dobe ter jih rešil popolnoma v soglasju z modernim življenjem, njegovimi potrebami in zahtevami. Knjiga, ki nam jo Mohorjeva družba pravkar razpošilja, obsega samo prvi del celotnega sistema, drugi del izide pozneje in bo obravnaval cilje in pota krščanskega socialnega aktivizma. O čem govori prvi del? Predvsem moramo povedati, da je knjiga silno obširna — obsega skoraj 600 strani večjega for- Ije kaže na stremljenja in napore katoliške Cerkve, posebno papežev Leona XIII. in Pija XI., ki sta se energično lotila dela za reformo današnjega družabnega reda. O okrožnici »(Juadragesimo anno« pravi, da se odlikuje po tem, da je ravno najvažnejša socialna vprašanja naše dobe zajela na povsem sodoben način. Razčistila in razpršila je mnogo nejasnosti in dvomov, ki so prej mučili najboljše kristjane, V uvodu govori dr. Gosar o človeku, družbi in družabnem življenju. Dalje o družabnem redu, kjer poda razvoj družabnega reda od starega veka, preko dobe fevdalizma in cchovstva do moderne demokratične in kapitalistične dobe. Nalo govori ' o postanku in bistvu ter o vzrokih socialnega vprašanja, o reformi družbe ter o različnih vidikih za reformo sodobne družbe. Uvod zaključuje poglavje o krščanskem socialnem aktivizmu, to je o pokre-tu, ki mora zajeti vse katoličane, če hočemo res ustvariti nov družabni red. V osnovah pa nam dr. Gosar prikazuje troje osnov krščanskega socialnega aktivizma in sicer najprej modroslovne in etične osnove krščanskega socialnega aktivizma. To so osnove, ki izvirajo iz naše vere in ki so izražene v posameznih prošnjah očenaša in v zapovedi ljubezni. Razlaga očenaša je nekaj edinstvenegal Dalje govori o socioloških in gospodarskih osnovah krščanskega socialnega aktivizma. Tu je govor o občestvih, stanovski vzajemnosti, razrednem boju ter o nujnosti borbe v dru- ZENA I DOM Tudi žene morajo dohiti svoje zastopstvo Polagoma, pa vendar dokaj jasno se začrtava v bodočnosti stanovski red koi gospodarsko socialna oblika življenja v državnih enotah. Tudi v naši državi sc snujejo mimo maloštevilnih prejšnjih vedno nove stanovske korporacije, stanovski za-stopi. Imamo žc zbornico za trgovino, obrt in industrijo, odvetniško zbornico, zdravniško zbornico in delavsko zbornico. Prvi nadaljni člen v tem kolu stanovskih zastopov bo nedvomno kmetijska zbornica, V vseh teh stanovih korenini tudi sorazmerni del ženstva, bodisi posredno — po svojih starših ali možeh — bodisi neposredno (izvzemši odvetniško zbornico) po svojem lastnem pridobitnem poklicu. Razen v delavski zbornici pa se prepušča zastopstvo stanovslcih koristi povsem mofkemu. Zakonodajalec je moral biti pač mnenja, da sc moški in ženski interesi v taistem stanu popolnoma krijejo ali pa. da žena za nastop v javnosti ni sposobna ali poklicana. Vsekakor imajo žene priliko, da povedo svoje mnenje in zahteve v strokovnih organizacijah, v katerih je pač redno kak član stanovske korporacije. zbornice. Jasno pa je, da v bodoče ne bo moglo ostati brez posebnega ženskega zastopstva v kolu naše narodnogospodarske organizacije v obliki stanovskih zbornic. Konzum in gospodinjstvo sta danes splošno priznana kol važna činitelja narodnega go- i spadajo: poklicno posvetovanje, ustroj in vpraša-' nja delovnega posredovanja za ženstvo, dalje trgo-| vina i obrt, rokodelstvo, umetna obrt, odnosi med ; industrijo in domačo obrtjo in celokupno poprišče ; vprašanj, ki se tičejo delodajalk in delojemalk. Še-I steniu odseku je prepuščeno žensko vprašanje v I ožjem zmislu, posebno, v kolikor posega v kulturno in socialno območje. Mimo vsega tega pa »imej j država v ženski gospodarski zbornici instrument, i da ponese po ženi svoje narodnopolitične in na-I rodnogospodarske misli v najširše ljudske množi-' ce«, kakor je ob ustanovitvi izjavila norodnosocial-i na ženska voditeljica Martha Warnecke. Vse tu označene naloge ima ženstvo po vseh j kulturnih narodih in državah in se ie zakonodajal-| ccm le čuditi, da tega še niso povsodi uvideli in ' niso poskrbeli, da bi se ženstvo teh svojih nalog , resnobno zavedlo in zan:e usposobilo. Čuditi se jc, da straši v javnosti šc vedno toliko dokazov, da se vrednoti žena še vedno le kot predmet ugodja za [ drugi spol (lilej reklamo za lepotilna sredstva!), v I tem ko trka trdo življcnic sedanjosti in prihodnjo-. sti neusmiljeno na vrata in zahteva resnega hotenja in napora vsakogar in prav posebno tudi ženstva. Ne smemo se motiti: samo narodi, ki so vseskozi prešinjeni z močno voljo do življenja in pripravljeni na vsak napor in vsako žrtev, ki zavestno in dosledno iztrebljajo iz svoje srede vsako inehkužnost in vse trote, ne glede na spol, samo tn da ima naše h _ ___________„ ________„___ m ne le špecerijsko ampak tudi manufakturno blago, čevlje, galanterijo i. t.d. kdor ne dobi tam zaželjenega blaga, naj se oglasi v našem numufaktiirnem oddelku, Kongresni trg št. 2, —------ DRUŠTVO v zalogi Po prodajalnah ni velike izbere Cene nizdlagi krščanske pravičnosti zahtevati od svojega delodajalca za pošteno delo toliko plače, da bo lahko preživljal sebe in svojo družino. Tako naziranje je pa gotovo zmotno. Kajti pravica do človeka vrednega življenja za poedinca in njegovo družino je čisto splošna in nima sama na sebi z razmerjem delavca do njegovega delodajalca ničesar skupnega. Res je, da ima pravico do primernega, človeka vrednega življenja prav vsak človek, tudi n. pr. če je bolan ali kako drugače za delo nesposoben Ioda to je zadeva, ki zavisi od splošne družabne reforme. Delavec je namreč od svojega delodajalca upravičen zahtevati le protivrednost za ono, kar jc naredil, in sicer toliko, kolikor je njegovo delo vredno, nič manj, nič več. Moderni podjetnik namreč ne odločuje sam, ali bo mogel v vsakem slučaju svojim delavcem dali take mezde, ki bi zadoščale ludi za j>rimerno preživljanje njihovih družin. To zavisi vedno le od konjunkture, narodnega ali celo od svetovnega gospodarstva. Razmerje modernega delavstva do podjetnikov ni navadna, čisto zasebna zadeva, marveč ima socialen značaj. Na obstoju in razvoju podjetja so zainteresirani — četudi ne vselej enako vsi, podjetniki in delavci. Ne samo, da je zahteva jx) družinski mezdi dejansko večkrat neizvedljiva, tudi hasnila bi le nialo ali nič. Delavci bi zaradi tega ne dobili primernih plač, ker bi jih pač podjetnik ne mogel izplačevati — ali bi pa podjetje propadlo. Delavec sme sicer v vsakem slučaju zahtevati, da se mu ustvari možnost človeka vrednega življe: nja. Toda tega ne sme uveljavljati vedno le nasproti svojemu delodajalcu, marveč mora to terjati od organizirane človeške družbe. Ta je dolžna, da s primerno gospodarsko politiko, s socialnim zavarovanjem zajamči ono, česar mu njegov delodajalec ne more dati. Delavci se danes plačujejo v denarju in sicer sproti tedensko. V tako kratkih obrokih pa je dejansko nemogoče določiti, koliko ie vredno povprečno delo, ki ga je posamezen delavec prispeval k vrednosti izdelkov in koliko odpade na surovine in stroje. Ce noče jx)djetnik zabresti.v težak položaj, mora zaradi tega previdno računali in paziti, da ne izplačuje delavcem sproti preveč. Točno se pokaže šele pri računskem zaključku, koliko so bili delavci pri mezdah prikrajšani. — Ako hočemo, da dobijo delavci svoj pravični delež, tedaj jim moramo priznali pravico do primerne udeležbe na čistem dobičku, ki ga podjetje napravi. Pa to še ni vse. Vsled prenizkih plač puščajo delavci v podjetju teden za tednom del svojega zaslužka, ki ima za podjetje sorazmerno isti j>omen kol podjetnikov obratni kapital. Kakor pa ima podjetnik pravico, da s svojim kapitalom sam gospodari, prav tako morajo tudi delavci imeti priliko in možnost, da s svojim premoženjem, ki jc neprostovoljno vloženo v podjetje, sami razpolagajo. Delavci morajo torej imeti vpogled v poslovanje podjetja in biti udeleženi pri njegovem vodstvu. Socialne programe, načrte, ne delamo zaradi teda, da bi hoteli načelo krščanske pravičnosti nadomestiti s kakim drugim pravilom, marveč le. da jasno in določno povemo, kaj iz lega načela v obstoječih eospodarskih razmerah nujno sledi. So Vudie . .. So ljudje, ki so pravi umetniki v tolažbi — sa-I mega sebe. N. pr. njihovim pedjetjem ali pokretom ! gre vedno slabše in tedaj razglase strmečemu sve-I tu novico, da pravzaprav tega niso oni krivi, am-I pak čas, razmere in ljudje. Ampak bo že bolje, | pravijo, konec bo sigurno zmagovit. So zopet drugi ljudje, ki pravijo, da so na-■ čelni in brezkompromisni kadarkoli in s komurkoli, i Tudi to novico razglase v svojem glasilu. Seveda j jih to nc moti, da sklenejo isti trenotek kompro-| mis s komurkoli — magari z nasilnimi fašisti aH | marksisti itd. Pa tudi taki ljudje so, ki radi brskajo po sta-I rih ropotarnicah, da privlečejo iz njih kako po-j drtijc, jo prebarvao in ponudijo strmečemu svetu j kot veliko novotarijo. Na to podrtijo napišejo celo I letnico — takole eno leto naprej, na primer 1934 in dajo kak mičen naslov: Naš svetovni nazor. So ljudje, ki se pa vsemu temu iskreno smejejo. Se nehaj vprašanj iz pokojninskega zavarovanja nameščencem Dosedaj smo si na tem incstu ogledali kdo mora biti zavarovan pri pokojninskem zavodu za nameščence in do kakšnih podpor ima pravico. Danes si hočemo ogledati šc nekaj vprašanj. Zavarovanec, ki je izstopil iz zavarovanju zavezane službe, se smatra še poldrugo leto za upravičenca, tako da ima on in njegova rodbina šc pravico do rente, če zavarovanec v tem poldrugem letu postane nesposoben za poklic ali umre. Po poteku tega poldrugega leta izgubi pravico do rente in obdrži le še pravico, da se mu prejšnje zavarovanje vračuna v novo, ako zopet vstopi v zavarovanju zavezano službo. Zavarovanec, ki jc bil vsaj deset let zavarovan, si pa tudi po preteku poldrugega leta lahko varuje pravico do pokojnine s tem, da plačuje priznaino pristojbino po 3 Din na leto, in prejema potem on ali njegova rodbina rento, kadar so pogoji zanjo spolnjcni. Nameščcncc, ki je izstopil iz zavarovanju zavezane službe, pa lahko namesto povračila premij ali plačevanja pripoznalne pristojbine zavarovalne prispevke prostovoljno nadalje plačuje, s čimer sc seveda pravica do pokojnine sorazmerno sproti povišuje. Službeno dobo do 18. leta starosti nazaj, v kateri je bil kdo brez posla ali v službi, v kateri ni bil zavezan zavarovanju, ali pa ni bil v resnici zavarovan, si lahko dokupi tako, da sc mu ludi la doba šteje v pokojnino. Kdor jc bil zavarovan v nižjih plačilnih razredih z nižjimi premijami in želi, da se mu pokojnina nc računa po povprečni premiji vse dobe zavarovanja, marveč po kaki višji premiji, najbolje po zadnji najvišji premiji, lahko z dokupom zviša povprečno premijo. Za plačilo dokupne vsote dovoljuje Pokojninski zavod 36 mesečnih obrokov. Pri Pokojninskem zavodu za nameščence sc vsak zavarovanec v takozvanem oddelku za višje dajatve lahko zavaruje tudi za mnogo boljšo po-ko,nino nego je zakonita, in siccr n. pr. za pokojnino v višini zadnje mesečne plače žc po 35, 30, 25 itd. letih. Pokojninsko zavarovanje nameščencev je po sedanjem zakonu obvezno Ic v bivši Sloveniji in Dalmaciji. V drugih delih države pa službocta alci svoje namcščcncc lahko prostovoljno zavarujeo pri Pokojninskem zavodu za namcščcnce v Ljubljani. Brez dvoma bo pa tako kot glede drugih zadev tudi glede pokojninskega zavarovanja nameščencev zakonodaja končno izenačena in bo zavarovanje prisilno v vsej državi, kot je n. pr Sitdi žc na Češkoslovaškem. Poljskem, v Avstriji, Nemčiji in na Madjarskem spodarstva. Kdo naj ju zastopa, kdo naj sprejema, oziroma daje smernice za njuno pot, da ne križala narodnogospodarskih koristi, marveč jih podpirata — ako ne žene, gospodinje, v čijih rokah sta? A ženske naloge in dolžnosti v narodnem in državnem občestvu sc nikakor nc omejujejo na ti dve poprišči, marveč so znatno obsežnejše. Naj zaenkrat samo kratko navedemo, kako so tc naloge opredelili v ustroju prve ženske gospodarske zbornice v Nemčiji, ki jo jc ustanovil hainburšiki senat z zakonom z dne 13. maja 1933. Zbornica ima šest oddelkov. Prvi oddelek: Narodno gospodarstvo in kmetijstvo obdeluje vprašanja o ženski delovni dolžnosti, kolonizaciji, zračni zaščiti. Drugemu odseku so podrejena vprašanja, ki se tičejo gospodinjstva, gospodinj, domačih nameščcnccv ter njih vzgoje in šolanja. V tretji, četrti in peti oddelek taki narodi prcbijc:o preizkušnjo naših dni in do čakaio lepšo bodočnost. Sa;mo v enem jc pomanjkljiv program hambur-škega zgleda za ženski stanovski zastop: družine nikjer ne omenja. In vendar mora biti osrednja točka takega programa skrb za zaščito in prospeh družine. Toliko perečih vprašanj je — tudi zgolj socialnogospodarskih — ki bi se morala rešiti v družini prijaznem zmislu, a se zavlačujcio ali rešujejo polovičarsko, ker na merodajnih mestih ni nikogar, ki bi sc brezpogojno in neomejeno zavzel za koristi družine kot take. Sedanji položaj družine naravnost kriči po ženskem zastopstvu njenih naravnih pravic in koristi. Na to naj v naprej mislijo naše žene in naši zakonodajalci za čas, ko bomo tudi pri nas dopolnili vrzel stanovske organizacijo z žensko korporacijo. Prakiiena moderna igrača i." yum imrvfrrmiaKVBnatmv.n m—iiinwii Prav za prav sc ta dva pojma izključujeta, ker bi dejal, da mora biti igrača Ie privlačna, bodisi po barvi, obliki ali fantastični uporabnosti. Da pa utegne biti igrača vendarle tudi praktična, nc aa bi kaj izgubila na svoji privlačnosti, nam priča »plezalnica«, ki jo vidimo na sliki. V zimskih mesecih so posebno mestni otroci pravi jetniki v tesnih stanovanjih. Hitra rast jih sili k neprestanemu gibanju, zveranju, plezanju, pa nimajo prave prilike za to. Pohištva se staršem škoda zdi za njihove vaje, pa tudi primerno ni v ta namen. Tako so otroci odraslim in sami sebi v nadlego, pa tudi zdrav razvoj je nemogoč ali vsaj oviran. Ta izkušnja na lastnih otrocih je vzpodbudila nemškega zdravnika dr. Zschokeja, da jc zamislil igračo ali igralno pripravo, ki naj bi temu nedostatku kolikor mogoče odpoinogla. To se mu jc, kakor vidimo, izredno posrečilo. »Plezalnica« zavzema na tleh 1.5 kv. metra prostora, visoka je 1.40 m. Proti vrhu se tako zožuje, da vedno varno stoji, pa naj počno na njej otroci, kar hočejo. Na njej morejo otroci izvajati vse vrste telovadbo, vaditi in utrjevati vse mišice. Treba jim je zraven le šc mehkih telovadnih čevljev, ki so itak idealna obutev za sobo. »Plezalnica« sc da na najenostavnejši način iz-premeniti v lovski šotor ali indijanski »wigwam«, v cirkus ali prodajalno, v naselbinsko h šico in sploh v vse, kar si Ic more izmisliti otroška domišljija, nc da bi bilo prizadeto ostalo pohištvo in stanovanje. Kakšno olajšanje za materi A nc samo to! Ampak sc da plezalnica vrlo uporabiti ludi za otroško mizo, dalje kot tekališče za najmlajšega, ki se šele uči hoditi, za obešanje obleke in perila itd. Plezalnica je torej res vsestransko privlačna in vsestransko praktična. Seveda mora biti napravljena iz trdega, najbolje jesenovega lesa, trdno in lično. Kdor jo naroči pri mizarju, scve ne bo cc-nena — v Nemčiji jih prodajajo z vsemi dodatnimi pripravami po 70 mark; a ker jc njen ustroj tako enostaven, jo more izvršiti sam, kdor je lc mam mojstra v obdelovanju lesa. B«aaaBB«3aggqgBaB«BBnBannMa«BBtt MODNE NOVOSTI Žene, ki so s 25 leti zaničljivo izjavljale, da ne bodo nikdar vtikale nosu v lonec, so s 50 leti prepričane, da ima vsakdanja hrana velik vpliv na delovanje možganov; da — če se jim zdaj v kuhinji kaka jed posebno posreči, so na to ravno lako ponosne, kakor so bile v svoji mladosti, čc so dobro prestale izpit. Ellen Key. Najboljše knjige šo kuharske knjige. Večino drugih ne bi bilo Ircba pisati Ibsen. FOTOAPARATE tnptonnih tnrdk Zc/ss Ikon. tinden-*tnrk. Votgltiindpr ll'p/fa. ( erto itd itd mm nertno n zatoni KOTO T KGOV INA ITOOSI O V \i\SKF KNJIGARNE o /juhi lam Mikloiiiieuu ceslii J Obleka z jopo iz robidnično rdečega volnenega blaga s temnosivim krznom. Zraven čcpica iz istih snovi. Obleka z jopo iz sive voineninc s temnim krznom. Ovratnik sc more zavihati. Naš domači zdravnik {. R.-K. V /rasteh (menda dimljah) imate skeleče bolečine pri težjem delu, in sumite, da se vam dela kila. Najbolj verjetna je ta vaša domneva; mogoče pa so še katere druge nakaze, ki jih more razpoznati zdravnik, ki vas osebno preišče. M. M.-M. O vašem sporu i zdravnikom, ki se je zaključil tudi pred sodnijo z nepovoljnim, vi trdite krivičnim izidom za vas. ne vem skoraj nič, zakaj tudi vaši enostranski podatki so tako nedo-statni, da iz vašega obsežnega pisma meni ni razvidne, kaj se je sploh zgodilo, zato nimam niti podlage, da bi mogel presojati upravičenost vaše ogorčenosti proti zdravniku ali sodniku ali zdravniškim izvedencem, ki so iz kolegialnih ozirov varovali nevednega in nevrednega zdravnika. Vse kakor je pretirana vaša zahteva, naj kol katoliški mož, ki mu je prvo resnica in pravica, do dna osvetlim (pojasnim), zakaj prevaran bolnik ne doseže pravice in odškodnine v naših krajih in razmerah. Ta naša pomenkovalnica, ali če hočete posvetovalnica, je zdravstvena učilnica ali vzgojeval-nica, kjer se obravnavajo zdravstvene zadeve, ne spori, ki spadajo pred razsodišča z izvršno močjo. Vaše očitanje, češ, da tudi jaz zagovarjam opravičljive in neopravičljive pomote stanovskih tovarišev, ker pač spadam sam v tisto človeštvu nevarno svoja t, priobčujem, ne da bi se kakorkoli zagovarjal, razsodi naj širša javnost, če sem kdaj v teh vrstidi zapostavljal obče človeške koristi bolnikov stanovskim koristim zdravnikov. T. N. Lj. Počasno zastrupljenje ali razkrajanje krvi (kronična se psa) se javlja na zelo različne načine. Časih so v ospredju revmatična obolenja sklepov ali mišic, časih prihuljena vnetja srca ali obisti, časih nerazumljiva motenja splošnega počutenja kakor slabosti, potenje, slab tek ali nemirno spanje, težka glava ali splošna izčrpanost. Mnogokrat je vzrok očiten: zastarelo vnetje golta, nosnih duplin ali ušesa, morda celo žolčnika ali »slepiča«, večkrat pa treba izvor splošnemu obo lenju iskati, ki se skriva morda v gnoječi se zobni korenini ali v ponavljajočih se tvorih na hrbtu. Vse te ugotovitve in razpoznave se dajo zanesljivo napraviti samo v dobro urejenem zdravilišču ali večji bolnišnici, kjer so poleg zdravnikov-strokov-njakov tudi pripomočki za raziskavo (Rentgen in bakteriološki laboratorij). Vzdržujem se glede vašega primera vsakršnega nasveta, vi sami pie-iodite, kje in kako naj se smotrno izvrši vse. kar otme vašega miljenca iz mučnega položaja! A. O. C. Jetika da se starih ljudi ne loteva več ali da celo v njih ugaša? To splošno mnenje je zmotno, resnica je prav narobe! Čuda mnogo starih krehavcev in nadušnikov je jetičnih, ki so se jetike nalezli že v poznih letih ali se jim je stara skoraj ugasla jetika mlajših let na novo razplamtela, kakor da je veter razpihal žrjavico, tlečo pod pepelom. Dosti t. zv. prehladov, hrip, pljučnic in zarebrnic pri starejših ljudeh je jetične narave, tudi starostna onemoglost kot vzrok smrti je mnogokdaj samo lepši izraz za (etično izhira-nost. Stare ljudi, ki imajo kakršenkoli izmeček. ' treba priučiti, da skrbno in vestno ravnajo glede I pljuvanja, kašljanja in govorjenja, sicer jih Ireba kakorkoli osamiti (izolirati), da ne okužijo okolice. Posebno nevarni so stari kašljavci otrokom. ' ki se radi sučejo okoli dobrih starih mamic ali tetk ali očkov in stricev! M. T. Z. Receptov ne dajem na tem mestu že iz načelnih razlogov. Ako vam noče lekarnar napraviti sivega mazila brez zdravniškega recepta, je to njegova zadeva, in vam ne napravi mazila, ludi če mu prinesete na tem mestu natisnjen recept za sivo mazilo (ta recept pozna 011 še bolje od mene), zakaj veljaven recept, ki ga mora lekarnar izvršiti, mora imeti zapisano ime osebe, ki ji je zdravilo namenjeno, in pa podpis zdravnika. Ta je pa čisto neznan, kai pa ni škoda! Ista. Odpravljanje glist je različno način, ki drži za žive nitke , ne drži za druge vrste glist! K. S. R. Mokric ali Mokrica sta staroznani gori, edini tega imena; med ljudmi pa. posebno med otroki je neverjetno mnogo m o k r c e v in mokric. ki so sebi in drugim v nadlego in zadrego zavoljo neprostovoljnega, največ nočnega mokrenja. O teh stvareh je bilo že pisano v tem predelu vsaj dvakrat, letos menda še ne, zalo ponavljam, ker je nadlega na jesen in zimo češča in sitnejša. Ljubljanske dijaške gospodinje so imele v dobi, ko sem jaz hodil v šolo, baje uspešno sredstvo za mokrce, v kaši ali godlji, ki sta bili običajni dijaški večerji, so skuhale miš. Ne jamčim za uspešnost, zakaj pri petih gospodinjah, ki sem jih jaz imel. se lo sredstvo ni rabilo, tudi ga ne priporočam. Svetujem pa v vsakem primeru, da otroka ali človeka s to nadlogo preišče zdravnik, zakaj časih je treba posebnega zdravljenja, kakor v primerih razvojnih nakaz ali obolenja sečnega mehurja ali !>ri nočni padavici . Takšni primeri so. hvala Bogu, redkejši; običajni vzroki nočnemu mokrenju so jiregloboke sanje, nezdravo ležanje in preobilno pitje. Bolnik ne sme od poldneva naprej vžiti ne redke hrane ne pijače, v hladni letni dobi je lahko prestajati brez njih. Hudo žejo naj odpravi jabolko. Večerja naj bo zgodnja in lahka Predno leže, naj se bolnik temeljito izprazni. Ležišče bodi ne premehko in ne pretrdo, za zglavje je pernica naravnost škodljiva, noge pa noj bodo dobro odete. Bolnik naj leži na strani, ležanje vznak je kvarno. Da se navadi bolnik ležati na strani, treba mu všiti v spalno srajco sredi hrbta ali nižje Ird predmet (kamenček, droben oreh. breskovo kosi ali kaj podobnega), ki ga tudi v spanju sili, da spremeni hrbtno ležanje. Po dveurnem spanju treba bolnika zbuditi, da opravi svojo potrebo Če opazimo, da bolnik smrči, kar pomeni, da v globokem spanju diha skozi usta. treba dati pregledati bolniku nos in morebitno oviro odstraniti. Strahovanje bolnikov s lo nadlego več škodi kakor koristi, istotako ludi sramotenje nesrečnika, ki ga nadloga itak najbolj iare, pomaga pa sočutno osrčevanje in bodrenje, dn si bolnik sam pomaga. Bolnik naj se navadi, da leže spat s Irdnim sklepom: ko me začne tiščali, se zbudim čisto gotovo! Odločilne važnosti bodi vzgajanje zavesli, da more in mora vsakdo nadzirati in dopuščati hotna opravila svojega telesa vselej in ludi v spanju! S takšnim ravnanjem se da ozdravili in okrepiti v bo-lehavem človeku samozavest, ki je več vredna, ko devetindevedesel zdravil! Isti. Slanih za večerjo sinje ponekod ko dobro domače zdravilo zoper nočno mokrenje. lst: učinek ima menda dobro solieno presno maslo. Poskusile še vi in poročajte o uspehu čez 6 tednov! Kmetijski nasveti Kmetovalčeva opravila v prihodnjih 14 dneh Marsikje je že sneg zapadel in to za kmeta mnogo prezgodaj. Stelja za živino še ni pripravljena in drva za zimo še niso posekana. Ponekod čaka tudi na polju še delo, če nc spravljanje pridelkov, vsaj preoravanje strnišč. Kmet bo torej odslej mnogo navezan na dom, kjer mu pa tudi ne manjka opravil. Na domu. Ko je gospodar pregledal strehe, če kje ne puščajo, in jih zakrpal, je potem še ob stenah zamašil luknje in špranje, skozi katere bi mu veter pihal in donašal sneg v hlev, svinjak, pa tudi na skedenj. Zlasti mora paziti pri vratih, da pri odpiranju ne zapiha mrzli zrak živini pod noge, ker ta povzroči često obolenje nog. Ob slabem vremenu bo moral drva sekati in jih pripraviti za kurjavo. Orodje mora pregledati, očistiti, namazati in spraviti na določeno mesto. Kar je pokvarjenega, je staviti na stran, da se popravi, ko bo čas za to. Stroje je ponovno pregledati, namazati in jih zavarovati pred prahom. Če je gnojišče slabo, naj ga gospodar popravi, kajti pozimi ni vedno to mogoče. Poljedelstvo. Na njivah je ostalo še tupatam kai repe ali pese, ki jo bo treba čimprej ob ugodnem vremenu spraviti pod streho ali v zasipnice. Vanje pa pride samo popolnoma zdravo in nepokvarjeno korenje, da se prepreči gnitje. Sedaj se lahko mlati tudi ajda in fižol. Strnišča jc preorati za zimsko praho ter pustiti zemljo v odprti brazdi. To zaleže za pol gnojenja. Niti ena njiva ne sme ostati čez zimo nepreorana. Jesensko oranje 11« škoduje, tudi če orjemo mokro zemljo. Hlevskega gnoja pa ni sedaj voziti na njivo, ker je zemlja še jn-emokra. To delo pustimo za pozneje, ko bodo tla zamrzla ali vsaj deloma osušena. Travništvo. Sedaj jc nastopil najprikladnejši čas za gnojenje travnikov. Kompost ali dobro razkrojen gnoj razvozimo in raztrosimo po travnikih; prav lako apno, apneni prah ali lapor. Tudi umetna gnojila sedaj trosimo, zlasti Tomasovo žlindro, kalijevo sol, apneni dušik, seveda le tam, kjer sc lo dandanes še izplača. Vsakemu gnojenju travnikov pa mora slediti travniška brana, ki razrc;'c travno rušo, razdrobi gnoj in ga zmeša v zemljo. _ Če so gnojnične jame polne, razvozimo lahko tudi gnojnico po travnikih, četudi je za tako gnojenje bolj prikladna spomlad. — V kolikor vreme dopušča, začnemo slabe travnike in pašnike čistiti kamenja, grmovja in nepotrebnega drevja, ker s tem znatno povečamo in zboljšamo pridelek teh zemljišč. Odvodne jarke bo treba tudi očistiti in otrebiti ali nove urezati, da se prepreči zamočvr-ienje travnikov. — Čaa je nastopil za napravo sle-Ije: listje je grabiti, praprot kositi, smrečje sekati, seveda v kolikor nam vreme to dopušča. Živinoreja. Radi snega in splošno slabega vremena je živina navezana samo na hlevsko krmljenje, ki bo trajalo ves zimski čas do spomladi — približno 180 do 200 dni. Vso to dobo moraš vse vrste domače živine s perutnino vred prekrmiti s pridelanimi krmili — raznimi vrstami sena, slamo, dobrimi plevami, krompirjem, krmsko peso, repo, korenjem itd. Za govejo živino in konje pride pred vsem seno in slama v poštev, za prašiče pa okopa-vine (krompir, krmska pesa itd.). Ako še nisi, preceni vsaj približno, koliko posameznih krmil imaš v zalogi Vsak živinorejec mora točno poznati vsaj ob začetku zimskega hlevskega krmiienja živine, ako že ne prej, vse zaloge krmil, neglede na to, ali jih je pridelal veliko ali malo Le če veš za pridelek krmil, lahko preračunaš, kako boš sliaial s krmili, ali jih bo dovolj ali ne za primerno krmljenje do zopelne zelene krme in paše. Pri zadostnem pridelku sena lahko pride 15 kg ali tudi več sena na odraslo ali veliko govedo (500 kg žive teže). (Na eno glavo velikega goveda računaj po dve te-lici ali pet telet, enega do poldrugega konja ali dve žrebeti, deset ovac, štiri do pet prašičev.) Če pa je bil pridelek sena bolj slab, si prisiljen računati mnogo manj sena na veliko glavo živine. Najmanjša množina obsežnih krmil (sena, slame, plev), ki jo mora dobivati veliko govedo na dan, pa mora znašati vsaj 6 kg poleg drugih krmil (pesa, močna krmila itd.). Število glav živine uravnaj po množini pridelanih krmil že zdaj in nc šele potem, ko je že prepozno. Če pridelek obsežnih krmil ne znaša najmanj 6 kg na dan za vsako veliko govedo za vso dobo (180 do 200 dni) zimskega hlevskega krmljenja, potem je edino umestno, da že zdaj odpro-daš eno ali več glav živine ali pa čimprej dokupiš primanjkujoča krmila. Vedno je boljše, da imaš malo živine v hlevu, pa tisto dobro krmiš, kakor pa, da imaš v razmerju s krmili preveliko živine in jo le slabo krmiš. Računai tudi s tem, da boš moral 'del slame, ako ne vso, porabiti za nastil, če vreme nc bo dopuščalo napraviti drugovrstni nastil. Da slamo boljše izrabiš za nastiljanjc, jo tudi reži. Živino varuj v hlevu pred prepihom, vendar zrači dobro. Pomolzeno mleko odnosi takoj iz hleva, da sc ne navzame hlevskega duha. Skrbi ludi ob slabem vremenu za gibanje živali, zlasti brejih, da olajšaš skolitev. Telet ne odslavljaj prehitro in prezgodaj ter pomni, da jc za tele najboljše, najlečnejše in najnaravnejše močno krmilo — mleko; kar pri teletu zagrešiš, nikdar več ne popraviš. Za pitanje prašičev jc zdai najugodnejši čas. Ako le mogoče, sc med pitanjem večkrat prepričaj o teži prašičev. Šele potem boš lahko prav in uspešno pilal. — Misanjc ali menjava perja, ki se jc radi neugodnega vremena precej zavleklo, je pri kokoših večinoma pri koncu. Vrši se ptodn a, oziroma nakup prebranih mladih plemenskih kokoši, Nakupi si zdaj lepe in dobre živali, ako jih nimaš. Mladice so začele nesti, krmi in oskrbuj jih dobro. Uredi vse /.a zimsko nesenje kokoši. Čebele je pustiti pri miru; vsako razburjenje škoduje dobremu prezimovanju. Kdor ima na čelni strani čebelnjaka vrata, naj jih zapre, vsak čebelar pa privezne brade na panjih. Voščinc naj se zberejo in pripravijo za kuho. Kuhanje voska ie sitna reč in se rada jonesreč: onemu, ki ji ni vajen. Škoda je pa tudi prodajati lepe voščinc skorai zastonj. Kdor nima priprav za kuhnnie voska in no v bližini čebelarja, ki sc s lem ukvarja, bo storil še najboljše, ako lepe voščine ob priliki prinese v Ljubljano in jih v Društveni čebelami proda. Tam bodo plačane boljše kakor jih plačujejo razni me-dičarji in lectarji. Najlepše se pa po našem mišljenju da rešiti vprašanje kuhanja voska na ta način, da si čebelarji ene ali več vasi skupno nabaviio potrebne pripomočke, zlasti prvovrstno stiskalnico, ter sc s kuho ukvarja le eden, ki stvar razume in potem za vse kuha. Sadjarstvo. V drevesnici. Vlažen sneg, ki zapade na listje okulantov, lahko napravi s svojo težo v drevesnici mnogo škode, ker polomi vejice ali celo okulnnle same. Zato jc potrebno v jeseni čimprej osmukali listje z okulantov. Tako pravočasno smukanje listja pospešuje tudi zoritev lesa. Ako v jeseni nismo globoko prekopal' drevesnice, to lahko izvršimo v teku zime, ako bo le za to delo vreme ugodno. V primeru ugodnega vremena izkopavamo lahko tudi pozimi sadna drevet, ca. Pri lem delu moramo biti previdni, da razne sorte drevia ne zameniamo. Pri razbiranje drevja v prvo in drugorazredno, moramo biti stiogi in natančni. Neograjene drevesnice moramo na vsak način ograditi tako, da dolgouhec ne more do drevesc. — V sadonosniku. Ako hočemo, da nam sadno drevje ostane zdravo in rodovitno, je potrebno, da ga izdatno j>ognojimo. Najboljše gnojilo za vsako rastlino je hlevski gnoj. Okrog sadnega drevesa pod kapom krone izkopljemo pol do en meter širok jarek, ki ne sme biti preglobok. V ta jarek namečemo. primerno količino hlevskega gnoia in pokrijemo nato jarek z zemljo. Od umetnih gnojil je prav dober nitrofoskal. Vlažen in težak sneg moramo stresati z dreves, da nam radi teže ne polomi drevesnih vrhov. Sadno drevje poškropimo še pred zimo z arbonnoro in sicer jablane in hruške z 10—12 odstotno, a slive, breskve in marelice z 6—8 odstotno raztopino. Pred škropljenjem moramo z debel in debelejših vej ostrgati staro skorjo, mah in lišaje. To delo opravimo naj-bobše z drevesnimi strguljami in žičnimi ščetmi. Dobro je, da debla in debelejše veje namažemo z močnejšo arborinovo raztopino, v kateri je 20 do 25 odstotkov arborina. Kdor si radi pomanjkanja denarnih sredstev ne more nabaviti imenovano škropivo, naj vsaj očiščena debla in debelejše veje namaže z mešanico iz vode, kravjaka, apna in ilovice. Drevje', namazano s lo mešanico, je bolj varno pred pozelio. Skrajni čas je, da na debla navežemo lepljive pasove, odstranimo in sežgemo suhe in bolne veje ter posušena drevesa, da dalje zavarujemo drevje pred zajcem, suhe (bolne! plodove pa oeberemo z dreves in sežgemo. Sadno drcv:c sadimo lahko v jeseni, pozimi in spomladi. Zimsko sajene ima zlasti to prednost pred spomladanskim, da lahko delo izvršimo v onem času, ko počivajo več ali manj druga dela. Vinarstvo. V vinogradu. Vinograde moramo v jeseni globoko |>rekopati. Kjer je trta oslabela, moramo vinograde izdatno pogno iti, da sc trta zopet opomore. Tudi v vinogradu koristi največ hlevski gnoj, kompost, od umetnih gnojil pa nitrofoskal. Ko gnojimo vinograd, raztrosimo gnoj po celi površini in ga nato globoko podkopljemo. Ko je kop v vinogradu končana, je dobro, da na-pravltro v strmih legali počez odvodne jarke, da nam ob večjem nalivu ne odnaša voda zemlje. — V kleti. Ako je sladki mošt prenehal kipeti, je znamenje, da kvasnicam primanjkuje zraka ali toplote; zato je potrebno v hbdnib kleteh segreti zrak s tem, da postavimo peč v kleti na primernem mestu in s kurjenjem segrejemo klet. Zrak do- Prlpun^amo Vara natboliše Šivalne strole In kolesa fldler - (i K IT'/; N Eli Svlc»r*kl pletilni -troji •>L,BIRI) . Kranjn: *d1no le pri ivrdki Trgonn« Lertfnik Jos. Peteline, Ljubljana r.a rod o relef. »i. 2ois l!rpzii!a^<*n iionk v vegeiijii. relef. ta. zois VeAletnu lamstv*. damo moštu na ta način, da mošt v sodu premešamo s čistim kolom, da iztočimo nekoliko škafov mošta iz soda in ga nato ponovno vlijemo v sod, ali pa, da enostavno potisnemo zrak v sod z navadno vinsko sesalko Vsak vinogradnik naj pazi, da mu mošt že v jeseni čimprej in dobro prevre. Sode, v katerih je mošt že povrel, zalijemo do vrba in narahlo zamašimo. V kleti skrbi za največjo snago in red. Vrtnarstvo. Slabo vreme, dež in sneg, jc zaključilo vsa dela na vrtu. Vendar smemo pričakovati še prilike, da pospravimo z vrta to, kar nam je tamkaj še ostalo. Potem imamo samo še gredice prekopati, po možnosti jih še prej pognojiti s hlevskim gnojem, kompostom ali straniščnico. Tam, kjer so ilovnate zemlje in se ob cestah zbira cestno blato, je to za vrt izvrstno gnojilo, ki ga je na-voziti in zmešati z vrtno zemljo. Kar i je na vrtu ostalo neporabne zelenjave, plevela in drugih odpadkov, je najbolje, če jih spravimo na kup za napravo komposta. Tako mnogo bolj zaleže, kakor če to fiodkopljemo. Pravni nasveti Neizplačane dote. K. J. L. Brat. prevzemnik domačega posestva, se je ostalim bratom zavezal izplačali dote pol leta po pogodbi. Ker ste verovali in zaupali, svoje pravice niste vknjižili. Med tem se je brat zadolžil, razglašen je bil zakon o zaščiti kmetov in vprašate, če lahko sedaj iztožite dolg. — Če je bila izročilna [jogodba napravljena pri notarju, potem lahko na temelju take izročilne pogodbe pri sodišču zahtevate vknjižbo že zapadle dote. Če ne, morate pač tožiti io službeni dolžnosti, morajo orožmiki javiti sodišču, dočim morajo za ostala kaznjiva dejanja, ki se preganjajo le na oškodovančev predlog, čakati, da stavi oškodovanec predlog za preganjanje. Če oškodovančevega predloga ni, sploh sodišče nc sme postopati. Če je tatvina izvršena v nuji in so ukradene stvari vredne največ 300 Din, oziroma tatvine med zakonci, med predniki in p>o-tonici, prikrivanje stvari, ki izvirajo iz gornjih tatvin, utaje, vse to oblast šele preganja, če oškodovanec sam zahteva in stavi tak predlog orožnikom ali pri sodišču. — Če mislite, da je storjeno kaznjivo dejanje, ki ga orožniki niso prijavili, lahko napišete ovadbo in jo pošljete okrajnemu sodišču ali pa državnemu tožilcu v Ljubljano. Priposestvovanje meje v gozdu. I. R. B. in L. P. Imate gozd, ki ga uživate v sedanjem obsegu že 30 let. Ker meiaš trdi, da je j>o mapi Vašega sveta manj, njegovega pa več, hoče, da prestavite mejo po mapni meji. Ali je ta zahteva upravičena? — Čc ste Vaš gozd s sedanjimi mejami vživali mirno in javno že 30 let, potem ste si sedaniji obseg pn-posestvovali radi 30 letnega vživamja. Po zakonu se s 30 letnim mirnim vživanjem priposestvuje svet brez ozira, če je to travnik, polje ali pa gozd. Pravica obračanja živine pri oranju. L Č. T. Lastnica ste njive, ki jo orjete nad 30 let in obračate pri oranju že nad 30 let živino po parceli, ki ie last soseda, kateri ni nikoli ugovarjal. Sosed je lo parcelo prodal, novi lastnik j>a hoče parcelo zazidati in zagraditi in Vam tako onemogočiti obračanje. Ali je po zakonu opravičen? — Pravico obračania živine ste si s 30 letnim vživanjem pri-poscstvovali. Čim bi Vam sosed pri oranju re6 oviral obračanje po njegovem svetu, Vam svetujemo, da takoj, v 30 dneh, tožite soseda radi motenja posesti Vaše pravice in tožbo mora sosed zgubiti. Star dolg. V. N. Š. Med vojno je fiosodila Vaša mati neki osebi 10 K. Ta oseba je leto« izročila posestvo sinu. Na vprašanje matere je rekla, da dolg ni prevzel sin in da bo onih 10 K sama |iorav-nala. Ponudila je materi za vsako krono po 2.50 Din, torej skupaj 25 Din za poplačilo dolga in obresti. Vaša mati tega denarja ni hotela sprejeti, ker se ji zdi premalo. Vprašate, koliko je vrednih med vojno posojenih 10 K z obrestmi v današnji valuti? — Res je. da se je za medvojnih 10 K več dobilo, kol danes zn 25 Din. Vendar, če bi hoteli iztožiti jiof-oiilo v znesku 10 K. to bi sodišče Vam priznalo le 10 K, spremenjenih po zakoniti zamenjavi |>o 4 K za I Din, torej le 2.50 Din s 5% obrestmi, od teh 2.I50 Din zn zadnja 3 leta. Dobrota - sirota. A. K. Lani pred Rožičem sle napravili neki služkinji, ki je imela 300 Din plače, obleko, in ji tudi na prošnjo posodili 100 Din. ki jih je rabila, ker je šla domov na svatbo sestre. Ko se je vrnila, Vam je plavala le 80 Din za delo obleke, posojilo pa ni vrnila. Med tem je premenila službo, tako da ne veste za njen naslov. Brez Vaše vednosti si ie sposodila od Vas nekaj perila. Vprašate, kako bi dobili nazaj svoj dennr. — Svetujemo Vam, d m pišete njeni sestri, koliko Vam je ostala dolžna, in da Vam je vzela perilo. Ujiamo, da bo sestra skušala sestri prihraniti sramoto in bo zadevo poravnala, če j>a ne bi hotela poravnati. Vam ne preostane drugega. In vse to prijavite policiji in jo bo policija sama ali pri s pomočjo žandnrme-ri'e izsledili, in stvar izročila sodišču. Drugič J>a bodite previdnejši in ne poningaite lahkomiselnim ljudem s svojimi težko prisluženimi prihranki, da so na Vaš račun >nobel<. - Ženitbeno posredovanje, M. H. L. Po nekem pisnem oglasu ste dobili naslov j>osredovalnega urada za sklepanje ženitev v inozemstvu, ki dopisuje v 5 jezikih. Takoj ste morali plačati 40 Din za jsoštnino. Po 14 dneh ste dobili poziv, da vplačate 300 Din za trud in stroške jjosredovanja za damo, ki da popolnoma odgovarja Vašim v izpisani tiskanici stavljenim zahtevam. Vprašate, če je ta posredovalnica poštena in če lahko po§l:jete zahtevami denar. — Mnenja smo, da Vam bo posredovalnica po plačilu 300 Din gotovo sporočila naslov dame, ki bo na papirju imela vse lastnosti, ki ste jih Vi želeli. Jamstva za resničnost posameznih navedenih lastnosti »ženinov« in »nevest« nobena jx>sredovalnica ne nudi. Upamo, da boste spoaaiali, da bi jako drago plačali tak dvomljiv naslov. Cenejše boste isto dosegli, če v domačem dnevniku priobčite primeren inserat. Dobili boste več naslovov, izbira bo lažja in ne boste s svojo neumnostjo podpirali inozemske posredovalnice. Odškodnina radi ponesrečene operacije. F. S. B. Svojo 4-letno hčerko, ki je imela pohabljeno desno nogo, ste dali v bolnico. Mnenja ste bili, da bo noga dobra, če jo bodo dali za nekaj časa v gips, 7/dravnik pa je le rezal in tako krivo nogo še poslabšal. Sam primarij bolnice se je proti Vam izrazil, da se je operacija jxmesrečila. Ker otrok sedaj po skoTaj 3 letih še težko hodi, vprašate, če lahko daste otroka šolati na zdravnikove stroške. — alhko daste otroka šolat ina zdravnikove stroške. — Tudi če je vse res, kar navajate, je zelo težko, sedaj, ko je skoraj že tri leta po operaciji, dokazati, da po krivdi zdravnika-operaterja hčerka ni okrevala. Vsaka bolnica hrani vsaj nekaj let opis in potek bolezni vsakega bolnika, če bi o stanju bolezni Vaše hčerke v bolnici dobili ta opis o stanju io jx>teku bolezni, in če bi strokovnjaki-avedenci ugotovili, da je po stanju tega opisa bolezni bila operacija nepotrebna in škodljiva, potem bi tekom treh let od dneva operacije mogli še vložiti proti zdravniku odškodninsko tožbo; v nasprotnem slu čaju je vsaka tožba brezupna. Skrbi krušnega očeta. N. R., barakar. Poročili ste ženo, ki je imela 3 nezakonske otroke. Dva sta Vaša, prvi pa ne. Sedaj živite vsi skupno, vendar s svojo skromno plačo ne shajate. Vprašate, če ste po zakonu dolžan rediti in šolati prvega nezakonskega otroka svoje žene in od koga bi mogli dobiti za dosedanje izdatke povračilo. — Za nezakonskega otroka je dolžan skrbeti v prvi vrsti nezakonski oče, če ta nič nima, pa nezakonska mati, od nosno starši nezakonske matere. Vi, kot mož nezakonske matere, po zakonu niste dolžan skrbeti za otroka. Izdatke, ki jih imate s tem otrokom, so dolžini Vam povrniti nezakonski oče. oziroma nezakonska mati, to je Vaša žena. — Svetujemo Vam, da se Vaša žena kot varuhinja otroka pobriga, da sodišče z ozirom na večje potrebe otroka, primemo poviša dolžni mesečni prispevek otroka. — Svetujemo Vam, da Vaša dva nezakonska otroka jjozakonite, tako da boste prejeli doklade za otroke in Vam bo olajšano preživljanje cele družine. Žalitev v tisku. F. B. U. Po našem mnenju je žalitev presplošna in se vam tožba ne izplača. Z majhno nado na uspeh bi riskirali velike stroške in — blamažo. Preveč plačani davek. L. J. J. Zakon o nepo-siednih davkih določa v členu 169. da se preveč plačani davek všteje davčnemu zavezancu v odplačilo še nedospelega davka. Če je ves tekoči dolg j>oravnan, se vplačani presežek na izrecno prošnjo povrne. V vašem primeru pa, kakor pišete, davčna uprava preveč plačanega davka noče niti vam v dobro vpisati, niti povrniti. Iz tega sklepamo, da davčna uprava sploh ne prizna, da ste preveč plačali. Ker se niste zoper plačilne naloge, s katerimi vam je bil davek (pridobnina) jx> vašem mnenju previsoko, odnosno nepravilno odmerjen, pritožili v 30 dneh, računajoč od dneva, ki sledi vročitvi plačilnega naloga, na reklamacijski odbor bi po našem mnenju s pritožbo na upravno sodišče težko uspeli. Ta tožba se mora vložiti v 30 dneh od dne. ko se je davčnemu zavezancu vročil odlok reklamn-cijskega odbora. Rok za rešitev prošnje. A. B. Radi bi vedeli, v katerem roku je državna oblast dolžna rešiti pravilno kolkovano prošnjo in kaj bi storili, dn pospešite rešitev Iste. — Splošnega predpisa, ki bi določal državnemu oblastvu rok za rešitev vloge, ni. Le nekateri zakoni poznajo za posamezne vloge tak predpis. N. pr.: gradbeni zakon, zakon o občinah, zakon o društvih, shodih in posvetih Itd. Ker niste povedali, kakšno prošnjo ste vložili, ne moremo odgovoriti, če jc aa rešitev vaše prošnje predpisan kakšen rok. Prosite, naj »e i«ta reši, (Nadaljevanje prihodnjo nedeljo) ČITATELJEM ZA NEDELJO En večer v Monte Carlu Monaco je kajpak zelo majhna država. Pičel I stavi. Seveda mora ob taki igri priti do zmotnjav. poldrugi kvadratni kilometer jo je. Ampak na tem majčkenem prostoru moreš več videti kakor v marsikateri mnogo večji državi. Če se vzpneš na polotoček, na katerem stoji glavno mesto male kneževine, po bolj ali manj strmih stopnicah ali potih, bo tvoj trud obilo poplačan po krasnih razgledih, ki se ti odpirajo na vse strani. Pristanišče, v katerem se nahaja ta čas en sam prekooccanski parnik — naša ponosna, blesteče bela jahta »Stel-la Polaris« — prijazna mesta, odlične zgradbe, ves ta zeleneči, cvetoči svet najkrasnejšega rastlinja in sinje morje — ne veš, čemu bi podaril večjo pozornost. Vedrega srca pohajam po skrbno negovanih nasadih, se oziram po širnem, neizmernem morju, ustaviim se v belo blesteči romanski katedrali, obedujem v prikupni gostilni na prostem, ogledujem ponosni knežji grad in se dolgo mudim v oceanografskem muzeju, ki je posvečen prav posebno raziskovalnim ekspedicijam kneza Alberta I. Tu bi Tako je velela staviti na številki 32 in 35 dvajset frankov, ko je pa krogla padla na 36, je z vso gotovostjo trdila, da je ukazala staviti na 36. Kakor rečeno, me je bilo te dame nekako strah, in ker se je par sedežev na moji desni izpraznilo, sem se pomaknil dalje do konca mize, prav do krupjerja. Kakor znano, stoluje za vsako roulettno mizo nič manj ko osem uradnikov: na sredi, na obeh straneh aparata, na obeh straneh dva in sredi za njima še eden in šc po eden na obeh koncih mize. Ni trajalo dolgo, pa sem bil priča drznega početja hijen, ki preže na plen po teh razkošnih dvoranah. Skromno dekle z našega parnika, mala norveška manikirka, ki bi pač tudi rada doma pripovedovala, da je v Monte Carlu »igrala«, je kupila par igrskih znamk in zdaj pogumno stavila »drugo dvanajsterico«. In glej, sreča ji je mila, k svojim petim frankom dobi še nadaljnih deset frankov. A še preden stegne roko po denarju, izgine deset moral človek prav za prav ostati dneve in dneve, i frankov. Zaklical sem krupjerju: »Ta dama je bila da bi si ogledal vse zanimivosti, čudesa in strahote morja, ki se vrste tu v lepi znanstveni preglednosti. Pod muizejem se nahaja seveda tudi dobro urejen akvarij, ki po svojem bogastvu in raznolikosti izlepa nima para. A vse te zanimivosti niso tisto, kar vleče ljudi v Monaco, in kar je razširilo njegovo slavo po vsem svetu, marveč je to Monte Carlo s svojo kazino. Krasna renesančna stavba v okviru morja in divnih nasadov, ki so ponoči bajno razsvetljeni. In v notranjosti so včasih čudovito lepe umetniške prireditve, na katerih sodelujejo moči svetovnega slovesa. Pa vse to je postranska stvar, vse to mora v ozadje pred močnejšim magnetom igralnih miz, kjer ljudje pri roullette-i ali trente-et-qua-rante dobivajo in izgubljajo ogromne vsote Seveda, gospodarski položaj sedanjosti se pozna tudi v Monte Carlu. Tudi tam so postali znatno skromnejši in ponižnejši. Kdor je pred svetovno vojno obiskal igralski brlog, so ga slovesno ogledali, če je po vseh družabnih predpisih brezhibno oblečen. Za 30 centimov mu je potem sluga odstranil s krtačo še zadnje morebitne praške s črnine in šele zdaj je smel vstopiti v igralsko svetišče. V sijajne dvorane s prekrasnimi lestenci in slikami na presno. Topot je pa zadostovalo, da sem uradnikom kratko izjavil: »Potnik z jahte «Stella Polaris»,« odrajtal 10 frankov vstopnine, pa sem smel v svoji sivi potni obleki neovirano pohajati po kazini in sesti za igralno mizo, kjer so ljudje v vseh mogočih odličnih in manj odličnih oblačilih zasledovali tek usodne slonokoščene krogle. Danes kazini ni toliko na brezhibni družabni obleki obiskovalcev, kakor na tem, da imajo v listnici potrebni denar za jetone — igrske znamke. In dočim se je prej igralo v sedmih velikih dvoranah, v katerih so stale navadno po štiri velike igralske mize, so bile topot v rabi samo tri dvorane In igralnica je postala celo tako skromna, da ob ničli — zčro — ne daje več kakor prej stavljeni denar vseh igralcev krohotaje pograbiti po svojih krup-jerjih z nenasitnimi kovinastimi grabljami. 9 M Vsekakor, kdor ic dovolj lahkomiseln, se more tudi danes še v Monte Carlu znebiti lepega denarja. Nad eno igralno mizo pove kratkobeseden napis, da znaša tu najmanjša stava pet tisoč, najvišja pa šest tisoč frankov, pri nasprotni mizi pa je dopuščena stava deset tisoč do dvanajst tisoč frankov. Razen tega dela kazini v neposredni bližini konkurenco nova igralnica, v kateri igrajo dozdevno nedolžnejše, za obiskovalca manj nevarne igre, pri katerih pa podjetniki, kakor so mi pravili, sijajno zaslužijo. A tega novega »kulturnega« zavoda žal ne morem opisati; sezona je bila ravno pri kraju in palača neprodušno zaprta, tako da st je nisem mogel niti ogledati. Pa najsi bo, saj nisem bil prišel v Monte Carlo iskat svoje sreče in še manj zabit svoje skromne imovine. Hotel sem le okolju na ljubo naprav;ti majhen poizkus in oditi nato zopet ven na sveži večerni zrak. In tu sem imel takoj dovolj prilike za vsakovrstna proučevanja prečudne božje menažerije na tem izrednem koščku zemlje. Levo od mene sedi starejša dama, ki napravlja nekoliko grozljiv vtis. Za svoja dokaj pozna leta je oblečena dobršno moderno in zračno. Igra pa, kakor da bi na svetu ne bilo nobenega važnejšega opravka. Igra kakor obsedena, kar po deset iger naenkrat, kakor sem enkrat natančno preštel. Stavi na vse mogoče istočasno, da bi na enem mestu izgubila, na drugem pa dobila, najbrž po kakšnem strašansko zapletenem »nezmotljivem« sistemu. Ker v kratkem času med »Faites vos jeux, messieurs« in »Rien ne va plus« na zlato obrobljeni mizi niti ne more prav namestiti vseh igrskih znamk, jih vrže nekaj istočasno enemu izmed krupjerjev in mu veli, kaj naj stavila,« toda ta je bil brez moči in je samo jecljal: »Un moasieur. ..«, toda kateri izmed okolu stoječih »monssieurs-ov« je bil tisti Iump, ki je stegnil nesramno roko po dobitku revne na-meščenke, tega ni mogel ugotoviti ne krupjer ne kdo drugi. In v tem se je bila začela nova igra. Prazni prostor ob moji levi je bila v tem zavzela neka meni docela neznana gospodična. In ko sem smelo stavil 10 frankov na šest sosednjih številk obenem, se je opogumila tudi gospodična in po nekakem nagonskem posnemanju — kar sem bil opazoval že v igralnicah v Luzernu in Interlakenu — stavila svojih pet Irankov na taiste številke. In res, krogla je padla na eno izmed šestih številk, kar je dalo petkraten dobiček zastavljene vsote: jaz sem dobil 50 frankov, gospodična poleg mene pa 25 frankov. Eden izmed krupjerjev nama vrže 75 frankov, dama si vzame svojih 25, jaz sem pa ravno pobral prvih 25 frankov, ko je stegnila po drugih 25 frankov svojo roko besna priletna igralka — madame, iz čije bližine sem se bil prej umaknil, in jih potegnila k sebi. »Saj vi tu niti stavili niste bili,« sem ji zaklical. A še mar ji ni bilo mojih besed. Krupjer na moji desni je potrdil, da sem bil jaz stavil 10 frankov. Nadaljna priča je bila moja soseda, ki je bila prej sledila mojemu zgledu in seveda natančno opazovala dogodke na tem mestu. »Vous avez vu .. .« in takoj je potrdila mojo trditev. Toda stara igralska pošast tamle se zadete: »Cest votre amie!« Tedaj sem pa postal robat in ji zalučal v obraz skrajno neparlamenlaren izraz. Krupjer je obupan zaklical: »L'inspecteur!« In že je stal tu nadzornik in krupjer mu je v kratkih besedah poročal. Nato je priletelo čez mizo nadaljnjih 25 frankov v mojo korist. A stara coprnica svojega plena ni hotela več izpustiti in montecarj-ska igralnica je bila dovolj velikopotezna, da je prešla k nadaljnji igri. Naslednje jutro sem odpotoval čez Genovo v Milan — Tako zaključuje svoj opis J. Mayrhofer — in čez par dni sem bil že v ljubi Švici. Reimmichl: STAVA Spodnjevaški gostilničar Jaka je bil velik prijatelj stave. Vsaka druga njegova beseda je bila: »Ali stavimo?« ali pa »Koliko staviš?« Stavil je na keglje in karte, na krave in teleta,, na dei in sonce, in če že ni preostalo nič drugega, na težo svoje žene in obseg tvojega telovnika. Mežavega dne, ko pri »Konjičku« že štiri in dvajset ur niso bili videli v hiši nobenega gosta, sta pricincala dva soseda, Obadnlk in Komar, in široko sedla za mizo. in že je bil pri njima Jaka in ju pozdravil kakor rešitelja iz teh pustih in dolgočasnih dni. Ko je natakarica postavila na mizo peneče se vrčke piva, je bila prijateljska trojica že zapletena v živahen pomenek. Komar je kakor slučajno speljal pogovor na glumača, ki je bil na včerajšnjem semnju v Suhi Gori kazal svoje umetnije. Obadnik je menil, da je dosti takih stvari na svetu, ki se zde na prvi pogled otroško lahke, dejansko jih pa noben človek ne zmore. Tako je na pr. čisto nemogoče, da bi kdo sedel pred uro, opazoval nihalo in eno uro ponavljal: »Zdaj gre sem, zdaj gre tja«, ne da bi kaj drugega iz pregovoril. »No, to pa že ni nič takega,« je pripomnil gostilničar Jaka, »to pa pač ni nobena coprnija!« »Pa le ne zmoreš — za noben denar ne,« je trdil Obadnik. »Ali stavimo?« se je vnel gostilničar. »Kolikor hočeš!« — »Kovača?« — »Veljal« 'Oba sta položila po enega kovača na mizo. Komar ie hinavsko opominjal: »Jaka, nikar, tega ne izpelješ, je nemogoče.« »Ali bi rad stavil tudi ti?« ga je ošvrknil gostilničar. »Če te tebi prav, meni tudi,« je izjavil Komar. Na mizo sta prišla še dva kovača; gostilničar pa se je z zmagoslavnim nasmehom žuril, da namišljeno umetnijo kar koj izvrši. Ritensko je zasedel stol pred staro stensko uro, tako da je imel naslon:alo pred seboj in se ie nanj oprl z rokami. »Ali naj začnem?« je vprašal. — »Da, Ie kar!« »A ne smeta mi nagajati in me motiti.« »Tebe in tvojega stola se ne dotakneva .. . samo govoriti nama ne smeš braniti.« »Govoriti smeta, kolikor hočeta,« je izjavil gostilničar. »Ampak da veš vso uro ne smeš izpregovoriti nobene druge besede, kakor natančno ob vsakem nihaju zmerom le eno ter isto: Zdaj gre sem, zdaj gre tja!« sta določila pogoj soseda. Gostilničar je pritrdil in zložno sedel na stolu. »tZdaj je ura natančno štiri,« je rekel, »zdaj začnem in neham ob petih; torej: Zdaj gre sem, zdaj gre tja — zdaj gre sem, zdaj gre tja--—« Oba soseda sta segla vsak po dveh kovačih na mizi, se postavila pred gostilničarja in ju pred njegovimi očmi spravila v žep. Gostilničar se je malo nasmehnil in še bolj vneto ponavljal: »Zdaj gre sem, zdaj gre tja . . .« Soseda sta se glasno in živahno pomenkovala o tržnih cenah, gostilničar se ni dal motiti. Komar je zopet sedel za mizo, Obadnik pa je odšel v kuhinjo in iztikal za gospodinjo. Ko je prišla, je ves prepaden dejal: »Ja, Katka, kaj za božji čas pa je danes z Jako?« »Zakaj?« »Tako čudno se obnaša, kakor da bi se mu bilo v glavi potrlo kako kolesce — daj, poglej sama!« Gostilničarka je krenila v izbo, in ko je zagledala svojega moža v tako nenavadnem položaju in slišala njegovo otroško lajno, ji je kosti prešinil hipen strah. »Kaj pa počneš, za božjo voljo, ti neutna ti neumna?« je zaklicala možu. »... Zdaj gre sem, zdaj gre tja .,.« je odgovoril ta. »I, kaj pa ti je, Jaka?... Ali si bolan?... Ljubi Jaka, ali se ti je kaj zgodilo?« »... Zdaj gre sem, zdaj gre tja — zdaj gre sem, zdaj gre tja . ..« »Jaka, Jaka, nehaj s to otročarijo, pojdi v čumnato, lezi, bolan si,« je prosila gostilničarka in vlekla svojega zakonskega druga za roko. Ta pa jo je odrinil s tako silo, da je zletela do klopi pri peči, in renčal ko medved: »... Zdaj gre sem, zdaj gre tja ...« Gostilničarka jc začela glasno jokati. »Vsa kri mu gre v glavo,« je rekel Obadnik, »ie bi bil na tvojem mestu, bi poslal po zdravnika.« »Zdravnik sc je prejle odpeljal,« je jadikovala žena, »a kri puščati zna tudi babica.« »Katka, zadnji čas je,« je priganjal Komar, »lc poglej, kako postaja Jaka vedno bolj zaripel v obraz, nazadnje ga še prizadene.« »Vsi svetniki, pomagajte!« je zavpila gostilničarka in stekla v vas. Kmalu nato jc prišla v izbo Rezika, gostilničar-jeva starejša hči. Najprej se jc smejala, ko je videla očetovo norsko početje. »Ampak, oče,« je zaklicala, »ali niste pri pravi, ka-li?« »... Zdaj gre sem, zdaj gre tja . ..« »Ali ne veš, da se je očetu zmešalo?« jc resno rekel Komar, »mati je šla po Dolgo Lizo.« »Oče, oče!« je zdaj zavpilo dekle in objelo očeta okrog vratu. ». .. Zdaj gre sem, zdaj gre tja...« je hropel gostilničar in v naslednjem trenotku je Rezika z vso silo odletela v kot. Tedaj so sc oglasili v veži koraki in v izbo sta stopili gostilničarka in Dolga Liza, ki je v Spodnji Vasi opravljala ba.biško služibo. Ob njunem prihodu se je gostilničar strahovito nasrši! in gledal kakor zaboden vol. »Jaka,« je dejala gostilničarka, »bodi zdaj pameten in vstani!« ». . . Zdaj gre sem, zdaj gre tja ...« »Jaka, ah ne bi kaj jedel? Prinesem ti kavo.« ». .. Zdaj gre sem, zdaj gre tja...« »Gostilničar, daj, da ti polipljem žilo,« je rekla Dolga Liza in se je približala stolu. A dobila je tak sunek v rebra, da se je opotekla naaaj. Pristopili sta gostilničarka in Rezika in skušali držati očeta. Ta pa je začel z obema rokama opletati okrog sebe in je strašansko rjovel: »... Zdaj gre sem, zdaj gre tja — zdaj gre sem, zdaj gre tja ...« »Besni,« je izjavila Dolga Liza, »treNo da, jeseni gre za deževniki in gre globljf pod zemljo, pa je zato nn vrhu ne razriva 1 Ve* f kaj, nnlomite trnja in ga jx>ložlte v roi-e, pa se bn preselil!« »Dobro« je dojnl pa odSel. ftez dober mesec je obhajal zmagoslavje, sadik* so lepo uspevale, krlov ni bilo več, tudi drugo leto ne, le črvov in ogreev je bilo mnogo in II no * maščevali za pregnanega krta. Ošabna gospa je imeln dragocen plašč iz krivih kožic. Kakor dragocen baržun, so bile lep«, svetle. Z gospodom doktorjem sta hodila v gledališče: ko sta šla domov, jo nI smel peljati pod [nzduho. osorno mu je dejala: »Plašč je drngocen. krti dragi, krznarjev raJnn obupno visoki« Pn je kožice plačevala pastirčkom "jm ooldrug dinar, če je bila dobre volje je Vaj nr-vrgla. Sicer jih Je še ozmerjala; krznar je pa še žalosten čakal nn plačilo računa. Ml stno pa tam doma. kier se sonce ne smehlja... Pantelejmon Romanov: Predpisi Pred odhodom predmestnih vlakov se je gnetla množica s culami, zavoji, vrečami ob zapori na peronu. Vmes je bila žena, ki je držala v rokah gaj-bico s ptičkom. »Dalje, dalje, kdo pa tu zapira izhod?« je zaklicala. »Vozovnice preščipavajo.« »Kajpak: tukaj preščipavajo, v vlaku preščipavajo, nič kakor ščipanje.« »Ker so ljudje zdaj tako lokavi. Enkrat bi bilo premalo. Zdaj je tudi nov predpis. Natančno pazijo na prtljago. So, ki bi hoteli pol vagona napolniti s svojo prtljago. Kdo ima škodo? Država.« »Mojo prtljago izlahka pregledajo,« pravi žena in dvigne ptiča. »Morda se pogovoriš potlej in greš zdaj naprej,« jo nahruli vratar in ošine s pogledom skozi očala. »Vozovnico, prosim! Hej ti s ptičem, stoj! Vozovnico!« »Saj sem jo že pokazala.« »Za ptiča.« »Za ptiča? Saj je nimam.« »Potem ne smeš naprej.« »Za božji čas, kako pa to?« »Pojdi v prtljažnico, daj si napraviti pobotnico, potem se vrni.« Potisnil je ženi njeno vozovnico nazaj v roko, pokazal s prstom na skrajni konec perona in začel zopet odpravljati druge potnike. »Pa če zamudim vlak?« »Saj prideš še pravočasno!« Žena je malo privzdignila dolga krila in stekla v označeni smeri. »Hej, ti s ptičem! Kaj pa bezljaš? Postavi se v vrsto!« »Ko pa moram na prvi vlak. Samo ptiča dam stehtati.« »Vseeno. Red mora biti.« »S ptičem gre na izprehod, ker nima drugega dela tu morajo pa delavci tri ure stati.« Žena je molčala in se s svojim ptičem postavila v vrsto. »Škorec?« je z zanimanjem vprašal zguban-čen možiček v ogromnih galošah. Ker žena ni takoj odgovorila, si ie oritrdil sam. »Da, saj vidim, da je škorec.« »Hej ti, kaj pa stojiš tu,« je zaklical orjaški nosač s predpasnikom in pločevinasto ploščico. »Stojiš za pobotnico, pa še stehtano ni. Tjekaj-le pojdi.« , Žena je ostrašena stekla k tehtnici, kjer sta dva močna korenjaka zlagala zaboje s soljo. Teht-ničar je pravkar vzel izza ušesa košček svinčnika in nekaj računil in zapisaval na tablo. »Kaj hočeš?« »Stehtam naj.« »Kaj pa?« »Tegale tukaj.« »Prihodniič prinesite tehtat še svoje bolhe, svojal brezglava taka.« »Velika gospa to, ki še na pot ne more brez svojega kljunača,« je zaklical nekdo iz množice. Tehtničar je vzel gajbico in jo postavil na železno okovano ploskev. »Pazite, da se ne vdre!« je zaklical nekdo. »Zakaj pa ga daješ tehtati z gapbo.saj je treba le živo vago!« »Rada bi dala državi kaj zaslužiti.« Tehtničar je molčal. Poiskal je najmanjše uteži, jih potehtaval na dlani, se vprašuje ozrl na železno ploskev in jih položil zopet nazaj. »Brž, brž, saj zaradi tebe še zamudimo vlak.« »Saj sploh ne potegne,« je nejevoljno izjavil tehtničar, »postavil sem že na zadnjo zarezo.« »Daj se s škorcem vred zvagati,« je zaklical neki glas. »Debela si dovolj!« »Ali me kanite še dolgo trapiti?« se je zda) razsrdila žena. »Zlomek vas vzemi z vašo vago vred.« »Tehta počasi, zato pa natančno,« jo je nekdo potolažil. »Hej, tehtničar,« se je oglasilo iz blagajniškega okenca »kaj pa se je zataknilo?« »Ej, s tole vražjo živaljo se ukvarjam.« Prišel je mož v uradniški uniformi in se ustavil pred tehtnico. Živalca je z nasršenim periem žalostno ždela v gajbici, gledala z enim očesom, drugo je pokrivala siva kožica. »Ali je bolan?« je vprašal uradni. »Kaj vem? Če bi le crknil!« Zdaj se je vse zgrnilo okrog tehtnice, vrsta se ie razpustila. Vsi so molče strmeli v ptiča. »Vrag ga vzemi, saj nič ne vaga!« je zavpil tehtničar in pljunil na ploskev. »Nekaj mora vagati, to je enkrat ena!« »Ali me slednjič odpravite ali nc?« »Počakaj, roke proč!« »Utegnil bi se zmotiti za pud in ženska bi morala potem preveč plačati.« »Vprašajte načelnika, nemara ga pa tako spusti skozi.« »Ivan Dimitrič,« je zavpil tehtničar tja čez, »ali ga moremo spustiti brez vage?« Iz pisarniškega okenca se je pomolil začuden nos. »Ali ste brali svoj predpis ali ga niste?« »No, torej.« »Hej,« so se zdaj besno oglašali od vseh strani, »kaj pa ta zadržuje tako dolgo? Ali je cela čreda?« »Ptič.« »Veliko?« »En sam,« »Vražja žival, vlak nam jo pobriše.« »Že ven do ceste stoje ljudje.« »Kaj pa morem za svoj predpis,« je zdaj viharno butilo iz tehtničarja, »ne potegne, pa je.« »Tu imaš pobotnico za en pud, zdaj pa glej, da se zgubiš,« je zaškrtal oni v uniformi in grozeče s pestjo požugal ženski. Lokomotiva je predirljivo zapiskala. »Sveta Pomagalka!« so zavpili ljudje okrog tehtnice. Nastala je strahovita gnječa. »Odhaja, odhaja!« »0 ti preleta mrcina ti, zaradi tebe nam je u&el vlak.« »Kje pa je, kje pa je?« »O, ta je frrekanjena, speljala nas je na led, je že kdove kje!« »S kom pa je bila?« »S ptičem, tako ušivo paro.« »Deset takih ptičev,« je menil nekdo, »in naš celokupni promiet bi šel za teden dni k vragu...« SV. Auffermann: rn « • vi ft • I a ho \e zivhente Ko se je nebo prekrilo s sivo melanholijo, ki sc je le še redko in za kratke dneve umaknila milemu sončnemu nasmehu, je prinesel vfiokojeni učitelj nekega dne domov novo železno j>ečico. Njegova majhna, debelušna žena je bila od začudenja kar ob sapo. Tudi pes je veselo mahljal z repom. Vsem se je zdelo, kakor da bi se družina zdaj nanovo ustanovila, in pričakovali so od bodočnosti toplote in velike sreče in zadovoljnosti. Toda pričakovati moreš pač od človeka, da svoja dejanja usmeri na razveseljiva pota, da dela in živi v miru « seboj in drugimi. To more vsak človek, če hoče. Me pa peč. Tudi tedaj ne, če je nova. če dobro gori iu se ne kadi. Nova učiteljeva j>eS ni bila nič posebnega, podobna je bila tisočerim drugim pečem. Da je bila vzbudila učiteljevo pozornost, je bilo pripisati velikemu slavospevu prodajalca o njeni izredni dobroti. »Veš, lo ti je vražje dobra peč,< je dejal svoji ljubi Pavli. »Pet litrov vode ti zavre v sedmih minutah in v tem času segreje obenem prostor petinsedemdesetih kubičnih metrov. In peč ti jxxlarim. Zdaj je naša.« Odstranila sta zarjavelo, ožgano in sajasto staro ]>eč in postavila na njeno mesto v kotu novo. Gospa Pavla je napolnila svoj največji lonec z vodo in ga takoj fiostavila na peč, da bi preizkusila, če bo peč lepe obljube držala. Učitelj pa se je z vso vnemo lotil kurjave in skrbno naložil v peč drva. Slovesno je podžgal z gorečim papirjem in bil ves zmeden ori veselja, ko se je steklo na vrateih zasvetilo v plamenih kakor zlato. Pečica je trenotno zagorela in veselo '/.aplapolala. V tem pa, ko si je učitelj veselo inel roke in vedro kramljal o bodočih toplih zimskih večerih, je vsa slava iznenada zopet potemnila, plamen v pečici se je zmanjšal v plamenček in še t« je pojemal, kakor da bi ga bilo strah. »Ugaša,« je rekla ostro gospa Pavla. »Naša stara peč je vedno takoj gorela.« IPreveliko in prenenadno razočaranje je pognalo učitelju kri v glavo. »Morebiti sem bil pa naložil mokra drva,« se je opravičevaje hlinil in peč izpraznil. Imel je srečo. Drva so bila mokra. >Osel.< je menila njegova žena, »potem seve ne more goreti.« »Tako je življenje,« si je mislil pet minut pozneje učitelj, ko tudi suha drva niso hotela goreti. »Ce hočeš drugim ljudem dobro storiti, potem največkrat samemu sebi prizadeneš hudo.« Vendar se je spomnil, da tvrdka jamči za dobroto peči. Zdaj je vse svoje nade osredotočil na pečno cev kakor na steber, ki je še edini opiral njegovo živ- ljenje. V tem ga je njegova majhna, debelušna žena 1'avla opazovala molče z žarečimi očmi. »Ne kriči vendar tolikanj, cev je kriva. Gotovo bo gorela,« je dejal z narejeno hladnostjo, kajti vedel je, da je govorjenje najboljše sredstvo, da hudi ženi odleže. »Nikar tolikanj ne kriči, vse bo dobro. Vse mu po-vem in pojasnim. Daj, umij si malo laket. Ali ne potrebuješ novih nogavic? Rokavic? Nima zmisla tako kričati 1« Gospa Pavla pa ni bila kakor druge ženske. Molčala je in dalje divje bolščala v učitelja in peč. In ubogega učitelja je postalo spričo tega molka kar neznano strah, in zdelo se mu je, da sliši iz črne cevi, ki jo je držal v rokah, zasmehljiv odmev svojega lastnega glasu: »Nima smisla tako kričati...« Tudi topot j>eč ni gorela. In v tein, ko je učitelj po viharnem prizoru ves strt tekel za svojo ženo v trgovino, kjer je bil kupil peč, je nastopil pes, ki je ostal doma, majhno raziskovalno potovanje okrog peči, dn bi pogledal za nečim, kar ga je navdajalo z največjim začudenjem. »Kaj naj storimo? Svetujte nami« je rekel učitelj prodajalcu. Ta ni kazal posebnega veselja za svetovanje. A go-spa Pavla ga je enostavno vlekla s seboj, da preišče stvar na licu mesta. »Taka svinja,« so zamrmrali vsi trije, ko so, stopivši v sobo, videli prijazno migajočega psa, stoječega pri peči v krogu majhnih luž. »Taka svinja,« in gospa Pavla je s tem mislila psa. Prodajalec pa je radovedno odkril lonec, ki je stal na peči. »Voda je notri,« mu je jezno dejala gospa Pavla. »Nobene vode.« je odgovoril »marveč — majhna luknjica.« Gospa (Pavla je imela iznenada opraviti v kuhinji. Ropotala je. Učitelj je pa ves srečen gledal na male luže na tleh, kakor bi se z njimi pogovarjal, in veselja, ki ga je čutil v srcu. za nobeno zlato na svetu ne bi bil hotel odstopiti prodajalcu. Tudi pes je zopet in zopet ogledoval luže in šel besen še enkrat okrog peči. Ko onega drugega psa tudi topot ni našel, se je tuleč ugriznil v rep, kakor da bi imel bolhe. V treh minutah je peč gorela. Nainovejši modeli dvokoles, otroških in igračnih vozičkov, previ znih tricik-Ijev motorjev iu šivalnih strojev Velika izbera — Najnižje cene — Ceniki (ranko Tribuna' F.B.L, tovarna dvokoles m otroških vozičkov Ljubljana Karlovska cesta št. 4 191 Gospodarska zveza, Ljubljana r. z. z o. z. Prodaja deželne pridelke, žito, mlevike izdelke, seno. slamo, koloniialno in sDecerijsko blago, kmetiiske stroje in orodje, umetna snoiiia. cement, premog itd. Prvovrstna moka Desider Forgacs Backa Topola zopet stalno na zalogi. Frtauchu Gustl ma beseda No, vite, dons mam pa spet jest beseda, Mal putrpet je holt treba, pa gre Veste, zdej sa tak časi, de ni tku ajnfoh pridet du kašne besede, ke če že usaka čenča čenčat. No, pa kua vam bom tu prpou-dvou, sej sami dobr veste, kuku je ta zadeuca. Veste, jest b učaseh, keder mam kej žmahtnga za pu-vedat, sklicu kašn shod, magari h Kulouratari, al pa u Prešernu hram. Ke hodja ta prau vajnpajsari, in takeh se še ta nar bi beseda prime. Če preh ne, pr ta desetem ferklčke pa prou gvišn. Ampak men ni glih za kašn kurit. Jest sm iz šalca ali pa skleda tud cefriden, zatu kurita rad prepestim pujskem, ke sa jh že vajen. Vite, zatu pa raj mal putrpim, de pridem tlela na vrsta. Sej učaseh me |ezek strašn srbi. Že h dohtari sm šou zaule tega, ke me je skrbel, kua u iz tega. No, pa dohtar m ni vedu puvedat nč ta prauga Reku je, de se me murde prjemle kašn diabetes, al kuku se že prau tak pušast. No, pa gvišnga ni nč, je reku. Murde je tud kašn druh uržah. Bat se t ni treba glih. Ampak bi painetn pa nardiš, če skriješ ježek lepu za zobe, kedr te u začeu srbel, kokr de b ga prašku al pa brusu, ke nasreča nkol na pučiva, sej sam veš. Moje znanke in znanci, ke jh mam za svine iutrat, sa pa spet druzga mnejna. Te pa prauja: Gustl, ti kar naprej in naprej brus ježek in puvej use, kar t na src leži. Če na gre drgač, pa shode sklicuj, pa še radio uzem u štant. Radio še ta nar več zaleže. Pa še tu je dobr, ke t na more nu-bedn u beseda segat z medklici, žvižga nam, ce-petajnam in drugem takem jjrpumočkem, ke gu-vornka sam gor držeja in motja. U radio lohka use puveš, nej u kermu prou al pa.ne. Če u radio guvariš, na pride nkol du kašnga incidenta, al pa vn metajna, kokr se večkat zgudi na kašnem nabito pouhnem shode. Kdur neče puslušat, nej pa na pusluša. Če b kermu toj guvarejne na biu ušeč, se lohka jezi, kulker se mu lušta. Lohka duma use piskre pubije ud jeze. Ti uš pe lepu naprej guvuru, dokler na uš usega puvedu, kar s mou za puvedat. Ja, tku sa m svetvale moje znanke pa znanci. Pa šc velik druzga sa m skp naklubeštral. Ampak jest na tak klubeštrajne na dam dost. Dohtar je le dohtar. Dohtar je štederan in prec ve, kua t fali, če mu puveš. Tist je že res, de ježek še ta nar več zaleže, če ga znaš nucat in u pravem čas stegnt. Ampak, de b s jest zavle jezika kašna taka latinska bulezen nakopu! Tku naumen pa spet nism. O ne! Zdej za enkat u mogl že še tku ustat, kokt je biu du zdej. Jezika scer na um mogu držat glih za zubmi, kokr m je dohtar nasvetvu, že zatu ne, ke jh nimam. Ampak um že skusu tku kok nardet, de u za use prou. Tulk um že merku, de m na u kci tacga z jezika ušlu, de b pršou na gauge. No, pa gauge še glih nisa ta nar hujš. Tist je ta nar hujš, ke člouk pol, ke ga ubesja, zgebi tud use držaulanske pravice. Tu pa čluveka buli. Jest na vem, kua b jest naredu, če b se men kej tacga zgudl. Scer je zdej že velik takeh na svet, ke nimaja nubeneh držaulanskeh pravic, p« ni nč za pumagat. Nahter Ide se usega hmal prvadja. Če ne zlepa, pa z grda. Jest sm pa čist drgačen člouk. Jest vem, če b jest zgubu držaulanske pravice, in b se zavle tega na mogu udeležit b prou gvišn ud same žalast iz kože skoču, pa b biu fertik. F. C Sah Na turnirju v Parizu je imel Aljehin nevarnega nasprotnika samo v Tartakovverju, s katerim je remiziral. Z ostalimi mojstri je igral Aljehin mnogo sigurneje kot Tartakovver, ki je izgubil z Lilienthalom, katerega je preje v dveh matehih premagal, ne da bi izgubil kako partijo. Edino z mladim mojstrom Reizmanom je bil Aljehin že v veliki nevarnosti in se ima zahvaliti samo Reiz-manovi neizkušenosti, da je nevarnost srečno prestal in partijo nazadnje še celo dobil. V tem je Aljhin zelo podoben staremu velemojstru dr. Las-kerju, ki je tudi zelo jx>gosto iz izgubljenih pozicij rešil remis, ali pa še celo zmagal. To je en dokaz več, kako zelo prekaša Aljehin po moči druge mojstre. IPrecej mu pomaga pri tem seveda njegova velikanska rutina in volja do zmage. Aljehin bo odpotoval sedaj v Čehoslovaško, kjer bo odigral po večjih mestih šahovske simultanke. Za Jugoslavijo se pa baje zanimajo Bogoljubov, Flohr in Kostič. Flohrova turneja bi pomenila za naše šahiste veliko senzacijo in bi bila mogoče še najlažje izvedljiva, ker bi bilo zanimanje zanjo zelo veliko. Iz turnirja v Pariz« prinašamo danes najboljšo Aljehinovo partijo, v kateri je premagal poljskega mojstra Cukiermanna, ki živi stalno v Parizu. Partija je zanimiva in poučna fiosebno lam, ko Aljehin izsili menjavo dam in: potem s svojimi skakači uniči nasprotnika. DAMSKI GAMBIT, dr. Aljehin : Cukiermann. 1. d2—d4, d7—d5, 2. c2—c4, e7—e6, 3. Sbl— c3, Sg8—f6 4.Lcl—g5, Lf8—e7, 5. e2—e3, Sb8— d7, ft. Sgl—f3, 0—0, 7. Tal—cl, b7-b6 (Tukaj je sedaj običajnejše c7—c6.), 8. c4Xd5 (da bo ostal na d5 črni pešec in zapiral lovcu na b7 diagonalo.) e€Xd5, 9. Lfl—b5 (Običajneje je Ld3. Na b5 pro-vocira beli lovec oslabitev črnega damskega krila.), Lc8—b7, 10. 0—0, a7—a6 (Boljše je mogoče c7— cft.), 11. Lb5—a4, c7-c5, 12. La4Xd7, Sf6Xd7 (Na DXd7 pride LXf6 in po LXfl d4Xc5 poleg Sa4.), 13. Lg5Xe7, Dd8Xe7, 14. d4Xc5, De 7Xc5 (sicer pade pešec d5.), 15. Sf3—d4 (Aljehin si je priboril jKizicijsko prednost in njegova precizna igra je sedaj občudovanja vredna.), Ta8—c8, 16. Sd4—f5. (preti Sc3Xd5, ker črni s svojo naslednjo potezo parira.), Kg8—h8, 17. Sc3—e2, Dc5-b4, 18. Ddl — d4! (Velemojstrska poteza! Aljehin je imel že tukaj preračunjen konec.), Db4Xd4 (Izsiljeno.), 19. Se2 Xd4, Tc8Xcl, 20. TflXcl, Sd7—c5 (Tc8 že ni šlo, ker stane figuro. Lovec b7 je v veliki nevarnosti.), 21. Sf5—d6! Lb7—a8, 22. b2—b4, Sc5-d3, (Na Se4 sledi SXf7 + ), 23. Tel—c7!, Kh8-g8, 24. Sd6-c8! (Beli sedaj z vsemi figurami, razen kralja, naska-kuje ubogega črnega lovca.), Sd3Xb4, 25. Sc8—b6, Tf8—b8 (sicer bi Ta7 takoj odločilo), 26. Sb6—d7, Tb8-d8, 27. a2— a3, Sb4—d3, 28. Tc7—a7. Td8-c8, 29. Kgl—fl in črni se je vdal, ker proti Sb6 nima nobene obrambe več. — Problem št. 43. van L. Apro. Črni: Ke4, Dgl, Tb6, c5, La3, a6, Sd4, P: c6, d5, e7, 14, f6, g2 (13 fig.). a b c d e f g h 8 m mm m BŠ 8 7 jf §§§ jjj 7 6 i m mm i ■ ■ ž §§j 6 5 fJJ |§f t H ■ ■m 5 4 a m mm lili B 11 4 3 H H IS fgj 3 2 WM s ■ Ž SI i §J§ 2 1 11 PP « i® H 1 a b c d e f g h Beli: Kh8, Dh5, Ta4, c2, Lbl, b8, Sb7, dl, P: e2, g6 (10 fig.). Mat v dveh potezah. V Belgradu je izšel drugi zvezek učbenika »Kako ču postati šahovski mojster« izpod peresa advokata J. M. Ovadije. IPisec ima v načrtu še osem zvezkov, tako da bo celotno delo obsegalo deset zvezkov. Snov je vzeta iz najboljše svetovne šahovske literature.' Kdor se hoče naročiti, naj piše na naslov: J. M. Ovadija, Beograd, Obiličev Venac, št. 3. Cena posameznemu zvezku je 5 Din, pošlje se na čekovni račun 54260 belgr. poštne hranilnice. UGANKE Promet na pacifiški železnici. Na ameriški pacifiški železnici, ki je najdaljša proga na svetu, odpelje dnevno na obeh krajnih postajah iz Nevv Yorka in San Frančiška zju.nj ob 7 po en vlak. New-yoršiki vlak dospe po sedmih dnevih v San Francisko in oni iz San Frančiška odišli vlak dospe istotako po sedmih dnevili v Nevv York. Koliko vlakov sreča med potom newyoj-ški vlak?__ Devet številk v kvadratu. a b c d e f g h i Razdeli številke 1—9 v posamezne prelalčke kvadrata tako, da dobiš, če 'ih sešteješ v vodoravni, navpični in obeh diagonalnih legah, vedno ste vilo 15. Možnih jevečrfšlev. BANKA BARUCH 15. RUE LAFAYETTE PARIŠ Telef.: Trinltč 81-74 - Telef.: Trinita 81-75 Naslov brzojavkam: Jugobarucb Pariš 22 Banka Jugoslovanskih izseljencev v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksenburgu. Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulautneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksenburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: BELGIJA: No. 3064 64 Bruxeles. FRANCIJA: No 1117-94 Pariš, HOLANDIJA: No 1458-65 Ned. Dienst, LUKSENBURG: No 5967 Luzembourg. Na aahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice. NEVESTE! GOSPODINJE) Najlepši okras Vašega doma ie perilo, zavese, posteljna pregrinjala! Najfinejše in najtrpežnejše ga okrasite z vezenjem od tvrdke MATEK & MIKEŠ, LJUBLJANA, poleg hotela Štrilkelj. Izdelujemo gumbnice, prebadamo šablone, pred-tiskujemo čisto ženska ročna dela. imamo spe-cijelni entel za obleke in volane, ažuriramo in entlamo. Vsakdo že ve, da imamo največjo in najmodernejšo vezilnico. To predpisu § 26., t. 23. statuta Pokojninskega zavoda za nameščence, proglasila za izvoljene vse kandidate, ki so zapisani na vloženih m zgoraj objavljenih uradnih kandidatnih listah. Radi tega odpade vsako oddajanje glasov v vseh strokovnih edinicah obeh skupin (služboda-jalcev in nameščencev). Predsednik Pokojninskega zavoda in volivne komisije: Dr. Battič, L r. Aleksandra Rahmanova: Dijaštvo, ljubezen Čeha in smrt 36 25. aprila 1917. OBe zelo toži, da je nižje medicinsko 03ebje izgubilo vsak čut za odgovornost. Namesto da bi se brigali za bolnike, postopajo po hodnikih in priie-jajo zborovanja. Zahtevajo povišanje plač. zmanjšanje dela, uvedbo četrtega posada, obleko itd. Delati pa noče nihče, povsod je polno nesnage, zdravnikom se drzno odgovarjajo. Pripetili so se že nekateri primeri zastrupljenja krvi radi neenažnosti in premale pazljivosti. Če hoče oče kaj naročiti, odgovarjajo, da so časi gospodov minuli, nastopili so časi ljudstva ... Oče je strašno potrt. Danes sta prišlo k meni dijaka šapošnikov in Utjakov kot odposlanca in sta rekla: ^.Opravičujeva se za včerajSnje nepremišljene besede tovariša Gvozdjeva in vam predlagava, da poiščemo skupno pot zn odklonitev izpitov.« Odgovorila sem: »Tovariš Gvozdjev je razžalil mene in i tom vso fakulteto, ki jo zastopam, javno pred vsemi dijaki, vidva se pa opravičujeta tu v mojem stanovanju, kjer vaju nihče ne sliši. Poleg lega ne j i>-•rebujemo filologi nikakega skupnega nastopa z medicinci. Mi bomo z delom nadaljevali Včerajšnji shod so je razbil, ker smo odšli, in vprašanje izpitov jc ostalo neodločeno. M-?dlcinei beene, ker nočejo delati. Uredba medicinske fakultete se močno razlikuje od uredbe ostalih fakultet Medicincem ni bilo treba služiti pri vojakih. Zato so se vpisovali na medicinsko fakulteto vsi, iii so se bali fronte, brez ozira, če je imel kdo «e3elje do študija ali ne. V njihovih domovih sa pijnnčuje, kvarta in razuzduje in nikjer se toliko ne pohtl-kuje kot na medicinski fakulteti, ln zdaj, ko je prišel čas za izpite, jih hipoma vleče me i ljudstvo! To je seveda gola pretveza. Med ljudstvo jih pojde v najboljšem primem kakih dvajset, ostalim pa je popolnoma vseeno. 26. ioriU 1917. Dogodek z Arkadijem Setinskim 9lep« mož, zdrav, velikanski, r debelim vratom, ki sili izza ovratnika svilene bluze. Okrog vmtu ima liki redove tri zlate predmete: orla, »nlncp in srce. — Najbolj je ugajalo dijakom njegovo načelo: Vsakemu je vse dovoljeno. »Revolucija nam je prinesla svobodo!« je za-klical s preroško kretnjo. >0 svobodi, enakosti in bratstvu vam drugi 7/ulosti govore; jaz bom danes govoril o prostosti telesa, o solnčnem veselju ubogega človeškega telesa, ki je doslej ječalo pod jarmom nravstvenosti in predsodkovl« Dolgo je govoril o tem, da moramo biti čim manj oblečeni: »Telo potrebuje solnca in ljubezni. Solnee naj ga pozlati, vaje naj ga utrde in narode gibčnega, ljubezen naj mu podoli mladosti cvetja I Pojem ,zarjavele device' naj revolucija odstrani za vedno! Vsakdo ima pravico do ljubezni 1 Cerkveni zakon je neumnost. Če srečaš no ulici človeka, fitgar telo te miče, predaj se mu! Jutri srečaš drugega, ki ti ugaja, dobro, predaj se tudi temu! Vsaka ženska mora biti mati; ali potem ni brez pomena, čigav je otrok? Odvrzimo stare predsodke, dajmo našemu ubogemu telesu solnca in svobode, telesu, ki je doslej hirolo v ječi spodobnosti in nravnosti!« Parkrat 9em že hotela vstati in oditi, tako se ml je studil njegov demagočki nastop; todn videla sem, dn so ljudje z mirnimi obrazi sedeli okrog mene, kot da govori o najnavadnejših stvareh. Ko je predavanje minulo, sem slišala, da io dijaki v moji okolici govorili, da je cerkveni zakon zastarel in da mora biti ljubezen |>opolnonta prosta. Sjiomnila sem se guvernerjevih besed: Porušiti je lahko, toda kaj bodo zgradili nit ruševinah? 28. aprila 1917. Danes sem biki pri prednvanju našega znanega a-f.vokata Pjotra Vasiljeviča Bykova. ki je bil že prej znan po revolucionarnem mišljenju. Toda, kar sem slišala, nisem pričakovala. Tudi njegovo predavanje »o lepoti« je izzvenelo v stavek: vsem jc vse dovoljeno. Res, kot bi bili vsi ob pamet Najbolj neumna se mi je zdela odvetnikova trditev, dn je tudi v zločinu, v grehoti lepota. Pjotr VasiljevMS je predaval v prav posebnih okoliščinah. Dvorana je bila čisto temna, samo no govornikovem pultu je gorela majhna rdeča svetilka. Pjotr Vasiljevič se trudi, da bi bil čitn podobnejši Mefislofelu. Nosi črno brndo liki Mefisto, ustnice si rdeči, brke in laae si češe temu j>riinenio, prav kot bi mu gledališki lasniČar vso to prilepil na obraz. V <;ovorni-štvu mu ni enakega; ni čudno, da ga često pokličejo celo v glavno mesto, da zastopa pred sodiščem kako izredno težko zadevo. Pred njim sta stali na pultu dve veliki beli krizantemi. Okna so bila na stežaj odprta in topla pomladna noč je lilo v dvorano z vonjem klijočega brstja, svetlikanjent zvezd in daljnim grmenjem' plavajočega ledu. In zdelo se tni |e, da se je tudi v življenju naže ruske domovine začel tajati led: led je bil razbit in za ledenimi grudami je drvelo p-ekipevajoča voda. Kaj nam prinese? Zvočer po prednvanju je bil |>olkovnik OrJorv pri nas: dejal je, dn mu preostaja samo eno: da so ustreli. Vojska razpada, je rekel, in inteligenca se trudi, da ljudstvo Čisto pri pravi ob pamet. PridobSvaite novih naročnikovi Spedlcifsko podfetie LJUBLJANA TBI.KKON STBV. 20—6« IN 81-«• R.RANZINOEM prevzema vse v to stroko spadajoče posle. Lastno skladiSfe z direktnim tirom od glavnega kolodvora Mestne trošarine proste skladišče. — Carinsko posredovanje, — Prevoz pohištva s pohištvenimi vozovi in avtomobili. V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1'—; ienilovnnjski oglasi Din 2'—. NajmanJ&l znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petiln« vrstica po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov Ireba priložiti znamko. Gorko zimsko perilo, damsko in moško, nogavice vseh vrst pri F. M. SCHMITT Libiji na Pred škof io Z Lingarjcve ulica 4 Pozor n« razstavo 19. novembral mm\ Mesarskega vajenca poštenih staršev, sprejme Iran Baš, Kodeljevo pri Ljubljani. (v) Pekovski vajenec poltenih staršev in zdrav, ki ima veselje do te stroke, se sprejme. I. Gabri-jelčič, Ljubljana, Sv. Pe-tra cesta 3._(v) Vajenec priden in pošten, ki ima ▼Melje do mesarske obrti — se sprejme. Anton Bclhar, mesar ki preka-ievalec, Tržič. (v) Učenec dober računar, priden in pošten, se sprejme v trgovino z mešanim blagom v mesto na Gorenjskem. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod 13488. v Dekle 23 let staro, pridno in pošteno, revnih, krščanskih staršev, se želi izučiti za šiviljo z vso oskrbo. Gre tudi na deželo. — Naslov v upravi »Slov.« št. 13410. (v) Trgovski pomočnik mešane stroke, želi mesto prakticiranja v večji trgovini manulakturncga in galanterijskega blaga. Ponudbe z na*cdbo pogojev je poslati na upravo »Slovenca« pod šifro »Praktikant« št. 13636. (a) Prikrojevalka dobra moč v urezovanju pletenin, dobi stalno zaposlitev. Cenj. dopise na upravo »Slovenca« pod -Prikrojevalka« 13497. (b) Krojašk. pomočnika za velike kose sprejme takoj Ciril Tomše, kroj. mojster, Pristava 21, p. Križe na Gor. (b) Natakarica mlada, izvežbana — išče službo v hotelu, restavraciji in kavarni, ali na račun. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Tudi izven Ljubljane« 13646. a Dekle z dežele poštena, spretna, vajena vseh hišnih del, išče službo za takoj. — Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 13613. (a) Fant želi kakršnokoli zaposlitev. Ponudbe poslati na upravo »Slovenca« pod »Pošten in zanesljiv« št. 13614. (a) Kravar in dekla Išče se samski kravar, zanesljiv in pošten, dober molzač, 25 do 40 let star, ki se razume na oskrbovanje živine in živinske porode, za večji moderni hlev do 25 glav montafonske živine. Istotam se sprejme tudi dekla za vsa poljska dela, ki zna pravilno molsti Ponudbe s prepisi spričeval in navedbo zahtevkov na upravo »Slovenca« pod »Kravar in dekla« št. 13600. (b) Mizar, pomočnika rabim za pohištvena dela. Franc Zavodnik, St. Vid nad Ljubljano. (b) Gospodična Klavirski poak začetnikom ali spretnej-šim daje izredno poceni strokovnjak. Naslov v upravi »Slov.« št. 13561. ŠOFERSKA ŠOLA I. Gaberščik. bivši komisar za šoferske izpite, Slomškova ulica. Garaža Stupica. - Vožnje v zaprtem avtomobilu. Dijakinji dam brezplačno hrano in stanovanje proti nadzorstvu otrok. — Naslov v upravi Slovenca-« pod št. 13568. (D) Soba i posebnim vhodom, elektriko, z- ali brez hrane, se takoj odda. Rožna dolina, cesta VIII., it. 22. s Opremljena soba lepa, solnčna, parketira-na, s posebnim vhodom, v centru mesta, se odda boljšemu gospodu ali gospodični. Naslov v upravi »Slovenca« št. 13616. (s) Opremljena soba se odda mirni, solidni osebi v Gledališki ulici št. 7-1., stanovanja št. 4. Poie$tva IŠČEJO: Stanovanje manjše, dvosobno, ali večje, enosobno, iščem za pozneje v okolici Sv. Petra cerkve. Ponudbe ki ima veselje do barva- ria ,upravo "S1°V'* »Državni nameščenec« st. Prazno sobo oddam v Trnovem Staretova 31. (s) Dva boljša delavca se sprejmeta na stanovanje. Loška 5/1, vrata 7, Maribor (s) w Vajenca sprejmemo v pohištveno mizarsko delavnico — iz St. Vida ali okolice Ponudbe je poslati na upravo »Slovenca« pod »Ta koj« št. 13611. (v) Kleparski pomočnik vojaščine prost, išče primerno službo. Nastop takoj. Položi tudi kavcijo. Nislov v upravi »Slovenca« št. 13441. lal nja, sprejmem takoj. Če bo pridna in zmožna, ho imela stalno delo. Ponudbe poslati na upravo »Slovenca« pod značko »Veselje do barvanja« št. 13657. (bi Služkinjo zdravo, pošteno in lepega vedenja, vajeno dobro kuhati in ljubiteljico otrok, sprejmem takoj. -Ponudbe s priporočili uglednih oseb je poslati na upravo »Slovenca« pod »Vestna in zanesljiva« št. 13547. (b) 16—18 letno dekle najraje z dežele, spre|-mem na deželo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13458 .bi Oče devetih otrok išče službo skladiščnika, sluga ali kaj sličnega. — Zmožen slovenščine in nemščine. Ponudbe pod »Poštenjak« št. 13516 na upravo »Slovenca«. (a) Osemnajstletno dekle prosi službo k boljšim ljudem samo za obleko. Ponudbe na upravo »SI.« pod »Za obleko« 13538. Prodajalka Iručena v špecerijski trgovini, išče nameščenja v mestu ali na deželi. Pomagala bi tudi pri go-»podicistvu. Naslov pove uprava »Slovenca« pod it. 13439._(a) Službo majerja ali oskrbnika išče 50 letni moški, treznega značaja, zmožen tudi nemščine. Andrej Leber, Griže. (a) Pletiljo za stalno delo iščem za takoj. Pismene ponudbe na Pletiona trikotaže. Sušak. Račkoga ul. 34. b Potnike in sejmarje Zaslužek 6000 Din mesečno 13539 (al Stanovanje 2—3 sobe, s pritiklinami, čisto, solnčno, v Mariboru, išče družina 3 odraslih oseb za 1. december. Ponudbe na upravo »SI.« pod »December« 13517. č Stanovanje dveh ali treh sob in, pri-. tiklin. iščem za takoj. — ahko vsak zasluži! Poš- | Ponudbe na upr. »Slov.« I|ite za 5 Din znamk na i pod „Mirna stranka« št. upravo »Slovenca« pod I 13661 (cl »Sigurno« 13.586. (zl ! -1---- Sobo s posebnim vhodom in vso oskrbo iščem Opremljeno sobo oddam pri Sv. Krištofu. Poizve se: Bežigrad 3. s Preprosto sobico oddam. — Podmilščakova št. 27. (s) Gospodično sprejme na stanovanje Bučar, Pred škofijo 21/11. Lepa soba opremljena, v bližini kolodvora, se odda gospodu. — Naslov v upravi »Slovenca« št. 13610. (s) Kupim proti plačilu v gotovini posestvo 20 do 30 oralov na Gorenjskem oziro- Modna trgovina za gospode — naprodaj v sredini Ljubljane le resnim interesentom. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šfiro »Uspeh 1934+ «/13566. (p) ia VJOI KUlSlVCUi UtUU- m . . » a t »v ma Sp Štajerskem Po- Tnstanovanjsko niso nudbe oa upravo »Slov.« nekaj vrta. sredi Ljub-pod »Takojšnje plačilo 3« št. 13470. Ip) Novozidana vila se odda za 500 Din mesečno. Pojasnila v upravi »Slov.« pod »Kresnica« št. 13548. (p) Hišo s 1000 m' zemlje prodam za 72.000 Din na Ježici št. 82. (p) Prodam več krasnih stavbnih parcel na Bledu zelo ugodno. Jakob Bernard, Bled. Hišo v predmestju ali parcelo kupim. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Posredovalci izključeni« štev 13604._(p) Enodružinska hiša naprodaj. Zgornja Šiška št. 74. (p) ljane, prodam — delno za kniižice. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13638. (p) Prodam dve lepi gOSfMBddi $H1 poslopji vsako s 6—7 johov zemlje. I aoz'1 25 johov Haiisoii. Trate pošta, Marija Snežna Pozor brivci! Odda se v najem lokal za brivnico. predeljen za moške in ženske, še nov, tik cerkve v industrijskem kraju. Prednost imajo samci ali če bi prevzel vso oskrbo iščem v pasu , , . , . , , od pošte do Rimske ce- ,brlvec kot ste. Naslov v upravi »Slo venca« št. 13609. (c) Družabnika k opekarni sprejmem primernim kapitalom svrho povečanja produk-1 Dvosobno stanovanje ODDAJO: ciie z ali brez sodelova nja. Ponudbe na upravo »Slov .« pod »Sigurno« št. 13500. |d| Družabnika(co) iščem za večjo, dobro iščem za prodajo dobrih idočo, brezkonkurenčno predmetov, posebno za j trgovino z mešanim bla-Miklavža. Zaslužek 50%. I gom na Štajerskem, v Javite se z znamko za lastni hiši. vsled smrti odgovor na upravo »SI.« pod značko »Brez konkurence« št. 13657. (b) Mesarski in prckajevalski pomočnik z daljšo prakso in z dobrimi spričevali, vojaščine prost, išče službo. Nastopi takoj ali pozneje Naslov v upravi »Slov.« pod .Mesarski pomočnik" it. 13.592. (a) Službo hlapca iščem. Vajen sem vseh konjskih in gospodarskih del. Nastop takoj ali pozneje. Naslov v upravi »Slovenca« št. 12975. (a) Družabnika (-co) spreime večja kuhinja v Zagrebu. Prednost ima strokovna izučena moč, ki razpolaga z nekaj gotovine kot kavcijo. Po nudbe. ki iim ie priložena znamka za odgovor je poslati na upravo »Slovenca« pod šifro »Dobra moč« it 13641. W Trgovski potnik ki bi hotel poleg svoje službe vzeti dober artikel z dobro provizijo, naj se oglasi v upravi j vknjižba na prvo mesto, dosedanjega družabnika. Vložiti bi bilo ca. 59.000 Din. - Resni reflektanti naj se izvolijo javiti pod »Družabnik« na upravo »Slovenca« št. 13540. (d) 50.000 Din posojila se odda takoj ali za februar 1934. Vodovodna cesta 4. (č) Stanovanje obstoječe iz dveh sob, kuhinje, kleti, drvarnice, ko. Naslov v upravi »SI.« pod št. 13349. (n) Trgovino (vogalno) z mešanim blagom, konfekcijo, spece-rijo in trafiko, na Starem trgu v Ljutomeru, dam takoj podjetnemu trgovcu v najem. Ponudbe na naslov: A. Herzog, Ljutomer. (n) Tržaška cesta li (Glincej i Špecerijska trgovina oddam takoj za 450 Din. dobro idoča, v prometni Zglasiti se je v pisarni na Kongresnem trgu 2. č Enosobno stanovanje kuhinja, elektrika, vodovod, takoj poceni oddam. Bučar, Zg. Šiška 241 — Pod hribom. (č) Poceni stanovanje »Slov.« pol »Dobra i ro vizija« št 13395. (b) Zastopnika za Slovenijo, zlasti za Gorenjsko, išče za prodajo masti, slanine, moke in nakup vreč za moko Marcel Steiner, Sombor, Bačka. (b) Zastopnike za vse večje kraje iščemo za obisk privatnih strank. Zaslužek dnevno 200 do 500 Din. Ponudbe naj pošljejo uvedeni v manufakturi na podružnico »Slovenca« Celje pod »Tovarniška zaloga« št. 13654. (b) iščem. Posestvo 16 ora- I v ljubljanski oko- lov, prvovrstno. Obresti-! , ' 5 minut od železni-denar ali pridelki Po- , Poslaie- pripravno za nudbe: »Hmeljar - sadiar« ze!e*n,žaria ali upokojen- št. 13656 na upr. »Slov Celje. (d) Družabnica ea — za takoj ali pozneje. Naslov v upravi »Slovenca« št. 13603. (č) I Enosobno stanovanje >e sprejme za trgovino , ,. _ ' z mešanim blagom na I °ddamo- »Juljana«. Rožna Jesenicah. Kavcija 6000 dolma 8/23- (č) do 8000 Din. Ponudbe na podružnico »Slovenca« — Jesenice. (J) Enosobno stanovanje poleg tramvajske proge, D ... se takoj odda. Cena in rosojuo 50—60 tisoč naslov v upravi »Sloven-iščemo na večje pose- ca* ,3644' («) stvo proti vknjižbi na prvo mesto. Vzamem tu- ulici, se zaradi prezaposlitve odda. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Takojšen prevzem« št. 13522.__(n) Lokal sedaj foto-atelje — se za poljubno stroko odda. — Florjanska ulica 22. (n) Proda se: vinogradno posestvo, primerno za letovišče, z novo stanovanjsko hišo, viničarijo in gospodarskimi poslopji. Vinograd, travniki, njive, gozd, sa-donosnik, 11 oralov, vse dobrem stanju. Cena po dogovoru. Pojasnila daje Posojilnica v Slov. Bistrici. (p) Gozd, njiva in travnik iz prve roke, po nizki ceni naprodaj. Spada pod mesto. Kolodvorska ulica št. 25. (p) Spalnice moderne, orehove korenine, različne, iz trdega in mehkega lesa, kuhinje in drugo pohištvo, dobite najceneje pri Andlovic — Komenskega ulica 34. (i) Generator 380 220 Volt, ca. 6—10 KW, 1000—1500 obratov, kupi Elektroindustrija, d. d., Ljubljana, Gosposvet-ska cesta 13. (k) Zlato, srebro, platin po najvišjih dnevnih cenah Mariborska Afinerija zlata. Oroznova ul. 8. Parcele, njive, travnike, v raznih poceni Kdo proda Prosvetnemu društvu v Novi cerkvi pri Vojniku skioptikon na krajih ljubljanskega Pred- k,arbid, normalno veliko- metja. za hranilne knjižice naprodaj. Ponudbe pod »Redka prilika« št. 13634 na upravo »Slovenca«. (P) Majhno posestvo na Dolenjskem, pol ure od mesta in postaje — prodam za 12.000 Din ali zameniam za oarcelo v okolici Ljubljane; tudi na hranilno knjižico. L. K., Jarše št. 23, Moste pri Ljubljani. (p) sti. (k) Zlato in srebro kupujem. — Ure, zlatnino popravljani. IGNAC JAN, urar, Maribor, Glavni trg. Hiša s sadnim vrtom, z dohodki, brez izdatkov — naprodaj. Nadgorica 16, p. Ježica. !p) Hišo v Št Vidu nad Ljubljano poceni prodam. Planin-šek (poleg šole). (p) Posestvo v dobrem stanju in v ravnini, ne daleč od železniške postaje in šole, na Dolenjskem ali Štajerskem — kupim. Cena 40.000 Din. 30.000 Din hranilne knjižice Kmečke posojilnice, drugo v gotovini. Marija Ponikvar, Predstruga št. 2, p. Vi-dem-Dobrepolje. (p) Italijansko-nemški slovar obsežen, kupim. Naslov Enostanovanjska hiša J^j »Slovenca« pod z velikim vrtom, ugedno naprodaj. Naslov v upr. »Slov.« Maribor št. 1205. v teh lelkih Časih se mori r najlažje dobiti r ustano vitvijo domafe pletarne. Mi damo vsakomur tekoče delo, ker smo odjemalci /a plr lenine, dobavimo prejo m zplatamo zasluiek zn ple /ahvalnte. V slučaji len je kar dokazuje mnoge ......ičaia, na iioiete delali in za. luziti, .e jbrniic pc graiis-prospckti na Ivrdko Domala Pletarsk.. Industrija Josip Toma/ir, Maribor, Krekova nl.U/ll di hran. knjižico ter mu dam na željo dosmrtno oskrbo. Naslov v upravi "Slovenca, št. 13581. (d) lOffpnm Poučnjem .. j . . , ,. oddam dvosobno stanova srednješolce; priprav ,am , nje z nekaj vrta Jllrf^. za izpite. Sprejmem 1-3 va , „ , ,ž dijake v vestno oskrbo. I mittlicl- ronudbe na upravo »Slo Stanovanje center, lepa lega, solnčno, 6 sob s posebnimi vhodi, popoln komfort — se odda za tebruar dobri stranki — po zelo zmerni najemnini. Pojasnila: Dvofakova ulica 6/III — telefon št. 3314 ({) Za 240 Din venca« pod »Uspeh 24« it. 13633. (u) Šoferska šola E. Ce h Utrl« Camernisova soieraka aoiai l.mbliana. tiunaiaka c. SI Sols f.a poklicne Šoferje In amnterje. Prospekti In po JasolU isatonj in franko. __(e) Sobo s štedilnikom oddam. Zadružna ulica 1, Kodeljevo. (») Opremljeno sobo oddam takoj ali s 1. decembrom mirni, solidni osebi v Tavčarjevi ulici it l/II, levo. (.) Poizvedba! Komur je znano, kje se nahaja Brečko Maks, delavec, pristojen v občino Senovo, se naproša, naj sporoči proti povrnitvi stroškov njegov naslov Josipu Vričaju, Rajhen-burg. (e) Poziv pričam! Dne 28. septembra 1933 okoli 8. ure zjutraj sta trčila na križišču Reslje-vc ceste in Komenskega ulice tovorni auto in mo-tociklist. Priče tega dogodka prosim, da se prijavijo v pisarni dr. Rudolfa Krivica, advokata Ljubljani. Pražakova (o) Trgovska hiša v Ptuju, s 7 sobami, 3 kuhinjami, 1 lokalom, hlevom in remizo naprodaj. Proda se tudi proti hranilnim knjižicam Ljubljanske kreditne banke. Vprašati: Heller, Maribor, Vrbanova 8. (p) Trgovino s prima odjemalci, dobro idočo, prodam radi družinskih razmer. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »30.000 in postranski zaslužek« it. 13.591. (p) Kupim srednje posestvo v Savinjski dolini, v kraju, primernem za manufak-tumo trgovino. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod it. 13.585. (p) Radi selitve se proda hiša z gospodarskim poslopjem in 2 orala zemlje v Sv. Juriju ob j. ž. Cena 18.000 Din. Naslov v podružnici »SI.« Celje. (p) Vsakovrstno ZlfltO trapnSe oo oamifib cenah ČERNE, tuvelir. Ljubljana, \X'olfoT« nlica «t 3 Šivalni stroj čevljarski, rabljen, znamke »Singer«, kupim. Šu-ta Franc. Semnarska, Sv. Trojica, Slov gor. (k) Srebrne krone staro /.lato m srebro kupuje RAFINERIJA DRA-GIH KOVIN Llubliana, Ilirska ulic« 36. vbod r Vidovdanske ceste pri gostilni Možina Najboljša nogavica ulica 15'II. I Aufomotor i Harley Davidson motor, 350 cm malo vo-ien, proda za 4500 Din Elektroindustrija, Ljubljana, Gosposvetska cesta it. 13. (f) Prodam manjše posestvo na deželi z dobro idočo manu-fakturno trgovino, edino v občini. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod značko »Ugodna prilika« št. 13.584. (p) Dvostanovanjska hiša naprodaj. Naslov: Koro-ščeva 14. Moste pri Ljubljani^__(p) Posestvo se proda v Dobrovcah št. 32. Meri 20 oralov, travnik, zemlja in gozdovi. Leži pol ure od glavnega kolodvora Hoče in četrt ure od (»lavne ceste Maribor—Ptuj. Vprašati v Loki pri Ptuju it. 12. (p) Prvovrst. zastopniku katerekoli stroke nudimo lepo eksistenco pri veliki mednarodni zavarovalni družbi. Ponudbe z življenjepisom in referencami pod »Reprezentativen« št. 13511 na upravo »SI.« Kočija in koleselj dobro ohranjena — naprodaj. Poizve se: Gostilna pod Lipo, Moste, Zaloška cesta 54. (1) Novi gospodarski krediti v delu, gotovini, izmenjavi blaga, imetju. Dolžnikom, upnikom, sploh interesentom daje pojasnila: »Marstan«, Maribor, Slovenska 22. Vpisnina 10 Din (vnaprej), (r) Pohištvo vsakovrstno, iz trdega in mehkega lesa, kakor tudi tapetniške izdelke dobite po konkurenčni ceni v zalogi pohištva Vegova 6. Sprejemajo se tudi naročila. (š) za krmo dobite najceneje pri Fran Pogačnik d. s o. i Ljubljana Tyrševa (Dunajska) c. 67 nasproti mitnice. Premog, drva, koks prodata Vinko Podobnik, Tržaška cesta štev 16 Telefon 33-13 Perje puh, 15 vrst — od 8 Din naprej — ter volno in žimo za modroce prodaja najceneje ŠEGA, Wolfova 12 (dvorišče). t van Kravos MARIBOR Spalnice iz orehove korenine — spalnice od 2000 Din, kuhinje od 800 Din dalje ■, , . ,. nudi mizarstvo Josip Go-i Aleksandrova c. 13 ljar, Gosposvetska 13. (i)1 Telefon it 22-07. Modelirja Čevljarske stroke, perfektnega v kreiranju okusnih lastnih osnutkov (modelov), veščega v iz. delavi temeljnih (grund ) modelov in celih serij (brez gradirmašine). prvorazredna domača tovarna čevljev. Ponudbe z opisom dosedanjega službovanja, z originalnimi spričevali in z navedbo plačilnih zahtevkov je nasloviti na upravo lista pod „'Modelir." Kislo zelje, repo, sarmo prvovrstno, v sodih, po najnižji ceni dobavlja: Homan, Sv. Petra c. 83. VATO mmmtmmmmmmmmm v tablah in za odeje — preden naročite za Vašo potrebo — zahtevaite moje vzorce in cenik. Arberter-Maribor Kislo zeljo, repo prvovrstne in cele glave za sarmo, v sodčkih dobavlja po brezkonkurenč-ni ceni Gustav Erklavec, Ljubljana, Kodeljevo 10, telefon 25-91. (1) Nogavice, rokavice robce, perilo, torbice, kravate nizke cene. samo pri PETELII\C-u Ljubljana, ob vodi blizu Prešernovega spomenika. Za živinorejce neobhodno potrebno Te-žakovo olje za živino — se dobi samo pri tvrdki M. Težak, Zagreb, Gun-duličeva 13. — V ročkah od 5 kg za 100 Din, po ročki s plačano poštnino. Mizarji Najcenejše vezane plošče jelševe. bukove. Okounie, Panet v velikosti 221/122 in 2U0 122 dobite pu jtKtni sklrt lisfiu- ■ LJUBI.J A NA, Dunajska 31 Puh za pernice la beli Din 230 — sivi „ 140-— Lepo perje po Din 25--, 35--, 56--, 95--, 180- kg. Puhaste odeje po naročilu najcenejše izdeluje RUOOLE SEVER MAIMJIN TRG ŠT. 2. Jabolka zimska, okusna, po 4 Din kg franko vsaka postaja, povzetno razpošilja: Po-stržin, Maribor. Gozdna ulica 56. (1) Bale za oglje ima v zalogi M. Mlakar nasl., Slomškova 11. (1) Specialno isbiro modnih hlot in pumparc dobite najceneje pri Preskerju, Sv. Petra o. Za Miklavža cenjenim trgovcem (sej-marjem) ter občinstvu sporočam, da tudi letos dobijo čedno okrašene miklavže, parkelne in namizno medeno pecivo k čaju, vinske prigrizke itd. pri Blažu Grah, medičar-ju, Ljubljana, Kolodvorska ulica 11, na dvorišču. OTROŠKE VOZlCKK najiiiorieriieje in najceneje i* etuje tovarna otroAklli vožifikov Stanko Kucler, !j J n h 1J a n a, Celovška <-. VINA vseh vrst kupite najugodneje pri Centralni vinarni v Ljubljani. Otroški vozički, igralni vozički in tricikli, najiovejši modeli, nizke cene. M. Tomšič, Sv. Petra cesta 52. (1) Sveže najfinejše norveško ribje olje iz lekarne dr. G. Piccolija v Ljubljani se priporoča bledim in slabotnim osebam. Sadna drevesa visokodebelna in tudi pritlična, od najboljših vrst, v primakvaliteti, nudi najpovoljneje Bano-vinska trsnica in drevesnica v Kapeli, pošta Slatina Radenci. Zahtevaite ponudbo! (1) Pozor! Nudim prima sveže in kislo zelje ter repo iz svoie že nad 30 let obstoječe tovarne po najugodnejših cenah v sodih po 25, 50 in 100 kg. Železničarji poseben popust. Tovarna kislega zelja Oražem, Moste pri Ljubljani. (j) Perje! gosje, čohano, kg 36 Din; purje, čohano, kg 26 Din, ii. vrste 16 Din; beli puh kg 160 Din. Razpošiljam po poštnem povzetju najmanj 5 kg. L. Brozovič, Zagreb, Ilica 82. (1) Volna, svila, bombaž stalno v bogati izbiri v vseh vrstah. za stroino pleteme in ročna dela po najnižjih cenah pri tvrdki Kari Prelog, Liubliana — Židovska ul in Stari trg Zimska jabolka raznih vrst ter prvovrstna jabolka mošančke prodaja Gospodarska zveza v Ljubljani Poročne prstane ure, verižice, uhane, kakor tudi očala, kupite zelo ugodno pri Josipu Janko, urarju v Kamniku na Sutni — nasproti farne cerkve. (1) Dva pletilna stroja znamke Walter št. 8/70 z 2 nitovodjema, s kraj-nimi ključi in s kratkim menjalom ter št. 10/30 z 1 nitovodjem, rabljen zelo malo, prodam. Cena niz ka. Naslov v upravi »SI « pod št. 13562. (1) 4 sedežne sani luksuzne, lepe, prodam oo nizki ceni. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 13515 (1) Naprodaj imam 250 kg lepih suhih gob, med njimi mnogo tako-zvanih plohov. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13582. (1) Kompletne stroje za izdelovanje dimnih cevi in kolen - ugodno prodam. Ponudbe prosim na upravo »Slovenca« pod št. 13536. (1) Psica nemška doga, 1 leto stara, dobra čuvajka — se poceni proda. Privoz 16, Ljubljana. (1) Direktna dobava za trgovce! Zeleznino, otroške igračke dobavljamo najceneje. Zahtevajte cenike! Sommer i Drug, tvornica željezne robe i igračaka, Bačka Topola. • I ljudska posojilnica v Celja registrovans zadruga z neomejeno zavezo v novi lastni palači sprejema hranilne vloge in jih obrestuje najbol|e Denar le nH nlel naložen popolnoma varno, ker jamči /an| poleg rezerv in hiš nad !>000 članov-po seslnikov i. vsem svoiim premožentem Prodam 400 do 500 komadov hrastovih pragov po 30 Din za komad — dimenzije 14 24. 15/25 in 16 26, vsi j po 2.60 m dolgi. — Dalje dva vagona jelovih, paralelno rezanih desk monte 18 in 24 mm. Naslov v upravi »Slovenca« pod šl. 13635._(1) Otroški voziček lep — se poceni proda. Sv. Petra cesta 49, dvorišče^_(l) Šivalni stroj »Singer« poceni naprodaj. Naslov: Wolfova 4._01 Majhna slamoreznica naprodaj. Poizve se: Marija Jerinc, Dravlje 38. (1) Vinske sode rabljene — proda Hotel Štrukelj, Ljubljana. (1) Vezalke za čevlje, svilene moderne, za ženske čevlje vse vrste, za ski, za gojzer-ske in vse ostale, razne vrste, po najnižji ceni — edino ori družbi Triumf, Magacin, Kolodvor, ul. 11. Odda tudi prostor nasproti Uniona, pripraven za boljšo delavnico ali skladišče. Poizve se pri lastnici: Kolodvorska ul. St. 11. _U) Na javni dražbi ugodno naprodaj: Moško kolo, pisalni stroj, osebni avto, stružnica. vrtalni stroji, motorno kolo in drugo, dne 20. 11. 1933 ob pol 8, Ljubljana, Vegova 8, Pisalni stroj, radio-apa-rat, konj in voz ter drugo, dne 24. 11. 1933 ob pol 16, Ljubljana, Devin-ska 5. Hladilne omare in drugo, dne 20. 11. 1933 ob 16. Ljubljana, Jenkova 6. Več zidne in druge ooeke, dne 21. 11. 1933 oh 12, Podboršt 10, p. Je-žica. Mlatilni stroi, dne 22. 11. 1933 ob 11. Kovaški vrh, p. Pplotnica. 2 moški kolesi, t lovska puška in drugo, dne 20. 11. 1933 oh 7 v Lim-htišu 32 pri Mariboru. Različno novo Pohištvo dne 21. 11 1933 ob 14, Nova vas. Streliška ul. 1. nri Mariboru. Razno novo pohištvo in drugo, dfie 22. 11. 1933 oh 7. Boh Bistrica 14 in S". Janez 105 oh 11. Več novih radio-aparatov, 2 gramofona in dnt-rfn. dne 22 11 1933 ob 13. Jesenice. Murava 13. 1 mali in 1 veliki vrtalni stroj na električni notfon, brusilni strol ii . v M« KURJE PERJE nečehljano kg Din 5,- pri najmanjšem odjemu 15 kg pošilja proti povzetju VILJEM ABT, izvoz perutnine, Maribor. Veliko stanovanje posebno primerno za odvetnike, zdravnike, večje pisarne, družbe i. t d., skupno 7 sob s pritiklinami in mnogimi postranskimi prostori se odda s 1. dec. 1933 v Mariboru, Trg Svobode, v najem. Vse sobe eo parketirane, prvovrstna izdelava in razdelitev. Vprašati pri Mariborskem kreditnem zavodu, Maribor, Grajski trg, Scherbaumov dvorec. Učiteljski zbor dri. učiteljske šole in obeh vadnic v Ljubljani javlja pretresljivo vest, da je njegov ljubeznivi tovariš Ln vzorni vzgojitelj učiteljskega naraščaja, gospod Ljudevit Mlakar profesor dre. učiteljske šole v Ljubljani danes zjutraj nenadoma umrl. Pogreb idealnega narodnega delavca bo v ponedeljek, dne 20. novembra t. 1. ob 16 popoldne iz Prisojne ulic« št. 3 na njivo miru pri Sv. Križu, Blagemu tovarišu ohranimo trajen in svetal spomin. V Ljubljani, dne 18. novembra 1933. "SUPER-MNDUCTANCiZ" Novost) Gospodinje pozor I Na kuriavi štedite le. ako imate na Vašem šttdilniku najnovejšo ploščo ali obroč wSTED'REGULATOR" Domači izum in izdelek konstruktivno najboljši in brez konkurence. Nudi 40°/„ prihranka na kurjavi, zvišuje toploto in varuje posodo ~ Prodaja se v trgovinah z železnino. ~ Bogata izbira vseh dimenzij pri: Josip ZALTA, Ljubljana; D. RAKUŠ, Celje in PINIER LEN VRT. Maribor. ~ Glavna zaloga livarne: A. SMOLE. Opekarska cesta 33 Gavriloviceva nova salama |e v prometu! Vsem ceni. odjemalcem ~~ trnke GetOma Ljubljana, Stari trg štev. n uljudno naznanjam, da sem z dnem 13. novembra 1933 prevzel njeno špecerijsko in kolonijalno trgovino, katero bom vodil pod firmo Mlakar Srečko, prej 9. Gerdina i rosi m vse dosedanje in ostale kon-sumente, da mi blagovolijo posvetiti dose 'anjo naklonjenost, za kar jim obljubujem največjo solidnost cen in najskrbnejšo postrežbo. Srečko Mlakar dosedanji uslužbenec tvrdke F. Terdina Dražba parne pekarne v Lescah dne 4. decembra 1933 ob 10 pri sodniji v Radovljici. Obrat moderen, lega lepa, poleg kolodvora. Ponudek 332.0OO Din. varščina 50.000 Din. — Pojasnila: sodišče in dr. Goljar. odvetnik, Ljubljana, Gosposvetska. Vinogradniki pozor ! Za pomla lanski nasad imamo na razpolago še ce-pljenke sledečih vrst: Bouvierova ranlna, zeleni silvanec (selekcija .Frohlich - silvanec"), bela klevna, biser iz Csabe, Muškat Ma-dame Mathias, žlahtnina, muškatna žlahtni na itd. na podlagah Kober 5 BB, TelekJ 8 B in Goethe 9 v prvovrstni kakovosti. Izključno selekci jonirau, izvrsten materijah Prosimo interesente, da zahtevajo naš seznam s ponudbo. Trsnice tvrdke Clotar Bouvler, vinogradniško veleposestvo Gornja Radgona, Dravska banovina. Trta .,Bouvierova ranlna" je imela tudi letos relativno največji donos in najvišjo gradacijo (18-21-5°) I Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubiiant: Karel CeA. Izdajatelj: Ivan Kako ve«. "irednik; Loizo Golo bič.