Posamezna številka 10 vinarjev. Štev. 06. v Liumjanl v soboto, 27. aprila № Leto XL. ~ velja po pošti: = Za oalo leto naprej . K 26-— za pol leta „ . „ 13'— za četrt leta „ . „ 6-50 za en meseo „ . „ 2'20 za Nemčijo celoletno „ 29'— za ostalo inozemstvo „ 35'— V LJubljani na dom: Za celo leto naprej . K 24 — za pol leta „ . „ 12'— za četrt leta „ . „ B-— za en meseo „ . „ 2'— V ipravl prejeman mesečno K 1*70 -• Inserati:--- Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 v za dvakrat . ... „13 „ sa trikrat . . . . „ 10 „ sa večkrat primeren popnst. Poslano in reki. notice: enostolpna petltTrsta (72 mm) 30 vinarjev. vsak dan, lzvzemši nedelje in praznike, ob 5. nrl popoldne. uar Uredništvo je v Kopitarjevi nllol Stev. 6/Ш. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma ae ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona Stev. 74. = Političen iist za slovenski narod. Upravnlštvo je v Kopitarjevi nliol Stev. 6. *£q Avstr. poštne bran. račnn it. 24.797. Ogrske poštne hran. račnn št. 26.511. — Upravnlškega telefona it. 188. Д^ Današnja številka obsega 18 strani. Saniranje deželnih financ. V naši deželi se kaže zadnji čas velika gospodarska depresija, pod katero trpe vsi stanovi. Kmečki stan je z največjo težavo dobiva hipotekami kredit. Vsled nekaterih polomov pri denarnih zavodih so se začela posojila odpovedovati in posledica tega je, da prihajajo mnogoštevilna kmečka posestva na boben. Ta kriza je silno huda in bo zapustila trajne sledove. Trgovec in obrtnik je brez kredita. Razni kon-kurzi so naš trg diskreditirali in danes jc naša trgovina v največjih denarnih zadregah. Posledice te stiske produktivnih stanov čutijo pa tudi konsumen-ti, kajti splošna draginja je samo posledica takih nesrečnih gospodarskih razmer. Na drugi strani pa se kaže usode-poln nered tudi pri sistemu, po katerem sedaj javne korporacije urejajo svoja gospodarstva. Država že davno dela z deficiti in je bila prisiljena najemati dolgove. Najprej so se izdajale rente, a mednarodni kapitalizem je znal ta način pokrivanja tekočih dohodkov preprečiti. Forsirane prodaje rent so rente oškodovale, padel jim je kurz in obtežila se jc oddaja. Ako stoji danes državna renta že skoro na kurzu 89, jc jasno, da išče država pokritja za. tekoče izdatke na drug način. Vse avstrijske deželne uprave so v denarnih zadregah, deficiti dežela znašajo že 90 milijonov kron, in vse dežele se pritožujejo, da po dosedanjem načinu ne morejo pokriti najnujnejših izdatkov. Tako na eni strani. Vse drugače pa cvete pšenica bankam. Povsod beremo, da banke zvišujejo svoje glavnice in vabijo občinstvo na subskripcijo s tem, da izkazujejo visoke čiste dobičke. Devet velikih dunajskih bank je zvišalo leta 1911 svoje delniške glavnice za 95 milijonov K, sve je odprte rezerve pa za 58 milijonov kron. Čisti dobiček teh bank se jc zvišal proti lanskemu letu za 13 in pol milijona kron. Te velike banke, ki operirajo z 1 miljardo lastnega in skoro 4 milijardami tujega kapitala., obvladujejo popolnoma veliko produkcijo, jo kartelirajo. fuzij^irajo in združujejo v svojih rokah vse žile, skozi katere se pretaka narodno - gospodarska kri. Te banke pa dobivajo tudi vedno več na javno življenje. Od njih je odvisna država v svojih trenotnih zadregah, clo njih morajo priti denarja prosit dežele in občine, hkrati pa te banke tudi bogato zalagajo volilne fonde onih strank, k!i sc prodajo judovskemu kapitalizmu in pobijajo osamo-svo*' ev države in avtonomnih uprav od kapitalističnega gospodarstva. Tako stoji danes denarni trg, in v teh težavnih razmerah se mora izvesti finančna reforma, ki na j sanira državo in dežele. V državnem zboru je prišla vlada z več finančnimi načrti, ki so se pa vsi ponesrečili, predno se je o njih sploh resno obravnavalo. Podpredsednik državne zbornice dr. Steinwender kot finančni referent odseka je izdelal sedaj nov finančni načrt, po katerem hoče deželam dati vsaj to, kar je najnujnejše, seveda na tak način, da pri tem tucli država doseže svoje ravnotežje. Vladni načrt meri pred vsem na to, da se zviša davek na žganje za 50 vinarjev in da se podržavi davek na pivo, dežele pa naj bi dobile primeren dohodek od čistega dobička. Davek na žganje bi torej poskočil od 90 vinarjev na 1 K 40 h, in dežele bi dobivale poleg dosedanjih 20 vinarjev še štirideset vinarjev, 10 vinarjev poviška pa bi ostalo državi. Doslej so vse dežele skupaj dobivale od državnega davka na žganje 21 milijonov kron. Po novem načrtu pa naj bi dobile dežele na leto 60 milijonov kron. Kranjska bi dobivala potemtakem za en milijon 196 tisoč kron več od države kakor sedaj. Nadalje se namerava dati deželam za Šolske in zdravstvene namene posebne državne prispevke, in sicer po 1 krono za vsakega prebivalca, kar bi znašalo skupaj 28 in pol milijona K, in od tega bi Kranjska dobivala 525 tisoč K. Ker je pričakovati, da bi vsled poviška davka konsum žganja in piva padel, zahteva Steinvvender, da bi morale dobivati dežele takoj, ko clobi davek na žganje veljavo, ves na nje spadajoči znesek, tako da bi izpadek vsled manjšega konsuma zadel državo. Za pokritje tistih 28 in pol milijona krob, kateri znesek naj da država deželam v šolske in zdravstvene namene, pa predlaga Steimvender nekatere nove davke. Dežele, v katerih stanujejo Slovenci, spadajo med one, ki trpe vsled te finančne depresije. Ako vzamemo edino deželo, v kateri imajo Slovenci deželno gospodarstvo v rokah, to je Kranjsko, tedaj vidimo, da se je Kranj- ska primeroma, še najbolje držala. Vse drugo dežele imajo višje doklade, dasi delujejo z velikimi primanjkljaji in niti približno toliko ne store za po-vzdigK) domačega gospodarstva kakor Kranjska. Proračun kranjske dežele za leto 1912 izkazuje en milijon 650 tisoč kron primanjkljaja. Seveda se utegne ta primanjkljaj nekoliko znižati, ker je proračunan na podlagi dveh skrajno slabih let, kakoršen se — to upaimo — ne bodo več tako kmalu ponavljala. Vendar je jasno, da mora tudi Kranjska povzdigniti svoj glas med onimi deželami, ki nujno zahtevajo od države, da en del svojih dohodkov prepusti deželam, kajti najdražje zadeve, me katere spadata zdravstvo in šolstvo, prepušča vlada deželam, ki oma-guVio pod temi bremeni. Ker ima država ravno v teh zadevah odločujočo besedo, je samo ob sebi umljivo, da morajo dežele reči: Ali naj država pusti deželam svobodo glede uprave in davščin, ali naj pa prevzame stroške za zdravstvo in šolstvo! Ko bi se izvedel finančni načrt, katerega smo sedaj skicirali, bi bilo kranjski deželi precej pomagano, vsaj v tem okviru, v katerem se sedaj giblje naše deželno gospodarstvo. Zato želimo, da sc finančni načrt žo letošnje leto uresniči. Zahtevati pa moramo tucli, da se p<,državi Dolenjska železnica, za katero ""li sedaj dežela garancijo. Dolenjska. železnica izkazuje vedno več pr< mota, a. značilno je za državno upravo, da. režijski stroški rastejo velike hitrejše, kakor pa dohodki iz prometa. Državna železniška uprava greši na ra^čun kranjske dežele. Tako pr< r- etna železnica, kakor je Dolenjska, ki je par let sem bila že aktivna, j »ostala je pod to upravo naenkrat pasivna. Zato je pa dolžnost države, da sama prevzame to železnico, kar jc naravnost nujno postalo, kar se gradi Belokranjska železnica, kajti to pač ne gre, da bi proga ocl Ljubljane do Novega mesta bila zasebna, ocl Novega mesta dalje pa državna proga. Ko se izvrši to podržavijenje, postane prost garancijski fond Dolenjskih železnic, ki znaša okroglo poldrugi milijon kron. Ko pride ta fond v razpoložljivo last. deželne uprave, bo mogoče z njim sanirati rane, ki jih sedanje razmere sekajo deželnim financam. Gospodarske razmere na Kranjskem bi bile še veliko bolj žalostne, ako nc bi bil kranjski deželni zastop storil važnih korakov. Kmečki kredit jo v največjem delu v rokah zadružništva. Sklep deželnega zbora, ki jo utrdil zadružništvo, jc tudi utrdil kreditne razmere na kmetih. Danes stoji naše zadružništvo še vedno krepko in sc notranje vedno bolj konsolidira. Naravnost obupne so danes razmere kmečkega stanu v onih deželah, koclei je zadružništvo zavoženo in je postalo odvisno od bank, ki ga neusmiljeno izkoriščajo. V naši Zadružni zvezi imamo močan jez proti splošnemu potopu, v katerem hoče kapitalizem zadušiti male eksistence. Nadalje je bila včlevažna pridobitev za deželo, da se je zagotovila izvršitev velikih javnih zgradb. Melioracijski zakon iz leta 1911., ki je omogočil najetje melioracijskega posojila, je naravnost epohalnega pomena za kranjsko deželo. Brez tega zakona in tega posojila bi bilo dane« na Kranjskem sploh nemogoče graditi ceste, vodovode in izvrševati razne gospodarske melijoracijc. Ravno vsled dela deželnega odbora na tem polju pa se jo začela silno živahna delavnost po celi deželi, ki je oplodila tudi privatno ini-cijativo tako, da moremo vkljub silno i, lostnim razmeram na denarnem trgu vendar govoriti o veselem gospo, darskem napredku. Denar, ki ga de-že'nđ odbor izdaja v vseh delih naše dežfclo za javne zgradbe, je kakor seme, iz katerega povsod rastejo novi d oho'ki za, ljudstvo in veselje clo ko« ristnih gospodarskih naprav. Važna je ustanovitev deželne ban-' ke. Emisijski zavod je za tako deželo, kakor je Kranjska, absolutno potreben. Komunalni in hipotekami kredit, ki sta do sedaj z vso težo ležala na posojilnicah in hranilnicah, sta dobila nov -\ir, po katerem prihaja denar od zunaj v deželo pod neprimerno ugodnejšimi pogoji nego ga je mogoče dobiti doma v teli žalostnih razmerah; Deželna banka je te dni začela z emisijo zastavnih listov in komunalnih zadolž-nic. Upanje je, da bo s časom deželna banka kot hipotekami zavod znatno razbremenila posojilnice, občinam pa omogočila izvršitev nujno potrebnih zgradb. Take so sedaj razmere našega deželnega gospodarstva. Kriza, v kat,en", živimo, je sicer huda in težka in ne bo ostala brez žrtev. Upajmo pa, da če iz-vene država svoj finančni načrt, zraste kredit države, s čimur se zboljša stanje njenih rent, urede vsaj splošno (Iz češkega.) Bila ja mala družba, ki se je zbrala pri polkovniku O. pl. D., h kateremu sem bil tudi jaz povabljen. Razen treh dam, soprog mojih predstojnikov, mlajšega polkovnikovega sina, nekega mladega inženirja in moje malenkosti so bili vsi ostali gostje častniki. Pri polkovniku je vedno prijetno, nikdar ne prenapeto, kar je pač zasluga vesele dobrosrčne gospe polkovnice in pa strogo in resno gledajočega, toda drugače dobrosrčnega polkovnika.Vsakdo, kdor jc imel priliko, spoznali bližje ta vojaški zakonski par, si je ohranil za življenje prijazen spomin. Dospeli smo žc do črne kave in zabava je postajala pri smodkah čimda-Ije prisrčnejSa. Tudi dame so pogumno kadile svoje cigarete z gracioznimi kretnjami. Zabava jc bila v najboljšem teku, ko je gospa majorjeva P. omenila nekaj o svojem nekdanjem letovišču, malem mestecu K. Takoj je bila gospa nolkovnica vsa navdušena ra natanč- nejši opis mesteca ter je končno nagovorila svojega soproga: »Sedaj nam pa mora moj mož povedati svoj doživljaj v mestecu K.! Kaj ne, da boš! Stori to meni na ljubo; vem, da ne govoriš rad o tem in da si komaj desetim osebam od tedaj povedal ta svoj doživljaj, toda glej, mi smo tukaj pač sami med seboj, sami clobri prijatelji,« pri tem je pc'cazala na nas s prijaznim nasmehom, »ki te poznajo in ti verjamejo, akoravno se glasi nekoliko neverjetno. Prosim, dragi gostje, vi hočete gotovo tudi vsi delati, za kaj gre, kajneda?« je prosila polkovnica. »No dobro, da, da, ker že hočeš na vsak način, toda priznati moram, da bi ta dogodek v svojem življenju raje obdržal popolnoma zase. Stvar je taka, da gotovo ne vsebuje za koga drugega one resnosti, ki jo je imela zame in jo ima šc sedaj. In na vse zadnje sc mi lahko še tudi smejete zaradi tega, kar bi vam povedal.« Bili smo vsi preradovedni, kakor pa da bi opustili ninogoobetajočo »resnično« dogodbo in vsi povprek smo pričeli klicati: »Nc, prosimo, povejte, povejte!« »No torej! Bil sem takrat poročnik pri 49. pešpolku, ki je moral oditi k velikim letnim vojaškim vajam na južno Češko. Imeli smo krasno vreme; čez dan primerno toplo, ne preveč mraza ponoči. Ker je tudi drugače šlo vse po volji, smo bili mi in moštvo dobre volje. Nekega popoldneva smo prišli utrujeni in prašni mccl zvoki koračnic naše godbe v K. Romantično mestecc z gradom kneza Schwarzenberga, jako ljubko, kar bo gospa majorjeva gotovo rada potrdila. Utrujeni, kot. smo bili, smo obrnili svojo pozornost najprej na naša nočna stanovanja. Mene so nastanili pri nekem mlinarju. Moja soba je bila dolga in ozka, z belimi zavesami in čisto posteljo, poleg ostale priproste oprave. Skozi okno sc je videlo na reko, ob kateri je bila sezidana hiša. Bila je svetla mesečna noč iu nekako skrivnostno so lili žarki meseca čez strehe in pomole k šumečemu jezu Vltave pod mojim oknom. To sem še videl, predno nisem ugasnil sveče in se vlegel v posteljo, kjer sem že v prvem trenutku utrujen trdno zaspal. Koliko časa sem spal, ne vem. Naenkrat pa se mi je zdelo, kakor bi videl, kako so se odprla vrata in je stopil v sobo čvrst mladenič v beli mlinarski obleki z modrim predpasnikom, in kakor sc mi je zdelo, s plašnim in obupanim obrazom. Videl sem ga priti v sobo z gorečo svečo, ki jo je postavil na nočno omarico poieg sebe. Nato je pričel razburjen hoditi z obema rokama v žepu po sobi gorindol. Včasih si je segel z vsemi prstmi v lase. Pričel je popevati na tihem neko pesem, a je nenadoma prenehal in vzkliknil: »Z Bogom, goljufivi svet!« Skočil je bliskoma k odprtemu oknu in planil skozi v šumeče valove reke. Močan pljusk je prekini! monotono šumenje, jaz pa sem ležal v postelji in se nisem mogel ganiti. Konečno — ali je veter pomajal okno ali ga je razbil sem se zdramil in zagledal — gorečo svečo poleg sebe na omarici. Ali sem mogoče pozabil ugasniti jo? Potem pa sem inogol komaj malo časa spati! Jezil sem se sam nad seboj, ker nisem bil na jasnem, kaj sem storil oziroma pozabil storiti, kakor tudi o tem čudnem doživljaju, tn tako mi jc postalo konečno nekoliko neprijetno pri srcu, tembolj, ker nisem mogel več zaspati ter sem sc ves Čas trudil, kako bi so prepričal, da sem samo sanjal. Toda potem — kako pridem do teh sanj in ker nisem vedel nobene, zveze mojih sanj s kakim znanim doživljajem ali s kako mojo mislijo, sem postal še bolj slabe volje, Kratkomalo, do zgodnjega jutra nisem našel nobenega miru, k a M i goreča sveča in pljusk v vodi mi nista hotela izginiti iz spomina. Po kratkem trdnem jutranjem spancu me je zbudilo dogovorjeno trkanje na vrata. Solnce je deželne finance in se tako javno gospodarstvo postavi zopet na trden temelj. Če se to zgodi, lahko upamo zo-1 et na boljše čase. Krščanski Dane). Na Dunaju sc je izvojeval ta teden titanski boj, ki je zopet odločil osodo tega svetovnega mesta in prinesel venec zmage v roke krščanskosocialne stranke, obenem pa pokopal visokolc-teče upe avstrijskih liberalcev in socialne demokracije, ki leže sedaj pokopani v grobeh, ki so jih izkopali za kr-ščanskosocialno stranko. Krščanske stranke so morale sploh zadnja leta prestati hude čase pred navalom in pritiskom evropskega liberalizma, ki se je združen s socialno demokracijo navalil nanje z vso silo, hoteč jih pomandrati, poteptati in izbrisati vsak vpliv krščanske politike na človeško družbo. Začelo se je na Portugalskem in Španskem, nadaljeval se je ta boj na Nemškem in v Avstriji. Svobodomiselstvo, ki je zadnja desetletja stalo na stran potisnjeno in samo renčalo s svojimi polomljenimi zobmi, je dobilo v socialni demokraciji novega zaveznika, ob katerem se je ogrelo, oživelo in je začelo kakor iz otrplosti prebujena kača zopet brizgati svoj strup. Sanjalo je že o novi zarji človeštvo osrečujočega svobodo-miselstva, ki se poraja na političnem obzorju in bo zasvetila avstrijskim narodom. Avstrijski liberalci so že zopet začeli svirati na star liberalni bas o svobodi, o kulturi, katerima preti nevarnost od krščanske misli. In res so vsa znamenja kazala, da se je avstrijsko meščanstvo vsedlo na te limanice in verjelo zapeljivim siren-skim glasovom, ki so prihajali od liberalnih instrumentov. Kdo se ne spominja strahovitega poraza krščanskosocialne stranke na Dunaju ob zadnjih državnozborskih volitvah meseca junija leta 1911, ko so dunajski socialni demokratje in liberalci Dunaj zasedli in skoro vse mandate krščanskim so-cialcem iz rok iztrgali? Kdor je pazljivo sledil tem dogodkom, je moral s strahom pričakovati teh občinskih volitev na Dunaju in bati se je bilo, da je prišel čas, da izgine iz dunajskega magistrata stranka, ki je Veliki Dunaj ustvarila, napravila nebroj kolosalnih gospodarskih naprav in gospodarila vestno in vzorno. Izid občinskih volitev je pa javnost naravnost presenetil. Število krščan-skosocialnih glasov je narastlo, dobili so izmed 21 občinskih svetnikov v Četrtem razredu, kjer volijo vsi Dunajča-ni, 11 mest in v drugih okrajih so ostali v manjšini le za nekaj glasov. Napad svobodomiselnega bloka je sijaj.no odbit in krščanskosocialna stranka zre zopet lahko z največjim mirom v pri-hodnjost. Stranka je zopet konsolidi-rana, organizirana in disciplinirana in na mesto zbeganosti in raztrganosti je stopila zopet zavest moči in zmage kr-ščanskosocialnih načel. Ta uspeh je razveseljiv, ker kaže, da je ljudstvo kljub omahljivosti in dovzetnosti za laž in klevete vendarle v svojem jedru zdravo in pošteno in da se ob svojem času strežne in verjame samo poštenosti. Dunajske občinske volitve so prinesle dokaz, da se tudi v politiki z lažjo ne pride daleč. Sam satan bi si ne mogel zmisliti hujših in večjih lažij, s katerimi so obsipali socialni demokratje in liberalci dunajsko krščansko-socialno stranko. Vsega zla od Ad$ma{ do zadnjega novorojenca so zvrgli nanje; oni so krivi draginje živil, slabega stanovanja, oni so uničevalci človeške pravice, poštenosti, sreče, sovražniki so učitelja, uradnika, učenjaka, meščana, obrtnika, delavca, zatiralci svobode, kvarljivci vede, tirani, odoruhi, banda, lumpje, črna golazen, ovirači napredka itd. Dunajčanu so se hlinili in sladkali, pri zadnjih državnozborskih volitvah, da bo vse to prenehalo in da bodo ljudje živeli kakor v Indiji Koromandiji, kjer so hiše iz klobas in kjer vino izvira in se vale po hribih sladki štruklji. Du-najčan je verjel in poslal v parlament socialne demokrate in liberalce. In uspeh? Draginja ni ponehala, ampak se še povečala, delavec ni na boljšem, ampak na slabšem, delavsko zavarovanje je obtičalo, pač pa se množe karteli kakor gobe, banke višajo svoje kapitale, de-rejo z visokimi obrestmi in delajo dobičke kakor nikdar prej in parlament noče o kartelnem zakonu ničesar slišati. DunajČan je verjel, a verjel je le enkrat! In ta teden je pokazal, da sc ga farba več ne prime. Dunajske volitve so tudi pokazale, kaj premore edinost in pogum. Dunajsko krščanskosocialno stranko je zadela pri zadnjih državnozborskih volitvah katastrofa, a ta katastrofa je bila zanjo zdrava. Nergači, zabavljači in hujskači so bili potisnjeni ob stran, izdajalci so izstopili in občinske volitve so našle stranko pripravljeno, očiščeno in pogumno. Izginilo je tisto malenkostno dlakocepljenje in stranka je šla smelo in drzno na delo mimo vseh pljunkov in blata, in groženj svobodomiselnih pajacev. Kjer ^o krščanske stranke edine, se jim ne more blizu tudi z lažjo ne! Želeli bi, da bi si krščanske socialce za zgled vzele posebno krščanske stranke na Češkem. Malo jih je, pa še tista peščica se prepira med seboj za oslovo senco. Slednjič nc smemo prezreti važnega dejstva, ki se je pojavilo pri teh volitvah, namreč to, da fraze in klevete več ne vlečejo. Ko bi to ne bilo resnično, bi bili danes krščanski socialci že na suhem. Liberalno in socialnodemo-kratično časopisje je velika sila, a če ljudi le preveč vleče, postane smešno. Zato se nikar preveč ne vznemirjajmo in ne jadikujmo čez rdečo demagogijo in zastrupljevanje nasprotnih listov, češ, kaj bo. Ljudje so pametni in sodijo bolj trezno, kakor sami mislimo. Delaj za nje, pa zreš lahko mirno v prihod-njost. Dunaj nam je pokazal, kako krščanska politična stranka lahko pade, pokazal nam je pa obenem, kako stranka vstane. Tedenski pregled. V državnem zboru je 24. t. m. notranji minister baron Heinoldt odgovoril na razne interpelacije glede odredb proti pijančevanju; ker vlada vidi, da nc more prodreti s svojim tozadevnim zakonom, ga niti ne predloži več in bo skušala omejiti pijančevanje polom odredb. Za nadrobno prodajo žganja se bo zahtevala konccsija, in prodajanje žganja po avtomatih se prepove. Prepove sc tudi uvoz in prodaja absinta. V seji 25. aprila je bilo prvo branje novega odvetniškega in notarskega reda, ki je sestavljen popolnoma v duhu advokatskih in notarskih koristi, in predloga o zakotnem pisašlvu, ki bi preprečila občinskim tajnikom, hranilnlčnim uradnikom in drugim izobraženim osebam po deželi sestaviti ljudem kakoršno-koli vlogo. Oslro je nastopil proti tem načrtom poslanec Hiadnik in se potegnil za ljudske korisU. Zbornica ic sprejela zakon, s katerim se najmanjša plača javnih in zasebnih uradnikov, ki sc ne sme zarubiti, zviša od 1600 na ?000 K in dohodki dr;»» gib oseb in penzijonistov pa od 1000 na 1200 K. V brambnem • in železniškem odseku sta liberalna dalmatinska zastopnika skušala uprizorili nesmiselno obstrukcijo, ki sc je pa ponesrečila. V proračunskem odseku sc je vprašanje italijanske pravne fakultete izročilo pododseku, t. j. postavilo z dnevnega reda. Prihodnji teden ima zbornica sejo v torek; na dnevnem redu so zakonski načrti o izseljencih, pridobitnih in gospodarskih zadrugah in drugo branje službene pragmatike. — Dclegacijsko zasedanje se vrši 1. in 2. maja. — Novemu ogrskemu ministrskemu predsedniku Lukacsu se ne obetajo posebni uspehi; Kosuth zahteva odstop vojnega ministra Auffcnbcrga in parlamentarno vojno proti grofu Stiirgkhu radi njegove izjave o Hrvaški, Justh pa je že za prvo sejo napovedal obstrukcijo, ker ne mara take volivne reforme, kukor jo obljublja Lukacs. Ta »reforma« bi bila le pesek v oči, ker bi določbe sedanjega volivnega zakona ostale skoro neizpremenjene in bi se vo-livna pravica le nekoliko razširila. Za ljudstvo nesprejemljiva je zlasti določba, da more poslati volivec le tisti, ki zna pisati in brati. — Na Hrvaškem navidez šc ni nič novega; širijo pa se vesti, da se hrvaško-srbska koalicija za hrbtom stranke prava, s katero je na podlagi gotovih točk pravaškega programa za morebitne volitve in delovanje v saboru sklenila kompromis — pogaja z mažarsko vlado, da bi v bodočem saboru sprejela vlogo vladi prijazne večine. Seveda bi potem morala zatajiti kompromis s pravaši in izdati hrvaške koristi. Da bi na Hrvate pritisnila, je mažarska vlada odgodila zgradbo dalmatinskih železnic, ki bi se imela te dni pričeti. Kar Hrvatom že davno po vsej pravici gre — jim je zopet odtegnjeno in sc jim bo iznova — obljubilo za drago odkupnino. Nesramna mažarska igra. Razstavo, ki so jo ogrski trgovci priredili v Belgradu, Srbi radi dogodkov na Hrvaškem bojkotirajo; ostro napadajo Mažare tudi časopisi v Bolgarski. — Pri občinskih volitvah na Dunaju so krščanski socialci porazili združene judovske svo-bodomislece in socialnc demokrate. V IV. volivnem razredu so si prvi dan volitve, dne 23. aprila, osvojili 4 mandate in je bilo zanje oddanih 128.823 glasov, pri ožjih volitvah, dne 25. aprila, so si pa od 11 mandatov priborili 7, socialni demokrati 3 in nemški liberalci 1. — Pri nadomestni državno-zborski volitvi v beljaškem okraju na Koroškem je proti nemškemu liberalcu prof. Angererju zmagal socialni demokrat Florijan Grdger, za katerega so glasovali tudi Slovenci. Angerer je zagrizen sovražnik Slovencev in katoliške stvari. — Zdravje sv. očeta Pija X. vzbuja resne skrbi, a sv. oče sam noče verjeti zdravnikom, da je resno bolan in noče poslušati njih nasvetov. Silno je želel slišati zvonove z novega stolpa sv. Marka v Benetkah. Po tem mestu, kjer je toliko let deloval kot višji pa-slir ,se mu sploh močno toži. — K blagoslovitvi novega stolpa sv. Marka v Benetkah, dne 25. t. m. je došlo okrog 70.000 tujcev; vreme je bilo prekrasno, svečanosti sijajne. — V nemškem parlamentu je na dnevnem redu nova brambna predloga za pomnožitev armade in izpopolnitev mornarice. Državni kancler Bethmann-Hollweg je poudaril, da Nemčija nc išče vojne, da pa mora biti za vsak slučaj pripravljena, da brani svoje gospodarske koristi, ima primerno veljavo kot zvezna država in kadar je treba odločevati o mednarodnih vprašanjih. Nemčija ima tako dobro urejene finance, da ji za ojačenjc armade in mornarice po novi brambni predlogi nc bo treba novih davkov. — Nastop italijanske vojne mornarice v Egejskem morju in zaprtje Dardanel zelo škoduje trgovini. Prizadeti so zlasti tudi Angleži; poroča se, da jc Anglija resno zapretila Italiji, da si bo sama oskrbela varstvo angleških trgovskih interesov. Menda jc sedaj italijansko vojno brodovje zapustilo Egej-sko morje. V Tripolisu ni nič novega. — V Maroku so se zadnji čas uprli domačini, a francoski vojaki 60 vstajo kmalu zadušili. General Moinier naznanja, da je sedaj v Fezu zopet mir. V bojih z vstaši je padlo 15 francoskih častnikov in 40 vojakov, 4 častniki in 70 vojakov je ranjenih; francoskih civilistov je bilo ubitih 13. — Pariški župan je z več občinskimi svetniki 22. aprila dospel v Belgrad, da vrne obisk belgrajskega občinskega sveta v Parizu. Francoskim gostom na čast so se vršile sijajne slavnosti. — Celovškega knezoškofa dr. Kahna jc na celi desni strani zadela kap. — Na Reki jc umrl znani slovenski narodni dobrotnik Jožef vitez Gorup pl. Slavinski. — 801etnico rojstva je dne 26. aprila praznoval zlatomašnik Jakob Mrak v Kranju. — II. domobranski alpinski bataljon je 22. aprila peš odkorakal iz Ljubljane na svoie poletne postaje na Goriško; v Ljubljano se ne povrne več ter bo odslej prezimoval v Gorici. — Postajališče Podholm-Vintgar na progi Jesenice—Trst se za osebni in prtljažni promet otvori 1. maja t. 1. — Zimski tečaj na gospodinjski šoli v Repnjah se jc zaključil 24. aprila v navzočnosti dež. odbornika dr. Lampeta. Obiskovalk je bilo 10. — Velik požar je izbruhnil 22, aprila na Ježici. Goreti je začelo pri Presetniku; vsled vetra se je ogenj hitro širil in jc bila v nevarnosti vsa vas. Požarne brambe in vojaki so ogenj omejili. Pogorelo jc 6 posestnikom, Škode ie nad 40.000 K. Deželni glavar ln državni poslancc g. dr. Šusteršič je v državnem zboru takoj vložil nujen predlog za pomoč pogorelcem. — V Fužinah pri Žagradcu je pogorela žaga g. dr. Žitnika. — Na Bledu je ogenj uničil delavnico mizarja Gogalc, med Lescami in Bledom je pa zgorela Vovkova žaga. — V nedeljo, 21. aprila zvečer je na državni cesti v bližini artiljerijske vojašnice pri Ljubljani zadel v nek voz avtomobil g. K. Čamer-nika, v katerem se je vozilo pet oseb, ki so vsled sunka odletele na cesto. Pri padcu se je do smrti pebila 14lctna hčerka gostilničarke g. Keršič v Sp. Šiški — gdčna. Marija Keršič; g. Janez Rojina, kle-parski mojster v Ljubljani, si je pa zlomil ključnico. Ostali so bili le lahko poškodovani. — Za župana v Črnomlju je izvoljen g. Josip Doltar. — Pod težko naložen voz jc po nesreči prišel 641etni posestnik Andrej Berlic iz Zapuž, brat Č. g. župnika Berlica. Bil je takoj mrtev. — 200 deklet, ki so lani dovršile trgovske nauke na 4 ljubljanskih tečajih ,je v Ljubljani brez službe, ker ni prostih mest. — Pogorela je Riitgerjeva tovarna katranovih proizvodov v Tržiču na Goriškem. — Krojaški pomočniki stavkajo v Trstu. — Pogreša se v Ljubljani od 20, t, m. lSletna Berta Bregarjeva, ki je ta dan odšla od svojih staršev, češ, da ima opravek pri nekem odvetniku, potem se pa ni več vrnila. — Potres so imeli 19. in 20. aprila v Mokronogu na Dolenjskem, Ljudje so se zelo prestrašili, škode pa ni bilo no-bene. — Umrl je v Ljubljani čevljarski mojster Marko Špan, star 79 let. — Bilanca južne železnice izkazuje 1,714.722 kron primanjkljaja, — V Ely, državi Minnesota v Ameriki, je bil 2. aprila t. 1, za mestnega blagajnika izvoljen Slovenec G. L, Brožič, za odbornika pa Slovenca S. Banovec in P. Bukovec. — V zlatih rudnikih ruskega carja v zgornji dolini sibirske reke Lene so pričeli stavkati delavci. Ker so nekaj delavcev zaprli, so ostali delavci priredili mirno demonstraci|o; nenadoma pa jim je zastavilo pot vojaštvo, ki jc brez povoda takoj ustrelilo v množico. Padlo je 270 delavcev mrtvih, 250 pa je bilo ranjenih; izmed teh jih je še mnogo umrlo. — V Sevilli na Španskem je nek anarhist v gledišču med predstavo vrgel bombo, ki se je razpočila in eno osebo ubila, 20 pa težko ranila. — Velikansk požar je 22. aprila v mestu Matsumoto na Japonskem upepelil 2000 hiš. Godovi prihodnjega tedna, 28. aprila, nedelja, 3. povelikonočna. Varstvo sv. Jožefa. 29. aprila, ponedeljek, Peter, Robert. 30. aprila, torek. Katarina Sijenska, 1. maja, sreda. Filip in Jakob. 2. maja, četrtek. Atanazij, škof.. 3. maja, petek. Najdba sv. križa. 4. maja, sobota. Florijan, mučenec. Zalivala. Iz Ježice. Dne 22. t. m. popoldne je pri nas nenadoma izbruhnil silen požar. Ker je brila zelo močna burja, se je požar v par minutah silno razširil. Domače gasilno društvo je bilo takoj na licu mesta. Na pomoč so prihiteli tudi gasilci iz Stožic, Gamelj, Ljubljane in Vižmarjev. Iz Ljubljane je prišel tudi oddelek topničarjev in potem še drugi vojaki. Orožniki iz Ljubljane, šiškc in Št. Vida so oskrbeli vzoren red. Na lice mesta je prišel tudi okrajni glavar gospod vladni svetnik dr. pl. Chron z okrajnim komisarjem. Gasilci, vojaki — posebno vrlo so se obnašali gospodje častniki — in mnogi domači in tuji civilisti, so z največjim naporom požar omejili in preprečili še večjo nesrečo. Prav iskreno zahvalo izrekamo tem potom gasilcem iz Ježice, Stožic, Gamelj, Ljubljane in Vižmarjev, dalje vojakom — osobito vrlim gospodom častnikom — in vsem, ki so nam pomagali na ta ali drugi način v tej stiski. S. Zupan, župnik. Vilfan, župan. Idrijske novice. i Nove naslove so določili za uradnike eraričnih rudnikov. Tehnični uradniki se imenujejo odslej: X. razreda je rudniški adjunkt, IX. rudniški komisar, VIII. rudniški nadkomisar, za VII. in VI. razred ostane ime rudniški svetnik in nadsvetnik. — Netehnični uradniki se imenujejo: v XI. razredu sijalo v mojo sobo in se igralo z atomi prahu in kozarcem vode na moji mizi. V svečanostnem solnčnem sijaju so odsevale z rdečo opeko pokrite strehe, ki ki sem jih videl skozi oklno, z vrtov in vode pa je puhtel sveži jutranji zrak z vsemi svojimi božajočimi prijetnimi duhovi in vesel škrjanec je nekje visoko popeval jutranjo pesmico. Hitro sem bil opravljen, kljub moji nejasni glavi, v kateri je še vedno tičal v spominu moj nočni doživljaj in se vedno bolj vjedel, tako da nisem mogel že ničesar drugega več misliti. Na mestnih cestah in trgih so razobesili nam na čast zastave in staro in mlado je bilo že na nogah. Jaz pa sem ostal slabe volje ter nisem bil razpoložen za smeh in šalo. In ravno ta dan bi moralo biti veselo, kajti bila je nedelja, odmenjena počitku. Ko smo zvečer zopet vsi skupaj sedeli, ter sta načelovala omizju gen. N. in polkovnik F., ko se jc sukal okrog nas rejeni gostilničar »Pri treh rožah« z rdečo kapico na glavi, so opazili nekateri, da sem nekoliko potrt. Tu pa tam so se pripovedovale anekdote, dogodki najnovejšega časa. Začeli so siliti tudi vame in polkovnik mi je smeje ukazal, naj odkrijem svoje grehe; moral sem povedati, kaj me je trlo. Ko sem pripovedoval, nisem opazil, kako sc je bližal mizi gostilničar ter ic bled in z široko odprtimi očmi končno I skoro zakričal: »Nemogoče! To ste sanjali in tega vam nihče ni povedal. Tak slučaj se je v resnici zgodil pred enim letom; v isti 3obi je planil v vodo. Ej, to vam je bil fant. Bil je sin moje sestre, mlinarice. Nihče, res nihče vam ni tega povedal, in tudi to ne, cla od tedaj tucli nobeden ni stanoval v oni sobi? In . . .« »Že dobro, že dobro, ljubi mož,« prekinil ga je polkovnik, ki je videl, kako je bil gostilničar razburjen in kako sem jaz postal bled. Gostilničar se je pri tem, ko sem mu jaz odkimal, strahoma prekrižal in zbežal proč z besedami: »Bog mu odpusti grehe!« Visoki gospodje zgoraj pri mizi pa, so menili: »No, gospod poročnik, vi pač ne boste o takih otročarijah in slučajih še nadalje razmišljali?« No, da, meni je bila navsezadnje cela zadeva postranska stvar! Da pa i sem prihodnjo noč. kar bi sc pogum-I nemu vojaku komaj prisojalo, spal raje ! pri nekem svojem tovarišu, je pripisati to moji tedanji mladosti in občutljivosti. In kakor vidite, spoštovane dame. in gospodje, ki ste me tako pozorrio j poslušali, mi je ta doživljaj še danes • nerešena uganjka!« Brez razlike. »Titanic« je slcončaval svojo prvo vožnjo in se bližal amerikanski obali. Madame Astor je počivala v naslonjaču na zgornjem krovu in zavijala prezebajoče prste v kožuhovino ter tiščala lice v toplo boo. Njen soprog se je sklonil k njej, naslonil se z roko na stol ter vprašal: »Draga, ali te zebe?« »Ne.« »Ali nočeš iti doli?« »Ne.« »Poklical bom Mary in postrežnico, ki naj . . .« »Nc.« Ostala je svojeglavna; tudi ji je dobro del sveži zrak v jasni noči. Mr. Astor jo pričel glasno govoriti, kar je mislil: »Krasno, kako daleč smo dospeli! S takim plavajočim hotelom pluti po oceanu, tako mirno, tako udobno, tako varno! Malo manjka, pa bi se človek vlegel v Southamptonu v posteljo in zbudil zjutraj v New Yorku. Toda tucli to šc pride.« »Da,« jc rekla njegova žena. »In ako pomislimo na Krištofa Kolumba z njegovimi čolni!« Brezskrbno se je zasmejal. »Orehove lupine, ki so jili metali morski valčki, odprte krste, ki jih je pokopal lahek vihar, ako so čutile ribe lakoto po človeškem mesu!« »Fuj!« jc rekla ona in zaprla oči prccl grdo sliko. Nekaj trenotkov sta molčala. Mr. Astor jo je skušal v drugič pregovoriti: »Draga- ali ne bi šla v salon? Ti se moraš varovati, ti veš, — najin otrok!« »Ne bocli siten,« je rekla, »oh, ne bodi siten!« Nekoliko nevoljen je pričel korakati po krovu gori in doli: Nek čuden leden vonj je vel od severa, dasi ni bilo čutiti sapice. »Titanic« je vozil vedno v eni in isti smeri, velikan, ki ne pozna zaprek, kraljica morja, ladja milijarderjev, v vsem svojem sijaju, svojem razkošju, svoji velikosti kot osmo svetovno čudo. Zmagovalka brez tekmovalke. Mr. si je počasi napolnil svojo z zlatom okovano pipo in pričel ravno tako počasi kaditi, pri čemur se je bavil z ,novo veliko idejo, s solnim trustom okoli celega sveta. »In zakaj vse to?« sc je vprašal nenadoma, pošteno. Za razvajeno mlado ženo v naslonjaču, samo zanjo in za malčka, ki bo prišel. Obstal je pred njo; spala je. Pobožal jc njeno ročico. Vse, vse naj ima, vse, kar hoče imeti . . . S poveljniškega mesta sc je naenkrat začulo nekako gibanje, zmešani klici. Mr. Astor se je ozrl kvišku. Kaj je? Nekaj gladkega, svetlikajočega. in velikanskega. Ogromna gora, ledenik, nestvor, ki moli kvišku grozeče v raznih oblikah in barvah. Parne piščalke tulijo, signali se je bil rešilni pas za slučaj padca v morje. Motor je zaropotal in po kratkem', zaletu sc je. dvignil krasni »Bleriot«', pozdravljen od navdušenih gledalcev, proti Sv. Justu, katerega je obkrožil V' visočini 200 m ter izginil kmalu proti zapadu nad morjem. Odlet se je vršil točno eno minuta po 5. uri. Ob pol sedmih smo že vedeli, da je Widmcr srečno dospel, in sicer je pristal ob 6. uri 19 minut na Lidu. Rabil jc torej za 112 km dolgo zračno pot 1 uro 18 minut! Prišel je v Benetke malone nepričakovan. Na Lidu je bilo kakih 1000 do 1500 oseb. Widmcr jc pripovedoval, da je bil v tržaškem zalivu tako močan veter, da je že skoraj obupal nad izidom svojega podjetja. Moral se je dvigniti 1200 m visoko, da je ušel protivetrom, in še to ni bilo zadosti: moral je še višje in od strupenega mraza so mu roke skoraj olede-nele. Od Gradeža naprej je bil zrak miren in polet lahak, le v bližini Benetk so ga nadlegovali vetrovi, da se je moral dvigniti 2000 m visoko. Le v veliki visočini mu je bilo mogoče obkrožiti novi stolp sv.Marka, radi česar ga množica ni posebno opažala. Šele ko jc zle-tel proti Lidu ter se spustil v pačloletu navzdol, jc vzbudil pozornost, iu ljudstvo ga je navdušeno pozdravljalo. Pristal je pred hotelom »Escelsior«, kjer so ga sprejeli s klici: »Živel Trst!« Imel jc seboj pismo tržaškega župana na beneškega, grofa Grimanija, kateri pa letalca ni mogel sprejeti, ker je bil pri slavnostnem banketu. Njegova odina skrb je bil aeroplan, za katerega ni bila pripravljena koliba, kakor sploh ni bilo ničesar pripravljenega za prihod smelega letalca. Slučaj je hotel, da je Widmer baš včeraj dovršil svoje 20. leto. V kratkem času — 18. jun. 1911 je dobil spričevalo letalca — si je priboril odlično mesto med avstrijskimi in laškimi letalci. Vsem je še v spominu njegov prvi, deloma ponesrečeni poizkus poleteti dne 19. septembra 1911 iz Benetk v Trst za nagrado tržaškega mesta v znesku 5000 kron. Ker je bil takrat zakasnel odlet, ga je presenečila noč in moral je pristati pri Tržiču. Drugi dan, ko je hotel leteti naprej v Trst, se mu je polomil aeroplan. Vendar je bil on prvi, ki jc preletel Jadran. Že prej jc napravil krasni polet iz Gradeža v Trst in na letalnem tednu v Žavljali sc jc meril z svetovnoznanimi letalci kakor Fischer, Legagneux in Manissero. Na prvem avstrijskem letalnem tednu v Dunajskem Novem Mestu je bil hud boj s poročnikom Bierom za prvenstvo v visočini in dobil drugo nagrado. Včeraj pa je praznoval hkrati s svojim 201etnim rojstnim dnevom najlepši čin svoje aviatič-ne karijere. * * * Kampanile sv. Marka je 14. aprila 1902 okoli 6. ure zjutraj kazal od ure do ure večjo razpoko in se je ob 9. uri 50 minut podrl; k sreči ni bilo človeka v bližini in razvaline so zasule enega samega goloba. Še isti večer je mestni svet soglasno votiral kredit pol milijona lir za inovo zgradbo. 25. aprila 1903 je tedanji kardinal Jožef Sarto, sedaj papež Pij X. blagoslovil temeljni kamen in včeraj na dan sv. Marka, po devetih letih, so se zopet v novem zvoni- ku, ki je natančno tak kakor stari, svečano oglasili zvonovi. Zvonik jc bil vprvič zgrajen 1. 912, v zadnjem letu vladanja doža Petra Tribuna, torej ravno pred tisoč leti. Funidamenti so bili 20 m globoki, zvonik sam 98 m visok. Tla sestoje iz na-plavljencga peska, na katerem počiva močna glinasta plast, v ta tla so zabili pilote, nanje pa naložili 7 plasti kamna. Ta podlaga jc bila vsekakor zelo solidna, kajti skozi vsa stoletja sc je le malo nagnil. Zidali so stolp jako dolgo, izgotovljen je bil namreč šele pod do-žem Dominikom Morosini (1071—1084). Pravi arhitekt ni znan. Stolp je najbolj poškodoval potres leta 1511, ki je povzročil veliko razpoko, katero so šele po štiriletnem delu zazidali. 3 m 20 cm visokega zlatega angela na vrhu jc napravil mojster Buono. Na vzhodni strani stolpa se je nahajala takozvana loggia dei Cavalieri, kjer se je shajalo plemištvo. V XVI. stoletju so jo podrli in Sansovino je mesto nje zgradil takozvano Loggetto, ki je ena najlepših renesančnih stavb na svetu. V Loggetti so stanovali prokura-torji sv. Marka, ki so poveljevali nad stražo v doževi palači in služili za špi-jone svetu desetih. Sredi XVI. stoletja je zopet blisk stolp poškodoval. L. 1653 in 1745 so stolp poravljali. L. 1776 jc duhovnik Jožef Toaldo napravil strelovod, leta 1822 pa je Monticelli popravil angela s svojimi tri metre širokimi pe-roti. Zvonov je bilo v stolpu šest, takozvana marangona, ki je ljudi budila, giustizia, ki je zvonila, kadar so usmr-čevali zločince, mezzana, ki je napovedovala začetek dela in uro oficija za kanonike, terza, ki je oznanjala seje sodišča, razun teh trottiera in campanon di Kandia. Marangona je zvonila tudi o polnoči, ko se je menjavala straža, mezzana pa, ko je bilo treba ekspedi-rati pošto v Padovo. Stolp je zdaj restavriral Boni, pozneje Luca Beltrami. Fundament so okrepili s 3076, tri do sedem metrov dolgimi piloti iz mecesna. Stolp so zgradili strogo v prejšnji obliki, seveda upoštevajoč tehnične zahteve modernega časa. Loggetta je tudi restavrirana, kakor jo je Sansovino zgradil, krasna Madonna z Jezusom v notranji hiši sestoji celo iz 1600 delov stare, ki so jih našli pod razvalinami. Vendar kaže loggetta nekaj novega glede konstrukcije in seveda tudi material nima na sebi čara starega. Novo vliti zvonovi so dar sedanjega svetega očeta. Tudi na zlatega angela niso pozabili. JflDflSiVO. Londonski listi pripovedujejo ganljive dogodke, ki poveličujejo junaštvo onih mož na krovu »Titanica«, ki so mimo gledali, kako so se rešile ženske in otroci, med tem ko so bili sami prepuščeni grozni usodi. Junaško in moško se jc obnašal milijarder John Jakob Astor, ko je zrl smrti v obličje. Njegova mlada rešena žena pripoveduje o tem sledeče: »Ničesar nisem slutila, kje se nahaja moj mož, ko so me spravili v rešilni čoln. Najprej sem mislila, da je ob moji strani. Ko sem pa zvedela, da je ostal na lad- ji, sem izgubila zavest. Pozneje sem se spominjala kakor v sanjah, da je hotel iti z menoj v čoln, a ga je zadržal neki častnik. Moj mož je rekel čisto hladno: Dobro, ostanem! Kaj se je potem zgodilo, ne vem. Zakaj ga niso pustili pri meni? Bilo jc najmanj še za deset ljudi prostora.« — Romanopisec Jaques Futrelle se je absolutno branil iti s svojo ženo v čoln. Zaman je objemala soproga njegova kolena, zaman je stokala, naj jo pusti vsaj ž njo umreti. »Najprej ženske in otroci!« je odvrnil z jekleno mirnostjo, »in ako nam drugim hoče pomagati Bog, nam bo pomagal.« Jokaje je pripovedovala mrs. Futrelle: »Moj mož je mrtev, toda umrl jc kot junak.« — Mrs. Edgai Меуег iz New Yorka se tudi i*i hotela ločiti od svojega moža. S silo jo je vlekel v rešilni čoln ter ji zaklical s krova potapljajoče se ladje: »Ti moraš živeti za najino hčerko, ki te čaka v New Yorku. Očeta lahko pogreši otrok, matere ne. In zaradi tega ncičem tudi nobeni drugi materi odvzeti prostora.« — Ko je mr. Marvin ob svojem prihodu na krov »Karpathije« zvedela, da njen mož ni rešen, jc skoro znorela. Devctnajstletna žena se jc vračala s vsojega ženitovanjskega potovanja. Tudi ona pripoveduje, da je njen soprog prostovoljno odstopil svoj prostor v čolnu nekim otrokom. Med rešenimi je 27 vdov, katerih 20 ni prekoračilo 25. leta. Neki mladi par je bil neposredno pred odhodom »Titanica« iz Southamptona poročen, žena je rešena, mož je utonil. Neka postrež-nica »Karpathije« pripoveduje, da je bil nepopisen jok rešenih žena na krovu »Karpathije«. Nekaterim ženskam so m< rt'li s silo zabraniti samoumor, druge zopet so se zvijale v nervoznih krčih, večina pa ni hotela vživati hrane. Preostalo ni ničesar drugega, kakor počakati, da jim je zmanjkalo solz. Od raznih strani se zatrjuje, da je v trenotku, ko je odplul zadnji rešilni čoln od »Titanica«, stopila ladijska godba skupaj ter zaigrala onim, ki so mirno pričakovali smrti, pesem: »Bliže, Bog, smo zdaj pri tebi.« Vsi možje so padli tedaj na kolena in se jokaje pripravljali na smrt. Državni zbor. Dunaj, 26. aprila. Brambno vprašanje. Slovenski klerikalci so vsega krivi. Da je mraz popalil cvetoče sadno drevje in trto, da je ponesrečil najnovejši in največji parnik »Titanic«, da luna mrka — krivi so slovenski klerikalci. Tako vsaj bi hotel dokazati »Narodov« dunajski poročevalec. Skoraj gotovo so tudi slovenski klerikalci krivi, da razne naprednjake luna trka ob solnčnem svitu. »Narod« ovaja slovenske poslance politične nelojalnosti, ker se na povelje njegovega poročevalca niso takoj prvi dan oborožili s cepci, kosami in kravjimi zvonci, da bi pregnali Čuvaja iz banovine, ki bo itak moral sam iti, ako se pogajanja med 1 koalicijo in ogrsko vlado, ki so v polnem teku, srečno končajo. O tem vprašanju se ne bomo dalje prerekali s političnimi avša-mi. »Narod« naj preje pomete, če se mu zdi potrebno, pred pragom ljubljanskega poslanca. rudniški* asistent, v X. rudniški ofici-jal in v IX. rudniški kontrolor. i Naši denuncijanti. V dopisu »Naše Moči« je bila koncem spisa črka K. »Narodov« dopisnik jo takoj dopolnil to črko in iz njo napravil ime KanduČ. Nato je pa začel udrihati po tem rudniškem pisarju in ga denunciral, da je izdal uradne spise državnemu poslancu Gostinčarju, kateri jih jc rabil za svojo akcijo v državnem zboru. Glede na ta napad izjavlja državni poslanec sledeče: »Z ozirom na notico v »Slovenskem Narodu« izjavljam, da nisem dobil od g. Kancluča nikdar kakega uradnega spisa v roko. Na Dunaju, dne 18. aprila 1912. Josip Gostinčar, državni poslanec.« i Naši Vincencijevi družbi je darovala Kranjska hranilnica 200 K. Dobro došli revežem! i Jašek Marije Terezije so letos podrli, le osameli dimnik štrli po koncu. 160 let je opravljal svojo službo, potem radi ostarelosti prenehal. Leta 1738 so ga začeli zidati. Bilo je počasno in zamudno delo. Debela hrastova bruna so delala rov navpik par sto metrov v glo-bočino, pri tedanjih sredstvih nevarno opravilo. Vendar se jc zvršilo vse brez nesreče v 12 letih. Dne 23. junija 1751 je bila radi tega slovesna procesija k sv. Antonu, katere se je udeležila skoraj vsa Idrija. Rudarji in uradništvo so šli in corpore, a tudi obrtniki in trgovci. Uradna listina še omenja slovesne pridige. Oni, ki so bili pri delu, najbolje vedo, kako malo je katerikrat manjkalo, da se ni zgodila velika nesreča. Vsa rudarska duhovščina je bila pri slovesni sveti maši in na koru je bil močan oddelek rudniške godbe, ki je spremljal petje. Tudi pozneje se pri tem jašku ni kaj nesreč zgodilo, a ker je hrib spodkopan in se zemlja počasi vseda, so se močni hrastovi stebri vdali, jašek skrivil, da je bilo nevarno voziti po njem ljudi in blago. Zato so ga letos odpravili ink malu se ne bo poznalo, kje je stalo mogočno poslopje. i Cesta v Zali se bode le popravljala. V torek sta prevzela vse delo Didič-Kacin za 95.500 kron. Proga se na nekaterih krajih od Idrije do Barake razširi. — Vincencijevi družbi je daroval dr. Indra mesto odhodnice povodom preselitve iz Idrije v Kostanjevico 25 kron. Bog plačaj! Po zraku od Sv. jusla do Sv. Marka. Widmer preletel Jadransko morje med Trstom in Benetkami v 1 uri 18 minuti Trst, 26. aprila. Kakor znano, se je bil namenil mla-tfi. tržaški letalec Widmer, da ponese na dan slavnostnega blagoslovljenja zvonika sv. Marka pozdrav Trsta na krilih svojega aeroplana v Benetke. To зе mu je včeraj sijajno posrečilo. Mesto pomola št. 5 pri Sv. Andreju, od koder je bil nameraval začetkoma odle-teti, si je izbral radi boljšega terena nekdanje letališče pri Žavljah kot odlet-no točko. Precej močna burja, ki je pihala celi predpoldan in prve ure popoldne, bi bila kmalu preprečila lepo namero; aeroplan so morali privezati, tla ga ni odnesla. Proti 5. uri se je pa veter polegel in Widmer je zasedel s kratkim odlokom aeroplan. Opasal si glase, ljudje dirjajo semtertja. Slišijo se klici: »Ledena gora!« »Titanic« se strese, vijaki se obotavljajo, se ustavijo in prično delovati nazaj in valovati morje. Ledenik plava bližje, ogromna ladja sc še ni uklonila vijakom, niti krmilu. »Kaj je?« je prestrašeno vzkliknila soproga Astorjeva. Začutili so naenkrat sunek, potres, nekaj je pokalo in sc mlelo. Ledenik je sadel v »Titanica«, udaril z vso močjo v bok, zlomil hrbtenjačo inprcparal trebuh. Smrtno ranjena si kraljica morja! Skoro neopaženo se je ladjini rilec nagnil. Vse jc planilo na plan, na sedem ladjinih krovov, dame v nočnih toaletah, kopalnih plaščih, nočnih srajcah, t vpitjem in jokaje. Med njimi so gospodje v frakih, v uniformah, smešnih suknjičih, katerim se nihče ne posme-liuje, mornariški častniki, trgovci, izseljenci, aristokrati, kurjači, duhovniki, mornarji, kratkovidni uradniki, milijonarji, pustolovci, zdravniki, igralci, neki škof, neki slepar, ki je pobegnil iz stare Evrope, židje, stevvardi, diplomati — reprezentanti človeštva. Astorjeva jc objela svojega soproga: »O, ti---« Njene svetle oči so se ozrle vanj s strahom, kakor blazne, 5 grozo. Astor jc tolažil: »Titanic se nc mo-fc potopiti.« ln verjela je. Nastajalo jc vpitje, razsajanjfi, '"•up, ki je glušil ušesa. Ljudi so jc polotil strah Iu videli so so prizori polui surovosti, brutalnosti, samoobrambe, smrtnega strahu in splošne zmešnjave. Ljudje so se gnetli, padali po tleh, stopali drug na drugega in sc tepli. Zastonj so poveljevali častniki. Kapitan Smith je vpil skozi trobino kakor kako nadnaravno bitje z drugega sveta: »V rešilne čolne! Ženske in otroci naprej! Nevarnosti ni nobene!« Gruča moških je skočila v nek čoln in hladnokrvno jih je postreljal prvi poročnik. »Zveri!« Revolverji pokajo in umori so napravili za nekaj časa red. Ženske nočejo iti v čolne, vpijejo in jokajo, ter jih s silo potiskajo vanje, ki se branijo. Mr. Astor je odvedel svojo ženo k zadnjemu čolnu: »Tu notri, draga!« »Ne, ne---« »Ti moraš!« Pomagal je s silo. Poleg nje je šc prazen en prostor. Astor se obrne do častnika proseče: »Ali smem---« »Ženske----!« je zakričal ta in mu pomolil revolver pod nos. V tem trenutku je skočil v čoln kurjač, od katerega je šc kapljal umazan pot, in podprl nezavestno soprogo Astorjevo: »Jaz bom žc pazil, gospod---« Mi*. Astor bi lahko protestiral, da se ta mož reši, toda tega ni storil. Toda sovraži ga, sovraži do dna duše. Godba igra valček iz »Vesele vdove«. Daleč proč od ladje se že gibljejo rešilni čolni. »Titanic« umira. Mr. Astor se no meni več za vpitje, drvjaujc iu boje okoli sebe. Nepremično strmi za svojo ženo, ki se izgublja v daljavi. Začujc se votel pok, eksplodirali so kotli, luči so ugasnile, nastala je tema. Milijarderja se je lotil divji strah, toda krotil se je in umiril. Nabasal je svojo z zlatom okovano pipo in kadil. »Titanic« se pogreza v vodo. Mr. Astor je popolnoma miren in tih, skoro zadovoljen s seboj. Živel je bogato življenje, ničesar mu ni ostalo dolžno. Toda da se je ta umazani kurjač smel rešiti z njo--. A zakaj ne? Mož ima doma ženo, otroke — in ti imajo samo njega, hranitelja, umazanca. — »Popolnoma prav,« je mrmral mr. Astor, »žena in mali sta rešena, preskrbljena.« In pojavila sc mu je velika misel in ga blagoslovila: »Pravičnost, ki vse zravna.« Godba je umolknila. »Titanic« stoka v smrtnem boju, še enkrat zaplapo-lajo električne luči, šc enkrat se dvigne velikan iz valov, nato pa izgine v globinah oceana--- B. Sienkiewicz: V peščeni puščavi. Prevedel dr. Leopold Lćnard. (Daljo.) XXVI. Noč je pretekla mirno in dasiravno se je na južni strani neba nabralo veliko oblakov, jc bilo jutro krasno. Na Stankovo povelje sta začela Kali iu Mea takoj po zajutreku nabirati melone, akacijno stročje in sveže listje in vsakovrstno travo slonu za hrano, kar sta potem polagala na breg soteske. Ker je hotela Nelka na vsak način sama krmiti svojega novega prijatelja, ji je naredil Stanko iz mladega rogovilaste-ga figovega drevesa neke vrste vile, da bi lažje metala živež na dno soteske. Slon j c trobil od zgodnjega jutra oči-vidno proseč pokrepčila., ko je pa slednjič zagledal na robu skale ravno isto belo bitje, ki ga je nakrmilo včeraj, jo je pozdravil z radostnim grgranjem in je takoj iztegnil proti nji svoj trobec. V jutranjem svitu se je zdel otrokoma še veliko večji, kot včeraj. Suh je bil jako, toda izgledal je že bolj živahno in je skoraj veselo obračal k Nelki svoje male bistre oči. Nelka je celo trdila, da so njegove prednje noge tekom noči postale bolj debele in je začela metati živež s tako vnemo, da jo je Stanko moraj zadrževati, slednjič pa, ko se je preveč upehala, nadomestiti pri delu. Oba sta se izvrstno zabavala, zlasti pa so ju zabavale »grimase« slona. Od začetka je jedel vse, kar mu je padlo pod noge. Kmalu pa, ko je potolažil najhujšo lakoto, je začel izbirati. Ako je zadel na rastlino, ki mu je manj ugajala, jo je otepal ob sprednje noge, potem pa vrgel s trobcem kvišku, kakor da bi hotel reči: »Pojejta, to sama«. Slednjič pa, ko je utešil lakoto in žejo, se je začel pahliati s svojimi ogromnimi ušesi z očividno zadovoljnostjo. »Prepričana sem.« rekla jc Nelka. Ravnotako abotno je hlastanje, zakaj slovenski člani brambenega odseka niso cepili drv za soc. demokrate. »Narodu« bi bilo torej všeč, da avstrijski parlament zopet ponižno čaka in vleče na ušesa in nosove, kaj zopet skuhajo v politični retorti mažarski resolucijonisti. Kot mrdava šče-neta naj avstrijski ljudski zastopniki ližejo okovane pete in r&teške ostroge mažarske oligarhije. Že tekom dosedanje razprave v odseku so naglašali razni govorniki, da bi se ponižal in pred vso Evropo osramotil avstrijski parlament, ko bi moral vedno le prosjačiti pred mažarskimi velikaši. Rekovna neresnica je dalje, da se je slovensko-hrvaški klub »obligiral« grofu Stiirgkhu, glasovati tudi za brambeni provizorij. Tega grof Sturgkh sploh ni zahteval od nikogar. Vlada in vse stranke avstrijskega parlamenta zastopajo stališče, da se reši brambena predloga v celoti, kakor je. To stališče je zagovarjal tudi slovenski govornik pri prvem branju dne 19. sušca. In če se pojavi »vis major«, neverjetni, pa le mogoči slučaj, da obstrukcija v ogrski zbornici zopet zavleče bram-beno vprašanje kakor lani za več mesecev, recimo do jeseni, ali naj se odlože tudi običajni vojaški nabori in dosluženi vojaki služijo še četrto leto? Ta mogoči slučaj ni bil izključen meseca sušca. In v tem edinem slučaju mogla bi vlada in parlament računati s provizorijem. Tak provizorij pa bi mogel biti ali samo dosedanji kontingent 103.100 mož ali pa primerno, za prvo leto večje število vojaških novincev z vsemi olajšavami, ki so v vladnem načrtu. Kakor pa se razvijajo razmere na Ogrskem, mogli bi govoriti samo o provizoriju z večjim kontingentom novincev vsaj z vsemi v načrtu že naštetimi »socialno-političnimi in gospodarskimi rekompenza-cijami«. Brez teh je brambena reforma absolutno izključena. In za tako reformo brambenega zakona, ki zagotavlja prebivalstvu, osobito pa kmečkemu ljudstvu znatne olajšave vojaške službe, mogel bi slovensko-hrvaški klub glasovati le s pogojem, da nobena stranka vladi ne proda svojih glasov za politične in druge strankarske namene. Slovenski poslanci dovolijo državi, kar sedaj nujno potrebuje ne glede na to, kdo je danes ministrski predsednik. To je tudi načelnik dr. Šusteršič izrečno naglašal v svojem govoru. To odločno in lojalno izjavo pa zavija včerajšnji »Narod« z uprav peklensko zlobnostjo, češ: Slovenski klerikalci so pripravljeni dovoliti tudi nad 30.000 več vojaških novincev brez vseh socialno-političnih in gospodarskih rekompenzacij. Koklja naj te brcne in žaba pogosti! Sicer pa bode še v odseku splošna razprava trajala brez dvoma do aelegacijskega zasedanja, S tem bode ustreženo Daszynskemu in morda tudi »Narodovemu« poročevalcu, ako sploh hoče biti zadovoljen s slovenskimi klerikalci. Mi dvomimo. Službena pragmatika. Tudi v tem vprašanju »Narod« išče dlako v jajcu. Trdi namreč, da so slovenski klerikalci krivi dvadnevne brezplodne razprave. Ti so zahtevali prvo branje vladne predloge in s tem vrgli poleno uradnikom pod noge. V isti sapi pa sam toži, da je uradniški odsek vsled prenaglenega — mi bi rekli »demagogiškega« — iniciativnega predloga sklenil tak načrt, ki po izjavah vladnih zastopnikov naravnost ovira sankcijo. Teh »globokosega-jočih diferenc« je nad 20. In ta med vlado in poslanci »težavno izvedljivi kompromis« naj zbornica dožene v teku drugega branja, kakor modruje »Narod«. Škoda, da «Narodov» poročevalec ne sedi na sedežu ljubljanskega zastopnika. On bi z lahkoto izvršil to -težko nalogo« kar tekom razprave v zbornici. Odsek sc je prerival in boril z vlado cele tedne skoraj brez uspeha. Sedaj pa so slovenski klerikalci krivi dvadnevne brezplodne raz- rrave, četudi je edini klubov član dr. D u -i b i ć v razpravi govoril eno uro. In še to uro je dr. Dulibić uporabil samo zato, da poskusi z obstrukcijo, katero priporoča > Narod« s toliko ognjevitostjo. Odsekov načrt službene pragmatikc je torej nemogoč v tej obliki, to prizna »Narod« sam. Saj roti najširše uradniške kroge, naj prav razumejo težavni položaj in olajšajo poslrncem zadovoljiv kompromis z vlado. Tak kompromis pa se more posrečiti le po daljših razpravah in pogajanjih z vlado v odseku, ne pa tekom drugega branja v zbornici. Ta bi v vrvežu s predlogi za ulico skovala še večje kvedro in s tem res zavlekla to vprašanje »ad calendas graecas«. Sedaj pa sva morda skupaj z »Narodovim« poročevalcem. Pisarniško osobje. Danes je zbornica v drugem in tretjem branju sprejela načrt zakona, ki določa službene razmere pisarniških pomočnikov in plače pisarniških oficiantov. Seveda je bil zopet uradniški odsek, ki je več obetal in zagotavljal tej vrsti državnih uslužbencev, nego hoče vlada dovoliti. Minister baron H e i n o 1 d je danes izjavil v zbornici, da vlada ne sprejme tega načrta iz treh razlogov: 1. ker je v nasprotju z zakonom za certifikatiste, 2. iz fincncielnih vzrokov, 3. ker je mogoče to vprašanje hitreje rešiti z naredbo. Sedaj nastane vprašanje, kaj poreče gosposka zbornica. Ako ta pritrdi sklepom poslanske zbornice, je mogoče, da vlada načrta ne predloži v sankcijo. Ako pa gosposka zbornica izpre-meni nekatere določbe, pride to vprašanje zopet v poslansko zbornico. V obeh slučajih se stvar zavleče. Morda bode zopet trdil »Narod«, da je klerikalni zmaj požrl pisarniškim oficiantom in pomočnikom boljšo skorjo kruha. Po sveto. Duhovnika na »Titanicu«. Na »Titanicu« sta se peljala v Ameriko tudi dva duhovnika kot pasažirja. Ostala sta oba na krovu, dasi so jima ponudili rešilni čoln, in utonila. Tolažila sta obupajoče in potapljajoče se potnike, in pripravila na smrt stotine z vesoljno odvezo. Eden je bil konvertit Tomaž Byles in Essexra; peljal se je obiskat svojega brata, drugi je bil J. Montrilla, ki je pastiroval v Londonu in se je peljal v Ameriko na misijone; bil je komaj 32 let star. Iznajditelj brezžičnega brzojava. Iznajditelj brezžičnega brzojava, ki je igral pri nesreči »Titanica« tako važno ulogo, je skromni in učeni profesor na katoliški univerzi Branly, katerega ni hotela francoska vlada zaradi njegovega katoliškega prepričanja nikjer na državnih šolah nastaviti; pred kratkim je bil sprejet v francosko akademijo. Potegnjeni »kandidati«. Volilni boj, ki se sedaj bije na Dunaju za občinske mandate, je znal neki slepar izkoristiti na duhovit naiin, da je po lahkem potu dospel do večjih ali manj- ših denarnih zneskov. Pred tedni so dobivalo namreč številno osebe v okrajih VVahring in Dobling pisma, v katerih se jih je naprošalo, naj sprejmejo kandidaturo pri občinskih volitvah. V pismu se jo omenjalo, da bi veliko število uradnikov, trgovcev in obrtnikov z veseljem pozdravilo kandidaturo in končno se je pisec sam ponudil, dr bi delal za kandidate primerno nzp( loženjc. Mnogo teh pisem jc imelo ta uspeh, da so kandidati, ki so se čutili počaščene, stopili v zvezo s svojim varovancem. Ta je takoj ob prvem sestanku naprosil Svoje »kandidate« za mal predujem, ker je bil v »hipni« denarni zadregi. Navadno so znašali ti predujemi od 30 do 50 kron. Kandidat seveda navadno ni hotel biti umazan in rad plačal zahtevani znesek že zaradi bodoče slave. Šele, ko so se pojavile oficijelne kandidatne liste, so se gospodom »kandidatom« odprle oči. Največjo ladjo na svetu izpuste v morje dne 24. majnika v Hamburgu. Slavnosti se udeleži tudi nemški cesar. Največjo ladjo na svetu krstijo na ime »Imperator« in bo še večja, kakor je bila vtop-ljena ladja »Titanic«. Žr ve ameriške industrije. Vlada Zedinjenih držav v Washingtonu je nedavno objavila uradne podatke, iz katerih je razvidno, kako veliko število človeških žrtev zahteva vsako leto industrija v,Zedinjenih državah. V različnih tovarnah se ponesreči vsako leto smrtno okoli 40.000 ljudi. Pohabljenih postane vsled kapitalistične požrešno-sti vsako leto dva milijona ljudi, enako število pa jih postane za delo nesposobnih in bolnih. Kralj klobasarjev. V Londonu je pred dnevi umrl kralj klobasic, Viliain Haris, ki je bil eden najbolj znanih oseb v Londonu. Svojo kariero je pričel kot navaden mesarski vajenec. Po dvajsetih letih dela v mesarski in klo-basičarski obrti jo imel že prihranjenih par milijonov frankov. Ko je konsta-tiral, da se od 20.000 parov klobasic, ki jih London dnevno porabi, proda preko 5000 iz njegovih delavnic, se je pro-klamiral sam za »kralja klobasic«. Od tega časa se je vsaki dan šetal v fraku in velikimi briljantnimi prstani po londonskih ulicah in gledal z neke višine na svet, ki je njegove klobasice, oziroma klobasice iz njegovih delavnic. Vse svoje sinove je krstil na ime Viliam ter jih je nazival Viliam I., Viliam II., Viliam III. Njegovi nasledniki so sedaj trije njegovi sinovi. Toda slavo »kralja klobasic« je razširilo zlasti londonsko časopisje. Viliam Haris je rad videl, da se je o njem pisalo in je plačeval številnim časnikarjem znatne vsote, da so si od časa do ča a izmišljali anekdote iz življenja »kralja klobasic« ter jih lansirali po angleških listih. Tako je delal za svoje izdelke izborno reklamo. Pro'l umazanos'l. Nižjeavstrij'Eka katoliška ženska organizacija je uvedla živahno akcijo proti umazanostim na plakatih, razglednicah, v izložbenih oknih itd., zlasti pa proti umazanim predstavam v kinematografih. Dne 30. marca je deputacija katoliških dam bila pri notranjem ministru Heinoldu in mu izročila posebno spomenico z 20.000 podpisi. Minister se je toplo za- vzel za stvar in izjavil, da bo v kratkem sklicana enketa o kinematografih, h kateri se povabijo tudi zastopnice ženskih društev. Nižjeavstrijska katoliška ženska organizacija je nato takoj prijavila svojo zastopnico k omenjeni enketi. Kaj pa katoliške Slovenke? Mlade žrtve kinematografa. V Tu- rinu se je te dni obesil deček, ki je bil doslej vedno dober in vesel. Iz opazk v Šolskem zvezku, ki jih je pustil na mizi, je razvidno, da so na dečka ta-'lco nesrečno vplivale neke predstave v kinematografu, da se mu je zmedel um in je v tem stanju izvršil samoumor. Grozen čin pijanega. Iz Lvova poročajo: Kmet Karpal iz vasi Vodovice je na sejmu prodal svojo živino ter se zelo vinjen vrnil domov. Doma je položil bankovce na mizo, sam pa je zaspal za mizo. Njegov mladi sinko je prišel v sobo, pograbil z mize bankovce in se začel ž njimi igrati. Slednjič je pograbil škarje in vse bankovce razstrigel. Kmalu pa se je kmet zbudil iz svojega spanja ter je v svoji jezi pograbil za nož in umoril sinčka, ker mu je razrezal bankovce, Na njegov jok je prihitela v sobo triletna hčerka. Kmet jo je v svojem pijanem besnenju pograbil in jo vrgel v vodnjak. Šele sedaj se je streznil in spoznal svoje nečloveško ravnanje. Ves obupan je zbežal na vrt in se takoj obesil. Dunaj za dojenčke. V nižjeavstrij-skem deželnem osrednjem domu za otroke na Dunaju so nedavno osnovali posveiovalni urad za dojenčke. Tu dobe matere in oskrbnice brezplačno zdravniški svet in pouk o prehrani in splošni oskrbi otrok; dobe tudi pravne nasvete o varuštvu, pravnem varstvu itd. Urad deli tudi mleko za dojenčke. Artiljerija pozimi na 2000 m visoki i gori. Poveljnik 2. gorsko-artiljerijske brigade v Sarajevu, gener. major Leuz, je za dne 14. marca letos odredil vajo, ki naj bi pokazala, ali je mogoče pozimi spraviti topove na 2067 m visoko goro Bjelasnico južnozahodno pri Sarajevu. Naloga je bila poverjena nadpo-ročniku Edvardu Fritschu kot poveljniku, oddelek pa je obstajal iz praporščaka Zubra, 20 mož, 7 konj in enega gorskega topa. Četa je zjutraj odšla iz Sarajeva in še tisti dan dospela na 1100 m visoko Veliko Polje. Tu so prenočili. Drugo jutro se je oddelek razdelil: Top so razložili in ga spravili na tri iz smuči napravljene sani, ki so jih vlekli vojaki, 7 mož in konje so pa pustili na Vel. Polju. Pot je šla sedaj po novi planinski stezi k sedlu Bjelasnice — 1569 m visoko, kjer stoji planinska koča in dalje naprej observatorij. Od tu so spravili vrh gore pred vsem to-povo cev, ostale dele so pustili v koči, kjer so tudi prenočili. Prihodnji dan so spravili na vrh še ostale dele topa in ob 12. uri opoldne je stal gorski top na vrhuncu Bjelasnice popolnoma pripravljen za streljanje in so kmalu tudi res začeli doneti njegovi streli. Oddelek je nato vadil v Turškem dolu blizu observatorija. Potem so spravili top zopet do planinske koče in od tu na saneh na Veliko Polje, kjer so zopet vpregli konje. Oddelek se je v najboljšem razpoloženju vrnil v Sarajevo. Pri tem treba poudarjati, da je reber od sedla naprej silno strma in ima doslikrat 45 stopinj strmine. Streli v sodišču. V Nagy Topolcsa-ny je sodišče obsodilo nekega Handšo. »da ako bi šla sedaj k njemu, bi nama ne storil nič hudega.« In pričela je k njemu klicati: »Slon, dragi slon, kaj ne, da nama ne boš storil nič hudega?« Slon je pa v odgovor pokimal s trobcem in nato se je Nelka spet obrnila k Stanku: »Vidiš! pravi, da ne.« »Morebiti,« rekel je Stanko. »Te bivali so jako razumne in tudi on je brez dvoma že spoznal, da sva mu midva potrebna. Kdo ve, če tudi ne občuti nekoliko hvaležnosti do naju; vendar je bolje, da tega ne poskušaš, zlasti pa naj ne poskuša Saba, ker bi ga elon gotovo takoj ubil. Toda s časom se morda tudi ta dva sprijaznita.« Daljše navduševanje nad slonom jima je pretrgal Kali, ki se je pričel bati, da bo moral delati vsak dan za hrano velikanske živali, ter sc je približal s prikupljivim smehljajem Stanku in rekel: »Veliki gospod ubiti slona, a Kali ga snesti, namesto nabirati trave in vej.« Toda »veliki gospod« je bil že sto milj oddaljen od namena ubiti slona, ker je bil pa pri tem tudi neizmerno žive para ve, je odvrnil brez pomisleka: »Ti si osel.« K sreči je pa pozabil, kako se imenuje osel v Ki-svahili jeziku in je rekel po angleSko »donkey«, Kali pa, ki ni razumel po angleško, je smatral ta Izraz očividno za kakšen kompliment, sa kakSno sebi namenjeno pohvalo, kajti nekoliko pozneje sta slišala otroka, kako se je Kali obrnil k Mei in ji govoril bahato: »Mea imeti črno kožo in črne možgane, Kali pa je donkey.« Potem je pa še dodal ponosno: »Sam veliki gospod je rekel, da je Kali donkey.« Med tem je naročil Stanko obema, naj skrbita za deklico kot za oko v glavi in v kakoršnemkoli slučaju po-kličeta takoj njega, nato je vzel puško in šel k dotični odlomljeni skali, ki je zapirala sotesko. Prišedši tja, jo je pazljivo pregledal, preiskal vse njene razpokline, vtaknil palico v razpoko, katero je našel v spodnji strani skale, zmeril skrbno njeno globino, potem se pa obrnil s počasnim korakom k šotoru, odprl med potjo puško z naboji in je pričel šteti. Preštel jc komaj do trideset, ko se je z baobabu, ki je rastel kakšnih petdeset korakov od šotora, razlegel Mein glas : »Gospod, gospod!« Stanko se je približal ogromnemu drevesu, Čegar deblo, pri tleh vse pre-perelo, je izgledalo kakor stolp, in vpraša: »Kaj pa hočeš?« »Ne daleč je videti mnogo zeber, še dalje se pa pasejo antilope.« »Dobro. Vzamem puško in pojdem, ker bo treba nakaditi mesa. Toda čemu si ti zlezla na drevo in kaj delaš tam?« (Dalje.) Naš leberalci. »Eh, nej reče edn kar če, z bikem bost se znaja prouzaprou sam Španjol-ci. Španjolci maja tiste svoje furtlne, iz kerem sprauja ta nar bi diviga bika na tla, da se vala pred nim u prahe in žagajn, kokr kuža kedr mu bouhe na daja gmaha. Mi nisma za tu: mi sc mujama in mujama, pa nekamer naprej ne pridema. Kokr muha u močnk, tku se vrtema zmeri na enmu kraj naukul.« Tku m je jamru in tožu unkat u Fabjanuvcm keudre en prstaš ud Slu-venske Ludske Stranke in tku iz zubmi zaškripu, da je še mene ratal strah in groza. »Ce b mi drgač na pauce stupil, b hmal ukrotel leberalce, de b na mogl več gubezdat takeh naumnast, kokr jli zdej dan na da« gubezdaja « »A, na ta plat cika toja jeza! Zdej te pa žc zastopem,« prpounu sm jest punižn. »Na ta plat, ja! Leberalce b mogl manera navadet, če ne iz lepa, pa iz grda. De se tku ulačma ke pa sm pu zubeh, tu našmu narude ni h nuc in svet se nam na vs glas regla.« »Tu je use res; al kuku s pa misleš ta reč? Na kašna viža pa ti misleš, de b se dal leberalce ugnat? ViŠ, jest nism edn ud ta narodneh, pa tacga furtlna še nism znajdu, če prou sm že mars-kera nuč, tkula kedr me je zob bolu, de nism mogu spat, Čez ta reč pre-mšlvou. Veš, prjatu, tu ni tku lahku, kokr s ti misleš.« »Eh, če Španjolci diuje bike ukru-teja, uma ja tud mi eneh par leberal-cu ukroti.« »Na uš Jože kaše pihu! Tu na gre kar tku! Iz bikem se burit ni glih taka kunšt. Flink more bt edn, pa ga ma hmal pud saba. Druga reč je, burit sc iz naumilastja. A na veš, de prauja, de se iz naumnastja še bugovi zastoju bureja? De sa leberalci naumen, tu uš pa mende prznou. Pa ne sam naumen, tud žleht sa puvrh naumnost, zatu je pa tku tešku iz nim kam naprej pri-det.« »No ja; sej nč na rečem. Vem, de tu ni lahku. Ampak mi mama vnder precej takeh mož, ke maja glava na ta praumu konc in tud u glau sam tist. ki pa je po praglašenju obsodbe po-tegniliz žepa revolver in oddal več strelov na sodnika, ki ga pa ni zadel. Nato je streljal na tožitelja Filipa L&bo, ki se je takoj mrtev zgrudil na tla, nakar si je pognal tudi sebi krogljo v prsa in se smrtno ranil. Strupen ovčji sir. Iz Budimpešte poročajo, da je kmet Štefan Sauta kupil ovčji sir, ki ga je pojedel s svojimi domačimi. Kmalu nato je obolela cela družina. En otrok je umrl, ostalih pet oseb pa umira. E nesreči »Titanica«. Iz New Yor-ka poročajo dne 26. t. m., da poroča parnik »Мас. Kay Bermet«, da so našli trupli milijarderja Astorja in Izidorja Strr.ussa. Za vdovo umorjenega pariškega pol. uradn. Jouina je, kakor poročajo iz Pariza, »Societe financiere« določila veliko vsoto 100.000 frankov, ki je razpisana kot nagrada za aretacijo avto-mobilnega roparja Bonnota. Francoski listi so otvorili subskripcijo za doto petletni hčerki Jouina. ki ga je kot smo že poročali, bandit Bonnot ustrelil. Odprto denarno pismo. — 21.000 K ukraden'h. Iz Prage poročajo, da je neki trgovec na prosti v Rovenskem oddal v navzočnosti uradnika na praško Živnostensko banko 21.000 K. Uradnik je denar preštel sam, nakar se je denarno pismo zalepilo in zapečatilo. Včeraj dne 26. t. m. je prišlo denarno pismo v Prago, a ko so ga odprli, so našli v njem samo navaden papir. Doslej še niso mogli dognati, kje je bilo pismo odprto in okradeno. Uvedli so preiskavo. Potovanje rumunskega kralja. Iz Solnograda poročajo: Kakor se čuje, bo rumunski kralj Karel koncem poletja dospel za več tednov v zdravilišče Badgastein. Stavka kurjačev na »01ympicu«. Iz Londona poročajo: Stavka kurjačev ogromnega, parnika »01ympic« traja dalje. Stavkujoči kurjači so preprečili, da bi drugje, najeti delavci prišli na krov ladje. Dospeti je morala iz Ports-moutha. policijska pomoč, ki je mnogo stavkujočih kurjačev aretovala. Kdaj bo mogla ladja odpluti, je še popolnoma negotovo. Nova domovina Judov, Kakor poročajo iz Lizbone, leži pri tamošnjem kolonialnem uradu načrt za izselitev Judov vseh narodnosti v Angelo, v portugalski vzhodni Afriki. Vsak Jud. ki ima tlrržino, bi dobil tamkaj 100 do 150 hektarov zemlje, ki bo postala njegova lastnina, ako bi jo sam obdeloval in izpolnil gotove pogoje. Izgredi zaradi pomanjkanja vode. Iz Rima poročajo dne 24. aprila: Zaradi pomanjkanja vode jc došlo v Alca-rie, nekem kraju s 60.000 prebivalci v provinci Trapani, do velikih izgredov, tako, cla je moralo končno posredovati vojaštvo. Prebivalstvo, na čelu ženske, je skušalo napeljati vodovod v Tra.pa-niju v svoj domač kraj. Ko so karabi-nerji in infanterija hoteli to zabraniti, so jih sprejeli s kamenjem. Dva častnika in šest vojakov ie bilo težko ranjenih, od demonstrantov pa jih je mnogo dobilo težke in smrtne poškodbe. Velika dinamitna eksplozija. V Gieschejevi dinamitni tovarni v Plessu je nastala dne 22. t. m., kot poročajo iz Vratislave, velika dinamitna eksplozija, pri kateri ste bili ubiti dve delavki in neko dekle težko ranjeno. Eksplozija kar u glava sliš, astn mežgane. Ni hu-diman, cle b na pugruntal ta prava in naredi enkat konc leberalnem naum-nastem.« »Leberalnem naumnastem, prauš? Al je še kerkat kašn dohtar, ke je pu seulejna sam tu štederu, kuku se norce zdrau, kašnga neuzdrauliuga norca uzdravu? Še nkol! Kar je enkat zmešan u glau, ustane zmešan, pa je aus. Leberalci pa nimaja sam use zmešan u glau, prau ričet, ampak sa puvrh tega še tku žleht, de ni za dupuvedat; astn pol pa nared prou, pol pa sc un-gau iz Ieberalcem, če se moreš.« »Iledu jc res, liedu; al kašn miti b se mogu pa le dubit, de b sc jh mejhn puteftal. Sej jh tku ni več velik. Tisteh par mandlcu b se pa že ugnal, ni urah.« »Sej se jh. Sej kar je bi pametneh mož, ke nimaja ričeta u glau, sa že tku sprevidi, de je vs naš leberalizm, ena godla in de ni za druzga na svet, kokr za zgage delat. Prau plcveu, ke zadržuje rast našga naruda. Al pleveu ni tku lohka za iztrebt, kokr veš; saj čist iztrebt ne. Puglej, kulk se trudja naš rnuže, de b iztrebil ta pleveu; pa gre lo pučas. Use stroja, kar veja, de b blu dobr za naš narud, pa misleš, de je Ieberalcem prou? Na nubcna viža nc! A vej kuku sa še pred kratkem leberalci apil, de sa naš mužc, ke sa u parlament, Hruvatc izdal? Dc sc nč zujuc . > je nastala, ker je neka delavka izpustit la vsled neprevidnosti pri zavijanju dir namitno patrono na tla. [ -—--^ Glasno. * P. Hugolin Sattner, šraarnice. 13 pesmi za mešani zbor, deloma z orglami. Drugi pomnoženi natis. V Ljubljani 1912. — Založila »Katoliška Bukvarna«. Cena partiluri 3 K, posameznim glasovom 50 vinarjev. — »Cerkveni glasbenik« piše: »P. Hugolinove Marijine pesmi spadajo brez-dvomno med najlepše, kar jih imamo v domači cerkveno-glasbeni literaturi. O sedanji zbirki pa moramo pripomniti, da jih je g. skladatelj večinome še nekoliko ogla-dil; deloma melodično zaokrožil, deloma harmonično napravil še bolj zanimive, nego so bile prej.« Kaiolttom dežele kranjske. Meseca septembra (12. do 15.) se bo-, de vršil v cesarskem mestu Dunaju 23. mednarodni cvharistični kongres. To veliko slavlje bode po svojem obsegu in sijaju tekmovalo z velikimi kongresi, ki so se v proslavo sv. Rešnjega Telesa zadnja leta vršili v Madridu, Montrealu, Londonu, Kolinu in drugih svetovnih mestih. Zopet bodo prišli od blizu in daleč odposlanci vseh inarodov in dežel, da javno in slovesno izpričajo svojo vero v pričujočnost našega božjega Zvcličarja v presvetem Rešnjem Telesu, da mu izkažejo svojo ljubezen in češčenje. Gre torej izključno le za versko slovesnost, ki bode gotovo močno poživila našo versko vnemo, naš pogum in našo požrtvovalnost. Ali je treba še posebnega opomina za katoliške Slovence, da se tega svetovnega evharističnega kongresa v častnem številu udeleže? — Saj je ljubezen in češčenje najsvetejšega zakramenta posebno pri nas globoko vkore-ninjena v srcih vernikov, kjer brezštevilne cerkve pričajo o verski vnemi naših prednikov, kjer nešteta sv. obhajila, izpostavi jen ja Najsvetejšega, evharistič-nc procesije in drugi zakramentalni obhodi dokazujejo živo vero našega ljudstva in kjer »Večna molitev« po vseh naših župnijskih cerkvah podnevi in ponoči zbira neštete trume častivcev okoli evharističnega prestola, božjega Zveličarja. — Treba je torej, da to svojo vero in češčenje izkažemo tudi javno in slovesno na zgodovinsko pomenljivem mestu, na Dunaju, v pričo vso cesarske hiše in v pričo odposlancev vseh narodov sveta. Svetovni cvharistični kongres bodo pač obiskali zastopniki najrazličnejših narodov in držav, vendar, ker se le-io vrši na avstrijskih tleh, je treba, da so posebno v velikem številu zastopani narodi avstrijske države. Zato so prijave za mnogoštevilno udeležbo došlc osrednjemu odboru na Dunaju že skoraj iz vseh avstrijskih kronovin. Tudi mi katoliški Slovenci ne smemo biti zadnji pri tem slavju, ki bode zopet pričalo, da je verska, katoliška misel tista vez, ki druži vse narode mnogo-jezične Avstrije v skupno celoto. V ta namen vas vabimo, katoliški Slovenci, da se letošnjega svetovnega evharističnega kongresa na Dunaju udeležite mnogoštevilno, da si v tistih slovesnih, pomenljivih dneh skupno izprosimo blagoslova od božjega Zveli- čarja za naše družine in naše ljudstvo, cesarja in domovino. V Ljubljani, 25. aprila 1912. Za pripravljalni odbor gospodov: Dr. Ivan Šusteršič, deželni glavar, častni predsednik. Dr. Josip Gruden, stolni kanonik, predsednik. Dr. Fran Detela, c. kr. vladni svetnik in gim. ravn. v p., I. predsednika namestnik. Dr. Viljem Sch\veitzer, advokat, II. predsednika nam. Janez Kalan, župnik, tajnik Bogomil Remec, ravnatelj trg. šole. Dr. Franc Ušeničnik, prof. bogosl. Dr. Janez Ev. Zore, prof. bogosl. Josip Kosler, posestnik. Engelbert Jeločnik, uradnik. Andrej Zupane, stolni vikar. Za gospejni odbor: Kneginja Kristina Windischgratz, častna predsednica. Exc. baronica Karla Schvvarz, predsednica; grofica Ise Cho-rinsky, I. nam. preds.; Bogomila dr. Šušieršdčeva, II. nam. preds.; Exc. Jcn-ny Kusmanek, grofic a Gabriela Auers-perg, Franja Eberl, Josipina Jeglič Vi-Ijemina Josin, tajnica. Dunajske nadomestne voiilve. Ш. razred. Včeraj so bile na Dunaju nadomestne občinske volitve za III. razred. Volili so v Leopoldstadtu dva občinska svetnika in 10 okrajnih svetnikov, v Ottakringu enega občinskega svetnika in 10 okrajnih svetnikov, v Joselstadtu enega občinskega svetnika in 4 okrajne svetnike, v Wahringu 4 okrajne svetnike in v Brigittenau osem okrajnih svetnikov. Občinske volitve so izpadle tako-le: II. okraj (Leopoldstadt). Izvoljena sta krščanska socialca krojač Vencel Rippar z 2811 in zasebni uradnik Edvard Wagner z 2805 glasovi. V manjšini so ostali soc. demokrata Jožef Sclrvvab z 1108 in Franc Wolf z 1098 in nemška svobodomisleca Franc Gunther z 871 in Avgust Lechncr z 868 glasovi. VIII. okraj (Josefstadl). Izvoljen krščanski socialec llans Rotler z 974 glasovi. Propadli so samostojni kandidat Fr. Fischer z 279, soc. demokrat Franc Gotter-vvetter z 186, Ettl z 14, bivši minister dr. Zacck (češki števni kandidat) z 14 glasovi. XIV. okraj (Ottakring). Ožja volitev med krščanskim socialcem Francom Ull-reichom (1682) in soc. demokratom posl. Antonom Davidom (1712 glasov). Nadalje so dobili v Ottakringu nemški liberalec Fr. Schneider 208, nemški nacionalec Karel Vanisch 374 in dr. Zacek 62 glasov. Tudi pri volitvah v okrajne zastope so zmagali krščanski socialci razun v Ottakringu, kjer se vrše ožje volitve s socialnimi demokrati. Liberalno skril za Bled. Bled, dne 24. aprila 1912. Blejske liberalce še vedno strašno bo-li, da so pri občinskih volitvah pro-pali, zato dr. Hočevar premišljuje, kako bi so maščeval. Dragotin Repe se jezi, da se mečejo njegove visokoleteče pa nič pomembne prošnje za liberalno prometno društvo v koš, drugi liberalci pa zabavljajo tako počez. Sedaj, ko nimajo v politiki nič več govoriti, so sklenili v svetem navdušenju zastaviti vse svoje moči, da povzdignejo na eni strani tujski promet, na drugi strani na tudi domačinom pornorejo clo večjega napredka in boljšega življenja. In pri prihodnjih volitvah, ni vraga, bo dr. Hočevar, ki je pri zadnjih volitvah izmed 45 odborniških kandidatov poleg Repcta dobil najmanj glasov, soglasno brez ugovora voljen v občinski zastop. Naj torej na kratko opišemo, kako si pridobivajo liberalni velikani na Bledu zaslug za tujski promet in ljudstvo. L Za tujski promet so sklenili liberalci tako-le: Naša pošta je bila doslej v skrajno neugodnih prostorih, kar se je priznalo tudi na merodajnem mestu. Celi kupi zavojev so branili tujcem dohod k pisarniški pregraji, po mizah prst debelo prahu, gnjcia med pismonoši in strankami, silna vročina. izla;spomin« ni zapustil Laschan, ampak da je to efekt — Hribarjevega gospodarstva. Ta deficit pa so zvišale draginjske doklade mestnim uradnikom, katerih ni mogel odreči, za 25.000 K, tako da je sedaj že čez 60.000 K nedostatka. Vrh tega je všteti med dohodke 100.000 K, na katere se je računalo, da se jih dobi kot skupiček za mestne parcele na bivšem mestnem preskrbovališču. Do danes se je pa za te parcele oglasil samo eden, a še ta neobvezno. Če od teh 100.000 K kaj pozebe, župan ne ve, kako pokriti to svoto. Zato bo vsak sklep o novih izdatkih sistiral, če se mu ne bo povedalo, kje vzeti pokritja, kajti iz nič ne more nič napraviti. Tako daleč jo je Hribar zavozil, da sc je voz novega župana že pri prvih potegljajih — ustavil. Ob takem položaju mestne občine se nam razne točke v mestnem proračunu zde potrebne temeljitih popravkov! Pri nižjih uslužbencih hočejo varčevati. — Liberalen način gospodarstva. Župan omenja, da se je mestnim delavcem pri mestni vrtnariji zadnjič zvišala plača za 60 vin. na dan. Z ozirom na to je bila pri njem tudi deputacija ostalih mestnih delavcev s prošnjo, naj se jim zviša plača. Račun izkazuje, da bi po teh novih izdatkih za plače mestnih delavcev znašal račun letnih okrog 70.000 kron. Deputa-cijo je potolažil, sredi leta se ne more prihajati s takimi predlogi. K izdatkom se mu mora dati tudi dohodke. To so jako zanimivi podatki g. voditelja liberalne stranke. G. dr. Tavčar je bil tudi prej član občinskega sveta in je dobro poznal Hribarjevo gospodarstvo. Kljub temu je pred občinskimi volitvami obljuboval na shodih nižjim uslužbencem, da bo njegova najnujnejša stvar, zboljšati njihov borni položaj. Sedaj pa naj bi jim to požrl slavni Hribarjev hotel »Tivoli«! Nam se le čudno zdi, da ob takem položaju gosp. župan še vedno nastavlja nove nepotrebne liberalne agitatorje in da so mestna stanovanja za liberalne strankarje še vedno tako čudovito poceni. Gosp. župan bi prav storil, da bi višjim magistratnim uradnikom že sedaj povedal, naj v prihodnje ne računajo več na draginjske doklade, ker nižji uslužbenci bolj trpe. Tudi je čudno, da je župan ob takih razmerah bil takoj pripravljen dati za gledališče 100.000 K. Gosp. magistratni svetnik šešek nima sploh ničesar poročati. Na županovo vprašanje, ako ima g. svetnik Šešek kaj poročati, odgovori gosp. Šešek: »Nič!« Mi pa vemo, da leže razne zadeve, o katerih je obravnavala tajna seja občinskega sveta, že dva meseca pri g. Šešku, nc da bi prišle pred magistratni gre-mij. Take zadeve jc sedaj g. Šešek pričel reševati kar brez magistratnega gremija in pošilja rešitve kar preko magistratnega gremija strankam. Pri tem se tudi nič ne ozira na mnenje gostilničarske zadruge. V to poslovanje bo treba še posvetiti s plamtečo bakljo! Usiijivost kinematografov. Mestna policija je priporočala gremiju, naj se posestniku kinematografa Bach-meier v Lattermannovem drevoredu pristojbina zniža: Štefe izjavi, da so naši člani gremija odločno proti temu. Mag. svetnik dr. Zarnik se izjavi v istem smislu. Nato se znižanje pristojbin odkloni. Nadalje predlaga mestna policija, naj se Bachmeierju dovoli v Lattermannovem drevoredu reklamni voziček. Štefe opozarja na to, da je reklama za kinematografe že dovolj neokusna, usiljiva, škodljiva mladini in dobremu okusu, zato naj se reklamni voziček odkloni. Predlog Štefetov je bil sprejet. Tudi kinematografu »Ideal« se prepove prenašati reklamne table po Ljubljani, Bachmeierju se pa prepove tudi piskanje s sireno, ki je bila doslej muka za one, ki so iskali v tivolskih nasadih oddiha, Stavbinske zadeve. Župan naznani, da bi od člana gremija g. Kneza predlagano konjsko stojišče veljalo za štiri konje 880 K. — Na vprašanje člana gremija g. P a m m e r j a , ali sc bo sedaj položil po novi Gruberjevi cesti med zgradbo tudi vodovod, odgovarja župan, da bi to veljalo sedaj 5950 K, ako bi se pa pozneje zvršilo, bi veljalo 500 K več. Župan pravi: »Ker sedaj ni denarja, se bo pozneje moralo dati 500 K več.« (!) — Štefe vpraša, ali sta mestni knjigovodja oziroma blagajnik kaj dobila za tisti les, ki se je dobil, ko so podrli lesene ograje pri Gruberjevi cesti. Mestni knjigovodja g. Terdina in g. inženir Prelovšek pravita nato, da se je les zvozil v mestni depozito-rij, da se ga porabi, kar ga je porabnega, ostalega se bo pa pokurilo. (O tem lesu se bo v prihodnji seji še govorilo, za kar prosimo one, ki imajo o tem lesu podatke, da jih pošljejo uredništvu »Slovenca«.) — Glede zgradb vil se sklene, da se dovolijo lesene stopnjice pri vilah, ki imajo ene stopnjice in služijo za stanovanje samo eni stranki. Dovolijo se lepe štaketne ograje, s pridržkom, da se morajo ohraniti v dobrem stanu. — Kranjski stavbinski družbi se dovoli zgradbo nove vile na cesti na Rožnik, istotako g. Wettachu zgradbo nove vile na njegovi vrtni parceli ob Bleiweisovi cesti. — Franu černiču v Ravnikarjevi ulici in Simonu Tomažiču v Holzapflovi ulici se na predlog g. Pammerja dovoli kanalizacijo šele potem, ako za podpis na načrtu dobi stavbenika, ki je zato upravičen. — Franu Komanu se dovoli ob sedanji Cerkveni ulici, ki pa po regulaciji izgine, pro-vizorično zgradbo nove drvarnice pod pogojem, da podpiše načrt drug stavbenik in ne Ervin Luke, ki je odšel iz Ljubljane. — Mizarju Jos. Velkavrhu se dovoli podaljšanje njegove delavnice. — Uporabno dovoljenje se da za stavbe: Franu Pocku na Opekarški cesti 26, Adeli Sattner na Dunajski cesti 63, Fran Pavšiču na Poljski poti, Iv. Travniku na Barju, Jos. Smielov-skiju na Opekarski cesti 18, Petru Bizjaku za Bežjim gradom 6. — Pot za deželno bolnico nameravajo za vožnjo zapreti s koli, ker se ondi vozniki ogibajo mestne mitnice na Sv. Petra cesti. — Mestnemu slugi Jos. Beucu se da za njegov bicikelj nagrade 30 K, stražniku Tomo Igliču za bicikelj 20 kron. Most pri deželni prisilni delavnici. Štefe vpraša, kdaj bo zopet otvorjen most pri deželni prisilni delavnici. Župan odgovarja, da se je most zatvoril iz varnostnih ozirov in da je deželni odbor že sporočil, da ima most popraviti Cezo-vviezka, ki se je vanj zadel s čolnom. Tuleči psi ponoči. Štefe opozarja, da se iz neke hiše na Žabjeku hočejo izseliti vse stranke, ker ima sosed pasjo menežarijo, ki tuli celo noč. Stranke so se pritožile na magistrat, pa še odgovora niso dobile. Mestni policijski svetnik g. Lavtar odgovarja, da se je do-tičnemu posestniku psov naročilo, naj pse zapre, ker § 2. cestno-policijskega reda določa, da se mora tuleče pse zapreti. Župan naroči policijskemu uradu, naj zadevo uredi. Ceste ob Hrvaškem trgu. Štefe opozarja no debelo kamenje na cesti ob Hrvaškem trgu in želi, naj bi se nasulo z nekoliko drobnejšim materij alom. Župan naroči, naj sc to zgodi. Novi častni občani Ljubljane. Personalnopravni odsek občinskega sveta je včeraj soglasno sklenil, da občiri-ski svet imenuju naslednje, za d6p movino, našo deželo in Ljubljano preža-služne gospode prof. Pleteršnikfr, Frana Doberleta in Vase Petri č i č a za častne meščane mestd Ljubljane. { t Ustanovi za realce. Cesarja Franca Jožefa ustanovi za j realce bodeta v prihodnji seji občinskega sveta podeljeni Jožefu Rožiču in J. Piber-niku. Licejski statut se v toliko izpremeni, da bo prva instanca pri disciplinarnih zadevah kuratorij in ne več mestni disciplinarni svet. Dnevne novice. + Blamirani junaki. Dalmatinska liberalna šcstorica koraka od blamaže do blamaže. Najprej gospoda ni hotela podpisati dr. Šustcršičeve interpelacije, češ, interpelacija nima pomena. Blamaža je sledila še tisti dan, ko je grof S t ii r g k h dal na to interpelacijo svoj znameniti odgovor, ki je vzbudil pozornost v celi monarhiji. Cela hrvatska javnost je smatrala Stiir-gkhov odgovor kot velik uspeh, — a liberalna dalmatinska šestorica ga je morala tajiti, ker je bila tako neprevidna, da je odklonila prijazno vabilo Hr-vatsko-slovenskega kluba, naj podpiše dr. šusteršičevo interpelacijo. Da zakrijejo gospodje svojo blamažo, so morali tajiti pomen Sturgkhovega odgovora. To so zastopniki hrvatskega naroda v Dalmaciji!! Nato so sledili še hujši in najhujši kozolci. Razglasili so obstrukcijo. Na odgovor Stiigkha in izjavo celega parlamenta, da stoji ob strani Hrvatov — obstrukcija liberalnih Dalmatincev! Take brezglavosti še m doživel avstrijski parlament. Mažari se pa zadovoljno smejejo, kajti ob-strukcionistični kozolci gg. T r e s i č a in tovarišev jim dajo zaželjeni povod, da podaljšajo komisarijat na Hrvaškem od tedna do tedna. Liberalni Dalmatin-ci bi ne mogli postopati bolje, če bi bili v najintimnejših prijateljskih odnoša-jih s Čuvajem, K h u e n o m in L u-kaesem! To je edini efekt brezglave obstrukcijo konfuzne šestorice, ki je za vsako resno in veliko akcijo nesposobna. Zato pa tudi n i j e d e n ostalih Jugoslovanov noče podpirati tega početja, tudi ljubljanski poslanec dr. Ravnikar vsako sodelovanje pri tem početju odločno odklanja, ravnotako poslanca R y b a f in G r e g o r i n. Vse slovanske stranke obsojajo najostreje početje dalmatinskih liberalcev, Čehi, Poljaki in drugi. Če bi bilo odvisno od dalmatinske liberalne šestorice, bi bila hrvatska stvar kompromitira.i a enkrat za vselej v avstrijskem parlamentu. Le pametna, odločna in dosledna taktika Hrvatsko-slovenskega kluba je rešilna za hrvatski narod. Nad vse smeSna, kakor vselej, je pa naša liberalna stranka. Njen poslanec dr. Ravnikar odklanja vsako zvezo z liberalno dalmatinsko šestorico. Ne pride mu na um, podpirati njeno taktiko. A glasila naših liberalcev, »Slov. Narod«, »Dan« itd. pa zastopajo z vso vnemo vrtoglavo taktiko gg. T r e s i ć , S m o d 1 a k a, Č i n g r i j a in tovarišev! Tedaj od naših liberalcev dobijo dalmatinski libe-ralc; na pomoč papir, ki jim nič ne more pomagati — ne dobijo pa na pomoč poslanca, ki bi jim lahko pomagal obstruirati--- + Dalmatine! o S. L. S. Z ozirom na napade don Jure Biankinijevega in Smodlaškega časopisja na S. L. S. odgovarja splitski »Dan« sledeče: »Naša sudbina je usko vezana uz Slovence i mi u Beču ne možemo ništa bez Slove-naca. Slovenci mirno, dostojanstveno i diplomatski najprije su oduševili par-lamenat za Hrvatsko, i svojom divnom taktikom uputili čitavi svijet u azijat-ske prilike u Hrvatskoj. Pa istom iza ovoga, iza kako je dakle svijet upučen u prilike naše, moguče je i opravdano radikalno sredstvo za čast i prava Hrvatske. A uvjereni smo, da če »Slovenci«, bez obzira na napadaje na njih, bolje i oduševljenije od mnogih Hrvata znati braniti čast i prava Hrvatske. Ovo naše uvjerenje potkrjepljuje zadnje držanje Slovenaca u Bcču i držali je koalicionaških Hrvata u Pešti!« — + Socialnodemokraški nntikapita-listi. Socialnodemokraško časopisje hudo udriha po tistih, ki vlečejo velike plače, nazivajoč jih sesavke; vidi pa mastne dohodke tudi tam, kjer jih ni, n. pr. pri katoliških duhovnikih, ki so pa izmed izobraženih stanov najslabšo plačani. Česar »Arbeiterica« ali pa »Zarja« dosledno nikoli ne vidita, to so sijajni dohodki socialnodemokraških voditeljev. Te dni je naštel neki dunajski Časopis dohodke posamnih rdeč-karskih voditeljev. Naj tukaj to posnamemo, da bodo videli rdeči, zapeljani delavci, kako imenitno se godi njihovim voditeljem: Dr. Adler je milijonar, S c h u h m c i e r vleče na leto najmanj 20.000 K, dr. Renner 13.5G0 K; S k a r e t a cenijo na 20.000 K letne plače; S c i t z dobiva 13.200 K, G 1 o c k e 1 11,870 K, Eli en bog en jc milijonar, najlepši patron pa je posl. Dommes, ki dobiva letno več tisočev. pa ima svojo mater v dunajski sirotišnici v Lain-cu. »Arbeiterica« tega ni mogla utajiti; pa saj vsi ti gospodje tako sijajno žive, so podajajo na Francosko in Špansko na počitnice in uganjajo tako nobleso, da je tudi težko tO prikrivati. Belgijski vodja socialne demokracije V a n d c r -v e 1 d e živi od svojih rent, ima več ml> 11 j ono v premoženja. Kako neumni so delavci, ki se dajo od takih »antikapi-talistov« slepiti! 4- Slovence na Koroškem so morali pri zadnji državnozborski volitvi v beljaškem okraju nemški nacionalci upoštevati. Nakrat so nemški nacionalci poznali Slovence na Koroškem. Žili-poljski Lučovnik je imel slovenske shode, celo izven dežele so poklicali ;na pomoč bivšega socialnega demokrata, sedanjega nemškutarja in urednika »Štajerca«, Korla Linharta iz Štajerskega. Lučovnik jc govoril kakor kak slovenski dohtar. Pravil je, da narodni boj v Avstriji stane državo vsako leto 200 milijonov, da je jezikovni boj neumnost, pa le tega ni povedal, da delajo jezikovne hoje ravno nemški nacionalci! Igral jc tudi vlogo šaljivega farizeja, ki je dejal: »Ta špot nam ne delajte, da volite človeka, ki nima nobene vere!« Seveda so slovenski volilci ta njegov poziv prav tolmačili in volili proti dr. Angererju, ki je začenjal na Koroškem kulturni boj, ki je neštetokrat javno sramotil katoliško cerkev, sv. očeta, sc delal iz verskih resnic katoliške cerkve norca, ki je takorekoč započel na Koroškem gibanic za svobod, (brezversko) šolo itd. Urednik lista »Freie Stimmen«, Lack-ner, jc zatrjeval, da hočejo koroški Nemci s Sloveči v miru živeti. Lučovnik je delil slovenske letake z napisom »dragi kristjani«, v katerem so ti ljudje, kojih stranka je začela proč od Rima-gibanje, kar cedijo same ljubezni do katoliške cerkvc, do — duhovnikov in do ljubljanskega kneza in škofa, ki ga pa »Bauernzeitung«, glasilo istih ljudi, ob istem času napada. Take hinavščine jc bilo seveda preveč! Stjepan Zagorac v Argentiniji. Bivši hrvaški saborski poslanec Stjepan Zagorac je dne 12. marca srečno dospel v Argcntinijo. Dne 23. marca je imel v Buenos Airesu veliko predavanje, a 26. marca jc predaval v Rosario di Santa, 31. marca pa v Acebalu, kjer je bil pravi hrvatski narodni zbor, kajti ta kraj je središče hrvatske kolonije. S posredovanjem viteza Mihanoviča je došel Zagorac v dotiko z najodličnej-šimi osebami v Argentiniji ter ga je sprejel v avdijenci minister za poljedelstvo in trgovino. Glavni argentinski list je prinesel obširen razgovor z Stjepanom Zagorcem, v katerem je ta razložil namen svojega potovanja, da namerava proučiti argentinske razmere, zlasti med hrvatskimi izseljenci ter delati za trgovsko zvezo med Argentini] o in Hrvaško. Kot poročajo, je bilo na banketu 25. marca, ki je bil prirejen Zagorcu na čast, 200 navzočih oseb, vsi s hrvatskimi trobojnimi- znaki na prsih. Trobojne kokarde so imeli na prsih znani Niko pl. Mihanovič, minister baron O. Hoening, O' Carol, konzul in drugi odličnjaki. — Županom občine Žilče jc bil soglasno izvoljen dosedanji župan gosp, Andrej Makovec, posestnik iz Rudol-fovega. — K požaru na Ježici. Nesramno napada »Dan« gasilce na Ježici in njihovega načelnika g. Ahlina. Proti tem napadom bodi le omenjeno, da je bilo »Slovenčevo« poročilo skoro popolnoma pravilno. Načelnik gasilcev na Ježici, g. Ahlin, je bil sicer res neuniformiran pri ognju, to pa lc za to, ker je takoj hitel k ognju, kamor je prvi prišel s cevmi in prvi pričel gasiti iz hidranta. Ježiški gasilci so bili prvi pri ognju, pri Gorišku bi zgorela vsa živina, če bi nc bilo tc hitre pomoči; tudi je brizgalna z Ježice obvarovala razširjenje ognja proti cerkvi. Mestna brizgalna, ki jc došla k požaru, ni nič delovala in je pričela z delom šele mestna parna brizgalna ob pol 8. uri zvečer, prej je šla voda samo po mestnih ceveh iz hidranta v ježiško brizgalno. Vsak pameten človek obsoja »Danove« napade. Bog nas varuj takih slepih gasilcev, ki se zbirajo v »Učiteljski Tiskarni« in ki celo ob največjem ognju in svetlobi vse napačno vidijo. Kadar »gasilci« iz »Učiteljske Tiskarne« za kaj primejo, navadno vse popolnoma pogori. — Umrl je v Kosezah cerkvenik in posestnik gospod Franc A h 1 i m, star 52 let. — Utopljenega so dobili v Ljubljanici na Vrhniki dne 26. t. m. nekega Jožefa Bezlaj, 62 letnega samskega dc-lavca, pristojnega v Dobrunjc. V vodi je bil tri dni. Ne ve se, ali jc pokojni izvršil samomor ali se jc ponesrečil. — Hroščevo leto. Poljedcljsko ministrstvo opozarja občine, da bo letos posebno mnogo hroščev ter jih opozarja, naj se pravočasno pripravijo na po-končavanjc hroščev. Dan za dnevom rastejo potrebe »Slovenske Straže«. Številnim prošnjam ki prihajajo od vseli strani iz obmejnih krajev, kar ne more ugoditi, kakor bi tudi radi. To pa zato ne, ker mora s svojim denarjem varčevati, kajti njeni dohodki niso v soglasju s tem, kar bi rada storila. Da nc nastane v delovanju »Slovenske Straže« nazadovanje, ampak da pojde delo vedno lepše naprej, je nujno potrebno, da ji priskočijo vsi Slovenci na pomoč. To stori lahko vsakdo, četudi je morda nepremožen, s tem, da kupuje blago, ki je na prodaj v korist obmejnim Slovencem. Pri tem se pa njegovi izdatki prav nič ne povečajo kajti blago v korist obmejnim Slovencem ni prav nič dražje Med stvarmi, ki so na prodaj v korist obmejnim Slovencem, ooozaijamo posebno na Kolinsko kavno primes v korist obmejnim Slovencem. Ta kavna primes si je v kratkem času pridobila ime najboljšega kavnega pridatka, kajti kava, ki ji je pride-jana ta kavna primes, dobi tako izvrsten okus, prijeten vonj in lepo barvo, da vsakemu najbolj ugaja. In tudi pristno domače blago je. Mi torej vsem našim gospodinjam kar naj,topleje priporočamo domačo in izvrstno Kolinsko bavno primes v korist obmejnim Slovencem, z dostavkom, da jc le tista res pristna, ki ima na vsaki škatljdci ta napis in pa pečat »Slovenske Straže«, priporočamo vžigalice v korist obmejnim Slovencem, milo, ki je v zalogi tvrdke Menardi v Ljubljani, sveče ivrdke Kopač v Gorici, preden se zavarujete, ise obrnite za svet na »Slovensko Stražo« v Ljubljani, v pisarnah rabite samo papir »Slovenske Straže«! — Ljudsko šolstvo. Okraj'ni šolski svet v Krškem jc na mesto obolelega nadučitelja Ivana Pirnata imenoval abs. učit. kandidatinjo Rozo Gosak za suplentinjo na ljudski šoli v Mokronogu. — Okrajni šolski svet v Kamniku je dosedanjo suplentinjo na ljudski šoli v Št. Gotardu Jožefino Smole imenoval za provizoriično učiteljico na ljudski šoli v Vrhpolju. IV. jugosl. umetniška razstava v Belgradu. V jury so bili — od 23 umetnikov, ki so prijavili svojo udeležbo na razstavi — voljeni sledeči slov. umetniki: R. Jakopič, II Smrek ar, M. Sternen, Iv. Vavpotič in F. Vesel. — Ker jc g. Jakopič prostovoljno odpovedal sodelovanje pri jury, vršilo sc je žrebanje, ter žreb določil g. prof. Iv. Franketa za jury. — Torej sestoji jury za Slovence, ki se udeleže imenovane razstave, iz sledečih slov. umetnikov: gg. prof. Iv. Franke, Smrckar Hinko, Sferne n M., V a v p o t i č Iv. in Vesel F. — Jury presoja 30. t. m. vsa do imenovanega dno doposlana dela in se na pozneje doposlane stvari ne bode oziralo. Iz poslanih tiskovin od glavnega odbora iz Belgrada je razvidno, da se razstava otvori nepreklicno dne 26. maja t, 1. — Podpisani odbor se še dogovarja z glavnim odborom glede raznih ugodnosti, o katerih poroča, ko dobi definitivni odgovor. -- P r i p r. odbor za jugosl. u m e t n. raz -stavo. — Opozarjamo slavno občinstvo, da jc današnji številki kot priloga dodeljen izjemfii cenik ur, izrečna birmanska darila tukajšnje domače sve-tovnoznanc tvrdke Fr. Čuden, Ljubljana, Prešernova ulica 1. Ta tvdrka, ki obstoja že nad 25 let, si je pridobila s svojo strogo, točno postrežbo in solidnim blagom splošno zaupanje ter isto vsakemu cenjenemu bralcu našega lista najtoplejše priporočamo. Tvrdka pošlje vsakomur na zahtevo svoj najnovejši »Jubilejni cenik« brezplačno in tudi poštnine prosto. Prihodnji semenj za kože in kožu-hovino sc bode vršil dne 5. in 6. maja t. 1. v prostorih javnega skladišča »Balkan« na Dunajski cesti št. 33. Vse to2udevne informacije daje radevolje spedicijska in komisijska družba »B a 1 k a n«, Ljubljana. — Najdena vreča obleke. Pred nekaj tedni jc poročal »Slovenec«, da jc neki tesar izgubil na progi Jesenice— Ljubljana vrečo obleke, ki jo jc bržkone kdo nalašč vrgel skozi okno iz vlaka. Omenjena vroča se dobi, kot nam poročajo, na postaji Lesce ter naj jo lastnik pride iskat. Izredno ugodno priliko k varčevanju nudi nakup srečk na obroke v korist »Slovenski Straži«. Kako hitro in lahko se vsak mesec izda za kako prav nepotrebno stvar več kot 4 K 75 vin.! Zgubljen denar, ki se nikdar več nc povrne! Kdor pa si naroči turško srečko ter jo odplačuje v mesečnih obrokih po i K 75 vin., ta pa denarja prav gotovo ne vrže vun, kajti vsaka srečka mora zadeti vsaj 230 kron in je tedaj to najmanjši znesek, ki pa prav gotoVo nahrani. V srečnem slučaju pa zamore zadeti seveda tudi 200.000 frankov, in ta prilika se nudi že pri prihodnjem žrebanju dne 1. junija t. 1. Kdor hoče tedaj štediti, v srečnem slučaju pa tudi obogateli, ta naj si kupi turško srečko v korist »Slovenski Straži«. Eno srečko zamore kupiti tudi več oseb na eno ime. — Opozarjamo na današnji oglas »Srečke v korist Slovenski Straži«. Ciganski sodnik. Ciganom v savski okolici Zagreba je dolgo let. vladal kot sodnik in zaščitnik kmet Gregorić iz sela Horvati. On je med cigani poravnaval prepire, posredoval ob pretepih, se potezal zanje pri oblastih in bil krstni boter malone vsem ciganskim otrokom v tej okolici. Vsak teden po večkrat so videli Zagrebčani Gregori-ča, kako je v civilni obleki na čelu ciganske čete prihajal po Savski cesti v mesto, da za svoje varovance pri oblastih posreduje. Bil je Gregorič visok, močan mož ter je imel nekaj šolske izobrazbe. Pred nekaj leti je ob Savskem mostu v mali baraki otvoril branjari-jo in žganjarijo. Lani je umrl. Za njegovega namestnika so cigani minulo nedeljo izvolili njegovega najstarejšega sina Marka, ki jim bo sedaj sodil in jih pri oblasteh zastopal. — Smrtna nesreča na zagrebški cestni železnici. Dne 21. t. m. je v Zagrebu po neprevidnosti zašla pod elek-tričini tramvaj lOletna deklica Jelisava Novak. Bila je na mestu mrtva. Medvedi v Bosni. Iz GlamoČa se poroča: Orožniškemu postajevodji Antona Finku je povedal nek kmečki fant, da se v Mliništih nahaja medved. Oba sta se nato podala po sveži sledi in Fink je ugledal medveda na visokem brinju. Sprožil je tri strele in medved se je mrtev zvalil na tla. Tedaj pa Fink opazi, da sc na. brinju nahajata še dva medveda, on je imel pa le še dva naboja. Izstrelil jc oba na bližnjo zver, potem pa sta se s fantom skrila v bližnjo kolibo. Od tu sta videla, kako se je ranjena, medvedka spustila z drevesa in potem s preostalim mladičem bežala v gozd. — Stavka zagrebških krojačev. Zagreb. 26. aprila. Stavka krojačev, ki se je pričela že pred petimi tedni, traja se vedno. Pomočniki ne odnehajo od svojih zahtev, zato so mojstri preki-, nili že pred tremi tedni vsa pogajanja. Stavkokazi hodijo pod zaščito policijo na delo. »SLOVENSKA STRAŽA«. Slomškov dar po 20 K: 40. Č. gospod Josip Knavs Kopriva, Primorsko, 20 K. Nadalje so darovali kot Slomškov dar: Marija Čopič, Lokavec, 1 K. — Neimenovan v Ljubljani 1 K. — Po Mariji Smolik v Blatni Brezovici, prebitek veselice, ki sc jc priredila dne 25. aprila 1912, 10 K. — Fran Repolusk, gostilničar v Rušah ob nakupu novega posestva 5 K. — Nabrano v veseli družbi po Ivanu Južina, ključavničar v dež. bolnici v Ljubljani, 5 K. — Darovale Ana Volčko 1 K; Ana Roth 70 vin. in Frančiška Škarja 70 vin., vse v Ljubljani. Društva za »Slovensko Stražo«: Katoliško slovensko izobraževalno društvo pri Sv. Emi, Štej., 12 K. Prispevek podružnic: Podružnica Črni vrh nad Idrijo, nekdo plačal za štafažo 2 K. — Ženska podružnica Dolenja Košana 10 K. — Podružnica v Železni Kapli 162 K 16 vin. — Podružnica Sv. Lovrenc nad Mariborom 40 K. — Podružnica Šmartno pri Litiji 63 K 96 vin., in sicer članarina 43 K: darovi 7 K 42 vin., iz nabiralnikov 13 K 54 vin. — Podružnica Šmartno pod Šmarno goro 30 K. — Podružnica v Studencih pri Paljčanah 27 K. — Podružnica Prihova, p. Konjice, 20 K. Sklad Mohorjanov: 375. Mohorjani Gorjansko, po č. g. Karolu Oblaku, kuratu, 3 K 86 b. Slovenci, Slovenke, vsak izmed Vas naj se nujno spomni »Slovenske Stteže«! Štajerske novice. š Kmečki tabor v Brežicah sc vrši na dvorišču g. Zorko pri kolodvoru v nedeljo, dne 28. t. m. ob 3. uri popoldne. Poročala bosta g. poslanca Pišek in dr. Benkovič. š Občni zbor »Slovenskega trgovskega društva v Celju« se vrši v soboto, dne 4. majnika ob 8. uri zvečer v knjižnici v Narodnem Domu. š Duhovniške izpremembe. Prestavljen je gosp, kaplan Vladimir Cepuder iz Dramelj k Sv. Rupertu v Slov. goricah, frančiškan o. Juvenal Pihler od Sv. Trojice v Slov. goricah v Žabnico na Koroškem, k Sv. Trojici pride o. Salezij Vodušek kot prvi kaplan. š Smrtna kosa. Pri Sv. Kunigundi n. P. je umrla dne 25. aprila Jožefa Potnik; bila je velika dobrotnica revežev in cerkve. Posebno je podpirala misi-jonc in katoliško časopisje. š Socialni demokratje in — bralo-ljubje. V Mariboru imajo zidarji svojo strokovno organizacijo, ki pa jo imajo v rokah rdeči petelini. Radi pritiska mora biti vsak zidar združen v tej organizaciji. Zidarji prav pridno plačujejo svoje doneske, a dobijo nič. Slišijo se neke čudne reči iz te čedne rdečkar-ske organizacije, ki bodo prišle v kratkem na dan. Nekako pred Veliko nočjo jc stavbenik Nekrep odpustil od dela več zidarjev, ker jih ni rabil. Odpuščeni so bili slučajno socialni demokratje najbolj rdeče barve. Le ti so pa razkričali, da jih je pri mojstru očrnil preddelavcc Bračko Ljudovik, ki je slučajno vrl katoliški Slovenec in svoje prepričanje noče prodati za neumne socialdemokraške hujskarije. Že dolgo so rdečkarji kuhali načrt, uničiti tega vrlega moža. Porabili so to priliko sedaj in sklicali so takoj zvezino zborovanje za torek, 23. t. m., da se Bračka izključi iz strokovne organizacijo in se ga tako bojkotira. Tudi »Arbeitervville« je prinesla že hujskajoči dopis in poziva na bojkot in hujska celo s štrajkom ter naziva Bračka za črnega »betbru-derja«. Bračko je dolga leta plačeval v zvezino blagajno svoj znesek, a nič dobil, sedaj ga pa bodo brez vzroka izključili in bi ga radi iz slepe socialdemokraške strasti pripravili ob kruh. Tako jc bratovstvo rdečkarjev! Taka je njih ljubezen do sotrpinov! Če sc njih tovariš noče podvreči svobodomisel-stvu in njih hujskariji proti veri, pa si izmislijo bogve kaj iri hočejo odvzeti ubogemu delavcu kruh. Zgodilo se to hvala Bogu nc bo, ker je mojster mož-poštenjak, ki spoštuje delavce poštenjake, za hujskače pa nc mara! š Dva slovenska protestanta pristopila h katoličanom. S v. B e n e d i k t v Slovenskih goricah. Na god sv. Jurja je. župnik Franc Zmazek krstil in sprejel v katoliško cerkev protestanta, 161etnega Franca in lilo t nega Mihaela Merklin. Mladeniča sta ogrska Slovenca, ki sta se precl kratkim s svojimi starši tukaj naselila. Mati jc katoličanka, oče še protestant, pa bo tudi kmalu v katoliško cerkev prestopil. Botra novokrščencev sta bila posestnik Anton Weifl iz Zagajskega vrha, kateremu v prvi vrsti gre zasluga, da je privedel dobra mladeniča do tega koraka in posestnik Franc Ploj iz Ščavnice. Ogrski Slovenci so dobro in verno ljudstvo, samo škoda, da so jih v srednjem veku od vefe odtrgali ogrski grofi in seboj potegnili v luteran-stvo. š »Napredovanje« nemške šole v Št. Lenartu v Slovenskih goricah. Naši nemškutarji tožijo v »Marburgeriei« o slabem obisku naše nemške šole, katero so postavili z ogromnimi žrtvami! Po tretjem letu obstanka ima šola skoro polovico manj otrok, kakor jih jc imela, prvo leto ob ustanovitvi! Pravijo, da so to žalostne posledice razdvo-jitve med šentlenartškimi Nemci, katero so zasejali nekateri ptujski agitatorji. Kakor se kaže, pri nas Nemci s svojo ponemčevaln?co nc bodo dosegli uspeha in upamo, da se bo še tistih par slovenskih zaslepljenih starišev, ki svoje otroke še pošiljajo v nemško šolo, spametovalo in tako znajo Nemci svojo šolo imeti prihodnje leto razen par otrok raznih renegatov in Nemcev prazno. š Novo odvetniško pisarno otvori s 1. majem g. dr. Ferd. Lašič v Ormožu. š Učenec nemške šole napade! tovariša slovenske šole. Iz Scvnice: Tu je napadel učenec nemške šole Breznik s kamnom učenca slovenske šole Jazbeca in ga hudo poškodoval na glavi. Res lepe reči se učijo otroci v nemških šolah! š Zaradi goljufije z živinskimi potnimi listi so se imeli tc dui zagovarjati posestniki Jožef Kolar, Mihael Šmajgl in Anton Iljaž iz Bukovja pri Bizeljskem, okraj Brežice. Ponarejali so potne liste in ž njimi potem spravljali živino preko meje na Hrvatsko. Ker se je na Bizeljskem glede potnih listov zelo strogo postopalo vsled kužnih bolezni, so se živinski potni listi izdajali le v redkih slučajih. Ti trije so si pomagali s p.cjnaredbami. Celjsko okrožno sodišče je oosodilo Šmajglna in Kolarja na 3, Aniona Ijjaža pa na 2 mcscca ječe. Š Kobilo ukradel. Posestnici Uršuli Voglar v Drašinji vasi pri Ptuju je ponoči nekdo ukradel kobilo. Drugi dan po tatvini se je vršil v Ptuju velik živinski sejm. Na ta sejm je tat prignal kobilo in jo tam tudi prodal. Orožništvo je tatu izsledilo v osebi nekega, pred kratkim iz Nemčije pri-šlega delavca, katerega so aretirali. Konja so kupcu odvzeli in ga bodo oddali zopet lastnici. GOSPODARSTVO. — Za mlekarne. Deželni odbor kranjski je naklonil Mlekarski zadrugi v Št. Vidu pri Vipavi k stroškom nove parne mlekarne poleg 15.000 še 3000 K podpore. Prodaja plemenske kobile v Bohinjski Bistrici. V soboto, dne 4. majnika ob enajstih dopoldne odproda konjerejski odsek plemensko brejo kobilo potom javne dražbe v Bohinjski Bistrici. Kobila je 16 pesti visoka, pet. let stara, kostanjeve barve. Prodaja sc vrši na dvorišču gostilne pri Mencingerju v Bohinjski Bistrici. Vzklic-na cena znaša 1000 K, pod katero se kobila ne odda. Kobilo zamorejo kupiti le člani konjerejske zadruge v Lescah ali pa konjerejci iz občin Bohinjska Bistrica, Srednja vas ali Bohinjska Bela Kupec sc mora zavezati, da bode kobilo za pleme rabil ter ne prodal. — Samostojni konjerejski odsek c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. Primorske vesli. p Okrožje briških Orlov priredi v nedeljo, dne 28. t. m., izlet, na Vrhov-lje, kjer bo sveta maša, telovadba in shod mladeničev. p Nova župnija v Pulju. V prihodnjo sejo mestnega gerentstva pride prošnja poreško-puljskega ordinarija-ta o ustanovitvi druge župnije v Pulju. Skrajni čas! p Ljudska hranilnica in posojilnica v Trstu je imela v četrtek, dne 25. t. m., ob zadovoljivi udeležbi svoj redni občni zbor. Navzlic neugodnim razmeram, ki so nastale zadnja leta za zadružništvo, je vendar »Ljudska hranilnica« dobro napredovala. V novi odbor so bili voljeni sledeči gg.: Čok Anton, Guštin Fr. Kocjančič Jernej, Anton Lenardon Josip Lenardon, Pahor Aloj., Josip Viš-njevec; v nadzorstvo pa gospodje: Msgr. Ivan Slavec, Matija Skabar, Henrik Šonc, Hinko Stibiel, Iv. More, Mihael Čok, Josip Mlač. p V slovenskem gledališču v Trstu prireja predstave podružnica hrvaškega gledališča iz Zagreba. — Za prihodnjo sezono sta angažirana na slovensko gledališče v Trstu g. Iličič in gdč. Thaler iz Ljubljane. Prihodnje leto se ho i U4b5KI ОђЕК ž Vstopnice sc dobivajo v predprodaji v Katoliški Bukvami. V nedeljo, dne 28. aprila 1912. ===== Zuižane ceue! ======= Začetek ob ] njuna otroka j • • • £a.lar-Ela, j I ... g. hrjuvec. Ivan, pomočnik 1 . i g. Skubic. \ vaionca' M^er. U st. Marijanka, kuharica I J Ig. Gorgorit. Kotnik, fabrikant......g. Obirski. H°KOvaotroka{ i * Vlrlt, tovarnar.......g. Ažnoh. ■Tarnik, igralec.......g. Novak. Koza, sobarica | pri f . . g. Jaroinirska. Sluga I' Kotniku i . . * * * Pavel Prclj, strugar.....g. Stockllngcr. Med 2. in 3. dejanjem jc 20 minut odmora. Vstopnice, se dobivajo zvečer pred predstavo pri blagajni. Blagajna sc odpre ob pol 7. uri. Z ozirom na bonefico celcgn. igralskega osobja ce proplačila hvaležno sprejemajo. Cene prostorom. Parter: I., II. vrsta a 3 K, III.. IV., V. vrsta ii 2 K; VI., VII. vrsta A K 1-50; VIII., IX., X.. XI. vrsta ii 1 K. Zola v parterja: t K. Galerija: I. vrsta a K 1-20; II. vrsta a 1 K; III., IV. vrsta a 70 vin.; V. vrsta a 50 v. Balkon h 1 K. Stojišče 40 vin. Dijaško stojišče 30 vin. Mase zdravje dosežote! Vaša slabost in bolečine izginejo. Vaše oči, živci, mišicc, kite sc ojafijo. Vaše spanje postane zdravo. Vaše sdravje ce zopet vrao, ako viorabljate pristni z znamko „Elsafluid". Dveuojstorica za poskušujo 5 Lrou franko. Izdeluje lc lekarnar D. V. Fcller v Stubici, Elsatrg 285 (Hrvatsko). 302 c Fellcr-jcv fluid bolj gojila opereta. Tega bo vesel najbolj blagajnik dramatičnega društva, slovenska umetnost pa od operet, zlasti če se bodo uprizarjale tako, kakor so se nekatere, n. pr. »Amaconke«, letošnjo zimo, nima in ne bo imela nobene koristi. Z operetami se tudi umetniški čut občinstva ne izobrazuje, ampak samo kvari. Zdi se, da prevladuje pri sedanjem odboru dramatičnega društva struja, katera ima gledališče za nekak »kšeft«, ne pa zavod za umetnost in izobrazbo estetskega čuta občinstva. p Puljska mestna plinarna — podrta. Mestna plinarna v Pulju, pri katere zidavi so se mislili laški liberalci zopea okoristiti, se je morala do tal podreti. Podrlo se je vse, kar se je pod vodstvom laških liberalcev sezidalo. Mestni gerent je oddal sedaj vsa stavbna dela stavbni družbi »Union«, ker se tako veliko in važno delo ni moglo več poveriti prejšnji puljski stavbni tvrdki »Malusa«, ki se je pokazala za skrajno nezanesljivo. p Nesreče. Mizarju Ivanu Taverna je prišla roka pod stroj, ki mu je zmečkal prste. — Zidarju Petru Hrovatinu je padel z višine dveh metrov težak kamen na glavo. Težko ranjenega so prepeljali v bolnišnico. p Zvišanje preskrbne cene živil za vojno mornarico. Zaradi vedno rastočih cen živil se je tudi vojna mornarica morala odločiti za zvišanje preskrbne cen c moštva na vojnih ladjah. Tako se lx> zvišala cena prehranitve moža v Oceanu na 1 K 20 vin. Na vojnih ladjah, katere križarijo v Sredozemskem morju, se bo zvišala cena dnevne prehranitve od 83 vinarjev na 1 krono. Moštvu na torpednih rušilcih, podmorskih čolnih in na torpedovkah se bo zvišala prehranitev od 1 K 50 vin. na 1 krono 85 vinarjev, to pa zato, ker je na teh služba sila težavna. Pri tej priliki se je tudi odločilo, da bo dobilo moštvo, ki jc zaposleno pri strojih, radi težke službe, razun ranega zajutreka, ob 10. uri dopoldne še drugi zajutrek, obstoječ iz sira in kruha. • p Žensko truplo v morja. Iz Pulja poročajo: Te dni je potegnil neki ribič iz morja otroško truplo ženskega spola. Truplo je bilo zavito v neke vrste briaačo. Komisija je dognala, da je bil otrok kake tri tedne star in vržen v morje. O brezsrčni materi šc dosedaj ni sledu. p Srbsko meso v Pulju. Na mestni puljski tržnici se prodaja srbsko meso, ki gre pa zelo počasi izpod rok, ako-ravno se dela zanj po celem mestu reklama z velikimi lepaki. Meso je le 4 vinarje ceneje kakor domače. Katoliško slovensko Izobraževalno drušivo na Rakeka uprizori jutri dne 28. t. m. ob i. uri popoldne v »Društvenem Domu« izvirno narodno igro »Divji lovec«. Ljubljanske novice. lj Redne odborove seje S. K. S. Z. se bodo vršile odslej vsak drugi ponedeljek v mesecu. Prihodnja seja dne 13. maja. Prosimo vse odbornike, zlasti one pomožnega odbora, da se blagovolijo prihodnje seje polnoštevilno udeležiti. Seja bo zelo važna. l j Jutri, v nedeljo, dne 28. t. m. ob pol 8. uri zvečer vsi k poslovilni predstavi Ljudskega oclra »Delavec ln gospoda«. Ta igra je 25., kar jih jc Ljudski oder uprizoril in je benefica vrlega Igralskega osobja (krog 50 igralk in igralcev). Osobje je pridno posečalo 7 mesecev izkušnje in ni bilo ne en večer prosto od avgusta sem. Zato zasluži, rla so mu napolni hiša do zadnjega kota. Gostuje gospod Anton Verovšek v vlogi Marnerja, ki je krasna očetovska partija. Igra sama na sebi ima prav lepo vsebino in nad vse lepo in simpatično tendenco. Nižji delavski sloji nc smejo biti socialno višje stoječim krogom za igračo, vsi so ljudje, ki so enako vredni kot, ljudje. — Ker je igra lahti o uprizorljiva in bo končana že pred deseto uro, zato vabimo tucli zunanje goste. Vstopnice se dobivajo v predprodaji v Katoliški Bukvarni, v nedeljo od 3. are popoldne dalje v prvem nadstropja Ljudskega doma in od po! 7. are zvečer naprej pri blagajni. lj Predavanje S. K. S. Z. za spo-4 znavanje umetnin bo jutri v nedeljo ob 9 uri v deželnem muzeju in se vabijo dotični udeležniki, da pridejo. lj Namesto slave brez konca, pa konec brez slave. V včerajšnji seji mestnega gremija je ljubljanski župan dr. Ivan Tavčar v čisto suhih besedah povedal, da so na ljubljanskem magistratu pri koncu in da se brez nič ne cla nič storiti. Zato da bo vsak predlog občinskega sveta, ki potrebuje za izvedbo novih izdatkov, kar kratkomalo v koš vrgel, čc nc bo njegov predlagatelj obenem povedal tudi vira, iz katerega naj se denar za pokritje vzame. No, mi smo mislili, da bo tako hitro konec liberalne korajže. Komaj par mesecev so na magistratu, pa že pravi župan, cla naprej ne ve, nazaj ne sme. Če bo g. ljubljanski župan to svoje načelo izvajal, je seveda potem vsak občinski svet nepotreben; čemu bi sploh hodil skupaj prazno slamo mlatit in pa delat razne načrte, če nikjer »nič« ni. Tak šport si lahko gospodje doma privoščijo in ni treba hodit šele na magistrat! Mi smo pa toga mnenja, da je skrb za pokritje stvar večine; če uživa ugodnosti večina, naj ima še skrbi. Če pa gospodje niso temu kos in mislijo te skrbi na drugo prenesti, naj pa slovo vzamejo. Kaj so vse liberalni govorniki na shodih ljubljanskim meščanom obetali! Danes je vse to pozabljeno in dr. Tavčar pravi: »Iz nič ni nič!« Kaj niste tega prej vedeli! lj »Brez tebe ne moremo živeti«. Kdo se ne spominja ob tej priliki slavo-spevov na eks župana Hribarja, kako so nrn zažigali kadilo in ga kovali v zvezde kot preroditelja ljubljan. mesta! Župan Hribar je bil vse: umetnik, politik, ekonom, rodoljub in ne vemo še vse kaj. To je bilo nekaj popolnoma nemogočega: Ljubljana brez Hribarja in Hribar brez Ljubljane. To sta bila aiamska dvojčka, dioskura na slovenskem obnebju*In danes? Danes vemo, cla je bil Ivan Hribar velikan na lončenih nogah in cla nima ljubljansko mesto od njegovih talentov druzega kakor kup dolgov. Za take reči seveda ni potrebno prav posebne ženialnosti. Mestne blagajne pa izgledajo danes tako kakor tisti znameniti vodnjak, o katerem je mislil volk, da je sir, pa je samo luna sijala. O, ko bi Ljubljana brez Niega živela! Ij Pogreba f Josipa Gorupa se udeležita danes v imenu mestne občine g. župan dr. Ivan Tavčar z magistratnim tajnikom J. pl. Blenveis-Trsteniškini. Ta dva položita v imenu mestne občine tudi venec na krsto. Zastopana bodo pri pogrebu tudi razna narodna društva, kojih član je bil pokojnik. Umrli Josip Gorup je bil leta 1888. imenovan za častnega meščana ljubljanskega ter je bil častni občan 53 slovenskih občin in 26 slovenskih društev. Gospod Jos. Gorup je ustanovil leta 1888. deset ustanov za srednje- in visokošolce in 10 ustanov za učenke višje dekliške šole v Ljubljani (teh deset ustanov jo narastlo iz interkalarnih obresti na 13.) Nadalje je ustanovil leta 1898. še štiri ustanove za trgovske akademike. Omogočil je s svojo munificeno ustanovitev višje dekliške šole v Ljubljani, ter podpiral sploh šolstvo in dijake. Za svoje zasluge je bil odlikovan leta 1898. z vitežkim križcem Franc Josipovega reda, a leta 1903. je bil povzdignjen v vi-težki stan s predikatom »Slavinjski«. Oženjen je bil prvič z Anico pl. Perg-kofer iz Celovca; iz tega zakona je imel štiri sinove in štiri hčere; v drugič jc bil oženjen z Klavdijo Keesbacher iz Ljubljane; ta zakon je bil blagoslovljen z enim sinom in petimi hčerami. N. p. v m.! lj Jurjevanje na Dolenjski cesti. Jutri ob 3. uri popoldne se prične na Dolenjski cesti v gostilni Marenčetovi, ki slovi po izvrstni kaplji in izborni kuhinji godovanje »zelenega Jurja«. Kdor se hoče res dobro zabavati, naj jutri popoldne pohiti k Marenčetu na Dolenjsko cesto! lj šentjakobsko prosvetno društvo priredi zadnje predavanje v tem tečaju v nedeljo ob 5. uri popoldne v društvenih prostorih. Predava podpredsednik S. K. S. Z. gospod Luka Smolnikar. — Po predavanju je pomenek o važnih društvenih zadevah. lj Opozarjamo člane moške Marijine družbe v Križanklh na izvencer-kveni sestanek, ki se vrši jutri v nedeljo, dne 28. aprila ob 6. uri popoldne v 3. nadstropju »Katoliško Tiskarne«. ]j Schupplerjeva hiša v Slomškovi ulici bo v ponedeljek prodana. lj Dr. Trillerjeva vila ni prodana. G. dr. Triller je bil samo vprašan, ako vilo proda. lj Osebna vest. Na ljubljanskem učiteljišču je doMl suplentsko mesto po obolelem profesorju Oražnu Ivan V c p e n j a k iz Moškanjc. l j Koncert »Slovenske Filharmonije«. Nedeljski koncerti »Slovenske Filharmonije v veliki Unionovi dvorani, pod vodstvom gospoda kapelnika P. Toplvja, so našemu muzikaličnemu občinstvu zelo priljubljeni, česar najboljši dokaz je njih številni poset. Sporedi teh koncertov prinašajo poleg zabavno glasbe tudi dela prvih svetovnih mojstrov ter nastopajo pri vsakem koncertu razni solisti. Tako bomo imeli v nedeljo priliko slišati odlomke Wagner-jevega predzadnjega, a največjega dela »GOttordammerung«. Slike iz te mu-zikalne drame aranžiral in v lahko raz- umljivi obliki je sestavil gospod kapelnik Teply sam, ter so dosedaj zbujale pri vsaki prireditvi največjo pozornost. Nedeljski spored prinaša dalje fragmente iz opere »Aida«, krasen Bolzonijev »menuet« za godala, čaj-kovvskeera »Chant sans paroles« in druge. Kot solist na oboe nastopi topot v tehnično težki ariji Herzoga g. Lito-borsky. — Začetek koncerta ob 8. uri zvečer. Vstopnina 60 vin. lj Tečaj za knjigovodstvo in korespondenco, ki ga priredi »Zavod za pospeševanje obrti«, obiskavale bodo lahko tudi žene in hčere obrtnikov, v kolikor bo dopuščalo število udeležencev. Prijave sprejema zavodova pisarna na Dunajski cesti št. 22. S tem se bo dala tudi ženam prilika, cla se izobrazijo za trgovsko sodelovanje v obrti, kar se v praktičnem življenju tako izvrstno obnaša. lj Nevarno je poškodoval bik Marijo Potočnik, 31 leta staro, doma iz Dragoboščka pri Selcah nad Škoflo Loko, ko ga je hotela napojiti in odvezala, da ga k vodi pelje. Sunil jo je v trebuh in hrbet. Prinesli so jo z gora v nekakem zaboju v ljubljansko bolnico. Menda fp v"an-e, cla okreva. lj Za Rokodelski dom so nabrali člani katoliškega društva rokodelskih pomočnikov pri sestanku dne 23. t. m. 11 K 40 vin. Naj bi njih zgled vzbudil druge dobrotnike, da bi z darovi pomagali Rokodelskemu domu! Telefonska in brzojavna poročila. NOVA HRVAŠKA VLADA NA OBZORJU. Fuiimpešta, 27. aprila. V političnih krogih se govori, da bo uradni list v soboto oznanil konec komisarijata na Hrvaškem in imenovanje grofa Pe-jacevicha za bana. Novi ban se bo naslanjal na koalicijo in narodno stranko (kakor jo je osnoval bivši ban To-mašič). Koalicija se bo definitivno odločila v ponedeljek, ko sc bo Lukacs v zbornici izjavil o hrvaškem vprašanju. Lukacs hoče Hrvaški kolikormogo":e ugoditi, se pa na določene točke noče vezati. Zahleva pa, cla se koalicija popolnoma odreče paktu s pravaško stranko, zlasti, kar se tiče financielne nagodbe z Ogrsko. Koalicija se obotavlja, a smatra se zagotovo, da Lakacso-ve propozicije sprejme. VLADA IN ŠESTMESEČNI PRORAČUNSKI PROVIZORIJ. Dunaj, 27. aprila. Danes je vlada vložila predlog za šestmesečni proračunski provizorij. KAKO CVETE PŠENICA VELEINDU-STRIJI. Dunaj, 27. aprila. Na današnji borzi so bile praške železne akcije za 32 K višje, alpine montanske pa za 8 K. PRVEGA MAJA — STAVKA V ŠOLAH. Pariz, 27. aprila. Sindikatna zveza je pozvala delavce, naj prvega maja svoje otroke ne pošljejo v šole. Ta dan naj preskrbe, da se nasrkajo otroci naukov socializma. SENZAČNA ODKRITJA GLEDE »TITANICA«. Washington, 27. aprila. Senatska komisija je dognala, da kapitan »Cali-forniana« ni hotel priti »Titanicu« na pomoč, dasi je bil le 10 milj oddaljen in jc sprejel signale za pomoč. Isto se trdi o kapitanu ladje »Mont Temple«. DARDANELSKO VPRAŠANJE. London, 27. aprila. »Reuter« poroča, da turška vlada ni še ničesar ukrenila, da zopet odpre Dardanele. MAROŠKE ZADEVE. Pariz, 27. aprila. Vest, da hoče vlada imenovati že sedaj generala - rezi-denta za Maroko, je prenagljena, ker mora preje pogodbo Francije z maroškim sultanom potrditi parlament. UTRJEVANJE SOLUNA. Solun, 27. aprila. Vlada je dala forta, Karaburnu in Apanopie opremiti z več novimi topovi. KJE JE SKRIT BONNOT? Pariz, 27. aprila, »Excclsior« trdi, da jc vodja pariških avtomobilskih apašev Bonnot skrit v neki hiši v Petit Ivryju. V noči po begu je bil skrit na pokopališču v neki grobnici. PROTI ŠKODLJIVOSTI KINEMATOGRAFOV. Na Dunaju je zborovala enketa, ki razmotrivala o škodljivih učinkih kinematografov. Lastniki kinogledališic so izjavili, naj se uvede enotna centralna cenzura na Dunaju in naj so politični oblasti predlaga spored kinema-tografienih predstav. Prvi državni pravdnik dvorni svetnik dr. Lux je naravnost uničevalno obsodil k i n c m a t o g r a f i č n c pred- stave. Razpravljal je, kako vplivajo kinematografične predstavo na kriminaliteto in izjavil, da so tudi kinematografične predstave povzročile, da se je število hudodelstev zadnja leta pomnožilo vsled sugestije na ljudi in osobito na mladino. Predsednik senata za mladoletno dr. Warhanek je naglašal, da ni dneva, kadar razpravlja senat, da bi enkrat in tudi večkrat ne padla beseda kino in da je zveza kriminalitete in kinematografov očividna. Magistralni svetnik dr. Madjera je izjavil, cla bi šolska mladina nc smela obiskavati kinematografov in bi ne smeli deliti po cestah vabil. Nadalje je zahteval, da bi se kinematografi ne smeli blizu šol in Ljudskih domov nahajati. Grofica VVallerskirchen je izjavila: Katoliške žene ne bodo več trpele napadov proti nravnosti in dostojnosti po kinematografih. Dr. Lux zahteva, da bi se morali filmi cenzurirati, ko jih uvažajo. IRCI ODOBRUJEJO HOMERULE. Pretekli torek se je zbral v mestni dvorani v Dublinu irski narodni k o n v e n t, da se posvetuje o zakonskem načrtu angleške vlade glede irske samouprave. Zbralo se je nad 7000 delegatov. Navzoči so priredili veliko maniiestacijo irskemu voditelju John Redmondu in poslancu angleške zbornice Gladstonu, vnuku velikega Gladstona, ki je prvi Ircetp hotel dati homerule. Gladstone je prvi Anglež, ki so ga Irci povabili na svoj konvent. Redmond je predlagal resolucijo, v kateri se vladna predloga označuje kot velik in pošten poizkus poravnati dolgo in usodno nasprotstvo med irskim in angleškim narodom. Homerule bo Irce in Angleže med seboj trdno zvezal, kar pomeni okrepitev cele države. Resolucija je bila soglasno sprejeta. Med zborovanjem so se nabraje na cesti suffragettke, katerih je tudi v Dublinu nekaj, toda policija je vročekrvne borilke za žensko volivno pravico krotila, tako da ni prišlo do običajnih škandalov. Ženske so mogle le par letakov vsiliti, za katere se pa nihče ni nič zmenil. Izpred sodišča. Zločinska zapeljivca. V začetku januarja t. 1. sta z Dunaja izginili dve deklici v starosti liinpol in 15 let — obe hčerki ugledne dunajske družine. Poizvedovanja so dognala, da sta v spremstvu dveh možkih odpotovali po železnici — kam, se ni moglo dognati. Kmalo nato so pa nesrečni stariši dobili pismo, da sta dekleti v dobri službi v inozemstvu in prosita za potrebne legitimacij ske listine. Te naj se pošljejo pod šifro na berolinsko pošto. Dunajska in berolinska policija sta sedaj napeli vse sile, da pridela zapeljivcema na sled. In res sta šla ta dva v past — na pošto po papirje, kjer sta bila are-tovana. Sta to artist Johann Iledorfer in arhitekt Richard Prokop. Izgovarjala sta se, da sta dekleti odpravila v nek berolinski zavod, a resnica je bila drugačna. Nesrečni deklici sta izpovedali, da sta jima zločinska zapeljivca takoj pri prihodu v Berolin odvzela ves denar in vrednosti in ju nato prisilila, da sta se vsak dan prodajali na ulici, potem sta jima pa redno vselej pobrala ves denar in ji pretepala in zlostavlja-la. Lopova sta tako vsak dan imela 80 do 100 mark na razpolago. Sedaj sta se pa pripravljala, da bedni žrtvi proda-sta v neko londonsko javno hišo, zato sta potrebovala ligitimacijske listine. — 27. marca sta lopova stala pred be-rolinskim deželnim sodiščem, ki je menda kot prvo doslej dalo zgled drugim evropskim sodiščem, kako naj se kaznujejo ti najgrši, najsramotnejši zločini. Državni pravdnik je namreč predlagal 15 mesecev za vsakega, toda sodišče je šlo daleč preko te meje in obsodilo Hedorferja na š t i r i, Prokopa pa na tri leta ječe, razven tega oba na izgubo časti za dobo 5 let in uvedbo pod policijsko nadzorstvo. Preiskava je dognala, da sta obsojenca nevarna subjekta, ki se žc dalj časa pečata s trgovino z dekleti. Nedavno so na Nemškem prišli na sleci tudi nekemu drugemu kupčcvalcu z belimi sužnjami — židu Katzu. Ob tej priliki (31. marca) je pisal »Alldeutsches Tagblatt«, da je čisto izključeno, da bi kak izobražen Nemec bil zmožen takega dejanja, da bi prodal dekleta, katero je s tem namenom zvabil od doma in onečastil. Tega da je zmožen edino - le jud, katerega Talmud uči, da je vsak drug človek — nejud — le kos blaga, živina. Trgovina s sužnji je bila zato od nekdaj posebnost židovske pasme ter je tucli trgovina z dekleti popolnoma v židovskih rokah. To je tudi resnica, kajti ravno najbolj požidovljene dežele — kakor Ogrska, Galicija i. dr. so oni obljubljeni kraji, iz katerih dobiva svetovna prostitucija največji del svojih žrtev. Najbrže sta tudi Hefort in Prokop juda. — Boga preklinjal in nevarno pre-lil. Matija Germ, 29 let stari delavec, v Ložu, je na jako slabem glasu, kar izpričujejo njegove predkazni, katerih ima 24. Tako je posestniku Francetu Komiderju, zaradi katerega je bil pri okrajnem sodišču obsojen, zagrozil, da mu bo tiste dolge noge polomil, če ga bo v trgu srečal ter mu obesil slamnatega moža na streho. Vžitkarici Tereziji Lavrič je pa zagrozil, da jo mora on ubiti, če jo ne bo drugi. Dne 29. svečana je pa po Ložu hodil in očitno Boga in Mater božjo preklinjal. Zagovarja se, da je bil pijan in da o tem ničesar ne ve. Sodišče, ki mu tega ni verjelo, ga je obsodilo na devot mesecev težke ječe. — Surovi sin. Franc Verhovc, 20 let stari zidar v Spodnji Hrušici, je dne 18. svečana t. 1., okoli 9. ure zvečer pri-kolovratil domu in zahteval od očeta, da mu mora odpreti. Ker se je oče obotavljal, sunil je s kolom skozi okno, ki bi bil kmalu zadel očeta. Ko je stopil v sobo, je zamahnil po materi. Zagovarja se, da je bil vinjen. Stariši so se odpovedali pričevanju. Sedel bo zaradi razbitega okna in razbite svetilke tri mesece v težki ječi. — Pohujšljivo vedenje pred Naj-svetejšim. Jožef in France Kurasch ter Martin Stangar, delavci na Jesenicah, oziroma na Javorniku, so celo noč pi-jančevali in to še drugo jutro nadaljevali. Okoli 9. ure dopoldne so srečali duhovnika z Najsvetejšim, ki je šel obhajat bolnika. Bilo je navzočih mnogo ljudi, ki so odhajali od svete maše. Vsi ti so spodobno pokleknili in moški se odkrili, le obdolženci, ki so prišli blizu duhovnika, so ostali pokriti ter še celo posmehovali, da se je navzoče ljudstvo nad njimi zgražalo. Obdolženci pravijo, da niso zapazili duhovnika, ker so po-nočevali in bili zaspani. Sodišče se ni oziralo na ta prazni izgovor in je vsakega izmed njih obsodilo na en tede/a ostrega zapora. Nepoboljšljivi uzmovič. France Klemen, 27 let stari delavec iz Postojne, je zaradi tatvine presedel že občutne kazni, katere ga pa niso poboljšale. Izvršil je z nova več tatvin; tako pri Francetu Breskvarju, posestniku in gostilničarju, kjer je izmaknil gotovine 15 kron, žepno uro in nekaj jestvin in pijače. Vtihotapil se je tudi v Majcnovo gostilno in napravil 31 K 6 h škode. V Boltetovi gostilni je izmaknil 18 kron vredno pelerino. Iz zaklenjene Vodiš-kove gostilne je ukradel za 21 K jestvin itd. Škoda izmaknenili reči znaša 144 K 32 h. Klemen, kateri ne more utajiti te tatvine, je bil na dve leti težke ječe obsojen, po prestani kazni bo stavljen pod policijsko nadzorstvo. — Nevarni sunek. V Reboljevi gostilni v Kranju se je letos vršila na pustno nedeljo plesna veselica. Kakor običajno, je bilo navzočih dosti fantov, med njimi tudi Jože Krždšnik, bajtarja sin in precej pijani France Trilar, oba iz Drulovke. Med tema dvema se je vnel prepir in da bi ne nastal resni prepir, so ju navzoči ločili eden od drugega. Kržišnik je pa vendar prišel od strani ter v elesno stran senca s tako silo zasadil nož v glavo, da se je klina odlomila in v rani obtičala, katero jo nosil, ne cla l>i za to kaj vedel, pet tednov v glavi. Obdolženec dejanje prizna in se zagovarja, da se je moral braniti, drugače bi ga bil Trilar zadavil in še pristavi, da je bil tako zelo pijan, da ni vedel, kaj da dela. Temu zagovoru pa sodišče na podlagi zaslišanih prič ni verjelo ter ga je obsodilo na pol leta težke ječe in v povračilo 467 K za bolečine in bolniške stroške. — Ta inski vajenec. Lovrenc Slana, mlinarski vajenec, se je te dni med tem, ko je šel popoldne Jožef Zore, posestnik iz Dobrave, s svojo rodbino od doma, vtihotapil v zadnjo sobo, snel od skrinje ključ iz stene, jo odprl in iz- Za šolske otroke Da mnogi otroci v šoli nič prav ne napredujejo, so nepazljivi in trudni, je prav mnogokrat vzrok šibka sestava telesa. Pospešitev mnogokrat primanjkujoče slasti do jedi in boljša prehrana je ^"a^o °_s tukaj brezpogojno na mestu. Nič ribičem1 ~ i-0 mm Cas opa- Stanj o e baro- zovanju metra v mm 26 9. zveč. 37 7. zjutr. 734-3 2. pop. 732-7 Tompe-ratm-a po Celztju Vetrovi 'j-4 : sl. jvzli. 5-1 > si. svzh. Nebo jasno I jasno j 00 del.obl. i 18-3 i m. jjzah. Srednja včerajšnja temp. 10'3°, norm. ll-4°. Tržne cene. Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta, 27. aprila 1912. Pšenica za maj 1912.....1L8 Pšcnica za oktober 1912 . . . 11*2 Rž za maj 1912.......103 Rž za oktober 1912.....9*; Oves za maj 1913......10--4 Oves za oktober 1912 .... 8-{ Koruza za maj 1912..... Koruza za julij 1912 ..... 9-1 Zalsvala. 13-19 Ob prebrttki izgubi našega nad vse ljubljenega soproga, očeta, strica svaka in brata, gospoda Frarsc Ham-a c. kr. poštnega poduradnika v p. izrekamo tem potom vsem dragim prijateljem in znancem za iskreno sočutje, za krasne vence ter nešte-vilno spremstvo rajnika na poslednji poti, najpresrčnejšo zahvalo. Posebno pa se šc Zahvaljujemo g. nadoskrbniku J. Štrukel-ju in g. nadkontrolorju Kurent-u in ostalim gg. poštnim uradnikom in rajnika souslužbencem, nadalje g/zdravniku dr. Dolšaku in slavnemu „Pogrebnemu društvu železničarjev in poštnih uslužbencev", preč. duhovščini in sploh vsem, ki so rajnika spremili k zadnjemu počitku. Najiskrenejšo hvalo šc enkrat vsem in vsakomur posebej izreka rodbina liam. ©eč шјепсер se sprejme takoj za kovaško obrt. Več pove Matija Terlep, kovaški mojster. Sv. Jerneja cesta 38, Spodnja Šiška pri Ljubljani. 1297 • v v dobrem stanu, z vrtom za zelenjavo, pripravna za penzijonista ali obrtnika, nasproti cerkve v Školji loki, Spodnji trg št. 55, se iz proste roko proda. Poizve so pri lastniku ravnotam. 1075 1 in zaga last graščine v Bokavcah, so dasta takoj v najem pod zelo ugodnimi pogoji. Več pove oskrbnik M. VELKAVRH, Glince štev. 5 pri Ljubljani. 1227 Kuharica dobro izurjena, išče službe v kakem župnišču na Štajerskem, Koroškem ali Primorskem. — Pismene ponudbe pod štev. 200 na upravo „Slovenca". Sostilna z ledenico v prijaznem kraju blizu Ljubljane tik okrajne ceste in župne cerkve se odda na račun, po dogovoru tudi v najem. Ponudbe naj se pošljejo pod šifro P. M. na upravništvo. 1322 na obrazu in na rokah odstranjuje v 5 minutah ur. 1. srna oraiplec Kocin zajamč. neškodljiv, gotov uspeh. Škatlja za K 4'— zadostuje. Razpošilja strogo diskretno Kss.dr.A.RlK, LaHoratori! Gunai !K,Berasasse 17 H. §ozti in žaga 1345 z malim posestvom sta na prodaj pol ure od postaje Vrba na Koroškem. Cena 45.000 kron. Pojasnila dajo J. Vospernik, Fodravlje, Koroško. s 6 sobami, vrtom in pritiklinami se iz proste roke proda. Rožna dolina št. 227 pri Ljubljani. 1344 Prodajna koliba tvrdke R. Drischel, v katerem jc imela le ta svojo filijalka na Bledu, se bo prodala z blagom vred pod roko. Koliba z blagom je v izvršbi bila cenjena na 5497 K 40 v ter stoji na svetu gospe Fani Valtriny na Bledu. Kdor se zanima za nakup, naj predloži svojo ponudbo do 7./б. 1912 na mojo pisarno, kjer se dobi tudi natančnejša pojasnila. Dr. Emil Stare, odvetnik, Ljubljana, Sodna nilca 3 kot upravnik konkurzne mase R. Drischel. Slavnemu občinstvu naznanjam, da odprem v svoji hiši št. 12 v Kopališki ulici nasproti mestnega kopališča v Koleziji dne 1. maja Točila se bodo pristna vina in postregalo z mrzlimi jedili. Na razpolago je tudi vrt in prostor za balincanje. Priporočam se za mnogobrojni Tsiiio Korliar. gasiftičar. 500 K zaslužka v enem letu, kdor se hoče s 1000 kronami udeležiti k nekemu izdelovanju v Ljubljani. — Ponudbe takoj na upravništvo „Slovenca" pod naslovom »Izdelovanje 1353«. 135;] Naznanilo preselitve. Podpisani vljudno naznanja vsem cenj. gostom, prijateljem in znancem, da se je preselil iz Florijanske ulice v lastno gostilno (bivšo Košakovo) na Martinovi cesti in se jim naj topleje priporoča Josip Cofič gostilničar. 1252 Manufakturna trgovina et Pri „Valvazorju" Stari trg št. 4 Ljubljana, Drobnina, pletenina, i galanterija In dežniki. fO Priporočam preCastiti duhovščini in slavnemu občinstvu veliko zalogo umetnih cvetlic 1341 točno po naročilu kakor tudi 3—1 nagrobne vence s trakovi. KatinkaWiiliiiayer, Ljubljana. pri„Soliicu"zavo!fo. Izkušen kurfač se išče, nastop takoj; istotam se išče hlapec za tovorne konje. Zglasiti se je 1340 ------_ v tovarn{ ja iep< , - specerijske stroke, dobra moč, želi primerne službe, najraje kje na deželi. Oglase naj se pošlje na upravo „Slovenca". 1314 Duhovnik na deželi išče veščega in obenem poštenega 1288 kuhar ki bi bil obenem cerkovnik. Dela malo. Plača po dogovoru. Nastop takoj. Natančne pogoje in vse podrobnosti pove žup.urad Krasno, p. OtoOac, Hrvatsko. išče v Ljubljani mirna stranka v bližini cerkve, s tremi sobami, kuhinjo in pritiklinami. Prijazne ponudbe na 1337 upravo v Slovenca'1 pod šifro: „A. R." dobro ohranjena sž proda, Vprašati: Valvzorjev trg 5. pri hišniku. Ш1Г ki meri okrog 40 oralov, največ gozda. K ix>sestvu spada: Novozidana hiša s 6 sobami, dalje hlev in vse gospodarsko poslopje. Vrt z 2000 sadu. drevja. — Pripravno za letovišče. Proda se radi denar, razmer pod ceno za 10.000 K. — 1534 Pojasnila daje županstvo Sava ob j. ž. išče: 3 do 4 sobe, kopalnico, če mogoče električno razsvetljavo za avgustov termin. — Kdo: pove uprava »Slovenca". 1318 Naprodaj je nova 7. vsem gospodarskim poslopjem, pripravna posebno za vinskega trgovca. — Več pove lastnik Janez Kunaver, Kleče 2, p. Ježica pH Ljubljani. 1301 s štirimi sobami, kuhinjo in priti- 0 klinami na lepem kraju ter г veli- kim vrtom so da v najem s 1. ma- g jem v Rožni đolini, I. vrsta, St. 153. - ВПКНКШ1 M dobrega naiksljSe! IV.! LJUBLJANA Sv. Petra cesta 4. KBHNJ KOČEVJE Glavni trg St. 79. Glavni trg St. 53. NOVOMESTO 1197 Vel. trg St 88. Za Me- nr lovanie Ul in glazure za tla izborne spe-cialitete, ki se naglo suše in jih vsak lahko rabi. tw :: Zaloga tovarne za lake s Ludvika Магха pri tuniki BRATA EBERL. LJUBLJANA. Ženitna ponudba. Samec, posojilniški uradnik, 32 let star, prijetne zunanjosti, želi se poročiti z gospodično ali mlado vdovo, ki ima nekoliko premoženja. Le resne ponudbe jc pod: Robert 1327 na upravništvo »Slovenca« poslati do 1. maja 1.1. Spomnite se pri nakupu staroznane in solidne tvrdke a T« lECŠIBM Цп&Цапа, Su. Petra cesta it. 2 katera ima vedno veliko zalogo vseh potrebščin za šivilje in krojače. □ Velika izbira perila za gospode, kravat, nogavic i. t d. u Otročje perilo lastnega izdelka, a Moderci v vseh najnovejših vrstah. □ Prijazna in točna postrežba. □ Častniška keifiinja manjša (Offisiersmesse) išče kuharico katera bi kuhala samo obed. Natančneje se poizve v št. peterski vojašnici. 1339 2S8 nova hiša hiše je se bo zidala nova šola. Pripravna posebno za kakega železničarja, ali vpokojenega uradnika. — Pogoji zelo ugodni. Več se poizve pri lastniku Selo 30 pri Ljubljani. 1319 Glupecl Ali si že sedaj nisi zapomnil, da i kadim samo JAC0BIJEVE ANTINIKOTINSKE J c garetne stročnice! na novo zidana, se Št. 10.102. Za preložitev okrajne ceste Raka - Bučka v cestnem okraju Krško na 85.500 K proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave. Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe, z napovedjo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna ali z napovedjo pavšalne svote naj se predlože do 15. maja t. L, ob 12. opoldne podpisanemu deželnemu odboru. Ponudbe, katere morajo biti kolkovano s kolkom za jedno krono do-poslati je zapečatene z napisom: „Ponudba za prevzetje gradbe okrajne ceste Raka - Bučka". Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da. se jim brezpogojno ukloni. Razven tega je dodati kot vadij že 5°/0 stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni. Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma, če sc mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo. Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled v deželnem stavbnem uradu ob navadnih uradnih urah. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dne 26. aprila 1912. s koncesijo trgovine z mešanim blagom v lepem kraju, deset minut od farne cerkve v Formah št. 11 pri Škofjiloki, Gorenjsko. — Več se izve istotam. 1275 Sota ulica. Podplrajic demačo Industrijo! Stare r.ogouice so ceno podplctuje oi Specialna mehanična pletilna industrija in trgovina za površne in spodnje jopice, moderčke, telovnike, nogovice, ro-kovice, posebne obleke zoper trganje, pletilni materijal za stroje itd. na drobno in na debelo. Šivalni stroji od 70 kron naprej. Pletilni stroj patent „Wiedermanu" je edina in najugodnejša prilika za dober zaslužek, pouk brezplačen, trajno delo zagotovljeno. Ker delam brez agentov, so cene veliko nižje. 3445 se odda s I. majem na Rimski cesti št. 17. V kovačnici je na razpolago nekaj orodja ki se lahko tudi prevzame. Kovačnica obstoji iz dveh prostorov, 2 shramb za oglje in sobe za pomočnike. Prostori so pripravni tudi za ključavničarja. — Več se poizve pri lastniku 1320 Ooslittorji ш iroovci — pozor! H rffij v IDRIJI, :: dvonadstropna obstoječa iz 8 sob, 3 kuhinj in obokane vinske kleti. V njej je dobro obiskovana gostilna na najbolj prometnem kraju mesta. V gostilni se prodajajo jedila, vina se stoči 250—300 hektov na leto, pivo in sadni mošt Se posebej. Hiša je pripravna tudi za vsako drugo trgovino. Proda se zaradi družinskih razmer. Gostilnške pravice lahko ostanejo pri hiši. Cena je 24.500 K, polovica lahko ostane vknjižena. Več se izve pri lastniku Josipu Ipavic, hiš. št. 393. 1286 vseh vrst sc priporoča po nizkih cenah tvrdka M. Sdiubert, prej Bilina & Kasdi Ljubljana, židovska nlioa SI. 5. 1239 in motenja pri prebavi, ki so s to v zvezi, so žalostne posledice pomanjkljivega prehranjevanja. Zato naj vsakdo največjo pozornost obrača na pravilno prehranjevanje. Redilno sredstvo NUTRIGEN, pripravljeno po najnovejših znanstvenih preiskavah, združuje v pravem razmerju vse dragocene redilne snovi. Beljakovino, ogljikove hidrate, mast ter soli, ki služijo za ojačenje organizma, kar spričujejo potrjene kemične analize. Kdor rabi pravilno redilno sredstvo Nntrigen, zadostuje zahtevi idealnega prehranjevanja, ki je potrebno, da ohrani moč in zdravje organizma. ——— Vsak dobi Nutrigen zastonj. ..... Zahtevajte, sklice vaje se na ta časnik, škatljico Nutrigena zastonj in poštnine prosto ter tudi navodilo, v katerem so natančno popisani glavni principi pravilnega prehranjevanja. Dosedaj se jo porabilo v Avstro-Ogrski 250.000 škatljic, ki dokazujejo brezdvoma nedosežno dobroto in veliko priljubljenost tega redilnega sredstva. Podjetje Nutrigen, Budapešta, Erzsebet-korut 16, odd. 177. 1295 i Posojilnica v Gornji Radgoni proda svojo tik kolodvora na lepem in prometnem prostoru stoječo hišo, v kateri se nahaja v pritličju dobro vpeljana trgovina z železnino in špecerijskim blagom, v prvem nadstropju pa je dvo;e lepiii stanovanj, vsako obstoječe iz treh velikih sob, kuhinje in drugih potrebnih prostorov. Pod hišo jc velika vinska klet. — Slovenski trgovci ne zamudite ugodne prilike! Natančneja pojasnila daje Posojilnica v Gornji Radgoni. Z stanovanji vsaka z dvema sobama in vsemi pritiklinami se oddasta mirni stranki 1125 brez otrok. Naslov pove uprava lista. TržISke novice. t Ugovor proti občinskim volitvam, ki so ga bili sestavili Nemci in ga odposlali na merodajno mesto, je nad vse čuden.V njem je navedeno precej neresničnih storij, da se je le Čuditi, kako so mogli gotovi gospodje kaj takega zvariti in odposlati brez dokazov. Je par takih neresnic v ugovoru, da bi se lahko poklicalo nekatere gospode sod-nijskim potom na odgovor, in sicer radi razžaljenja časti. Žal, da jc rok že potekel. Omenimo samo, da je vse, kar se je v ugovoru navedlo o pooblastilih, ki jih je dobil gospod župnik, o neki izjavi g. Ruecha, o gg. odbornikih Jožefu Klofutar in Karolu Golmajer neresničnost. Tako početje je v stanu napetost le še bolj poostriti in povečati. t Izprememba na šoli. Gospod učitelj Sepacher je odšel na risarski tečaj v Ljubljano. Nadomešča ga do konca šolskega leta gdčna. Noč iz Ljubljane. — Šolsko poslopje se bo menda povečalo, in sicer deška šola za eno, dekliška za dve nadstropji. Saj jc pa tudi že skrajni čas, da se kaj napravi. t. Izjava. Podpisana izjavljava, da Je popolnoma neresnično, kar je navedeno v ugovoru tržiških Nemcev proti občinskim volitvam o naju. Prvi podpisani ni nikdar pretil občinskemu slugi Martinu Tomažič z odpovedjo službe, o čemer lahko sam izpove, tudi ni s silo prisilil Evgena Perne, da je volil slovenske kandidate; občinski odbornik Golmajer ni bil v nobeni zvezi z dejanjem, ki se mu prcdbaciva v ugovoru. Žal, da nama ni več mogoče nastopiti sodno pot proti žalivcem. Karol Ruech. Karol Golmajer. t Telesna poškodba. V roko je bila vsekana po nesreči lžletna Marija Pa-pov. Ker je rana nevarna, so jo prepeljali v četrtek v deželno bolnišnico v Ljubljani. t Volitve v okrajno bolniško blagajno se vrše jutri, 28. t. m. t Rešitev rekurza tukajšnjih Nemcev zoper občinske volitve jc tc dni došla od c. ki*, deželne vlade. Razveljavljene so volitve za prvi razred, ki se bodo morale na novo vršiti. Vzrok razve-Ijavljcnja je bil v tem, ker je c. kr. okr. glavarstvo že po pretečenem roku popravilo volivni imenik. Volitve v drugi razred so sc vršile pravilno. V tretjem razredu je pa c. kr. dež. vlada zavrgla izvolitev kovača Fr. Vidica iu usnj. delovodjo F. Dečmana, češ, da po § 10., točka 3. občinskega volilnega reda ta dva ne bi smela biti voljena. Ta točka namreč določa, da posli in dninarji, ki nimajo samostojnega pridobitka, ne smejo biti voljeni. Nam jc ta razrešitev neumljiva, kajti kakor jc znano, sc jc hotelo z novim občinskim redom delavcem omogočiti vstop v občinske za-stope; če bo pa to tolmačenje c. kr. deželne vlado obveljalo, potem je tudi po novi postavi delavcu nemogoče priti v občinski odbor. V našem slučaju bi sedaj prišla na vrsto zdravnik g. clr. O. Havvlina in gostilničar Jožef Kavčič. O tej odločbi šc ni izgovorjena zadnja beseda. t »Dekla božja«. Ženski odsek društva sv. Jožefa uprizori v nedeljo, dne t. m., ob pol osmih zvečer igro »Dekla božja« v štirih dejanjih. Vstopnina običajna. „NUISOL" 441 od Bergmann & Ko., Tešln (Tctschen) ob Labl je in ostane, pozneje kot doslej nedosežen v svojem presenečenim naravnem pobarvan ju las in brade. - Dobiva se v svitli, rujavi in črni barvi steklenica po K 2-50 v vseh lekarnah, drogerijab, parfumerijali in brivilicah. 0= m Priporočamo manufakturno trgovino J. Ciuha Stari trg štev. /. *POD TRANČO<. Cd Vi III se takoj v trajno delo sprejmejo. perva upravništvo. 1213 Za birmo! Najboljši in najcenejši vir za naknp birmanskih daril. Največja izbira ur, zlatnine in srebrnine. Srebrne moške ali damske ure po кгопО-вО; zlata damska ura kron 23-—; srebrna verižica krone 3-—; srebrna dvostranska verižica (zelo moderna) krone 4-—. cTr. (Buden Samo nasproti franč. samostana, ЗЕГЕГ LJubljana. v JSasIna tovarna ur v Švici. Precizijske ure „HSfa", „Union", „Seeland". 1887 JMfe'1- cenik zastonj ž ggggg Išče se občinski zdravnik po dogovoru, ne pod K ЗбОО1-—. — Mora znati en slovanski jezik i v Roču lekarniško zalogo. Lahko postane tudi železniški zdravnik. Plača in oskrbovati v Roču lekarniško zalogo Obširneje informacije daje glavarstvo občine Roč v Istri. Sam® S dni!! j z brzoparniki Francoske družbe. Edina najkrajša vožnja čez tfaurs Неш-Уогк Veljavni vozni listek ali šifkarto za vse razrede francoske linije, dobiš edino le pri EdL Smirda oblastveno potrjena pisarna v Ljubljani, Dunajska cesta 18 nasproti gostilne «Pri Figovcu». 3519 brzoparniki — , «La Lorraine>, «La Tourainc», f (Za Bežigradom št. 6) Solidno delo. Nizke cene. 1253 ■Ш Pozor! Gasilna društva! Pozor! Tvrdka J. S. Benedikt Ljubljana ustanovljena leta 1830. priporoča bogato zalogo vseh potrebščin za gasilna društva, in sicer: čelade, čepice, naramnice, јГШ cevi najboljše kakovosti, o vi- zlate in medene znake, sekirice, pasove, vrvi za plezalce, signalne rogove, rdeče vrvice s čopi itd. Postrežba točna, cene p. jake, hupne, piSčalke, vrvice žlate in rdeče, pristni surovi cvilh za moStveno obleko, rdeče sukno, dragone* itd. erne, ceniki brezplačno. 1246 Za letošnje poletje se da v najem majhna vila brez potaiStoa z vrtom na Bledu, oddaljena 15 minut od zdraviliškega parka za K 240'— in hiiaiurtom na Rečici pri Bledu, oddaljena 10 minut od železniške postajo Bled, posebno pripravna za gostilniško obrt. Obe hiši se prodasta ceno in pod jako ugodnimi pogoji. Pojasnila daje Alojzij Prešern, vratar v Ljubljani, Knailova ulica 9. Konfekcijska trgovina 970 50 zavod za izdelovanje oblek po meri R. Kune, Ljubljana Dvorski trg Židovska ulica priporoča svoje izborne izdelke vsakovrstnih pomladnih . oblačil, Strogo solidna postrežba. hajnižjej stalne cene. ; ■ ■ llustrovani ceniki na razpolago! ■ ■ ■■■■ Pozor, konjereje!! Zelo težka, 5 let stara, breja pinegavska kobila ki bo v šestih tednih imela žrebeta. rudeče barve, se takoj proda. Pojasnila daje Zaloga puntigamskega piva, Ljubljana, Marije Terezije cesta 16. 1304 JjMIHljl ЦаНјгпа, Sv. Petra cesta štev. 5. Največja izbera potrebščin za šivilje in krojače; dalje velika zaloga raznega perila za ženske, moške in otroke, popolne oprave za novorojenčke, rokavic, nogavic, steznikov, srajc, ovratnikov, kravat i. t. d. ter vencev in šopkov za neveste. Vso po priznano najnižjih cenah in naj-1181 solidnejši postrežbi. 6 Pozor! Zaradi bolezni se proda POZOf! ^f__pri Ljubljani z zelo ugodnimi pogoji. V hiši je jako dobro vpeljana gostilna. Koncesija lahko ostane na hiši. V hiši se nahajajo velike zračne kleti, jako pripravne za vinsko trgovino ali kako drugo obrt. Pojasnila da Iv. Zenko, Krakovski nasip 18. Ljubljana Zavod za tehnične in elektrotehnične naprave Dunajska cesta št. 22 LJUBLJANA nasproti kavarne »Evropa* konces. podjetje za električne naprave, napeljavo električne luči in prenns moči, telefonsko ln brzojavne napravo. Dobava in monUranje motorjev na bencin ln pctrolln ter plesnl-ovih motorjev. V zalogi vedno v veliki Izberi: elektromotorji, ventilatorji, obločnlce, žarnice, telefoni, vsakovrstni inštalac matsrijal, mazilna olja ln mastf, sesalke, svetilniki za elektriko in pUn ter sploh vso tohn. potrebščine Mehanična delavnica sprejema vsakovrstna mehanična dela in popravila vsakovrstnih strojev. Dela so izvrže solidno, točno in po najnižjih cenah. Proračuni na zahtevo zastonj. Zavod za tohnično in elektrotehnične naprave. 74У DruStVO. d Društvo »Pripravniški dom« jc imcio v četrtek svoj občni zbor. Udeležilo so ga jc precejšnje število odličnih gospodov. Iz tajn. in blag. poročila je razvidno, da društvo, dasi deluje skromno in brez šuma, dobro napreduje. Društveno premoženje sc je v preteklem letu zopet izdatno pomnožilo, zlasti po večjem prispevku neimenovanega podpornika in pospeševat elja našega društva. Društveno imetje je žc narastlo na 10-4.141 K. Sicer šo društvo ne more izvršiti svojega prvotnega namena, da bi zgradilo dijakom učite-ljiščnikom lasten dom; pač pa je sklenilo, še dalje ohraniti pred očmi to prvotno namero, vendar pa že takoj po možnosti podpirati ubožne pa marljive dijake. Zdaj žc oskrbljuje 13 učite-Ijiščnikov iz raznih letnikov. Seveda bi društveni odbor rad še veliko več storil. Zato nujno prosimo podpore in dobrotnih prispevkov. Posebno prosimo one p. n. društvenike, ki še niso po-vslali članarino 2 K, naj bi blagovolili to kmalu storiti. Širite pridno društveno glasilo »V r t e c« in »A n g e 1 č c k«. Zlasti bi bilo ustreženo, ko bi se mogel razprodati »O b n o v i j e n i V r -t cc«, ki stane vezan 3 K. Bodite prepričani in širite to prepričanje tudi med znanci in somišljeniki, da je društvo »Pripravniški dom« jako velikega pomena za naš narod. d Predaval je na Vrhniki v izobraževalnem društvu gospod dr. Božič o kul'^rnem boju v Nemčiiji, Franciji in lia Portugalskem. ,1 fu-Kn* zbor »Društva vpokojene-ga učiteljstva na Kranjskem« bode v ponedeljek dne 6. maja t. 1. v restavracijskih prostorih Narodnega doma v Ljubljani ob 10. uri dopoldne. d Blaž-PoSočn"kova čitalnica v Št. Vid«; mntf Ljubljano priredi jutri ob 4. uri popoldne v dvorani pri »Cebavu« ob izredno znižanih cenah »Lumpacij Vagabund ali zanikama trojica«, čarobna burka, v treh dejanjih. Po igri prosta zabava s "etjem in govori. d Katoliško izobraževalno društvo na Mirni obhaja letos dne 28. aprila svoio desetletnico. d Slomškova podružnica za Gorenjsko priredi v četrtek ob 2. uri popoldne zborovanje v Radovljici v prostorih tamošnje ljudske šole. Med drugimi bo predaval tudi gospod profesor šušnik o »Heleni Kellcr«. K obilni udeležbi vabi odbor. d Št. Vid pri Vipavi. V nedeljo dne 28. aprila t. 1. bo blagoslovljenje tukajšnje nove mlekarne, in sicer ob 3. uri popoldne, Slavn os t. počasti s svojo prisotnostjo gospod dr. Lampe v imenu deželnega odbora, v imenu mlekarske zveze pa gospod mlek. nadzornik Lc-gvart, ki bo imel po blagoslovljenju tudi predavanje. Načelstvo zadruge najvljudneje vabi razen članov tudi prijatelje zadružništva, kateri naj bi se te slavnosti udeležili kar mogoče v najobilnejšem številu. naravna alkalična kislina osuežufiso pijača preizkušena pri želodčnih in črevesnih l(a-farih. obisfnfh in mehurmh boleznih, katero priporočajo najveljavnejši zdravniki kot bistveno pudpiralno sredstoo pri karlovovarijskem in drugih kopelišKih zdravljenjih in kot poznejše zdravilo po kopeljili 21 38 in trajno porabo. (VII.) Izvirek: GiCSSSlRbl ЗамШГђПШП, železniška postaja, zdravilno kopališče uri Karlovih varili Prospekti zastonj in franko. V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih Špecerijskih prodajalnicali in trgovinah z jestvinatni in vinom. Zaloge pri Mihael Kastner-u, Peter Lass-nlku in Andrej Šarabonu, Ljubljana. 3997 Zastopstvo le prvovrstnih to-varen in priznano najbojjših koles „K1NTA" modeli 1912 Karel Čamernik & Ko. Ljubljana, Dunajska cesta 9 —12. Specialna trgovina s kolesi motorfl, avto-mo№H in posameznimi đeli. =s= Mehanična delavnica prvega razreda za vsa v to stroko spadajoča dela in popravila. Garaža za avtomobile. Zaloga jinev-maMkov za avtomobile, motorje in kolesa. — Popravilu pnevmatlkov potom vulkaniziranja. — Bencin ln ol|e za vse vporabe. — Izposojevalnica Ko es. — SoJa za vožnje z vsemi vozili. — Interesentom smo s strokovnimi pojasnili brezplačno na razpolago. 1144 Шввввввввввввввввв B in B B =j v nove prostore V soboto 27. aprila 1912 dopoldne ob 10. uri se bo prodajalo rta licu mesta pod jako ugodnimi pogoji na prostovoljni sodni javni dražbi 1202 zidana nova hiša št. 74 v Štefanji vasi z več sobami, kletjo, lastnim vodnjakom z dobro pitno vodo. Izkiiona cena 9000 K, vadij 900 K. Natančnejši dražbeni pogoji se pozvedo med uradnimi urami v pisarni podpisanega sodnega komisarja ali pred dražbo na licu mesta. Mate Hafner c. kr. notar kot sodni komisar. za veliko in malo delo sprejme takoj v trajno delo A. Meschik, krojaški mojster, Je-senice, Gorenjsko. 1294 za štuli mleti sprejme z 20. majem proti plačilu ali na polovico v Kamniku August Terpinc. 1908 iospodična katera je dovršila z odliko trgovski tečaj ua liceju, vešča slovenskega in nemškega jezika, dobra stenografinja obeh jezikov, vešča 11a pisalnem stroju in službuje v večji trgovski hiši, želi izpremciiiti svojo službo. Naslov pove uprava lista pod št. 1307. 1307 če kašljate, ste hripavi, nahodni,' če imate oslovski kašelj, itd., v I dosego zdravja samo preizkušeno, 1 zdravniško priporočeno in dobro dišeče sredstvo 7! Izdelovanje ln glavna zaloga v B. FRHGNER-ja lekarni c. in kr. dvor. dobavitelj Praga III., št. 203. J Prosimo, vprašajte svojega zdravnika I I steklenica K 2-20. Po poŠti franko proti naprej pošiljatvi K 2-90. 3 steklenice proti naprej poši-Ijatvi 7 K. 10 steklenic proti naprej poSiljatvi 20 K. Pozor пз ime ircislva, Melovatelja in varstveno znamko. 3118 Dobiva se v vseli lekarnnli. V Ljubljani: Kiliard SuSnik, dr. G. Piccoli, Jos. Člžmaf. v Ljubljani. One M. aprila dopoldne oSs pol 10, uri sc vrši pri sodišču v Ljubljani v sobi št. 16 Slsmlkevi »itd št. 12 in sicer hiša s hlevom in drugimi pritikli-nami ter posestvom. Hiša je še nova in je stala s posestvom vred 120.000 K. Najmanjši ponudek 35.0S4 K. Dražbeni pogoji sc morejo vpogledati pri isti sodniji v sobi št. IS med uradnimi urami. 1330 Brzojavke: Prometbanka Ljubljana. C. kr pnv. Teleion št. 41. Splošna prometna banka podružnica J. £. layer Centrala na Danaln, - Ustanovljena 1864. - 30 podrnžnic. lfogal marijin trg — S». Petra cesta. Delniški kapital in reserve 52.800.000 kron. Proskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje denarnih vlog na hranilne knjižice brez rontnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obrestovanjem — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vrednostnih papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih papirjev iu posojila nanje. 3999 Uslmona in pismena pojasnila in nasveti o vseh v bančno stroko spadajočih transakcijah мнимммамммтшшашинв! NajkuIantnejSo izvrševanje borznih naročil na vseh tuzemskih in inozemskih mestih. — Izplačevanje kuponov iti izžrebaujc vrednostnih papirjev. — Kupovanjo in prodaja-njo deviz, valut iu tujih novcev. — Nujeraodaja varnih predalov samoshrambo (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, listin, dragolin itd. pod lastnim zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. — Ггошезе za vsa žrebanja. vsekdor brezplačno. Stanje dnarnih vlog na hranilno knjižice dne 31. marca 1911, K 71,133,380 ВШШН M Hcmufakturna \mm Zaloga vseh vrst sukna} 529 platna ter r na debelo in drobno. manufakturnega blaga. Ljubljana, Stritarjeva ul. BDpoite le vžisalice: ,U Horis! oDmeinim Slovencem'! Ne kupujte ur predno si niste ogledali ure z znamko |STu D 99 precizni, elegantni, nedosežni izdelek. Edina zaloga: LUD. ČERNE zlatar in trgovec z urami Ljubljana, Wolfova ulica 3. Geniki brezplačno. 1236 Austro-Amerikana Trst—New York — Buenos Aires. Ea potnike v južno in severno jRmeriko najcenejša in najpripraunejša črta. po sredozemskem morju od S.—22. maja 1.1. z najhitrejšim in najboljšim brzoparnikom avstro -ogrske trgovinske mornarice „Cesar Franc Jožef I.", kateri obišče na tem potovanju sledeča pristanišča: Pulj,Dubrovnik,Korlu, Malta, Tunis, Ajacco, Villeiranche (Nizza, Monte Carlo), Taormina, Katakolon (01ym-pija), Kotor, Spljet in Zader. Vozna cena s kabino in hrano od 310 K naprej. Članom „avstrijskega plovnega društva 10 o/o popust. Prijave prevzema kakor tudi pojasnila daje generalni zastopnik Simon JCmetetz, £jubljana kolodvorska ulica 26. 21 _ perfKimerifa, fotografSCna mamiSihfura itd. кошзШгаза prrdala OstaniroSjsna leta 1397. Cl