P@ifnSsia v gotovini. v BanaSnIa Številka 2 Štev. 228. V Ljubljani, v nadeti© 28. oktobra 1923. Leto I. izhaja vsak dan zjutraj, izvzemi! pondeljke. Mesečna naročnina: v Ljubljani Din 10-po pošti Din 12-—, inozemstvo Din 22‘- Urednlštvo: Wolfova ulica št. 1/i. — Telefon št. 213 brzojavni naslov: „Novosti-ljubijana“. UPravnišfvo: Marijin trg št. 8. — Telefon št. 44. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu št 13.238. Današnja številka obsega 12 strani SC peti obletnici. Danes je peta obletnica svobode 5e-Slgotslavaškega naroda. 28. oktobra 1. 1918. |e bila v Pralgi slovesno proglašen na neodvisnost češkoslovaške države. Mimik) je pet let, odkar so postali srednjeevropski slovanski narodi svobodni, zato je potrebno^ da pogledamo nftlfAltVn nazaj, da poizkusimo nekoliko primerjati. Češkoslovaški narod je kot prvi slovanski narod v Evropi stopil na realna tla. Ni se lovi za fantomom svobode. Lotil se je pozitivnega dela. Mirne vesti Lahko rečemo, da je ta bilanca vseskozi razveseljiva ter da odgovarja trudu, ki ga je ta žilavi narod pod vodstvom velikega predsednika Masaryka žrtvoval ne samo v svojo korist), temveč v prospeh celokupne Evrope. Nepozabni dr. Rašin je ustvari čudo: zagrabi je s svojo veščo roko v razdrapano finančno in gospodarsko stanje na češkem ozemlju in ustvaril je organizacijo, ki jo dlaiies občuduje ves svet Ce Imenujemo najprej Ražina — pozabiti ne smemo tudi njegovega vestnega so-trudnika dr. Engliša — ima to pač svoj pomen. Zakaj prva in glavna premisa narodnega napredka in povzdige je gospodarska in finančna osamosvojitev. To resnico je najprej spoznal češkoslovaški narod, M je s smotrenim delom saniral svoje finančno in gospodarsko življenje. Demokracija in parlamentarizem sta v današnji dobi, ko se meri sposobnost tega ali onega naroda po tečaju njegove valute, sekundarnega pomena. Poljski sejm more v tekoči zakonodajni perijodi sprejeti najsvobodo-umnejše zakone, kljub temu pa bo inozemstvo presojalo poljsko republiko le po njenih markah. Kruta je ta resnica, ali ostala bo resnica vse dotlej), dokler se bo usoda narodov odločala na svetovnem denarnem trgu. Češkoslovaški narod si je z umnim gospodarstvom pripravil dostojno pozicijo. Postal je odločujoči činitelj v Srednji Evropi. Pozabiti pa ne smemo, da je češkoslovaški narod vpostavil v svojo osvo-bojevalno akcijo velike kulturne vrednote. Ne oziraje se na to, da gre bratskemu narodu prvenstvo v slovanski kulturi, moremo mimo trditi, da je šele Masaryk kot filozof, socijolog, državnik 'n človek pokazal vsemu narodu pravo pot. Silne so težave, s katerimi se ima boriti češkoslovaški narod. Nad trije milijoni Nemcev težijo drugam, isto velja v Madžarih, Slovaška pa se zvija v krčih nepojmljivega separatizma. In vendar je prebolela mlada republika težke produkcijske krize, vztrajala . je napram nakanam nemške manjšine. Iz tega sklepamo, da je bila odporna sila češkoslovaškega naroda tem jačja, ker se je morala usmeriti v gospodarsko, nacijonalno in finančno smer. Današnje stanje češkoslovaške republike je sijajno izpričevalo zrelosti, je nekak dokument velike sposobnosti za življenje. Bilanca minulih let, tega kratkega razdobja češkoslovaške svobode, je razveseljiva za vse slovanstvo, saj se je Pragi kot prvi posrečilo dokazati vsemu svetu, da je Slovan državotvoren element. Toi je naglasil tudi predsednik Masaryk, ko je odgovoril lansko leto našemu takratnemu finančnemu ministru dr. Kumanudiju: »Vi in mi imamo veliko odgovornost do predsodkov, da Slovani nismo zmožni tvoriti države. Z dejanjem moramo dokazati, da smo državotvorni narodi«... Češkoslovaški narodni praznik }« tudi naš praznik. Ničesar ni, kar ti nas moglo ločiti. Naši interesi so skupni. Današne stanje v Srednji Evropi zahteva čim več našega medsebojnega zbli-žanja, spoznavanja), kajti zmešnjave, ki se pojavljajo na političnem obzorju, nas glasno opominjajo, da je treba tesne kooperacije, če hočemo prebroditi s svojim državnim čolničkom velike reakcii-ionarne valove. Zvestoba za zvestobo! Pet let češkoslovaške svobode, neodvisnosti in neoviranega razmaha na vseh Poljih narodnega udejstvovanja nam je porok, da bo bodočnost še lepša, naravnost zavidanja vredna. Češkoslovaška naj nam bo vzgled, kako je treba organizirati i našo kraljevino), da bomo vsaj v dogledni dobi enaki. Svoboda nam bodi merilo sposobnosti, naj nam bo nekako polje one velike mednarodne tekme, v kateri mora tudi naš narod doseči svoje postavljene cilje po vzgledu bratske CeSfeostovagk^ Marodna skupščina. Useda brnim, — Zaltem © frešaršah Beograd, 27. oktobra. (Z) Današnjo sejo narodne skupščine je otvoril predsednik Ljuba Jovanovič kmalu po 10. Po prečitanju zapisnika prejšnje seje je povzel besedo dr. Hohnjec, ki je vprašal predsednika zbornice, zakaj ne odgovori minister za zunanje zadeve na vprašanje, ki ga je naslovil nanj. Govornik je obrazložil stvar in naglašal, da je usoda naših bratov v Istri pod italijanskim nadjonalšzmom, ki se izvaja s fašistovskimi organizacijami, žalostna in strašna. Italijanski fašizem je vrgel iz šol naš jezik. Omenil je koncesije, ki smo jih napravili Italijanom na šolskem polju in protestira javno pred vso Evropo proti italijanskim barbarom. (Živahno ploskanje.) Dr. Hohnjec je omenil nadalje naredbe furlanskega in tržaškega prefekta glede naših listov v Italiji, ki morajo objavljati vse vesti in članke tudi v italijanskem prevodu. Prosil je predsednika zbornice, naj upliva na zunanjega ministra dr. Ninčiča, da odgovori čimprej na to tako važno vprašanje, ki so ga stavili tudi nekateri drugi poslanci. Nato je odgovoril minister za agrarno reformo na vprašanje posl. Alekse Stanojeviča o nepravilnostih pri razdelitvi zemlje dobrovoljcem v Bosni in Hercegovini. Zbornica je prešla potem na dnevni red: debato o poročilu glede zakonskega predloga o trošarini. Po poročilih poročevalca večine VJaJka Kosiča in manjšine, demokrata dr. Slavka Seče-rova, muslimana Salihbaljiča in klerikalca Žebota, je podal finančni minister dr. Stojadinovič kratek ekspozei, v katerem naglaša, da se trošarina ne more izenačiti v vsej državi, dokler se ne izenačijo vsi davčni sistemi pri nas. Davek na žganje je upravičen, ker so žgane pijače neke vrste luksus. Posl. Že-bot je podal oddvojeno mišljenje klerikalcev z ozirom na določbo glede od~ goditve plačevanja trošarine, v katerem naglaša, da se s tem odpirajo vrata protekciji in intervencijam. Zato je zahteval, da se ukine vsaka taksa na žganje v vsej državi. Demokrat dr. Krizman se je upiral uvedbi neenakosti pri plačevanju trošarine in zahteval, da se ukine trošarina na žganje. Izjavil je v imenu demokratskega kluba, da bo glasoval proti predlogu. — Musliman dr. Behmen je v svojem govoru žigosal neenakosti davkov in kritiziral zakonski predlog, s katerim se ne izenači trošarina. Izjavil je v imenu jugoslovenske muslimanske organizacije, da bo njegov klub glasoval proti. Seja se je zatem zaključila ob 12.30. Prihodnja seja v ponedeljek 29, t. m. ob 8. in pol z dnevnim redom: nadaljevanje današnjega. Beograd, 27. oktobra. (Z) Danes dopoldne je posetil ministra za zunanje posle dr. Momčila Ninčiča italijanski opravnik Summonte in ga je obvestil o tem, da je predsednik italijanskega ministrskega sveta Mussolini izdal odlok, s katerim se razveljavljata naredbi prefektov v Vidmu in Trstu glede omejitev, ki se nanašajo na jugoslovanski narodni jezik v šolah in na to, da imajo slovenski in hrvatski listi v Furlaniji iu na Tržaškem prinašati vse članke in notice paralelno tudi v italijanskem prevodu. Minister dr. Ninčič je odšel potem v narodno skupščino in sporočil to novico poslancem, ki so ravno odhajali s seje zbornice. Beograd, 27. oktobra. (B) Po sklepu vlade, ki je bil storjen na predlog ministra pravde, se bo v najkrajšem času začelo z odpravljanjem mestnih sodišč v vsej državi. Mestna sodišča ostanejo samo v večjih krajih v kraljevini, vsa ostala sodišča pa se morajo takoj likvidirati. Posle teh sodišč bodo prevzela prvo stopnjo okrožna sodišča v posameznih krajih ter bodo za to dobila še podrobna navodila. Beograd, 27. oktobra. (Z) »Tribuna« javlja: Klerikalci so razpravljali v svojem klubu o notranjih vprašanjih stranke, ki so v zvezi s predstoječim kongresom stranke. Kot poročevalci so bili določeni poslanci dr. Korošec, dr. Kulovec, Žebot, Vesenjak in Pušenjak. Zagreb, 27. oktobra. (Z) Znana zajedničarja Akačič in Dominkovič sta odpotovala v Beograd. Izjavila sta, da potujeta v popolnoma zasebnih zadevah. Vendar se doznava z zanesljive strani, da se peljeta v Beograd v politični zadevi. Hrvatska zajednica pravi o tej stvari, da Akačič že dolgo ni več njen pristaš ker je izstopil iz stranke, Dominkoviča pa da sploh ne pozna. Heiko vprašanje. Hala ¥iada «traja m rapallskl pogodbi. Beograd, 27. oktobra. (Z) »Novi List« javlja: Danes dopoldne je posetil italijanski opravnik poslov Summonte zunanjega ministra dr. Ninčiča in njegovega pomočnika Panto Gavriloviča, s katerima je ostal del j. časa v razgovoru o poslednjih predlogih predsednika italijanske vlade Mussolinija glede rešitve reškega vprašanja. Kakor doznavamo iz poučenega vira, je obvestil minister dr. Ninčič da ne more naša vlada sprejeti takih predlogov, ki jih prejme indirektno ali ustmeno. Kakor vse kaže, se vlada ne namerava spustiti v pregovore, ki ne hi imeli za podlago ra-pallske pogodbe in s. margheritskih konvencij. Zaradi tega se more smatrati, da naša vlada ne bo sprejela Mussolinijevih predlogov^ po katerih bi Reka pripadla Italiji, Baroš z Delto pa nam. Rim, 27. oktobra. (B) V ministrstvu za zunanje zadeve izjavljajo, da so vse vesti o skorajšnji rešitvi reškega vpra- šanja preuranjene. Iz prav zanesljivega vira pa še doznavamo, da je bila 22. oktobra t. 1. beograjski vladi odposlana nota z novimi predlogi italijanske vlade, ki v glavnem ostaja pri svojih prejšnjih predlogih in zahteva samo nekatere spremembe glede trajanja pristaniškega konsorcija. V krogih, Id stoje blizu ju-gosiovenskemu poslaništvu, se opaža optimizem glede roka, v katerem naj se to vprašanje reši. Beograd, 27. oktobra. (Z) Danes dopoldne je bila seja v ministrstvu za zunanje posle, na kateri se je razpravljalo o reškem vprašanju. Prisotni so bili zunanji minister dr. Ninčič, njegov pomočnik Gavrilovič, poslanik Nešič bivši poslanik v Pragi Branko Lazarevič, načelnik naše delegacije v paritetni komisiji v Rimu dr. Rybaf, predsednik posvetovalnega odbora dr. Laginja in član tega odbora profesor dr. Šišič. Informacij©. Beograd, 27. oktobra. (B) Kabinet ministra za finance objavlja preko Presbiroja: Zagrebški »Jugoslovenski Lloyd« citira v številki od 26. oktobra t. L na uvodnem mestu neko pismo iz Londona, v katerem je rečeno, kako vse države skrbe za to, da poravnajo svoje dolgove v Angliji, samo mi, da ne smatramo za potrebno, na to misliti. Ako se s tem meri na naše državne dolgove, ki smo jih napravili v Angliji med vojno, potem je ta opomba netočna, ker je ministrstvo financ neprekinjeno v zvezi z angleško vlado baš v tem vprašanju, ki ga hoče končno rešiti. Angleška vlada bo čez nekaj dni dobila bone, kakor jih je dobila že ameriška in francoska vlada. Prav tako je bilo v Angliji že pred nekaj meseci urejeno vprašanje izplačila kuponov, W so bili izdani za črnogorsko posojilo iz leta 1909. Obžalovati je, da se tako resni listi ne informirajo prej v ministrstvu financ o pravem stanju stvari, ter zaradi tega našo državo neopravičeno kritizirajo in napačno obveščajo domačo javnost kakor tudi inozemstvo. NAŠA KRALJICA ZDRAVIC, Beograd, 27. oktobra. (B) Nj. Vel. kraljica Marija je že popolnoma ozdravela od lahkega prehlada, za katerim je zbolela pred krstom prestolonaslednika. Kraljica bo najbrže začetkom prihodnjega tedna odpotovala s svojo materjo in s sinom v Bukarešto. POVRATEK MASARYKA, P r a ga, 27. oktobra. Predsednik republike g. Masaryk je danes dospel sem. Zmede v Nemčiji. iz republike. Pariz, 27. oktobra. (K) Kakor se izve iz Koblenca, je finančni minister porenske vlade izjavil, da porenska republika misli na uvedbo nove valute v okviru latinske novčne unije. Enota te valute bi bil frank. Valuta bi bila zavarovana z zemljiškim posestvom in z renskimi železnicami, kakor tudi s hipotekami na renske železnice. Za enkrat bi se izdalo za eno milijardo novčanic te nove valute. B e r 1 i n, 27. oktobra. (K) Kakor doznavalo listi), je protestirala državna vlada pri vladah zavezniških sil zaradi dogodkov v Aachenu, Bonnu in v Palaciji. Vlada se pri tem opira na pravno stanje, ki ga je s pogodbo ustvaril porensjki dogovor. K ö 1 n, 27. oktobra. Nadškof je izdal katoličanom v inozemstvu proglas, naj hitro priskočijo na pomoč katoliškemu Porenju in njegovemu trpečemu prebivalstvu. ZLATO POSOJILO. Berlin, 27 .oktobra. (K) Kakor poročajo listi, so bili danes izdani prvi kosi zlatega posojila. Izdano je bilo zlatega posojila že za več tisoč bilijo- nov papirnih mark. Novo zlato posojilo se je z uspehom uvedlo. Berlin, 27. oktobra. (K) V smislu sklepa, sprejetega na seji ministrskih predsednikov in odposlancev dežel, je-zaprosila državna vlada Bavarsko, naj bi vzpostavila ustavno poveljniško oblast v bavarskem delu državne hrambe. Hamburg, 27. oktobra. (W) V nekaterih ladjedelnicah so danes zju*'-traj zopet začeli delati. Heparacijski problem. London, 27. oktobra. (K) »Times, poročajo, da namerava staviti francoska vlada, sprejemajoč pogojno predlog glede konference strokovnjakov, še gotove; pridržke, katerih natančni pomen in da*-' lekosežmost se še ne dasta jasno razvedeti. Treba je počakati, ali bo smatrala angleška vlada ta pogojni sprejem Poifl* carejev za pripravno podlago za nadaljevanje rešitve vprašanj®' vojne odškodnine. Rim, 27. oktobra. Agenzia Stefani poroča, da je italijanska vlad®' odgovorila na' angleško noto glede skupnega povabila, ki naj se pošlje vladi Zedinjo-nih držav, da bi se le-te udeležile sku-‘ paj z zavezniki pri reševanju vprašanja vojne odškodnine. Dogodki ma drikem. Atene, 27. oktobra. (B) Vladne čete so zavzele Korint. Davi so se z letali vršili izvidi, pri katerih pa niso odkrili nobenih znatnejših vstaških čet. Vlada sodi, da je udušitev vstaje popolnoma gotova in je zato od danes naprej dovolila prost promet ladij ob obali Peloponeza ter ukazala, da se ne sprejemajo več prostovoljci. Atene, 27. oktobra. (Z) Revoluci-jonarne čete so prekoračile Korintski zaliv in se približujejo mestu Eneusini. Vlada jim je poslala nasproti čete, ojačene z mornarico. ¥ logarski. Sofija, 27. oktobra. (Z) Ministrski predsednik Cankov dementira odločno govorice, da se odgode volitve za sobranje, ki so bile odrejene za 18. novembra. Cankov je izjavil, da se bodo volitve izvedle na vsak način ta dan. Vsi agitatorji razvijajo največjo agitacijo po vsej deželi. Večinoma so postavljeni že okrajni kandidati. Vladna stranka kandidira v 210 okrajih pod imenom »demokratsko edinstvo« v zvezi s socijalisti. Od opozicije kandidirajo liberalci, komunisti in zemljorad-niki. Vlada uverava, da bo zajamčila popolno svobodo volitev vsem strankam. Madžarski. Beograd, 27. oktobra. (B) V*kro-gih, ki stoje blizu ministrstva zunanjih zadev in vladi, doznavajo, da se je na včerajšnji seji vlade pod predsedstvom kralja razpravljalo tudi vprašanje madžarskega posojila), ki ga mora odobriti še reparacijska komisija v Parizu. Kakor izgled® so bile našemu delegatu Bo-škoviču dana posebna navodila glede pogojev, pod katerimi more naša država pristati na to posojilo. Ti pogoji bodo povsem zaščitili interese sosednih držav in specijelno naše države. Glede na to se morejo ta navodila^ ki jih je Bo-škovič prejel od vlade, smatrati kot pristanek naše države na madžarsko posojilo. Madžarski parlament. Budimpešta, 27. oktobra. (K) Socijalno-demokratski poslanci, ki so v draginjskem odseku zbornice zastopali stališče, da ni dopustno zvišati najemnine pred 1. majem 1924, so danes predlagali predsedniku narodne skupščine, naj se skliče parlament, ki je sedaj odgoden. Narodna skupščin®; s? zato sestane v torek 30. t m. BOLEZEN STOJANA PROTIĆA. Beograd, 27. oktobra. (B) Zdravstveno stanje Stojana Protiča je po mnenju zdravnikov danes razmeroma boljše, kakor včeraj. Kriza traja še naprej in bo najbrže trajala še več dni. Pri Protičevi postelji sta vedno zdravnik® dr. Kopša in dr. Moačanln. G. Protiča so posetili gg. Aca Stanojevič, Ljuba Jovanovič, dr. Dragoljub Arangjelo-vič, dr. Velizar Jankovič, dr. Dušan Peleš, Miša Trifunovič, Bajloni, Milan Markovič, Nikola Subotič in mnogo drugih. Stavka na Poljskem. Varšava, 27. oktobra. (B) Pro* glašena je splošna stavka železniških in transportnih delavcev. Drugi delavci se še niso pridružili stavki Kongres narodnih železničarjev. Beograd, 27. oktofonu (Z) Danes popoldne ob 6. je bila predkonferenca' narodnih železničarjev, ki jo je otvoril dosedanji predsednik Lukič. Na tej pred-konferenci je bil izvoljen novi predsednik Nikifor Petrovič, inspektor prometnega ministrstva ter nov odbor. Razpravljali so o važnih vprašanjih, ki bodo na dnevnem redu jutrišnjega kongresa narodnih železničarjev v dvorani nove univerze, katerega se udeleže delegati iz vse države in zastopniki iz Češkoslovaške, ki so davi dospeli semkaj. Jutri dopoldne se vrši V. kongres železničarjev, zvečer pa se priredi banket v čast delegatov in gostov v hotelu Petrogradu. IZVOZ TOBAKA. Beograd, 27. oktobra. (B) Ker je letina tobaka to leto precej boljša kakor lani, je uprava monopolov sklenila, da potem, ko zadovolji domače potrebe, izvozi v inozemstvo okoli 300 tisoč kilogramov nepredelanega tobaka. NOŠENJE OROŽJA. Beograd, 27. oktobra. (B) Ministrstvo notranjih del je izdalo naredbo' vsem političnim oblastvom, naj v bodoče ne izdajajo inozemcem, ki bivajo v naši državi, dovoljenja za nošenje orožja in naj jim prejšnja taka dovoljenja odvzamejo. Ta naredba se nanaša tudi na Ruse, ki jim je bilo preje dovoljeno nositi orožje. VOLITVE NA ANGLEŠKEM. London, 27. oktobra. (Havas) Listi izražajo mnenje, da se bodo prihodi njo pomlad vršile splošne volitve. VREMENSKO POROČILO. Dunaj, 27. oktobra. Napoved za 28. oktober: Nobene spremembe v sedanjem značaju vremena. Današnje prireditve. V Ljubljani: Drama: »2X2 = S«. Izv. Opera: »Psoglavci«. Izv. Začetek ob 7. uri. Kino Matica: »Karneval mrtveca« Kino Tivoli: »Fantom« — I. del. Kino Ideal: »Pariški vrabec«. Kino LJublj. dvor: »Beli down«. V Celju: Mestno gledališče: »Mrak«. Red A V Pondeljek, dne 29. oktobra v Ljubljani: V Unionu: »Manlfestacijsko zborovanje proti nasilstvom Italije«, ob pol 19. url. Drama; »Gospa z morja«. Red B. Opera: Zaprto. Kino Matica: »V Japonskem mestu ljubezni«. . i Kino Tivoli: »Fantom« — II. del Kino Ideal: »Žrtev ponosa«. Kino LjubU. dvor: »Bohčme« Nočna lekarniška služba v Ljubljani: Tekoči teden: lekarna Prochazka na Jurčičevem trgu, Ustar na Sv, Petra cesti in Jošt v Spodnil Šiški. Razveljavljeni barbarski odtoki v Primorski. Beograä, 27. oktobra (U) Kakor bitro je izvedel min. predsednik g. Pa-Šć o naredbah, ki so jih izdali prefekti v Julijski Krajini proti slovenskim in hrvatskim listom, je sporazumno z ostalimi člani vlade sklenil, da mora vlada opozoriti italijansko vlado na neprijateljsko razpoloženje našega naroda na-pram Italiji, ako bi se rimska vlada postavila na stališče doslednega zatiranja jugoslovenske manjšine. Na prijateljsko opozorilo v Rimu, je dobila vlada odgovor, da so izdali prefekti naredbe brez vednosti in odobritve rimske vlade, in da bodo tozadevni odloki nemudoma razveljavljeni. R im, 27. okt. (D) Agencija Stefani objavlja, da je ministrski predsednik Mussolini razveljavil odredbe videmskega, puljskega in tržaškega prefekta glede dvojezičnosti jugoslovenskih listov, ki se tiskajo v mejah italijanske kraljevine. * Ne dvomimo o resničnosti te vesti. Dandanes je tudi to mogoče, da prekliče slavna Mussolinijeva vlada nekaj, kar je še včeraj odredila in blagoslovila. Fašistovska Italija se je spomnila, da ne bi bilo dobro, dražiti v takih stvareh sicer ravnodušnega Jugoslovena. Energični protest našega javnega mnenja, časopisja^ parlamenta in celokupne javnosti je bil na mestu. Tokrat vsaj smo videli, da zaležejo tudi protesti, treba je le enotne akcije. Gospod Summonte je gotovo poročal svoji vladi, da bi utegnilo napraviti tako postopanje italijanskih oblasti zelo slabo kri tudi med Srbi, ki so se začeli ravno v zadnjem času zelo intenzivno brigati za jadranske probleme. . Ce je italijanska vlada res preklicala nepostavne in barbarske odredbe prefektov Julijske Krajine, nas to le veseli, ali povdariti moramo, da je Itali-lija s tem činom krivico samo popravila, ter da se njena najnovejša ljubeznivost ne more smatrati kot kakšna koncesija. Naš narod v Julijski Krajini zahteva samo svoje primitivno in ustavno pravo. Uvidevnost Italic bo v marsičem koristila našim medsebojnim odnošajem. Ali se Italija res poboljšuje? Razjedajo nas še dvomi... Potovanje po srednji Evropi Francoski senator gosp. Henry B e r e n g e r je bil poslan, da prouči razmere v sređnje-evropskih državah, katerim bo Francija dala posojila, med drugim tudi naši kraljevini. 0 svojem šesttedenslcem potovanju po Jugoslaviji, Romunski, Poljski, Avstriji in Madžarski je podal g. Berenger zastopnikom pariškega tiska, ki jih je bil povabil v dvorano fininčne komisije senata, predvčerajšnjem sledeče podatke: Vračam se v Francijo zelo zadovoljen. Znano vam je^ kaj je bil glavni namen mojega potovanja. Hotel sem se prepričati sam na lastne oči o položaju držav, katerim hoče Francija dati v letošnjem letu posojilo, ki presega vsoto ene in pol milijarde frankov. Glavno je sedanji položaj držav, ki so nastale vsled raztrganja centralnih cesarstev: četudi je njih ogrodje malo krhko, se bo vendar utrdilo in v interesu Francije je, da jim pri tem pomaga. Krediti, ki jim jih hoče dati, niso krediti radodarnosti in militarizma, temveč krediti za narodno obrambo (francosko!) na zunaj. Stvar bo trajala dolgo, četrt stoletja. Ustaliti teritorijalni red in spet upo-staviti ekonomski red, to je dvojni problem. Vsi državniki s katerimi sem govoril, kralj Aleksander in romunski kralj Ferdinand, ministrski predsedniki Pašič, Bratiano, Witos, Seipel in Beth-len, vsi njih finančni in vojni ministri so isteoa mnenja v tej zadevi. Mir srednje Evrope in Balkana, to se pravi evropski mir, se da le na ta način vzdržar ti, da se utrdijo posamezna državna ogrodja), obenem pa tudi razvija njih gospodarsko življenje. Povsod sem opazil dobra znamenja, povsod se narodi dvigajo, delajo, sodelujejo. Jugoslavija je v polnem razcvitu. Beograd (Belgrad® - la - Blanche) vstaja s svojimi novimi poslopji velikega stila kot okcidentalna feerija na starem orijentalskem mestu. Velika Romunija bo s svo jimi žetvami in svojim petrolejem silno bogata oni dan, ko bodo njene finančne direktive manj odrivale tujce in bodo dale več razmaha privatni inicijativi. Poljska, ki ni nič manj bogata na gozdovih in rudnikih, potrebuje samo bolj solidno finančno upravo, da spravi svoj državni proračun v ravnotežje. Češkoslovaška pa ne rabiti nikogar več, da ustali in dvigne svojo krono. Kar se tiče Avstrijev sem jo našel v polnem finančnem prerojen ju, odkar ji je Društvo narodov zaupalo in ji dalo kredita: Dunaj, Id stoji danes višje kot pred vojno, postaja počasi bančno središče za srednjo Evropo. Madžarska pa, ki želi posnemati Avstrijo in se je že iztreznila od svojih včerajšnjih bolestnih megalomanij, želi danes vstopiti pod varstvo Društva narodov, ki je v stanu napraviti iz čudovite Budimpešte ne samo pristanišče, temveč tudi banko za Balkan. Slednjič je g. Berenger omenil, da se čudi, kakšen prestiž ima Francija v vseh teh državah. Njen vpliv je povsod vidno nadomestil bivši nemšM vpliv. INVALIDSKI ZAKON. Beograd, 27. oktobra. (B) Te dni je bil dovršen načrt invalidskega zakona, Id bo poslan ministrskemu svetu, da se o njem izjavi in stavi svoje pripombe. Nato bo minister za socijalno politiko predložil zakon narodni skupščini v rešitev. iiaritegk© pssm Zdi se, kakor da se Maribor na more dvigniti iz splošnega duševnega mrtvila, ki ga je objelo letos še pred pasjimi dnevi. Takrat smo upali na hladnejše jesenske mesece, ko se povrnejo letoviščarji zopet domov, da se bomo poprijeli na vseh koncih in krajih. Zakaj dela je dovolj, še preveč. A v naša društva in organizacije ter v razne voditelje in članstvo je zašlo neko bezdelje in apatija napram vsemu. Tako smo molče prešli važne dogodke in jubileje. Pozabili smo na petnajstletnico ptujskih dogodkov, pozabili triletnico plebiscitnega poraza na Koroškem in še marsikaj drugega. Šele dr. Sernečeva smrt je nas nepričakovano vzdramila, da smo se zbrali pri žalni manifestaciji in se sploh čudili, da je nas toliko v tem obmejnem mestu. Število je tako visoko, da bi mi lahko igrali tu drugačno in boljšo vlogo, kakor jo pa Igramo sedaj, ko tavamo vsak sam za se in se kvečjemu zbirajo ožje družbe pri čašici dobre vinske kapljice. Naše gledališče sicer ni veliko, a še tega ne moremo, oziroma nočemo napolniti. Zato, je naravno, da uprava nima lahkega stališča. Mesečno 40.000 dinarjev več stroškov, subvencija Ista, dohodki, pa kljub štirim abonementom manjši, to niso mačje solze. Sicer se dreza in dreza na tiste, ki bi lahko posečali gledališče, a ga ne marajo iz gole komodnosti, pa vse to nič ne zaleže. S koncerti smo imeli tudi slabe skušnje. Ljudska univerza skuša priti na površje, a tudi ne more. Ljudje nimajo, smisla in tako vsaka še tako važna institucija vegetira naprej le za silo in hira. — Upamo pa, da bomo v predpustni dobi dosti bolj živahni... Med nas in na nas mora priti naravnost udarec s kolom, da se vzdramimo. Treba je bilo tako nezaslišane krutosti, kakor jo je povzročil »hiperkulturni« Italijan nad našimi zasužnjenimi brati ravno te dni. Šele to nas vzdrami iz letargije vsakdanjega življenja in združi merodajne faktorje k skupnemu nastopu. Zato pa se pričakuje po vsej pravici, da bo nastop impozanten in dostojen. Kako drugačni so naši Cehi! Ne živi jih bogve koliko med nami, a imajo svoj agilni klub, ki nastopa ob vsaki priliki tudi v javnosti. Za petletnico osvobojenja izpod tujega jarma priredi brezplačno umetniško matinejo v Götzovi dvorani v nedeljo dopoldne. Mi smo menda že pozabili, da smo se tudi nekako takrat osvobodili, kakor bratje Čehi. Toda naša svoboda in češka! To sta dve dokaj različni' stvari, si misli marsikdo. A temu ni tako. Svoboda more biti samo ena in ista- Samo ljudje morajo biti, ki jo prav umevajo in ki za njo tudi kaj žrtvujejo in trpijo, če ]e treba. In to je ravno tisto. Pri nas so pa ljudje, katerim se kolca po starih avstrijskih časih, po dobi suženjstva samo za to, da bi lahko igrali lepšo vodilno vlogo. Kar berite našo »Stražo« in »Tabor« pa boste videli, da ni na svetu večjega nestvora, kakor je naša država in vlada. Seveda svoj čas, ko je sedel na ministrskem stolčku sam dr. Korošec, takrat je bil pa pravi pravcati raj. Tudi še za časa ministrovanja našega dr. Kukovca je bilo zvečine vse dobro, vsi »Tabor« je tako poročal. Zdaj je pa naenkrat vse pod vsako kritiko, seveda samo za to, ker niso nekateri gospodje tam, kjer bi bili tako radi. — Sicer pa ta teden v splošnem tudi za naše mesto ni bil docela mrtev. Krst prestolonaslednika je bil prinesel nekaj živahnosti med naše vrste. Pri nas so se zglasili češki industrijalci. Župan je bil povabil zastopnika avtonomnih mest na posebno posvetovanje, katerega se je udeležil celo zastopnik glavnega mesta »čovječanske mirotvorne republike«. V soboto pa praznuje CM podružnica petindvajsetletnico svojega delovanja. V nekdanjih časih so bile ravno_ mariborske podružnice CMD ognjišče in žarišče narodnega in kulturnega delovanja, na katere smo kazali upravičeno z vsem ponosom. Njim se je pridružilo še »Dramatično društvo« in pa »Čitalnica«. Razmere in zahteve časa postajajo pa od dneva do dneva take, da bo ravno Mariborčanom v prvi vrsti potreba skleniti vse narodno in državno čuteče elemente v trdno falango. Pride čas, ko. ne bomo več gledali v prvi vrsti na to, ali pripadaš tej ali oni stranki, ampak ko se bomo vprašali: ali si Slovenec, Jugosloven, ali ne. In potem bomo usmerili svoje delovanje. In ta čas ni več tako daleč. Zato bi bilo docela umestno, da že sedaj pripravljamo tla na vseh koncih in krajih v ta namen. Zakaj kdor hoče žeti, ta ne bo sejal semena na ledino, ampak v preorano in zrahljano zemljo. Predsednik Masaryk v Londonu. (Izjave časnikarjem. Predno je predsednik Masaryk odpotoval v Oxford!, le sprejel kakih dvajset zastopnikov tiska. Izjavil je, da je bil obisk v skladu z njegovo željo in da se mora antanta nadaljevati tudi sedaj, ko je vojna končana. V vzhodni Evropi, kjer je toliko malih narodov, je dejal g. Masaryk), so ti občutili potrebo mednarodne avtoritete. Evropa je bila nekoliko' demoralizirana med vojno in občutiti je bilo, da mora antanta nadaljevati svoje sodelovanje natanko tako, kot je to storila med vojno. Mi smo pristaši Društva narodov, toda sedaj še nima potrebne avtoritete in antanta je mora podpirati. Glede Drobn@ w@sfi is Beograds. Iz radikalnega kluba. Beograd, 27. oktobra. (B) Danes popoldne je bila seja radikalnega poslanskega kluba, katere se je udeležil tudi predsednik ministrskega sveta Nikola Pašič. Na tej seji se je izvolil ožji odbor, ki ima razpravljati o notranjih sporih v klubu, tako med bivšim ministrom dr. Markovičem iin poslancem Mihajlom Rankovičem in drugimi * Finančni odbor Beograd, 27. oktobra. (B) Finančni odbor narodne skupščine se razdeli v pondeljek v tri odseke, od katerih bo prevzel vsak po nekaj ministrstev, da bi Ml na ta način državni proračun čimprej gotov in potem predložen narodni skupščini v nadaljno razpravo. Kvalifikacija uradnikov Beograd, 27. oktobra, (B) Minister za notranje zadeve g. Vujičič je vsem ohlastvom svojega resorta izdal naredbo, s katero zahteva, da vsi uradniki do 4. novembra predlože dokaze in spričevala o svojem šolanju in jih pošljejo v Beograd; da se na ta način more izvršiti pravilna kvalifikacija uradnikov, Posebna komisija bo vsa ta spričevala pregledala. Resolucija županov avtonomnih mesi. Na konferenci županov avtonomnih mest Slovenije, ki se je vršila ob navzočnosti zastopnika zagrebške mestne občine minulo sredo v Mariboru, se je sklenila nastopna resolucija: Iz časopisja smo doznali, da se namerava uzakoniti nov splošen zakon o občinah za vso kraljevino Sr. bov, Hrvatov in Slovencev brez razlike na selske občine, trge in mesta. Načrt se, kolikor nam je znano, nikakor ne ozira na pravni razvoj onih občin, za katere ne velja srbski zakon o občinah. Zakonski osnutek nam, kot glavnim interesentom, ni bil dan niti na vpogled, niti v pretres in nam je do danes v splošnem neznan. V vseh modernih državah je običaj, da se zakonski načrti dajo v pregled in v pretres onim faktorjem, ki so na zakonu najbolj interesi-rani, da podajo o njih svoje izjave in spo-roče svoje želje in zahteve. Za to apeliramo na ministrskega predsednika, ministra notranjih zadev, na zakonodajni odbor, na predsedstvo narodne skupščine in na vse, parlamentarne klube: 1. da se sprejem zakona o občinah in zakona o upravi in samoupravnosti odgodi; 2. da se nam omogoči študij teh zakonskih načrtov, In 3. da se upoštevajo naše izjave o projektu, odnosno naše temeljne zahteve in da se zakonski projekt, preden se predloži v uza-«onjenje, v tem zmislu spremeni in spo-polnl. Prosimo, da se nam v ta namen do-pošljejo zakonski osnutki in se nam da za študij trimlsečni rok, računajoč od dne prejema osnutkov. Nadaljno akcijo za osnovanje zveze jugoslovenskih mest, za katero so bili s konferenco v Mariboru storjeni prvi koraki, bo vodila zagrebška občina. Nemčije je predsednik dejal, da se ne boji splošnega razpada. Bavarska in Saška sta bile vedno boij ali manj neodvisne. Sedaj le še bolj utrjujeta svojo neodvisnost, ker postaja Berlin slab. Jasno je, da si želi Češkoslovaška; da vlada v Nemčiji mir. Prave nevarnosti ne vidim za nas. V svoji državi imamo tri milijone Nemcev. Naravno simpatizirajo z Nemci toda v Češkoslovaški že živijo stoletja. Kar se tiče Francije; ni Češkoslovaška z njo v mofoenem vojaškem dogovoru, ki bi jo na katerikoli način vezal. Napram Rusiji pa se drži politike ne - intervencije. U pposHtisp življenja. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANE Drama: Začetek ob 8. uri zvečer. Nedelja 28. okt. 2X2 = 5. Izvan. Pondeljek 29. okt. Gospa z morja. Gostovanje ge. Marije Vere. Red B. Torek 30. okt. Zaprto. Sreda 31. okt. Gospa z morja; gostovanje ge. Marije Vere. Red A. Četrtek 1. nov. Smrt majke Jugoviča. Keci w. Petek 2. nov. Judit; gostovanje ge. Ma-rije Vere. Red E. Sobota 3. nov. Danes bomo tiči. Izv. Nedelja 4. nov. Ob 3. pop. Povodnji raož, mladinska igra, igrajo otroci mestnega liceja; ob 8. zvečer: Gospa z morja. Izven. Pondeljek 5. nov. Azazel. Red F. Opera: Začetek ob pol 8. url zvečer. Nedelja 28. okt. Psoglavci. Izven. (Začetek izjemoma ob 7. zvečer.) Pondeljek 29. okt. Zaprto. Torek 30. okt. Sevilski brivec; gostujeta ga. Weael-Polla in baritonist g. Boris Popov. Red C. Sreda 31. okt. Psoglavci. Red D.^ Četrtek 1. nov, Rigoletto; gostuje **• WeseLPolla. Izven. Petek 2. nov. Evgenij Onjegin. Red A. Sobota 3. okt. Sevilski brivec; gostuje ga. Weael-Polla. Red F. Nedelja 4. nov. Psoglavci- Izven Pondeljek 5. nov. Zaprto. __ Posetnlke slavnostne predstave »Psoglavci«, ki se vrši danes v nedeljo 28. oktobra opozarjamo, da le začetek iziemo-m* to ob 7, wi. — Psoglavci. Opera v treh dejanjih s poigro. Besedilo po istoimenskem romanu Alojzija Jiraska napisal Karel Šipek, uglasbil Karel KovaFovic. Kratka vsebina: E dejanje. Kmet Jan Sladki, po posestvu imenovan Kozina, ne uživa popolnega zaupanja Hotov. »Precej mehak je, žena mu je vzela srce« pravi o niem lastna mati, preveč skrbi za svojo rodbino in se zato premalo briga za dobrobit svojih ljudi. Hotski rihtarji so včeraj pri njegovi materi skrili dragocene pergamentne listine starih pravic pred krutim poglavarjem Hotske zemlje Lamin-gerjem (Lomikarjem), ki jim jih hoče vzeti za vsako ceno. Da se niso rihtarji pri Kozini oglasili, ga boli in potoži svojo bol prijatelju dudaku Iskri, ki ga pouči, da med Hoti vre in da bodo na današnjem pustnem s’avju pred Lamlngerjevm gradom slovesno pokopali gospodov korobač. Laminger in njegovi vojaki pokvarijo ljudstvu zabavo. Nevoljo in srd tlačenih proti roboti in hlapčevstvu pojasnita Lamingerju njih zastavonoša PFibek in Kozina. Laminger zahteva izročitev pergamentnih listin In veli vojakom preiskati vse hiše. Res najdejo fkrnjico z listinami. Toda ne vse, ker je Rozinova mati najdragocenejše skrila. Laminger da Kozino in zastavonošo zapreti. II. dejanje. Prva slika. Hote hoče Laminger mahoma ukrotiti. Da jim vzame vsako orožje iz rok, sklene proti volil svo-ie žene, ki čuti z zatiranimi kmeti sežgati njihove pravice. Vpričo rihtarjev vrže listine v ogenj. Le prapor jim vrne * , ostanek slave« kakor sam porogljivo Pravi, da jih bo pasja glava na njem opominjala zvestobe svoji gosposki. Kar prinese sel iz Plzna novico, da se bo spor Hotov končno rešil pred apelačnim sodiščem v Pragi. Lamingerju je zato prav, da ie pravočasno Istine Hotov uničil, ker ne ve, da imajo najboljše majestate še v rokah. II, slika. Deputacija Hotov s Kozino na čelu se odpravlja na pot v Prago. Kozino obdajajo zle slutnje, zato izroči svojo rodbino v varstvo prijatelju Iskri. Hoti so si eotovl svoje zmage III. d e j a n j e. I. slika. Predsednik ape-lačnega sodišča v Pragi, grof Vaclav Stern-berk naznani hotski deputaciji, da so njih privilegiji In pravice zgubile veljavo In jih opominja, naj bodo pokorni roboti svojim tlačiteljem. Kozina brezuspešno energično protestira in predloži sodišču še dva maje-stata, katera ukaže predsednik takoj uničiti. Pravice Hotov so poteptane: se slabše se jim bo godilo kot doslej. Baš prinaša Laminger vest, da so se Hoti uto" ,, vtisom te novice zahteva predsednik od hotske deputacije, da stori obljubo zvestobe Lamingerju. Ker se brani, da ni za tak korak od nikogar pooblaščena, Jo pošlje v spremstvu vojaške eskorte domov. Kozino pa zaradi upornosti postavi pred plzensko sodišče. . , II. slika. Sodišče je Kozino obsodilo na smrt. Danes bo smrtna obsodba izvršena. Kozina spi v ječi in sanja se mu, da je gospoda hotski upor krvavo potlačila, Obišče ga prijatelj Iskra in mu pove, da morajo po ukazu Lamingerja vsi zastopniki hotskih vasi v Plzen, da prisostvujejo njegovi usmrtitvi. Tako se nad njim maščuje Laminger. S krvavečim srcem se Kozina loči od svoje matere, svoje žene m otrok. Laminger bi ga pomilostil, da se spokori. Toda Kozina noče, gre raje v smrt. Predno ga odpeljejo na morišče, se Še im ječe obrne !n pokliče Lamingerja cez leto dni pred božji sod. . , III. slika. Minulo je leto dni. Laminger le po nekem lovu priredil veliko gostijo in se veseli, da je tako hitro ukrotil uporne kmete. Nekoliko se sicer še spominja na Rozinovo obljubo, toda v veselju pozabi nanjo. Nenadoma ga zadene kap. Priniiža se nevihta, ki pobije v dvorani vse Sipe in Rozinov spomin se oglasi, čez leto mu je Lamingerja zadela kazen božja, wir.ev se zgrudi na tla. — , _ — Prihodnji teden gostuje v operi »seviljski brivec« znameniti ruski lirični uarl-tonist Boris Popov. Dosedaj je gostoval v Zagrebu, Beogradu, Pragi, Brnu, Bratislavi in drugod, povsod z največjlm uspehom. — Henrik Ibsen: »Gospa z morja«. SE nočnja premijera je bila v splošnem — slaba. Bolj glavna skušnja kot zrela uprizoritev. Zatikalo se Je glasovno in tudi glede trdnosti ni bila predstava na višku. Ga. Marija Vera je dvigala nivo pa tudi njej ni hotelo topot prav iz srci.... Dober je bil Kralj* kot profesor Arnholm, Peček je srečno izvozil svojega Wangla. Zanimal je Terčič ta pa Hilda (bolj Iz stališča bodoče naivke). O predstavi ta delu poročamo podrobneje. —1. — »Llslnskljevi vokalni koncerti so v Zagrebu vedno glasbeni dogodki prvega reda. Mešani zbor Izvaja na svojih koncertih najrazličnejše skladbe iz vse svetovne literature ter z veliko vnemo prireja tudi cerkvene koncerte. Del cerkvenega koncerta stt vrši tudi v Ljubljani dne 3. novembra ob 8. url zvečer v Unionski dvorani, kjer izvaja »Lisinski« slavno Palestrl-nijevo mašo »Missa papae Marcelu«. Poleg te maše Izvaja še 4 stare italijanske madrigale. Vstopnice za ta koncert se dobivata v Matični knjigarni. — Slovenska razstava v Zagrebu. V Petek )« bila v Zagrebu otvorjena razstava dveh slovenskih umetnikov, članov kluba »Vesna« v Ljubljani. Ilustrator naše narodne poezije Saša Šantel je razstavil več svojih slik' ta grafičnih proizvodov. Rudolf Marčič pa je razstavil svoje motive z otoka Raba In Bleda in njegove okolice v oljnatih barvah. — Noblova nagrada. Iz Stockholma poročajo, da se razdeli Noblova nagrada za medicino za leto 1922 med angleškim flzi-jologom Arhlbaldom in kielskim fizijologom Mayerhoferiem, nagrada za leto 1923 pa med dr. Brantlngom to ameriškim profesorjem Macliodom. „ Podpirajte Matk©! Uisdska visoka šoia v Ljubljani. Prav pojmovana naloga »Ljudske visoke šole« je ta, da se mladini v pošolski dobi in pa odrastlim obojega spola na znanstven, a vendar razumljiv način govori in proži prilika za porazgovor o visokih vprašanjih, ki se tičejo življenja in ki pogostoma stopajo pred vsakogar izmed nas in sicer ne toliko v kolikor izvršuješ ta ali oni poklic, ampak osobto v kolikor si človek, oziroma sočlovek, državljan, Slovenec, sve-to vij an. Ljudska visoka šola ne podajaj torej strokovnega znanja, to je znanstvenih resnic s tega ali onega področja samih in tudi ne poklicnega, to je takega znanja, ki bi se dalo v dotičnikovem poklicu praktično IX)rabiti; kaj takega ima gojiti strokovna ali ljudska in meščanska šola ali v ta namen prirejeni »tečaji« (kurzi). Ljudska visoka šola marveč podajaj svojim poslušalcem, kakor premišljeno svetuje znameniti filozof in sociolog M. Scheler (»Universi. tat und Volkshochschule«), znanstvo v takih živih sintezah, da bo v stanu, celega človeka izobraževati in oblikovati, njegovo dušo oplojevati in bogatiti. Zato pa bi s pravim duhom prešinjena ljudska visoka šola bila pred vsem drugim poklicano izobraževališče za vse plasti našega naroda, zlasti za delavca, ki je ob modernem načinu industrijskega dela postal stroj, moral postati stroj, ker je to delo čestokrat takšno, da ga ne izvršuje človek, temveč — samo njegova roka ali noga. In z ozirom na delavca se izobraževalni problem glasi: na kak način bi kdo, ki je v svojem poklicu le kolesce, izven poklica lahko bil obenem človek? Da bi se na tak, drugod že vpeljan način započelo tudi izobraževanje našega ljudstva, priredi »Akademski socialno-peda-goški krožek« . za širje občinstvo ciklus predavani, ki bodo med seboj vezana po idejni niti: socialni in etični preporod! Pre. davanja bodo se vršila na univerzi ob nedeljah ob 10. uri dopoldne ter se začno dne 4. novembra. In sicer bodo pod vidikom »socialni in etični preporod!« ter v nastopnem redu predavali: O potrebi nove orientacije (univ. prof, dr. K. Ozvald), — O zgledih iz živalstva (univ. prof. dr. I. Hadži). — O življenjskih temeljih rodbine (dr. A. Brecelj). — O zakoniti zaščiti rodbine in dece (univ. prof. dr. J. Polec). — O osnovnem šolstvu (gdč. A. Štebijeva). — O strokovnih šolah (univ. prof. ing. Jar. Foerster). — O srednji šoli (višji šol. nadz. I. Wester). — O grozečem nastajanju duševnega proletarijata (univ. prof. dr. M. Vidmar). — O nalogah občine (publicist Fr. Erjavec). — O pijančevanju udanem narodu (doc. dr. I. Robida). — O kinu (Fr. Čibej). — O umetnostni politiki (sodni svetnik A. Lajovic). — O časopisju (dr. I. Birsa). — O cerkvi (univ. prof. dr. R. Kušej). — O verstvu in naboženstvu (Fr. Terseglav). — O lepi knjigi in javnih knjižnicah (pisatelj Fr. Finžgar). — O gledališču (dr. Stanko Majcen). — O telovad. nih in športnih organizacijah (višji šol. nadzornik E. Gang]). — O narodnostn ideji (prof. dr. V. Rožič). — h boljševiike Rusije, Uklnjenje kreditov. Državna banka v Petrogradu je popolnoma ustavila kreditiranje, vsled česar se je občutno skrčil trgovski promet. Temu je bil vzrok ne le pomanjkanje denarnih sredstev,. temveč tudi pešanje gmotnih moči v prebivalstvu. Celo živila se slabo prodajajo po trustih. Bančne vloge se manjšajo, ker nihče ne mara sprejemati prihranjenega denarja, ki se stalno nahaja v stanju padanja: dolar, ki je notiral 10. t. m. na moskovski borzi 980 milijonov rubljev, je dosege) 19. oktobra že 1170 milijonov. Vesti o novih rudninskih ležiščih. V zadnjem času so odkrili v Rusiji mnogo raznih rud. Tako vsaj poročajo vesti iz Rusije. Toda ta poročila so zelo nezanesljiva ter služijo samo zato, da bi omogočila sovjetski vladi inozemske kredite. Tako je n. pr. poročala sovjetska vlada, da se je pojavil v Kaspijskem morju nov otok, na katerem so odkrili vrelec nafte, ki izmotava tudi poleg nafte cele kose bakra. Naš novi roman. Japonski roman: Gompači in Komurasaki, ki sa je spisal slavni češki pisatelj Julij Zeyer, bo začel izhajati v kratkem v »Jutranjih Novostih«. Roman se godi na nesrečnih tleh ki jih je pravkar zadela strahovita potresna katastrofa, namreč v Tokiu in okolici. Ze vsebina tega prelepega romana je izredno privlačna, tako da jo čitamo z veliko napetostjo; poleg tega pa nas pisatelj, ki je temeljito študiral Japonsko, seznanja na tako prijeten način s kraji, z življenjem, z vsemi krasotami, s slavnostmi, z običaji na Japonskem, s poezijo japonske duše, skratka z vsem, kar M radi poznali in vedeli Kako krasno nam opisuje — človeku, kot da je sam osebno navzoč — slavnosti! S štirimi glavnimi japonskimi slavnostmi se seznanimo; to so: slavnost očiščevanja telesa in duše, vrnitve pomladi v Tokiu, poletnega zapada v Jedi in slavnost umrlih. In vse to ta tako zanimivo vpleteno v dejanje romana, da se človeku zdi, da se je za nekaj ur preselil na Japonsko in vse to preživlja. To ni roman, kakor jih čitamo dan na dan po časopisih, ampak roman, ki je visoke literarne vrednosti, pri tem pa ga vsakdo lahko razumljivo čita v zabavo in pouk od kraja do konca z rastočo napetostjo in z rastočim užitkom. Sicer pa jamči že ime Zeyerja, velikega pisatelja in pesnika!, za prvovrstno delo. Dn@ve%@ R©¥©sfia Si®w@r0cl 5 Pozvali smo vas, da manifestirate v nedeljo 28. t. m. po vsej Slovenili proti nasiistvu Italijanov napram našim rojakom v Primorju. V ta namen naj se prirede škodi, sestanki, na katerih naj se ljudstvu obrazloži pomen manifestacije. Kjer je pa za ta dan že določena kaka prireditev (shod, koncert, gledališka igra), naj se s primernim nagovorom tej prireditvi da manifestačni značaj. Ljubljana manifestira v pondeljek 29. t. m. ob pol 7. uri zvečer v veliki dvorani hotela Union. Uverjeni smo, da bosta Slovenija in nje prestolica Ljubljana tudi to pot storila svojo narodno dolžnost Akcijski odbor. * — Drugi obračun z Orjuno g. Ljube D. Jurkoviča je moral danes zaradi tehničnih težkoč izostati. Opozarjamo čitatelje na ta zanimiv članek, ki izide v prihodnji štev. »Jutr. Novosti«. — Zvestoba za zvestobo! Kakor vsako leto, tako je tudi letos poklonil generalni konzul bratske češkoslovaške republike gospod dr. Otokar B e -n e š v proslavo 28. oktobra, dneva češkoslovaškega osvobojen ja, Jugosio-venski Matici, kot naši osrednji narodno obrambni organizaciji, znesek 5000 Din. Iskreno zahvalo gospodu generalnemu konzulu za njegov plemenit dar, še bolj iskreno zahvalo pa za njegov opomin vsem osvobojenim, da je njihova dolžnost skrbeti za blagor neod-rešenih. Naj bi si vzeli vsi Jugosloveni opomin g. gen. konzula k srcu! Naj bi pa tudi cenili z dejanjem dokazano geslo: zvestobo za zvestobo, ki je fundament odnošajev med češkoslovaškim in jugoslovanskim narodom. — Našim čitateljem. Zaradi raznih tehničnih ovir so se morale v tei številki običajne nedeljske priloge razpredcliti drugače. — Tečaj za filozofijo. V nedoljo no-;Verobra ob pol 11. url dopoldne prične vse-.učiliškl profesor dr. Fr, Veber nadaljeval svoja predavanja o psihologiji. Vstop prost vsem ljubiteljem modroslovja. Kraj: pritličje ljubljanske realke, Vegova ulica. Ato se slušatelji zedinijo v to, bi g. predavatelj obdelaval etiko. — Protestno zborovanje v Novem mestu. Po Inicijativi gerenta gosp. dr. Viktor Gregoriča prirede danes v nedeljo vse kulturne in politične organizacije manife-stacljsko zborovanje proti nasilstvom Ita-11]e med našimi zasužnjenimi brati. — Svečana otvoritev pomorske skade-v Dubrovniku. Dne 31. oktobra se bo 9*V0rila v Dubrovniku na svečan način na-Pomorska vojna akademija. Na slavnost j® Povabljen predsednik parlamenta, narod-^ Poslanci in zastopniki vojnih in civilnih oblasti. Ta dan bo proslavila naša vojna mornarica obletnico, ko so na njenih ladjah Prvič zavihrale naše zastave. Kakor se doznava i« privatnih virov, bo odstopila francoska vlada del bivše ruske mornarice naši pomorski vojni akademiji, da se bodo na njej vežball naši pomorščaki Sedaj se nahaja ta mornarica po raznih francoskih lukah. — Ženska tnala antanta. V. Bukarešti se sestane 2. novembra glavna ustanovna skupščina ženske male antante, kt le bila v Rimu ad hoc formirana. Glede na ta kongres je bilo na predsinočnji seji narodnega ženskega Saveza sklenjeno, da odidejo na ustanovno skupščino tudi naše delegatinje, In sicer: gospa Zlata Kovačič, podpredsednica narodnega ženskega Saveza Iz Zagreba, gospa Leposlava P e t k o v} 5, predsednica ženskega pokreta in gospa Vera Albrehtova, članica splošnega ženskega društva iz Ljubljane. — ra. novela pokojninskega zakona. »Uradni list« št 99 od 26. t. m. prinaša naredbo ministra socijalne politike, ki spreminja gotove (začasne) točke dosedanjega Pokojninskega zatona. Z naredbo se bomo bavili v eni prihodnjih številk podrobneje. — Razdelitev a. a arhivov. Ker je naša vlada že v novembru lanskega leta sprejela in ratificirala konvencijo o razdelitvi bivših avstroogrskfih arhivov nanašajočih g na ozemlje, M Je pripadlo nam, se pričakuje, da samo še Romunska in Italija sprejmeta in ratificirata to konvencijo, tako da bi se razdelitev teh arhivov pričela že v teku tega leta. — Beg Jugosiovenov Iz Nemčije. Po vojski kakor tudi prej je odšlo več naših j*,,« Nemčijo, Wer so bili zaposleni v rudnikih in raznih industrijskih podjetjih zlasti na Westfalskem. Zadnja finandJelna katastrofa Nemčije p« jih je prisilila, da so začeli zapuščati Nemčijo ta se vračati v domovino. Zadnje dni kar v trumah hodijo k naška konzulatom v Nemčiji, da jim iz-fjavtijo potne W®te za. v domovino. Kakih ®o se jih le že povrnilo domov ta pripove-d«jejo o življenju v Nemč® čudne stvari, pemcl pravijo, nekaj m bo dogodilo, a mi ne vemo, tol. OüL, ki so se povrnili, v® Pritožujejo tudi nad poslovanjem našega Ppnzula, češ da gre domačinoin premah) ^ roko. . — Davčni «r«l LJuWla»a mesto je prf- r"! vsem zamudnikom. Ja niso v določenih poravnali predpisanih davkov, dodati opozoritvene položntoe. Vsi davko-««čevaiei se v lastnem interesu opozar-if*0’ da svojim obveznostim takoj zadoste, rfT bi sicer morali plačati razven 6% za-??uko-vačev«, nakar je premeteni lopov izginil tot kafra, profesor je pa debelo gledal, ko je slišal, da si je na njegovo ime in priporočilo premetenec izposodil denar. Mož je večje postave, temnih las, star 24 do 28 lel Občinstvo se opozarja, da mu ne nasede, če se pa kje pojavi, naj se ga takoj izroči v varstvo policije. — Trgovski pomočnik, manufakturist, zmožen popolnoma Slovenščine, nemščine In italijanščine, ter deloma tudi srbohrvaščine, je bil vsled pritiska Italijanov odpuščen v Gorici Sz službe. Ker je popolnoma Izključeno, da bi mogel dobiti z ozirom na vladajoče razmere na Primorskem kako službo išče sedaj službe v Sloveniji. Sprejme vsako službo v mestu ali na deželi Ponudbe je poslati na naslov Jugo slovenske Matice v Ljubljani, Pred škofijo št. 21, L nadstropje. — Celjske novosti Protestni shod proti laškemu nasilju. Združeni narodni odbor v Celju sklicuje za dar nes v nedeljo 28. t. m. ob 10. uri dopoldne v veliko dvorano Narodnega doma velilco protestno zborovanje proti laškemu nasll-stvu nad našim neodrešenim narodom v Primorju. Dolžnost vseh zavednih Jugosiovenov le, da se shoda udeleže v čim največjem številu. — Mestni občinski g v e t Ima iutri v oosuWUek 29. oktobra OrmnUmlam m pristašem NRSI Gtajfe „RADiKALSKI GLASNIK“, ki prinaša službena obvestila! ob 7. uri zvečer občinsko sejo z običajnimi poročili posameznih odsekov. — Ljudska p o s o j lih i c a v C e 1 j u je kupila Dime-covo hišo na Cankarjevi cestL Tam sl namerava urediti svoje poslovne prostore, katere ima sedaj v I. nadstropju hotela pri »Belem volu« na Kralja Petra cesti. — Sokolska tombola se vrši danes v nedeljo popoldne na Dečkovem trgu pred Narodnim domom.— Vreme je bilo zadnjih par dni pri nas precej prijetno. Bilo je vetrovno, pa vendar toplo. V petek pa je bil naravnost vroč skoro poletni dan. — Mariborske novosti. Danes se poroči tukajšnji narodni brivec, Istrski rojak, Vekoslav Gjurin z gdč. Jožico Mlakarjevo. — Pisarno pok. odvetnika dr. Vladimirja S e r n e c a je sporazumno z njegovimi dediči prevzel tukajšnji odvetnik dr. Rihard Fanninger. — V minulem tednu je umrlo v Mariboru sedem oseb, od teh pet moškega in dve ženskega spola. — Lekarniško nočno službo ima prihodnji teden lekarna »Pri Zamorcu« v Gosposki ulici — Zdravniško inšpekcijsko službo ima v nedeljo dr. Leonhard na Aleksandrovi cesti. — Lansko leto ob Vseh svetih se je vršila v Št. Rupertu pri Celju fantovska bitka, med katero ie bil eden izmed udeležnikov tako težko ranjen, da je nekoliko pozneje umrl. Uboj sta zakrivila Alojzij Vrbovšek in Mihael Šmerc, ki sta pa pobegnila v Avstrijo. Na zahtevo naših oblasti sta bila imenovana sedaj aretirana v Leobnu ter izročena danes našim oblastem, ki jih odpošljejo okrožnemu sodišču v Celju. — Franc Klemenčič se je v petek zvečer seznanil na tukajšnjem kolodvoru z nekim Gjorgje-vičem. Odša sta skupno v neko gostilno v Mlinski ulici, kjer je Klemenčič izročil svej kovčeg v shrambo. Ko sta se oba nova znanca razšla, se je Gjorgjevič povrnil kratko na to zopet v gostilno, prevzel v imenu svojega prijatelja kovčeg in skušal s prvim vlakom pobegniti. Klemenčič pa je o stvari še pravočasno izvedel in posrečile sc mu je dičnega druga prijeti. Med zasliševanjem je Gjorgjevič pokazal potni dst, ki je bil izdan od našega konzulata v Marseiiles Pri telesni preiskavi pa se je našlo na njegovi roki utetovirano ime Mihael Do-brejevlč. Ker obstoji sum, da fozdevni Gjorgjevič posluje pod napačnim Imenom, je bil pridržan v zaporu, dokier se zadeva ne pojasni; obenem pa se bo moral zagovarjati tudi zaradi poskušene tatvine. — Mozirje. Za prijazni trg Mozirje iščemo pridnega, značajnega in miroljubnega sodavičarja, ki bo razpečaval svoje blago lahko po celi Gornji savinjski dolini. Dober zaslužek mu je zajamčen. Prednost imajo člani »Sokola«. Delavnica in stroji so na razpolago. Obenem opozarjamo invalide na razpis glavne zaloge tobaka v našem trgu. Lep dobiček jim je zasiguran zlasti še vsled velikega okoliša. Izključeni so bivši dalje služeči avstrijski podčastniki. — Uboj ali nesrečno naključje. 48 letni Maks Zemljič, svojčas učitelj v Brezju, je bii na lastno prošnjo že neka) časa Izven službe ter je bila njegova upokojitev v teku. Mož je poročen in oče šestih otrok, vendar pa njegova družina ne živi posebno dobro, ker je oče trosil mnogo denarja za pijačo. Lansko leto si je Zemljič Izposodil od neke Uršule Kotnikove, posestniške hčere v Pobrežju, 2000 Din, Id jih pa ni mogel vrniti Za to je „Kotnikova tožila in prišlo je do rubežni. Ta petek ob 3. uri popoldne je odšel v stanovanje Zemljičevo sodni izvršilni organ Zaplotnik, katerega je spremljal oče zaupnice, Martin Kotnik, posestnik v Pobrežju. Ko sta oba imenovana vstopila v Zemljičevo stanovanje, je Zemljič izvlekel Iz žepa pištolo, počil Je strel in stari Kotnik se je zgrudil v srce zadet mrtev na tla. O dogodku krožita dve verziji. Prva pravi, da je izvršilni organ v trenutku, ko le zagledal revolver, zbežal. Kotnik pa, ki je tudi skušal pobegniti, da je obvisel na kljuki vrat in bil smrtno zadet. Po drugi verziji pa je Kotnik skušaj Zemljiču izviti revolver iz rok, pri tem pa se je orožje sprožilo in krogla je zadela Kotnika. V tem pogledu bo dogodek razčistila preiskava. Zemljič je po svojem činu odšel z doma in vrgel revolver v Dravo. Na Za-plotnikovo ovadbo je bil Zemljič zvečer v Mariboru aretiran. Po prvem zaslišanju je bil odveden v sodnijski zapor. — V Zagrebu so zaprli služkinjo Josi-pino Kranjc Iz Slovenije, ker je svoji gospodinji Josipini Söhnel v Bakačevi ulici ukradla večjo množino obleke In perila. Ukradene stvari so našli; nepošteno služkinjo pa izročili okrajnemu sodišču. — Manufakturo dobite po konkurenčno nizkih cenah v novootvorjeni trgovini »Danica« v Ljubljani na Turjaškem trgu št. 1 (bivša preskrbovaMca). V kratkem bo uvedla firma tudi oddelek za usnje vseh vrst. Oglejte si neobvezno in prepričali se boste, da kupite tu najboljše! — Opozorilo. Tovarna čevljev Peter Kozina & Co., je Izdatno znižala dosedanje cene v vseh svojih detajlnih trgovinah. P. n. občinstvo naj se v lastnem interesu posluži te prilike. Sport In turistika. — Ilirija : S. K. Celje. Danes ob 15. uri se vrši na igrišču Ilirije nogom, tekma med S.K. »Celje« in kombiniranim moštvom Ilirije, S. K. Celje je simpatično, v dobri formi se nahajajoče moštvo, ki je' doseglo v zadnjih tekmah lepe uspehe in ki bo gotovo tudi danes podalo dober spor;. - - Ob tričetrt na 14. igrajo junlorji Ilirije proti S. K. Panonija. — Atletiki, Celje : S. K. Primorje. Danes gostujejo po daljšem presledku v Ljubljani celjski Atletiki, kjer odigrajo prijateljsko revanžno tekmo s Primorjem. Atletiki se nahajajo sedaj v najboljši formi. V svojih vrstah imajo nekaj prav dobrih inozemskih igralcev, ki so že itak dobro moštvo Še bolj ojačili. V letošnji sezoni so premagali skoro vse prvorazredne slovenske klube. Znani so Atletiki še Iz tekem z Ilirijo, s katero so igrali trikrat zaporedoma neodločno, Primorje so pa trikrat porazili z 2 ; 1. Boj bo nadvse zanimiv, ker bodo skušali Atletiki dokazati, da so vredni renomeja, katerega uživajo. V vrstah Primorja nastopi topot kot zveza znani igralec Hajduka, Pe-duje, tako da ima Primorje kljub nekoliko šibki krilski vrsti upanje na dober izid. Tekma se vrši na igrišču Primorja, Dunajska cesta, ter prične ob 15. uri pop. Ob 13.30 igra predtekmo rezerva Primorja z rez. Hermesa. Predprodaja vstopnic v trafiki Sever, šelenburgova ulica. Članske in dijaške samo v »ređpređail zborovanje „OrJurce“ Sinoči se je vršilo protestno zborovanje Orjune v Mestnem domu. Zborovanje je otvoril predsednik Orjune inž. Kranjc, ki je v ognjevitih besedah grajal početje italijanskih oblastnikov in k sklepu pozval navzoče zborovalce, da kot odgovor na početje italijanskih oblasti bojkotirajo vse, kar je italijanskega. Kranjcovemu govoru je sledil viharen aplavz. Za Kranjcem je povzel besedo g. Ristič, ki se je nedavno sam mudil v zasedenem ozemlju, in je podal kratko sliko o življenju naših neodre-šenih bratov v Primorju. Ko se za tem ni nikdo več oglasil k besedi, je inžener Kranjc zaključil zborovanje. Pred Mestnim domom pa so se zborovalci z dvema zastavama na čelu strnili v povorko, ki je odšla ob poslopju finančne delegacije do Poljanske ceste. Ko jim je tu policija zabranila prehod na Poljansko cesto proti Italijanskemu konzulatu, so odšli po Kopitarjevi ulici po Sv. Petra cesti v Kolodvorsko in po Dalmatinovi ulici na Dunajsko cesto in so med vpitjem in žvižganjem prišli v zvezdo, kjer se jim je pridružila večja množica radovednih gledalcev. Med klici »doli z Italijo«, »smrt Italijanom«, »Italijane na gauge« so odšli po Vegovi ulici, Cojzovi cesti na Sv. Jakoba trg, Stari trg, kjer je prišlo, pred Zalaznikovo kavarno do prvega incidenta med demonstranti samimi, ki je bil pa kmalu poravnan. Pod trančo je eden demonstrantov poškodoval izložbeno okno Jadranske zavarovalnice v Trstu. Vsled tega je policija nadaljni prehod na Čevljarski most prepovedala In večji del demonstrantov je moral ostati na Starem trgu, dočim se je prvi del že nahajal na čevljarskem mostu. Začelo se je pogajanje med stražniki in demonstranti, ki so dobili tu svoje ojačenje. Ko jim je policija dovolila prehod, si eden demonstrantov ni mogel kaj, da bi se ne posluži! navadnega demonstracijskega orodja in je vrgel kamen v nedolžno okno hiše, kjer je nastanjena Jadranska zavarovalna družba in šipa je med žvenketanjem razbita padla na ulico. Demonstrantje so med žvižganjem in vpitjem odšli po Zidovski, Gosposki in Wolfovi ulici na Marijin trg, kjer je njihov vodja g. Kranjc s par besedami zaključil, kakor je on rekel, njihovo lepo manifestacijo. S pozivom, naj se mirno razidejo, je končM svoj govor, nakar so na predlog nekoga, ki gotovo ni vedel, kaj je predlagal, sežgali italijansko trobojnico. Ko so odpeli državno in sokolsko himno, so se začeli razhajati Ljudje, ki so vse to videli, nikakor niso odobravali, prvič poškodovanje izložbenega okna Jadranske zavarovalnice, drugič pa tudi sežiganje državne zastave, ki bo imelo lahko težke jxisledice. V splošnem pa so obsojali tudi demonstracijo samo, prvič, ker je Italija odloke prefektov v Julijski Benečiji itak že preklicala, drugič pa bi bila tudi »Orjuna- lahko počakala današnjega dne, ko je bilo itak napovedano protestno zborovanje vseh društev po celi Sloveniji Is dryštw@r.aga življenja. — Akademiki! Dan na dan prihajajo Iz krajev, kjer‘biva naš narod pod tujim jarmom poročila o nasilstvih, ki se vrše nad njimi. Znana so nam. Krivica, storjena v Rapallu 12. nov. 1920 in brezštevilne krivice v času od leta 1918 do danes v Julijski Krajini, na Koroškem in drugje naj li one ostanejo v naših srcih, kot da bi jih ne bilo? Nas nič ne peče ogenj pogorelih domov na Primorskem? Nas ne spominja Gospa Sveta na rop naših zemelj? Pokažimo svojo narodno zavest, pomagajmo pri veliki nalogi osvobojenja neodrešenih bratov ter vstopimo v Akademsko podružnico Jugoslovenske Matice na univerzi kraljevine SHS v Ljubljani, ki se ustanovi 12. novembra 1923, na dan obletnice Rapalla. V imenu akademskih društev ljubljanske univerze: »Danica«, »Njiva«, »Zarja«, »Ja- dran«, »Triglav«, »Slovanski Jug«, »Borba«, »Udruženje«, Klub J. N. A. L L«. Pripravljalni odbor. — Tov. akademiki! Zopet je posegla v naše vrste kruta smrt! Včeraj je umrl v deželni bolnici tov. mediclnec Lojze Gril, doma iz Gorice. Pogreb bo v pondeljek (točneje objavimo na univerzi in v anato-mičnem institutu) izpred mrtvašnice deželne bolnice. Pozivamo vše tovariše in tovarišice, da spremijo umrlega kolego na njegovi prezgodnji zadnji poti. D. M. v Ljubljani — IV. »Slovanski večer«. — Jug. napr. akad. društvo »Jadran« priredi kakor vsako leto, dne 19. januarja 1924 slovanski večer v veliki dvoran! Narodnega doma ter naproša tem potom vsa bratska In ostala nam naklonjena društva, da se ozirajo na to pri-reditev, ter blagovolijo opustiti na ta dan svoje prireditve. -- Atodemija »Bratstva«. Izobraževalno društvo »Bratstvo« se zaveda velike potrebe prosvetnega dela med narodom, zla-st med mladim proletarijatom, ki mu je vsled materijalnih težkoč bilo onemogočeno, da bi sl pridobil primerno, današnjemu času odgovarjajočo splošno Izobrazbo. Zato je sklenilo »Bratstvo« prirediti ciklus predavanj, ki se bo tekom predavateljskega tečaja, ki bo trajal od 31. oktobra t. 1. do meseca maja prih. leta, še izpopolnil. Zaenkrat so se odzvali povabilu »Bratstva« ti-le predavatelji: Brandner Anton, o socijalni politiki; dr. Cankar Izidor, o slovenski umetnosti; Deržič Ivan, o ustrojstvu državne uprave; Erjavec Fran, o gospodarskih problemih Slovenije; dr. Defranceschl P., o splošni higijeni; dr. Glonar Jože, o slovenskem Jeziku; Golob Miroslav, o pa- cifizmu-; dr. Gregorin Gustav, o narodneiB gospodarstvu; dr. Grošelj Pavel, o nara-voslovju; dr. Jamar Tone, o tuberkulozi; dr. Krivic Rudolf, o Masaryku; Kunauer Pavel, o slovenski turistiki; Leitgeb Anton, o Karlu Marxu; dr. Lončar Dragotin, o politični zgodovini Slovencev; dr. Oblak Ciril, o pravu ter o Cankarju in Grudnu;, dr. Peterlin Viktor, o zgodovini Srbov, Hrvatov in Slovencev; dr. Pitamic Leonid, o ustavi; dr. Politeo Ivo, o politični zgodovini Hrvatov; Prelovec Zorko, o slovenski narodni pesmi; dr. Prijatelj Ivan, o slovenski književnosti; dr. Rostohar Mihajlo, o materijalizmu in idealizmu v socijalizmu; dr. Rybaf Otokar, o mednarodni politiki; Šest Osip, o dramski umetnosti; dr. Šmalc ... Matej, o zvezi med državno notranjo in zunanjo politiko; Tavčar Ivan, o socijalizmu; Vidmar Stane, o telesni vzgoji In So-kolstvu; dr. Virant Franc, o spolnih boleznih in novih potih medicine; Zorec Ivan, o slovenski književnosti. Vrstni red preda, vateljev in tema predavanja se bo sproti objavilo v časopisih. Predavanja se bodo vršila redno vsako sredo od .pol 8. do 9. ure zvečer na državni realki (poleg univerze). Ker se bodo predavanja začela vselej točno ob pol 8. url, je potrebno, da pridejo obiskovalci vsaj 10 minut prej, da ne bodo motili gg. predavateljev. Na koncu vsakega predavanja je dovoljeno, stavljati kratka vprašanja, ako bi bilo komu kaj nerazumljivega. Pri predavanju mora vladati brez-pogojni red in disciplina in je kajenje, onesnaženje prostorov in postajanje na hodnikih zabranjeno. Prvo predavanje se vršrv sredo 31. oktobra. Predaval bo prof. dr. . ; Peterlin o zgodovini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Vabimo vse ukaželjne, da pridno posečajo Akademijo »Bratstva«. — Odsek Akademije »Bratstva«. Novosti iz Primorske. — »Mali List« glasilo tržaških Slovencev je izšel v petek, 26. t. m., prvič v novt, vsiljeni dvojezični obliki. Pod naslov »Mali List« je dostavil »Glasilo odrešenih Slovencev«. da Italijani lahko vidijo, s čim in na kak način so odrešili in še odrešujejo primorsko ljudstvo. — Italija za nove pokrajine. Zadnje dni je poslala zveza pomorščakov Bariju ministrskemu predsedniku brzojavko, v kateri zahteva, naj kr. vlada zapleni brodovje podanikov v novih pokrajinah, ker je bilo za časa Avstrije v službi avstrijskega kapitalizma. Poleg te, vsebuje brzojavka še več žalitev na račun Tržačanov brez razlike narodnosti. Tržaške oblasti so odposlale protestne brzojavke. Iz vsega italijanskega početja je razvidno, da bi Italija imela rada nove pokrajine samo za molzno kravo, kl bl je ne bilo treba niti krmiti in pa za razširjanje njenega velikega Imperija na račun drugih narodov. To se ji je pa temeljito ponesrečilo in prej cvetoča mesta Trst in Reka za Srednjo Evropo in Zader za Dalmacijo danes propadajo in bodo še bob propadala. Italija jim jemlje različne institucije, ki so od nekdaj imele tam svoj sedež. Zdaj naj vzame tržaškim družbam še ladje, ribe ob Zadrski obali naj prejsodi proti Anconi, mornarje in ribiče pa naj pošlje v Tripolis, da si bodo tam znova ustva» Izpred sodišča. DR. LAJNŠIČ CONTRA DR. PFEIFER. Ob navzočnosti številnega občinstva se je pričela danes pred mariborskim okrajnim sodiščem (okrajni sodnik dr. Vrabel) razprava v zadevi okrajnega glavarja dr. Lajnšica proti namestniku velikega župana dr. Vilku Pfeiferju radi razžaljenja časti. Osebno navzočega dr. Lajnšica je zastopal odvetnik dr. Koderman, odsotnega dr. Pfeiferja pa odvetnik dr. Müller. Razprava, na kateri so se obravnavale s substratom tožbe spojene okolnosti, je trajala skoro do 2. ure popoldne, ter bi se bila morala ob tričetrt na 4. uro nadaljevati Zaradi nekega incidenta po končani razpravi pa je zastopnik obtoženca, dr. Müller, odklonil okrajnega sodnika dr. Vrabla in je bilo za to nadaljevanje razprave preloženo. Za danes ob 10. uri predpoldne vsled tožbe dr. Lajnšica proti ravnatelju tukajšnje finančne direkcije dr. Povaleju razpisana razprava se sploh ni vršila. Borzna poročila. Curih, 27. okt. Berlin 0.00000000065,' New York 560.75, London 25.25, Parte 33. 325, M Han 25.40, Praga 16.55, Budimpešta 0.032, Bukarešta 2.625, Beograd 6.40, Sofija 5.30, Varšava 0.00015, Dunaj 0.007875, avstrijske krone 0.0079. Berlin, 27. oktobra. Dunaj 897.750, Milan 2.793,000.000, Praga 1.875,300.000, Pariz 3,670,800.000, London 284.287,500.000, New York 64.837,500.000, Curih 11.271,750.000, Beograd 763,087.500. ♦ POZOR! POZOR! i A v $ KINO TIVOLI V 4 * 25.-27.1. del 29.-31. II. del $ $ Fantom $ $ 4 po romanu Gerhard Hauptmana A A V Aud Egede Nissen, Lya de Puttf. V 1 Glavni urednik; Ivan Podržaj. Odgovorni urednik: Miha Gaberšek. Last »Zvezne tiskarne« v Ljubljani Vremensko poročilo. „jutranje Novosti." — Ljubljana, dne 27. oktobra 1923. Kraj Cm Zračni tlak Zračna temper. Vetei Oblačno 0—10 Padavine mm Ljubljana ....... 7 765-0 12-8 brez». več obl. Ljubljana 14 762-0 20-2 jugovzh. več jas. Ljubljana 21 761-6 13-6 brezv. jasno Zagreb • • . . 7 762-4 14-0 jugozapad jasno Beograd ....... 7 762-0 12-0 brezv. več. jas. Dunaj . . 7 761-3 13-0 vzhod obl. 2-0 Praga , , . . . ... . . 7 760-6 10-0 jug. vzh. več jas. 10 fnomost • r : : ,. . 7 759-9 10-0 zapad Barometer; višji Temperatura,visok» I. LiuhBjanska cvetBBčama ^ Viktor Bajt, naši Velika Izbira svežih cvetlic In poroinih iopkov. Najmodernejši aranžma poročnih sob In voz. Aranžmaji za gledališča. Subllejnl venci. Sveži žalni venci vseh oblik. Veljka zaloga suhih vencev. Suhe palme, cvetje In listje vseh vrst. En detail 1 Cene solidne 1 Postrežba točnaI En groši Se priporoča za nadaljno naklonjenost Tončka Balt, Šeienburgova ulica štev. 6. ! i I t Cisto zastonj ne — ampak po izredno nizkih cenah dobite vse vrste sukna, hlačevin, žameta, bar-henta, flanele, klota, platna, trikotaže, jopic, pletov, ogrinjaik, nogavic, prvovrstnih nahrbtnikov v vseh velikostih (domai izdelek) in najrazličnejše drugo blago v rcovootvorjerci trgovini „DANICA“ Majzelj & Rajšelj Lfufollarta, Turjaški trg štev. 1 (bivša „Preskrbovalnäca“). Samo dobro, solidno blago. • Postrežba točna. Cene konkurenčne. Istotam se otvori v kratkem oddelek za usnje vseh vrst. — Vsak sl naj ogleda. Nikdo ni prisiljen kupiti. NA DtŽOBNO. NA DEBELO. 9 i Stara renomirana cvetličarna t Silitor Korsika BST na Kongresnem trgu opozarja p. n. občinstvo na bogato zalogo in izdelavo krasnih vencev in šopkov, ter vseh v to stroko spadajočih aranžmanov, bodisi iz svežih, bodisi iz umetnih cvetlic, posebno za Okraske grobov za Vse Svetil P. n. občinstvo prosim, da si ogleda mojo izložbo dne 28. Oktobra t. L ki bo dokazala res strokovno izvršene izdelke te panoge. Ob jednem sporočam p. n. občinstvu, da imam na zalogi čebulice, hijacint, tulipanov Itd. ¥ on'r KÖZNARSTVO, LJUBLJANA, JL*a MZLXJ JL 9 GRADIŠČE ŠTEV. 7. Barvanje lisičjih kož. Zalega kožuhovine. Moderniziranje damskih kožuhovina-stih plaščev v najkrajšem času. fria izbiro alaska boe. Hbjsta posodi emajlirana in aluminijasta. HaHelo! Nadrobno! ® Po Izredno nizkih cenah pri ® L Pestotnih 8 dmg, Ljubljana, Dunajska c. 33. Skladišče Balkan. Telefon 366. Telefon 366. Oblastveno dovoljena razprodaja. Ker nameravamo oddelek za pletenine, trikotažo in perilo popolnoma opustiti, prodajamo od ponedeljka dne 29. oktobra vse v to stroko spadajoče blago po globoko znižanih cenah. V poštev pridejo različne volnene modne jopice, jumperji, sviterji, čepice, dokolenice, gamaše, floraste, svilene in Patent-nogavice, nogavice za gospode, volneno bombažasto normalno in Jae-grovo perilo, različno perilo za dame in gospode izgotovljeno iz najboljšega batista, šifona in ce-firja, predpasniki iz kretona in klota, svilene in etaminaste bluze, dalje vsakovrstni žepni robci, triko in glace rokavice, ovratniki, kravate kakor tudi razna kosmetika in galanterijsko blago. Razprodaja se vrši toliko časa, dokler traja zaloga. A. & E. Skaberne. Delniška glavnica: Din 60,000.000. Rezerva: Din 32,515.000 Podružnice: Bled Jesenice Metković Cavtat Korčula Prevalje Celje Kotor Sarajevo Dubrovnik Kranj. H.. Split Etcegnovi Ljubljana Šibenik Je'sa Maribor Zagreb Amerikanski oddelek. Naslov za brzojave. JADRANSKA; Afilirani zavodi: JADRANSKA BANKA : Trst, Opatija, Wien, Zadar. FRANK SÄKSER STATE BANK, Cortlandt Street 82, New-York City. BANCO YUGOSLAVO DE CHILE: Valparaiso, Antofagasta. Punta Arenas, Puerto Natales, Portrenir. je*#* D* lik SJ a 9 <2 Slike narisal akad. slikar M. Gaspari. Besedilo zložil Tone Gaspari. Krasno umetniško in literarno delo za mladino izide koncem novembra 11. v založbi Zvezne tiskarne In knjigarne v Ljubljani. Cena po Din 25*—, v luksusni izdaji po Din 30*—, v prenotacUl do 20. novembra 1.1. po Din 2Q•— odnosno Din 25'—. Poštnina posebej po Din 1'— odnosno za luksusno izdajo po Din 1-50’—, za inozemstvo dvojna poštnina. Prenotadle In naročila sprelema Zvezna knjigama, | ^ Ljubljana, Marijin trg 8. PO cu dovito nizkih cenah kupite letos volneno blago gg jenske in Sukno za moške obleke, kakor tudi vso drugo manufakturno robo v veletrgovini K. Stermecki, Celje. Trgovci engros-cene. ,Pri nizki ceni. Ign. Žargi, Ljubljana Sv. Petra cesta 3 nudi cenj. odjemalcem veliko Izbiro potrebščin za krojače In šivilje, krasno Izbiro volnenih površnih Jopic, jumperjev, ovljačk, rokavic, nogavic i. t d., moškega, damskega In otročjega perila, pletenih svilenih samozaveznlc po priznano naj-nižjih cenah. Na debeloI Na drobno! j Telefon št 588. Telefon št 588. mm&m wETi ‘SvTlA‘ LJUBLJANA Centrala : Rimska c 2 HUšerjeva ul. 5 Podružnice: Dunajska c 20 Mestni trg 25 Maribor Zagreb Beograd Tovarniška zaloga polnogumijastih obročev, pneumatike in vsake vrste tehniških gumijevih cevi, auto - delov in vsakovrstnega auto - materijala. Na razpolago Stiskalnica za montiranje polnogumijastih obročev. Velika zaloga elektro-materllala. Zastopstvo svetovnih tovarn. Soli in ložia posiiežiia. [bub jnei MorentB. # ITSHršS&IS BBBWb—— ———— ÜfrJföi'l'S'ir*’ Izdaja is tiska »Zvezna tiskarsa ♦ tiwWta“t —niki O nalogah Slovanstva. Konferenca zoper trgovino s pornografskimi izdelki. Misli, ki sem jih povedal v nedavno objavljeni seriji člankov o panslavizma, bi bile nepopolne in bi zapeljevale morda v napačne domneve, ako bi jim se nekaj ne dodal. Nikakor ne bi hotel, da bi me hil kdo tako razumel, kakor da sem nameraval oznanjevati nekak slovanski imperijalizem. Gotovo, iskreno ždim, da bi bil slovanski rod velik, velik ne samo po svojem številu, ampak tudi po svojih dejanjih; presrčno želim, da bi bil občudovan in slavljen kot noben drugi na svetu. Slovanstvo naj ne utone v morju večnosti, ne da bi bilo zapustilo značilnih sledov za seboj, ne da bi bilo vtisnilo prej zgodovini pečat svoje posebnosti. Slovanstvo naj se ne izgubi, naj ne izgine tako, kot se izgubi in izgine neznaten potočec v peščeni puščavi... Verujem trdno, da je Slovanstvo v svoji skupnosti poklicano, da poseže prej ali slej odločilno v usodo človeštva. V svoji skupnosti, pravim, ker drugače na kaj takega pač ni misliti! In zato se ogrevam za panslavizem; in zato mora biti skrb nas vseh, da z vsemi močmi pospešujemo zbli-žanje in kar najtesnejšo medsebojno zvezo posameznih slovanskih plemen. Veliko, silno mora biti Slovanstvo, ako hoče, da izpolni one naloge, od katerih izvršitve je zavisna sreča človeštva! V tem, ako hoče postati Slovanstvo mogočno, mogočno in veliko v vsakem pogledu, ne tiči nobena nevarnost za druge narode. Mirno naj spe vsi, ki imajo čisto vest!... Ako obstoje dandanes še nasprotstva med Slovani in drugimi narodi, ni to krivda prvih. Zaenkrat so še vedno Slovani tisti, ki se jim na raznih krajih godi krivica in nikjer ne morete pokazati, da bi Slovani delali komu silo. Za enkrat so še vedno Slovani tisti, ki imajo vzroka, pritoževati se, še vedno je mnogo Slovanov, ki nimajo niti najprimitivnejših pravic, ki so tlačeni in prezirani, ki vzdihujejo pod tujim nasilstvom. In ako kdo pozivlje Slovane, da naj se otresejo tujega jarma, osvobode tujega vpliva, ni to še nikak imperijalizem, ampak samo predpogoj za ono moč, ki jo Slovanstvo potrebuje, da izvrši svojo veliko, od prirodnosti odmenjeno ji nalogo. Ako kliče kdo Slovanom: »Iz-Pregledite, zavedite se svoje vrednosti, ne bodite več sužnji!« to še ni poziv, da naj zavzamejo napram drugim narodom isto stališče, kot so ga ti doslej zavzemali njim nasproti! Osvoboditi sebe, a nikogar podjarmiti! to' mora biti načelo Slovanstva. Da, še več: osvoboditi sebe in osvoboditi druge! Nobenega suženjstva, nobene krivice več! Kjerkoli treba pomagati pravici do zmage, tam bodi Slovan na vidiku! — Dostikrat se je že oznanjevalo: »Nobene vojske več!« Toda to je bil doslej vedno le glas vpijočega v puščavi! Ali pa glas hinavcev, ki so drugače mislili, drugače govorili! Do resnične razorožitve doslej ni prišlo. Medsebojno nezaupanje je temu krivo in pa dejstvo. da so še vedno Viljemi in — Mussoliniji na svetu! Tolstoj je učil svoje Ruse: »Pomečite orožje od sebe!« Storili so tako in se — pogubili! Vendar iz tega, da se je ta nauk zaenkrat tako slabo obnesel, ni smeti sklepati, da jedro njegovo ni zdravo in dobro. Storil je Tolstoj to veliko pogreško, da ni vezal svojega naroda na gotove pogoje. Rusi so pometali orožje od sebe, a drugi tega niso storili in posledica tega je, da je zdaj ves veliki ruski narod zasužnjen! Tolstojev nasvet se je ponesrečil, ker se ni izvršil o pravem času in — ker se je zlorabil. Tolstojev nauk bi se bil moral izvajati šele takrat, ko bi bilo človeštvo zrelo zanj, šele takrat, ko bi bili tudi drugim narodom ustali Tolstoji — apostoii in jih navduševali za vzvišeno idejo. Toda rodil se je samo en Tolstoj, rodil se je Slovanom in vse kaže, da se drugim narodom ne porodi še dolgo dolgo, nekaterim morda — nikoli! Iz tega pa sledi, da mora vzeti Slovanstvo nase težko nalogo uresničenja prelepe misli o večnem miru! Na izvršitev te naloge pa ne more iti, dokier se Slovanstvo ni spojilo v eno samo veliko, neraz-družljivo celoto. Samo ujedinjeno Slovanstvo v ■ svoji imponujoči velikosti more narekovati vesoljnemu človeštvu svojo voljo. V to ga vsposablja prvič njegova številnost, ki bo rasla, drugič pa tudi njegova neizmerna zemeljska posest. Prvo dejstvo pomeni nepremagljivo moč, drugo dejstvo pa pomirljivo jamstvo za vse druge narode, da jim Slovanstvo ni nevarno, ker ima že samo toliko, da mu ni treba segati še po tujem. Samo volja tolike mase, kot jo reprezentuje ujedinjeno Slovanstvo, je sposobna, da si ukloni voljo ostalega človeštva...'Upajmo, da se zgodi to brez meča, brez prelivanja krvi------ Upajmo, da zmaga končno ona prelestna ljubezen, ki jo je oznanjal veliki Na-zarenec... Upajmo, da se zmaga izbojuje v plemenitem, nekrvavem boju... Za tak boi je že po svoji naravi usposobljena slovanska duša bolj kot vsaka druga. Slovanska duša, v kolikor ni pokvarjena po tujih elementih, je mehka, dobrotljiva ... Slovanska duša v svoji čistoti mrzi nasilstvo, mrzi tri-noštvo ... Zato boljševizem ni slovanski! In če je že morda po svojem bistvu, po svojih metodah nikdar ni! — Gotovo, kri bo še tekla! Tako hočejo Mussolini e tutti quanti!... Kar je našega, to si vzamemo, tako ali tako! Osvoboditi sebe, osvoboditi druge, to je naše načelo... Kri bo še tekla, ker dolga je še pot do visokega cilja.. Človeštvo se bo še pogrezalo v zmote... Toda ob koncu koncev se mu morda vendar le odpro oči. Ob koncu koncev mora priti človeštvo vendar le do pravega spoznanja... Do tega spoznanja pa naj ga vede Slovan!... Človek je pomilovanja vredna stvar! Trpljenje je njegov delež od rojstva do groba. Z bolečino na svet, z bolečino s sveta! Vsa britkost in vsa neskončna tragika človeške usode se razodeva v tem, da niti ne bo ni vedelo odrešiti človeštva drugače kot s smrtjo na križu! Pamet veleva človeška, da naj se bori zoper to usodo, da naj si jo skuša omiliti. Zgodovina nas uči, da si je človeštvo le večalo in množilo trpljenje. Svojo pamet, svoj razum je uporabljal človek v to, da je izumil tem več in tem strašnejših muk za sočloveka — telesnih in duševnih. Tako je bilo do današnjih dni! Brezsrčnost, krutost, krvoločnost, to so najznačilnejše poteze v bitju te krone — stvarstva! A kar obuja nado za bodočnost, je dejstvo. da med človeštvom vendar nikdar ni nedostajalo poedincev, ki so čutili usmiljenje do sočloveka, ki so priporočali ljubezen, ki so imeli pred očmi srečo vesoljnega človeštva. Gotovo, trpljenja se človek ne otme nikoli. Ob bolečini zagleda luč sveta, ob bolečini se pogrezne v hladni grob. Ustvarjen je tako, da mora trpeti. Ni človeškega življenja, ki bi ne bilo okusilo trpljenja. Trpljenje je vsemu človeštvu skupno! O kaka zaslepljenost, da se človeštvo ne zaveda k skupnosti, da ne misli na to, kaj je samo sebi dolžno! Kaka nespamet, da človeštvo še vedno sega po nasilnem orožju, ki ga zasaja samemu sebi v meso! Gotovo, kri bo še tekla! A prokletstvo za tiste, ki bodo krivi temu!... Človeštvo se bo še pogrezalo v zmote, a ob koncu koncev mu morda vendar pride razsvetljenje... Polagoma se človeška narava vendar le ublažuje... Od srednjega veka sem je storilo človeštvo znaten korak naprej. Človeška narava se popiemenituje in vedno pogosteje se čuje klic: »Nobene vojske več!« Dokaz, da je človeštvo na pravi poti, dokaz, da začenja človeštvo uvi-devati, da si mora samo ustvariti oni raj, o katerem je od nekdaj sanjala človeška duša... Ne vem, kdo je prvi izrekel besede: »Pomagaj si sam in pomore ti Bog!« Oni, ki je to storil, je bil ali velik po-božnjak, ali pa dovršen ateist. Največja vdanost v to, kar je neizogibno, ali pa trpka ironija zveni iz teh besed, kakor jih že hočeš razumeti. Vsekakor pa vzbujajo te besede veliko resnico! Od spoznanja, da si mora človek pomagati sam, je zavisna vsa sreča človeštva. Da, tisti raj, o katerem sanja človeštvo od vekov vekov, po katerem hrepeni vsako človeško bitje vse svoje žive dni — tisti naj si ustvari, ako ne v vsej, pa vsaj v delni popolnosti, lahko človek sam!... Toda poprej mora biti zatrta beštija človeštva.. Še se bo človeštvo pogrezalo v zmoto, še bo tekla kri!... Toda naposled mora zmagati ona velika, vse osrečujoča ljubezen... Do zmage pa jo dovede Slovan! Zakaj nikjer ni razpoloženje za to veliko ljubezen večje, kot je v slovanski duši. Verujem trdno in neomajno v to, da je baš Slovanstvo v svojem mogočnem razmahu poklicano, da osreči človeštvo, da mu nakloni milejšo usodo. Ako propagiram Vseslo-vanstvo, ne mislim pri tem na kak vseslovanski imperijalizem. Vseslovanstvo ni najvišje, najvišje je človeštvo! Vseslovanstvo je samo zadnja etapa do onega najvišjega cilja... Na razne načine se je že človeštvo odreševalo, a vedno ob krvavih žrtvah in ob neizmernem trpljenju. Naloga Slovanstva je, da privede v plemenitem, nekrvavem boju človeštvo do sreče... Ako bo še tekla kri, 'ne bo to krivda Slovanstva! Prokletstvo nad nje, ki bodo temu krivi!... Osrečiti sebe, osrečiti druge ... nikogar na križ pribiti in vendar odrešiti človeštvo — to je in bodi naloga Slovanstva!------------- Konferenca o pornografskih izdelkih, ki jo je bila sklicala francoska vlada in ki se je sestala v Ženevi pod pokroviteljstvom Društva narodov, je izvršila predpriprave za mednarodno konvencijo, ki naj bi »čim najbolj uspešno preprečevala razpošiljanje in trgovino s pornografskimi izdelki.« To konvencijo so podpirali zastopniki tridesetih držav. Prvi mednarodni poskusi te vrste so se začeli 1. 1908. Takrat se je sestala v Parizu skupščina zasebnih udru-ženj na povabilo pisarne »Bureau genevois d’ informations contre la litte« rature immoraie« (Mednarodna ženevska informacijska pisarna zoper nemoralno slovstvo) in društva »Societe francaise de protestation contre la licence des rues (Francosko protestno društvo zoper cestno svobodo). Na lastno roko je sklicala francoska vlada konferenco, katere so se udeležili zastopniki šestnajstih držav. Ta konferenca, ki se je vršila v Parizu od 18. aprila do 14. maja 1910, je izdelala mednarodno ureditev za izmenjavo informacij med državami in projekt pogodbe, ki je vseboval zakone zoper trgovino s pornografskimi publikacijami. Mednarodna ureditev je stopila v veljavo, toda pogodba ne. Zato je tretje zasedanje Društva narodov prosilo francosko vlado, naj skliče novo konferenco, ki bi se vršila v Ženevi o priliki četrtega zasedanja in ki bi sestoja-la iz delegatov, kateri bi imeli polno moč izdelati novo besedilo za konvencijo in jo nato podpisati. Ob enem je dobil glavni tajnik Društva narodov nalog, poslati besedilo konvencije iz 1. 1910. različnim državam zajedno z raznimi vprašanji. Odgovori na ta vprašanja so bili nato poslani vsem državam in predloženi konferenci. To konferenco je otvoril g. Gaston Deschamps, opolnomočeni zastopnik francoske vlade, Jti ji je tudi predsedoval. Konferenca je sklenila, da vzame kot podlago za razgovor konvencijo iz 1. 1910. Po natančnem študiju tega projekta in odgovorov na vprašanja in. dogodkov, ki so se vršili od takrat do danes v mednarodnih odnošajih, je konferenca uvidela, da je treba izdelati novo konvencijo. To novo konvencijo je podpisalo 30 držav, med njimi tudi naša kraljevina. Konvencija obsega 16 členov. Prva dva definirata zločin in določujeta kazenski postopek. Naslednji členi urejujejo delo preiskovalnih komisij, raziskavanja v sumljivih prostorih in izmenjavo informacij, kadar so oblasti mnenja, da so osumljeni predmeti bili tiskani na tujem ozemlju. S členom I. se podpisane države zavežejo, zasledovati in kaznovati vsako osebo, ki izdeluje ali ima v zalogi pornografske rokopise, risbe, gravure, slike, knjige, podobe, oglase in znake, kakor tudi fotografije, kinematografske filme ali druge nespodobne stvari. Enako tudi one osebe, ki take stvari uvažajo, prevažajo ali izvažajo, razpečavajo in javno ali nejavno delajo zanje reklamo. Kar se tiče besede nespodoben (nesramen; fr. obscene), je konferneca sklenila, da ne gre v konvencijo spraviti definicijo tega izraza. Pustila je vsaki državi prosto, da daje tej besedi označbo, ki se ji zdi primerna. Ta konvencija ostane odprta za podpisovanje do 31. marca 1924. Pa tudi po tem dnevu ji morejo nepodpisane države pristopiti. Izvirno besedilo konvencije, ki je bilo sestavljeno v francoskem in angleškem jeziku, se hrani v arhivih francoske vlade, ker si je namreč ta stekla posebnih zaslug za boj zoper pornografijo. Drug izvod pa se nahaja v tajništvu Društva narodov, katerega naloga je ob enem sprejemati vse ratifikacije, izjave in proš» nje za revizijo. Gotova vprašanja, ki so se obravnavala na konferenci, pa niso bila sprejeta v končno besedilo, tako n. pr. predlogi, ki jih je stavila francoska vlada ▼ vspodbudi k splavu in antikoncepcijo-nelni propagandi. Gotovi delegati so omenili, da se more ta propaganda smatrati kot nespodobna in potem itak zapade v danem slučaju členu I. konvencije, drugi delegati so pa izrazili željo, da bo napredek javnega mnenja in zakonodajstva dovolil neki dan vzeti v pretres možnost mednarodne konvencije tudi v tej zadevi. (Po poročilu Section d’Informations de la S. D. N.), .. ... ■ . —zn— • O umoru Rudolfa Habsburškega. Maria Stubel, svakinja nadvojvode Ivana Salvatorja, ki je pred tridesetimi leti izginil iz javnega življenja in pod imenom Ivan Orth živel dalje, pripoveduje v »Stunde« svoje stare spomine iz one noči, ko je bil umorjen prestolonaslednik Rudolf. Med drugim pripoveduje tudi sledeče: Bled kakor smrt je prišel domov in se sesedel na prvi naslonjač. »Odkod pridete?« ga je vprašala. »Iz dvora«, je bil kratek odgovor. »Moj Bog, kaj se vam je vendar pripetilo?« »Umorili so gal« — »Umorili? Koga so umorili?« »Rudolfa,« je zaklical kakor otrok, »zunaj mesta so ga umorili. Z malo Večero.« Ko ga je začela podrobneje izpraševati, jo je prosil, naj ga pusti, da se nekoliko umiri in pride do sape. Kmalu pa je zopet sam povzel besedo in začel pripovedovati, da je bil ravnokar pri cesarici, ki ji je povedal žalostno novico. Cesarica — je poslušala njegovo vest s herojično resignacijo. Eno uro pozneje je poklicala k sebi dr. Wider-hofra, da jo preišče, če je še možno, da rodi sina. Ko ji je ta odgovoril, da ne, bila je tedaj stara že 54 let — se if vdala v usodo. Maria Stubel ne veruje na Rudolfov samomor z ozirom na Salvatorjeve besede: Umorili so ga. Te besede Marije Stubel izpričujejo jasno, da Rudolf ni izvršil samomora, ampak ga je umoril ali stric Rudolfove ljubice Večere, da bi s tem opral sramoto, ki jo je Rudolf napravil svoji ljubici in njeni družini, ali pa se je Večera sama maščevala nad njim. IVAN ALBREHT: Žembilla- Ce bi bilo človeku vse razodeto vna-j/rej, bi moral sfcopmeti od groze; ako pa bi mu ostala prikrita docela vsa bodočnost, bi bilo spet čudno hudo zanj. Nekaterim ljudem je pač od vekomaj dano, da več vedo nego drugi. Zapisano jim je v srce tak», da poznajo moč zelišč, da zamorejo preganjati uroke in slične hude reči, Micati duhove, gledati v času naprej in nazaj in še mnogo podobnih reči. Vendar so vse to samo neznatne malenkosti, ki ne po-m eni jo mnogo več nego nič. Človek, M mu je dano kaj podobnega, je po navadi samsvoj jn £e ne meni posebno za svojo okolico. Ti ljudje so liki mladi zaljubljenci, ki nosijo silno srečo v duši in venomer trepečejo pred tujo roko, da bil je p® Porušila. Zgodi se včasih, da niti ob smrtni urj ne razodenejo skrivnosti, M so jim bile znane v življenju. Taiko mine dobrota nezavžita ih se mora zopet preliti tja, od koder je Prišla, ter Čakati, da jo rešijo skrite moči iz verig. Včasih pa se zgoda nekaj nenavad-nega, kaj takega, česar se ne bi mogel nadejati živ krst pod sdlncem. Seveda ie to silno redko — in kar more dosih-mal pomniti beseda, ki žre od ust do ust, se je to zgodilo samo enkrat. Bilo Pa je tisti čas, ko se je razodevala sveta Šembilja. Davno, davno je že tega, vendar je ni pozabila beseda in le ne bo nikoli; kajti Šembilja je govorila za vse ljudi, je pravila dobro in do, kakor ji je bilo dano in kot je vedela, da enkrat bo 2 njo je bilo taU. Šembilja je bila imenitnega kralja postranska hči. Mati niena ie bjla Ko- rošica, lepo dekle, pošteno v srcu in pametno. Kralj jo je pa počasi le premotil tako daleč, da je mogel okusiti njeno lepoto. Vzel jo je k sebi in jo je tako omrežil, da je bila po vsej priliki prava priležnica njegova. Ko je začel naraščati čas in dekle ni bilo več za tako ljubezen, kakršne si je ždel kralj, jo je pognal po svetu. Ona pa je čutila mater v sebi in ni hotela nikamor proč. Oprezovala je okrog gradu in psi in nerazsodne živali so ji nosile ostanke jedil, da se je mogla preživeti. Tisti večer, ko so jo prijele bolečine, se jo je usmilil eden izmed kraljevih hlapcev in ji je dovolil, da je prenočila v listnjaku. Ko je zaplamtclo jutro, je zajokal otrok na svet. Bila je krepka deklica, na vsem telesu zdrava in lepo razvita, samo na nogah so namesto prstov štrleli krempljasti nastavki. Mati se je razjokala spričo tega znamenja in je plakala toliko časa, da je v solzah skopala dete. Potlej ga je posušila z lasmi in ga blagoslavljala s poljubi, dokler ni umrla od same grenke žalosti in bolečin. Zjutraj jo je našel hlapec poleg spečega deteta. Vse drobno telesce otrokovo je pokrivala z lasmi in le obrazek je bil prost. Prodno pa se je kdo dotaknil čudnega para, so javili zadevo kralju. Zapeljivcu je precej prišlo na um, kako in kaj utegne biti vsa zadeva, pa je ostro zabičil vsem svojim ljudem, naj ne omenjajo niiti besede kraljici. Preoblekel se je v hlapca in je stopil v Ustnik. Ko je zagledal mrliča, ga je Presunilo tako močno, da mu je za nekaj časa čisto vzelo besedo. Nazadnje Pa sd je Je opomogel in je zavkazal, kakor je bil vajen: »Zenska je mrtva; izročite truplo zemlji, da bo imela duša pokoj! Dete s spravite in ga dajte krstiti, da bo prejelo ime. Raste naj v gradu in naj ima vse, kar gre ljudem, ki prejemajo milost iz kraljevih rok.« Komaj so dekle slišale to povelje, so začele brž živahen prepir o < '"g kako naj bo otroku ime. »Tista svetnica naj bo njena patrona, M danes praznuje svoj god!« »Res, res, otrok prinese ime v rokah. Će mu ne damo imena svetnice tistega dne, ko je bilo rojeno, ne bo sreče ž njim.« Bilo je že vsem prav in po volji, ko se je nenadoma oglasil eden izmed hlapcev: »AH pa veste, kdaj je bilo dete rojeno? Lahko včeraj, lahko danes.« Zdajci so vsi osupnili. »Je res težko; noč jo je dala — kakor zlo dejanje na svet« »Pa bi jo nazvali po materi,« je svetovala neka dekla. Vsem se je zdela misel dobra rešitev iz zadrege. Toda kdo naj pove ime materino? Dokler je živela rajna v solncu kraljevega greha, ni nihče slišal njenega imena. Bila je samo za kralja na svetu. Ko so jo pa pognali, se ni živ duh zmenil zanjo — in njeno ime je umrlo neizdano ž njo vred. Vse skrbi glede imena pa so v hipu obmolknile, ko je najbližji hlapec odstranil materine lase z otroka. Pojavile so se noge, ki zdaj niso kazale več samo krempljastih nastavkov, ampak že prav izrazite kremplje, kakršne imajo mestoma divje zveri. »Kdo bo zdaj krstil otroka?! Saj to je spak — ali pa še ka j hujšega —« »Prikrijmo to nadlogo njegovo, da še nas ne obišče kaj zlega,« je svetovala dekla, M je bila najstarejša med vsemi in le poznala že marsikaj na svetu, Po tem nasvetu je služinčad res zamolčala otrokovo posebnost. Mater so pokopali po beraško in brez slovesnosti, otroka pa so nazvali Šembiljo. Kralju se je zdelo ime sicer čudno, vendar ni branil, ker se je bal, da ne bi vzbudil kakevn suma pri ženi. »Za naj;' ' o je dobro in za rejenko še celo prelepo,« je rekla kraljica, ki je rada kazala svojo moč in veljavnost — in kralj ni zinil besede zor- to. Še po tem ni vprašal nikoli, kdr ; pravzaprav dal otroku ime. Tako je torej prišlo, da je imela Šembilja, kraljeva postranska hči, tako ime, kakršnega ni med svetniki. — Otrok je dobil služabnico, kakor jih imajo otroci imenitnih ljudi, in ie rastel od dne do dne. Bilo ga je samo zdravje in moč. Ko je imela Šembilja deset let; je bila že deklica, lepša in krepkejša nego so sicer dekleta pri osemnajstih. Skrivnost svojih krempljev pa je čuvala kakor devica svoj čar... Z dekletom je rastlo šušljanje in govorice, ki so segale vedno bliže kraljeve dvojice. Šembilja' sama, ki je bila nenavadno modra, je že zdavnaj vedela, kako je ž njo, in je zaprisegla kralju maščevanje. Nosila je vedno koroško nošo, da bi s tem vzbujala zavest krivde v očetu, le krilo je bilo nenavadno dolgo: zadaj se je vleklo po tleh, spredaj pa se ji je mehurjasto gubalo krog nog in je prikrivalo njeno skrivnost. Ko je dopolnila Šembilja štirinajst let; je bila za las taka, kakor kraljeva mladostna podoba. Govorice so zadobivale vedno zbadljivejšo obliko in so naposled prišle kraljici sami na uho. Kakor je pogledala dekle, je bila prepričam o njihovi resničnosti in je odločno zahtevala, da izgine z dvora kra-i Ijevega greha sa4 Tako je torej prišlo, kakor je moralo priti. Šembilja je odšla križemsvet, a vendar ne praznih rok. Ko ie odhajala, je nesla culico s seboj in kralj je že hotel poslati za njo, ker je M radoveden, kaj si je vzela njegova po« stranska hči za spomin. Ali kraljica j« bila preveč vesela, ko je bila zdaj ta reč pri kraju, in se ji je za malo zdelo, da bi kralj koga pošiljal za takšno de« Mino. »Kar pusti,« je rekla kralju — »kar more nesti taka punčara, naj le nese!« Šembilja pa je šla s svojim malim č vorom na Koroško. Bila je čudno lepa in vrhu tega še tako domače oblečena, da je bila ljuba povsod, kamorkoli je Prišla. Ko se je kralj kasneje zapletel v vojno in je hotel pogledati v tisto knjigo, kjer imajo kralji zapisane prihodnje reči, je bil ves iz sebe; kajti knjige ni bilo nikjer. IzguM je vojsko in zemlje in je preminul tako, da so mu komaj vrane krakale smrtno pesem. Knjigo njegovo im je bila odnesla Šembilja, kraljeva postranska hči, da bi izpolnila prisego maščevanja. Hodila je iz kraja v kraj in je vse razodela in pojasnila ljudem, kar ji je bilo damo. Nobene reči ni prikrivala in ničesar ni ohranila zase^ Tisti, ki so slišali njene besede, so jih sporočili dalje — in razodetje je rasti» Sz roda v rod. Ko je potekel Šembilji čas, je ni bilo več, a smrti njene ni videlo nobeno človeško oko. Med svetnike ni zapisana in nikjer m njenega imena. Le y srcih človeških živi in se predrami vselej takrat, kadar začno zoreti prorokovan ja. Tedai pa je svetejša od svetnikov in ji tudi nihče ne reče drugače nego — sveta Šembil'- France Veber: Filozofija in problem svetovnega dualizma. Še nedoslednejša pa so Wwidtova izvajanja, tiKajoča se njegovih dvojnih vidikov psihološkega, ozir. naravoslovnega raziskovanja. Ce raziskale naravoslovje iste predmete kakor psihologija s to edino razliko, da jih jemlje kot nezavisne od subjekta, psihologija pa tako, kot jih subjekt neposredno dojema, tedaj sloni vendar Wundtovo lastno pojmovanje na legalnem značaju pojma »subjekt«, brez katerega bi bilo uprav njegovo razlikovanje med dvojnim vidikom naravoslovnega ia psihološkega raziskovanja naravnost nesmiselno. Neglede na to, da Wundt sam ne ve nič povedati o oni zavisnosti aU nezavisnosti od subjekta sami, sl nasprotuje sam že s tem, da govori o goli metodični razliki med psihologijo in naravoslovjem, v isti sapi pa zahteva legalnost pojma, ki po njegovem lastnem mnenju ni njkak naravosloven pojem, legalen značaj — subjekta. Prav tako greši že formalno Wundt tam, Kler govori o isti celokupni »izkušnji«, ki naj jo raziskuje naravoslovje s posrednega, psihologija pa z neposrednega vidika. Naravoslovje je pač navezano na Izkušnjo, ki pa ni predmet, temveč samo sredstvo naravoslovnega raziskovanja. Takisto je tudi psihologija v prvi vrsti navezana na izkušnjo, ki je v toliko tudi tu samo sredstvo psihološkega dela. Izkušnja namreč ni nič drugega nego posebno spoznavno sredstvo, izkušnja sama je le p o s e b -n a v r s t a spoznavanja samega, ki ga nikakor ne smemo zamenjati z njegovim objektom, t j. s tem, kaj nam to spoznavanje nudi. Izkušnja torej je pač posebno spoznavno sredstvo, tipično kakor za naravoslovje tako za psihologijo, ki ga pa uprav po tem njegovem svojstvu ne sme-jjno zamenjati ne z objektom naravoslovja ne z objektom psihologije. Torej je Wundtovo naziranje tudi na tej glavni točki zopet že formalno na-jpačno, ker zamenjava na nedopusten način sred-Itvo spoznavanja z njegovim objektom. Mesto da govorimo po Wundtu o razliki med neposredno in posredno izkušnjo, moramo vprašati, kaj nam nudi prva (psihološka), kaj druga (naravoslovna). iWundt pa postopa tako kakor oni, ki bi, ko vidi, !da opazuje neka oseba z daljnogledom zvezdnato nebo, druga pa neko oddaljeno pokrajino, samo iz .tega razloga, ker se obe osebi poslužujeta daljno-jdeda, obenem trdil, da opazujeta — isti pojav. Wundt hoče končno, kakor smo slišali, s svojim pojmovanjem izločiti iz psihologije vsako metafiziko, pa vendar v isti sapi trdi, da med fizičnim in duševnim svetom ni nikake realno-bitne razlike, /temveč da gre tu realno za pojave iste vrste. To pa se nič drugega ne pravi nego izrecno zavzemati ^tališče monističnega svetovnega naziranja, torej stališče posebne in zopet — metafizične hipoteze. Ker pa izvaja tudi Wundt iz neposrednosti bsihološke izkušnje nedvomno realnost duševnosti, Id je torej i po njegovem mnenju edina realnost, fazen katere ne smemo govoriti še o kaki drugi, p. pr. o kakem istinitem ter transcendentnem »vna-injem svetu«, je postal Wundt sam izrecen s p i r i -tu a list, torej zastopnik posebne metafizične |eorije> ki se glede svoje »metafizičnosti« prav nič Be razlikuje od metafizične teorije svetovnega dualizma. Dočim torej je Wundt s svojim nazorom 0 razmerju med duševnimi in neduševnimi pojavi Botel izločiti iz psihologije vsako metafiziko, je infektivno dosegel samo toliko, da je padel iz ene teetafizike — v drugo. Ce so torej Wundtove misli že iz formalnih razlogov kaj malo verjetne, nam treba samo še pdločiti tudi stvarno vprašanje, ali obstoji med predmetom psihologije in naravoslovja kaka razlika 011 ne; s to odločitvijo pa bo že odločeno tudi naše glavno, izhodno vprašanje, ali je duševnost po-ftebna In samonikla realnost ali ue. II. Naravoslovje se bavi vsekako s fizičnimi pojavi, psihologija pa s tako zvanim doživljanjem in ysem tem, kar stoji s slednjim v več ali manj meritorni zvezi. Torej je glavna naloga cele te študije ta, da odločimo vprašanje, ali vlada med fizičnimi pojavi in med našimi doživljanji kaka razlika in kolika je ta razlika. Naša doživljanja so prvič pojavi, ki izključujejo y danem slučaju vsak dvom o svoji istiniti realnosti. Ko se zavedamo kakega lastnega trenutnega doživljanja (zobobola, veselja, prepričanja, 'dvoma itd.), vsekako enostavno več ne moremo dvomiti, da ono doživljanje tudi v istini imamo. Tu niti ne pride v poštev eventualnost kakega »namišljenega« doživljanja, ker se doživljanja, ki bi ga v istini ne imeli, tudi ne moremo neposredno zavedati. Nikakor pa ne velja vse to za noben fizičen pojav, za kar govore že najrazličnejše »halucinacije«, s katerimi tudi v navadnem pomenu besede »gledamo«, »slišimo«, »otipamo« itd. fizične pojave, ki pa jih v istini ni, dočim o istinitosti teh' halucinacij samih zopet ne more dvomiti oni, ki se jih neposredno zaveda. Sicer pa spada sem tudi znani boj med svetovnim dualizmom, ki priznava poleg duševnosti še eksistenco fizičnega sveta, in svetovnim spiritualizmom, ki priznava edino duševnost kot istinito realnost: Ta boj bi bil vnaprej izključen, ako bi fteičnim pojavom vsaj v ugodnem slučaju pripadala ista nedvomna realnost, ki je ne moremo odrekati duševnosti, ko se slednje neposredno zavedamo. Med fizičnimi in duševnimi pojavi torej ugotavljam prvič to razliko, da so fizični pojavi samo več ali manj verjetne, duševni pa nedvomno istinite realnosti. To razliko med fizlčno-neduševnim in duševnim svetom imenujmo razil k o v r e a 1 n o s t i. O vsakem fizičnem pojavu velja dalje, da našemu zaznavajočemu pogledu ni neposredno dan, temveč samo tako, da stopa med njega in med naše zaznavanje v vsakem slučaju še drug doživljaj, brez katerega bi bilo vsako zaznavanje kakršnegakoli fizičnega pojava vnaprej izključeno. Ako naj zaznam kamen pred seboj, zvezdo na nebu, tudi testno telo itd., moram predvsem doživeti tako ali drugačno predstavo teh pojavov. Brez takega, med zaznavanjem fizičnih pojavov in njimi samimi ležečega našega predstavljanja bi bilo z naše strani popolnoma nemožno vsako zaznavanje slednjih. Vsaj v najboljšem slučaju pa to nikakor ne velja tudi o našem doživljanju. Ko se neposredno zavedamo kakega trenutnega lastnega doživljanja, n. pr. trenutnega lastnega veselja, zaznavamo to svoje veselje popolnoma neposredno ter nima v tem slučaju nikakega smisla reči, da stoji med našim zavedanjem pristojnega trenutnega lastnega doživljanja in med na ta način zaznanim lastnim doživljanjem samim še kako drugo doživljanje, preko katerega edinega naj bi bilo naše zavedanje onega doživljanja šele omogočeno. Seveda velja to tudi o doživljanju samo v najboljšem slučaju, namreč uprav v slučaju tako zvanega neposrednega zavedanja ali »notranjega zaznavanja« onega doživljanja, vendar pa izključno samo o doživljanju ter o nobenem fizičnem pojavu. Med fizičnimi in duševnimi pojavi torej ugotavljam drugič to razliko, da so prvi že načelno samo posredno, slednji pa vsaj v ugodnem slučaju lahko tudi popolnoma neposredno dani. To razliko imenujmo razliko vdanosti O doživljanjih velja dalje, da se vsakdo lahko neposredno zaveda samo lastnega, a nikakega tujega doživljanja. Pravimo sicer, da se lahko n. pr. veselje ali žalost »bere« tudi s tujega obraza, kar pa je le metaforičen izraz za drugačno dojemanje onega tujega doživljanja, ki ga ne smemo zamenjati z lastnim zavedanjem slednjega. V takem primeru ugotavljamo namreč kvečemu izvestne fizične pojave (poteze, sence, kretnje na tujem telesu itd.), iz katerih potem samo n. pr. sklepamo tudi na pristojno tuje doživljanje. O doživljanjih torej vsekako velja, da jih lahko na orisani najboljši način, t j. popolnoma neposredno dojema samo oni, ki mu v istini pripadajo. Ne velja pa to za fizične pojave, ki so z vsemi ostalimi neduševnimi vred taki, da jih lahko tudi na oni najboljši način, ki je pri njih sploh mogoč, dojema poljubno število oseb. (Mizo pred menoj lahko opazuje na isti najboljši način, ki je (a sploh mogoč, in to sočasno kakršenkoli subjekt ter vsaj načelno ne gre reči, da bi mogla to storiti — samo ena oseba.) Dočim torej so doživljanja take realnosti, ki jih more na najboljši način, ki je tu mogoč, namreč v smislu neposrednega dojemanja zaznati izključno le subjekt, ki mu ta doživljanja samemu v istini pripadajo, velja za vse fizične pojave dvoje: Pri njih je prvič ta način najboljšega dojemanja vnaprej izključen in se drugič lahko vrši vsaj ono najboljše dojemanje, ki ga dopuščajo ti pojavi, vsaj načelno tudi s strani najrazličnejših subjektov. To razliko med fizičnim in duševnim svetom imenujmo razliko v dojetnosti. O doživljanjih kakor sploh’ o vsej duševnosti velja dalje, da ji gredo lastnosti, ki bi jih zaman iskali na kakršnemkoli, istinitem ali neistinitem fizičnem pojavu. Stroj pred menoj, ki in kakor si ga predstavljam, je pač n. pr. oglat, barvan, trd, na raznih mestih svetel, tehta toliko in toliko kg itd.: je pa tudi moje gledanje tega stroja — oglato, barvano, trdo, svetlo itd.? Sicer pa sem vse to mogel omeniti že v drugem odlomku prejšnje študije, ko sem razpravljal o načelni psihološki trans-cendentnosti vseh neduševnih pojavov. Ker velja vse tu in tam rečeno ne samo napram predstavljanju, temveč tudi napram vsemu ostalemu doživljanju, smem sklepati: Fizičen svet se brez ozira na svojo istinitost ali neistinitost razlikuje od duševnega tudi v tem, da pripadajo obema popolnoma različne lastnosti, da je vse fizično n. pr. prostornega značaja, barvano, ima to in to temperaturo, trdoto, okus, prostorno obliko itd., dočim bi na kakršnemkoli doživljanju popolnoma zaman iskali karšnekoli prostornosti, barvanosti, temperature itd. Predvsem pa je reči, da je vse fizično prostornega, vse duševno pa neprostornega značaja. To razliko med obema svetoma imenujmo razliko v lastnostih. O vsakem doživljanju velja dalje, da je po lastni naravi naperjeno na nekaj drugega kot na svoj objekt ali predmet: Tako je gledanje mize gledanje nečesa, namreč mize, ki sama ni gledanje, tako je občutenje temperature zopet občutenje nečesa, kar ni ono občutenje samo, tako je sploh vsaka predstava po lastni naravi neobhodno predstava nečesa drugega ter ni in ne more biti predstavljanja, ki bi ne bilo predstavljanje nečesa drugega. Isto velja tudi o vsem ostalem doživljanju, n. pr. tudi o vseh naših mislih, čustvih in stremljenjih. Tudi kadar mislimo, se veselimo ali žalostimo, stremimo ali zavračamo, mislimo vselej nekaj, kar ni ona naša misel sama, se veselimo ali žalostimo vselej spričo nečesa, kar ni ono veselje In ona žalost naša sama, stremimo vselej po nečem in zavračamo vselej nekaj drugega, kar ni ono naše stremljenje in zavračanje samo. Vsako doživljanje torej ima po lastni naravi brez ozira na čas, v katerem nastopa, in brez ozira na vse ostale trenutne empirične okoliščine neobhodno nekaj drugega za svoj objekt ali p r e d -m e t. V okviru vsega fizičnega vesoljstva pa bi popolnoma zaman iskali kakršnekoli take naperjenosti. Poedin fizičen pojav je samo n. pr. »poleg drugega«, »nad drugim«, »v drugem«, »pod drugim«, »pred drugim«, »za drugim«, je od drugega različen ali pa mu več ali manj podoben, od njega povzročen ali pa mu je sam vzrok itd.; popolnoma zaman pa bi tu Iskali razmerja, ki bi vsaj približno sličilo onemu razmerju med dvema pojavoma, ki sem ga gori ugotovil med kakršnimkoli doživljanjem in njegovim objektom. Torej lahko tudi s te strani govorim o nepremakljivi razliki med fizičnim in duševnim, javljajoči se v tem, da so vsa doživljanja »naperjene«, vsi fizični pojavi pa že načelno nenaperjene realnosti. To razliko imenujmo razliko v naperjenosti. Iz te razlike sledi samoobsebi še sledeča, šesta razlika med duševnim in neduševnim svetom: Ker je vsako doživljanje, kakor smo videli, po lastni naravi naperjeno na nekaj drugega, kar ni samo in kar je končno sploh neduševnega značaja, lahko govorim še o neki zanimivi odvisnosti vsega doživljanja od neduševnih pojavov. Ker je namreč n. pr. vsaka predstava po lastni naravi vedno predstava nečesa- Kar ni ona sama, n. pf. uprav predstava mize, je jasno, da bi se morala ta predstva i same razbliniti v prazen nič, kakor hitro bi se razblinil v prazen nič njen neobhoden objekt, n. pr. miza. Isto velja seveda tudi o vseh drugih doživljanjih napram njihovim objektom, nikakor pa ne o teh objektih ali predmetih samih napram duševnosti, zato ne, ker slednji, kakor že vemo, sami niso orisanega naperjenega značaja. Torej pa lahko v istini govorim o načelni in enostranski odvisnosti duševnosti od neduševnosti, pri čemer je samo pomniti, da je ta odvisnost brezčasno — logičnega, ne pa n. pr. časovno-vzročnega ali kakega drugačnega zgolj empiričnega značaja. Saj je tudi n. pr. predstava »zlate gore«, »steklenega gradu«, »zaklada v Bogatinu« prav tako načelno zavisna od slednjih pojavov, dasi slednjih v istini ni in dasi torej slednji tudi ne morejo nastopati kot nikaki vzroki ter kot nikaki učinki. Odvisnost duševnega od neduševnega, o kateri govorim tu, pove torej samo toliko, da bi vse doživljanje brez ozira na svojo istinitost ali neistinitost neobhodno izgubilo tudi lastno naravo, biti namreč tudi nekaj in ne prazen nič, ako bi vse neduševno zopet brez ozira na svojo istinitost ali neistinitost izgubilo lastno naravo, biti namreč tudi nekaj in ne le prazen nič. V tem in samo v tem smislu torej ugotavljam tole razliko med duševnim in neduševnim svetom: Dočim je duševnost brezčasno odvisna od neduševnosti so vsi fizični ter sploh vsi neduševni pojavi v tem smislu od duševnosti popolnoma neodvisni. To razliko imenujmo razliko v odvisnosti O vsem doživljanju velja končno, da je vselej obenem doživljanje nekoga, ki zopet ni ono doživljanje samo, temveč to doživljanje le »ima«, »doživlja«. Vsaka predstava je neobhodno predstava nekoga, ki jo doživlja, vsaka misel misel nekoga, ki uprav misli, vsako veselje in vsaka žalost, vsako stremljenje in vsako zavračanje je zopet neobhodno vselej veselje, žalost, stremljenje, zavračanje nekoga, ki se veseli ali žalosti, stremi ali zavrača. Kakor sem gori moral reči, da ni doživljanja, ki bi ne bilo obenem naperjeno na nekaj drugega kot na svoj objekt, tako tudi ni doživ-lajnja, ki bi ne bilo obenem doživljanje nekoga kot pristojnega subjekt a.' Vsako doživljanje je v tem smislu obligatorično določeno po svojem pripadanju k pristojnemu subjektu in ni uspešne analize doživljanja, ki bi ne upoštevala te njegove določenosti. V okviru vsega fizičnega, sploh neduševnega pa bi zopet popolnoma zaman iskali take konstitutivne določenosti po pripadanju k nekemu »subjektu«. Saj spada prav sem pri priliki že omenjeno dejstvo, da je pričelo uprav znanstveno raziskovanje vnanje prirode uspešno napredovati šele tedaj, ko je človek dobil pogum, da je iz vnanje prirode same eliminiral vse »demone« in »vile«, »bogove« in »boginje«, sploh vse »duhove« ter začel motriti vse neduševno vesoljstvo brez vsake realne primesi kakršnihkoli subjektivnih činiteljev. Psihologija kot veda o našem doživljanju pa bi obratno zašla takoj na kriva pota, ako bi pri analizi svojega predmeta ne upoštevala obenem njegove konstitutivne določenosti po pripadanju k pristojnim subjektom. Dočim torej spada načelna eliminacija subjekta k temeljnim postulatom vsakega znanstvenega naravoslovno-matematičnega raziskovanja, tvori uprav obligatorično soupoštevanje subjekta temeljen postulat vsakega znanstvenega psiholo-ško-filozofskega razmotrivanja. To pa vrže zopet jasno luč na isto temeljno razliko tudi med objekti teh ved, javljajočo se v tem, da je vse doživljanje po lastni naravi vedno doživljanje pristojnih subjektov in v tem smislu realno-subjektivno, dočim je vse fizično in sploh vse neduševno vesoljstvo v istem smislu že načelno asubjektivnega značaja. To razliko imenujmo razliko v subjektivnosti. Zanimivo je, da lahko trčimo še na eno temeljno razliko med duševnim in neduševnim svetom, ako ne motrimo n. pr. fizičnih pojavov in doživljanj ter pristojnih subjektov samih, temveč z vidika njihovih prikladnih sposobnosti ali dispozicij. Tudi te sposobnosti ali dispozicije same se namreč temeljno razlikujejo, v kolikor naj pripadajo subjektom ali pa le kakim fizičnim rečem. O vsaki dispoziciji kakega subjekta je namreč že davno znano, da lahko raste in pada, se veča in manjša, pri čemer je to večanje in padanje na zakonit način odvisno samo od večjega ali manjšega ponavljanja pristojnih doživljanj. Cim večkrat uživa kdo alkohol, čim večkrat kdo krade, čim večkrat se kdo faktično razjezi, čim večkrat kdo teoretično razmišljuje itd., tem večja postaja tudi njegova dispozicija za uživanje alkohola, za tatvino, za jezo, za teoretično razmišljanje itd. in narobe. Seveda ima tudi to povečavanje in zmanjševanje dispozicije, kakor znano, pri tem subjektu te, pri drugem druge meje in ne gre v nobenem slučaju preko izvestne višine, temveč nekaj časa na tej višini ostaja, potem pa lahko zopet poljubno pada, brez ozira na nadaljno ponavljanje pristojnega doživljanja. V gotovih mejah pa velja ta pojav večanja ali manjšanja dispozicije na podlagi pogostejšega ali redkejšega nastopanja pristojnih doživljanj tako nedvomno, da nastopa že davno kot poseben psihološki zakon, kot zakon tako zvane vaje. Ta stran vsake duševne dispozicije pa nam zopet odpre globoko razliko med duševnim in ne-duševnirn svetom. Sicer lahko v nekem širšem smislu tudi pri fizičnih rečeh govorimo o pristojnih njihovih fizičnih dispozicijah. V kolikor pada kamen pod izvestnimi pogoji na tla, v kolikor se z mlatil-nim strojem lahko mlati pšenica, v kolikor sneg na solncu kopni itd., v toliko lahko tudi kamenu pripisujemo dispozicijo padanja na tla, stroju dispozicijo mlatenja pšenice, snegu dispozicijo kopnen ja na solncu itd. Toda pri vseh teh »dispozicijah«, ki jih morda res lahko pripisujemo tudi fizičnim rečem, bi popolnoma zaman iskali one strani, ki smo jo našli gori pri duševnih dispozicijah in ki meri na orisano zakonito večanje ali manjšanje slednjih: Naj pade kamen še tolikrat na zemljo, samo radi tega ne postane njegova dispozicija za to padanje nič večja in nič manjša. Naj omlati stroj še toliko pšenice, samo radi tega ne postane njegova dispozicija za mlatenje pšenice nič večja in nič manjša. In naj skopni sneg še tolikrat na solncu, samo radi tega ne postane njegova dispozicija za kopnjenje nič večja in nič manjša. ugovor, povzet iz različnih paralelnifi prikazni, n. pr. na polju fizične prožnosti (gosli igrajo tem bolje, čim večkrat jih umetnik uporablja, jeklena prečnica prenese tem več teže, čim bolj polagoma na njo nakladaš itd.) ne velja, ker gre tudi tu samo za mehaničen nastop tako zvanih »zaostalih učinkov«, ki se ne smejo zamejati z nobeno »vajo« v strogem pomenu besede: Qosli, ki jih večkrat uporabljaš, sicer lepše done, a se ne da reči, da bi se bile tega donenja »navadile« ter da bi vzporedno s tem imele tudi tendenco za proizvajanje onih glasov, dočim velja o vsakem subjektu, da mu na podlagi opetovanega ponavljanja pristojnih doživljanj ipso facto pripade hkrati sorazmerna večja ali manjša tendenca za lažje in uspešnejše dobavljanje onega doživljanja. Z drugimi besedami torej lahko to osmo in tudi načelno razliko med duševnim in neduševnim svetom izrazim takole: Vsi subjekti in samo vsi subjekti so podvrženi zakonu vaje ter se vzporedno s tem vsa doživljanja in samo vsa doživljanja razvijajo v smislu tega zakona, dočim stoji vsa vnanja priroda naravnost načelno izven tega zakon. To razliko imenujmo razliko v razvojnosti — Morda bi kaka poedina izmed vseh navedenih razlik, ki torej vladajo po mojem mnenju med duševnim in neduševnim svetom, zase ne zadoščala za polno veljavnost moje teze, da se duševnost tudi realno-bitno razlikuje od neduševnosti. Ako pa vzamemo vse navedene razlike skupaj in jih v celoti uporabimo za odločitev slednjega vprašanja, tedaj pač o oni realno-bitni razliki vsaj po mojem prepričanju ne more biti nikakega dvoma in torej ugotavljam ponovno med duševnim in neduševnim sledeče razlike: Razliko v realnosti, v danosti, v dojetnosti v lastnostih, v naperjenosti, v odvisnosti v subjektivnosti in v razvojnosti. Ker zavzema v okviru celokupne duševnosti najizrazitejše in naj-očividnejše mesto uprav vse doživljanje, preko katerega gre isti duševen značaj tudi pristojnim subjektom ter doživljajskim dispozicijam, je zdaj tem važnejše, da lahko podam v smislu omenjenih razlik med duševnostjo in neduševnostjo tole strogo definicijo doživljanja, ki ne dopušča nobene realne zamenjave slednjega z nobenim fizičnim in sploh z nobenim neduševnim pojavom: Doživljanje je posebna in samonikla realnost, ki se razlikuje od vseh fizičnih kakor sploh od vseh neduševnih pojavov v tem, da je glede svoje eksistence v danem slučaju načelno nedvomna, da nam je le ona vsaj v ugodnem slučaju lahko popolnoma neposredno dana, da lahko na najboljši način (ki je pri neduševnih pojavih sploh izključen) dojemamo samo lastno doživljanje ter samo preko njega tudi tuje, da je realnost, ki je po lastni naravi vedno in nujno naperjena na nekaj drugega kot na svoj objekt, da je po lastni naravi in torej v smislu logične brezčasnosti odvisna od teh svojih objektov brez ozira na njih istinitost ali neistinitost, da ji pripadajo lastnosti, ki bi jih zaman iskali na kakršnemkoli fizičnem pojavu, pred vsem pa, da je v nasprotju z vsem fizičnim načelno neprostornega značaja, da je po lastni naravi vselej določena po pripadanju k pristojnemu subjektu in da se končne razvija v smislu zakona vaje. Ta definicija doživljanja torej naj zadošča za prepričanje, da nikakor ne gre, na tako enostaven način, kakor smo ga v prvem odlomku te študije našli pri Wundtu, negirati vsako razliko med predmetom psihologije in naravoslovja, t. j. med duševnim in neduševnim vesoljstvom. Torej pa se lahko zdaj vrnemo k izhodnemu vprašanju cele te študije, k vprašanju, ali velja še danes dualistično pojmovanje vsega realnega vesoljstva ter ali Ima to tudi kak pomen za psihologijo posebej in filozofijo sploh. V tem smislu pa ugotavljam končno tele izsledke pričujoče študije: V okviru vsega nam znanega realnega vesoljstva moramo v istini razlikovati med dvema svetoma, med neduševno-fizičnimi in med duševno-psihičnimi pojavi, ki tudi glede ostale svoje bujno-pestrosti lahko brez zadržka drug z drugim tekmujejo. Iz tega sledi samoobsebi, da razpadejo tudi vse vede, ki se pečajo z realnimi pojavi v dve veliki skupini izmed katerih se peča prva uprav z vnanjo prirodo, druga pa s celokupno duševnostjo. Ta postulat pa nima zdaj nikakega opravka s kakimi zgolj metodičnimi interesi in vidiki temveč je globoko zasidran v predmetu znanosti prve in druge skupine samem. Ta postulat torej bi ostal tudi tedaj popolnoma ohranjen, ako bi v istini pri vedah, ki naj se pečajo z vnanjo prirodo ter sploh z neduševnimi pojavi nahajali druge metode nego pri onih, ki raziskujejo celokupno duševnost. Lahko pa je pokazati, da niti slednje ne velja ter da nahajamo vsaj načelno iste glavne metode, ki se jiH poslužujejo vse naravoslovne discipline, tudi y okviru duhovnih ved. Mislim tu predvsem na znano razliko med empirično-induktivno in neemplrlč* no-deduktivno metodo in navajam z ozirom na naravoslovno vedoslovno skupino za vzgled la razliko med fiziko in matematiko, Izmed katerih je prva empirično-induktivnega, druga pa neempl* rično-deduktivnega značaja, to pa vsaj po svoji ideji, t. j. v toliko, v kolikor se ne oziramo same na historičen razvoj prve ali druge izmed njiju, Na isto razliko v metodi pa trčimo kaj hitro tudi v okviru duhovno-filozofskih disciplin in mi je v tem pogledu zopet samo primeroma treba opozoriti la na sem spadajočo razliko recimo med empirično in morda celo eksperimentalno psihologijo in pa med — logiko, izmed katerih je zopet prva empirično-induktivnega, slednja pa neempirično-deduk-tivnega značaja. Celo v oleviru psihologije same W lahko navedel dve smeri, Izmed katerih raziskuje prva celokupno duševnost z empirično-induktivnega, druga pa z neempirično-deduktivnega stališča. Saj kaže uprav v metodičnem pogledu moderna »eksperimentalna psihologija« napram duševnosti podobno razmerje .kot empirično naravoslovje napram neduševnosti, moderna »analitična psihologija« napram duševnosti zopet podobno kot matematika napram neduševnim pojavom. In vendar eksperimentalna psihologija sama ni naravoslovje, analitična psihologija sama ni matematika, kar bi bilo nemožno, ako bi se vse te in podobne vede druga od druge temeljno ne razlikovale 5« po svojem objektu ali predmetu.' 1 j^iiltega ^lufraullggi Ilew» 221 i 1921« Gospodarska politika. Hakal o problemu Jadralske žeSe^nice. Pred kratkim je izdalo prometno ministrstvo nalog direkciji za zgradbo novih železnic, naj izvrši vse predpriprave za zgradnjo ozkotirne železnice (Beograd—Obrenovac, Ta vest sicer na 'prvi pogled nima nobenega večjega pomena, toda če upoštevamo, da so že odstranjene glavne ovire za direktno zvezo Srbije z Bosno (Užice—Vardište) in da imajo Užice ozkotirno zvezo z Obrenovcem preko Čačka in Gornjega Milanoivca ne pomeni ta sklep prom. miru nič manj, kot direktno ozkotirno zvezo Beograda z morjem. Sedaj pa nastane vprašanje, koliko ima ta projekt dobrega na sebi in katere so njegove slabe strani. Akoravno ima naša država čez 500 km dolgo obal, vendar do danes še nim» pravega izhodišča na morje. Interno sicer Sušak — brez luke, imamo Bakar — brez zveze med postajo pristaniščem imamo Split — brez zveze z zaledjem, imamo več pristanišč, ki ležijo ob ozkotirni bosanski železnici, imamo celo svobodno cono y Solunu, manjka nam pa veliko moderno pristanišče, od kodier bi tekle direktne normalne proge v vse pokrajine naše kraljevine. Sicer kaže, da bo v doglednem času izgotovljena železnica med Gračacem in Kninom, toda to nir kakor ne more zadostovati. Imamo dosti projektov za vse mogoče ureditve tega vprašanja, toda vsi so ali nedostatni ali predragi Ker za nas ugodne rešitve glede Ba-roša najbrže ne bo, se je pojavil pro-;jekt, zgraditi v neposredni bližini, v Sušaku samem, novo pristanišče. Toda pravega pomena oima, ker je teren neugoden In so stroški velikanski Da bi 'Kh nosila država, je malo verjetno, ker •o previsoki in bi služio pristanišče le nekaterim pokrajinam, predvsem Sloveniji in zahodni Hrvatski, medtem ko ima n. pr. Srbija dosti priMadnejši iz-bod v Solun in nai Egejsko morje. ** Isti razlog velja tudi glede Bakra; ■Jam imamo sicer naravno pristanišče — Bakarski zaliv — toda slabo urejeno hi bi bilo potreba za modernizacijo mnogo investirati. Kar je pa glavna ovira razvoju Bakra*, je njegova nesrečna lega; Krog in krog obdan od vi-soicih hribov, je nemogoča vsaka navadna direktna zveza z železnico Za-SSreb—Sušak. Pojavil se je sicer že pro-' jefct za zgradbo neke vrste žične želez-“ice, ki ga mislijo uresničiti s pomočjo angleškega kapitala, toda tudi to se ne bo prav rentiraio, ker je izpeljava jako draga in tudi pristanišče samo je jako omejeno. * Vsekakor boljše stališče ima Split (še boljšega hi imel skoro Šibenik), posebno ko ne bb več dolgo, ko bo vozil prvi vlak Zagreb—Split; tukaj bo šel ves prekmorski promet iz zapadnih pokrajin Jugoslavije, predvsem iz Slove-za kar pa bo treba še zgraditi kratko zvezo med Kočevjem In Vrbo-skom. Ne moremo p» zahtevati, da bi poslala Srbija svoje izvozne produkte preko Karlovca v Spit Zato je treba misliti na boljšo zvezo med Beogradom in jadransko obalo; ker, kakor vse kaže, bb le polagoma postal Split središče naše izvozne trgovine. Takoj pa nastane vprašanje, kako doseči najboljšo zvezo sev. Srbije s Splitom. Da ne bo rtič s tisto velikopotezno Jadransko železnico, o kateri se je pred dvemi leti toliko govorilo ih pisalo, glede tega Smo si že zdavnaj vsi na jasnem. Treba bo misliti na direktno železnico iz Beograda v Split Z ozirom na priprave za zvezo severne Srbije oz. Beograda z bosanskimi železnicami, katere sem že spočetka ometA nastane takoj sledeče vprašamle,: Če imamo zvezo Beograda * Bosno, ali je potem še težka zveza Beograda s Splitom, posebno ko obstoja tudi Se proga Spilit—Sinj. Zvezati Sini z Buwdnom all kako hercegoviin-sfco postajo ne more biti nskaira težko- in če bi se naše gradbene oblasti tttalo požutile, b| mogl ilmeti že tekom ® db 3 let direktno zvezo Splita z Beogradom in sev. Srbijo. Toda ta sicer jako lep načrt ima en ^elik nedostatek: železnica je ozkotirna ® je tako onemogočen direktni promet ^ krajem ob tej progi, ne pa drugim Ookrajfeam n. pr. južni Srbiji al Voj-Tukaj pa stopi v ospredje drugi o katerem se je, če &e no mp. ‘«n razpravljalo še za časa Avstrije: Zgradba ozkotirnih železnic v normah ne> kar pa ni niti tak» težko; treba Je, razen nekaj izjemnih slučajev, kjer glavno besedo gradbena tehnika^ jenjati le pragove in tračnice, vsaj “^Pi. mostovi to predori večinoma le stanejo. Priznam, da je težko najti tu pravilen re5itve nastalih problemov, kajti daviti v medsebojen sklad železniška ^mrezja, ki so pripadala pred vojno BrihnH0 ten:. gl®j £1anek »Bakar — naše šestim pokrajinam in so težila na naj-manj 6 centrov, ni lahka stvar. Toda, če bodo merodajni faktorji v tem pogledu kazali potrebno zanimanje in se jim bo to posrečilo spretno premagati, oziroma izogniti se nastalim oviram in težkočam, ne bo več daleč čas popolne sanacije naših prometnih razmer, za kar nuditi pomoč onim, ki so zato po-Micami, te dolžnost vsakega državljana. Hprašani® Bssozesn-skega kapitala. To vprašanje je za naš gospodarski napredek eno izmed najaktualnejših. Radi prevelike sentimentalnosti in pa radi škodljivega hipemacijonalizma pa stol ravno, za nas tako velevažno vprašanj^ preveč v ozadju. Posebno aktualno je postalo sedaj, ko vlada v državi občutno pomanjkanje denarja. Ne bom se tu spuščal v raz-motrivanja, ali bi bilo upravičeno pri nas povečanje števila novčanic ali ne, ker se je o tem vprašanju toliko govorilo in pisalo, da še sedaj ni — jasno. Prav gotovo da ni. Nekateri teoretiki, priznani strokovnjaki, in istotaki izkušeni praktiki so dokazali, da je pri nas povečanje števila novčanic potrebno. Nasprotno pa imamo ravno take strokovnjake, ki to na vsak način odsvetujejo. Naj bo stvar tako ali tako, go-, tovo je*, d|a Je dobi dinar, odkar je prepreči sedanji finančni minister dr. Stojadtoovič inflacijsko politiko, stalno tendenco izboljševanja. Ta tendenca pa nikakor še ni tako močna, da bi dinar ne mogel nazadovati, če bi nastopile v finančiu politiki kate izpremembe. Sicer pa je šel in gre povojni razvoj, kljub vtn pravilnosti in častitljivi starosti raznih dokazanih in priznanih teorij mimo to preko njih. V mnogih slučajih vsaj tako izgleda. Ce vzamemo položaj, kakršen je pri nas doma, moramo priznati, da nam primanjkuje mnogo gotovine. To prepričanje bo postalo še jasnejše, če pomislimo, da primanjkuje denarja že v sedanjih razmerah, ko vendar ne moremo govoriti o kakih prevelikih investicijah. Vsa industrija se krčevito drži dejanskega stanu, ker . za. uresničenje kakih večjih načrtov ni denarja. Da pa je napredek potreben, nujno potreben, nihče ne dvomi In kako doseči v tej smeri kak uspeh? V danih razmerah le s pomočjo tujega kapitala. Naša zemlja je tako bogata, da bi se mogla v tem pogledu meriti skoro z vsemi evropskimi državami In vendar smo takorefcoč med zadnjimi! Gotovo bi ne bilo težko najti načina, kako zavarovati naše nacijonalne interese pred premočjo tujega kapitala. Potrebna bi bila pač vdika pazljivost to vestnost vseh sodelujočih krogov. Predvsem ne pripuščati tujega kapitala tam, kjer m potrebno, kakor n. pr. pri zavarovalnicah, ki bi lahko tole to bi morale biti brez izjeme vse domače. Zapustiti mu pa svobodno pot — pod gotovimi fcantdami — tam, kjer Je potreben, v naši industriji. Naše poljedelstvo morama kot agrarna država držati popolnoma v svojih rokah, rrl sami ga moramo dvigniti to izpolniti in vedno skrbno čuvati, da bo vseskoz neodvisno od inozemstva. Ce bb naše poljedelstvo neodvisno, v domačih rokah, potem tudi pri industriji ne bo kake posebne nevarnosti, ker bomo imeli vse surovine sami to bomo tudi sami z njimi razpolagali. Tudi danes razpolagamo s temi surovinami, toda tako, da jäh moramo nepredelane pod ceno izvažati. Koliko vrednot gre tu za naše gospodarstvo v nič! Koliko zaslužka uide našemu ljudstvu! Ce hi bila industrija večja, močnejša, bi tega ne tolo. Surovine bi pridelali doma to izvažal gotove pridelke. Pri tem pa bi zaslužli in se preživljali naš« domačini to ne to nam tolo treba uvažati izdelkov, za katere smo sami dali surovine. Naši industriji pa je tuji kapital ne-obhodno potreben. Kako Izkoriščevati ogromna rudniška bogastva; če ni denarja? Kaj nam pomagate milijoni ton najboljšega premoga ali železa v zemlji, če pa nimamo sredstev, da to eksploatirali ležišča na najracijonelnejši način? Eksploatacija s skromnimi, nemodernimi in sedanjemu razvoju tehnike ne odgovarjajočimi sredstvi je v primeri z uradnim izkoriščanjem čista izgubaš, potrata energija, ki ne odtehta miti lokalnih potreb in koristi. Tu je treba kapitalne moči to te — vsaj razpoložljive — danes ml nimamo. Z naraščajočo produkcijo raste gospodarska moč to blagostanje. Pri tem se ne vpraša, kaj to kako. Cim večja te produkcija; tem večja je gospodarska raoč naroda. Zakaj torej ne bi dvignili gospodarske moči? Domače moči 80 Se preslabe za uspešen, velikopote-zen napredek. Torej na drug način. S pomočjo tujega kapitala, če ga ie moč dobiti. In pri nas je to mogoče. Pti zadostni previdnosti bo vedno mogoče varovati naše nadtonatoe in- terese, kljub udeležbi tujega kapitala. Ta pa bo omogočil večjo produkcijo. Ves plus seveda ne bo nam v dobro; tujec bo zahteval tudi dobiček, najbrž še celo zelo velik del. Ta del bo cena njegove pomoči naši gospodarski okrepitvi. Večja produkcija bo naša večja gospodarska moč manj ono, kar bo dotol tuji kapitalist za to, da vam posoda svoj denar. Polagoma pa bomo prišli na ta način do take moči, da tuje pomoči ne bomo več potrebovali To stopnjo bomo dosegli šele tedaj, ko bo naša produkcija, naše gospodarstvo na stopnji kakor bo produkcija sosednjih in sploh razviitih držav. Tedaj šele bo umestno ovirati tuj kapital pri prodiranju v naše gospodarstvo. Sedaj ga pa moramo na vsak način privabiti. Bakar — naše pritodnje pristanišče. Jako zanimiv članek je priobčila te dni »Jugoslavenska šuma« o v bližnji bodočnosti zgrajenem pristanišču na Adriji. Jugoslavija ima 580 km dolgo jadransko obal; M nima nobene zveze z zaledjem razen ozkotirne železnice, ki gre preko Bosne to Hercegovine v Kotor, Gruž to Metković. Potemtakem je do malega ves prekomorski izvoz in uvoz sla otežkočen. Split to Šibenik zelo težko Čakata, da bo stekla tako* imenovana »Liška železnica«, ki bo držala čez Knin in Ogulin na glavno Hrvaško železnico. Za jugoslavijo bi bilo najugodnejše pristanišče Trst, ki pa Je danes laški Reško pristanišče nam zaenkrat tudi ne bo v porabo, Kljub temu, da ima Jugoslavija krasno morsko obrežje, je vendar odtrgana od vsega prekomorskega uvoza to izvoza prav tako kakor Je bla pred vojno Srbija, Ce upoštevamo vse te okoišdhc, nam ostane edino ugodno pristanišče Bakar. • Železniška postaja Bakar je sicer samo 5 km oddaljena od Bakarskoga »mesta«, kljub temu bode treba premagati velike ovire pri gradbi železne ceste s postaje do mesta in morja. Ali važnost te zveze z bakarskim Pristaniščem sili, da se zgradi že v dogledni prihodnjosti kljub vsem tehniškim težkočam. Colonel Dovis; generalni ravnatelj »Jugoslavien Express Agen-cck< Je že dobil dovoljenje za zgradbo železnice, ki bo zvezala bakarsko postajo z morjem. Dovis je položi kavcijo 100.000 funtov šterliugov in se je primerno zavezal, da bo popolnoma uresniči svoj načrt. Z zgradbo železnice se bo znatno zvišala kapaciteta bakarskega pristanišča, ki znaša sedaj jedva 40 vagonov dnevno. Strokovnjaki trdijo, dla se bo to število zvišalo na Ttejmanj 100 vagonov na dan. Drugi načrt Dovisov je, zgraditi tudi moderno pristanišče z 1 km dolgim pomolom, za kar je že tudi dotol dovoljenje od beograjske vladb. Bakar bo kot najmodernejše pristanišče brez dvoma nevaren tekmec Reki Vsa deda, tako pri železnici kakor tudi v pristanišču bodo na vso moč pospešil tako da iite v 10 mesecih vse dograjeno. Stroški sto proračun j eni na 40 milijonov dinarjev. Z novo železnico bo definitivno rešeno vprašanje zveze Slovenije z morjem. Vlada že obeta novo uredbo prometa v zaledju, ko bodio končana dela v pristanišču ter tete pade ovira, M je doslej onemogočala nalš prekomorski izvoz to uvoz. S tem se bo v mnogem oziru spremenila to izboljšala oda gospodarska situacija SHS. Pripomniti maramo še, da vzbuja bakarska železnica to moderno jugoslovansko pristanišče veliko zanimanje v čeških trgovskih ta industrijskih krogih. Spominski spis Zadružne Zveze v Celju. Zadružna Zveza v Celju je izdala in založila prav okusiro opremljeno knjigo, Spominski spis ob priliki štiridesetletnice delovanja Zadružne Zveze (1883—1923), o kateri pomembni jubilejni slavnosti je naš Ust svoječasno že obširneje poročal. Uvod tvori »Nekaj spominov« staroste slovenskih zaslužnih delavcev g. Ivana L a-P a j n e - j a, šolskega ravnatelja v pokoju in načelnika Okrajne posojilnice v Krškem. V prav prijetnem stilu opisuje v kratkem sestavku boje in težave zadružnih prvoboriteljev in pa njihove uspehe na polju zadrugarstva. Stari in splošno znani narodni borec dr. Franjo J u r t e 1 a nam v kratkih besedah oriše ogromni pomen zadrugarstva za naš živelj v ogroženem ptujskem okraju, zlasti pa nacijonalne zasluge posojilnice v bo]u za gospodarsko in narodno osamosvojitev Haložanov. O. Miloš Š t i b le r razpravlja v svojem »Razmišljevanju ob štiridesetletnici Zadružne Zveze v Celju« zlasti o sodobnih pojavih v zadružništvu, ki groze, da postane zadružništvo nekaj. popolnoma drugega, kakor pa so ga mislili njegovi pionirji. Kot priznan strokovnjak podaja nekaj prav koristnih in potrebnih nasvetov in navodil, kako odstraniti te pojave. Zvezni ravnatelj g. Janko Lesni; č a r je napisal za ta spominski spis nekaj prav zanimivih črtic iz zgodovine Zadružne Zveze v Celin in o velikih zaslugah Zveze in njenih članic za naš narodni preporod. Dodan je imenik predsednikov in članov načelstva. Zveze slovenskih posojilnic ter Zadružne Zveze v Celju od leta 1883 do 1923, njeno nadzorstvo in uradništvo. Končno je sestavljena pregledna tabela vseh članic z zanimivimi podatki o vrsti poslovanja in prometa posameznih posojilnic in zadrug. Tabelo zaključujeta še dve pregledni statistiki o včlanjenih zadru- gah in o denarnem poslovanju članic Zveze v času od 1906—1922. Knjiga, ki ne bo zanimala samo naših zadrugarjev temveč vsakogar, ki se peča z našim gospodarskim razvojem in razme. rami, se naroča pri Zadružni Zvezi v Celju ali pa v knjigarnah ter stane samo 20 dinarjev, kar je z ozirom na okusno opremo, lepi tisk in prvovrstni papir zelo nizka cena. Gospodarske vesti. INDUSTRIJA. X Izdelovanje letal za našo državo. Naša vlada je ponudila dvema novosadskima tvrdkama izdelovanje letal. Lesne dele je imela izdelati tvornica pohištva »Atlas«, železne in kovinske dele pa Pro-tićeva tvornica motorjev. Te dni je ta tvornica dogotovila štiri motorje, in ako bodo pokazali dobro funkcijoniranje, potem ji bo definitivno ponujena Izdelava motorjev za letala v naši državi. X Produkcija premoga v Angliji je znašala lansko leto 249,606.000 ton ter je dosegla decembra skoro produkcijo leta 1913. Lanskoletna produkcija je bila največja od leta 1916 sem. Zaposlenih je bilo 1,175.280 rudarjev. Na vsakega posameznega rudarja odpade povprečno 217 ton premoga one produkcije. Ker so cene angleškemu premogu nazadovale, je izvoz v precejšnji meri narastel ter si je pridobil angleški premog skoro vsa svoja predvojna tržišča. X Sladkorna kampanja na Madžarskem. Letošnja produkcija sladkorja na Madžarskem znaša po dosedanljh cenitvah 8000 vagonov. Lanskoletna produkcija je znašala samo 6000 vagonov. 5500 vagonov bo Madžarska porabila za lastno potrošnjo, dočim bo preostalo ostalih 2500 vagonov za izvoz. X Špiritni kartel v Madžarski preživlja precejšnjo krizo. Poljedelski producenti so namreč v hudem sporu z industrijskimi, ker producirajo slednji cenejše, prevzemne cene pa so za obe skupini Iste. Radi tega zahtevajo poljedelski producenti da naj se določijo prevzemne cene za one, ki bode za. one, ki producirajo ceneje, manjše, dalje zmanjšanje industrijskega kontingenta in pa zase večji predujem. Med poljedelskimi producenti špirita se vrše posvetovanja, če ne bi kazalo odpovedati kartelno pogodbo. X Svetovna produkcija nafte v L 1922. Ameriški petrolejski zavod sodi svetovno produkcijo nafte v lanskem letu na 851 milijonov 540.000 barelov, proti 765,065.000 barelom, ki jih je ugotovila U. S. Oiologi-cal Survey za leto 1921. Prirastek za leto 1922 je znašal 86,475.000 barelov ali 11.3 odstotka. — Svetovna produkcija nafte je bUa; 1922 1921 barelov Zedinjene drž. 551,197.000 472,183.000 Mehika 185,057.000 193,397.587 Ruska 35,091.000 29,150.000 Perzija 21,154.000 16.672.54C Holandska Vzhodna Indija 16,000.000 16,958.105 Rumunska 9,817.000 8,368.000 Indija 7,980.000 8,000.000 Peru 5,332.000 3,699.280 Poljska (Galicija) 5,110.000 5,167.000 Surravah 2,915.000 1,411.000 Argentinlja 2,674.000 1,747.410 Trinidad 2,545.000 2,345.000 Venezuela 2,335.000 1,443.000 Japonska (Formosa) 2,004.000 2,447.000 Egipt 1,188.000 1,255.000 Francoska 493.000 392.000 Kolumbija Nemčija 323.000 200.000 200.000 Kanada 179.000 190.338 Italija 31.000 34.400 Alžir 9.000 2.688 ostale dežele 5.000 2.652 Skupaj 851,540.000 765,065.000 TRGOVINA. X Češkoslovaška trgovina z našo državo. Izvoz Iz Češkoslovaške v našo državo je znašal (v milijonih) metrskih stotov, (številke v oklepajih značijo % celokupnega uvoza ali izvoza): leta 1920: 0.636 (0.9%), leta 1921: 1.319 (1.4%), leta 1922: 1.097 (l.l%) in v prvih 8 mesecih 1923: 0.309 (0.4%). Uvoz v češkoslovaško Iz na-še države pa je znašal leta 1920: 0.313 (0.8%), leta 1921: 0.506 (1.3%) In leta 1922 v prvih 8 mesecih 0.715 (3.3%). X Eksport hmelja v Belgijo. Belgija uvaža vsako leto velllco množino hmelja za svoje pivovarne. Opozorjeni na to, da je pridelek hmelja v Jugoslaviji tako velik, da se izvaža, želijo belgijski pivovarnarji stopiti v stik z našimi hmeljarji. Vsi hmeljarji, ki imajo na tem interes, naj pošljejo natančne ponudbe z navedbo cen plačilnih kondicij, dobavnega roka, natančnimi navedbami o krajevnem poreklu hmelja ter vzorci na belgijski konzulat v Ljubljani (v pisarniških prostorih velesejma). X Uvoz iz Avstrije v Nemčijo se v zadnjem času zelo poživlja. Gotovih vrst blaga v Nemčiji sploh ni dobiti, druge vrste pa producira nemška industrija večinoma dražje, kakor pa avstrijska. Ker je sedaj tudi lažje dobiti uvozna dovoljenja od nemških oblasti in ker dovoljujejo dunajski izvozniki nemškim trgovcem kratkočasne kredite pri nakupu, nemško-avstrij-ska trgovina vedno bol] narašča. X Izvoz ruskega žita v Avstrijo. Neka dunajska firma je sklenila po daljših pogajanjih z Rusijo pogodbo za direkten uvoz ruskega žita v Avstrijo. V kratkem pride v Trst prva poskušna pošiljatev (en parnik). če se bo ta poskus obnesel, bo zelo trpel izvoz moke iz sosednjih dežel (Jugoslavije, Madžarske), ker bo Avstrija raje uvažala žito kalcor pa moko, da v večji meri zaposli svojo mlinsko industrijo. X Rusko-perzilske trgovinske zveze. Komisarijat za zunanjo trgovino in rusko-perzijska trgovska družba sta osnovala rusko - perzijsko društvo za izvoz volne. Kapital družbe znaša 600.000 tomanov.' Družba ima svoj sedež v Teheranu in bo izvažala perzijsko volno v Rusijo. KMETIJSTVO. X Madžarska žetev je bila letos zelo dobra. Koruze so pridelali 13,428.006 metrskih stotov, krompirja pa 17,158.000 metrskih stotov. Lanskoletna žetev koruze Je znašala 12,376.744 meterskih stotov, letina krompirja pa 71,111.460 meterskih stotov. X Žitne cene v Madžarski so zadnje dni deloma nazadovale. Pšenica ie notirala 97.000. rž 63.000 madž. kron: DENARSTVO. X Obtok bankovcev v Angliji se je zmanjšil do 18. oktobra za 546.000 funtov šterlingov in je znašal tega dne 123,363.000 funtov šterlingov. X Obtok bankovcev v FrancUl ie narastel za 904,087.000 frankov in je znašal dne 4. oktobra 38.529,636.000 frankov. X Angleška banka bo izplačevala za prvo polletje 1923 šestodstotno dividendo. X Italijansko posojilo v Ameriki Arne-riška vlada Je začela razpravljati o načrtu posojilne pogodbe z Italijo. Posojilo bi dala Italiji neka bančna skupina v New Yorku X Pomanjkanje denarja v Nemčiji Klmb ogromnemu obtoku bankovcev vlada v Nemčiji vedno večje pomanjkanje denarja. Mnogo bank je moralo radi pomanjkanja gotovine ustaviti izplačevanja. X Zamenjava novčanic v Rusiji Svel narodnih komisarjev v Rusiji je sklenil, ds vzame iz prometa državne novčanice 12 leta 1922 ter jih zamenja z novimi. Kakoi znano, je en rubljev emisije 1923 enak enemu milijonu rubljev emisije 1922. X Vrednost sovjetskega rublja. Dih 17. t. m. so imele tuje valute na moskovski borzi Sledeče tečaje: (červonec 5500), funt Sterling 5.030, dolar 1100 rubljev tipa 1923 (ali ravnotoliko rubljev prejšnjih emisij). Porast tujih valut je bil od zadnjega Izkaza sledeč: dolar 27%, estonska marka 20%, letski rubelj 17%, funt Sterling 14%, (červonec 13%), švicarski frank 10%. Nazadovali pa sta finska za 14% in nemil« marka (200 rubljev za eno milijardo). CARINE, DAVKI. X Carinjenje materijala na račun reparacij. Ministrski svet je pooblastil finančnega ministra da more sam odločevati v vprašanju osvobojenja carine onih predmetov, ki prihajajo na račun reparacij b Nemčije. X Uvozna carina v Romuniji se plačuje od 25. avgusta dalje brez razlike m to, od kod je bilo blago uvoženo. Carina se plačuje v francoskih frankih, funtih šter-Ilnglh in dolarjih. X Znižanje carin na Japonskem. Japonska vlada je znižala s 17. septembrom carine celi -vrsti predmetov za 50%, na gotov? predmete pa je uvozno carino sploh odpravila. V glavnem so to oni predmeti ki so potrebni za obnovo Japonske, tako živila, tekstilije, železniški materijal, orodje, telefonski In telegrafski materijal, zdravila, čevlji opeka, cement, šivalni stroji Les itd. PROMET. X Povišanje ruskih železniških tarifov. Po 16. septembru je bila povišana v Rusiji železniška osebna tarifa za 75’/«% In blagovna za 55%%. X Sovjeti najemajo ladje v Italiji Sovjetska vlada je najela v Italiji nekaj ladij, s katerimi bo izvažala blago iz Rusije. Najete ladje imajo 67.000 ton D. W. X Povišanje potniških pristojbin v Italiji. V Italiji so povišali osebni železniški tarif z ozirom na dolžino proge za 200 do 230%. Uvedene so zopet vozne karte za potovanje do določene postaje in za povratek s povprečnim popustom pri uporabi teh kart za 15%. X Tovorni brzovlakl v Romuniji Romunija je uvedla tovorne brzovlake na nekaterih progah, da se Izboljša blagovni promet RAZNO. X Nov vrelec kisle vode v naši državi V Želincih pri Radgoni so našli močan vrelec kisle vode. X Nezaposlenost v Beogradu. V poslednjem času se pojavlja v Beogradu občutna nezaposlenost med nekvalifciraniml delavci. Pač pa vlada živahno povpraševanje po kvalificiranih delavcih, zlasti za samostojne delavce, poslovodje itd. X Nabava na račun reparacij. Naša vlada je naročila na račun reparacij iz Nemčije dva milijona platna, več šivalnih strojev, in večjo količino kovaškega in ključavničarskega orodja. Kakor poroča komisija iz Wiesbadena, je to blago že na poti iz Nemčije. X Avstrijski državni proračun Izkazuje 59.766 milijard dohodkov in 7.990 milijard izdatkov. Dohodki so razdeljeni v milijardah sledeče: Neposredni davki 679.3, pristojbine 662.3, davek na alkohol 398.2, davek na tobak 819, carine 1.132.5, Izvozne m uvozne pristojbine 112, trošarina 513, monopol soli 86.7, železn. prometni davki 885, davek na poslovni promet 449.8 in druge dajatve 700.5. Največji izdatki so preračunani na varnostne službo (1281), za socijalne skrbstvo 576 in za narodne go-spodarske potrebe 3271.5 milijarde. X Nezaposlenost v Rusiji. Po podatkih ruskega komisarijata za delo je znašalo število nezaposlenih v Rusiji dne 15. septembra preko 2 in pol milijona oseb. V nasprotju s prejšnjim položajem ne vlad« brezposelnost tako zelo med nekvalificiranim kakor med kvalificiranim delavstvom. V nekaterih krajih »o prišle sovjetske oblasti na sled tajnim organizacijam nezaposlenega delavstva, ki so razpolagale z velikimi zalogami orožja. X Konkurzl v Češkoslovaški V septembru Je bilo v Češkoslovaški 118 izravnalnih postopanj z 16% milijona aktiv in 44 milijoni pasiv in 48 konkurzov z SH milijona aktiv in 24 milijonov pasiv. — Tuji hotelir]! v Ameriki 250 francoskih gostilničarjev je odplulo čez slano lužo na povabilo ameriških tovarišev. Obiskavši večja mesta in znamenitosti novega sveta se napotijo v New York na lotelirsko razstavo, kjer se sestanejo z belgijskimi, švicarskimi, angleškimi; danskimi, švedskimi, norveškimi, nizozemskimi češkimi laškimi španskimi to portugalskimi sodrugi. Tudi Nemci so bili vabljeni ne ve se'pa, če se bodio odzvali Ni mi znano, če se udeležijo frte* Jugoslovani te drage 8. prilega „JutraniSm Novostim“ itev. 228 z dne 28. oktobre 1823. Jhea Rotter Povratek. (Konec.) »Razumem. A vprašanje vaše je malo preveč odkrito. Kaj hočete pravzaprav?« »0 nič, nič, vprašal sem samo tako.« je hitel uradnik. V njegovih očeh pa se je zasvetilo nekaj silno škodoželjnega, kar je povzročilo, da je pred Mirkoviča «topila kakor temna pošast strašna mi-sel: Moja žena je prešestnica.« Streslo ga je po celem životu. Kakor v silnem obupu je posegel po kozarcu. Izpil ga je do dna. Prijatelj, ki je sedel ob njegovi levi strani in ki je pazi!, da niso kozarci ostali prazni, mu je hitro zopet nalil, misleč da želi tudi on slediti vzgledu ostalih, ki so pričeli postajati dvomljivo dobre volje. Tudi drugi kozarec je izpraznil na dušek. V tem hipu mu je bilo tako, kakor da bi želel v vinu pogrezniti vso svojo bolest, ves svoj obup, ter izginiti v popolni nezavesti. Izpito vino je hitro delovalo. V vseh udih je začutil topo onemoglost, v glavi se mu je pričelo vrteti^ kakor skozi meglo je videl ostalo družbo, kakor v polsnu je poslušal njih glasen in šumen govor, ki mu je bobneče udarjal na ušesa. Bilo je že pozno v noč, ko se je cela 'idružba' odpravila domov. Milkoviču jse je pridružil neki starejši gospodi, ki mu je med potjo razkladal nekaj važnega, ter ga tudi spremil do hišnih vrat. Ko je s težkimi koraki, opotekajoč se, stopal gori po stopnjicah ga je kakor v polzavesti prešinila misel: »pijan sem«. Da, bil je resnično pijan, danes prvikrat v svojem življenju. V predsobi je vrgel čepico in sabljo na obešalo in se napotil v spalnico. Električne luči ni prižgal. Kakor gnan od neke sile izven njega je dotipal do nočne omare. Iz žepa je potegnil vžigalice in prižgal svečo. Ozrl se je na posteljo. Njegova žena je ležala vznak, vsa obdana od blazin, vsa med čipkami in petljami. Obraz je v spanju zopet zadobil one Ijubeznji-ve poteze, ves je bil tak, kakor takrat, ko jo je prvič spoznal. Da to je bila njegova žena, ne ona, ki jo je danes videl sedeti med dvema tujcema v obednici. »Ha, tvoja žena!« — mu je zlobno šepnil neki glas v notranjosti, — »ali je res samo tvoja?« Kakor v silnem gnevu je pograbil svečnik ter stopil k njeni postelji. »Tvoja žena, tvoja žena,« mu je zvenelo v ušesih. Prav blizu, tja pred obraz se je približal s svečo. Par trenutkov jo je gledak kako je mimo dihala, potem je počasi, tiho, komaj slišno iz fekel: »Vlačuga!« V tem trenutku se je streznil; kakor bi ga nekdo z vso silo udaril po rola, je izpustil svečnik, ki je z ropotom padel na tla. Objela ga je črna tema. Zvrnil se je na kolena, naslonil svojo vročo, razbeljeno glavo na rob postelje ter tiho, pritajeno zaplakal. Tako je klečal tu ponižan, uničen in strt, kakor grešnik pred podobo Usmiljenega1. »Moja Olga, moja Olga.« — ie šepetal v onemoglosti. Cez dalje časa je vstal, se z nesi-gumimi korald priplazil dio postelje, slekel suknjo ter se vrgel nanjo... Ko se je drugo jutro prebudil, je bilo že pozno. Prva misel, ki se je vzbudila v njegovi težki glavi je bila: »Kaj je bilo včeraj z menoj? Moj Bog, kaj sem storil, kaj?« S tesnobo v srcu je pogledal na sosedno posteljo. Bila je prazna. Pogled mu je obstal na nočni1 omarici. »Kaj neki je tam?« — se je vprašal in se iztegnil na' postelji. Bil je bel lestič. Kakor bi treni je skočil iz postelje. S tresočo roko ga je prijel in prečital par besed: Ako me boš kedaj pogrešal, spomni se, da sem ti bila vlačuga. Zastalo mu je srce. Bulil je v črke na lističu, kakor bi ničesar ne razumel. Zatem se mu je stemnilo pred očmi in sesedel se je na; posteljo. V rokah je še vedno držal listič in kakor brezumen venomer ponavljal besede: Odšla je, odšla je, — tega je kriva vojna, vojna... SPLOŠNA KNJIŽNICA St. 1. I. Albreht: Ranjena gruda, povest, broš. Din 12 vez. Din 17 „ 2. R. Murnik: Na Bledu, povest . . „ „ 16 „ »22 „ 3. I. Rozman: Testament, ljudska drama „ „ 12 „ »17 „ 4. C. Golar: Poletno klasje, izbr. pesmi „ „ 20 „ „26 „ 5. F. Milčinski: Fridolin Žolna, humor. „ „ 8 „ „13 Cene se razumejo brez poštnine. na RBliSaRNi-Ljubljano, Marijin trg 8 in ps vsrli knjšpnafj. Ulil Leo Natale H (taten Stražili« pri Krepiti ctebavgfa ¥sak@ ws@!t wrsf iimni&e, fapeteiš&a šsi sedlarska dela« INGERsimNI STf»3i Na celem svetu znani kot najboljši. Podružsiiee in zastopstva v vseb mestih. UUliUJMM, Selerabtargova ul 3. = Centrala za Kavo S.H.S. ZÄGREB, taliteva Mita broj 5,11. kat. = mflLI OGLASI: Cena oglasom do 20 besed Din 5'—; vsaka nadallna beseda 25 para, z davštino vred. ■ ■n Posojilo Din Ml išJem. Kot garancijo dajem eno drevesnico in še posebej poroštvo. Plažam 10«/, obresti. Ponudbe prosim na upravništvo tega lista pod: Varno posojilo. ▼ Mariboru, Jenkova ul. 6, priporoča dnevno sveže dobro mleko a 14'— K liter. Stalnim odjemalcem celoletna dobava zagotovljena. vdovec, se želi poročiti z gospodično ali vdovo brez otrok 40—60 let staro, katera ima nekaj premoženja. Ponudbe pod , flitro" na upravo lista. r najlepšem letoviškem kraju ob železnici z SO kompletno mebliranimi sobami z 42 posteljami, ves restavracijski in kuhinjski mobilar, proda za Din 1.200.000-—. Realitetna pisama, Ljubljana, Poljanska c. 12. Kn posestvo ob železnici na Dolenjskem z dvonadstropno hišo, njivami, travniki in circa 15 oralov prvovrstnega sečnega gozda naprodaj za Din 875.000___v Rea- litetni pisarni, Ljubljana, Poljanska cesta 12. Dve novi • I «v* I DIŠI s trgovino s mešanim blagom, katera se lahko prevzame, z vrtom In gozdom naprodaj za 750.000"— kron. Pojasnila v Realitetnl pisarni, Ljubljana, Poljanska cesta 12. 2a ieioito oprava, se radi pomanjkanja proda po zelo nizki ceni. — Naslov v upravi Usta. s štirimi sobami, pritiklinami in 3000 m* naravnega parka proda za Din 150.000'— Realitetna pisarna, Ljubljana, Poljanska cesta 12. Uii sredi Ljubljane se proda vsled družinskih razmer z vsem inventarjem za Din 450 000.—. — Naslov v Realitetni pisarni, Ljubljana, Poljanska c. 12. 8 oralov na Štajerskem, z lepim vinogradom, novo hišo in gospodarskimi poslopji, 7* ure od železnice, proda za Din 125.000 Realitetna pisama v Ljubljani, Poljanska c. 12. BBB morska trava. Peter Kobal — Kranj, Glavni trg, tvornica vseh vrst blazin, žime in morske trave, modroce na peresih. — Specijalna tvrdka za izdelovanje klubgarnitur. — Najnižje cenel — Najsolidnejši izdelki I Zahtevajte oferte in cenike 1 in fižol ponudite Sever & Ko, Ljubljana, Wolfo-va ulica štev. 12. na se Brata Pohlin i. dr tvornica vlasni« kljukic, rinčlc za čevlje, kovinastih gumbov 1.1. d. Ljubljana I., poštni predal št. 126. Sprejema vsa naročila, ki se takoj in v vsaki množini izvršujejo. Zahtevajte vzorce in cenik. Pri večjih naročilih popust. KQLIZE3 OPREMA ST9MNJ družba z o. z. Ljubljana, Gosposvetska c. 13 (preje Brata Sever) priporoča bogato izbiro pohištva od navadnega do najfinejšega, prevzame vsa naročila, tudi za celotno opremo stanovanj. Zaloga vseh vrst modrocev in drugih tapetniških del. orodjem, in stanovanje se išče. Naslov v upravi lista. Kuijai iskušen, vešč centralne kurjave, pri lokomobllah, tovarniške kurjave itd. išče primerne službe. Naslov v upravi lista. BW pioiflik išče primerne službe v Ljubljani ali izven. Naslov v upravi lista. Spalnice politirane hrastove in 1 jesenova se prodajo po ugodni ceni. Alojz Andlovič, Sodarska ulica štev. 2 (nad Florijansko cerkvijo). ______ delavnica za popravo pisalnih In računskih strojev. L. Baraga, Ljubljana, Šelenburgova ul. 6/1. dobrih pevcev, par 150 Din, se proda v Florjanski ulici štev. 18, I. nadsrtopje. levo. Vprašati: Lapajne - Žuraj. konfekcija, krojačnica za dame in gospode po meri, po najmodernejših žurnalih. Brata Brunskole, Ljubljana, Židovska ulica 5. Posestjo K,0^; 1,x in letnina K 1,200.000- Brojäcini stanovanjem v MARIBORU K 8,000.000.—- Oneeefiia 0(3 8 do 175 oia- lUdbalVu lov, kakor grajščln-ska posestva. Rnctilna 1 ali brez posestva, UUiltIHlU mesarija, stanovanjske hiše, vile, trgovine. z posestvom lesni kraj proda pisarna Zagorski, Maribo Barvarska ul. 3. dobro Moča, s stanovanjem, cena 350.000 K se proda. Kupec se lahko naseli takoj. Pojasnila daje Pleško, Zagreb, Maruličeva ulica 5. z vrtom v Spodnji Šiški, posebno ugodna lega za otvoritev trgovine, s takoj prostim stanovanjem naprodaj Za 300.000 Din v Realitetnl pisarni, Ljubljana, Poljanska cesta 12. odvetnik v Mariboru, išče koncipijenta s substitucijsko pravico. Vstop takoj, pogoji po dogovoru. V nedeljo, dne 11. novembra ob 3. uri popoldan bosta prodajala KNEZ in ZUPANČIČ iz Ljubljane na prostovoljni javni dražbi 5 zemljiških parcel nad bivšo Treo-tovo opekamo na Brdu pri VIČU, kat. občina Zg. Šiška. Parcele vsebujejo priznano dobro pekarsko ilovico na kar se posebno opozarja. Jesenice. Stavbna vodstva: LJUBLJANA, DOMŽALE, ZAGREB. zvršuje privatne in industrijske' stavbe, proračune načrte, cenitve, posebni oddelek za arhitekturo. MARIJA ROGELJ MANUFAKTURNA TRGOVINA se nahaja sedaj v Ungarjev! nlici št. 4 (druga ulica čez frančiškanski most). Velika izbira sukna, cajgov, parhanta, višnjevega in belega blaga, oprem za neveste, perila za dame in gospode. Blago dobro. Cene nizke. GRADBENO PODJETJE ING. DUKIČ IN DRUG LJUBLJANA. Bohoričeva ul. 20. V Pozor! Pozori ❖ VOZNI RED vseh železniških, poštnih in avtomobilnih prog v Sloveniji s priključitvijo na inozemske proge, z kurzno karto Slovenije v merilu 1:475.000. Dobi se v vseh knjigarnah in trafikah za ceno 15‘— Din. Vsebina: I. Splošni del: Cene za poštne vožnje. Železniška tarifa za prevoz potnikov in prtljage Maksimalna tarifa za izvošcke. Kolkovine Konzulati. Poštne pristojbine. Pristojbine za železniške nosače. Važne telefonske številke. Ü. Železniški vozni redi: Direktni, spalni in jedilni vozovi. Odhod in prihod vseh potniških vlakov. Pregled vseh železniških prog. III. Pocestni vozni redi: Poštni, avtomobilni. IV. Seznani postaj. V. Priloga: Kurzna karta Slovenije v merilu 1 : 475.000 z vsemi železniškimi progami in postajami, yse poštne in avtomoDilne proge, vse poštne urade z označbo, ce ima pošta brzojav oziroma telefon. Direktna naročila sprejema Zvezna tiskarna in knjigarna v Ljubljani, Wolfova ul. št. 1. :h.°ö0 Mali oglasi imajo uspeh! v filcu in velourju, kakor tudi moderniziranje na najnovejše modele priporoča tovarna slamnikov in klobukov Franc Cerar, d. z o. z. DomžaSe. Podružnica Celje, Gosposka ulica št. 4. Delavnica Viljem Separt Ljubljana feienburgova ulica 4 (na dvorišču). Šolska in precizna risalna orodja. Merilni instrumenti. Merila in tehnične potr ebščine. Protiv znojnih nogu upofrebife HOFERPUDERbr.lll. Dobiva se svim apotekama I drogerijama. RAVE d. d., ZAGREB. tfitimn I kdor hoče imeti lepo pletene vence, PfannH I iUaU! . šrmlre itd. nai se obrne direktno na * UfiUI i šopke itd. naj se obrne direktno na „Vrtnarja" na Poljanski cesti štev. 12. izdelava krasna. Cene konkurenčne, si Pisarne večje in manjše v novi stavbi v sredini mesta ob prometni ulici se takoj oddajo. Ponudbe na upravo lista. Trgowski !@kal v novi stavbi v sredini mesta ob prometni ulici se takoj odda. Ponudbe na upravo lista. ©. BERNATOVBC mo||ce raglane in obleke od Priložnostni nakup za ragl 500 Din naprej, dlHinSlkhS kostume in obleke. O&te za deco - Motata - Bolaiioara UUBUANA, Mestni trs 5-6. ÜÜ Poljedelski stroji Mlini Žage Gatri Lokomobile na bencin sesalni plin in paro I Lastna livarna Opekarne železa in kovin krožne peči Stroji za cementne Izdelke Vsakovrstne sušilnice Transmisije Mlinsko kamenje umetno in naravno k. & R. Ježek, Maribor. Centrala: Blansko (Č.S. R.). Zahtevajte prospekte m poeuicibel RaiMlllH 11. priüosga „lutraisllm Newestim“ štev. 22? s dne ^ . oktobra 1923. Šesti cyf i 1. Kaj je instinkt? Na to vprašanje kakor na ostale uganke narave je težko odgovoriti, ker si sami učenjaki filozofi in naravoslovci niso na jasnem, kaj je instinkt. F. E. Noll pravi, da je prazna beseda, samo plašč, da prekrijemo naše neznanje in komodnost. Anglež Lewes pravi, da je to ena izmed brezpomembnih besed, ki naj zakrivajo našo nevednost. Büchner zanika, da bi bil instinkt nekaj prisvojenega v smislu nezavestnega ne-izpremenljivega, neodoljivega, nikoli se motečega in samo na dosego gotovih namenov usmerjenega naravnega gona. Ravno nasprotno trdi Flammarion1, da je instinkt skupnost nagibov, ki usmerjajo dejanja živali vsled konstantne nujnosti. Instinkt je prisvojen, deluje brez navodil in izkustva in je neiz-premenljiv. V vsem je nasprotje razuma. Izrazi instinkta so tem bolj pomembnejši, ker se pojavljajo nezavisno od volje. Mnogo manj o instinktu bi še lahko navedel, toda o tem hočem obširnejše razpravljati v III. delu: O živalskem instinktu in inteligenci. Ali je tedaj to ali ono mnenje pravil-fio, ne bom za sedaj preiskoval. Ne oziraje se torej na te različne definicije, pojdimo in medias res in priznajmo, da nam manjka predvsem določenih pojmov o instinktu, ker smo navajeni, da vse več ali bolj iz lastnega stališča presojamo in krojimo pojme po lastnem Izkustvu in merimo obleko drugim po lastni meri svojega telesa. Tako je v živalski psihologiji, tako je v psihologiji sploh. Ze stoiki so trdili, da ima žival Predočbe, občute in nagone, toda ona ne izvaja svojih dejanj po lastni uvidevnosti, ampak s temi lastnostmi upravlja njegova »narava«. Teh nazorov je bila tudi cerkvena filozofija srednjega veka, ki je trdila, da temeljijo vsa živalska dejanja na instinktu. Cartesius jih je smatral za avtomate brez duhovnega oživljanja. Najbrž pa smo tudi mi sami bili nekoč taki avtomati; spominjajo nas na naše instinktivno življenje in delovanje razni izrazi, ki se jih še nismo iznebili, kakor n. pr.: to sem storil »nehote«, »instinktivno«, »nezavestno«. Radi se torej sklicujemo na neki notranji dražljaj, na notranji glas, na notranji dht, ki nam je veleval storiti nekaj, če-sar se niti volja niti zavest nista zave-dala in 0 gemur tudi razum ne more •j tj nobenega pojasnila. Na to izgovarjanje smo navajeni pri spontanih deja-Jm, bodisi dobrih ali zlih. Težko je pre-^ojevanje o odgovornosti zlasti za zla dela, naj si bodi za psihologa ali kriminalista, ali je naj zločinec subjekt ali pa je bil samo objekt pri izvrševanju svo-iega zla dela. Kolikor ugibanj, toliko ugank — in vendar smo dolžni, da o tem premišljuje ne samo filozof, ampak tudi jurist. — Pod instinkti se predstavlja navadno človek le nizke, živalske instinkte In jih mnogokrat zamenja z efekti; sploh mislimo, da so instinkti le bolj živalim lastni dar. Izmed vseh lastnosti Človeške duše postavljamo instinkte na zadnje mesto, pri živalski psihologiji rangirajo na prvem in edinem mestu. i Instinkt. Pri živalih je instinkt vse: volja, mišljenje, ugibanje, spoznanje, razum, spomin itd. Iz tega se razvidi, da je živalski instinkt res konstantna dispozicija živalske duše, kakor je moralo biti i človeško življenje na zemlji instinktivno, kakor se to opaža še pri divjih, nekulturnih narodih in kakor je življenje otroka v prvih početkih zgolj instinktivno in nezavestno, ker se svojega jaza ne zaveda, kar nam potrdi to, da govori o sebi le o 3. osebi. V tem stadiju človeškega razvoja je imel instink primarni karakter od vseh pozneje se razvijajočih duševnih energij in ni bil samo občut organov in razvoj reakcijskih pojavov, ki jih povzročajo notranji in zunanji pojavi. Z razvojem razuma in volje je izgubil instinkt svojo nadvlado nad dejanjem in nehanjem človeka. Racionalizem, prosvitljenost 19. veka in napredek tehnike postavili so ga na zadnje mesto duševnih energij. Instinkt je, pravi Ad. Vay-W v svoji knjigi2, izraz vesoljnega, naravnega zakona pri vseh bitjih. Ta energija ga je tisoč in tisoč let sigurno vodila in varovala v bojih s sovražnimi elementi, ki so ga obdajali. Ta instinktivni čut ga je vodil po neznanih morjih in deželah in srečno privedel v svoje bivališče. Pripravljal mu je pot k razumu, volji in vesti in ga storil samozavestnega kulturnega človeka. Nihče ni učil človeka niti živali instinkta — vsakemu bitju je bil inherenten — prirojen. V živali se seveda močnejše očituje, ker je njena organična. kakovost tega naravnega daru večje izraževanje dovoljuje in ker žival živi bolj duševno nikakor pa ne duhovno, ker je splošna prvina, ne pa individualnost. Pri individuu je postal instinkt individualizirana lastna volja. Čim popolnejši in bolj individualiziran je stvor ali bitje, tem bolj postaja volja instinkt, temve'čja je samozavest in najde izraza v vodeč.em zakonu. Pri velikih in plemenitih duhovih človeštva opažamo, da usmerjajo ves svoj instinkt v zakonito — naravno — razumno voljo v popolno harmonijo z ostalimi pozitivnimi lastnostmi svoje duše. Mnogi ljudje si kvarijo svoj iz individualnosti izhajajoči instinkt. Ljudje počenjajo temu naravnemu, notranjemu glasu protinaravna, antisanitarna dejanja. V človeku se pridruži delovanju duha (notranjega motorja) tudi še instinkt organov duševnega življenja. In če bi ljudje ta svoj instinkt dobro varovali, ga opazovali in poslušali njegov glas, bi bil zanje najboljši voditelj zdravja In ne bi nikoli kaj zdravju škodljivega niti počenjali, niti uživali. Žival se instinktivno varuje vsake hrane in piče, ki bi mogla njenemu zdravju naškoditi. Organi skoro vseh ljudi so pa že od mnogih generacij v stanju razdraženosti, neresnice in protinaravnosti, česar pri živalih ni opažati. One ne kade ter se ne opijanjajo, če jih človek sam na to ne navaja in one so tudi samo ob gotovih časih pohotne. One se res dajo mehanično kot marijonete voditi po ve-mu jim ne moremo odrekati v gotovi soljnem zakonu stvarstva, ali kljub te- meri neke volje, niti razuma, niti spoznanja, niti priučljivosti in izkustva v razmerju dolgosti sožitja in udomače-nosti s človekom. Toda tudi ljudje so različni duhovi; pri enih vlada zgolj razum in logika, pri drugih bolj instinkt in čut; pri enih je instinkt višja volja, pri drugih samo organska zahteva brez razumnosti, drugih je sama laž in iz-opačenost naravnega zakona, n. pr. pathološki lažnivci. 2. Podzavest in instinkt. Kljub temu pa naša dejanja rezulti-rajo iz naravnega instinkta, iz slutenj in občutov, kakor tudi iz podzavesti. V tem ste si obe lastnosti slični in se opirata na dražljaje šestega čuta, po katerem dobivata svoje utise. Otrok mnogokrat izbegne nevarnosti popolnoma instinktivno, tako da ne moremo reči, da je nevarnost že prej spoznal. Slično tudi odrasli človek, za kar nikjer ne more najti vzroka in razlage — vsega je »slučaj« kriv ali pa instinktivni čut. Vsekakor so to mogočne potence naše instinktivne nezavesti. »Neki notranji glas mi je rekel: ne pojdi tja, doma ostani, ne stori tega, odidi brž, nesreča te čaka — pobegni, vteci, dokler je še čas.« Cesto te ta glas svari, ti prigovarja in odsvetuje — vzgajaj si torej človek ta čut — glas tvoje duše in duha in vzgojil si ga boš kakor Sokrat svojega Daimonion-a. — Ali naj bo Sokrat samo edina izjema? K spoznanju samega sebe nam kaže Sokratova metoda. Poslužujmo se njegove metode, da lahko porečemo: Moja volja je naravni zakon in instinkt izraz naravnega zakona! — Dr. med. R. Hein8 povdarja točno definicijo o podzavesti, ki je tisti duhovni ali duševni občut, kadar miselno delovanje v človeku počiva. Podzavest je anamneza (spominjanje), ki se razteza na mnoge generacije nazaj in je v vsakem človeku skrita v razmerju podedovanih fluidelnih žarkov prarodite-Ijev, Obenem pa je tudi slutnja, ki je pri človeku zelo močne senzitivnosti tako izpopolnjena, da prinaša dotične-mu po telepatičnih in magnetičnih živ-Ijenskih silah dogodke, ki lahko leže v bližnji ali daljni bodočnosti. Ta telepa-tična ali magnetična sila pa ni nič drugega kakor že imenovani šesti čut. Podzavest je torej duševna potenca kakor tudi instinkt, oba sta prvotni duševni sili toda z napredkom kulture človeški razum oba potiskuje in zmanjšuje njih delovanje in reagenco na dogodke zunanjega sveta — čim bolj se poglablja v filozofski ali ekonomski materializem in vso duhovnost zametuje. Oba pa bivata v človeku v latentnem stanju in se samo v gotovih trenutkih pojavljata spontano in jasno. Instinktu je izražajoča energija podzavesti — aktivna energija, medtem ko je podzavest pasivna energija. Po tej instinktivni energiji se oglaša naša duša, naš duh. Ona je močna pri naravnih, nizkih instinktov prostih neizkvarjenih ljudeh, potisnjena v brezdelnost in umetno okrnjena pri tzv. ljudeh razuma. Pri bitjih, ki jih nič materijelnega ne veže nase, ji instinkt studenec globokega spoznanja in naj-resničnejši in najprvotnejši pojav duševnega življenja. Bergson vidi v instinktu nekaj ira- 1 Gott in der Natur. Leipzig 1870. Str. 3 Die Sphären. Verlag Siegismunđ. Berlin 1903. II. Aufl. 8 Der Fiuidalkörper des Leipzig 1922. Verlag Altmann. Menschen. uo ‘BSaooEeijeAjs ouAijmjui ‘uSoupuoio je razumu brat. Razum mu je samo neki instrument spoznanja. Instinkt ni kakor nižja stopinja razuma, temveč popolnoma samostojen in od njega oddaljen, ki se v človeku lahko povzdigne do intuicije, Bergsonovem tolmačenju instinkta pa je dodal njegov najboljši kritik Müller-Freienfels novo tolmačenje1. On ne postavlja instinkta vis-a-vis razumu, ampak da instinktu prednost pred razumom. Instinkt in razum si nista brata ampak instinkt je oče razuma, iz katerega izhaja na eni strani racionelno mišljenje, a na drugi strani iracionelno občutenje (Einfühlung) in ustvarjajoča intuicija. — Instinkt ima ustvarjajočo moč. Iz njega nastaja svet vseh vrednot: religija, etika, umetnost itd., ki bi s samim racionaliziranjem bile okamenine brez instinktivno ustvarjajočih doživljajev. Večni boj vlada v notranjosti človeka: človek se bori z živaljo in žival s človekom — živalska narava z duševno naravo — intelektualni in moralni princip — z duševno zaostalostjo nenravnimi principi — plemeniti instinkti in afekti z nizkimi instinkti in afekti; nikjer Jfi tako naglega prehoda kakor od dobrega do zlega. Pa ravno se vidi, da je kljub vsem ugovorom racionalistov in materialistov dati prednost duhu; to potrjujejo ravno instinktivni čuti in dejanja v človeku. V začetku stvarstva je instinktivni čut vodil dolgo in dolgo vse človeštvo in bitja po naravnih zakonih, razum si je moral človek priboriti v borbi za obstanek, za razumom si moral utrditi svojo voljo, z voljo si je vzgajal vest in samozav est in je postajal odgovoren za svoja dejanja — bodisi dobra, ali zla. Nizke strasti in afekti potemne na mah voljo, razum in vest, na mah smo njihovi sužnji — na mah nam porušijo duševno ravnotežje in tako postanemo slepa igrača nizkih instinktov. Kaj so posledice porušenega ravnotežja človeške duše, vidimo danes. Treba je več spoznanja nas samih, treba več vzgoje vesti in volje, predvsem pa spoznavanja naših duševnih energij — sploh več psihologije! Pavel Lokovšek. * Jug. Njiva br. 7. Str. 271: Iv. Nevistić. Filozofija I život i— Pet dni in pet noči neprestano na kapetanskem mostu. Največji ameriški parnik »Leviathan«, ki je obenem naj-večjj.parnik na svetu, je bil v času zadnjih morskih viharjev na potu iz New Yorka v Southamrton na Angleškem. Takoj, ko je parnik odplul iz New Yorka, je vstal hud ciklon s hitrostjo 100 morskih milj na uro in je trajal skoro celo vožnjo. Kapetan Hartley je bil pet dni in pet noči na svojem mestu brez vsakega spanja in je parnik srečno pripeljal na Angleško. Do 25 m visoki valovi na odprtem morju so razbili skoro vse šipe. Ko je brod v Southamptonu pristal, je dobil kapetan hude živčne napade in se zdaj zdravi v bolnici. Za svoje junaško delo je dobil čestitke in pohvalo ameriške vlade in angleškega kralja. Rešimo Sokolski Tabor! 25-letnica obnove stiškesa samostana.* j? Cistercijanski samostan v Stični** v naši domači zgodovini tako vs vlogo, dia se spodobi, ako s e i lcfanisti spomnimo 25 letnice njego ponovitve, M &e praznuje tekočega rr . Takoj je treba pohvalno ugotovi a je samostan po prevratu resnic J^Veniziran in da se redovniki ne b yj® za politiko in strankarstvo, tej g^žive le svojemu poklicu po str jAjh redovnem pravilniku. Posebno KjTfio z vzornim kmetovanjem. Redo 3 vstajajo pozimi in poleti ob 3. i Vj« ^1* Samostan je popolnoma neo od domačih cerkvenih oblasti. M^ttški samostan je M baje prva m ska naselbina med Slovenci, vsekale u. v bivši Kranjski. Po zatrdi B^tov je bdi ustanovitelj sam £ jj^d, ki je živel od leta 1091. ■ sx_ • Ustanovno listino za stiški 䮓* k> ie bil sv, Bernard na vrhu . ttoči. Bili so to časi ^kvenlh homatij in križarskih >Sä5na« rtki\, s.e naslanja na br »Kk ravnnkJ •Ie spisal 1- 1919 dr. JA ravnokar unenovani škof na K «ov« fnrSoSe\ne2a imena sI Do SS lasoVvedsnlninS? S*s«škllmT 0dT°f d0ma£e ljudstv0 Eni Si' i,udi. izvor «e različno 1 «aiivC* 3o’ da Je ime nastalo ker «hostanom hribovje zapira t j stii 4^iZLaiai0 ime od »“tišjej' Stlli s Papežev prestol sta se puj II. in Anaklet II. Sv. Bernard je bil na strani Inocenta, ki je bil postavno izvoljeni papež, dočim se je kardinal Pier-ieoni s pomočjo sicilijanskega kralja Rogerja proglasil za protipapeža kot Anaklet II. Sv. Bernard je znal kot sloveč govornik, agitator in reformator fascinirati vso Evropo. Nele, da je spravil na prestol papeža Inocentav temveč je tudi dosegel, da je po Inocentovi smrti (1143) zasedel papežev prestol njegov učene cin redovnik Peter Bernard iz Piše kot papež Evgen III. Sv. Bernard je tudi organiziral drugo križarsko vojsko ter za njo osebno pridobil francoskega kralja Ludovika VII. in nemškega cesarja Konrada III. Umevno je torej, da je Bernardova ustanovitev Stične že zaradi ustanovitelja samega širom zaslovela, posebno še potem, bo je sam papež pripadal istemu redu ter nosil isto belo haljo kakor menihi v Stični. Vsled tega so bili novemu samostanu zelo naklonjeni takrat premogočni oglejski patrijarhi. Leta 1156 je prispel v Stično sam oglejski patrijarh Peregrin, da je posvetil novo samostansko cerkev. Razni plemiči so tekmovali med seboj v naklonjenosti in darežljivosti na-Pram belim menihom. Zalagali so samostan z zemljišči in denarnimi ustanovami* zato pa so prosili, da bodo poikopav-nl v samostanski cerkvi In res se je iabih odličmh grobnic in spomenikov sčasoma nabralo toliko, da je postala cerkev Pretesna. Avstrijska vojvodinja Viridis se je po smrti svojega moža Leopolda III. nastanila v bližini samostana na Pristavi, kjer je v svojem gradiču tik cerkvice sv. Lamberta preživela celih 30 let. Pokopana je v samostan- ski cerkvi ob levem stranskem oltarju, o čemur priča simbolična ornamentika. Leta 1261 je koroški vojvoda podaril stiškemu samostanu celi trg Ljubelj. Poleg religiozne vzgoje so redovniki z lastnim zgledom in poukom pospeševali' kmetijstvo. Delati so morali vsi od samostanskega hlapca do opata, ker njihovo geslo je bilo in je še: ora et labora( moli in delaj). Krčili so grmovje in gozde ter jih pretvarjali v njive in travnike. Iz prvotne domovine Francije so dobivali najnovejše kmetijsko orodje, nove sadeže in semena. Največje važnosti pa je bil samostan kot zavetišče in gostišče potnikom in trgovcem), kakor sploh kot prebežališče za vse nedolžno preganjane. To je bilo velike važnosti v onih nesigurnih časih, ko je vladala moč pesti nad pravico. 2e papež Inocent III. je podelil samostanom pravico zatočišča t. j. vsem ki so se zatekli v samostansko obzidje, je bilo jamčeno za življenje. Samostan je tudi imel bolnico, kjer je v začetku 16. stoletja zdravil učeni (veletudinarius) brat Lenart Stiški opatje so bili najmogočnejši gospodje v deželi ne samo cerkvenih temveč tudi v posvetnih zadevah!' Imeli so škofijsko oblast do ustanovitve ljubljanske škofije (1461). Imeli pa so tudi pravico pravosdstvo in uprave nad vsemi samostanskimi podaniki, celo glede smrtne kazni. V njihovi cerkvenopravni odvisnosti je bio 34 županij in vikarijatov po Kranjskem. Prizoalno se mora omeniti, da so stiški' opatje, četudi so bili tujd, po svojih pravnih in upravnih zastopnikih uradovali slovensko že takrat ko druge gosposke v deželi niso marale slišati I našega jezika. Leta 1489 je opat Osvald imenoval za samostanskega pravnega in upravnega zastopnika Ivana Apfaltrerna, ki je vodil uradovanje v slovenskem jeziku. Škodai, ker so Turki s samostanom požgali tudi vse spise. Celo drugi samostani n. pr. Rein pri Gradcu, so pošiljali v Stično svoje menihe, da so se učili slovensko, Torej je bilo takrat redovnikom nad Gradcem še treba znati slovensko! Leta 1593 se je v stiškem samostanu ustanovila glasbena šola, prva svoje vrste v naših deželah. Baje se je v tej šoli vzgojil znani Jakob Gallus. Posebno je pospeševal umetnost opat Anton pl. Gallenfels (1688 — 1719), ki je pozval iz Augsburga slavnega glasbenika Roberta Wolfa, pozneje pa še slovečega tirolskega slikarja Steinerja, ki je napravil sliki vojvodine Viridis in voj. voda Leopolda III. Tudi je slikal samostansko obednico. Znani naš zgodovinar in pisatelj Anton Linhard je tudi preživel 2 leti v stiškem samostanu kot brat Kristijan (1776 - 1778). Pod opatom pl. Gallenfelsom hi njegovim noslednikom Aleksandrom pl. En-gelshausom je pisal samostansko kroniko v latinskem jeziku novomeški rojak o. Pavel Pucelj. Knjiga obsega 683 strani ter sega do leta 1719. Dvakrat so Turki samostan napadli, ga sežgali^ menihe pa poklali, namreč 1. 1471 in 1529. (Glej Jurčičev roman »Jurij Kozjak«.) Kmetski punti se samostana niso dotaknili, dasi so upomiM razdejali v okolici vse gradove. To je dokaz, da je samostan s svojimi podložniki človeško ravnal. In res je zgodovinsko dokazano, da so v letih lakote dobi- Suhi režim v Ameriki. Francozi, močno prizadeti po svojem izvozu po alkoholni prepovedi v Ameriki, se silno zanimajo za ta pokret v Uniji. Dokaz temu so številni članki in zgodbice o stanju ameriške »suše« po dnevnikih. Te dni se je vrnil izza slane luže dijonski načelnik Ga-ston Gčrard, ki je na licu mesta proučeval mišljenje o brezalkoholnem zakonu v Združenih državah. O Kanadi n. pr. se je izrazil, da je razen dveh pokrajin (Quebec in britanska Kolumbija) vsa »suha«. Manitoba se je naveličala suše in postaja »mokra«. Več drugih provinc bo pa sledilo njenemu zgledu. Dostaviti nam je, da spada v Kanadi trgovina z vinom in opojnimi pijačami sploh v monopol. »Komisija za žganice«, odvisna od kanadske države kupuje ter nadzira vina in spiri-tuoze v pridelujočih deželah; ona edina sme dobavljati občinstvu. Vsak tuji uvoznik mora stopiti v stike s tem odborom, ki ima svoj sedež v Montrealu. Na drugi strani pa je drž. pravdnik Dougherty obelodanil z dovoljenjem predsednika Coolidgea izvestje o poteku prohibicije. Po 41 mesecih pravi uradno poročilo, da je to »ena najbolj žalostnih dob v ameriški zgodovini glede izvedbe kakega zakona.« Izza 16. januarja 1920, ko je Volsteadov predlog stopil v veljavo, pa do sedaj so promatrali 90.000 slučajev kršitve, od teh je 72.489 bilo obsojenih. Globe znašajo 12,367.000 dolarjev in 3.000 let zapora zgolj pri kazenskem sodišču. Med obtoženci ter obsojenci nahajamo mnogo zelo visokih dostojanstvenikov zvezne vlade, najuglednejših odvetnikov, številnih multimilijonarjev in zastopnikov najvišje aristokracije. Med »profanacijami« naj omenim zadevo goneyskega župana v državi Indiani, Rosewella O’Johsona, ki se je S svojimi pristavi ter 51 mestnimi uradniki in veljaki delal neizprosnega prohibi-cionista, na skrivnem pa je dajal za visoke cene razprodajati ves alkohol kar ga je mogel zapleniti zasebnikom in kolikor ga ni porabil za lastno porabo. Drug načelnik, Frank Schwab v Buffalu, je bil obdolžen, da je proizvajal najmočnejše pivo (high powered beer). Mikavno je to, da je bil izvoljen županom baš med svojo pravdo in obsojen, medtem ko je izvrševal svoj posel — kakor da je hotelo prebivalstvo Buffala počastiti moža, katerega je zakon preganjal. Med »tihotapce visokih slojev« v New Yorku sodijo bratje la Montagne, milijonarski klu-bovci, člani »Odlične družbe« (Smart set). Potem Edvr ' Donegan, ki je izdajal lažna dovoljenja za prevoz alkohola in bil obsojen na kazen 65.000 dolarjev z 10 leti ječe v Atlanti. Ne bom navajal imen drugih viso-korodnih iblajtarjev. Zaključiti hočem z omembo duhovitega »bootleggerja«, veleindustrijalca v Dčtroitu, ki si je dal na lastne stroške napraviti pod obmejno reko prekop, po katerem je dobival z zračnim pritiskom poljubne množine žganic in paljenk. Na splošno je treba reči, da je nepriljubljena prepoved vzbudila pri mnogih podanikih željo, da bi čez noč obogatili, in veselje do riskiranja, do nevarnega športa, ki se tako zelo prilega amerikanskemu značaju. vali okoličani iz samostanskih žitnic glavno prehrano in zrnje za setev. Leta 1683 zgrajena ogromna samostanska žitnica ima še danes nad vratmi vdolben napis: »Daj ubogim od prvin svojih pridelkov in tvoje žitnice bodo polne.« Leta 1784. je dal cesar Jožef II, stiški samostan zapreti, toda država ni vedela z obširnimi poslopji kaj početii Zgradbe so razpadale, a starinske in umetniške predmete je smel vsakdo raznašati in uničevati. Šele leta 1850. so nastanili v samostanu razne urade (sodnija, davčni urad itd.). Meseca oktobra 1898 so se zopet naselili v samostanu beli menihi, največ Francozi in Nemci. Čakalo jih je ogromno delo, da so iz opustošenja priredili zopet impozantne prostore, obnovili cerkev, knjižni«* vrtove itd. V svetovni vojni je stiški samostan pokazal svojo zgodovinsko gostoljubnost. Menihi so vzeli pod streho celo goriško bogoslovni«) z nadškofom Sedejem in vsemi profesorji ter tako pripomogli, da naša osirotela Primorska ni ostala brez naraščaja slovenske duhovščine. Danes ima v samostanu zavetje prv! slovenski podmarša! Lavrič, ki bi sicer ob skromni pokojnini ne mogel živeti. Častitljivi starček prostovoljno in z veseljem opravlja vsa dela na vrtu, posebno se je posvetil sadjarstvu. Danes so vsi samostanski duhovnik! sinovi našega rodu. Prior je o. Kastetic, metliški rojak, mož svetovnih manirv Izredno inteligenten in ljubezniv. Vsakdo, ki pride s poštenimi nameni, je v samostanu prijazno m gostoljubno sprejet. Seve ženski spol zaradi stroge klavzure nima pristopa v notranje prostore. A B H. priloga „Jutranjim Novostim** Štev. 827 g dne 28. oktobra 1§S3. ZanimiTOitL Najmanjši deli teles. Vsako telo sestoji iz snovi, ki se da na razne mehanične načine n. pr. potom drobljenja, trenja žaganja, sekanja itd. deliti V resnici možno je tako cepljenje le- do gotove meje, pri kateri vsa spretnost ter najfinejša orodja nehajo. Pač pasi predstavljajo lahko v mislih, da delimo drobce še naprej. A zopet le do neke meja, kjer se nam celo misli ustavijo. Enkrat morajo hiti delci tako majhni, da se ne dajo z nobenim mehaničnim sredstvom več razkosati. Kemija in fizika učita, da se imenujejo taki delci molekuli. Mislimo si jih okrogle itn izračunal se je celo njihov polumer. Število se suče okoli nekaj desetink milijonskega dela milimetra. Majhni so torej tako, da jih ne ugleda niti z drobnogledom oboroženo, kaj šele prosto oko. Saij more najboljši mikroskop razločiti le oni dve točki, ki sta vsaj 16 desettiso-čdnk oddaljeni druga od druge. Vendar molekuli še niso najmanši delci teles, kemija nam predstavlja takozvane atome, ki so še manjši Vsak molekul se da s kemičnimi sredstvi razstaviti v atome, n. pr. molekul vode razpade), ako kroži skozi njega električni tok, v dvema atoma plina vodika in en atom plina kisika. Toda tudi atomi še niso najmanjša naravna telesca. V nauku o elektriki je govor o delcih, ki so v resnici še neizmerno manjši od moleikulov. Takozvani katodni žarki, ki so Mi odkriti kmalu za Röntgenovimi, niso v bistvu nič drugega!, kot ogromno število silno majhnih krogijic, ki zapuščjo katodo. Te telesca se zovejo elektroni. Masa elektrona je dvatisočkrat manjša od mase vodikovega atoma. Polumer elektroma znaša en bilijonski del milimetra, torej stotisoči del premera molekulovega in stomilijonski del najmanjše dolžine, ki se da z najboljšimi povečevalnimi sredstvi razločiti. Nihče jih še ni videl in jih tudi ne bo, kljub temu pa niso nobene tvorbe gole fantazije. DoLočeni in izračunani so na več duhovitih načinov, ki se medsebojno kontrolirajo, tako da je zmota izključena. Fizika in kemija, teorija in poskusi so nam odkrili tako majhne dele materije, da se nas loteva omotica. Zlasti če pomislimo na razmerje velikosti elektroma do glavice navadne igle, ki je isto, kakor razmerje bučkin© glavice do solnca. — Judovska statistika. »Univers is-räelite« prinaša sledeče številke o ži-dovskem prebivalstvu po svetu: Vseh Abrahamovičev je 15,500.000 duš, nad dve tretjini v Evropi, 25 odstotkov v Ameriki, 7 odstotkov v Aziji, Afriki ter Avstraliji. Največ Judov živi v Severni Ameriki (3,600.000), potlej na Ruskem (3,500.000) in na Poljskem (3,130.000). Na čelu vseh mest, ki imajo znaten čifutski živelj, stoji New York (1 milijon 643.000; nato pride Varšava s 309.000 in Dunaj s 300.000. — Nemci — trgovci z dekleti. New-Y6rški listi javljajo, da na nemških parnikih, ki prihajajo v Ameriko zelo cvete trgovina z dekleti, ki prihajajo iz Nemčije. Amerikanske oblasti jim sicer dobro stopajo na prste, toda popolnoma zatreti te nečloveške kupčije vendar ne morejo. Siromašni bogatin. Itilijan Pavlo Bottize, ki je v rani mladosti zgubil vse svojce po krvni osveti in se potem preselil v Ameriko, se je pred dvema letoma vrnil v domo-vino.-Tu pa so mu zaplenili 7.000 dolarjev in ga odgnali v Pariz, odkoder je dospel v Havre; Dasi- je vsakomur pravil o svojem imetju, ki ga je pridobil s špekulacijami po Kaliforniji in novem Orleansu, mu vendar ni nihče verjel in je živel nekaj časa kot raznašalec časnikov. Njegova pisma v Ameriko so ostala brez odziva. Šele ko je pisal zanj konzul, je prišlo 50 dolarjev, nato pa obvestilo, da ima Bottize 150.000 dolarjev v banki. Te dni se je na novo preoblečen vkrcal proti Mexiko-City, kjer premore veliko podjetje za gojitev ostrig. Njegovo imovino cenijo na več milijonov frankov. Angleška RespectafoiSy. Lissagaray, M je živel 12 let v Londonu po komuni 1. 1871. in je dodobra poznal britanskega duhaj, je često pravil: Anglija in Francija je popolnoma eno in isto, razen da je čisto nasprotno; kar je tod okroglo je tam oglato, n. pr. zavetišča, svetilniki itd. To mnenje se je potrdilo te dni. V Parizu smeš vljudno nagovoriti neznanko na ulici, ne da bi s;e zameril. Kaj pa se je primerilo Londončanu Haroldu Collinsu iz Maryleboue? Ogovoril je mladenko, ki se je šetala po hodniku: »Oj kako je lepo vreme po dolgem deževju, kajne, gospa?« Za te besede je prišel pred sodišča, češ da je javno žalil žensko! V lastno obrambo je moral nesrečnež izdati svojo družinsko tajnost: ostavila ga je Ma žena in ta oseba je bila tolikanj podobna njegovi prejšnji zakonski polovici, katera mu je nastavila rožičke... lissagaray pa ni pretiraval. Nova osveta. »Povej mi, kod si še potepala, drugače ti odrežem... lase,« tako je nahrulil zakonec Heros, pravcati heroj iz glume po zgledu seviljskega brivca, ki striže kozjo brado na ljubljanskem odru, nahrulil svojo boljšo polovico, ki je bila odšla in se ondan vrnila k svoji družini v Brulens pri Cherbourgu. Gospa Hero-sova ni črhnila ne črne ne bele. Možak pa je logično mislil, da ženin molk j’o-meni željo, biti ostrižena. In novi Figaro je prijel za škarje in je ošišal ter oškoltal svojo pustelo od glave do... pete. Svojevrstno maščevanje! ;— Potopna žival. Star ko zemlja mora biti neki diplodokus, o katerem trdijo ameriški listi, da živi v jezeru Alkali (Nebraska). V tej »lužnini« so ga baje videli lovci in ribiči, ki mu pripisujejo žirafjo glavo in 25—30 m dolgo telo. Skupina, ki je taborila kraj jezera Al-kalijslca pošast je ka-Ii dvoživka in menda prebiva v duplu na jezerskem obrežju. Pomniti je, da je vsa ta pokrajina bogata z okameninami ter ostanki predpotopnih životinj. Fosilije, ki še ži-vč, so pač redka stvar (razen po nekaterih uradih): če le ni ta prikazen navzlic žirafjemu vratu zgolj ogromna raca! Kal ie z ženitvijo? (Arabska.) Nekdo se je hotel oženiti, pa se dolgo ni mogel odločiti, ker se je bal, da bi utegnil kasneje obžalovati ta korak. Nazadnje je sklenil, da povpraša sto ljudi za svet in stori potem po mnenju večine. Rečeno storjeno. Vpraševal je drugega za drugim. Nekateri so mu silno prigovarjali, drugi so mu prav tako odločno odsvetovali in nazadnje le še ni vedel, kaj mu je početi. Z devetindevetdesetimi je že govoril, pa ga še niso zmodrili. Naposled je sklenil: »Še stotega povprašam. Kar mi svetuje ta, to storim.« Zgodaj zjutraj gre tedaj na cesto, da pričaka prvega, ki pojde mimo. Pa pride mimo človek, ki jezdi palico. Očividno, da je norec. »Umakni se,« kriči čudaški jezdec, »da te ne udari moj konj.« Mož se je umaknil in ni dvomil, da je tujec res prismuknjen. Ker je bil pa tako trdno odločen, da se hoče ravnati po sklepu stotega, ki mu pride nasproti, zakriči za norcem: »Hej, sosed, vstavi konja! Rad bi te nekaj vprašal.« Jezdec je napel vajeti in obstal. »Hitro! Kaj želiš?« Je zavpil in se vedel tako, kakor da je njegova palica preveč nestrpna za dolgo čakanje. »Na ženitev mislim, pa bi rad preje slišal tvoj svet.« Oni na palici malo pomisli. »Dragi moj,« pravi, »ženske priha-jajo iz treh šotorov. Ženska iz prvega ti bo udana, iz drugega te bo sovražila, ženska iz tretjega šotora ti bo pa udana in te bo obenem sovražila. — Varuj se mojega konja! Hi!« In odjezdi. Ta ki bi se rad oženil, premišljuje: »Kakšne neumnosti je kvasil ta norec! Kako naj Spoznam, iz katerega šotora prihaja kaka ženska? Najboljše je, da letim za njim in ga vprašam še enkrat.« »Hej, sosed, počakaj malo!« Tujec obstane kot preje. »Povej mi no, kako spoznam, iz katerega šotora prihaja ženska!« »To je popolnoma lahko. Zenske'iz prvega šotora, tiste, ki so udane, — so dekleta. Ako vzameš dekle, ki preje šs ni vedelo za moža, se oklene tebe kot prvega z ljubeznijo. — Ženske iz drugega šotora — sovražne — to so vdove z otroci. Ako vzameš tako, se ne smeš nikdar nadejati miru. Njeni otroci bodo vedno imeli prednost pred teboj. — Iz tretjega šotora je vdova brez otrok. Ako se ji godi pri tebi boljše, nego pri prvem možu, te bo ljubila. V nasprotnem slučaju bo mislila le na prvega ter na njegovo dobroto, pa te bo sovražila. — Varuj se, da te ne udari moj konj. — Hi!« Pa je odjezdil dalje. Mož ni imel pokoja. Ali je bil to norec ali modrijan, ki mu je tako svetoval? »Hej, sosed, počakaj še tretjič!« Jezdec obstane. »Povej mi, kdo sl pravzaprav? Govoriš pametno, vedeš se pa neumno, če pa nisi prismuknjen, kaj si potem?« »Jaz sem iz rodu Ben Amirovega in sem imel dve ženi, ki sta mi obe umrli. Zdaj me silijo sorodniki, naj se še enkrat poročim. Ker se teh svetovalcev ne morem drugače otresti, se delam ^ — blaznega. Varuj se, da te moj konj ne udari. — Hi!« j Pa zajezdi svojo palico ta odjaše. Uma ibctaeü. y Ameriki. V Ameriki se je pojavila nova bolezen, ki nima po zatrjevanju tamošnjih zdravnikov prav nič skupnega z raznimi številnimi boleznimi, s katerimi smo oblagodarjeni Evropejci. Ta bolezen se imenuje »devirs gtippe«. Najbolj razsaja v Vashingtonu, kamor so jo zanesli iz Virginije. Simptomi te bolezni se prav lahko spoznajo. Prvi dan se pojavi slab tek, drugi dan izmenjajo-ča se vročina in mrzlica, hude bolečine v trebuhu, težka glava, nahod in občutek kakor bi človeka dušilo. Bolezen sama na sebi ni težka, zdravnikom dela pa le velike skrbi, ker ne morejo najti vzroka. Doslej še v nobenem slučaju ni bila smrtna in mine v treh do štirih dneh. Tudi ne pušča nobenih posledic. Navadno napada mlajše ljudi, moške in ženske pod dvajsetim letom. Kakor hitro mine, se stanje bolnikov hitro boljša. Zdravniki so za enkrat še brez moči, nimajo še nobenih zdravil zoper to bolezen in priporočajo strogo dijeto. NIC ves Jalovic! Ta blaga vest izhaja iz Amerike. Doktorja Evens in Vishbt, delajoč pots-kuise z etrom na pšenici, sta dobila nekakšno rjavo olje, ki ga nazivijeta vitamin. Ta čudoviti lak omogoča neplo-dovitim ženskam, da zanosijo in dobč otroke. Takisto vsaj službeno razglaša anatomski oddelek na vseučilišču v Kaliforniji. Neporödnice, veselite se! — Francoski dvor in moda. Za časa Ludovika XVI. je bila boginja pariške mode neka gospodična Bertesi. Po poklicu je bila modistinja. Marija Antoni-jeta se je za vsako stvar posvetovala z njo in skupno so dajale imena različnemu' lepotičju, vsem mogočim frizuram in vsakovrstnim oblekam. Vsemu temu sta dajali razna imena, ki sta si jih v bujni domišljiji mogli izmisliti. Tako sta imenovali naglavni nakit: mlin za veter, zleknjen pes in še razna druga imena. Kraljica je to svojo modistinjo toliko spoštovala, da ji je nekoč na vrtu vpričo delavk pokimala v pozdrav. Seveda je to povzročilo velik škandal in razne visoke dame na dvoru ji tega dolgo niso mogle odpustiti. Nekoč je prišla k Bertesi visoka dama z dvora, da bi kupila avbo. Ko je vstopila, je Bertesi počasi šla do zvonca in pozvonila svoji uslužbenki. Ta je prišla in Bertesi ji je rekla: Pokažite gospe j avbe minulega mesca. Seveda je visoka dvorjan-ka jezna zaradi Bertesi-nega obnašanja takoj protestirala in zahtevala, naj ji pokaže najnovejša pokrivala. Ta pa ji je odgovorila: V tem slučaju vam morem postreči samo s svojo lastno avbo, ker Nj. Vel. kraljica in jaz sva sklenili na najinem zadnjem razgovoru, da nove avbe ne smejo prej na dan kakor črez 14 dni. — Ženska — sođnik’. V Angliji se je prva ženska, ki je bila pripuščena k izvrševanju sodstva, prav imenitno obnesla. V sporu med možem in ženo. ki sta se hotela sodnijsko ločiti, se je obrnila k mladi soprogi ter ji s tako vnemo govorila o zakonskih dolžnostih (šlo je za to, ker ni žena pripravila večerje, kn se je mož vrnil z dela, za kar jo je mož občutno kaznoval), da je žena s solzami v očeh obljubila, da se bo poboljšala. Ali je tudi vročekrvni mož obljubil poboljšanje, o tem poročilo molči. Nekaj besed o zakonu. (Spisala 5.) Narava je odredila tako, da je mož gospodar, žena pa njegova sužnja. Zato se iščimo v naravi in pojdimo nieno pot. Mož je tisti, ki misli; žena je, ki misli za možem in to misel lahko uveljavi. Ni pa. da bi mislila žena zase in se uveljavljala sama. ^Zakai narava pravi, da mož ukazuje, žena, da uboga. To je zakon narave. Zakon današnjega časa pa je zakon civilizacije, izobrazbe in kulture, v katerem žena samostojno misli, samostojno živi. In tako sta v današnjem zakonu mož in žena dva elementa, ki se bojujeta med seboj. Čeprav pa sta elementa v tem boju enako močna, je tukaj narava, ki zahteva svoje in preko katere ne moreš. Tn čeprav sta. mož in žena v medsebojnem boju enakovredna, ie pri možu še nekaj in preko tega »nekaj« ne moreš. Ta nekaj je. ki možu odpušča vse, zato je žena vedno mmd in tarnanj je, ki dela ženo krivo vsepovsod, tudi v zakonu. Pa ne zato, 1l