'     BEŽIGRAJSKI ŠPORT 1971
"NISEM ZADOVOLJEN"
Če smo dobri med slabimi, to ne pomeni kaj dosti, pravi Janez Pavčič, sekretar občinske zveze za
telesno kulturo
Leto 1971 se bliža svojemu koncu. Delovne organizacije, dru-štva in družbene organizacdje že pripravljajo svoja poročlla o delu, uspehih, neuspefaih, prob-lemih ui težavah in s tem v zvezi tudi že pripravljajo prora-čune svojlh dohodkov in izdatkov za novo 1972. leto. Glede na to. da je naša občmska zveza za te-lesno kulturo med najbolj aktiv-nimi v Ljubljani in republiki, za kar je dobila številna visoka, pa tudi najvišja priznanja (trikrat Je od ZTK Slovenije prejela pri-znanje kot ena Izmed petih naj-boljših zvez v Sloveni.fi), nas ]e zaniinalo   kaj   o   tera,  pa   tudi  o
programu za prihodnje, mi&U se-itreiitr zveze, bicer aojj^oieLni Sipurt-mk in Sportni delavec Janez ew-čit.
»Zelo lepo so se slišale vaSe uvodne besede, polne hvale na račun dela naše zveze; za meue osebno prevei lepo, ker vem, da vsa ta priznanja, ki smo jih prejeli in jih skoraj vsak dan slišimo, le niso priznan^a za ne sakine nadpovprefine dosežke, marveč so to prlznanja za pov-prečno delo nas, ki delamo v zv^i in onih na terenu po 06-novnih orgamzacijah.. če trdim, da za povprečno delo, potem lahko razumete, da drugje v re-čini primexov delajo manj uspeS-no, manj prizadevno, da imajo odgovomi, ki določajo politiko razvoja telesne imlture in s tem v zvezj seveda dajejo tudi sred-stva, drugje manj razumevanja kot pri nas Prav zato nisem in nismo zadovoljni, 6e smo med podpovprečnimi ali povpreenimi za nianso boljši. To ni tisto, kar mi  vsi  skupaj  zelirao.
Naj to svojo trditev sedajle ob koncu enega in na začet.ku dru-gega, upam uspešnejšega leta podkrepim   z   nekaj    navedbami.
V osnovnih organizacijah po terenu se iz dneva v dan vse bolj čuti pomanjkanje delavolj-nega fiinkcionarskega kadra. Sta-rejši tovariši so se utrudili, nave-ličali so se bosti s številnimi često nerešljivimi problemi. Za svoje humano. amatersko delo običajno niso prejeli od nikjer nobenega priznanja. Novih ljudi pa ni aM pa jth je bore malo, kajti zaslužkarstvo je vse preveč »loboko   pognalo    svoje   kotrenine.
Mladi so postali nekoliko bolj zahtevni ta nihfie ve4 noGe leto ali dve gretl rezervne klopi in ča-kati, da bo prlšlo njegovih 5 mi-nut in bo nastopil ali zaigral. Vsak želi   tolfii na gol. metati  na
Koš, rru pa smo z lastnimi ol> jekti dalei na dnu, šolske telo-vadnice pa lahko naši člani upo-rabljajo Sele po 18.30 zvečer. tako, da na primer delo z naj-mlajsiini skorajda ni - mogoče. Nič ne kaže tudi, da bi se naša skupna nekajletna želja, da bi končno Bežlgrad dobil svoj telo-vadni dom, kaj kmalu uresmčila, pa čeravno je Obč. skupščina pro-gram gradnije doma, kot tudi re-kreacijskega centra ob Linhartovi Stolpniški sprejela, kajti šolski in varstveni objekti imajo pri nas absolutno prednost, da za naSe objekte vedno zmanjka sredstev, pa tudi urbanisti nimajo dovolj posluha zanje. Oanes praktično nimamo kaj nuditi odraslemu občanu, pa deravno mu kar na-prej pojemo na ušesa: rekrei-rajte se, skrbite za svoje zdravje in telesno pripravljenosfc. Kje in kako? Menim, da prav pri tem problemu tudi krajevne skupnosti premalo skrbijo za svoja pod ročja, da skrbijo le za stezice, parke in oikTasno travo, zelo malo za otroška in druga tgri-šča. Seveda pa tudi ml ne vzdr žujemo dovolj skrbno tudi tisto malo  objektov,   kar   jih   imamo.
Brez dvoma ]e .tudi ena od na-pai dela po našil) osnovnih or ganizacijah. da se včasih zapirajo v ozek krog, da vidijo le tekmo-vanja in tekmovalne uspehe. p? ''eravno tega nihCe od njih ne zahteva. da pa pozabl.jajo na to, da bi razšlrilt dejavnost, pomno-Hli svoje članstvo: vendar ta raz-Siritev ne more biti v teh ma-terialnih in obiektivnili pogojih ne vem kako velika. Res 1e tudi da kl.iub tem težavam vddba po-»sod nt na potrebni višini. toda težko 1e od amaterskih delavcev zahtevatl. da se bodo nenehno strokovno izpoTjolnjevali. Ce vemo. da tfrn i® nHhovo delo dntemo simboličnih 180.00 din oraroma 1?0.nn rtin tia  n»>«Af
KaJ naj rečem pred vstopom r aovo leto 1972? Nekaten so s stanjem, v kakršnem je trenutno naSa telesna kultura, zadOTOi)]-ni. Tolažijo se ln nas s tem, da smo med vodilnimi tako v mestu kot v republiki. Jaz se s tem ne marem sprijazniti, kajti biti do-ber med slabšimi še ne pomenl biti zares uspešen. Mi vsi mo-ramo stremeti za tem, da telesno kulturo, Sport in rekreacijo pri-bližamo mladdm in starejšim, da čimpreje zgradimo nujno potreb-ne Sportne in rekreacijske objek-te, da Ie-te kot tudi ie obsto-ječe do maksimums Izkoristimo, saj so lastništvo nas vseh m ne le šoloobveznih otrok, kar vse prevei radi poudarjamo. Ne mo-rem se pritoSevati, da naši od-govorni pri občinski skupšeini nimajo razumevanja za telesno kulturo, nasprotno razumevanja ie dovolj, toda kadar odločajo o tem, kam bodo šla sredstva. le naivečkrat prevagajo dnige po-trebe in telesna kultura dobi pre-cej man.t, kot bi bilo za nemote-no in dobro deiavnost pofcrefcno. Ceravno smo do nedavnega v Lfubljani predn.lačil!i tudi v sred-stvih za telesno kulturo, smo se-daj že ostali zadaj, posebno kar se tiče investicil za Sportne in re-kreacilske  objeikte.
Predračun naše zveze in osnov-nih organfzacij. ki smo ga ie se-stavili, je prene.1 višfi od lanske-ga, kar za 46 odstotkov. Toda to eo nufne potre-be za dobro in ne-koliko 5'rge delo in zmanfSevanje raorošenih sredst«» bo šlo na raAin najosnovneiše dejavnosti. Morda bi bilo dobro glede na vse širšo dejavnost v telesn) Vul-turi In vse veSiega obsega dela na področju Solstva in vzgoine^a varstva, raTmisVti o ponovnem formiranju samostojnega sveta za telesno kulhiro pri občini in isto-fasna o fomriranju sklada zs fM^cno   TniltuTO.«