Naročnina Dnevno Izdaja za državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za inozemstvo nte.ečno 33 Din nedeljska Izdaja celoletno vJugo-slavlf I 120 Din, za Inozemstvo 140 D VENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov I stolp, pelll-vrste mali oglasi po I V ln 2 D.veCfl oglas: nad 43 mm vlSlut po Din 2-ЛО. veliki po 3 In 4 Din, v urednlik.m delu vrstica po 10 Din o Pri ve^tiem D naročilu popust Izide ob 4 zjutraj razen pondeljkn ln dneva po prazniku Uredništvo /e v Kopltarievl ulici it. 6HII Rokopisi se ne vračalo, nefranhlrana platna se ne sprelemalo j- Uredništva telelon it. 20S0. upravnlitva it. 232S l/prava le vKopttarlevt ui.ii.b - Cehovn. račun: Liubliana itev. tOMSO In 10.349 xa tnserate, Saralevo il. 756J, Zriffrch it. 39.011. Praga In »una/ it. 24.797 Za korist in ugled države Kadarkoli je prevzel državuo krmilo dr. Korošec, so ga čakala velika dela. Kakor bi hotela usoda čakati, da izroči izvršitev najtežjih ualog njegovim rokam. Bil je minister za prehrano tedaj ko hrane ni bilo, ko ni bilo obdelanega polja, ne poljskega orodja, ne semena, ne prometnih sredstev, ne trgovskih, ne prometnih in ne političnih zvez s sosednimi zemljami. Vodil je ta resor v času, ko so bile ljudske mase najbolj lačne, pa tudi najhuje razdivjane in najmanj razsodne. Pa je šlo. V nekaterih mesecih je bila najhujša prehrambena kriza premagana in nevarnost notranjih nemirov radi pomanjkanja živeža odstranjena. Danes moremo že presoditi kako nevarna in težka je bila tedaj odgovornost in koliko smo dolžni hvaležnosti vsi državljani vodji našega naroda, da je znal in mogel tedaj odstraniti najhujše, ki bi moglo doleteti našo državo — notranje nemire radi lakote. Kaj je moral pretrpeti dr. Korošec kot minister za promet, je vsem še v živem spominu. Vsi rovarji in politični špekulanti so se zakleli proti njemu. Nezadovoljiv materijalen položaj žeglezničarjev je bilo lahko zlorabiti za podlago hujskanja k vstaji in revoluciji. Dasi je dr. Korošec tedaj takoj povedal, da popolnoma razume materijalne zahteve železničarskega osobja, dasi je zatrjeval, da bo vsem glavnini zahtevam ugodil, vendar je izbruhnila splošna stavka. Tista stavka ni imela nikakega strokovnega, stanovskega ali mezdnega značaja, šlo je zgolj za političen prestiž brezvestnih hujskačev, ki so hoteli položiti državno avtoriteto na tla in na razvalinah nasititi svoje osebne aspiracije. Dr. Korošec je vzdržal, ne samo vzdržal stavko, ampak tudi dano besedo in železničarjem toliko poboljšal prejemke, da so tedaj bili najpovolj-nejši odkar služijo železničarji tej državi. Tozadevne zasluge dr. Korošca so opetovano javno ugotoviti najodličnejši srbski, hrvatski in slovenski politiki, tudi dr. Koroščevi nasprotniki. Ministrstvo prosvete je dr. Korošec zavzel po Sv. Pribičeviču. Dasi je komaj dva meseca vodil ta resor, vendar se je tedaj vselil mir v vrste učiteljstva, partizanske škode so se popravile in postavili so se temelji nove stvarne in smotrene prosvetne politike. Zlasti za Slovenijo je bilo dr. Koroščevo prosvetno ministrstvo zdrava kopelj, ki je veliko pripomogla, da je učiteljstvo začelo bolj resno razpravljati o svojih stanovskih dolžnostih iu manj o zgolj političnem škodljivem medsebojnem ruvanju in preganjanju. V naslednje kabinete, v katere je bila pozvana SLS, dr. Korošec osebno ni vstopal. Kot poslanec in načelnik stranke je hotel imeti prosti čas in prosto roko, da bdi nad vsemi željami • in zahtevami države in slovenskega naroda, da vodi in organizira vse sile slovenskega parlamentarnega zastopstva za čim popolnejšo in najkoristnejšo izrabo vseh prilik in priložnosti. Le izredna sila, posebna zahteva izven stranke in izven kluba je brezpogojno tirjala, da dr. Korošec stopi znova za ministrsko mizo. Ogromna večina parlamenta si je bila edina v tem, da je le on in samo on v stanu premagati tudi težave, ki so bile stalen povod najhujših nasprotij med večinskimi strankami glede dela in nastopanja ministrstva notranjih zadev. Takoj po prvih nastopih novega notranjega ministra so belgrajski listi, ki so sicer v najstrožji opoziciji proti sedanji vladi, zapisali: Dr. Korošec je dobro začel. Nočemo danes govoriti o uspehih sedanjega notranjega ministra kot slovenskega zastopnika v kabinetu. Naj pribijemo le, da se je njemu posrečilo marsikaj, kar se ne bi posrečilo nikomur drugemu. Hočemo pa danes poudariti le eno značilno lastnost, ki jo ima dr. Korošec kot notranji minister in ki ga loči od vseh njegovih prednikov: dr. Korošec se drzno loteva najtežavnejših vprašanj notranje politike in jih proučuje prav sam osebno. Spomnimo se na gonjo o glavnjači. Polno je že bilo vprašanj in interpelacij prejšnja leta o tej belgrajski ječi. Skoro vsak mesec smo imeli kako afero iz glav-njače ali iz belgrajske policije. Noben notranji minister pa ni imel poguma, da bi začel rešetati tiste razmere. Vsak se je bal, da si v ognju najrazličnejših belgrajskih koterijskih zvez ne opeče prstov. Dr. Korošec ne tako. Takoj, ko je prišlo vprašanje na dnevni red, si je osebno ogledal poslopje, razmere, upravo in uradništvo. Točno je analiziral problem glavnjače in pokazal v katerih smereh ga je treba reševati. Od tedaj ni več sistema glavnjače in v zaporih samih so nastopile redne razmere, kakršne zahteva človekoljubje iu moderna kazenska in upravna veda. Druga najobčutljivejša ahilova peta naše uolrauje politike je južna Srbija. Tudi v ta Nooi stanovanjski zakon r Belgrad, 28. aprila. (Tel. »Slov.«) Stanovanjski zakon kakor ga je danes sprejela narodna skupščina, se glasi: Spremembe iu dopolnitve k stanovanjskim zakonom od 15. 5. 1925, 23. 10. 1926 in 29. 10. 1927. Čl. L S 1. majem 1928 preneha vsako dodeljevanje stanovanj. Vsako stanovanje, ki je spadalo ali spada pod omejttve glede svobodnega razpolaganja, pa se je izpraznilo ali se bo izpraznilo, ostane gospodarju na svobodno razpolago. Čl. 2. Omejitev po tem zakonu se osvobojujejo: a) vsa stanovanja z več kakor tremi sobami, b) stanovanja s tremi sobami, v katerih stanujejo rodbine, manjše od treh članov, c) stanovanja z dvema sobama, v katerih stanujeta ena, ali dve osebi. Kot soba se ne smatrajo kuhinja, predsoba, hodnik, instalirana kopalnica in soba za služinčad. Čl. 3. Za stanovanja, ki ostanejo pod omejitvami po prejšnjem členu, se od maja t. 1. do 1. maja 1929 vključno odreja, če odgovarjajo higienskim predpisom, sledeča ljajemnina: v mestih do 100.000 prebivalcev desetkrat, preko 100.000 dvanajstkrat višja od predvojne. (L julija 1914.) Za nehigienska stanovanja, ki so kot taka proglašena od merodajnih oblasti, in na zahtevo dotičnega najemnika, bo ostala najemnina ista, kakor aprila 1928, dokler gospodar stanovanja ne bi preuredil v primerno stanje. Ta uredba velja za mesta za več kot 50.000 prebivalci. Predvojna krona ali perper se računa kot dinar. čl. 4. Najemniki, ki zgubijo po tem zakonu pravico do zaščite, pa so do časa, ko stopi ta zakon v veljavo, stauovali v stanovanjih, ki spadajo pod točko a čl. 2., so dolžni se izseliti do 1. junija t. 1., če jim ni bilo stanovanje odpovedano, predno jc stopil ta zakon v veljavo. Vsi ostali, istotako, ki zgube pravico na zaščito po tem zakonu, pa jim je stanovanje odpovedano, predno stopi ta zakon v veljavo, bodo dolžni se izseliti do 1. julija t. I. ČL 5. Noben najemnik ne sme istočasno imeti v istem mestu dveh stanovanj. Kolikor pa eno teh stanovanj spada pod odredbe tega zakona, se bo postopalo z njim, kakor s praznim stanovanjem. Čl. 6. Občinske oblasti so dolžne komisijsko ugotoviti: a) na zahtevo najemnika, ali stanovanje odgovarja splošnim gradbenim in najvažnejšim predpisom, b) na zahtevo gospodarja, ali je stanovanje preurejeno v pravilno odgovarjajoče stanje. Ta sklep občinskih oblasti je obvezen za sodišča. Čl. 7. O vseh sporih po tein zakonu, ne glede na vrednost, bodo razpravljali kot nujne v roku mesec dnj v prvi instanci posamezni sodniki sodišča L stopnje oziroma kotarska in okrajna sodišča. V vseh zadevah po teh zakonih veljajo predpisi civilno-pravnega postopka. Rok za vložitev priiožbe znaša 8 dni. Za plačanie taks za vse spore veljajo PR 173, 174, 176 zakona o taksah. Vrednost procesa se določa z ozirom na enomesečno najemnino. ČL 8. Odredbe čl. 2., čl. 8 in čl. 10 zakona o stanovanjih od 15. 5. 1925 ostanejo v veljavi do I. maja 1929. Čl. 9. Minister za socialno politiko se pooblašča, da lahko izda potrebne naredbe za izvršitev tega zakona. Čl. 10. Ko stopi ta zakon v veljavo, prenehajo veljati vse uredbe stanovanjskih zakonov, ki so v nasprotju s predpisi tega zakona. čl. 11. Ta zakon velja od I. maja 1928 do 1. maja 1929. KoreŠeč med narodom r Belgrad, 28. aprila. (Tel. »Slov.«) Današnja »Pravda« poroča iz Bitolja: Po inšpekciji v bregalniški oblasti je notranji minister g. dr. Korošec snoči ob 7 prispel v Bitolj v spremstvu velikega župana Naumoviča in načelnika Zikc L a z i ć a. Na velikem županstvu se je dolgo časa razgovarjal z urad-ništvom. Dalje jc dr. Korošec obiskal tukajšnjo cerkev. Ob 8 zjutraj jc na velikem županstvu sprejel vodje vseh državnih uradov in se z njimi razgovarjal, zanimajoč se za vse zadeve. Iz velikega županstva je dr. Korošcc odšel na občino, kjer ga jc sprejel vse občinski odbor z županom Nikolo Markovičem na čelu. Tu je dr. Korošec ostal cclo uro Ob cn četrt na 11 }e v spremstvu Naumoviča in Markoviča odpotoval v Resan in Ohrid. Belgrad, 28. aprila. (Tel >Slov.«} Današnja »Politika« poroča iz Kavadarja: Kavadar, 27. aprila. Snoči jc sem prispel dr. Korošec v spremstvu Žike L a z i č a , šefa javne varnosti, in osebnega tajnika Vuko-t i č a. Pred glavarstvom so ga sprejeli okrajni glavar Ivančcvić, vodje uradov, zastopniki občinskega sodišča ter številni meščani. V imenu meščanov jc dr Korošca pozdravil S a 1 d o v i ć , podžupan, in ga prosil, da pri vladi tolmači želje meščanstva. Dr. Korošec je odgovoril, da je prišel k njim, da se z njimi osebno razgovarja, da zve za njihove želje in pritožbe. Prosil jih jc, da vsakdo povsem odkrito pove, kar želi. Samo na ta način, ako bomo drug drugemu odkrito govorili, bomo jaz in vi dosegli tisto, kar želimo. Nato se jc dr. Korošec dolgo razgovarjal s podžupanom. Zanimal se je za občinske volitve, ki sc bodo tu v kratkem vršile. Občinski zastopniki so razložili slabo materialno stanje občine. Na-glasili so potrebo, da dobi Kavadar pitno vodo. Dr. Korošec je obljubil pomoč vlade. Pridelovalci opija so prosili dr. Korošca, da se zavzame pri Narodni banki, da se jim odobri čim več sezonskega kredita za časa žetve, da ne bi največji dobiček pripadel solunskim špekulantom. 'Ali imate šc kakšno željo in pritožbo«, je vprašal dr. Korošec meščane. Oblastni poslanec Minovič, ki se jc dolgo časa razgovarjal z dr. Korošcem, se je pritožil, da se je pridelovalcem tobaka letošnji tobak slabo plačal, tako da niso mogli pokriti niti stroškov pridelovanja. Nato je dr Korošec vprašal obrtnike, ali imajo dovolj kredita od Obrtne banke. Izjavili so, da dobe dovolj kredita in pravočasno. Meščani so prosili dr. Korošca, da iz-posluje pri vladi čimvečjo podporo za zidanje ljudske šole in gimnazije. Na glavarstvu so bili dr. Korošcu predstavljeni vodje uradov, s katerimi se jc dolgo razgovarjal in se zanimal za delo in občevanje uradništva s strankami. Zjutraj je dr. Korošcc obiskal okolico in trtne nasade ter skladišče nepredelanega tobaka. Informiral se je za razlog, zakaj jc letošnji tobak tako slabo kvalificiran. — Dopisniku »Politike <- jc dr. Korošcc rekel: »Lahko javite, da nosim s svojega pota najlepše vtise. Posebno mi je drago, da sem prišel z ljudstvom iz Južne Srbije v neposreden stik in da sem slišal njegove potrebe, katerim posveča kraljeva vlada največjo pozornost« Prilep, 27. aprila. Ob pol 2 popoldne je prispel sem notranji minister dr. Korošec s svojim spremstvom. Na okrajnem glavarstvu je sprejel vodje uradov iu uredništvo. Nato mu je glavar poročal o javni varnosti v Prilepil. Zlasti se je dr. Korošec zanimal za poslednji dogodek, ki se je pred par dnevi v Prilepu pripetil. T)r. Korošec je bil s poročilom in rezultati upravnih oblasti zadovoljen, Na občini so ga sprejel i: župau S o k o • 1 o v i č, tajnik Panič, občinski odbor in odbor Zveze proti bolgarskim banditom. Zupan je pozdravil dr. Korošca. Prosil ga je. da na. pri kralju in vladi tolmači lojalnost in vernost Prilepčanov. Dr. Korošcu je izročil tri slike s poslednjega velikega narodnega shoda z napisom: »Markovi Prilepeani notranjemu ministru dr. Korošcu v dar kot spomin na veliki narodni shod. na katerem se je manifestirala enodušnost meščanov z upravnimi oblastmi v preganjanju banditov in rušenje reda in miru v tem kraju.« Dr. Korošec se je zahvalil zu sprejem Dejal je, da je prišel v te kraje predvsem zaradi tega, da se osebno prepriča o delu podrejenih organov. Pri kralju, ki mu je posebno stavil v nalogo ob odhodu v te kraje, da se kar najbolj potrudi za dobro teh krajev, ki so kralju zelo pri srcu in za katerih napredek se slori vse, bo veren tolmač želj Prilepčanov. Dr. Korošec je dejal, da vsakdo, ki ima kakšno pritožbo, prošnjo ali vprašanje, naj odgovori odkrito in brez zavijanja. Zupan in občinski tajnik sta mu obrazložila potrebe prilepske občine. Prilepski odvetnik Rogo-savljevič je dr. Korošca opozoril na odkup tobaka v Prilepu ob priliki poslednje žetve. Dejal je, da je država ob priliki letošnjega odkupa tobaka meščane formalno opljačkala. ker je odkupila najboljši in najfinejši tobak za smešne cene. Dr. Korošec je pazljivo poslušal Bogosavljeviča in odgovoril, da se bc zavzel za tobačno vprašanje. Enako se je ministru pritožil Bomba-lovič, ki je samo dejal: »Gospod minister! Ima duvana — ima Prilepa, nema duvana — nema Prilepa !< Deputacija naseljencev iz vasi Aleksan-drovac pri Prilepu je prosila ministra dr. A Korošca, da se jim dodeli zemlja v severnih krajih, ker jim tukaj preplavljajo reke in ne morejo živeti. Nato je Bombalovič govoril c nepravilni ureditvi agrarnih vprašanj. Navajal je konkretne primere. Minister je obljubil, da bo ministra za agrarno reformo zainteresiral za to, da se te stvari pravilno urede. Občinski tajnik je navedel, da se v Prilepu že od leta 101». zida šolski dom, ki se je s prispevki meščanov do polovice dogradil, sedaj pa stoji nedokončan. Dr. Korošce je prosil za podporo. Sorodniki nedavno ubitega trgovca Ivana Bojagjijeviča so dr. Korošca prosili, du se kaznujejo krivci. Dr. Korošec je rodbini izrazil sožalje iu dejal, da se vodi preiskava, da je stvar pred sodiščem in da naj počakajo na izid preiskave. ogenj ni še noben notranji minister hodil po kostanj. Dr. Korošec je iz čiste ljubezni do države in tamošnjega bednega prebivalstva podvzel tudi ta korak. Te dni potuje po vseh najbolj razkričanih krajih, sani proučuje ta-mošnje razmere in potrebe, izdaja ukrepe iu povsod zapušča vidne dobre posledice. Narod je hvaležen, ko vidi to živo skrb vlad^ zanj, v njem raste samozavest in zaupanje v državno upravo, upravni aparat sam pa je neposredno iz ust najvišjega šefa dobil navodila, v kakem duhu naj vrši svojo dolžnost. Vsi belgrajski listi obširno poročajo o dr. Koroščevem potovanju. Vsi poudarjajo resnost, važnost in koristnost tega koraka. Vsa poročila soglasno potrjujejo, dn narod ; vesel sprejema notranjegn ministra in mu s j stopnjevanim zaupanjem prednaša svoje že- , Ije in pritožbe. Vse vesti povedo, kako minister naglasa točno izvrševanje zakonu in Jju-douiilo ravnanje uradništva z ljudstvom. Po- tovanje je najboljši dokaz kaj zmore državnik, ki vrši svojo dolžnost iz čiste ljubezni do stvari. Le eno stvar še posebej podčrtajmo. Iz vseh poročil zveni, da južna Srbija že danes ni več dežela nereda, nemira, popolnega bal-kanizma, ui dežela divjosti in upravne anarhije. Red, mir in civilizacija tudi tam napreduje. Tozadevne ugotovitve, ki jih že sedaj moremo razbrati iz poročil in ki se bodo kasneje gotovo še določneje izkazale, so dragocena pridobitev za ugled naše države. In če bi potovanje ne imelo nobenega drugega uspeha kot to, bi pomenilo državniško dejanje prve vrste. Z neodoljivn stvarnostjo in neuklonljivo doslednostjo si spleta dr. Korošec novih zaslug 7.n narod iu državo, zaslug, ki jih polaga na oltar države tudi v imenu slovenskega naroda. da smo po njih vedno bolj vredni državne in narodue svobode. Zagrebški Uefesejem od 29. aprila do 6. maja V. Sejem automobilov IX. Pomladni speciain sejem Radija — Poljedelstva Malega in hišnega obrta. — Izložba џ. teniških del in turizma 2. V. Concours d'elegance in modna revija Popust na železnicah in parobrodih. Legitimacije za znižano vožnjo se dobivajo pri vseli potniških uradih in denarnih zavodih. MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica l*SO Din ali vsaka beseda 50 par. Najmanjši oglat 3 ali S Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko I — Na vprašanja brei rnamke ne odgovarjamo. S/ažbe išče/o Prodajalka Incšanc stroke, iz boliše hiše, s trgov, šolo, vešča nemščine in slovenščine, želi službo za takoj. — Ccnj. ponudbe na upravo »Slovenca« pod: »Pridna in zanesljiva moč 3658«. Išče se HLAPEC za kmečka dela. - Naslov pove uprava lista 3625. Absolventa srednje tehnike, ki se razume na radio, sprejme v stalno službo radio-i trgovina. - Ponudbe pod I »Tehnika« na upravo. Čilfilis <šče službe. OlVlIJd . Naslov pove uprava Slov. pod it. 3574. Prodajalka mešane stroke, išče primerne službe, pridna, poštena in varčna. Opravljala bi tudi kaka druga hišna dela. Nastop takoj. Naslov v upravi lista pod »Poštena št. 3590. Mesarskega pomočnika zmožnega za vsa mesarska dela. sprejmem ta-I koj. Plača po dogovoru. I Zglasiti se je osebno. -Jos. Musar, mesar, Ljub-' ljana, Sv. Petra cesta 61 I — Šolski drevored. Prodajalka imožna slovenskega in nemškega jezika, s triletno prakso, želi primerne službe za takoj ali pozneje. Dopise na upravo »Slovenca«. pod 3589. Boljša deklica v 15. letu. z dobrimi spričevali, želi iti v trgovino kot učenka. Naslov pod »Poštena in značajna« v upravi Slovenca št. 3671. Čfifpi" j izpitom in ko-OUICI vač, želi mesta k osebnemu ali tovornemu avtomobilu, zmožen vseh popravil. V prostem času bi event. opravljal druga dela. Nastop takoj ali pozneje. - Naslov v upravi Slovenca št. 3624. Mlad trgovski pomočnik izvežban v vseh trgov-bkih strokah, vešč slovenskega in nemškega jezika, želi spremeniti službo. Najraje bi bil v Celju ali bližini Celja. Ponudbe pod »Vesten« na podružnico »Slovenca« v Celju, Cankarjeva c. 4. Klepar, in krov-j ski vajenci se sprejmejo. V poštev pridejo pošt. in pridni. 1 T. Kom, Poljanska 8. Ujeo 3 sobe, kuhinja, nlod klet, gospodarsko poslopje, hlev, svinjaki itd., vrt, njiva ter pašnik, naprodaj. Naslov: A. Paidascb, brivec. Brežice ob SavL 3646 Prodam parcele v sredini mesta, suha lega. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3695. Trgovska hiša z velikimi skladišči in trgov, lokalom, se proda v Kranju št. 109, na Glavnem trgu, nasproti župne cerkve. Ponudbe na naslov: K a t i V a j t, Kranj. Sfanovan/a Selitve v mestu in na deželo, strokovno in najcenejše potom Slovenia transport Ljubljana Miklošičeva cesta št. 36 Telefon št. 2718 Na stanovanje se sprejme sostanovalec. Izve se pri upravi Slovenca 3667. Sprejmeta se 2 gospoda kot SOSTANOVALCA. Glince IX, cesta 20. žive.^stare in mlade, kupi IVAN MEGUŠAR, Vrhnika. UlflHo bukove la. in niUUC hrastove od 20 cm naprej kupuje v vsaki množini parna žaga V. SCAGNETTI Ljubljana. Kupim dobro ohranjeno POSTELJO, kompletno, nočno omarico in omaro za obleko. Ponudbe z navedbo cene na upravo lista pod »Snažno« 3681. KOLO rabljeno, v dobrem stanju, kupim. 1. Kunovar, Ljubljana, Stari trg 10. LEPO STAVBNO PARCELO (2000 nr) na ljubljanskem polju, ležečo ob Dunajski cesti nasproti hiš Pokojninskega zavoda, takoj proda Ivan D o b n i k a r , Jezica pri Ljubljani. MEBLIRANA SOBA s posebnim vhodom se odda s 1. majem solidnemu gospodu. Naslov: Poljanski nasip št. 8, pritličje, levo (Gantar). 3684 se odda gospodu. Kette-Murnova cesta 20. Pri nakupa cementa Trbovlje in vse železnine, se priporoča tvrdka A. Sušnik, Ljubljana, Zaloška cesta. Proda se dobro ohranjen tovorni avto AUSTRO FIAT, nosilnost 3000 kg, 40 PS. Uporaben tudi kot oseb. omni- bus za 16 oseb. - Naslov v upravi pod štev. 3615. //tasa obrt Motvoz tovarni Mehanična vr-varna Šinkovec, Grosuplje. Komisijska zaloga Palme, Celje, Cankarjeva 7. Maribor, Koroška 8. NAJBOLJŠI PREMOG Cebln UfoifovB 1/2 Služkinja čedna, pridna in poštena, katera je vajena in ima veselje do vrta in kuhe, sc sprejme v stalno službo v neposredni bližini Ljubljane v trgov. hišo. Naslov v upravi št. 3700. Pohištvo Zaradi selitve prodam poceni komplet, spalnico, kuhinjsko opravo, postelje z nočnimi omaricami, veliko preprogo, otroško : železno zložljivo posteljo in drugo pohištvo. - Naslov pri upravi št. 3693. Zemljišče je naprodaj v izmeri 700 m2, v lepi legi v Rožni dolini, cesta V. št. 20. Цјоч v sredini malega niOa mesta na Štajerskem, v dobrem stanju, za vsako obrt pripravna, posebno za krojaštvo z dvoriščem, gospodar, poslopjem in lepim vrtom, se takoj proda. - Naslov v upr. lista pod št. 3719. AJDOVA MOKA po 5 Din kilogram Činkvantin - z d r o b po 4 Din kilogram prvovrstni izdelki, pošilja od 25 kg naprej PAVEL SEDEJ, umetni mlin. Ja-vornik. Gorenjsko. 1526 Pisalni stroj i stiskalnica in mlin sadje, rabljeno, a v do-; brem stanju, prodam. — Naslov v upravi št. 3699. Volna - bombaž za strojno pletenje in ročna dela, dobite po Јф* najnižjih cenab pri PRELOGU, LJUBLJANA Stari trg 12 - Židovska 4 Žimo najboljša in uajcenejša pri N. Plaslcrl tovarna žime Stražlšč? pri Kranju. Gospodinje! - Poskusite idealno sredstvo za pod-žiganje drv in premoga. Zahtevajte PLAMEN pri Vašem trgovcu Otomane 630 Din, povzetje 40 več, v zelenem ali rdečem goblenu. Pri večjem odjemu za hotele in prenočišča še popust. Solidno delo. — Rudolf Sever, tapetništvo, Marijin trg 2. Klavirji prvih svetov, znamki ALFONZ BREZNIK Ljubljana, Mestni trg 3 (v lastni hifti poleg magistrata). Zaloga In Izposojevalnica najboljših klavirjev, piani nov in harmonijev, Stelnway. Hliscndorfer KHrster, Httlzl, Hofinun, Original Stlngl. Popravila In uglaševanie najcenejše. — Najbogatclša Izbira vseh ostalih glaR-boiiili mstruin. in strun. Oiesln Koruzo kupite nnjeenele pri tvrdkl A. VOLK, LJUBLJANA Kesljeva cesta 2< Veletrgovin« z žitom Trbov. premog drva. - Pogačnik, Bohoričeva ul. 5 - Ljubljana. Telefon 20-59. Pazite na obleke ker si veliko veliko lahko prihranite če jo dasto čistiti in barvati v ko mično pralnico, kjer je cona natnižja in najbolj solidna postrežba. Anion DOC Lliihljana Solenburgova ullva 6./1. Tovarna: VIC-GLINCE. Žaganje oddaja vedno po nizki ceni parna žaga V. SCAGNETTI v Ljubljani, za gorenjskim kolodvorom. Iščem družabnico s kapitalom 20.000 - V poštev pridejo le osebe, ki bi delale v pisarni. Ccnj. ponudbe pod »Denar zasiguran in dobro obrestovan. Inteligentom na deželi se nudi možnost dobiti radio-aparat z malim trudom zastonj. Interesenti naj dajo naslov pod »Radioamateur« na upravo. Dolga pota brez utrujenosti Kmet nima tako udobnih prometnih sredstev kakor meščan. Često mora po več ur peš hoditi iz enega kraja do drugega Za utrudljivo telo so Palma kaučuk pete dobrota. Palma pete so trajnejše kot najboljše usnje, cenejše ter dajo elastično hojo, ki varuje čevlje in telo. ženski in otroški Čevlji postanejo vsled Palma kaučuk peta elegantni, toda za to ni nikakih višjih stroškov. Zahvala Ob prebridki izgubi blage soproge in ljubljene mamicc Marije Golobu! se najprisrčnejc zahvaljujemo vsem, ki so pokojnico v njeni bolezni obiskovali in tolažili. Posebna dolžnost nam narekuje iskreno zahvalo čč. gg. duhovnikom, ki so jo z angelsko požrtvovalnostjo tolažili v njeni dolgotrajni, mučni bolezni in ob smrtni uri ter jo spremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se znanccm za vso naklonjenost, za vence in šopke, cerkvenim pevcem za lepo petje, kakor tudi trgov, in obrt. društvu za svečavo. Vsem udeležencem in vsem, ki so nam na kakršenkoli način skušali olajšati prebridko izgubo, Bog plačaj! Ljutomer, dne 25. aprila 1928. Jakob Golobic, soprog. Amalija in Marta, hčerki. AVTO izkušenega avtomobilista. Zakai? Razpis Meščanska korporacija v Kamniku razpisuje službo šuinarskega upravitelja Prošnji jc priložiti spričevalo za samostojno gospodarstvo po § 22. gozdar, zakona in dokaz prakse. Nastop službe 1. junija 1928. — Prošnje je vložiti pri upravništvu Meščanske korporacije v Kamniku. Nizke cene! Prepričajte sel Kdor hoče kupiti moderno in solidno izdelano vsakovrstno ik Ш naj si ogledu zalogo pri EGID1JU in KARLU ERJAVEC, Brod (poleg tacenskega mostu). Št. Vid nad Ljubljano. Ogled tudi ob nedeljah. Za delo se jamči. Daje sc tudi na obroke, Nizka nr,bavn? cena! Mala uporaba bencina! Neomejena trajnost! Minimalno izrablienie! Tehnična dovršenost! VSI ODJEMALCI NAŠEGA MILA TRDIJO, DA IE JIERlPir Z ZNAMKO ..SIDRO NAIBOIJSE ZA PERILO Ni zdravja braz dobra prabaval Čutite li pritisk in napetost т želodcu do jedi ali kisli okus v uetihlTrpite II na trdovratnem zaprtju, omotici ali pomanjkanju spanjat Ali Vas muči glavobol, boločine v želodcu ali slabosti Morda imate IzpnSčaJo na koži, nastale vsled slabe probavc? Prepričajte KO ludi Vi, da proizkuaena zdravilna spccialitota FIGOL-oliksir urejuje prebavo in Vam vrača zdravio. FIGOL proizvaja in ga po povzetju razpošilja z navodilom o vporabi LEKARNA dr. Z. SEMELIĆ DUBROVNIK 2 izvir ui zabojček s 3 steklenicami z ovojnino in poštnino Din 105'-. ч stoki. Din 245'— 1 stekl. Din4(V—. Priporočajte naš list ob vsaki dani priliki Priporočajte tudi njegov oglasni del, Velika rezerva sile! Ideal slabe teste! Schufingachse") Najokusnejša izvedba! Zelo elegantna liniia! Ugodni plačilni pogoii! Tukajšnje generalno zastopstvo inozemskih industrij išče za Slovenijo verziranega P0TNIKH v tehničnih predmetih. Samo seriozni gospodje i dobrim nastopom, ki so pri industriji v Sloveniji žc dobro vpeljani, naj se javijo. - P o g o j t so: jugoslovanska domovinska pravica in perfektno znanje slovenščine ter nemščine. — Ponudbe pod »TEHNIČNI PREDMETI« na upravo »Slovenca«. SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. NUDI PO IZREDNO UGODNIH CENAH KNJIGOVEZNICA K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 0 II. NADSTROPJE Na dr. Krekovi gospodinjski šoli se začne ku* harski večerni tečaj 1. maja in traja do 28 jan t. 1. Z(?Iasiti se je pri vodstvu dr. Krekove mešž gospodinjske šole v Zg. Šiški pri Lj do 30. aprila Generalno zastopstvo: FERRUM d. d. Zagreb, Hatzova 14/g Telefon 42-26. Ljubljana: J. Krakcr, Poljanska e. 3. Tel. 2942. Maribor: It, Pelikan Kralja Petra 5. Tel. 458. Ilcograd, Ferum rt. d.. Kr. MIlana 54. Tel. 3187. Sprejmemo zastopnike. Obiščite za časa zagrebškega velCKVjina našo ondotno razstavo. Kft Jugoslovansko Odurno * Ljubljani] Karel Ce& izdajatelji di. F». Kolovcc, Uredniki Frane Tcmtiian / / aj/e novega KOLEDAR. Nedelja, 29. aprila: 3. povelik., varstvo sv. Jožefa, Antonija, Robert, Peter. — Po pravoslavnem koledarju: 16. aprila, po židovskem: 9. VIII. 5688, po muslimanskem: 8. XI. 1346. Ponedeljek, 30. aprila. Katarina Sienska, Marijan. — Solnce vzide ob 4.53 in zaide ob 19.02. — V torek: Filip in Jakob. Novosadska vremenska napoved za 29. aprila: Lepo vrerne v celi državi. Slabi vetrovi. Ponekod oblačno. Na Primorju slaboten široko. Temperatura se bo zvišala. Dunajska vremenska napoved za 29. aprila: Verjetno bo po večini jasno in toplo. Krajevna motenja niso izključena. ZGODOVINSKI DNEVI. 29. aprila: 1855 je profesor bogoslovja dr. Leon Vončina ustanovil v Ljubljani Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov. — 1903 je bilo v Solunu več atentatov. — Kartuzijan-ci samostana Grande Chartreuse na Francoskem so se uprli vladnim cerkvi sovražnim odredbam, vsled česar je vlada poslala nadnje vojaštvo. — 18S3 je umrl v Berlinu ustanovitelj zadrug Schultze-Delitsch. — 1769 se je rodil vojskovodja Artur Wallesley. — 1854 se je rodil francoski matematik Henrik Poincare. — 1905 se je otvorilo poslopje Ljubljanske mestne hranilnice. — 1847 je umrl buditelj goriških Slovencev pisatelj Valentin Stanič. 30. aprila: 1671 sta bila v Wiener Neu-stadtu obglavljena Zrittjski in Frankopan. — 1870 je pričel Franc Levstik izdajati na Dunaju humoristični list »Pavliho«. — 1835 se je rodil slikar Franc Defregger. — 1870 se je rodil v Komarnu na Ogrskem komponist Franc Lehar. — 1895 je umrl nemški pisatelj Gustav Freytag. * Tabor na Šmarni gori. Prihodnjo nedeljo, 6. majnika, priredi centrala Krekove družine krščansko socialistični tabor na Šmarni gori. Takoj po prihodu na Šmarno goro bo sv. maša z govorom, po službi božji pa tabor, na katerem govori delavski starosta Jože Gostin-čar in še nekateri drugi. Natančnejši spored bo razviden iz letakov. -k Prva izmed denarnih zavodov je naklonila Kmetska posojilnica ljubljanske okolice« znesek 100.000 dinarjev »Fondu za Akademijo znanosti in umetnosti in za Narodno galerijo« ter je storila ta svoj zgodovinski sklep na občnem zboru 26. aprila t. 1. Firma a Slcfihiavk/cvega romana »NA »OMIJ slave- i»~emeti res nehal lepih ur. tltai »Slovenca«* Znameniti roman je (leto pisatelja, ki je spisal ludi prekrasne romane Quo oadis, Z ognjem in mečem, Potop, Mali u 11 e z , Skozi pustinje in p u š č a o e Varujte svoje noge ter nosite sedaj poleti sandale, katere kupite v najboljši kakovosti pri R. Sfermechl. Celie po sledečih nizkih cenah: št. 19—24 Din 32—, št. 30—35 Din 6S — št. 25—29 Din 37'—, št. 36—42 Din 96 — št. 43-46 Din 109'— Naročile ilustrovani cenik! k Kronsko-dinarski 6% državni boni; prijavljanje po zastarelosti. Finančna delegacija nam sporoča: Po zadnji odločbi g. finančnega ministra D br. 18.193 z dne 11. novembra 19i7, ki je bila s tuk. razglasom z dne 12. decembra 1927, št. A IV—2035/5 objavljena v Uradnem listu št. 127 iz leta 1927, so 6% državni boni v kronah in v dinarjih izza dne 1. aprila t. 1. ne smejo več izplačevati,, ker jim je pravica do izplačila zastarela. Ker pa vendar nekaj teh bonov ni bilo pravočasno predloženih v izplačilo, se po nalogu generalne direkcije državnih dolgov pod D br. 6680 z dne 8 aprila t. 1, pozivajo vsi, ki še imajo take bone, da jih čiin preje prijavijo, in sicer v Ljubljani Blagajni delegacije ministrstva financ, v ostali Sloveniji pa pristojnemu davčnemu uradu. Prijavam, ki so kolka proste, naj se prilože boni, v prijavi sami naj se pa boni navedejo po števiikah in po nominalni vrednosti. Boni se stranki — po pregledu in primerjanju s prijavo — takoj vrnejo in predloži sc samo prijava. Pri tem se izrecno opozarja, da ne gre za prijavo takozvanih »20% pri-znanic«, ki so bile izdane ob kolkovanju av-stro-ogrskih novčanic, marveč da gre za prijavo bonov v obliki menic, ki jih je finančno ministrstvo izdalo leta 1919. v komadih po dinarjih ali kron 500, 1000, 10.000, 50.000 in 100.000. Boni so bili izdani na šest meseccv in so sc mogli pozneje vsakega pol leta prok-Ti<: iti. Obrazec teh bonov se s pozivom na ta razglas lahko upogieda pri tuk blagajni in pri vseh davčnih uradih v Sloveniji. * Uslužbenski davek. Tabele za preračunavanje uslužbenskega davka (dnevne, tedenske, mesečne plače) stanejo 10 Din; seznam c odtegnjenem uslužbenskem davku pa stant pola 1.50 Din, od 100 pol dalje po 1 Din. Naročila sprejema Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. •k Ureditev šolske obveznosti v naši državi. V ministrstvu prosvete je pripravljen predlog zakona o osnovnih šolah, v katerega je poslednja komisija redigirala vprašanje šolske obveznosti sledeče: Člen 0. al. 2.: -.Reden pouk je obvezen najmanj v štirih nižjih razredih. V višjih štirih razredih se vrši reden ali skrajšan pouk. Kolike so olajšave za višje razrede pri skrajšanem pouku, to se odreja z ozirom na krajevne razmere, po predlogu krajevnega šolskega odbora in po odobrenju nadzornikf.< (Redno osemletno šolanje v krajih, kjer že obstoja, je zngnrantirano v prehodnih določbah). Kakor razvidno, je vzeta kot pravilo štiriletna šolska obveznost v naši državi in je le izjema Lak sivi in drap Din 70'- VOIKA Krekov Irg A. F.: Grozd Bil sem srečen, presrečen. Očela, mater In služkinjo sem si predstavljal kot zelo dobre velikane, edine večne in nespremenljive priče prvih dni sveta. Bil sem prepričan, da me lahko obvarujejo pred vsakim zlom in pri njih sem se čutil popolnoma varnega. Zaupanje, katero sem imel do svoje matere, pa je bilo neizmerno: ko se spomnim tega neomajnega, božanskega zaupanja, bi najrajši poljubil onega dobrega malčka, kateri sem bil jaz sam. Oni, ki vedo, kako težko je pred svetom skriti svoja prepolna čuvstva, bodo razumeli, zakaj imam tako rad te spomine. Bil sem srečen. V svoji domišljiji sem se bavil s tisoč stvarmi, ki so mi bile obenem jasne in nejasne,s stvarmi, ki same na sebi niso ničesar pomenile, ki pa so tvorile del mojega življenja. Cisto neznatno je bilo moje življenje, toda bilo je življenje, to se pravi: središče vseh stvari, srčika sveta. Ne smejte se mojim besedam; ali pa če se že smejete, se smejte s prijaznostjo in zraven mislite, da je v središču stvari vsak, kdor živi, pa naj bo magari sam kužek. Bil sem srečen, ko sem gledal in srečen, ko sem poslušal. Mati ni nikoli odprla steklene omare, ne da bi mi dala pokusiti kaj izredno dobrega in polnega poezije. Kaj je torej bilo v tej omnri? Moj Bog, kaj vse je bilo lahko notri! Perilo in vmes dišeče blazinice ter manjše in večje škatlice. Danes sumim, da je moja uboga mati z neko strastjo zbirala škatle. Imela jih je ogromno in najrazličnejših oblik. In te škatle, katerili se nisem smel dotakniti, so bile predmet mojega resnega razmišljanja. Pa ludi igrače so dajale dovolj dela moji glavici; ce ne drugo vsaj one, ki so mi bile obljubljene in katere sem pričakoval; one namreč, ki sem jih že imel, niso bile zame nič skrivnostnega in radi tega nič vabljivega. Kako lepe so pa tudi bile igrače mojih sanji... Drugo čudo je bila množica črt in podob, katere sem lahko napravil z enim samim svinčnikom ali peresom. Risal sem vojake: načrtni sem okroglo glavo in nanjo posadil vojaško kapo. Šele po številnih opazovanjih sem porinil glavo do obrvi pod kapo. Ljubil sem cvetice in vonjavo, razkošje pri jedi in lepe obleke. Bahal sem se s svojim operesenim klobučkom in s pisanimi nogavicami. še bolj kot posamezne reči sem ljubil vse skupaj: hišo, zrak, svetlobo in kaj vem kaj vse! Življenje sploh. Živel sem pri-jetneje kot ptiček, ki se gudnja v mehkem guezdecu. Bil sem srečen, presrečen. In vendar scin zavidal nekega drugega dečka, ki mu je bilo ime Alfonz. Poznal sem ga samo pod tem imenom, in bo precej verjetno, da drugega sploh imel ni. Njegova mati, ki je bila perica, jc delala po mestu, Alfonz pa je cel dragovi-ten dan postopal po cestah in po dvorišču. Skozi okno sem ogledoval njegov umazan obraz, razkuštrane rumene lase, raztrgane kratke hlače in pdŠvedrane čevlje, s katerimi je capal po mlakužah. Tudi jaz bi bil zelo rad svobodno burkal po mlakah. Alfonz se je smukni okoli kuharic in pobral marsikatero klofuto in tudi kakšno staro pastetno škallo. Včasih so ga poslali konjarji k vodnjaku po vedro vode, katero je prinesel s ponosom; v obraz mu je udarila kri in iz ust je molel jezik. In jaz sem ga zavidal, ker se mu ni bilo treba učiti Lafontainovih basni in ker se ni bal, da bo kregan radi packe na obleki, kakor jaz! Ni mu bilo treba pozdravljati »klanjam so, gospod , »klanjam se gospa vseh mogočih ljudi, katerih življenju, bilo veselo ali žalostno, ga ni niti najmanj zanimalo. In če ni imel Nootove barke in konjička nn kolescih, kar sem jaz vse imel, sc je v svoji domišljiji igral z vrabci, kalere ie lovil. s psi, ki so se kakor on skitali po mestu in ceio s konji, dokler ga ni kak voznik z metlo nagnal iz hleva. Bil je svoboden in drzen. Z dvorišča, kjer je bil neomejen gospodar, je gledal name za oknom kakor ua ptico v kletki. Na dvorišču je vladalo veselje; bile so tam najrazličnejše živali in služabniki. Dvorišče je bilo zelo prostorno; na južni strani ga jc zapiralo glavno poslopje, obraslo s staro grčavo, suho Irto. Nad trto je bila solnčna ura, kateri sta solnce 111 dež izbrisala številke. Čudil sem sc kazalcu, ki je metal senco, katera se je neopaženo premikala po zidu. Za današnjega Parižana je izmed vseh najbolj tuj spomin na to staro dvorišče. Njihova dvorišča merijo štiri kvadratne metre, odkoder vidiš liki žepni rutici košček neba, preko katerga vise v petih nadstropjih jedilne shrambe. To je napredek, ki pa ni nič kaj razveseljiv. Zgodilo pa se je, da so nekega dne 11a onem veselem dvorišču, kamor so prihajale gospodinje zjutraj z vrči po vodo in kjer so proti šesti uri kuharice izcejale solato v pločevinastih posodah ter se menile s hlapci, da so nn onem dvorišču razdrli tlak. Razdrli so ga zalo, da bi ga popravili. Ker pa je med popravljanjem deževalo, je bilo dvorišče blatno in razmočeno in Alfonz, ki je 11a njem živel kakor satir v gozdu, je bil od peta do glave tak kakor zemlja. S silno vnemo je premetaval kamne za tlak. Nato je dvignil Slavo in ko me je videl zgoraj zazidanega, 1111 je namignil, naj pridem doli. Zelo rad bi se bil igral z njim in premetaval kamenje, ker v svoji sobi nisem imel kaj takega. K sreči so bila vrnln odprla in jaz sem stekel nn dvorišče. — Evo 1110! sem dejal Alfonzu. — Nesi ta kamen! 111 i je ukazal. Imel je divji obraz in hripav glas; ubogal sem. Nenadoma na mi ie nekdo izvil kamen iz rok in me dvignil s tal. Bila je služkinja, ki me je vsa razkačena odnesla z dvorišča. Potem me je umila z marseillskini milom in me ozmerjala, da se igrani z nepridipravom klatežem in malopridnežem. — Alfonz je slabo vzgojen je dodala moja mati; to ni njegova krivda ampak nesreča! I11 dobro vzgojeni otroci s takimi ne smejo občevati. Bil sem zelo bistroumen in dovzeten otrok in takoj sem si zapomnil materine besede. ln sam ne vem, kako so baš te besede povzročile, da sem pri čitanju svojih starih slikanih iZgodb sv. pisma.' začel mislili c prekletih otrocih. Moje mnenje o Alfonzu se je v hipu spremenilo. Nisem ga več zavidal: bal sem se ga in smilil se ini je. »To ni njegova krivda, ampak nesreča!« Te besede moje matere mi niso dale miru. Dobro si storila, nmti, ko si mi tako govorila; dobro si storila, ker si mi že v najnežnejši dobi odkrila nedolžnost nesrečnežev. Tvoja beseda je bila dobra in moja dolžnost je, da jo celc življenje nosim s seboj. Vsaj takrat je dosegla tvoja beseda uspeli in ganila me je usoda prekletega otroka. Medtem ko je nekoč Alfouz na dvorišču dražil papigo neke stare stanovalke, sem motril tega mračnega i;i silnega Kajna z vso skesa-nostjo malega in blagega Abla. Žal, da le sreča napravi Abla! Belil sem si glavo, kako bi mu izkazal svoje usmiljenje. Mislil sem mu poslati poljub; pa zopet se mi je zdel njegov obraz predivji iu moje srce se ni zadovoljilo s takim darom. Dolgo sem iskai, kaj naj bi mu dal; bil sem v veliki zadregi. Dn bi podaril Alfonzu svojega konjička na kolescih. ki ni imel več ni repa ni grive, se mi je zdelo popolnoma brez pomena. In nazadnje ali s tem, če daš konjička, sploh pokažeš svoje usmiljenje? Prekletemu moraš dali primeren dar. Morda bi mu dal cvetko? V sobi so bili celi šopki cvetlic. Ali cvetlica je čisto Bela Kun pred sodiščem v Dunaj, 28. aprila. (Tel. »Slov.«) Pretakava proti Beli Kunu in tovarišem se nadaljuje, dosedaj pa še ni podala nobenega rezultata, ker aretiranci trdovratno odklanjajo vsak odgovor. Beli Kuni se skrivne zveze najbrže ne bodo mogle dokazati; in ker iz Avstrije ni bil izgnan, se tudi ne bo mogel obsoditi radi prepovedanega povratka. V poštev bi prišla edino prijava pod napačnim imenom. Madjarska zahteva za izročitev menda ne bo imela uspeha, ker bo Dunaj v nasprotju z ma-djarskim zažiranjem ostal pri mnenju, da je Bela Kun ruski državljan. Bela Kun in z njim aretirani tovariši so bili danes popoldne z avtomobili posamezno prepeljani iz policijskih zaporov v deželno sodišče. Policija vodi preiskavo dalje in ko jo bo končala, kar se bo zgodilo koncem prihodnjega tedna, bo odstopila spise državnemu pravdništvu. Danes odločiteo o Franciji v Pariz, 28. aprila. (Tel. »Slov.«) V 426 volivnih okrajih bodo jutri ožje volitve za novo francosko poslansko zbornico, ker je prva volitev prinesla definitivno odločitev samo v 187 okrajih. Ker se volivna agitacija vrši v tem tednu zelo strastno, je računati s tem, da jutri udeležba pri volitvah ne bo manjša. Jutrišnja odločitev se pričakuje v največjo napetostjo. Socialistični volivci upajo, da bodo komunisti vsaj deloma glasovali za levičarske kandidate navzlic sklepu stranke, ki ga je diktirala Moskva, in da bodo tudi nekateri meščanski volivci podpirali socialistične kandidate. V tem slučaju bi radikalni socialisti po sedanjih računih dobili pri ožjih volitvah 121, republikanski socialisti 20, socialisti pa 101! mandat, tako da bi tri levičarske stranke dobile 242 mandatov. Mala antanta zboruie 20. maja ▼ Bukarešt, 28. aprila. (Tel. Slov.«) »Po-tHica« poroča, da je zdaj končno ugotovljeno, da se bo vršila konferenca Mala antante dne 20. maja v Temešvaru. Ta konferenca bo velikega političnega pomena in bo nova manifestacija solidarnosti držav Male antante za ohranitev mirovnih pogodb, obenem bo pa tudi odgovor Mussoliniju na stališče, ki ga je zavzel glede revizije mirovnih pogodb. Ker romunski zunanji minister Titulescu takrat še ne bo toliko okreval, da bi se mogel udeležiti konference, se bo konference namesto njega udeležil romunski notranji minister Duca. Pred odločitvijo v Romuniji v Bukarešta. 28. aprila. (Tel. »Slov.«) Voditelj narodno kmetske stranke Maniu je imel včeraj v Temešvaru govor, v katerem je izjavil, da kongres narodno kmetske stranke v Albi Julii uvaja novo epoho v političnem razvoju romunskega naroda. Maniu je dejal: »Mi nočemo, da se romunsko državo razbije, marveč hočemo, da se ojači. Mi hočemo vzpostaviti zakoniti red. Devet tednov smo čakali, da bi konstitucionalni faktorji rešili politično krizo, toda tega niso storili, sedaj pa nam ne ostane nič drugega, kakor da se obrnemo direktno na narod. Dežela ne more več čakati in mi hočemo opozoriti regentski svet, da je mera polna. Mi nastopamo za politično svobodo, pravičnost, poštenost in humanost.« — Maniu je dospel danes v Bukarešt, da odredi zadnja navodila za kongres narodno kmetske stranke. Italijani odhajajo - Rothermere prihaja v Budimpešta, 28. aprila. (Tel. »Slov.«) Meseca maja pride na Madjarsko sir Harms-worth, sin lorda Rothermera. Prvotno je hotel priti Rothermere sam, ker pa se je moral bati, da ga madjarska vlada ne bo sprejela dovolj »vredno«, se je premislil in naročil svojemu sinu, da gre na Madjarsko. Zanj se pripravljajo na Madjarskem razne svečanosti. »Az Est« objavlja intervju z Rohterme-reom, v katerem Rothermere preklicuje svojo brzojavko, v kateri je imenoval Hatvanyja težkega političnega zločinca. Rohtermere priznava, da je bil slabo informiran. — En del italijanskih fašističnih poslancev, ki so pose-tili Madjarsko, se je že vrnil v Italijo, ostali pa zapustijo Budimpešto v ponedeljek ali torek. ItalHani dezertirajo v Dunaj. 28. aprila. (Tel. ->Slov.«) Kakor poroča neka korespondenca, se vedno bolj množi število italijanskih dezerterjev, ki bežijo preko Brenerja. V Innsbruck je prišlo že 18 dezerterjev, tako včeraj en pešec in en topničar. Število pobeglih nabornikov znaša baje že več 100. Mattcottijeva vdova ne sme žalovati. v Pariz, 28. aprila. (Tel. >Slov.«) »Quo-tidien« poroča iz Milana, da so fašistične oblasti prepovedale vdovi Malteottija nositi še dalje žalno obleko po umorjenem možu. ker s tem ogroža javni mir in red. t Ženske naj pridejo s puškami v Rim. 28. aprila. (Tel. »Slov.«) Današnji Osservatore Romano« objavlja svoje stališče v komentarju glede bodoče javne telovadbe ženskih fašističnih zvez, ki se bo vršila v Rimu začetkom maja. Fašistična stranka je pozvala telovadke, da pridejo k tem prireditvam v Rim s puškami ter se polaga glnvna važnost prireditve nu streljanje s puškami. >Osservatore< piše: »Celo poganstvo si ni moglo predstavljati ženske v orožju. Proučevanje zakonov starega Rima je v odkritem nasprotju z današnjimi navadami, ki so pro- ' ti\nc čustvom civilizacijo. Fašistični poziv do- i rdfečajočim deklicam, naj dvignejo puške proti 1 nebu Italije, se vredno druži s pozivom na mladeniče, naj imajo bodalo v zobeh. Ta dva izraza vsebujeta vzgojo k nasilnosti, ne pomenita pa vzgoje čustev civilizacije in tudi ne vzgoje k moči.« Posestva Koburgov prevzame država v Praga, 28. aprila. (Tel. »Slov «) Sedaj bo češkoslovaški agrarni urad na podlagi dogovora z rodbino Koburg prevzel vsa koburška posestva, ki se nahajajo na češkoslovaškem ozemlju. Rodbini Koburg ostanejo samo gotove rodbinske znamenitosti. Država bo plačala v gotovini 30 milijonov Kč in poravnala vse dosedaj neizplačane hipotekame dolgove in druge terjatve. Ker so na posestvih večinoma gozdovi, se ne bodo parcclirala, temveč jih bo upravljala država. kramarovi demokrati v vladi v Praga, 28. aprila. (Tel. >Slov.<) Prezi-dent Masaryk je danes imenoval za trgovinskega ministra poslanca narodno-demokratske stranke inž. Ladislava Novaka, ki je že dvakrat bil trgovinski minister. Dosedanji trgovinski minister dr. Peroutka je namreč podal demisijo. ki je bila sprejeta. S tem je narod-no-demokratska stranka, ki je dosedaj vladno koalicijo samo podpirala, oficielno vstopila v vlado. Kmetom se jemlie žito s ^Џо v Moskva, 28. aprila. (Tel. »Slov.^Olifc som poročil, ki so se prečitala na vseruskem zborovanju sovjetskih trgovinskih organizacij, je morala sovjetska vlada postopati zelo ostro, da je dobila potrebne množine žita pri ruskih kmetih. Posrečilo se je, da je vlada v mesecu januarju in februarju 1928 dobila približno toliko žita, kolikor odgovarja ruskemu gospodarskemu načrtu. V mesecu marcu, še bolj pa v aprilu pa je kvota izterjanega žita zelo padla ter se računa, da je v aprilu dosegla komaj 50% preračunane količine. Letalci „Bremena" v Newiorku v Newyork, 28. aprila. (Tel. »Slov.«) Letalci »Bremena« po svojem pristanku v Curtis-fieldu niso mogli izvršiti svoje namere peljati" se z železnico v Washington, da bi prisostvovali pogrebu Benneta, ker je ogromna množica ljudi zastavila pot na kolodvor. Šli bodo zato ra njegov grob v petek. Danes poletijo v New-york, kjer jih bo na Mitchellfieldu sprejel nju-jorški župan Walker in sprejemni odbor Wal-k-» je izdal aa prebivalstvo Newyorka oklic, da mu pomaga pri počastitvi letalcev in da razobesi irske in nemške zastave. Po njujor-ških svečanostih pojdejo letalci v sredo zopet k oficijelncmu sprejemu v Washington. Pogreb Benneta je bil včeraj v Arlingtonu. Udeležile •so se ga razne oblasti, nemški in irski poslanik, mornariške č.ete pa so pokojniku izkazale zadnjo vojaško čast. Zarota zoper irskega guvernerja v London, 28. aprila. (Tel. >Slov.<) Generalni guverner irske svobodne države Max-ley je bil pred več meseci v Londonu operiran. Pred nekaterimi tedni je prišel zopet v London na naknadno zdravljenje s serumom in je bil sprejet v weslminstersko bolnico. Angleška kriminalna policija je sedaj dognala, da so irski pristaši De Valere. katerim je Moskva dobavila orožje in bombe, pripravljali zaroto, da bi generalnega guvernerja Maxleya umorili v času njegovega bivanja v bolnici. Da se prepreči njegov načrt, je londonska kriminalna policija ves vvestminsterski okraj za-stražila s trojnim številom stražnikov. Ogorčenje proti pristašem De Valere radi tega načrta in radi podpiranja s strani Moskve je v Londonu silno veliko. ★ Kako so volili v Argentinfji. Sedaj je nan končni rezultat volitev predsednika v Argentiniji. Za predsednika je bil izvoljen Ir-rigoyen, dočim ie Mcllo propadel. Tisoč barak za nesrečneže v Atene, 28. aprila. (Tel. »Slov.«) V Korintu je dala vlada postaviti, tisoč barak za zasilna stanovanja za tamošnje prebivalstvo, ki je brez strehe. Danes se začne v atenskih ulicah javno zbiranje prispevkov za žrtve potresne katastrofe. V Korintski zaliv je priplula italijanska križarka »Venezia« z živili in drugimi življenskimi potrebščinami. Potres tudi na Švedskem v Stoekholm, 28. aprila. (Tel. »Slov.«) Danes ponoči ob 23.80 sta bila v švedski provinci Vestmanland dva močna potresa s podzemeljskim bobnenjem. Potres je trajal dvanajst sekund. Potresni sunek je povzročil, da so se hiše omajale in da so padli na tla manjši predmeti. Geološki institnt v Upsali izjavlja, da so tamošnji aparati zaznamovali manjši potresni sunek tudi eno uro prej. Potresi na Švedskem so bolj redki in jih beležijo aparati vsako leto komaj enkrat. Pofitiki ozdraveli Briand se že sprehaja. v Pariz, 28. aprila. (Tel. »Slov.«) Brian-dovo zdravstveno stanje se je zboljšalo tako, da je mogel včeraj že iti za eno uro od doma. Vsak dan prihajajo brzojavke od Chamber-laina in dr. Stresemanna, na katere je včeraj Briand odgovoril osebno. Uradni zdravniški buletini se ne bodo več izdajali. Računati je s skorajšnjim popolnim ozdravljenjem. Titulescu okreval. v Ženeva, 28. aprila. (Tel. »Slov.«) Romunski zunanji minister Titulescu, ki je bolan že od meseca marca, je sedaj toliko okreval, da je mogel odpotovati v San Remo. Mogoče je, da bo pred povratkom v Bukarešt obiskal šc Berlin radi gospodarskih pogajanj med Nemčijo in Romunijo. Tudi Švehli gre na bolje. v Praga, 28. aprila. (Tel. »Slov.«) Zdravstveno stanje ministrskega predsednika Švehle se je popravilo tako, da se jc ukinilo dnevno izdajanje buletinov. Pisludski zapustil bolnišnico. v Varšava, 28. aprila. (Tel. >Slov.«) Poljski ministrski predsednik Pilsudski, ki je obolel, tako da je njegova bolezen že dala povod za vznemirljive govorice, je včeraj že zapustil bolnišnico in se včeraj že deloma lotil svojih običajnih poslov. Seia narodne skupščine r Beograd, 28. aprila. (Tel. »Slov.«) N« današnji skupščinski seji je dr. Perič prečita! brzojav, ki ga je prejel od predsednika bolgarskega sobranja Cankova. Brzojav se glasi: »Izražam iskreno zahvalo, svojo in članov narodne skupščine, Vam in članom narodne skupščine kraljevine SHS za pomoč ponesrečencem, prizadetim po poslednjem potresu, ki je zadel Bolgarijo.« (Zivio-klici.) Predsednik je obvestil skupščino, da je dobil od radikalnega poslanca Miljenka Mi-lfutinovića vprašanje, zakaj ne dela odbor za proučevanje zakonskega predloga o razdolie-vanju kmetijskih dolgov. Predsednik je izjavil, da je pozval ta odbor, da naj prične z delom, in da bo to ponovno storil. V razpravo je prišel stanovanjski zakon. Prvi je govoril socialist Petejan. Izjavil je, da se ne strinja z vsemi določbami tega zakona, in pravi, da bi morali zgraditi več stanovanj. — Radičevec dr. Maček je predlagal, da naj se zakon vrne odboru. — Radikal Buniša R a č i ć se je zavzel za to, da naj se Belgradu dajo večje ugodnosti. Pri glasovanju je bil zakon sprejet s 119 proti 56 glasovom. V istem razmerju je bil sprejet tudi * podrobnostih. Pri razpravi o tolmačenju čl. 108. invalidskega zakona je prvi govoril Vilder (SDS), ki je predlagal, da naj se ta novela vrne odboru. Pribičevič je protestiral, da ministri ne odgovarjajo in dejal: »Sedite, kakor klade! Vi ste ministri, ne pa klade.« Vilder: »Naj svoj predlog umakne ali pa naj ga opraviči.« Pribičevič: »Odgovorite nekaj!« Pavle Radić: »To je idiotska vlada!« Agatonovič: »Za ta izraz vas kaznujem.« Po kratkem prepiru se jc glasovalo. Večina je sprejela predlog, da se novela vrne odboru. Prihodnja seja narodne skupščine bo dn« 1. maja. Doklade sodnikov r Belgrad, 28. aprila. (Tel. »Slov.«) Pravosodni minister je predložil ministrskemu svetu načrt o posebnih dokladah za sodnike. Te doklade so določene po načrtu v višini 200 Din mesečno, kolikor bodo imeli najmlajši sodniki, pa do 3000 Din mesečno, kolikor bodo imeli sodniki sodišč I. stopnje. Posebne doklade sodnikom višjih sodišč pa bodo znašale 3500 do 4000 Din. Pomagajte Bolgarom! J. M.: Kaj je pridobila Slovenija z davčno reformo (Glej »Slovenca« z dne 22. aprila 1928, št. 93.) IV. Pridobnina po davčni reformi z dne 8. februarja t. 1. se bistveno razlikuje od obče pridobnine, ki se je doslej pobirala v Sloveniji. Po dosedanji obči pridobnini so bili davčni zavezanci po višini davčnih zneskov združeni v posebne davčne družbe. Vsaka taka družba je imela svoj kontingent. Celokupna vsota obče pridobnine, ki je obremenjevala davčno družbo, je bila že torej v naprej določena. Kontingent se je sicer vsako novo davčno dvoletje zviševal, deloma vsled avtomatičnega poviška, deloma pa vsled naraščanja novih podjetij in obrti, vendar ti poviški niso izdatno učinkovali. Avtomatični prirastek je znašal namreč le 23% od poprejšnjega kontingenta. Povišek vsled naraščanja novih podjetij in obrti je bil pa deloma odtehtan vsled istočasnega izpadanja drugih davčnih zavezancev (opustitev obrata, smrt itd.). Umevno je, da pri opisanem ustroju dosedanje obče pridobnine finančna uprava ni imela posebnega interesa do te davčne vrste. Tudi davčni zavezanci sami obči pridobnini v splošnem niso ugovarjali. Osnova novi pridobuini je čisti dobiček, dosežen v poslovnem letu, ki je potekel pred davčnim letom (člen 52. zakona o neposrednih davkih z dne 8. februarja 1928). Nova pridobnina se po svojem ustroju deloma približuje dosedanji dohodnini, vendar je pa ne dosega, ker ne uvažuje razne osebne razmere, ki bistveno vplivajo na davčno moč plačcvalca. Zato tudi novi davek ni tako prožen, kot je bila po inten-ciji zakona iz leta 1890 dosedanja dohodnina. Baš v tem, da ima nova pridobnina veliko sličnost z dosedanjim dohodninskim davkom, pa tiči nevarnost, da se metode, ki so bile običajne pri dohodnini, kratkomalo preneso na novo pridobnino. S tem pa bi bil dejansko preprečen glavni smoter zakonodajalca, ki je hotel z davčno reformo ublažiti dosedanja, gospodarsko vsekako pretežka davčna bremena S tem bi bila pa tudi vsaj za Slovenijo preprečena gospodarska konsolidacija, kateri naj bi po intenciji zakonodajalca služila davčna reforma Na vprašanje, kako da bo nova pridobnina osobito v prvih priredbenih letih gospodarsko učinkovala, se da le težko odgovoriti, ker obstoje med ustrojem nove pridobnine in med ustrojem • dosedanje obče pridobnine tako bistvene razlike, da sc višina davčnega bremena za dobo pred in po davčni reformi številčno ne da točno primerjati. Kakor sem žc zgoraj omenjal, jc bila obča pridobnina nelc kontingentovana, marveč se je odmerjevala tudi na podlagi obratnih zneskov, dočim se prireja nova pridobnina po čistem dobičku. Poleg tega se je pri obči pridobnini odmerjevala še dohodnina, ki je uvaževala individualne razmere davčnega zavezanca. Nova pridobnina pa nc pozna tega dopolnilnega davka, ker sc dohodnina s pivim januarjem 1929 ukinja. Glede višine davčne obremenitve velja člen 59. Ietr. cit., ki odreja, da sc iz naslova pri- dobnine pobira a) osnovni davek in b) dopolnilni davek. Osnovna pridobnina znaša pri večini ob ratov 10% od čistega dobička. Odvetniki, no tarji, zdravniki, inženjerji, geometri, veterinarji in slični poklici bodo plačevali 8% no pri dobnino. Ostalim, gospodarsko šibkejšim in najšibkejšim se pa bo odmerjevala 6% oziroma 4 odstotna osnovna pridobnina. Krošnjarji bodo plačevali pavšalno pridobnino v iznosu 60 Din (poleg tega še za vsakega pomočnika 30 Din) in potujoči agenti pa pridobnino v iznosu 1000 Din. Dopolnilni davek se bo plačeval od skupnega čistega dohodka vseh obratov in podjetij, katere izvršuje davčni zavezanec v območju enega davčnega oblastva. Dopolnilni davek znaša v najnižji stopnji 2% in se stopnjema zvišuje. Pri čistih dohodkih nad 50.000 do 7Г; tisoč dinarjev bO znašal n. pr. 5%. Maksimum per 12% doseže dopolnilni davek pri dohodkih nad 150.000 Din. Celokupno davčno breme bo znašalo torei v najneugodnejšem primeru 22% od čisteg«. poslovnega dobička. Povprečno se bo pa gibala davčna obremenitev (a brez avtonomnih doklad) med 13 do 15%. Mimogrede omenjam, da je dohodnina svoječasno, ko sta se pobirala k nji tudi še invalidski davek in komorska doklada, znašala povprečno nad 20% od celokupne vsote vseh dohodkov. Davčna lestvica člena 59. ustvarja neko obdačbo po davčni moči, vendar se je ne more smatrati povsem za posrečeno, ker se ravna višina davčnih postavk po grupah, v katere sc uvrščene razne obrti, podjetja in opravila in nt uvažuje pa v splošnem davčne moči zavezanca z ozirom na njegove osebne razmere. Taka ša-blonska obdačba pomenja osobito za gospodarsko šibkeje sloje težko gospodarsko preizkušnjo. Zato bi s svoje strani predlagal, da se vsi davčni postavki za osnovni davek stopnjujejo od n. pr 2% do 4, 6, 8 oziroma 10 odstotkov Se bolje bi bilo seveda, da se davčne stopnje za obrate, kojih čisti celokupni dobiček ne dosega eksistenčnega minimuma n. pr. per 24.000 dinarjev določijo pavšalno, kakor se je to zgodilo pri krošnjarjih in agentih. Sele pri dohodkih nad 24.000 Din naj bi sc davčni postavki polagoma zviševali n. pr. od 2% do one davčne stopnje, ki naj io dosežejo za posamezne grupe po členu 59. davčne reforme. Taka obdačba bi bila socialno pravična in bi dala pridobnini možnost, da se davčno breme prilagodi vsaj apioksimativno plačilni možnosti davčnih zavezancev. v Tudi z administrativnega stališča bi bil ta način obdačbe pozdravljati, ker bi bistveno razbremenjeval finančno upravo. Obdačba po dosedanjem načinu t. j. po davčnih odstotkih od čistega dobička tudi pri gospodarsko najšibkejših pomenja namreč za finančno upravo precej drag luksus, ker materialno efekt nc bi odtehtal dela in truda, ki bi ga morala Dri tem vpo-rabliati Proslava slovenskih misijonarjev Barage - Knobleharja (Barage 60 let. in Knobleharja 70 let. smrti) se bo vršila v nedeljo dne 6. maja ob 8. uri zvečer v dvorani hotela UNION. (Skioptičnc slike.) Cjublfana NOČNA SLUŽBA LEKARN. Dnevno in nočno službo imata: Trnkoczy na Mestnem trgu in Ramor na Miklošičevi cesti. — Jutri imata nočno službo: Bohinc na Rimski cesti in Levstek na Resljevi cesti. * O Akademija »Borbe«. Dne 30. aprila ob 8 zvečer, na predvečer 1. maja, priredi kršč.-socialistični akademski klub »Borba« akademijo. Vršila se bo za petletnico obstoja »Borbe«-, obenem bo pa pomenila uvod v letošnjo proslavo praznika dela za krščansko-socialistično delavstvo Ljubljane in okolice. Krščansko socialistični proletariat in vsi oni, ki z ljubeznijo spremljajo naš mladi pokret in bi nam bili mnogo bližji, če bi nas bolje poznali, so vsi prav prisrčno vabljeni na našo prireditev. Ne moremo razpošiljati osebnih vabil, ker v naglici tudi nimamo v pregledu vseh naših tovarišev in prijateljev, zato naj vsakemu zadostuje vabilo v našem časopisju. Prijatelji, posebno mladina, pokažimo vsaj ob priliki praznika dela, da smo enotna četa, ki bo manifestirala za naše skupne ideale! Zato na predvečer prvega maja vsi v Ljudski dom! Velika akademija abstinentov-gimnazijcev bo v petek zvefer ob 8. uri v veliki dvorani hotela Union. Starši! Prijatelji mladine in abstinence, pridite in oglejte si delo in trud, ki ga vrSe mladi in navdušeni borci-abstinentje — proti alkoholu. — Vstopnine ni! O Prireditve za Akademijo znanosti in za Narodno galerijo. Ministrstvo prosvete je dovolilo prireditev nabiralnega dne, katerega bo izvedla v nedeljo, dne 6. maja, šolska mladina v ljubljanski in mariborski oblasti. V Ljubljani se bo zbiranje vršilo pod vodstvom damskega odbora v soboto, dne 5. maja, popoldne, in v nedeljo, dne 6. maja, dopoldne. V soboto ob pol 7 zvečer priredi Svet slušateljev ljubljanske univerze manifestacijsko zborovanje za Akademijo znanosti in umetnosti in za Narodno galerijo v veliki dvorani »Uniona«. Vstop brezplačen. Opozarjamo na te prireditve, ki imajo namen pospešiti ustanovitev naših najvišjih prosvetnih zavodov. Zato naj ne bo Slovenca, ki bi jim odrekel svojo naklonjenost! © Proslava poljskega narodnega praznika v Ljubljani. Dne 3. maja slavi poljski narod praznik ustanovitve poljske države. Ob tej priliki priredi, kakor čujemo, Društvo ljubiteljev poljskega naroda v Ljubljani svečano proslavo, na katero bo povabljeno najodličnejše občinstvo. Proslave se udeleži tudi zagrebški poljski konzul. O Umrli so v Ljubljani v času od 23. do 28. t. m.: Ana Pichler, zasebnica, 78 let, Poljanska cesta 16; Franja Corup, žena vpoko-jenega nadpaznika, 73 let, Ambrožev trg 3; Jožefa Prasser, zasebnica, 37 let, Vidovdanska cesta 9. — V bolnišnici so v istem času umrli: Ana Brezar, žena čevljarskega pomočnika, 34 let, Kranj 8; Josip Gasperin, sin posestnika, 3 leta, Studor 9. O Težka nesreča dveh delavccv. Stavbna zadruga »Stan in dom« zida sedaj v Novi vasi pri Viču novo stanovanjsko kolonijo. Včeraj ob dveh popoldne sc je pripetila tam težka nesreča; podrl se je namreč pri novi hiši zidarski oder, na katerem je bilo več delavcev. Izpod ruševin stavbnega odra so potegnili 481etnega zidarskega pomočnika Jožefa Pavliniča, doma iz Rucmancev pri Ptuju in stanujočega na Tržaški cesti 45, ter 401et-nega delavca Mata Hrešča, doma iz Petrijan-cev pri Varaždinu ter stanujočega v Zg. Šiški. Oba zidarja sta uslužbena pri zidarskem mojstru Černiču v Dravljah. Pavlinič si je pri padcu zlomil obe nogi, na levi nogi je dobil celo krvavo frakluro; Hrešč pa se je občutno poškodoval po glavi in nogah Oba ponesrečenca so prepeljali z rešilnim avtom v bolnišnico. O Pod voz je padel. Rešilna postaja ima le redkokdaj toliko dela, kot ga je imela včeraj v prvih popoldanskih urah. V dežurni pisarni je neprenehoma pel telefonski zvonec. V dobri poldrugi uri je rešilni avto spravil v bolnišnico nič manj kot osem bolnih in ponesrečenih oseb. Osobje rešilne postaje je bilo tudi tokrat na mestu in je svojo naporno dolžnost vestno in točno opravilo. Ob tri četrt na tri je bila obveščena rešilna postaja, da jc na Dunajski cesti padel pod voz neki delavec in si zlomil nogo. Rešilni avto je ponesrečenega delavca, 281etnega delavca Franca Koširja, hlapca v Juvanovem valjčnem mlinu v Ga-meljnah, takoj prepeljal v bolnišnico. Dr. Tone Jamar zopet ord © Nezgoda pri delu. Delavcu-strojarju pri tvrdki Pollak, Zatler Kancijanu iz Savelj, se je pri njegovem delu v tovarni pripetila nesreča. Ko je imel posla s kožami pri ogromnem valjarju, ki s težo 5000 kg stiska kožo in jo vleče iz drugega valjarja ven, se je ta valjar nenadoma in na nepojasnjen način spustil zviška na Zatlerjevo levo roko. Zmečkal mu je vse prste, malo je pa manjkalo, da mu ni odtrgalo celo roko. O Državni uradnik (ki je leta 1920. razkril znane tatvine dolarjev iz ameriških pi- OB PETLETNICI KRŠČAN. SOCIALISTIČNI AKADEMSKI KLUB BORBA NA PREDVEČER t MAJA, T. J. V PONDELJEK AKADEMIJA Spored: PROLOG - NA PRELOMU - PSALM - MAJSKA HIMNA - 2ENE — ODMOR - NAŠA POT -ZGODBA - KORAČNICA BORCEV - ŽAR NEBA Zbor. prikaz, nastopajo: delavci, kmetje, inteligence. Svira akademski orkester. - »Žene« izvajajo članice Krekove mladine Vič. — Pričetek ob 8. uri zvečer, Ljudski dom. - Vstopnice 12, 10, 8, 5, 4 in 3 Din. — Predprodaja vsak večer od 5 do 7 na Starem trgu Stev. 2, I. nadstropje, v prodajalni K. T. D. (Ničman) in v Unionski trafiki. Orel Šišenski Orel priredi drevi ob 8. uri telovadno akademijo v prostorih šišenskega samostana. Za to prireditev vlada splošno zanimanje, ker bo to ena najvidnejših in najlepših v zgodovini SiSen-skega Orla. Spored tvorijo najboljše in najnovejše telovadne skladbe, ki jih bo spremljal moški pevski oktet. Izvajale se bodo sledeče točke: Člani: simbolične vaje: »Oj Doberdob*, >Dumn<, »Naprej zastava stave«-, s spremljevanjem pevskega okteta, članske vaje za leto 1928 in članske boks-vaje. Članice: simbolične vaje: »Zunaj veter brije . »Manon«, »Kaj ti je mojca.-, proste vaje za leto 1928. poleg tega še druge I očke, ki belo nedvomno nudile posetnikom zadovoljstvo. Predprodaja vstopnic danes dopoldne od 9. do 11. ure. popoldne od 5. ure dalje v samostanski dvorani. Cene običajne. Vabljeni vsi prijatelji in Orlu naklonjeno občinstvo. Naše dijašivo Odbor Slovensko dijaške zveze, izvoljen na Izrednem občnem zboru, dne 28. aprila 1028 je sledeč: predsednik Niko Kuret, stud. phil., podpredsednik I. Maks Miklavčič, cand. phil., podpredsednik II. Tone KroSl, stud. phil., tajnik Etbin Boje, stud. phil., blagajnik Maks Rak. stud. phil., urednik >Rasti Edi Kocbek, stud. phil. Delo se sedaj redno nadaljuje.. Bog z nami! — Odbor SI)Z. VevsUa szvezza XII. pevski tečaj se je vreli v dneh 26. in 27. aprila v Novem mestu. Bit je to eden nazlepših in najboljših tečajev, kar iih je do sedaj priredila Pevska zveza. Izmed 30 udeležnikov je bilo skoro polovico okoliškega učlteljstva, kar opravičuje za povzdigo ljudske, pevske izobrazbe prav lepe nade. Predavali so: prof Bajuk. upravitelj • Primožič, dr. Dolinar. Skupno pevsko vajo je prav poučno vodil strok učitelj L. Puš. Ob tej priliki po je ustanovilo tudi novomeško okrožje. Odbor se je takole konstituiral: predsednik prof. Potokar, tajnik, Šolski nadzornik Pirnal, okrožni pevovodja, Ludovtk Puš. V rn»voi lec.i okrožja stavimo najlepše nade. Rralno društvo v Goriah priredi v nedeljo, dne 29. aprila ob 8. uri zvefer pevski koncert. Na programu so zastopani sledeči skladatelji: Schvnb. Ocvlrk, Laharnar, Klemetičič, Vodopivec, Kimovec. Dolinar, Adamič (Kresnvale tri devojke). Koncert vodi pevuvodja A. Bižal. Ttearovi DAROVI ZA B0LGARK. Ппе 28. aprila so došli upravi tile darovi: G. K. t\, 200 Din; Jernej Štele. 150 Din: dr. Ivan Svetina, 30 Din: Ivan Žigon. 50 Din; sestri Matta-novič, 30 Din: Kralj. 50 Din: Sedlar, 30 Din; neimenovan, 10 Din; neimenovan. 30 Din; neimenovan. 100 Din; neimenovana, 20 Din; neimenovana. 20 Din; neimenovana. 10 Din: neimenovana. 10 Din; prof. Watzl. Kranj. 60 Din: Lambevt I. Aljančič, Maribor, 20 Din; dr. Ivo Cestnik, Novo ; mesto, 100 Din: Helena Donič, Velenje. 50 Din; Nikolaj Zugelj. Sp. Berntk, 10 Din: neimenovani, j 25 Din; dr. Brejc Janko, odvetnik, 100 Din; tvrdka Remžgar in Smerkol. Ljubljana. 100 Din. Slovenski Straži so darovali: Mlekarska zadruga, Vrhnika, 50 Din; Osrednja vinarska zadruga v Ljubljani. 50 Din: Hranilnica in posojilnica, Cerklje ob Krki, 100 Din; Hranilnica in posojilnica za dobrunjsko občino v Sostrem, 25 Din: Gospod, trg. društvo, Aleksandrovo (Krk), 20 Din; Hranilnica v Višnji gori, 25 Din; Zadružna gospodarska banka, Ljubljana. 500 Din; Hranilnica in posojilnica Sv. Jurij pri Kranju, 100 Din; Okrajna posojilnica v Ljutomeru, 100 Din; Hranilnica in posojilnica v Mengšu, 100 Din: Ljudska hranilnica in posojilnica, Rečica ob Paki. 50 Din; Opekarnn Pavlin in Sraj. Radomlje, 50 Din; Prva slovenska zidarska zadruga, Ljubljana, 50 Din; č. g. Fran Smodej, narodni poslanec. 50 Din; č. g. dr. Grestorij Pečjak, profesor, 100 Din; dr. Anton Bnrtol, Brežice, 25 Din; gosp. Golobič, nabral na predavanju v Črnomlju, 177 Din. — Za Л. Gabronov spomenik- je darovala gdč. I. PiSek. 100 Din. Vsem darovalcem se odbor Slovenske Straže« najiskreneje zahvaljuje ter ž cd i, da se odzovejo vsi, ki so prejeli naše položnice. Onim, ki nimajo naših položnic, naročamo, dn pošiljajo svoje zneske po pofitni nakaznici pod St. 11.827. sem na ljubljanski glavni pošti) z malo pokojnino, trgovsko naobražen, vešč strojepisja in drugih pisarniških del, kateremu je bila dosedaj vsaka zasebna služba onemogočena, prosi za kakršnokoli tudi začasno službo. Je bil leta 1923. zmotno vpokojen. Po pričevanju uradnega zdravnika g. dr. Мауегја, ki ga je našel zdravega in ga ni nikdar predlagal v vpokojitev, je bilo dne 3. februarja 1928, po 4И letih po mnenju sodnika s sodbo Gg la 637/26-20 ugotovljeno, da so upravni organi uradno zdravniško izpričevalo dr. Мауегја napačno tolmačili. Naslov: Milan Detela, vpo-kojeni poštni uradnik, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 3/1. O Ljubljanski živilski trg je včeraj končno le pokazal izrazit pomladanski značaj. Na razpolago jc bilo dovolj vsakovrstnega blaga, zlasti raznih solat ter sploh pomladanskega sočivja. Bilo je tudi mnogo cvetlic in raznega , zelenja, katerega so za zmerno ceno nudile okoliške prodajalke. | © Vljuden gospod. (K notici v včerajšnjem »Slovencu«, ki jo je podpisal g. Ivan Albrecht, nas prosi g. trgovski potnik Hočevar za sledeče pojasnilo: Sin g. Albrechta je na Vidovdanski cesti ponujal že zelo zamazano znamko Rdečega križa. Vprašal sem ga, če ima kako potrdilo, da sme to prodajati. Odgovoril mi je, da tega nima. Nato sem mu znamko strgal in ga malo za »sladke« pocukal. Ko je g. Albrecht prišel nato s kolesom za menoj in začel nad menoj vpiti, sem mu rekel: »Izvolite do stražnika.« Torej ni res, da bi me on priporočil stražniku. Samo ob sebi umevno je, da jaz proti akciji Rdečega križa nimam prav ničesar, pač pa ga po svojih močeh vedno rad podpiram. — Alojzij Hočevar. © Cepljenje zoper koze je po čl. 1 zakona z dne 5, novembra 1921, Ur. 1. št. 34-15 iz 1. 1922. v prvem letu starosti za vsakogar obvezno. Da bodo starši mogli tej zakoniti dolžnosti glede svojih otrok brez vsakih stroškov zadostiti, se bo vršilo javno brezplačno cepljenje zoper koze in sicer: za Barje v sredo, dne 9. maja 1928 v ondotni šoli, za Spodnjo Šiško v ponedeljek, dne 7. maja 1928 v ondotni šoli; za Krakovo in Trnovo v soboto, dne 5. maja 1928 v mestnem otroškem vrtcu v Cerkveni ulici št. 21; za Vodmat v petek, dne 4. maja 1928 v mestnem zavetišču za onemogle v Japljevi ulici št. 2; za vse ostalo mesto v sredo, dne 2. maja, v četrtek, dne 3. ntaja in v torek, dne 8. maja 1928 v Mestnem domu vsakokrat ob 4. uri popoldne. K cepljenju naj se prineso vsi otroci, ki sploh še niso bili cepljeni in pa oni, pri katerih cepljenje doslej ni imelo uspeha. Cepljenju je prinesti otroka čistega in v čisti obleki. Vsak otrok, rojen v prejšnjem letu, mora biti cepljen v tekočem letu. Vsak otrok, star najmanj tri mesece, se lahko cepi v tekočem letu. Opozarja se, da je k cepljenju prinesti iz mesta tudi vse necepljene otroke, čeprav niso izrecno s posebnim vabilom k cepljenju povabljeni (n. pr. doseljeni neprijavljeni itd.). Starši, ki so prejeli poziv za otrokovo cepljenje, ga morajo k cepljenju prinesti s seboj in se morajo točno držati v pozivu določenega kraja in dneva. Teden dni po cepitvi se bo vršil pregled cepljencev na istem kraju in ob istem času. Pri pregledu, katerega se morajo udeležiti vsi cepljenci, se bodo izročila tudi izpričevala o cepljenju. Cepljenje izven omenjenih dni in ur je vsak dan med uradnimi urami na mestnem fizikatu mogoče, ni pa j brezplačno. Starši, ki bodo dali svoje otroke I cepiti po zasebnem zdravniku, morajo predložiti mestnemu fizikatu dokazila o cepitvi tekom prvega leta otrokove starosti. Otroci, ki bi se iz kakega tehtnega razloga (n. pr. radi bolezni) ne mogli cepiti, se morajo opravičiti ob priliki javnega cepljenja v gori navedenem času in kraju ali pa med uradnimi urami v mestnem fizikatu v Mestnem domu in sicer najkasneje do dneva, ko izpolnijo prvo leto starosti. Kdor se bo pregrešil zoper določila navedenega zakona, bo kaznovan po členu 3 z globo do 250 Din ali z zaporom do 6 tednov. © Otroške obleke, predpasnike od 30 Din dalje. Največja zaloga, češko blago, dunajski izdelki. Kristofič-Bučar, Stari trg. © Obleke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich. © Ne zamudite prilike za ugoden nakup raznega pohištva in tapetniških predmetov v razprodaji zapuščine, ki se vrši na Emonski cesti 8, tovarna Derenda. Glej tozadevni današnji inserat. © Praznovanje 1. majnika pri »Tičku na Gričku«. © Budilke najboljše pri F. Čuden, Prešernova L © Krasne obleke in bluze najceneje pri Tomšič, Sv. Petra c. 38. fifnrilhor □ Proslava 1, maja. Mariborsko kršč.-socialno delavstvo praznuje svoj praznik z izle- i tom v Krčevino. Ob pol dveh sc bo zbralo i na Trgu Svobode, nakar odide z godbo katoliške omladine v Krčevino, kjer bo ob treh I pred društvenim domom javen delavski shod, | na katerem bo govoril oblastni poslanec in tajnik SLS v Mariboru g. Ovčar, Po shodu petje, godba in prosta zabava pri dobrih je- j dilih in prvovrstni vinski kapljici. Krščanski delavci, udeležite se proslave prav vsi, da , zmaguje pošteno delo kršč.-socialnega pokre- | Л/ Nagel in varon prevoz najtežjih tovorov omogočijo Continen-tal-KIastie votli obroči. Prožnost tovornega »ozn potom zrarnire teb obročev se udejstviije v znatno manjši potrebi popravil pri vozu, zvišani brzini, prihranku na gorivu in gospodarsko boljši izrabi nakladalnega prodora. Qnffnenlal ta. — Izlet v Krčevino se vrši tudi pri slabem vremenu. □ Šahovski mateh Maribor—Varaždin. Danes ob 'A 14. uri se igra v kavarni »Jadran« medklubska tekma med mariborskim in varaždinskim šahovskim klubom, v okviru tekmovanja za prvenstvo države. Oba kluba pošljeta v boj po osem najmočnejših igralcev, za Maribor nastopijo med drugimi Pire, Kra-mer, Poljanec, Stupan. Borba bo zelo zanimiva in naj si jo vsak šahist ogleda. Vstop prost. □ Rešilni oddelek v Mariboru priredi ob priliki 201etnice svojega poslovanja v nedeljo, dne 6. maja, na Trgu Svobode ob pol treh popoldne veliko tombolo. Čisti dobiček je namenjen za nabavo novega reševalnega avtomobila. Srečke se dobijo po trafikah po 3 Din komad. Dobitki so sledeči: 4 tombole, 10 de-setink 30 petink, 60 četrtink in še več manjših. Rešilni oddelek prosi občinstvo, naj pridno sega po srečkah. П Potovalni omnibus v Mariboru. Pred kavarno »Jadran« na Aleksandrovi cesti je včeraj stal velik avtoomnibus, ki so ga ljudje od vseh strani ogledovali in občudovali. Avtoomnibus ima 80 konjskih sil in je dolg 9 metrov. V notranjščini ima 24 sedežev in poseben prostor za prtljago. Tudi z radio-apara-tom je opremljen. Avtoomnibus bo vozil na progi Dunaj-Rim, sedaj pa gre v Zagreb na razstavo. □ Slovensko mariborsko žensko društvo priredi večerni tečaj za šivanje oblek, ako sc bo priglasilo dovolj udeleženk. Prijave sprejema in pojasnila daje g. Brišnik v svoji trgovini do 5. maja t. I. П Smrtna kosa. V zgodnji mladosti 32 let jc utrgala tuberkuloza nit življenja posestniški hčeri Mariji Nemec. Pokopana je bila v nedeljo popoldne. Hotel Regina — Trst (preje Balkan. V bližini glavu. kolodvora.) Moderna hiša I. vrste. — Popolni komfort. 200 postelj. — 50 privatnih kopclji.— Prvorazredna restavracija. Autobus pri vsakem vlaku. □ Zborovanje mariborskih brivcev. Med člani brivske zadruge za Maribor in okolico je prišlo do osebnih nasprotovanj in sporov. Da bi se to mirno poravnalo, jc načelstvo zadruge sklicalo obvezen članski sestanek v dvorano hotela Halbvvidl. Na sestanku pa so nekateri govorniki mesto da bi razpravljali o stanovskih zadevah in bi sc skupno posvetovali, kako bi se pripomoglo brivskemu stanu do boljšega položaja, prišli na dan s stvarmi, ki so vse navzoče spravile v zelo mučen položaj. In nobeden član nikakor ne more odobravati, da se vlačijo osebne afere pred vsemi na dan, ker tako početje gotovo ni v interesu in ugledu brivskega stanu. Vsi neprizadeti člani zadruge želijo, da se spor na lep načir. poravna in da zopet nastopi ista solidarnost, ki smo je bili vajeni v prejšnjih letih. □ V bolnišnico so pripeljali v petek 44-letnega Nežmah Antona, ker mu je pri delu 300 kg težak kos železa padel na nogo in mo jo popolnoma zmečkat. □ Pomilostitev komunistov Jugoslovan, ski komunistični voditelji, deset po številu, so hoteli pred tedni prekoračiti po necarinski poti našo državno mejo. Od obmejnega komi-sarijata so bili prijeti in okrajno glavarstvo jih je obsodilo na tri mesece. Uživali so v zaporih mariborskega okrožnega sodišča kot politični kaznjenci precej svobode. V zapore so prišli 22. marca in sedaj je znižalo veliko županstvo prvotno trimesečno kazen na šest tednov. Komunisti bodo izpuščeni tc dni. □ Največja izbera jestvin za izletnike ln turiste je v delikatesni rgovini L. Uhlcr Maribor, Glavni trg (rotovž). □ Zahvala. Podpisani se zahvaljujem tem potom neprecenljivemu društvu L j u d s k a samopomoč« v Mariboru za znatno podporo, katera se mi je izplačala takoj po smrti moje žene Marije Zinglcr po komaj SlirimcscC-nem članstvu v polni mi pripadajoči „meri, Radi lega je moja prijetna dolžnost, da nri- NflSlm rodbinam priporočamo K0L1NSH0 CIKOMJO izboren pridaieh za Kavo! osemletno obvezno šolanje. Vkljub prehodnim določbam pomeni to degradacijo šolskega vprašanja k najnižjim razmeram. Ker je to šele načrt, pričakujemo, da gg. poslanci ne bodo pustili pri definitivni redakciji zaostajati našega šolstva za šolstvom drugih držav. k Kosovo Gradivo, V. zvezek. V sredo 2. maja bodo vezani izvodi na razpolago v naši upravi; ta dan pričnemo z razpošiljanjem obojih, vezanih in nevezanih. Kakor smo že naznanili, velja do 10. junija še subskricijska cena (vez. izvod 165 Din in 18 Din, nevezan 165 Din); po 10. juniju bo knjigotržna cena nevez. izvoda 250 Din. Na zahtevo pošljemo položnico. — Uprava »Leonove družbe«, Kopitarjeva ul. 6 (Kolportažni oddelek). * Smrt mladega vojaka. Nenadoma je v Kraljevem umrl dne 25. t. m. vojaški novinec France R u j a v e c iz Smartnega pri Litiji. Pred gar dnevi je pisal starišem, da je zdrav, a nenadoma so dobili obvestilo, da je umrl. Pokojni je bil priden fant in velika opora starišev. Sivi ali drap Din 189' Voika Krekov trs -k Četrti letnik Trgovske akademije v Ljubljani, ki je po Veliki noči odšel na poučno potovanje v Francijo, se je 26. t. m. zjutraj vrnil domov. Potovanje, ki se je zlasti v Italiji iu južni Franciji vršilo ob sijajnem solnčnem vremenu, je ostavilo v dijaštvu neizbrisen spomin. Bodoči absolventi Trgovske akademije niso spoznali samo narodnih krasot in zgodovinskih spomenikov, treh največjih evropskih držav, Italije, Francije in Nemčije, temveč so si tudi razširili obzorje, zlasti kar se tiče trgovinstva ia industrije. Ogledali so si namreč vse pomembnejše moderne naprave, kakor n. pr. pristanišča v Genovi,. Marseilleu ter znamenite staniške naprave v strasbourgski rečni luki. Podrobno so si ogledali največjo tvornico avtomobilov na celini, Citroen, najmodernejšo pariško trgovsko hišo »Printemps« in mogočno bančno podjetje »Credit Lyonnais« v Parizu. Povsod v Franciji so bili naši akademiki prisrčno sprejeti in so jim šle zlasti trgovske zbornice, kakor tudi naši konzulati vsestransko na roko. V Parizu jim je organiziral obisk zavodov oddelek zunanjega ministrstva. V Stras-bourgu pa jih je sprejel znani prijatelj našega naroda, prof. Lucien Tesniere, ki je pozdravil »Slovence korenjake in zale Slovenke« v našem domačem jeziku. V Franciji so se naši dijaki počutili kakor doma in so se vrnili polni navdušenja za našo veliko zaveznico. O prebivanju naših dijakov v Franciji so obširno poročali nekateri časopisi, tako n. pr. v Lyonu n Strasborgu. ie Zgodnja strela. Iz Žužemberka nam poročajo: V četrtek '26. t. m. je bilo pri nas prav lepo in toplo dopoldne. Ljudje so porabili ugodno priliko in po večini šli v gozd grabit listje. Tako jih je odšla večja družba tudi iz trga in Stranske vasi v bližnji gozd »Brezje«. Kmalu popoldne pa se je začelo oblačiti in vlil se je rahel dež brez vsakega grmenja. Ljudje v gozdu so pod košatimi smrekami iskali streho, ker drugo drevje še ni dosti ozelenelo. Dva posestnika, Miha Longar iz Stranske vasi in Jože! Legan iz trga, sta stekla pod visoko smreko, ki pa ni dala dosti strehe, ko je začelo deževati nekoliko po strani. Zato je Longar to zavetje zapustil, da si poišče boljšega. Komaj se je nekaj korakov odstranil, se nenadoma za-bliska in strela udari v smreko. Njej se je poznala le ozka ožgana proga, a iskra je morala odskočiti na Legana, ki je še ostal pod smreko, ker se je nezavesten zgrudil in je začela obleka s plamenom goreti na njem. Longar in drugi v bližini vedreči ljudje, ki so videli ves dogodek, so po prvem strahu brž priskočili Leganu na pomoč, strgali gorečo obleko raz njega in ga drgnili z vinom, ki so ga za malico imeli s seboj, a ga niso mogli spraviti k zavesti. Ko je kmalu nato prišel nek posestnik z vozom po nastilj, so Legana položili vrh listja in ga peljali na dom. Šele na vozu se je zavedel in začel grozno kričati zaradi neznosnih bolečin. Vzeli so ga raz voz in ga na blazini prenesli na dom. Mož silno trpi. Hrbet in ena roka sta mu popolnoma trda in vsa ožgana. — Tako zgodnje strele še z lepa ne pomnimo. k Prihod Angležev v Dubrovnik. V sredo '25. aprila je prišla v Dubrovnik angleška ladja >Stela Politaris« z nad sto izletniki iz Angleške, ki potujejo po Sredozemskem in Jadranskem morju. Izletniki obiščejo tudi Split in druga naša pristanišča. Je to letos tretji parnik z izletniki, napovedanih je pa še par. — Tudi drugih tujcev je že polno, tako da so vsi hoteli prenapolnjeni. Največ je Nemcev iz Avstrije in iz rajha. Kakor kaže, jih bo več kakor lani, ko je bilo čez 31.000 tujcev. k Težka letalska nesreča v Novem Sadu. Na novosadskem letališču se je pripetila v petek zjutraj težka letalska nesreča, ki je zahtevala dve smrtni žrtvi. Letalec kapetan Petar Peškir-Petrovič in pilot Jandrič sta izvajala v zraku razne letalske vaje, prvi v aparatu »Heuriot«, drugi pa v aparatu »Breguet«. V višini 50 m je kapetan Petrovič zapazil, da mu leti »Breguet« naravnost nasproti, kar ga je najbrže zmedlo. V zadnjem trenotku je še skušal zaviti z letalom v stran, kar pa se mu ni posrečilo. Obe letali sta se z vso silo zadeli drugo v drugo in strmoglavili na tla. Opazovalci so mogli na tleh izvleči izpod ruševin letal le trupli obeh ponesrečenih letalcev. Kapetan Petrovič in pilot Jandrič sta bila dva najboljših naših letalcev. k Samoumor desetletnega dečka. V Stub-linah v Hercegovini se je te dni obesil 10 letni Mirko Sedlar in sicer radi tega, ker so ga sta-riši po krivici osumili, da je ukradel en dinar. k V smrt radi družinske bede. Grozen slučaj bede se je te dni pripetil v vasi Kukavici, v občini Vrelo v Bosni. 48 letni kmet Božo Sko-ljič, ki je bil zelo premožen, pa je radi slabe letine zašel v zelo težak položaj, se je v svojem hlevu obesil. Zapustil je štiri otroke in v poslovilnem pismu je napisal, da gre v smrt radi tega, ker ne more gledati, da mu otroci stradajo. Birmanske oblekce svilene, elamin, popelin v veliki izbiri ter vseh velikostih ie od 90 Din naprej kupite edino le pri tvrdki Belihar & Velepič Ljubljana Mestni trg 13 Ljubljana Oglejte c i izložbe k Zdravnik dr. Fajdiga, okrajni sanitetni referent, se je naselil v Litiji v Zerjavovi vili za Savo poleg predilniških stavb, kjer ordinira privatno od 9—11 dopoldne, uradno pa od 11—12 na okrajnem glavarstvu. ■k V Severne polarne pokrajine, na Severni rtič, v Vzhodno morje ter v Skandinavijo, prireja »Severonemški Lloyd« Bremen, z svojimi velikimi, novimi in elegantno opremljenimi par-niki, poučne izletniške vožnje, polne užitka. Brezplačne informacije in prospekti potom agencije Ljubljana, Miklošičeva c. 36. k Fotoaparate kupite najbolje pri Fr. P. Zajec, optik, Ljubljana, Stari trg 9. k V zaščito zoper okuženje rabimo Sa-noform tvrdke Chemotechna, Ljubljana, Mestni trg 10. Stalna zaloga v Mariboru: Dro-gerija M. Wolfram naslednik M. Kane, Gosposka ulica 33. „RADION« pere sam in beli kot solnce! 95flH DAN ti gotovo ni dana prilika^ da bi se brezplačno vozil z aeroplanom v Belgrad in nazaj, ali pa na stroške dobrega prijatelja 14 dni domoval na Krku, se solnčil ob obali in z veseljem užival svoj dopust ali počitnice. Tudi kolo se kar tako ne dobi. Niti dobra budilka ne zastonj. In vendar ti je morda znano, da te utegne doleteti tako prijetno presenečenje v kratkem. Saj se bliža 1. maj, za vse naše bravce in naročnike važen datum. S tem dnem prične tekmovanje za naše nagrade. Na zadnji strani »Slovenca« bomo namreč od 1. do 26. maja t. 1. objavljali oglase, v katerih bo namenoma narejena tiskovna napaka. Katere bodo te napake, seveda ne smemo povedati, bodo pa predvsem v tem, da bo važna beseda izpuščena ali narobe obrnjena, ali pa, da bo glavna vsebina inserata tako nesmiselna, da gotovo ne bo držalo, če bo n. pr. kdo trdil, da so najboljši zobotrebci milo iz Milarne na Viču pri Ljubljani, tega gotovo ne bomo verjeli, ampak vedeli, da je to napaka, ki si jo moramo zapomniti in sporočiti upravi »Slovenca«, ko bomo našli vsaj pet takih napak. — Pa ne bo dovolj, da najdeš vsaj pet napak na zadnji strani »Slovenca« v omenjenem času, moraš biti tudi naročen na dnevnega »Slovenca«, da boš imel pravico do žrebanja. In pa najkasneje 2. junija t. 1. moraš imeti plačano naročnino do 31. julija 1928. Če pa list naročiš sedaj na novo, moraš omenjenega dne imeti plačano naročnino vsaj za dva meseca. Torej: Naroči naš dnevnik čimprej, poravnaj pravočasno ludi naročnino, skrbno išči napake — in veseli se žrebanja dne 4. junija t. L k Počitka potrebne in bolne opozarjamo na inserat Šmarjeških toplic pri Novem mestu v tej številki lista. k Kupujte srečke v korist ureditve »Zupanove jame«. Pomagajte društvu! k Pri težkočah v žclodcu in črevib, pomanjkanju slasti, lenivem odvajanju, napenjanju, gorečici, pehanju, tesnobnosti, bolečinah v čelu, nagnjenju k bljuvanju povzroči 1 do 2 čaši naravne »Franz-Josef« grenčice temeljito čiščenje prebavil. Izjave bolnišnic dokazujejo, da »F r a n z - J o s e L<-vodo radi jemljejo celo težko bolni, in da se dosežejo z njo veliki uspehi. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. najboljši nakup pri tvrdki Drago Schwab, Ljubljana k Kdor iina obveznice »Vojne škode« (rat- ne štete) se opozarja, da se v lastno korist javi Gospodarski pisarni dr. Ivan Čer ne, Ljubljana, Miklošičeva 6-1. Dobi zelo važna pojasnila, brezplačno. k Olivno olje, sladko, sveže, dospelo. Liter 22 Din. Viktor Šober, špecerijska tr-govina, Ljubljana, Sv. Jakoba trg 4. k Rogaška Slatina najbolj renomirano zdravilišče proti boleznim želodca, čreves, mehurja, žolčnih kamnov, srca, ledvic in jeter. Izven glavne sezono izredno nizke cene Zahtevajte prospekte! podobna poljubu in dvomil sem, če Alfonz sploh ljubi cvetlice. Ves zmeden sem stopil v obednico. Tu pa sem z veseljem zagrabil. Našel sem! Na kredenci je bilo v skledici krasno fontainbleauško grozdje. Stopil sem na stol in izbral najlepši in največji grozd, ki je sam zavzemal tri četrtine skledice. Bledozelena barva se je na eni strani zlato lesketala in človek je kar čutil, kako sladko se bo topilo v ustih; vendar ga nisem pokupil. Skočil sem po klobko preje v miznico, kjer je navadno delala mati. Prepovedano mi je bilo, odtam kaj vzeti. Vedno pa tudi ui treba ubogati! Privezal sem grozd na nit in sklonivši se čez okno, poklical Alfonza ter počasi spuščal grozd na dvorišče. Da bi ga bolje videl, si je prekleti otrok odstranil z oči šope rumenih las in ko ga je dosegel z roko, ga je odtrgal s koncem vred. Nato je dvignil glavo, mi pokazal jezik in osla ter obrnivši mi hrbet, zbežal z grozdom. Moji mali prijatelji me niso navadili na tako vedenje in najprej me je to ujezilo. Toda premislil sem in se pomiril: »Dobro sem storil, da mu nisem pos! lal niti cvetlice niti poljuba.« Ob tej misli me je minila zamera, ker čim je zadoščeno ljubezni, je vse drugo brez pomena. Vendar sem bil ves pobit, ko sem se spomnil, bom moral dogodek povedati materi. Popolnoma po nepotrebnem sem se bal. Mati me je sicer pokarala, toda z radostjo, kar som čital na njenih veselih očeh. — Dati moraš svojo lastnino in ne lastnino drugih! mi je dejala; in moraš vedeti, kako daš! — To fe tajnost sreče in malo jih je, ki Ea to vedo! je dodal oče. On je vedeli .(Iz francoščine J. U.) Ljubljansko gledališče DRAMA. Začetek ob 8 ivečcr. Nedelja, 29. aprila ob 15 u;i- 1 N. R. 1. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ob 20. uri: UKROČENA TRMOGLAVKA. Ljudska predstava pri izredro znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 80. aprila: KRIZA. Delavska predstava. Izven. OPERA. Začetek ob pol 8 zvečer. Nedelja, 29 aprila ob 15. uri: BALET. Ljud. predstava pri znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 30. aprila: MISEL. Gostovanje znamenite nemške trupe Wegener. Mariborsko gledališče Nedelja, 29. aprila ob 20. uri: BAJADERA. Gostovanje ge. Poličc-ve. Navadne cene. Kuponi. — Zadnjikrat. Ponedeljek, 30. aprila: Zaprto. Torek, 1. maja ob 20. uri: RIGOLETTO. Ab. C. Kuponi. Znižane cene. Zadnjikrat. Celjsko gledališče Nedelja. 29. aprila ob 4 popoldne: DOGODIVŠČINE VRLEGA VOJAKA ŠVEJKA V SVETOVNI VOJNI. Repriza. Prireditve ln društvene vesti Ljubljana. Spored abstinentske akademije I., M. in III. drž. gimn. v LJubljani. I. maja, ob 20. uri v Unionu. 1. Pozdravni govor. 2. Rdeči sarafan (ruska narodna), Mozart-Bizot: Odlomki iz oper, tamburaški zbor. 3. Ant. Aškerc: Mi vstajamo! M. Kunčič: Mladi junak, * Jaz pa nekaj vem. 'I. Ani. Mrkun: Uvod v >I)inainit in antidiuamit. 5. Caesur Cui: Andante, Caesar Cui: Schertino, vijolina in klavir. 0. J. Lindič: Prepir in sprava (enodejanka). 7. Aljaž: Triglav, moj dom! dr. Ipavec: Planinska roža! Marinkovič: Na Adriju! kvartet. Odmor. 1. Govor. 2. V. Seibitz: Alkoholna povest. 3. Rajanje: članice. 4. Hrovntin: Motiv št. 3. Ilrovatin: Motiv št. 8. tamburaški zbor. 5. Iz Preroda: Alkoholikova lfasan-aginica. 6. Fibich: Sonatina (vijolina in klavir. 7. Mladi junaki (člani). — Prostovoljni prispevki se hvaležno sprejemajo. — Odbor. Rorbina akademija. Spored je kratek, strnjen, a enoten. Prolog«: mlada inteligenca je pripravljena, pozna svoj čas. Ker »Na prelomu« se zaveda svojega poslanstvo in svoje velike skupnosti. A obrača se k Rogu; sama ne zmore ničesar, zato v >Psnlmu« prosi Njegovega usmiljenja. Nato pa udari v dan, z Majsko himno«- stopi v realno življenje. Bas v te-m življenju pa se zave važnosti žene; s-Zene-t jasno izpovedo svojo nalogo. Po odmoru se razgrne v »Naši poti-c vseh teh pet lei snovanja, a tudi ožarjena bodočnost. Kakor inter-mezzo bo >Zgodba<, s »koračnico Borcev c pa gre akademija nujno v svoj stilni konec. -Žar neba«' zavrSiči v jasni izpovedi proletarsko enotnosti delavcev, kmetov — ročnih delavcev — in duševnih delavcev. — Pridite in spoznajte! — Borei. »Ljubljana«: ima v ponedeljek, dne 30 aprila, važno skupno pevsko vajo. — Pevovodja. Društvo slovenskih sodnikov ima svoj redni občni zbor dne 13. maja 1928 ob 10. uri 30 min. v Novem mestu. Moste. Šentpetersko prosvetno društvo priredi drevi ob 8. uri s sodelovanjem cerkvenega pevskega zbora v Ljudskem domu v Mostah opereto »Grof in opat-. Poleg tega bo še nekaj pevskih točk za mešan zbor in solo. čisti dobiček je namenjen za nove šentpeterake orgle. Odsek nadzornikov prog. službe IMN'ŽR ima v nedeljo, dne (i. maja 1028, ob 15. uri v steklenem salonu kolodvorske restavracijo (Ljubljana gl. 1 kol.) redni letni občni zbor. Vsi nadzorniki prog. službe se poživljajo, da sc občnega zbora zanesljivo udeleže. — Odbor. Prostovoljno gasilno društvo Rarje priredi v uedelio. dne 13. mala. veliko \rlno veselico Dri g. Vrbincu na Ilovici. Ker je Cisti dobiček določen za zidavo gasilnega doma, se preplačiln hvaležne sprejemajo. — Odbor. Društvo delovodij in industrijskih uradnikoT v Ljubljani naznanja svojim članom, da imajo redno mesečno zborovanje v hotel Štrukelj dne 5. maja l'J28 ob 8 .uri zvečer; sprejemajo se tudi novi člani Celje. Celjska Marijina družba deklet priredi dne 13. maja t. 1. popoldne ob pol 4. uri v Narodnem domu v Celju velezanimivo igro: »Lurška pasti* ricac, s petjem in deklaniacijo, v proslavo 70 letnice Marijinega prikazovanja v Lurdu. Na to verske prireditev se vabijo vsi, ki hočejo od bližjo poznati Lurške čudeže. Vabijo sc tudi sosedne družbe, da po možnosti proslavijo z nami ta dan v slavo Lurške Device. Ostali kraji. Ponora t«s pri Grosupljem. Dne 13. maja 1.1, se vrši velika veselica na Taboru pri Grosupljem v bližini Zupanove jame«. Spored zelo pester. Izstopna Železniška postaja Grosuplje. Blejski Orli in Orlico z obojim naraščajem prirede dne 29. t. ni. ob 8. uri zvečer v Ljudskem domu akademijo. Cerkveni vestnik Bratovščina sv. Rešnjcga Telesa bo imela svo* jo mesečno pobožnost v četrtek 3. maja v urSulinski cerkvi. Ob 5. uri zjutraj bo prva sv. таба, ob pol 0. uri pridiga in ob 6. uri sv. maša z blagoslovom za žive in rajne udu bratovščine. Vsem častiv-cem sv. Itešnjcga Telesa priporočalo, da se v prav obilnem številu udeleže skupne pobožnosti. Procesija pri sv. Jožefu jo danes ob 4. uri popoldne. Nato posvetitev varstva sv. Jožefa iu blagoslov, častilci sv. Jožefa, posebno še Marijino družbe, so iskreno vabljeni. Koiigregnriju za (fospe pri sv. Jožefu ima prvi torek 1, maja ob 5. uri shod. ob 4. uri je odborova seia. harmonije. Smetana: S Čeških logov ln trat — Karel: Tri slovaške plesne melodije — Dvofak: Rusalka — Liszt: Preludiji — Delius: Poletjo na vrtu _ \Vagner: Uvertura in končna scena iz Tristan in Izoldat. - Leipzig-. 21.30 Poljuden orkestralni koncert. — Stuttgart: 20 koncert, btolzel: Koncert za dve trompeti, zbore, pihala in godalni orkester — Hiindel: Arija iz >Rodelinde — Bach: Klavirski koncert v F-niolu — Brahms: Štirje spevi — Baeh: Kantata 29 za mešani zbor m orkester: Hvala Tebi, Bog. — Bern: 19.30 Solo točke za r.ello in klavir; 21 »Bagdadski brivec. (Cor-nelius). — Katovice: 19.20 »Sigismund Avguste, opera (Joteyko). Prenos iz Poznanja. — Frankfurt: 20.15 koncert zbora uralskih kozakov. — Rim: 20.45 :. Dolarska princezinjaopereta v 0 de|. (Fall). — Langenberg: 18 Večerji koncert; 21.10 komorni koncert Zikovega kvarteta. Smetana: Godalni kvartet II — Dvofak: Godal, kvartet št. 106. — Berlin: 21 Mozart: Klavirski trio B-dur — Beethoven: klav. trio G-dur. — Daventrv: 20.45 Koncert. — Dunaj: 10.15 Popoldanski koncert; 20.10 Dunajska pevska prireditev v preteklih desetletjih. — Miinthon: 19.20 »Ples v maskah, opera v 3 dej. (Verdi). — Milan: 20.50 »Madame 'Jutterflj':, opera (Puccini). Petek, 4. maja. Zagreb: 20.35 koncert sopranskih solospevov s spremljavo klavirja. — Breslati: 13.45 Popold. koncert; 20.30 »Poznavalec ženske, veseloigra (I,enz). — Barcelona: 22.10 koncert mandolinskega orkestra. — Praga: 21.40 Koncert tamburaskega zbora. — Leipzig: 20 koncert. Bach: Brandenbur-Ski koncert št. 4 — Beethoven: Klavirski koncert 4, G-dur — Bruckner: Sedemnajsta simfonija. Stuttgart: 20.30 »Evgen Onjeghu, opera v 3 dej. (Cajkovsky). — Bern: 21 Orkeslralni koncert. — Katovice: 20.15 Simfonični koncert varšavske filharmonije. — Rim: '20.45 Koralni in orkestralni koncert. — Berlin: 20.30 Orkestralne suite. Cou-perin-Strauss: Plesna suita — Bizet: Roma, koncertna suita — Cajkovsky: karakteristična suita, op. 53. — Daventry: '20 Koncert vojaške godbe. — Dunaj: 16.15 Popold. koncert; 20.30 »Ljubavno pismo-, groteska (A. Averčenko). — Miinrhcn: 18.15 koncert tamburaSkega kvinteta; 10.10 Bari-tonski solospevi; 21 Simfonični koncert. — Milan: 20.50 Simfonični koncert. Sobota, 5. maja. Zagreli: 19.30 Prenos iz ljubljanske opere. — Breslati: 20.30 Zabavna glasba. — Leipzig: 20.15 Pestre muzikalne produkcije; 22.15 Mandolinski koncert. -- Stuttgart: 15 Prireditev za otroke; nato zabavni koncert s pestrim sporedom. — Bern: 20 Ljudski večer. Sodeluje tudi jodlerski klub; 21.20 Orkestralna glasba. — Katovice: 20.30 »Pti-čarc, opereta (Zeller). — Frankfurt: 20.15 »Zločin in kazenr, drama po Dostojevskega romanu. — Rim: 21 »Le Villk, opera v 2 dej. (Puccini). —■ Langenberg: 18 koncert lahke ghsbe; 20.15 Vesel večer. — Berlin: 20 Koncert 54 zborov (2300 pevcev) berlinskega pevskega okrožja. — Daventrv: 20 Koncert baritonskih solospevov in skladbe za piano, — Dunaj: 16 Lahka glasba; 19 Glasbena akademija, petje in klavir; '20.05 »Reka-r, drama v 3 tlej. (Halbe). — Mttmhen: 20.30 Koncert: d'Albert: Fantazija iz opere »Nižina* — \Vieniawsky: Legenda — Weber: Dve ariji iz »Frelschtttzav — Kertschmer: Predigra k >Die Folkunger< — Ra-meau-Mottl: Baletne suite — Lortzing: Arija iz >Wildschtltzar — Beermann: Grand duo, za dva klarineta in klavir — Weber: Uvertura k nAbtt Hasan<. — Milan: 21 Koncert s pestrim sporedom. Šport MOTORNE DIRKE М0Т0К1ДЈГ.Л >L.TUBUANV< NA VOJAŠKEM VEŽBALISOU ГВ1 D. M. POLJU. Motorne dirke, katere priredi MKL na vojaškem vežbališču na D. M. v Polju se gotovo vrše dne 17. maja I. 1. Dirkališče se je začelo z vso vnemo urejevati in vodstvo dirke je na delu s polno paro. Prireditev bo dogodek prve vrste. Poleg naših iirkačev bodo startali kot gostjo tudi sloveči ino- zemski dirkači. Za prometna sredstva, kakor tudi za zabavo in okrepčila ua dirkališču bo v polni meri preskrbljeno. Propozicije, prijave za dirko, kakor tudi vsa druga navodila se ie ta teden razpošljejo članom. Člani se Naprošajo, da za to dirko inedseboj poagitirajo in zainteresirajo tudi drugo občinstvo. Vsa navodila in informacije sc dobe v klu-bovi pisarni, Resljeva cesta št. 1 in pri g. tajniku L. Zvolinskemu, Gradišče št. 10. — Odbor. Amater (Trbovlje) : Pekarski ŠK (Zagreli). 1. maja, ua dan proslave delavskega praznika igra trboveljski športni klub »Amater- prijateljsko nogometno tekmo s Pekarskim ŠK i/. Zagreba. Tekma se prične ob 14. uri 30 minut na igrišču SK »Amater«. — Sodeč po dosedanji delavnosti in lepih rezultatih Amaterja bo nudilo gostovanje dobrega zagrebškega moštva občinstvu zelo zanimivo tekmo. STADION ZA 150.000 GLEDAVCEV Amsterdamski :-Telegraaf-: prinaša zanimiva poročila o argentinskem nogometu lina jih od argentinskih olimpijskih tekmccev, ki v Amsterdamu že pridno trenirajo. Argentinsko moštvo obstoji iz 22 mož, voditelja ima dva. Ta dva pripovedujeta: Nogomet so začeli gojiti v Argentini leta 1882., mednarodni sliki so se pričeli lela 1906 z igro proti Južni Afriki. Italijanski klub Torino je gostoval v Argentini leta 1914., Genova 1923., španski Real Madrid leta 1926. Današnja argentinska nogometna zveza je nastala iz spojitve dveh prejšnjih najmočnejših zvez in obsega 33 prvovrstnih in 60 drugovrstnih klubov, ki so nastanjeni skoraj vsi v Buenos Aires. To mesto šteje ckoli 3 milijone ljudi, vseh Argentincev je pa 9 milijonov« V B. A se igra tudi najboljši nogomet, izven Buenos Aires je samo 30 klubov, raznovrstnih. Leta 1927. je bilo igranih v Argentini 8R17 iger, v Buenos Aires samem 5355. Vsak klub ima svoje igrišče, najmočnejše je za 1200 gledavcev. Lani je bilo pri prvenstvenih tekmah navzočih več kot poldrug milijon gledavcev, ki so plačali. K tem pride še dvakrat 7000 do 8000 članov večjih klubov, ki smejo obiskovati igre brez vstopnine. V Buenos Aires je 20.000 aktivnih nogometašev. Zveza ima okoli 160 milijonov dinarjev premoženja in zalaga manjše klube s posojili. Zvezna palača je vredna okoli 40 milijonov dinarjev. S pomočjo vlade bo zgradila sedaj z\eza stadion, ki bo imel prostora za 150.000 gledavcev. Spričo zanimanja za nogomet v Južni Ameriki se bo stadion prav gotovo splačal- MISLI ZDRAVNIKA O ŽENSKEM ŠPORTU Zdravnik dr. Wcrringen iz Essena na Nemškem je zapisal sledeče stavke: Vsak zdravnik pozna vedno na novo sc porajajoče hrbtne bolečine žensk, povzročene le vsled slabega hrbtnega mišičevja. Podlaga vsake telesne vaje pri ženski mora biti torej sistema'ično krep-ljenje hrbta, zlasti pa bokov. Na žensko, ki goji šport, moramo prav posebno paziti, in to zaradi anatomičnili in fiziolo-gičnih posebnosti ženskega telesa V velikosti in teži zaostane ženska za moškim, tudi srce in pljuča so manjša. Ze v tem vidimo, da ženska ne more imeti istih športnih uspehov kot moški. Mišičevja ima ženska dosti manj kot moški; njeno mišičevje tehta 32 odstotkov vse njene teže, mišičevje moškega pa 40 odstotkrv. Številna raziskovanja so dognala, da ima športnica glede telesa bolj moški tip; ni pa še dognano, ali je to vzrok ali posledica. Ali naj goji ženska šport? Gre za način, kako ga goji. Najvišji cilj ženske ne smo biti nikdar zmaga v tekmi, temveč trdno zdravje, doseženo s telesnimi vajami. Težko telesno delo, ki se moškemu prilega, napravi ženske pred časom stare in grde; poglej učiteljice telovadbe, ki gojijo težke telesne vaje. Cilj ženske telovadbe ne bo nikdar samo ritmična gimnastika; zdrave in življenja polne ženske I bodo same cd sebe zahtevale telovadbo, igro in spori, ki ni le ritmična gimnastika. o m mar se težko čisti. — V ta namen služi najbolje, a da ne zapušča prasl Schicht mov Ominol s Dr. Jos. Puntar: Jedro stanovanj ike i i stavone akcije Na svoj članek v nedeljskem Slovencu« 15. t. m. sem dobil od več strani priznanje in v Slovencu« dne 18. t. m. izpod peresa gosp. Frana Radeščka odgovor in opozorilo na češko stavbeno organizacijo. Nele da moja misel ni nova, zvedel sem 20. t. m. po posebnem obvestilu »Zveze stavbnih zadrug, r. z. z o. z.«, da taka zveza v Ljubljani celo že obstoji, da je pravilno registrirana in da deluje, kolikor pač more pri sedanjih razmerah, z izrecno pripombo: >Dobro bi bilo, da bi apelirali z Vaše strani na vse one stavbne zadruge, ki še niso včlanjene v naši zvezi, da pristopijo k tej naši zvezi in če dobe večino, da prevzamejo tudi pri prvih volitvah, ki se v kratkem vrše, vod- j stvo te zveze. Ker zasleduje Zveza stavbnih zadrug iste namene, ki ste jih Vi napisali, bi prav radi želeli, da se z večjim pristopom drugih zadrug v zvezi delo razširi.« Mislim, da je prav, če sem to željo Zveze stavbnih zadrug, ki jo vodi g. Anton Kristan, sporočil javnosti, zlasti pa vsem prizadetim zadrugam, da razmislijo možnost vstopa v že obstoječo socijalistično Zvezo, ali pa najdejo kako drugo pot, ki jih dovede do skupnega nastopa za skupne zadeve, ne da bi pri lom samouprava in samoodločba poedinih zadrug kaj trpela, najmanj pa njih člani. Vsekakor pa se mi zdi ob dejanskih razmerah in nujnih potrebah, da se stavbene zadruge zbero okrog smotrene akcije našega oblastnega odbora, ki mu je v prvi vrsti na tent, da da stavbenim zadrugam močno zasloinbo v vsakem oziru. Zakaj, kolikor sem poučen, obstoječa Zveza stavbnih zadrug doslej ni mogla zbrati okrog sebe drugih zadrug; ali jih bo mogla poslej, o tem morajo seveda odločati po svojem preudarku prizadete zadruge same. Mislim pa, da bi se dala dobiti taka ali taka oblika za skupno akcijo v vprašanjih, ki bi jih bilo v skupni seji točno formulirati, pa najsi bi obstajal le skupni »akcijski stavbeni odbor« iz zastopnikov vseh zad. g. O tem menda ni nobenega pomisleka ali ugovora, da je najvažnejše vprašanje stavbenega gibanja — cenen kredit. To ve vsak, ki se je oprijel misli, da si postavi lasten dom; lo vedo vsi zadružniki predobro, o tem so napisali in tudi že storili pozitivno mnogo — v tujini I Opozarjam na prevažen članek, ki ga jo napisal v zadnjem aprilskem snopiču katoliške revije jezuit von Nell-Breunig ( Der Schltissel zum Wohnungsbau: das Bausparen«) o tem vprašanju. Naj si ga ogleda vsak, ker v njem je označena rešitev najtežjega finančno stavbenega vprašanja, kako se znebiti — tretje hipoteke**, ki se je ne more rešili, kdor ne zida z vsaj četrtino lastnega kapitala. Lasten kapital! Kdo izmed onih, ki hrepene po svojem lastuem, svobodnem domu, ima vsaj četrtino za zidanje nujno potrebnega kapitala? V. Nell-Breuning meni, da pričenja večina teh, ki hočejo zidati, z — ničlo. Ce bi napravile naše stavbene zadruge anketo o tem, ln bila vsekakor zanimiva, najbolj zanimivo pa bi bilo dejstvo, da večina po svobodnem domu lirepenečih očetov prepotrebne četrtine — nima in se zalo tudi ne moro spustili v zidavo lastnega družinskega doma. Oni pa, ki niti le četrtine nimajo, pa z žalostjo premišljajo Dantejev izrek: Lasciate ogni spe-rauza voi, ch'entrnte .. .« Žrtve svoje stavbene podjetnosti pa so postali vsi, ki so vkljub vsemu zidali na — tuje stroške, t. j. na temelju visoke amortizacijske tabele in zidarskih računov, ki so se redno oh koncu zvišali za 20% in tako snedli tisto slabo tretjino, ki jo je morda »stavbeni idealist.: podedoval ali prislradal in prištedil tekom let. Mislim, da je in tudi mora bili javnost iuteiesirana na pravi rešitvi socialnega vpra- šanja, ki mu pravimo »stavbena ozir. stanovanjska mizerija«, interesirani pa so gotovo j vsi, ki so že zidali in ki mislijo zidati svoj I dom. In zato bo treba izreči misli, ki naj pospešijo rešitev osnovnega vprašanja, ki je in ostane: Kdo nam preskrbi in da poceni hipotekami kredit, ki ne bo uničeval eksistenc in dobre volje, ki hočejo svoji druiini pridobili lasten dom sicer s trudom in skrbjo, nikakor pa ne brez — upa na končno neodvisnost in resnično svobodo posestnika — brez hipoteke in dolga? Cenen hipotekami kredit je alfa in ornega vsega stavbenega in stanovanjskega vprašanja. Kdor zagotovi ugodno in znosno amortizacijo, ta bo zaslužil naslov rešitelja domovine. — Sedanje amortizacijske obresti vodijo v pogubo. so smrt — stavbene akcije. Vidcant consules! LjubManski mesarii Dober kos tradicije našega meščanstva je združen z mesarsko obrtjo in z njega častivrednimi zastopniki. V naši zgodovini so bile dobe, ko sploh nismo imeli svojega meščanstva, ko je* bil Slovenec le kmet, trgovec in plemič pa sta bila tujerodca. Pi vo začetke slovenskega meščanstva in slovenske podjetnosti je tedaj predstavljal mesarski stan. Radi tega je zelo umevno, tla mesarski stan še danes predstavlja odličen del našega obrtništva, kakor tudi našega meščanstva. Skoro vsak mesarski mojster uživa v Ljubljani gotovo popularnost in nič čudnega ni zato, če so v občinskem svetu kar trije zastopniki te imenitne obrti. Kakor najbrže povsod, so tudi v Ljubljani mesarski mojstri večinoma premožni ljudje in imajo skoro vsi dobro uvedeno obrt. Seveda so se tudi tu razmere znatno izpreme-uile in v zadnjem času mnogi mesarji tožijo o hudi konkurenci, ki vlada med njimi. Da tudi mesarji ne živijo brez vseh skrbi, priča najbolj to, da so iz njihovih vrst vedno pogostejše pritožbe proti previsokim najemninam v klavniških prostorih in zato vsi mesarji v Ljubljani z veseljem pozdravljajo akcijo njihovega tovariša Musarja v občinskem svetu za znižanje klavniških pristojbin. V splošnem se more o ljubljanskih mesarjih reči, da korakajo s časom. Vsi njihovi obrati in osobje odgovarja povsem modernim principom snažnosti in higijene, tako, da so kupovalci mesa lahko v tem oziru brez skrbi. Stanovsko so združeni v mesarski zadrugi, v kateri je sedaj včlanjenih 82 mojstrov z 92 pomočniki in 54 vajenci. Zadrugi načeluje sedaj mesarski mojster g. Josip Toni. V prejšnji h časih so se mesarji med seboj strogo ločili v goveje, prašičje, telečje in druge mesarje. Sedaj so te razlike domalega že izginile in vsak mesar kolje živino vseh vrst. Nekako ločena od ostalih mesarjev sta dva konjska mesarja v Ljubljani, ki pa imata oba prav dobro idoči podjetji in se ob priložnostih rada postavita, da jima gre posel prav dobro in da i mala vedno več odjemalcev. Meso, ki ga Ljubljančani uživajo, je navadno od domače živine. Mesarji, ki vedo za vse živinske sejme v deželi in za vse kraje, kjer je dobra živina, kupujejo živino sami in jo koljejo v ljubljanski klavnici. Največ mesa, ki pride na ljubljanski Irg, izvira iz Dolenjskega^ pa (udi iz Gorenjskega in drugih krajev. Le redkokdaj zaide na ljubljanski trg kaka hrvatska >-buša iu še lo meso prodajajo pod cono. Kadi kvalitete mesa se Ljubljančani ne morejo pritoževati. Mesarji koljejo običajno popoldne, dočim so dopoldne na trgu, oziroma v mesnicah. Vsak mesar natančno pozna svoje odjemalce in ve. kako blago želi. ("'e je n. pr. gospa rav-nateljeva ali gospa zdravnikova zadržana in ne more proti svoji navadi priti sama izhrat meso. ve mesar prav dobro, da ne sme njeni služkinji dali prsni koš mesto stejjua ali flaiu mesto križa. Imovitejši sloji, ki jim ni tolike za juho, kupujejo meso v stegnu, križu, »šim-basu«, ali kakor že pravijo gospodinje in mesarji tem vrstam mesa, dočim kupujejo gospodinje z velikimi družinami >flam«, rebra, prsni koš, kar da dobro juho in je tudi nekoliko cenejše. > dihanje-: so mesarji že zdavnaj odpravili. Mesarji med seboj radi goje družabnost. Po napornem delu se radi snidejo kje pri >Cinkoletu«, »Kolovratu«, »Štrajzlu« ali rFerlincuc, da se pogovore o poslu in kupčiji. Tudi stanujejo v istih mestnih delili, sedaj največ v Poljanskem okraju, kjer jo ludi klavnica. Pred desetletji se je mesarsko življenje gibalo večinoma v šentpelerskem okraju. Tu se je vršil tudi velik živinski sejem nekje blizu sedanje Ledine. Slavno znano ime i-Kravja dolina t, prihaja od tega sejma. Obžalovati je, da nekdanje imenitne mesarske družine izumirajo ali pa polagoma opuščajo svojo obrt. Kljub temu pa je v Ljubljani še vedno nekaj mesarjev, ki morejo z upravičenim ponosom našleii celo vrsto svojih prednikov, ki so bili — vsi mesarji. Prvi načelnik mesarske zadruge je bil mojster štrukelj, ki je sam izviral iz take stare mesarske družine, bil pa je obenem i udi zadii |i mesar v svoji rodbini. Moderna doba je napravila tudi v tem stanu velik prelom. Stari cehovski duh, ki se je tu še najdaije obdržal, je izginil, mesto njega pa je stopila prosla konkurenca in princip vsestranskega moderniziranja obrata. Ni mogoče še oceniti tu, kaj je bolje in kaj slabše, gotovo je le. da je mesarski slan v Ljubljani tako po svojem razvoju, kakor tudi po tradiciji in ugledu pripadnikov vreden pozornosti vsakega, kdor namerava proučevali nastanek in uslroj sedanjega ljubljanskega meščanstva. Iz: Ormoža Naši občinski možje bi se morali pač zavedati, da je v Ormožu sedež okr. sodišča ter drugih oblasti ozir. uradov, ter da naše mesto dnevno obišče prav mnogo tujcev od \seli strani. Skrbeti bi morali v prvi vrsti za red in »nago, s tem tudi za zdravje svojih občanov Skoro ves povojni čas imajo vodstvo občine v rekah demokrati, skoraj vedno eni in isii ljudje-Žalostno, toda resnično, v nobeni zadnji hribovski keči clanes ne najdeš v tem oziru take zani-krnosli nego pri nas. Ako greš s kolodvora proti mesitt v Onnož in prideš iz drevoreda na meščansko pešpot, ti pri ovinku, ko se obrneš v hrib. udari v nos neznosen smrad. V grabnu, ki se nahaja ob cesti na desno, vidiš lahko, da teče tu mimo kri in fekalije od klavnice, ki sc je pred leti na novo ustanovila. Vsa ta nesnaga teče skoro 300 in v dolžini ter pasira med leni niže ležeče delovne prostore mlina in žage, kjer je zaposlenih mnogo delavcev. Tam okrog pa hodi tudi mnogo drugih ljudi in šolskih otrok- V mestu samem je v ulici studenec, iz katerega se jemlje voda za kuho in pitje za vse žel. ter gostilniško osobje, ki je pri postaji. Vodo iz lega studenca rabijo stranke, ki so tam v bližini. Mnogo se jih je žc večkrat pritoževalo, da voda smrdi. Občina je studenec res popravila ni pa popravila glavnih nedostatkov. Malo višje stojijo svinjaki, od katerih teče mnogokrat gnojnica na ulico ter proti nižje ležečem studencu. Tam v bližini so razni hišni koti, v katerih je zbirališče nesnage. Moram pripomniti, da naši možje odborniki niso prišli še do tega, da bi se napravilo vsaj eno javno stranišče v bližini cerkve. Ob meščansko-šolskem prostoru priteče od hiš gnojnica v odprt cestni kanal, čeprav bi se z malimi stroški dal ta nedostatek odpraviti, ker je v bližini glavni kanal. — V neposredni bližini sodišča in glavnega trga te zbode v oči odprto, s plankami malo zbito stranišče brez greznice. To je prometni prostor, kjer so obrtne delavnice, a kraj se iz glavnega trga vidi. Vidi se tudi vsa nesnaga ter mlakuže iu smetišča. poročam to prekoristno druStvo vsakemu, ki še ni član tega človekoljubnega druitva, v takojšnji pristop. — Franc Z i n g 1 e r, uradnik lajterbcrške opekarne. — Lajteršperk, dne 28. aprila 1928. Cel/e & Tekme celjskega orlovskega okrožja. Preteklo nedeljo dne 22. aprila so se v Celju vršile tekmi* S00. Tekmovalci, okroglo 100 po Številu, ki so zastopali vseh enajst delujočih odsekov, so se zbrali pred hotelom »Beli vole in odkorakali od tam v strnjenih vrstah k skupni sv. maši v farno cerkev, iz cerkve pn na tekmovališče. Tekme je otvoril točno ob 9. uri dopoldne okrožni predsednik br. Kompan s primernim nagovorom, pozdravljajoč tekmovalce, zastopnika SO7, ter prisotni oelo-liupni odbor celjske OP. Tekme so trajale do 12. ure in so potekle v najlepšem redu, točno po začrtanem programu, ob vzorni disciplini tekmovalcev ter ob hvalevredni točnosti in delavnosti sodniških zborov. Največ točk je dosegel odsek Trbovlje, ki si je s 252 točkami priboril častno diplomo in prvenstvo v okrožju. Najboljši rezultat po odstotkih ie pa dosegel odsek Radeče in sicer 88% ali 248 od dosegljivih 277 točk. Po tekmah so se vršili poslovni izpiti, ki se jih je udeležilo 12 članov, kateri so izpile položili vsi z uspehom. — Bila je to spodbudna orlovska prireditev, s katere so vsi tekmovalci, tekmujoči med seboj v plemeniti tekmi duha in telesne spretnosti, odnesli najlepše vtise. .0- Stavbno in olepševalno gibanje v Celju. Napram mrtvi stavbeni sezoni v prošlem letu obeta letos stavbena podjetnost več razmaha. Prijetno se od prejšnjih let razlikuje že dejstvo, da je pričela mestna občina resno misliti na gradbo stanovanj. »Nova doba« in »Jutro« sicerUkaj rada pridigata javnosti, da mestna občina ni za odpravo stanovanjske bede ničesar storila, a javnost ve, da se gresta ta dva lista samo slepe miši z ljudsko lahkovernostjo, ki pa vendar ni taka, da bi ne vedela, da je imela občina skozi več let in celo v časih hujše stanovanjske krize zelo mnogo prilike graditi stanovanja. pa jih ni, ker so jo komandirali demokrati. Poleg posojila iz fonda za brezposelne, ki se bo 5e to leto realiziralo in s katerim bosta mestna ter okoliška občina gradili manjša stanovanjska poslopja, bo še letos pod streho veliko poslopje ob Vrazovem trgu, ki ga gradi mestna elektrarna. V pritličju poslopja bodo poslovni lokali elektrarne, v nadstropjih pa stanovanja. Da pa ne bi bilo treba na cesto onim, ki se morajo umakniti gradnji nove hiše na Kralja Petra cesti, in da preskrbi stanovanja onim, ki bi prišli vsled novega stanovanjskega zakona na cesto, pripravlja mestna občina zasilna stanovanja v stari gimnaziji in na dvorišču hotela -»pri kroni'. V stari gimnaziji bo še ta leden dovršeno eno stanovanje dveh sob s kuhinjo in predsobo. Ko se dogradi »pri kroni« skladišče za materija! pogrebnega zavoda, prične občina v stari gimnaziji z adaptacijo v stanovanjske svrhe v prostoru, kjer se sedaj nahaja pogrebni zavod. Na dvorišču »pri kroni« bo vsaj do konca maja na razpolago osem dvosobnih stanovanj. Tvrdka Gologranr s hvalevredno brzino gradi ta stanovanja in je notranji omet že gotov. Sedaj obmetavajo tudi že zunanjost. Ta stanovanja bodo v vsaokem oziru lepa in higijenična. — Stavba Lastnega doma na Kralja Petra cesti raste razveseljivo. Ogelno stavbo, ki jo zgradi Ljudska posojilnica po zanimivem načrtu arhitekta Plečnika, bodo začeli graditi šele, ko se bodo mogli izseliti stanovalci sedanjih starih hiš. — V ulici Za kresijo si slikar Holobar gradi delavnico in stanovanje. — Več hiš v mestu se na novo beli, tako po tvrdki Gologranc hiša Kolenčevih dedičev na Kralja Petra resrti in poslopje Rudarske šole. — V okolici se gradi več enodružinskih hišic, tako zlasti na Joie-fovem hribu. — Za zunanjo lepoto mesta se trudi Olepševalno društvo. Tako dobimo na doslej dokaj zanemarjenem prostoru med kolodvorom in Cankarjevo cesto lep park z nasadi. Tudi vrt pred pošto in Mestno hranilnico, ki ga letos oskrbuje Olepševalno društvo, je dobil novo obliko in nov nasad. Ko se vsi ti novi nasadi razzelene in razcveta, bo imel tujec, ki pride v Celje, resnično lep vtis. — Hvalevredno je tudi popravljanje ceste od kolodvora proli Cankarjevi cesti. Tiste čudovite globeli in hribčki na cesti nam niso bili nič kaj v čast. Ideal bi bil seveda, če bi bilo mogoče to v ostalem lepo cesto enotno tlakovati ali celo asfaltirati. — Tako bo Celje tudi letos že po svoji zunanjosti vabljivo, gotovo pa vabljivo tudi po prijaznosti Celjanov in solidnosti njih trgovine ter obrti. & Na današnji iuserat, s katerim mestni kino opozarja na predstave filma Sveti Frančišek Asi-ški«, posebej opozarjamo. Zlasti daljna okolica, ki ima redkokdaj priliko seznaniti se s filmom, kaj šele z lepim in spodbudnim filmom, naj nikar ne zamudi lepe prilike in naj si veličastni film ogleda. Dopisi Je/.ica pri Ljubljani Zadruino gibanje. Z uresničenjem želje, da dobimo v vas elektriko, je mahoma dozorela misel, ustanoviti si zadrugo, ki naj članom nudi gospodarsko pomoč potom strojev. Želja po taki zadrugi je obstojala od tedaj, ko je Saveljska strojna zadruga omejila svoje delovanje samo na Savlje in Kleče, ob kateri priliki se je ludi tako kruto krivično prikrajšalo bivše člane ostalih vasi. Na ini-cijativo bivših obiskovalcev Zadružne šole (gg. Per-Sina, Severja, Škerlepa) se je takoj, čim je bil na razpolago tok, pristopilo k ustanovitvi strojne zadruge. Dne 15. januarja t. I. se je vršil prvi sestanek posestnikov, 12. februarja je bil nato ustanovni občni zbor, 9. mnrca so bili nakupljeni prvi stroji, koncem maja pa začne zadrugo že obraiovati. Nakupljeni so že vsi potrebni stroji in sicer: stamo-reznica, mlatilnicn, motor /. 10HP, 80 m kabla in voz za prevažanje strojev. Vse navedeno stane nekaj čez 50.000 Din ter se je za pokritje teh stroškov najelo pri rajffeiznovki nn Črnučah 30.000 Din posojila. Zadruga šteje 84 članov na Ježici, v Mali vasi in Stožicah. Tatvina. Zasebnica Marija Salzberger v Stožicah ie opazila v petek zvečer, da ji je neznan uzmovič ukradel iz zaklenjene sobe ter najbrž skozi okno odnesel moške rjave čevlje, fino dozo ter denarnico z 70 Din gotovine. Tatu so na sledu. Uomiale. Danes ob pol štirih popoldne bo ljubljansko kat. društvo rokodelskih pomočnikov vprizorilo v Društvenem domu vrlozabavno veseloigro s petjem »Številke goske Rožmarinkc. Vabimo k udeležbi domačine in okoličane, kakor tudi Ljubljančane, da pridejo ob tej priliki v nas obrtni kraj. Kamnik češki gostje so ob priliki posela v Ljubljani obiskali tudi Kamnik. Z nvlom sta se v spremstvu ljubljanskih občinskih svetnikov pripeljala dva praška svetnika, za njima pa gospa primatorja dr. Ваха. Raz Mali grad so si ogledali mesto in bližnjo okolico in nieo mogli dovolj prehvaliti lepote kraja. Nato so si ogledali muzej g. Sadni-karja in se čudili bogastvu zbirke. Gospa prima- torjeva je obljubila, da se na veak način povrne še enkrat k nam s svojim možem. Po dveurnem obisku ao se dragi gostje s svojim spremstvom vrnili v Ljubljano, da krenejo skupaj z delegacijo nazaj v Prago. Na cesti v Črno, ki je znana po lanskem razdoru, se je pred tremi dnevi hudem ponočnem nalivu zopet utrgal manjši plaz in cesto poeul. K sreči popravljajo tam gori delavci pod nadzorstvom cestnoga odbora lanske poškodbe, in so tako mogli po kratkem času napraviti cesto zopet prehodno. Popravila cesto lepo napredujejo, zgrajeni sta dve močni škarpi in ob njih se dela zdaj cesta popolnoma na novo, ker je vse odnesel plaz, in voda. Popravila bodo stala nad 300.000 Din. Vedno bolj se širi prepričanje, da je vsem tem poškodbam krivo preveliko izsekavanje gozdov, kar ima za posledico, da vse vode, ki jih je preje popila zemlja, pridrve zdaj naravnost na cesto in tako trgajo ter nesejo seboj vse, kar se jim ustavlja. Jesenice Krščansko socijalistično delavstvo Jesenic se pripravlja, da tudi letos kar najsvečaneje proslavi svoj delavski praznik, svoj prvi maj Na predvečer, to je v ponedeljek ob osmih, bo kot uvod k prazniku v katoliškem delavskem domu uprizorjena Shakespearova komedija »Beneški trgovec« v petih dejanjih. Prvega maja zjutraj pa bo celokupna godba kat. del. prosv. društva po jeseniških ulicah in cestah z igranjem veselih koračnic naznanjata Jeseničanom, da je napočil dan delavskega praznika. Po budnici bo kratek odmor, nato pa so celokupno krščansko socijalistično delavstvo zbere nu dvorišču pred »Domom , nakar odkoraka k sveti maši na Savo, ki se bo brata za umrle društvene člane. Tudi pri maši bo igrala godba na pihala. Udeležite se tega sprevoda prav vsi, naj nikogar, kdor krščansko misli, ne manjka v savski cerkvi. Po maši je odhod v kat, del. prosvetni doni, kjer se vrši slavnostno zborovanje, na katerem bo govorit govornik iz Ljubljane. Popoldne ob treh pa se ob ugodnem vremenu na dvorišču pred društvom razvedrimo ob zvokih društvene godbe, ki bo priredila koncert. Na naslov vodstva tovarne. Vsako jutro okoli polšestih prihaja v tovarno iz državnega kolodvora vlak, ki je skoraj vedno tako dolg, da zapre prost prehod delavstvu, katero prične z delom ob šestih in onemu, ki ob šestih odhaja (lomov. Delavci lezejo preko vagonov, pod vagoni, ali kakor si pač morejo najti prehod. Prosimo vodstvo tovarne, da naj ukrene, da bi se vlak vsaj za malenkost pretrgal ter bi bilo tako možno delavstvu brez nevarnosti priti na svoje delovno mesto. Na pobudo obrtniškega društva se na Jesenicah ustanovi obrtno nadaljevalna šola in je občinski odbor soglasno to namero potrdil. Ko bodo oblasti prošnji ugodile, se bo takoj pričelo s pripravami. Sola bo nastanjena v stari ljudski šoli. Zagorje ob Savi Strokoma zveza rudarjev proslavi letos prvi tnajnik z izletom na Kuni. Zbirališče za skupen odhod je pri savskem mostu ob 4 zjutraj. Po prihodu na Kuni bo sv. maša. Odhod po poti proti Št. Jurju; v gostilni pri Medvedu bo ob 1 kosilo nato pa prosta zabava. Vabljeni so voi prijatelji kršč. socijalistov. Udeleži se tudi zastopnik centrale iz Ljubljane. Demokrati so baje sklenili, da izstopijo iz gerentskega sosveta, samo enega bodo pustili Se notri za kontrolo. Ker sodijo vse ljudi po sebj, ne vedo, da je za naše somišljenike kontrola vest in poštenje. " fJ Kočevje 'Žalosten pojav. Dvoje žalostnih dejstev lahko človek opazuje v kočevslci dežeii: izseljevanje in opuščanje kmetskib domov. Pred vojno so se izseljevali v Severno Ameriko, po vojni pa v Kanado. V Kanado jih vabijo trni i pod pretvezo češ, da imajo kol Nemci nekake prednosti. Vsaj čiiali smo nekje, da je tako. In ko bi bila Amerika danes tako odprla kakor pred vojno, bi se izselilo tja gotovo pol kočevske dežele. Odkod to? Glavni zaslužek je bil nekdaj krošnjarenje in Amerika, kmetovanje bolj nmlo. Amerika je zaprla, krošnjarenje pa omejeno in sedaj ne vedo, kaj bi počeli; živeti je pa treba. »Slovenec., je že poročal, da se okrajni ekonom trudi, dn bi jim odprl nove vire dohodkov: ker je zemlja revna, bi uspevala drobnica, v nekaterih krajih tudi govedo. Iz gozdov bodo dobili malo, ker so temeljito izsekani, posebno bukovina jo v nevarnosti da izgine popolnoma. Poročajo nam pa tudi, da je tam nekje okrog Koprivnikn trden kmet zaklenil svojo hišo in šel v sosedne vinograde, pa vendar je tam nekdaj dobro živelo šest gruntarjev; vas je sedaj prazna in koliko hiš je še praznih po drugih vaseh. Zemlja pa kliče, daj mi, pa ti dam. S pridnostjo in vztrajnostjo bi se pa vendar dalo kaj izkopati iz zemljo, kakor so nekdaj delali naši pradedje, ki so gozdove in gmajne spreminjali v plodna polja. Država in oblast bi šla gotovo ua roko. Kočevska železnica. Ta teden je začelo podjetje Dukič trasirati novo progo Kočevje—Vrbovsko ler izdelovati podrobne načrte Nova holnica. V pelek je imel gosp. oblastni odbornik dr. Rrecelj v spremstvu oblastnega zdravstvenega poročevalca dr. Dolšaka informativen sestanek glede ustanovitve nove okraine bolnice in izolirnice. Konstatirali so, da ni nobeno že obstoječe poslopje sposobno ne zn novo bolnico ne za izo-jirnico, ne poslopje okrajnega zdravstvenega zastopa. še manj poslopje bivše strokovne šole. V poštev bi prišlo poslopje pri »Corpus Christl-, ki je izven mesta, na solnčnem suhem terenu in ima tudi zdravo tajno vodo, ali pa bi zidali novo poslopje, kar bi oblastni odbor kar moč podpiral. Umrla sta v petek g. Franc Preuer, čevljar in ga Frančiška Verderbcr, lastnica gostilne »Fani-Weinstube<-. Ptuj ф Seja mestnega srda se je vršila 24. t. m. G. župan M. Brenčič je poročal, da se je 9. !' ni. udeležil gn.ipodurske konference v Zagrebu. Ptujska občina sc pridružuje protestu zoper vpise rodbinskih podatkov v davčne knjižice in resoluciji ostalih občin, da se prenos depozitov v drž. hip. banko odloži za 10 let v Sloveniji in da se ustanovi v Mariboru takoj podružnica hipotekarne banke. Nato je sledil referat in predlogi poročevalca upravnega odseka g. Frasa. Oddaja bufeta v mestnem kopališču so razpiše Dijaški kuhinji se izplača 8000 Din podpore. Mestni hranilnici se povrne posojilo 10.000 Din za dramatično društvo. Vojaškemu erarju se prepusti občinsko zemljišče na Bregu brezplačno za vežbališče do preklica, ako pusti vojaška oblast veliko kasarno v uporabo najemnikom. Popravila in adaptacije v vojašnici Kralja Petra se odklanjajo, dokler vojaški erar ne plača najemnine. Obenem se stavi voj. oblasti predlog, da se najemnina regulira v razmerju s predvojno valuto. Bilanca mestnih podjetij, ki izkazuje aktiva, sc sprejme na znanje. Odobri se soglasno predlog za izvršitev popravil in adaptacij v dominikanski vojašnici v proračunanem znesku ca 160.000 Din. Sprejme se predlog z n združitev obeh meščanskih šol. Po dališi debati, se spreime z glasovi veČine predlog, da se dekliški internat v Mladiki odda šolskim sestram. Odškodnina za prvo šolsko leto se določi po finančnem efektu in se po preteku prvega šolskega leta sklene tudi defin!tivna pogodba. Odobre se popravila v Mladiki, za kar je obljubljenih 60.000 Din od oblastnega odbora. Popravila in adaptacije prostorov za muzejsko zbirko v Dominikanski vojašnici ter preureditev dosedanjih muzejskih prostorov v gimnaziji naj se takoj izvrše v celotnem obsegu Za vse te adaptacije se sklene najeti pri mestni hranilnici v Ptuju posojilo 400.000 Din. Badiooiuauucljako termalno kopališče 30—38" O DOLEN|SKE TOPLICE Toplice pri Novem inestn, žel. postala Straia-Toptiee. ozdravijo sigurno revmatičen), nevralgijo, ischia«. ženske bolezni, oetarelost itd. Vaaka tukajšnja kura čvrsti in pomlajuje. Uspohov tega žc stolotja starega zdravljenja no doseže nobena dvnga torapi.ia. - V prod-so/.oni iu pose/oni znatno znižane cene, 20 dni z vsem pavSnlno 1200 Din Sezona od maja do oktobra. Želez-nični popusti. Fina restavracij". Zahtevajte prospekte. Kaša pritožna knjiga NA NASLOV MESTNE OBČINE LJUBLJANSKE. Ljubljana se modernizira. To se kaj pogosto čuje v zadnjem času, da bi pa kdo javno opozoril na golove stvari, ki niso v čast noši slovenski metropoli, je pa izjema. Mi Ljubljančani smo pač flegmatični in potrpežljivi ljudje in prenašamo z resignncijo delovanje naše mestne uprave. Pa bo kdo rekel, prosim, kaj zabavljate, saj imamo vendar velemestne električne ure, ki svetijo celo noč kar na štiri stani, imamo moderno plinsko reklamo okoli pošte, najmodernejše tlakovan velik Kongresni trg, Miklošičevo cesto asfaltirano in krasno razsvetljeno itd. To je vendar dokaz, da naša občina skrbi za procvit Ljubljane in da propagira tujski promet. Dobro, prijatelj, to je vse lepo, da celo prelepo. Pa pojdi malo z menoj na neko skrivno, javno mesto, tako n. pr. na Krekov trg, v ono malo hišico. Neki Anglež, ko je prišel pregledovat neki javni zavod, je rekel: pokažite mi samo Vaša stranišča in povedal Vam boni, kakšno snago imate v Vaši hiši. In to velja tudi za naše mesto. Ljubljana, s svojimi fiO.OOO prebivalci ima vsega, reci in piši samo 4 javne klosete. Ti kloeeti so strašno zanemarjeni. Ko stopi človek v to javno mestno napravo, ga mora objeti stud. Vse stene so skrajno zamazane, povsod je polno pajčevine, kljuke ogabno umazane, železni rezervoir klosetn popolnoma zarjavel, vodovod sploh ne deluje. Namesto čistega toaletnega papirja so zataknjene na rjavem žeblju nekako zamazane in pomečknne, mastne papirnate cunje. V pisoarjih ni nič bolje, tam vlada smrad, da ti gre v oči, stene niso premazane s katranom, kot bi to bilo potrebno. Kakšen vtis dobi tujec, ki je slučajno obiskal to higiensko napravo naše občine, si lahko vsak sam predstavlja. Sreča v nesreči je edino ta, da je teh javnih stranišč tako malo. da jih tujec tako zlepa ne najde. Druga čudežna naprava naše bele Ljubljane je pobiranje smeti. Povsod se prirejajo predavanja in se poučuje narod v obrambi proti tuberkulozi, naša občina jo pa naravnost seje med svoje občane. Je sicer nekaj pokritih voz. s katerimi se pobirajo smeti, toda ti so namenjeni samo za ozek okoliš v sredini mesta. Vsi drugi vozovi so pn odprli. da veter raznaša smeti po celi ulici. Kaj bi mestno občino res toliko stalo, če bi opremila vse odprte, voze s primitivnim pokrovom, da bi se meščani rešili te nadloge? Človek mora sedaj bežati pred smetnrskim vozom kot pred kugo. Ljubljana se smatra kot tujskoprornetno mesto. Tujci prihajajo iz vseh strani v naše kraje in pasirajo Ljubljano. Ker je oddih na letovišču odvisen od vremena, zato danes že vsakdo, ki misli napraviti kak izlet, gleda na barometer in druge metereologične naprave. Zato je dobro urejena vremenska opazovalnica, posebno zn Ljubljano velike važnosti in mesto bi moralo skrbeli, da taka naprava odgovarja današnjim razmeram. Ljubljana bi morala imeti vsaj štiri vremenske hišice, iinnmo jih samo eno v Zvezdi in še ta je v zapuščenem stanju. Ure, ki kažejo čas v posameznih mestih, so popolnoma zarjavele in so samo javni znak zanemarjenosti. Grafični barometer ne deluje vedno precizno, vremensko poročilo ozir. napoved za prihodnji dan bi morala biti dnevno nabita, z ozirom na tujce ludi v francoskem in nemškem jeziku. MeSčam. Zoološki vrt in tfruštvo „Zoo" Lani so nekateri ljubitelji narave in njenih krasot sprožili misel, da bi sc v Ljubljani osnoval zoološki vrt. Osnovali so v ta namen društvo Zoo*, kateremu jc post .1 predsednik dekan medicinske fakultete v Ljubljani univ. prof. dr. Alfred Šerko. Društvo »Zoo« si je nadelo nalogo, da zainteresira najširše sloje za ustanovitev zoološkega vrta, v katerem bi se po možnosti nahajale živali vseh vrst, ki žive v Sloveniji, v zasedenem slovenskem ozemlju, v bližnjih hrvatskih krajih ter v hrvatskem Primorju. Tujih in eksotičnih živali si novi zoološki vrt ne bi nabavil. Lepa id-jja društva »Zoo« je našla že takoj v začetku dober odziv, kar je zlasti zasluga društvenega predsed. dr. Šerka, ki neumorno propagira in agitira tudi od osebe do osebe društveni cilj. Kljub temu, da je k društvu pristopilo razmeroma prav znatno število članov — dosedaj žc okoli 1000 — jc treba vendar ugotoviti, da široke množice še vedno nc poznajo društva in njegovega namena. In ravno to hoče društvo vzbuditi v vsem prebivalstvu kar najbolj živahno zanimanje za ustanovitev zoološkega vrta, tako, da bo zoološki vrt zgrajen z voljo in z delom vsega naroda, da bo narodu v ponos in v korist. V nasprotju z drugimi društvi, sc društvo >Zoo<; zaenkrat nc namerava oi... ati s prošnjo za prispevke na razne denarne zavode in občine, dasi bi bilo zato mor^a bolj upravičeno kot kaka druga akcija, temveč hoče najprej pokazati, da je res nekaj že doseglo in napravilo. Zoološki vrt, kot si ga društvo rZoo« zamišlja, naj bi vseboval vse živali iz Slo- venije, tako vretenčarje, žuželke, mehkužc« in druge, vse, ki sc dado držati žive v raznih kletkah, akvarijih in terarijih ali na kateri koli način. V Sloveniji je ohranjenih še mnoge redkih živalskih vrst, scsalcev, ptičev, plazilcev, žuželk in drugih. Vse vrste živali, ki živ* pri nas, od največje do najmanjše, od najbolj redke do najbolj vsakdanje, vse bi bile v zoološkem vrtu zastopane vsaj po enem zastopniku in če mogoče še po več. Zoološki vrt bi bil urejen tako, da bo nudil priliko spoznavati njihov način življenja in bodo živali shranjene tako, kot zahtevajo njihov ustroj in življenske prilike. Zoološki vrt ne bo samo predstavljal popolne in znanstveno urejene zbirke vsega živalstva Slovenije, on bo tudi dragoceno sred-n stvo za pouk in prirodoslovno izobrazbo, obenem pa bo prijetno zabavišče. Za vzgled si jc društvo »Zoo« postavilo zoološki vrt na Marjanu nad Splitom. Marjan je sedaj ena najbolj privlačnih točk v Splitu in izredno važen za tujski promet. Saj je lani izkazal Čistega dobička samo na vstopnini nad 100.000 Din. In končno — kar ima Split, zakaj ne bi imela to tudi Ljubljana? Da še bolj poživi zanimanje prebivalstva za ustanovitev zoološkega vrta in da obenem pokaže na uspeh svojega dosedanjega dela, je društvo »Zoo« sklenilo, da priredi na letošnjem Velesejmu ob priliki jubilejne razstave Kmetijske družbe ob njeni 160 letnici posebno razstavo živalstva, kolikor ga je zbralo dosedaj Društvo ima že zasiguran prostor in so v teku vse priprave. Ze letos bo mogoče zbrati vse ribe, ki žive v Sloveniji, dalje vse važnejše amfibije (žabe, močerade itd.), plazilce (kuščarje in kače), dalje važnejše ptice (pevke selivce, ujede, kure, plovce itd. Društvo ime dosedaj zbranih že okoli 70 vrst ptic. Da se ta razstava posreči, je potrebno, da pristopi k društvu čim več članov in ga tako podpre. Saj članarina je določena tako nizko — le 1 dinar mesečno — da bi moral biti že vsak ljubitelj narave tudi član društva »Zoo«. Seveda reflektira društvo tudi na prostovoljno zvišano članarino. Sredi maja meseca namerava društvo sklicati izredni občni zbor, h kateremu so vabljeni vsi prijatelji društva, če so njeni člani ali ne. Sedaj se pričenja sezona za nabiranje živali. Želeti bi bilo, da gre ljudstvo nabiralcem živali povsod na roko. Ker društvo potrebuje akvarijev ter terarijev za shranjevanje živali naj ne bo nikogar, ki bi odklonil prijazno povabilo za vstop v društvo. Ko bo društvo vsaj deloma realiziralo svoj program in ko bodo dane razmere za ustanovitev zoološkega vrta, bo stopilo v stik z mestno občino, ki mu gotovo ne bo odrekla prošnje za prostor za zoološki vrt. Kakor smo že lani poročali, je prostor za zoološki vrt določen na travniku pod Tivolijem, kjer je bil svoječasno nameščen cirkus KIuRigo-letto«, opera v 4 dej. (Verdi). — Berlin: 20.30 Majske pesmi. — Daventrjr: 20 Filharmonični koncert. Berllcz: Trojanci — Schubert: Sinfonija v C; 21.8E Nadaljevanje: Junaško življenje (R. Strauss). — Dunaj: 19.45 Orkestralni koncert dunajskih filhar-monlkov. Frankel: Fanfara — Salmhofer: Skrivnostni trobentač — Schubert: Šesta simfonija — Beethoven: Egmont. — Miinchen: 20 koncert: Men-delssohn: Klavirski koncert G-mol — Glasba k Senu kresne noči«; 21.15 Zabavna glasba. — MIlan: 20.50 koncert. Sreda, 2. maja. Zagreb: 20.35 koncert skladb za sopranekl чо1о in klavir. — Brcslau: 20.30 Zabaven večer. — Barcelona: 22.30 koncert kvinteta. — Pragn: 19.80 Poljski večer. Na sporedu skladbe poljskih skladateljev; klavirski koncert. — Leipzig: 20.15 koncert. Couperin: Koncert za čelo in godal, kvartet — Korngold: Klavirski kvintet. — Stuttgart: 16.15 popold. koncert lahke glasbe; »Die Braut von Messina , drama (Schiller), z uvodnim predavanjem. — Bern: 20 Vijollnski koncert; 20.30 Orkestralni koncert. — Katovice: 20.30 koncert godbe na pihala (prenos iz Varšave). — Frankfurt: 20.15 koncert. — Rim: 20.45 Instrumentalni in vokalui koncert. — Langenberg: 18 Dve Beethovnovi sonati; 20.15 Velik koncert (sodeluje solo-vijolina). — Berlin: 20 Dreimitderlhaus«, spevoigra v 3 dej. (Schubert) — I)aventry: 21.15 Orkestralna glasba. — Dunaj: 16 Popoldanski koncert Lahka glasba; 19.30 Ples v maskah«, opera v 5 dej. (Verdi). — Miinchen: 20 Vesela glasba in komični nastopi — Milan: 21 Lahka glasba. Četrtek. 3. maja. Zagreb: 20 Prenos simfoničnega koncerta H Prage. — Breslan: 20.80 koncert Schubertovih skladb. Praga: 20 Simfonični koncert Češke fil- RADIO potrebščine v največji izbiri stalno v zalog« pri FRANC BAR, Ljublmna, Cankmlfvo nabr. s Telel to; Menda se še ni nikdar naša javnost toliko bavila z razmotrivanjem o vprašanjih, ki se tičejo vzgoje naše mladine, kakor baš zadnja dva meseca, zlasti še v marcu t. 1. Povod so dali znani porazni učni neuspehi na srednjih in meščanskih šolah ob koncu II. trimesečja. Če je spoznavanje samega sebe prvi korak k pobolj-šanju, potem moramo to javno debato o napredku naše mladine najtopleje pozdraviti. škoda, da ob tej priliki nismo imeli na razpolago podatkov o učnih uspehih na vseh srednjih in meščanskih šolali v Sloveniji, ampak samo o majhnem številu. Tudi uredništvo »Slovenca« je želelo prinesti svoj prispevek k proučavanju šolskega vprašanja, in sicer si je oskrbelo podatke o učnem in vzgojnem uspehu na večini zasebnih srednjih in meščanskih deloma tudi osnovnih šol v Sloveniji, ki jih vodijo duhovniki ali redovnice. Kajti baš o uspehu ua teh šolah se ob tej debati ni v javnosti še nič poročalo. Da bo dobila naša javnost čim pra-vilnejšo sliko o naših zasebnih šolali, smo se obrnili na vodstva teh zavodov s prošnjo, naj nam poročajo kratko o zgodovini in obsegu svoje šole, dalje o vzgojnih in učnih uspehih koncem lanskega šolskega leta in koncem II. r.' mesečja letošnjega šolskega leta. Da bo občinstvo učne uspehe, vsaj kar se tiče II. trimesečja letošnjega šolskega leta, lahko pravilno ocenjevalo, naj navedemo še to, da je padlo na ljubljanskih srednjih in meščanskih šolah nastopno število učencev (učenk), izraženo v odstotkih: I. drž. gimn. 54, II. drž. gimn. 51, III. drž-gimn. 54, realka 56, drž. žensko učit. 19, drž. moško učit. 32 ženska realna gimn. 29, dekliška mešč. šola v Šiški 37, dekl mešč. šola pri Sv. Jakobu 51, deška mešč. šola v Šiški 68, deška mešč. šola na Prulah 50. Sedaj se pa ozrimo na posamezne zasebne šele! Škofijska gimnazija v St. Vidu škofijsko gimnazijo v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu je, kakor znano, ustanovil ljubljanski škof dr. Jeglič. Gimnazija je bila otvorjena 1. 1905. s pripravljalnim in I. razredom. L 1912/13 je imela vseh 8 razredov in je dobila definitivno pravico javnosti in pravico zrelostnih izpitov z razpisom bivš. min. za bogočastje in uk z dne 8. januarja 1914, št. 57.461 cx 1913-To pravico je potrdilo ministrstvo presvete v Belgradu z odlokom P. br. 7601 z dne S. avgusta 1924. škofijska gimnazija jc bila prva in dclgo časa edina slovenska gimnazija v bivši državi. V&i učenci, ki obiskujejo škof. gimnazijo, stanujejo v zavodu sv. Stanislava. Gimnazija je humanistična. Učni načrt je isti kakor na državnih humanističnih gimnazijah. Pouk nadzoruje prosvetni minister po svojih inšpektorjih in odposlancih. Učiteljski zbor šteje letos z ravnateljem vred 18 članov, ki so vsi duhovniki ljubljanske škofije in so si na raznih vseučiliščih pridobili predpisano kvalifikacijo. Učencev je vsako leto nekaj nad 300. V letošnjem šolskem letu obiskuje Ia 39, Ib 39, II 44, III 45, IV 29, V 44, VI 21, VII 22 in VIII 21 učencev; skupaj 304 učencev. Vsled raznih ugodnosti, ki jih uživajo učenci škof. gimnazije pred svojimi tovariši na državnih gimnazijah, so tudi učni uspehi na škof. gimnaziji razmeroma boljši nego ua državnih gimnazijah. Učenci stanujejo v svetlih, zračnih, vsem higijeničnim predpisom ustreza-jočih prostorih moderno zgrajenega zaveda; imajo natančno določen red za učenje in razvedrilo, tečno in obilno hrano, se mnogo gibljejo na. prostornih igriščih, kjer goje razne mladinske igre, hodijo redno na sprehode v okolico, se pridno poslužujejo hišnih kopeli, ne dobivajo alkoholnih pijač in tudi kajenje jim je prepovedano. Zato so pa zdravi in živahni in imajo večinoma tudi veselje do učenja. Poleg tega so pod skrbnim nadzorstvom gg prc-fektov, ki površne in lahkomiselne učence opozarjajo na njihovo dolžnost. V sledeči preglednici podajam v odstotkih število odličnih in nezadostnih učencev vseh let, kar zavod obstoji. L. 1905/06 odi. 28, nezad. 10; 1 1906 07 odi. 32, nezad. 10; 1. 1907/08 odi. 27, nezad. 3; 1. 1908/09 odi. 30, nezad. 2; 1. 1909/10 odi. 28, nezad. 5; 1.1910/11 odi. 25, nezad. 13; 1911/12 odi. 27, nezad. 6; I. 1912/13 odi 27, nezad. 8; 1. 1913/14 odi. 25, nezad 9; 1. 1914/15 odi. 25, nezad. 11; 1. 1915/16 odi. 24, nezad 9; 1916/17 odi. 24, nezad. 7; 1. 1917/1S odi. 25, nezad. 3; 1. 1918/19 odi. 26, nezad. 7; 1. 1919/20 odi. 28, nezad. 9; 1. 1920/21 odi. 25, nezad. 9; 1921/22 odi. 24, nezad. 6; 1. 1922/23 odi. 26, nezad 7; 1. 1923/24 odi. 27, nezad. 3; 1. 1924/25 odi. 22, nezad. 6. V šol. letu 1925/26 se je uvedlo novo ocenjevanje, po katerem je splošna ocena »odlično« zelo otežkočena; zato se je v naslednjih letih število odličnih učencev znatno skrčilo. L. 1925/26 odličnih 5, prav dobrih 14, dobrih 47, nezadostnih 5. L. 1926/27 odličnih 5, prav dobrih 16, dobrih 44, zadostnih 23, nezadostnih 12. V letošnjem šolskem letu je bilo za I. trimesečje odličnih 2, prav dobrih 15, dobrih 44, zadostnih 13, nezadostnih 24; za II. trimesečje odličnih 4, prav dobrih 14, dobrih 42, zadostnih 10, nezadostnih 28. (število učencev z nezadostnimi redi je torej skoro za 100% nižje nego na ljubljanskih gimnazijah.) Škofijska gimnazija je od prve mature leta 1913 do lanske poslala v svet 373 abiturijentov in sicer: L. 1913 30 med temi odi. 15, 1. 1924 24, odi 12; 1. 1915 24, edl. 6; 1. 1916 21, odi. 7; 1. 1917 16, odi. 5; I. 1918 33, odi. 13, 1. 1919 40, odi. 11; I. 1920 27, odi. 13; 1. 1921 35, odi. 14; 1 1922 24, odi. 10; I. 1923 26, odi. 6; I. 1024 19, odi. 5; 1. 1925 14, odi. 3; I. 1926 20, odi. 1, prav dobrih 4; 1. 1927 20, odi. 5. prav dobrih 4. — Skupno torej 373 abiturijentov, med njimi 126, t. j. 33% odličnjakov. Od teh 373 abiturijentov se jih je posvetilo duhov-skemu stanu 150, t. j. 40%. Uršulinska šola v Ljubljani 1. Vnanja in notranja meščanska šola. Koncem 1. 1926/27 je imelo v nravnosti red vzorno 81% učenk, prav dobro 18.1 in dobro 0.9%. Padlo je 7% učenk. Koncem II. trimesečja letošnjega šolskega leta je imelo v vedenju vzorno 57% učenk, prav dobro 41% in dobro 2%. Padlo je 26%. (Na dekliški meščanski šoli v Šiški 37%, pri Sv. Jakobbu 51%.) 2. Zasebno žensko učiteljišče. Lansko šolsko leto je imel zavod II. in IV. letnik, letes I. in III. letnik. Lansko leto so v obeh letnikih izdelale vse gojenke. V II. letniku jih jc bilo 32 in so razen ene imele vse v nravnosti vzorno, v IV. letniku pa 30, cd katerih jih je napravilo 9 maturo z odliko (30%). I.etcs ie v I letniku pajo iz duhovne dediščine, ki so jo nekdaj zajemale njihove častite babice in prababice za tihimi zidovi ljubljanskega uršulinskega samostana. • Uršu!. samostan v Skofii Loki Škofjeloško mladino vzgajajo uršulinke od 1. 1782., ko je Jožef II. ukinil samostan kla-ris in dovolil, ua so na njih mesto prišle uršuliuke. Te vzdržujejo v Škofji Loki .1, otroški vrtec za dečke (letos ga obiskuje .51 dečkov), 2. otroški vrtec za deklice (lelos 6!) deklic), 3. šest razredno vnanjo osnovno šolo s ponav-Ijalno šolo in s šolo za oddaljene deklice, 4. štirirazredno notranjo meščansko šolo in Š3. učiteljišče. V vnanjo osnov, šolo hodijo deklice razsež-nega škofjeloškega šolskega okoliša. Danes šteje vsakdanja šola 205 učenk, ponavljalna šola 38 učenk (te se v drugem oddelku uče tudi kuhali in se tako pripravljajo zn sann :;lo>- Zavod sv. Stanislava v St. Vidu nad Ljubljano. 35 gojenk, od katerih so pačile koncem II. trimesečja 3, v 111. letniku pa 31 gojenk, od katerih nima nobena nobenega nezadpstnega reda, tako da so cd vseh 66 padlo samo tri (ali 4 .5 odstotkov). Zanimivo je tudi to, da ima od 66 gojenk 64 v vedenju vzorno (n. pr. v III. letniku vse brez izjeme) in samo 2 prav dobro. Uršulinsko zasebno žensko učiteljišče jc izobrazilo in vzgojilo cd I. 1902, ko je jelo sprejemati tudi svetni učiteljski naraščaj, 342 učiteljic, cd katerih jih je maturiralo 108 z cd-liko, t. j. 31%. V vseh 27 letili so dobile samo tri maturantke ponavljalni izpit, tri pa so po pismenem izpitu same odstopile. Splošno o zavodu. — Zdravstvo, uspehi, priznanje. Uršulinska šola v Ljubljani je bila otvorjena 2. julija 1703 in je bila skozi 170 let edina javna dekliška šola v Ljubljani. V dolgi, nad dvestoletni dobi so vztrajale ljubljanske uršu-linkc na svoji postojanki, erale ledino, polagale temelj ženski prosveti in so tudi v najtežjih časih \ojska in političnih nemirov vzdrževale svoje šole na višku vsakokratnih zahtev in predpisov. Kolikcr se da posneti iz šolskih statistik in katalogov, so vzgojile ljubljanske uršuliuke v 225 letih svojega plcdonosnega delovanja okoli 45.000 slovenskih žena, vzgojiteljic in mater, katerih blagoslov še danes ogreva naše domove. Sedaj vzdržuje uršulinski samostan v Ljubljani šest šol s pravico javnosti, kjer poučujejo zakonito izprašane učitcljice redovnice vsako leto do 1000 otrek. Za pćuk je določenih 26 velikih, zračnih, svetlih in vsem higijenskim zahtevam ustreza-jočih sob s širokimi hodniki za odmere; velika, vsem potrebam sedanje telovadbe ustrezajoča telovadnica, posebna soba za ročno delo, kabineti učil, knjižnice in konferenčne sobe. Učenkam je v odmerili in notranjim gejenkam ves izvenšelski čas odprt velik samostanski vrt s prostornim igriščem. Dokaz zdravih higijenskih razmer uršulinskih šol in penzijonata je tudi dejstvo, cla že 40 let na zavodu ni bilo nobene nalezljive bolezni. Na vseii uršulinskih šolah v Ljubljani so se dosegli skozi vsa leta najlepši vzgojni iu učni uspehi, kar potrjujejo šolske statistike in katalogi, zapisniki inšpekcijskih konferenc, tna-turitetni zapisniki ter pohvale in priznanja šolskih oblasti. V samostanskem arhivu se hrani prva javna pohvala uršulinske šole iz 1. 1S10, ko je nadziral šolo francoski nadzornik javnega pouka Abbatc Rafael Zelli in je poslal takratni prednici pohvalno pismo o lepili vzgojnih in učnih uspehih na zavodu. Leta 1818 priznava visoki gubernij v Ljubljani, da sc jc uršulinska dekliška inclustrijalna in glavna šola dvignila do visoke popolnosti, in pošilja trem učiteljicam ur-šulinkam pohvalne dekrete, štirim prednicam ljubljanskega uršulinskega samostana je pripela roka države zlati zaslužni križec na redovno odelo v priznanje njihovih zaslug za pouk in vzgojo mladine. In v zadnjih 25 letih je clo-šlo uršulinkam-učiteljicam cd šolskih oblasti esem pohvalnih dekretov in priznanj. Najvišja nagrada marljivih uršulink-pro-svetitcljic slovenske ženske mladine pa je lepa vrsta odličnih slovenskih, csobilo ljubljanskih žena, vrlih vzgojiteljic, vzornih mater, ki so izšle neposredno iz uršulinskih šol ali pa čr- no gospodinjstvo), šola ;:a oddaljene učenke (dva razreda) pa 41 učenk; te prihajajo samo vsak.^rugi dan v šolo. Pouk na vnanji šoli je brezplačen. Od peče tka svojegu delovanja do danes je dajal samostan revnim učenkam šolske potrebščine povsem ali deloma brezplačno; letos jih daje n. pr. brezplačno 50 učenkam. Zadnja leta so samostan pri tem podpirala županstva, ki so poslala nekaj prispevkov za revne deklice svojih občin, in škofjeloška Ljudska hranilnica. Zelo revne deklice dobivajo na samostanski porti ludi hrano brezplačno. Notranjo meščansko šolo poseča j o predvsem deklise, ki jih izroče starši samostanu v popolno oskrbo in ki zalo tudi stanujejo v samostanu. Pogoj za sprejem je dober red v vedenju. Kazen teh jo proti majhni odškodnini obiskujejo tudi škofjeloške deklice, ki stanujejo pri svojih starših. Meščanska šola je bila do prevrata edina dekliška meščanska šola izven Ljubljane. Koncem s. I. 1026-27. je padla od 194 učenk meščanske šole samo ena (0.5%). Vpliv redovne šole se pozna med prebivalstvom. Krek je rekel nekoč v zasebnem razgovoru, da nikjer ni našel toliko domov, kjer bi žene |>o moževi smrti same vodile gospodarstvo, kakor v škofji Loki. To je pripisoval izvrstni loški samostanski šoli, radi česar je bila poprej dostikrat žena bolj izobražena nego mož. Na učiteljišče se sprejemajo samo gojenke, o katerih je upati, da bodo postale dobre učiteljice. Gojenke stanujejo v zavodu, le škofjeloškim dekletom in dekletom iz bližnje škofjeloške okolice dovoljuje Statut, da smejo bivati pri svojih slarših. Pri devetih maturah, ki so se vršile od leta 1010. dalje, je dobilo izpričevalo zrelosti 118 gojenk, med temi 51 (ali 34%) z odliko. Od teli se jih je 23, to je 15.54 % posvetilo redovnemu stanu. Od ostalih jih je v naši državi samo 95 v državni službi, vse druge so si izbralo druge poklice. Letni prirastek učiteljskih moči znaša torej radi škofjeloškega učiteljišča povprečno šest na leto; to gotovo ne pomeni nad produkcije uciteljstva, kar je že ponovno služilo za pretvezo, da se ukine učiteljišče. Letos bo maturiralo 23 gojenk, med temi je šest redovnih kandidatk. Ob sklepu šolskega leta 1926-27. sla od 48 gojenk učiteljišča padli 2 (4%). ob sklepu II. tromeserja letošnjega šolskega leta pa jih jo padlo od 52 gojenk 6 (11.5 '%). Vzgojni zavod. Telesno zdravje pospešuje sveži gorenjski zrak, telovadba in igre na dvorišču in vrtu, pozimi sankanje, poleti kopeli — samostan ima svoj vodovod in svoje kopališče — ter tedenski izprehodi v škofjeloško okolico. Zavod inm svoj skiopiikon in okrog 2000 diapozitivov, od lanskega lela tudi svoj radio-a paru t. Podaril ga je zavodu gospod Bogdan Ciszek, soprog hvaležne bivše gojenke Jelke Spoja. Nekaj splošnih pripomb. Kakor egiptska sfinga jo dekle, ki sanja-vo gleda v oči vzhajajočemu solncu, ki prinaša svetlobe in toplole. Uorke ljubezni jO jired-vseni treba, čc hočemo reševati težavni problem dekliške vzgoje. Zalo sc samostanske šole skušajo ravnati po načelu Karla l^angejal Učitelj vzgaja bolj s tem, kar je, nego s tem. kar ve in uči. Da taka šola dosega tudi lepe učne uspehe, je lahko umevno, saj odvrača od svojih gojenk kvarne moralne vplive, ki slabe volje in ohranja duha zbranega in polnepa zanimanja za. resno delo. Kdor pomisli, da je večina naše ženske inteligence izšla iz samostanskih šol, ne bo mogel tajiti, cla spadajo te vrste zasebni učni zavodi med najvažnejše kulturne činitelje v Sloveniji. Upropastite ženo, in upropastili sle narod! Videant consules! Ko se je zadnja leta zavod boril proli temnim silam za obstoj re-dovniških šol, se je ia sramotno usiijeni boj zdel kakor skrb pro domo suac. To je preveč nehvaležno. Sedaj, ko se ustvarjajo šolski zakoni, se mora dvigniti vsa poštena javnost, \si, ki ljubijo naš mali narod, in glasno zaklicali: Hočemo vernih inteligentnih slovenskih žen! Zato roko proč od samostanskih šol! Zasebno žensko učiteljišče šolskih sester v Mariboru V tek. šolskem letu je na učiteljišču 129 gojenk. Od teh je bilo p> uspehu koncem U. tromesečja 50 prav dobrih, 72 dobrih 7 nezadostnih (5 %). Koncem šol. leta 1926-27. je bilo na zavodu 125 gojenk; po uspehu je bila 1 odlična, 48 prav dobrih, 76 dobrih. V IV. letniku jih je bilo koncem šol. leta "29. Zdelale so vse, in sicer s sledečim uspehom: 11 je bilo zrelih z odliko to je 36 %), 18 pa zrelih, deloma s prav dobrini, deloma z dobrini uspehom. Pri maturi se je uspeh določal še po starem načinu ocenjevanja. O učiteljicah, ki so vzgojene v zavodu, se sliii, da so za svoj poklic dobro pripravljene: vestne so in požrtvovalne pri delu, tudi se marljivo nadalje izobražajo. Šolski upravitelji in nadzorniki so z njimi povsod zadovoljni. Z učiteljiščem je združena: a) Petrazredna vadnica, ki je štela koncem šolskega leta 1926-27 250 učenk. Od teh je bilo po uspehu: 71 odličnih, 92 prav dobrih, 69 dobrih, 12 zadostnih, 10 nezadostnih. b) Dva otroška vrtca. c) Gospodinjska šola, ki traja po eno leto, Štirirazredna meščanska šola je pa podrejena posebnemu ravnateljstvu. Zavod iina internat s 3 oddelki, namreč 1. za učiteljiščnice, 2. za meščansko in osnovno šolo, 3. za gospodinjsko šolo. Vsi prostori so higiensko urejeni in dobro opremljeni. Gojenke so izven šolskega časa vedno v varstvu sester vzgojiteljic, ki skrbe za njih prospeh. Zdravstvene razmere so v zavodu — Bogu hvala — jako dobre. Starši gojenk so z vzgojnimi in učnimi uspehi v zavodu prav zadovoljni in radi pošiljajo svoje otroke sestram v oskrbo in pouk. Za vsako šolsko leto je toliko prosilk za sprejem, cla ni mogoče vsem ustreči. (Posebno, ker min. prosvete omejuje število.) Šolska oblast izraža zavodu pri vsaki priliki svojo popolno zadovoljnost. Prav pohvalno se pa izražajo tudi drugi, kateri imajo v \ 1 t- .trebili vpurled. 1'rsitliii'ki j-aino-ian v Školjp Loki. Zasebna dekl. meščanska šola šolskih sester v Mariboru Koncem šolskega leta 1926-27 je bilo na zavodu 194 učenk, od katerih jih je padlo 19 (pičlih 10%). izmed teh jih je bilo v IV. letniku 34 j izdelale so vse, med njimi 9 (29 %) z odliko. Od teh 34 jih je odšlo 21 na učiteljišče, 6 v trgovsko akademijo, 2 sta se jiosveiili obrli in 5 domačemu gospodinjstvu. Koncem II. trimesečja šolskega lela )ч bilo na zavodu 198 učenk, od katerih jih j# padlo 42 (21 %). Sklep Razgrnili smo pred javnostjo majhno sliko zasebnega šolstva v Sloveniji. Videli smo, da so naše zasebne šole kljub težavnim povojnim razmeram še vedno svetla točka v rnz-vojti slovenskega šolstva. Tisoči staršev hvaležno priznavajo, cla more državna šola le v izjemnih slučajih nuditi mladini to, kar ji nudijo samostanske in zavodne šole redno. In ludi med učenkami in učiteljicami, dijaki in profesorji vlada dostikrat tisto pravo razmerje, ki se po dovršeni šoli čisto zaključi z odkritosrčnim prijateljstvom. Zaključujemo z željo, dn bi se nikdar več ne našla pri nas šolska oblast, ki bi j0 strankarska strast tako zasle-jiila, tla bi bila slepa za velike dobrine, ki jih izkazujejo naše zasebne šole posameznim rodbinam, narodu in državi. Kvas zemlje Nebeško kraljestvo je podobno kvasu, ki ga je žena vzela in zamesil« v fn merice moke, dokler se ni vse prekvasiio (Mt. 13, 33). To je preroška prilika o notranji moči Kristusove cerkve. Katoliška cerkev je s svojo notranjo življensko silo prekvasila človeško življenje in preobrazila versko-nravno kulturo zemlje. Mlada cerkev se je podala v rimsko-hele-nistični svet, ki je ob vsi politični moči in vsem sijaju hiperkulturnosti rimske države doživljal razpad versko-nravnega s tem vsega življenja ter ždel težkega pričakovanja po nravni rešitvi. Bogovi so se namnožili, a spoštovanje pred njimi je izginilo pred njih zasmehom in tako je propadla tudi nravnost. Vse je polno zločinov in pregreh; več se greši, kakor je moč popraviti s prisilnimi sredstvi. Grehaželjnost je dnevno večja, sramežljivost manjša. Tako toži Seneca Sodobna sodba izzveni v besedi, da mora človeštvo obupati nad seboj, ker svojih pregreh ne zmore ne odpraviti, ne več prenašati. Iz tega do mozga skvarjenega rimskega sveta je zgradila cerkev visoko versko-nravno kulturo starokrščanske dobe. Oprta le na svoj nauk — Judom pohujšanje in poganom nes-pamet (I. Kor. 1, 23) in na novo zapoved ljubezni in čistosti — sebičnemu in pomehkuženemu človeku tako tujo in težko ter na duhovno silo z Oolgotc je prekvasila življenje, po-edincev najprej in po poedincih družbe ter je dvignila do nepoznanih nravnih višin, ki odsevajo iz starokrščanske književnosti. To dejstvo je nudilo krščanskim pisateljem močno oporo v boju s poganstvom in niso ga mogli tajiti pogani Cerkev je v mučeništvu izvojevala brez lastne gospodarske moči svobodo notranjega prepričanja in to celo v boju z državno silo. Kristjani so sicer umirali, a mučeniška kri je postala seme in dasi so bili še-le od včeraj, so si osvojili vse in poganom pustili le še templje (Tertullian). Kristjanom je postala njih življen-ska modrost dejanje, ne-le beseda, resnica, ne samo obleka, kreposti so se zavedali v duši, ne bahali z njo (Cyprianus). ko jc Julijan Apostat (361—363) skušal zadnjikrat oteti umirajoče poganstvo, je segal po krščanskih napravah, ki naj bi rešile poganstvo, in pozival pogane, cla bi vendar vprli svoj pogled v krščansko dobroti jivost, pieteto do mrtvih, čistost in skrb za reveže. Zakleti sovražnik Kristusov ni hotel s krščanstvom odkritega in nasilnega boja, zakaj »vsi bodo leteli v mučeništvo, kakor čebele v uljnjak,« tako splošno in živo je bilo krščansko prepričanje. »Resnica, milost, ljubezen do bližnjega, čistost — to so nove vrednote« za katere je cerkev obogatila najprvo rimsko-hele-nistični svet. Ob preseljevanju narodov se cerkev ni umaknila z ruševin rimske države in kulture. Le ona je našla s svojo duhovno močjo pot do sprave med zmagovalci in premaganci. Velikansko novo torišče se je odprlo cerkvi v germanskih in slovanskih narodih. Cerkev je premagala njih poganstvo in pogansko življenje, kakor v rimski državi antično poganstvo. Svoje najboljše, Kristove ljubezni prežete sinove — Bonifacije, Cirile in Metode je pošiljala med nove narode in tako utrla svojim duhovnim silam pot do njihovih notranjih src, da so od tam preobrazile njih nravno življenje. Razdejanje se je premenilo v novo življenje, iz razvalin je vstala pokristjanjena Evropa. Nravna kultura krščanstva je že za Karolingov živela jako življenje. Po in zaradi razpada države Ka-rola Velikega so se res v 9. in 10. stoletju pojavljali v Rimu in drugod hudi in grozeči znaki nravnega propadanja, a notranja živa moč cerkve jc propast zavrla. Po Gregoriju VII. je ■. 11. stoletju zamislila in izvedla versko-nravno obnovo, ki je rodila versko-nravno kulturo 12. in 13. stoletja — drugega vrhunca kulturne zgodovine. V tej z versko-nravnega vidika največji dobi cerkvene zgodovine so nravne sile cerkve proniknile vse panoge življenja in rodile čudovitih plemenitih sadov. Nravno obnovitveno moč cerkve priča 16. stoletje, ko je v dobi humanizma in renesanse posvetni duh zajel tudi višje cerkvene kroge, je cerkev iz sebe izvedla veliki versko-nravni prerod, ki je v zvezi s tridentinskim cerkvenim zborom, ko je sekal protestantizem cerkvi hude rane v Evropi, je ostala njena moč jaka. V bujnem misijonskem delu, ki do danes ni prenehalo, je hitela cerkev prinašat blagoslov nravnega preroda novocdkritiin zemljam. V Evropi je bila siccr odslej stalno ovirana v razmahu svojih nravnih sil, a vendar je ostala še vedno največja versko-nravna moč Evrope. Katoliška cerkev s svojo versko-nravno kulturo je otcla Evropo moralnega pogina, ki bi bil siccr nujen sad protestantizma in nekrščanskih in protikr-ščanskih, iz protestantovskega subjektivizma izvirajočih struj novega veka, kakor so kazali že Luthrovi časi in Luthrova groza pred sadovi lastnega dela. Velika priča nravne sile cerkve so katoliški svetniki, ki spremljajo njeno zgodovino od začetka do danes. V njih živi ljubezen božja. Iz nje so oblikovali polnost notranjega življenja in postali plagoslov za nravno kulturo sodobnih in bodočih rodov. Veliki nravno-kulturni delavci so katoliški redovi. Dasi tako številni in različni po potrebah, ki so jim namenjeni, so vendar vsi pot do istega osebnega posvečenja in po njem posvečenja družbe. Čudovita je nravno-tvorna moč katoliške cerkve. Nikdar ne godi str.istem in ljudem, a ume njih nravne potrebe najgloblje. Neodjenljiva v bistvenih stvareh, skrajno prijenljiva v nebistvenih gradi nravno kulturo od znotraj na zunaj. Nravna kultura poedincev — to je prva njena skrb, pa uprav tako stori za nravnost družbe največ. Izza dni Jezusovih je svet postal drugačen. Narava človekova je ostala ista; in vendar je človeštvo doživelo božič prerojenja. Prišla je nadnje velika noč: vstajenje k višjemu motrenju življenja. Vera in čustvo »Ob vzniku vere je kumovalo čustvo, iracionalno stremljenje. Pri prvih ljudeh še ni bilo nič božanstvenega, delovala je samo primitivna domišljija pradavnine. Neki strah pred nepoznanim, neka groza spričo višjih sil v naravi je delovala v človeku ... človek polagoma te strahove personificira in tako nastane vera v duhove, bogove, demonizem itd. Torej iz prvotno iracionalnih elementov se je šele polagoma razvilo racionalno verstvo, vera v osebna najvišja bitja; človek sam je »racionaliziral in tudi etizirak prvotna čustva,< tako in podobno govorijo vsi oni filozofi in pesniki in veroslovci in znanstveniki, ki brez lastnega raziskovanja ponavljajo plehke fraze iz 18. stoletja o postanku vere. Tudi ne zadostujejo aprioristične špekulacije. Primitivni narodi po afrikanskih pragozelih in ameriških prerijah se bore malo brigajo za teorije, ki si jih izmišljajo učenjaki v topli sobi za pečjo. Ravno danes nam etnologija nudi sijajne dokaze, da imajo najprimitivnej-ši narodi vzvišene ideje o Bogu, pa tudi pravo religijo, namreč da tega Boga priznavajo, ga častijo, mu darujejo itd. Eno samo tako dejstvo, en sam dokaz jasnega racionalnega verstva kakega prastarega naroda zruši vso verskorazvojno teorijo, ki izvaja postanek vere iz racionalnih čustev. Danes imamo celo vrsto takih dokazov. Vzemimo samo drastični zglecl Ognjene zemlje. Gusinde, sekcijski šef etnološkega muzeja v Santiago, je pozimi 1. 1921-22 napravil s p. Koppersom tretjo eltspedicijo na Ognjeno zemljo h Jaganom. Prebivalci Ognjene zemlje so od Darvina sem veljali za skrajne brezverce: oni ne poznajo Bogov, ne poznajo Stvarnika, niti imena nimajo za kaj takšnega. So pa ti Jagani na skrajnem delu južne Amerike etnološko najstarejši narod južne Amerike. Zato so bili prebivalci Ognjene zemlje res klasičen dokaz za evolucionistično teorijo. Kaj pa pravi zadnja ekspedicija o njih? j Že ko se je p. Gusinde prvič mudil med Jagani 1. 1919., je slišal o neki veliki povodnji, ki jo je nekoč poslal nekdo nad svet — domačini so mu le neradi povedali, da je bil to Watanineuwa, ki je »kakor Bog, kakor krščanski Bog<. A p. Gusinde se s tem ni zadovoljil ampak se je trudil in Irudil, da bi o tem bitju kaj več izvedel, dokler se mu ni to pri iretji ekspedieiji posrečilo. \Vatanineuwa (— Prastari) je pravo ime tega bitja. Ljudje ga imenujejo tudi Hitapuau -- /moj oče-: ali . Monmianakinc, »On, ki ni-iua nikogar nad seboj«. Tn druga imena, ki mu jih pridevajo še: Močni, popolnoma Vsemogočni. Strašni itd. In o Watanineu\vi st anašla navedena raziskovalca petdepet različnih rečenic, iz katerih je razvidno, kako važno ulogo igra ta Wa-taninemva v življenju mnogih Jaganov. Ena ta rečenica je: »Če bo mo j oče z menoj dober, se povrnem. ; — Pomen: Grem v gozd ali kam drugam. Če ine bo oče varoval, pridem nazaj. Ali: »Naj nam da nebeški oče, da doživimo jutri res dober in nov dan,« tako moli kak starček na večer itd. Torej Вод tem preprostim ribičem ni nekaj tajinstvenega, iracionalnega, strašnega, kar le slutijo, ampak je osebno bitje, ki stoji do sveta in ljudi v zelo racionalnem razmerju stvarnika, gospodarja, očeta itd. Ti primitivni narodi so pač lahko po onem intelektuelnem« nagonu, ki išče povsod vzroke, če hočemo tako reči, prišli do pojma najvišjega povzročitelja; pojem osebnosti so povzeli po sebi. tako da so lahko povzročitelja tudi dojemali kot osebo. Saj vendar poraba orodja, prebrisanost j pri lovu dokazujejo, kako vsi ti primitivni na-j rodi dobro pojmujejo razmerje vzroka do j učinka. Da se je«iz spoznanja vzročnosti tudi porodilo čustvo občudovanja, strahu, hvaležnosti, je razumljivo. Saj ravno laki narodi kakor Jagani ali pa pigmejci v pra^ozdih imenujejo Boga kot očeta in občujejo z njim prav otroško zaupno. Oni bolestni si rab pred Bogom kot pred pošastno, demonsko, nepreračunljivo silo je ravno najstarejšim narodom tuj. To je šele posledica odtujenosti, oddaljenosti od Boga, posledica greha. Ta bog pa je tudi etični bog, ki dobro plačuje in hudo kaznuje. Tako uče stari Jagani njih fanle ob prehodu v moško dobo: »Ne usmrtite nikogar,« »Bodite veseli, če pridejo drugi v vašo hišo in si vzamejo školjke, ki se ravno pečejo,« »Če hočete kaj podariti, ne dajajte tega, kar ni dobro, ampak dajte lo, kar vam ugaja.« »Spoštujte stare ljudi in poslušajte jih potrpežljivo in z zanimanjem tudi takrat, ko vam je njih govorjenje dolgo-šasno. Zakaj tudi sami se boste nekoč postarali in takrat Vam ne bo prav nič ljubo, Če se bodo ljudje izogibali vaše družbe. Tako uče fante in deklice in zadnja sankcija za ta dejanja je pri najvišjem Gospodu, pri VVata-nineuvvi. On čuva nad temi zapovedi in kaznuje one, ki jili kršijo. Stari narodi torej spoznavajo priznavajo, častijo, končno tudi ljubijo Botra in se ga boje ter so mu pokorni: najprej zdrava pamet, potem čustvo, tako pravi etnologija. žlaJijfm тжсс Preteča časopis za nacionalnu i hriščnnsku kulturu.' Vsak narod nosi v sebi lik božji. Četudi materialna življenska skrb ogroža vsa človeška svetišča in ga sili v varljivo in javno zunanjost, četudi mu v prostorni in časovni vrtoglavici bledi ognjeno žari e duhovne polarnosti, četudi narodi vsega sveta v svojih kolektivnih pojavih izgubljajo smisel za ocenjevanje bilateralnih vrednot, vendar noben narod nikdar ni brez svoje večne luči. In je vseeno, ali jo goji iu neguje po obsegu majhen, po vsebini pa intenziven krog ljudi, ali ji priliva olja kaka razgibana plast naroda, ali pa gori v krvi lizičnega trpljenja. V vsakem slučaju se elementarno j»o-javi čudovito posredništvo, ki veže in spaja široke ljudske mase z neznanim a zato nič manj realnim duhovnim svetom. Kakor je danes zanimiv pogled na Evropo, ki se z gigantskim naporom dviga iz ene ravnine na drugo, tako je zanimivo opazovati tiste evropske narode, ki se niso udeležili celotnega razkrajanja evropskega duha, pa so v svojem zunanjem življenju vendarle podlegli ubiti trudnosti civilizacije. To so slovanski narodi, ki nosijo v sebi še neizčr-pane zaklade vitalnih energij, ki pa jih likvidatorji evropske zapuščine ne ločijo od umirajočih. Slovani sami še niso javno in glasno zavzeli stališča do evropske krize, Zato je tem bolj zanimivo pregledati in slišati mnenja intimnih krogov vsakega slovanskega naroda. Morda najzanimivejšo pot hodi srbski narod. Srbi so živeli od vseh slovanskih narodov v najožjih stikih z bizantinsko državo. Bizantinstvo je ustvarilo pravoslavje, kakor je religija najbitnejši živec posameznika, tako je v srbstvu, kamor je pravoslavna oblika krščanstva bila od zunaj umetno vnešeua, stvorila le narodno kolektivno versko življenje, ki pa se nikakor ni moglo vkoreniniti v posameznikih in jih do elementov preoblikovati. Temu so bili krivi tudi razni usodni dogodki. Vsa narodna zgodovina stoji v znamenju meča. Ustanovitev narodne cerkve pomenja istovetenje cerkve z državo. Cerkev in država sta bili v enaki meri zainteresirani na turških bojih. Naravno je, da se v taki dobi ni polagala posebna važnost na gojitev notranjega življenja. Zato je srbsko ljudstvo sicer nagnjeno k religioznosti, toda ni moglo kopati glo-bočin niti med izebraženstvom. Vsa krščanska miselnost pravoslavja se je združila z naravno religi-joznostjo ter skupaj s siavno tradicijo naroda ustvarila le dragoceno obliko narodnega čuvstvovanja in mišlejnja. Srbsko narodno religiozno strukturo moremo označiti le z razpoloženjem, ne pa z osebnostnim doživljanjem. Zato se v imenu te največje realnosti ločitev duhov med Srbi še ni izvršila. Kajti ludi ateist zagovarja pravoslavja, pač ne radi njegove matefizike. pač pa radi njegovega mističnega značaja. To mitično pojmovanje je v burni zunanje-usmerjeni dobiq do danes neopaženo zajelo ves narod, posebno pa inteligenco. Iz tega neživljenskega in medlega vzdušja se pojavljajo posamezni glasovi, ki pričajo o počasni preokrenitvi. Ne mislimo s tein še morda kake akcije za zbližanje Cerkve (kajti to bi bil danes še neživljenski poskus) ,pnč pa porast individualne-religioznosti, povratel; k življenskemu središču in spoj narave z nndnaravo. Razveseljiv je baš v tem oziru idejni krog revije Preteča-! Preteča pomenja predhodnika in izhaja ob narodnih in verskih praznikih. Dozdaj sta izšli svetosnvska in velikonočna številka. Vidi se, da sotrudniku ne gre za kako novo iluzijo, marveč za najglobljo in iskreno prepričanost. Revija jc pisana izredno fino in visoko. Nima sicer nikjer podanega jasnega programa, pač pa se iz obilice dobrih člankov razvidi sigurna duhovna smer revije. Uvodni članek prve številke govori o najznamenitejšem zastopniku srbskega pravoslavja o svetem Savi, ki je >edino pravilno doživel Kristusa, ker se ni niti popolnoma predal vplivu zemlje, niti je ni izbegavnk. Nikdo ne sme hiti najprej umetnik ali znanstvenik, ali politik itd., marveč človek. Na svetem Savi je podan jasen primer, kako je plodovita krščanska integralnost človekove osebnosti. Zato jo dolžnost današnje srbske generacije, da z vso energijo uresničujejo njegov amanet. V članku Človek in Bog je s psihološko natančnostjo orisali evropski krik po Bogu. Do Boga ne smemo imeti oficielnega razmerja, ali ga pa to-variško enačiti. Vse to je praznota. Samo takrat bo vsak človek prišel do svoje polnosti, kadar bo v Bogu. Bog pa v njem. Bas dejstvo, da stoji človek do vso resničnosti v fiktivnem odnosu, poraja razkol v duši in izven duše. Zato je narod (bodisi družina, bodisi jiosameznik) šele takrat narod, kadar tvori enotnost v od Boga dani polnosti. Bog ie točka, ki jo je že Arbimed iskal. Življenje izven Boga pa je kontradiktorno s človeško naravo. Bog tudi ni zalo. dn ga samo častimo in prosimo dobrot, marveč predvsem, da se iz njega oblikujemo, rn-stemo in živimo. Ta enotnost in organičnost življenja se razbere tudi iz članka Smisel umetnosti. Polovičarsko življenje modernega človeka je privedlo umetnost v čudno zagato. Nn eni strani z vso intenzivnostjo ustvarjajoče umetnike, na drugi strani občinstvo, ki mu niso znane prvine umetniškega ustvarjanja in jih zalo ne more razumeti. Ni pa občinstvo tako iskreno, da bi zavzelo stnlišče do umetnosti, ker nima volje. Zato dnnes obožuje le obliko, vsebina že davno ne razume. Smisel umetnosti pa je v tem, dn človeka dviga v duhovni svet, da ga snrošča. Možnoje dvoje: umetnost afirmirati ali odkloniti. Kdor jo afirmira, jo mora integralno sprejeti. Integralno sprejeti pa jo more le tisti, ki prizna realnost duhovnega svetu. Vse to slališče pa poslane še svetlejše ob liku Solovjeva, katerega osebnost in filozofija sta podana izčrpno v drugi številki. Sijajne besede ruskega mističnega proroka prodirajo v srca razgibanih Srbov. Študija o njem je tih porok srbskega notranjega vstajenja. V teh ljudeh je čudovit optimizem. Najlepše se iz-rnža v študiji O slovanski orientaciji. S svetovno vojno smo zn vedno končali eno izmed faz zgodovine. Dnnes gremo v drugo. V nas vseh so emocije umiranja in rojstva. Kakor so Romani s svojim formalnim dolom v zgodovini končali, kakor so Germani dali metafiziko individualnosti, tako se posebno Slovani moramo osvestiti sredi apokaliptičnih znamenj. V Evropi jo bila samosvest vedno jačja od kozmične zavesti. Kljub sinkretizmu idej jo Evropa dovršeno delo. Porajn se nova faza božjega duha. To smo Slovani. Brez Rusije ne smemo nikamor. Brez Poljske mističnosti tudi ne smemo. Češkoslovnškn duhovno bolj trpi od Rusije. Problem Bolgarske pa jo vprašanje ljubezni. Vidi se smotrenn ideologija, ki ši utira pot. V Mažurnniču vidi tipičnega interprelatorja narodne,krščanstva Zanimajo jih problemi znpndnega 1 Belgrad, Bitoljskn ulica br. 15, lastnik: Ratko Parežanin. izhaja sedemkrat na leto. krščanstva, kajti Ivani D'arc so posvetili najdaljšo študijo. Ravnotako študirajo budizem in ga objektivno presojajo. Ta idejni krog se na eni strani naslanja na narodno tradicijo, na drugi strani pa živi iz duhovnega dviga sodobnega človeštva. Mnogo ovir še jih sigurno čaka, toda zarja vstaja. Dr. Stojanovič pravi na koncu študije o Solovjovu: . Srečanje človeka z Bogom je postalo danes neizbežno i za kolektivni duh rase i za narodni duh. Za nas je že j>rišel dnu odločitve: aH naj gremo kot narod z Bogom ali ne. Na pol pota ne moremo ostati.« E. K. Peter DSrffler - petdesetletni!« Danes obhaja Peler Dorfler, priznani uem-fiki katoliški pisatelj, petdesetletnico svojega rojstva. Rodil se jo 29. nprila 1878 v Germariugenu na Bavarskem. Leta 1903, je bil posvečen za duhovnika, nato je kot kaplan v Campo Sauto v Rimu od 1. 190G.—1907. študiral arheologijo. Leta 1609. je promoviral v Monakovem za doktorja teologije, bil nato župnik in katehet, leta 1915. pa je bil pozvan v Monakovo, kjer je prevzel vodstvo vzgojevališča (Marieii-Lud\vig-Ferdinand-Anstnlt) zn osirotele otroke. Od leta 1912., ko je v Herder-jevi založbi izdal spomine iz svoje otroške dobe (als Mutter noch leble), je v pisateljskem delovanju neumoren in silno plodovi I. V svojih delih nam slika Dorfler domačijo in z njo tako neločljivo zvezano materinsko ljubezen rešuje družinske probleme (n. pr. v >Sonnwend-fesk, 1915), ko postavim oblikuje motiv podedo-vanja gotovih strasti od očetev na sinove, kjer se moč matere cesto zlomi v borbi s temi temnimi silami; tedaj pa se pisateljev življenski optimizem upre in vzpne in išče novih potov do rešitve. Tudi vojna ni šla brez sledu mimo pisatelja, ki jo je na svoj način doživljeno naslikal v treh knjigah (Der \Veltkrieg im schwSbischen Him-meb-eich, I)er krause Ulrich, Erwachte Steine). Posebno mesto v njegovem pisateljskem delovanju zavzemajo dela, ki so plod psiholoških študij in dušnopastirskib izkušenj. (N. pr. Die Verderberin, 1914; Der ungcrechte Heller, Dic Braut des Alexius, 192«). Tako je v tem oziru značilna povest »Stumine Siinde« (Nemi greh), kjer psihološko analizira duševno trpljenje človeka, ki je nespovedan mlndostni greh vlačil kot težke verigo skozi življenje, dokler se ni s priznanjem osvobodil bremena. V romanu »Der ungerechte Heller< (Krivični vinar) pa razvija pisatelj nravstveno sliko iz kmečkega življenja druge polovice preteklega stoletju. V njem pride do izraza pisateljevo spoznanje, dn je Miekaj čudno skrivnostnega v dediščini očetov, tudi če je ne moremo vedno z očmi videti iti zaznati, četudi ne kroži v krvi.« Za Dorflerjevo umetniško podobo so slednjič značilni njegovi historični romani n. pr. Dic Papst-iahrt d ure h Sclnvaben, 1923: Siegfricd im Allgau, 1924. Das Geheimnis des Fisches. 1917, i. dr.). Svelovnonnzorni boji med poganstvom, gnostiko in krščanstvom tvorijo vsebino romana »Neuc Gotter« (Novi bogovi. 192(j). Za kulturnozgodovinskega obrata zajema snov ludi najnovejši Dorfler-jev roninn Die Schmneli des Kreuzes.r (Sramote križa) v dveh precej obširnih zvezkih. Zlasti po-slednja dva Dorflcrjeva romana sla hkrati kultur-no-zgodovinski paraleli k duhovni krizi našega časa, ki so nahaja na uvodnem prevalu. Ob koncu omenjamo, da je izšel za pisateljevo petdesetletnico v založbi Kosel-Pustet v Monakovem almanah, pri katerem sodelujejo med drugimi Kari Muth, Heinrich Kederer, Johamies Mum-bnuer, Franz Henvig i. dr. Aprilska številka ; Hochlanda« pa prinaša obširno oceno dveh njegovih historičnih i-oinnnov (Neue Gotter, Schmacli des Kreuzes) ter toplo Pismo matere sinu, v katerem se pisateljica z ganljivo hvaležnostjo spominja pisateljevega umetniškega delovanja. Knjige in revije Ca s. Izšel je 4. zvezek, ki prinaša sledečo, deloma zelo aktunlno vsebino: Dr. Aleš Dšeničnik: Avktoriteta, Franc Terseglnv: Razredni boj in krščanski socializem (Misli k našemu odnosu do so-cinlizma sploh), dr. med Fran Debevec: Organi-zncijn protituberkulozne borbe v Sloveniji, A. U.: O počelku krščnnsko-socinlnegn gibanja, A. (J.: Enciklika o edinstvu kristjanov. Kardinal Faul-hnber o katoliški akciji, Jos. Mantuani: Albert Sič, Slovenske narodne noše (ocena), lz slovenskih revij. — Daljšo poročilo prinesemo. Joc Matošij: Mussolini. Cirilo-Metodska knjigarna v Zagrebu. V tem eseju je hrvatski časni-knr Mntošić skušal podali sliko italijanskega diktatorja. Frngmentarično, nn debelo, podnja pisatelj sl'ko za sliko, citat za citatom. Delce trpi ns pomanjkanju sistema, vendar pa čitatelj dobi pri-ličen pregled in vpogled v razmere, ki so Musso-linija vrgle na površje, ki jih je fašizem sam ustvaril. Zelo pomanjkljivo je delo v podajanju ideologije fašizma. Delce ima čisto dnevno-žurna-listieno obeležje, vendar je koristno za razumeva-vanje trenotnih razmer pri naših sosedih in prav je, da zn oddih vznmeš mesto česa drugega to bro-Surico. Rhziio Katoliški film. Sekretariat zn moralo, odsek glavnega odbora Katoliške akcije v Italiji, se je konstituiral kot stalni komite za film, katerega namen je, pod parolo Slab film premagati z dobrimi«, pospeševati z vsemi sredstvi dobre filme, novo izišle filme strogo pregledati, razložiti ljudstvu pomen filma kot vzgojno sredstvo, pa tudi kot nevarnost za mladino, ter izbrati filme, ki se kažejo v katoliških organizacijah. Drobiž Založniška podjetnost na Madjnrskem. V zadnjih lotih je delavnost mndjarskega založništva zopel znatno nnrnslla. Lela 1913. je bilo na Madjarskem izdanih 2377 knjig, do leta 1919. pa je padlo število na 1000. V povojnem času pa se je založniška delavnost hitro stopnjevala. Na Madjarskem jc sedaj 45 znložnikov. ki so združeni v Zvezi založnikov. Od teh je bilo 13 znložnišlev ustanovljenih v zadnih letih. Lctn 1927. je bilo samo na ozemlju sedanje Madjarske izdanih 8077 novih knjig. 1'nlača lepih umetnosti v Bruslju. »Pnlais des Веаих-nrtsf v Bruslju bo dne 4. maja po belgijskem kraljevskem pnru slovesno otvorjuna. Prve prireditve bodo obsegale frnncosko-belgijsko, rusko in razstnvo švicarsko pokrajine. Otvoritev koncertnih dvoran bo sledila v novembru z vrsto umetniških prireditev. Pozimi in prihodnjo spomlad mi ho vršilo več večjih razstav domačiji in tujih modernih iirpotnikov. razstavljena Da bode tinti stnrn umetnost. gospodarstvo Kmetska posojilnica ljubljanske okolice 48. redni občni zbor »Kmetske posojilnice fjublj. okolice, reg. zadr. z neom. zavezo v Ljubljani« se je vršil dne 26. t. in. Iz poročila ravnateljstva posnemamo sledeče: Upravno premoženje tega najstarejšega slovenskega zavoda v Ljubljani je doseglo 31. decembra 1927 Din 158,920.1)80 73. Stalno naraščajoče hranilne vloge izkazujejo Din 151,990.336.36. Prirastek v letu 1927. znaša Din 25,154.714.05. Dasi je ostala obrestna mera hranilnih vlog v preteklem letu neizpremenjena, je zavod v zaščito domačega trga iu v svrho ublažitve vladajoče gospodarske krize izdatno zniževal obrestno mero posojil, kar je tem lažje storil, ker je po UBpešnem poslovanju malo ne petih desetletij dovolj krepko fundiran in v vseh postavkah popolnoma krit. Vsled tega se je dvignilo, zlasti s kratkoročnimi krediti v zadnjih letnih mesecih stanje posojil za Din 22,739.597.40 ter naraslo na Din 124,147.457.29. Rezervni zakladi so se zvišali po pripisu dotacij iz novega čistega dobička m po delni valori-zaoiji zavodovih nepremičnin na skupno Din O,650.997.77. Portfelj vrednostnih listin znižan iu previdno odpisan na Din 6,502.119 vsebuje izključno domače solidne papirje, vsi avstrijski in ogrski efekti so že pred leti izbrisani. Ob trajnem, znatnem zniževanju obrestne mere pri kreditih, ob visok1 vsoti vedno razpoložljivega in po strogo izvršenih odpisih znaša čisti dobiček Din 408.337.33, od katerega se je ponovno določilo Din 70.000 za razne občekoristne narodne namene, katerim so se že med upravnim letom na račun uradnih stroškov naklanjale znatne vsote. Občni zbor je izven tega določil iz tekočih sredstev Din 100.000 v svrho pospešitve ustanovitve .»Akademije znanosti in umetnosti« v Ljubljani. 3733 * * * i Prometna banka. d. d. Ljubljana, se je preselila iz Prešernova ulice v lastno hišo Stritarjeva ulica 2, kjer prične 30. aprila t. 1 e poslovanjem. Kakor znano, je to hišo kupila v novembru lani od Emer. Мауга za 1,800.000 Din. ' Donos neposrednih davkov V mesecu februarju letos je država dobila na neposrednih davkih 125.5 milj. Din (proračun 142.2, februar 1927 128.4 milj. Din). Skupno so znašali dohodki od neposrednih davkov od 1. aprila 1927 do 29 februarja 1928 (torej za 11 mesecev (1615.8 milj. Din. Posamezni davki so prinesli v tej dobi: neposredni in doklade 709.5 (proračun 697.8), 500% in 30% pribitim 401.5 (410.3), invalidski 1436 (126.1), ko-morski 70.4 (63.1), poslovni promet 178.1 (201.7), uradniški 69.8 (41.25), vojnica 1.8 (0.9), zaslužek telesnih delavcev 41.S (22.9) milj. Din. Iz poštne hranilnice. S 1. majem t. 1. uvede poštna hranilnica virmanski in izplačilni promet џ Avstrijo (Poštno hranilnico na Dunaju) ter Švico (Čekovnim zavodom v Curihu) in sicer za račun svojih lastnikov čekovnih računov. Za virmane se računa provizija 1 °/oo, najmanj 2.50 Din, za izplačila v gotovini tudi provizija l°/on, najmanj pa 5 Din. Za virmanska odobrenja iz Avstrije in Švice se računa nianipulacijska pristojbina 0.50 Din od nakazila ne glede na višine zneska. Lastniki čekovnih računov naročajo virmanska nakazila in izplačila v inozemstvo z nalogi za izplačilo (obr. št. 110 S), ki jih lahko izstavljajo v ta namen v dinarski vrednosti ali v valuti države, v katero so nakazilo izvrši. Dosedaj je poštna hranilnica uvedla mednarodni virmanski (izplačilni) promet s Ceškoslovuško. Madjarsko, Avstrijo in Švico. Čebelarski tečaj. Pri čebelnjaku g. Igričnika v Studencih pri Hrastniku se vrši 17. maja t. 1. celodnevni čebelarski tečaj. Predaval bo g. prof. Okorn iz Ljubljane o vzgoji matic Čebelarji se vabijo. Začetek ob 10 dopoldne. Občni zbor helsrajskc borze se vrši 20. maja ob 9. uri. Rafinerija sladkorja ua Bclju. Ravnateljstvo drž. posestva Belje gradi pri svoji tovarni sladkorja tudi rafinerijo v Vrimjinem vrhu. Proračun za zgradbo rafinerije znaša okoli 4 milj Din Sumsko-industrijsko podjetje Dobrljin-Drvar je zaključilo leto 1927. s čistim dobičkom 5.2 milj. Din napram 0.3 za 1926 Dolžniki so se zmanjšali od 51 na 34.8, zaloge od 37.05 na 82.2 milj. Din. Bruto-donos se jo sicer zmanjšal od 16.9 na 12.9 milj. Din, istočasno pa so se znatno znižali tudi stroški, zlasti obresti. Pripominjamo, da znaša kapital 20 milj. Din in je ves državni. Francija bo na letošnjem ljubljanskem velesejmu od 2. do 11. junija zastopana s svojo posebno skupino. Doslej so prijavljene tvrdke s sledečimi proizvodi: damsko luksuzno perilo in otroške oblek- prijave slede. Poljedelski stroji bodo na letošnjem velesejmu v veliki izbiri postavljeni na ogled. Večina strojev bo obratovala, da se vidi njih delovanje. Med stroji bo več novih izumov, ki bodo tu prvič objavljeni, med drugimi tudi za mlinarsko obrt Propaganda za turizem. Naš generalni konzulat je v Montrealu nedavno priredil razstuvo za propagiranje našega turizma. Med razstavljenimi slikami so bile ludi slike nušegu Ljubljanskega velesejma. Razstave so zbujale mnogo pozornosti in bilo pravi uspeh v propagandi te vrste, kar se da soditi po mnogih vprašanjih, ki so prispela konzulatu od interesentov. Pomladni zagrebški velesejem se vrši od 29. aprila do 6. maja. Pripravljalna dela so zaključena. Sejem je eden najzanimivejših. Razdeljen je v štiri glavne skupine. Prva skupina obsega avtomobile in motociklo in je žo 5. tozadevna prireditev velesejma. Kakor že osemkrat lako bo tudi letošnji deveti kmetijski вејет prav bogat. Ob tej priliki je pet Zadružnih zvez iz Zagreba organiziralo tudi letos zadružne dni. Nadalje se vrši tudi sejem male in hišne obrti ter izložba vajeniških del. Peti oddelek tvori turizem ali točneje propaganda zanj. V zvezi z avtoklubom se priredi 2., oz. 3. maja :,Con-cours d' ćlegancet avtomobilov, kol nadaljevanje pa je zamišljena modna revija, kjer sodelujejo samo nujboljše modne tvrdke. Lipslii velesejem. — Vedno večji obisk Jugoslovanov. Lipskl spomladni velesejem je letos poslovno prav dobro uspel. Razstavljavcev je bilo 10.170. Obiskovalcev iz inozemstvo je bilo 29.600 napram 23.180 na lanskem pomladnem sejmu. Obisk iz Jugoslavije stalno narašča. Tako je prišlo na pomladni sejem 1924 120 Jugoslovanov, 1925 200, 1926 280, 1927 870 in na letošnji pomladni 4в0. To naraščanje jugoslovanskih obiskovalcev lipskega sejma je izraz vedno bolj rastočih in pomembnih gospodarskih zvez Jugoslavije in Nemčije. Zavod za preiskavanjo nafte. Iz Lvova poročajo, da je tamoSnja trgovska zbornica osnovala >Zavod za preiskuvanje naftec, ki bo urejen po vzorcu podobnih zavodov, ki že obstoje v Ameriki in Franciji. Prodaja. Dne 8. maja se bo vršila pri 8. žand. polku v Ljubljani (Blei\veisova cesta) ofert. licitacija glede prodaje konjskega gnoja. Tržna poročila Ljubljana, 29. aprila 1928. Žito. Kakor smo že prejšnji teden najavili, so se ta teden cene na naših tržiščih ponovno dvignile. Tako je v Ljubljani pšenica že prišlg čez 400. Narasle so cene za 10 par v teku tedna. Dvig cen beleži tudi moka, ki danes uotira na ljubljanski borzi 550—555 napram 535—545 v začetku tedna. Tudi se je koruza dvignila ta teden v Ljubljani od 310—315 na 335-337.50, torej v še večji meri kakor pšenica, kar je ravno pripisovati znatnim nakupom koruze za pasivne kraje Promet v koruzi je n. pr. v Novem Sadu prav znaten. Cene koruze so prišle že na bajno višino in pitanje z njo se kmalu ue bo več izplačalo, ker se jo lažje proda za hrano Cene se dvigajo tudi v inozemstvu vendar ne v toliki meri kakor pri nas. Čvrsto tendenco je pripisovati slahemu stanju posevkov v Ameriki, uadalje izostankn donavskih držav in Poljske s svetovnega tržišča. Tako bo Poljska s 1. majem t. 1. odpravila carino na uvoz pšenice, ker bo letos morala še nakupiti velike množine žita za lastno porabo. Mleko. Že v velikonočnem poročilu smo omenjali, da je množina mleka znatno padla in da ga je v mestih začelo primanjkovati. Splošno mnenje pa, dn bo mleka takoj po praznikih več, se ni uresničilo, ampak se čuti pomanjkanje konzumne-ga mleka še vedno. Za prodajo mleka v Ljubljani so se pritegnile celo nekatere sirarne iz kranjskogorskega in bohinjskega okraja. Ako bo nastalo toplejšo vreme, da bo transport iz oddalnejših krajev nemogoč, bodo cene mleku vzdržale še čvrsto tendenco do koncem mn'a t. 1. Pomanjkanje mleka je lelos vsled tega, ker kmetovalcem primanjkuje sena in drugih hranil, a bo odpravljeno kakor hitro, pride živina na zeleno krmo, kar bo približno s 15 majem. En gros cene za liter mleka 2—2.25 Din fko namembna postaja, oziroma fko hiša, detajlna cena 2.50—2.75 Din Maslo. Proti vsakemu pričakovanju je prodaja čajnega masla po Veliki noči Se vedno izredno zadovoljiva. Velike množine masla iz Slovenije kupujejo mesta Zagreb. Belgrad in Sarajevo. Hrvatska je s svojim maslom sicer v ceni mnogo nižja od naših maslarn, a vkljub temu je naše slovensko čajno maslo (zlasti od Osrednjih mlekarn v Ljubljani) dobilo v teh centrih zelo dober glas najfinejše kvalitete tei uspešno konkurira še dražjemu maslu iz državne mlekarne na Belju. Nadaljna cena čajnemu maslu pa bo predvsem odvisna od lelovlščne sezije v naši drŽavi. En gros cena čajnemu maslu je 45—52 Din za kg, kmečkemu maslu 30—35 Din, kuhanemu 30—37 Din za kg. Sir. V nasprotju ч prodajo mleka in masla se trgovina s sirom ne more oživeti ter prodajne cene še vedno trpijo pod težo konkurence posameznih sirarn. Zakrivile so to konkurenco večje sirarne, ki niso hotele sira eksportirati, ko se jim je nudila prilika in ko bi bile dosegle pri vagon-skih odjemih ter proti takojšnjemu plačilu (Mlekarska zadruga na Vrhn.), višje cene. kakor danes prodajajo posamezne hlebe, seveda z daljšim plačilnim rokom. Je pa tudi to kvarno za cene prvovrstnemu siru, da inmjo nekatere sirarne večje množine sira, ki bi se v najbližji bodočnosti pokvaril ter ga morajo odprodati za vsako ceno. Te nižje cene pa tlačijo ceno prvovrstnemu siru navzdol. En gros prodajna cena za ementalski sir je danes po kvaliteti in velikosti hlebov od 20 do 28 Din za kg. Vsled velikih zalog pa na zboljšanje cene tudi v bližji bodočnosti ni misliti. Lftnvno in repično aeme Cene lauenemu semenu se zadnje dni niso bistveno spremenile. Ar-gentinija zahteva sicer višje cene, vendar jih pa kontinent le nerad plačuje, Anglija pa se noče sprijazniti ž njimi. V Indiji pričakujejo namreč kljub vremenskim nezgodam primeroma dober pridelek. Tudi Sev. Amerika ne toži o slabih po-sevih. — Ravnolako je s cenami za repično seme. So na isti višini škodo dva meseca. Pričakujejo pa, da bodo ceno začele padati, kakor hitro se bo dalo oceniti pričakovani domači pridelek. Izgledi pa sedaj niso slabi. Cene lanenemu olju so precej napete. Je Se zmeraj najcenejše rastlinsko olje in zato segajo vse tovarne rade po njem. posebno tovarne za umetno maslo in milo Ker bo sezona za lanene tropine kmalu potekla, bodo cene olju najbrže kmalu poskočile, če ne bodo cene argentinskega semena šle nazaj. I%orsza Dne 28. aprila 1928. Za bodoči razvoj našega gospodarstva je odločilna obrestna mera. Kakoi smo že poročali, se je to vprašanje začelo obravnavati pri Društvu bančnih zavodov v Ljubljani. Vršili sta ee že dve lozadevni konferenci, toda do konkretnih zaključkov še ni prišlo. Podoben položaj je tudi v Zagrebu in gotovo je, da bodo naše banke šle v tein vprašanju roko v roki z Zagrebom, oz. Zvezo denarnih zavodov. Vsekakor moramo še letos pričakovati izpremembe obrestne mere za vloge in rav-notako tudi za posojila, kar bo dalo novega pogona našemu gospodarstvu. Tako че vedno bolj približujemo normalizaciji razmer. Devizni promet je trajno znaten: Ta teden zopet je znašal 19.6 milj. Din napram 18, 17.1, 13, 15.9 in 14.4 v prejšnjih tednih. Največ se je trgovalo г devizami London, Dunaj, Praga iu Curih, v petek je bilo veliko prometa v Amsterdamu. Tečaji deviz so se držali ta teden v mejah, ki so jih dosegli koncem pret. tedna. Edino devizi Berlin in Newyork sta se učvrstili, popustil je Trst, drugi tečaji pa so ostali v glavnem neizpremenjen I. Tudi tečaji vrednostnih papirjev ne zaznamujejo la teden znatnih izprememb. Med bančnimi papirji je čvrstejša Ljublj kred., ki se je učvrstila v Zagrebu od 126 na 130, dočim je v Ljubljani neizpremenjen denar 126. Me dindustrij-Rkimi papirji je ta teden šla gor Trboveljska: za- j radi trajnih švicarskih in pariških nakupov tega papirja, ki bo tudi letos dal 30 Din dividende — j občni zbor se bo vršil junija — se je na Dunaju zvišal tečaj od 62.60 prejšnjo soboto na 65 v ponedeljek in celo na 66.50 v torek, do petka pa jc i zopet popustil. Kranj. ind. je bila ta teden za-ključevana ua Duuaju po 88.50, 38 in 39; Ruše pa po 34. 33 in 83. Državni papirji so izkazovali ta teden neenotno tendenco: 7% invest posojilo in agrari so teudirati cel teden čvrsto. Vojna škoda pa se je od ponedeljka na torek popravila, potem pa zopet do konca tedna popuščala. Opažati pa je bilo nesorazmerje med tečaji kasa blagu in ter-■mlnskiml, ki so vzdržali čvrsto tendenco tudi pri oslabitvi kasa-tečajev. Za blago glej >Tržna poročita«. DENAR. Ljubljana. (Prosti promet.) Devize: Berlin 1859.75, Curih 1095, Dunaj 799.50, London 277.40, Newyork 56.82, Pariz 222.68. Praga 168.36. Trst 299.25. Zagreb. (Prosti promet.) Berlin 1859.75, Curih 1095, Dunaj 799.50, London 277.40, Ne\vyork 56.80 - 56.82, Pariz 223.70, Praga 168.33, Trst 299.125-299.25. Curih. Belgrad 9.13125. Berlin 124.09, Budimpešta 90.625, Bukarešt 8.25, Dunaj 73, London 25.3275, Newyork 518.95, Pariz 20.4225, Praga 15.3775, Trst 27 36, Sofija 3.75, Varšava 58.10, Madrid 86.35. Dunaj. Devize: Belgrad 12.49 875, Kodanj 190.55, London 34.66375, Milan 37.42, Newyork 710.30, Pariz 27.95, Varšava 79.62. Valute: dolarji 709, francoski frank 27.94, lira 37.45, češkoslovaška krona 21.035. . f Pragu. Devize: Lira 177.25, Belgrad 59.40, Pariz 132.75, London 164.75, Newyork 33.75. Dinar: Newyork 176, Berlin 7.36, London 277.30. VREDNOSTNI PAPIRJI. Zagreb. (Prosti promet.) 7% invest. posoj. 91, agrari 58.25—58.75, vojna odškodnina 437. Dunaj. Podon.-savska-jadian. 84.50, Živno 104, Alpinp 41.70. Greinitz 2.30, Leykam 9.45, Trbovlje 65, Mundus 181. Slavonija 1.49. BLAGO. Novi Sad. Pšenica bač. 357.50—362.50. potiska 302.50—365, ban. 357.50-300, ječmen bačkl 297.50- 302.50, mac. 270-275, oves bač.. ban. i 260—265, mac. 225-230, koruza bač 287.50— ; 292.50, maj 292.50—297.50, junij 297.50—300, ban. . 285—290, srem. 287.50—292.50. maj 292.50—297.50, junij 297.50— 300, moka 0 g in gg 485-495, št. 2 1-65—475, šl. 5 445—455, št. 6 415-425. št. 7 340— 350, št. 8 240—215, otrobi: bač., ban., slav. 232.50 —237.50, fižol bač. 420—430 Promet: 39 vagonov pšenice, 62 vag. koruze, 5 vas moke. Budimpešta (terminskr borza), 28. aprila. Tendenca čvrsta Pšenica maj 34.20, 31.10, zaklj. 34.10-31.12, okt. 32.12, 32.04. zaklj. 32.04-32.00, rž maj 33. 33.04, zaklj. 32.88-32.90. okt. 28.10, 28.04. zaklj. 28—28.02, koruza maj 27.70, 27.60, zaklj. 27.00—27.68. julij 28.84. 28.76. zaklj. 28.72 —28.74. Birmansko darila v veliki izbiri po znižani ceni L. Vllhor, ur ur. Uublluna Sv. Petra cesta 36 Vabilo na naročbo V naslednjem navajamo v informacije cene našim listom: »SLOVENEC« dnevna izdaja: za vse kraje v Jugoslaviji: za en mesec Din 20.—; za četrtletje Din 60.—; za pol leta Din 120.—i Za inozemstvo: a) Anglija s kolonijami, Italija, Nizozemska, Švica in Amerika za en mesec Din 35.—; b) ostalo inozemstvo Din 30 Din. Nedeljska izdaja: za Jugoslavijo celoletno Din 120: zn inozemstvo celoletno Din 140. »DOMOLJUB«: za Jugoslavijo celoletno Din 38.—; za inozemstvo celoletno Din 60.—. »BOGOLJUB«: za Jugoslavijo celoletno Din 20.—; za inozemstvo celoletno Din 24. — . »SLOVENSKI GOSPODAR«, Maribor celoletno za Jugoslavijo Din 32.—; celolctno za inozemstvo Din 64. »NAŠ DOM«, Maribor: celoletno za Jugoslavijo Din 12.50. Kdor plača manjši znesek, se vzame ist! iu račun oziroma vpiše za krajšo dobo. Priporočajte nas list ob vsaki dani priliki Priporočajte tudi njegov oglasni del, Srednji devizni tečaži na liublj. borzi od 23 IV. do 27. »V. 1928 Dne Berlin Curih Dunaj London Newyork Pariz Praga Trsi 23. _,— 1095.— 799.40 277.37 56.8'i 168.36 299.50 24. 1358.50 1095.— 799.48 277.41 56.80 223.68 168.33 299.25 25. 1358 75 1095.— 799.46 277.4d 56.81 223.68 168.36 299.35 26. 1359.25 1095.— 799.46 277.37 56.81 —.— 168.36 299.125 27. —.— 1095.- 799.45 —.— 56.82 — 168.36 299.25 Ш vas ho) muči ako čutite bolečine, kupite si v lekarni ali v tozadevni trgovini Fellerjev pravi lepo-dišeči „Elsafluld". Olirajte si vsako jutro in večer bolna mesta in iznenadilo in obrado-valo Vas bo. kako brzo in prijetno je Elsa-fluid oblažil Vaše buli. Ako ste zdravi, rabite Elsafluid za Izpiranje grla in umivanje telesa. Bodete Elsaflutdu hvaležni in ostali mu bodete z.vosti! Dnevno negovanje telesa z Elsafluidi m Vas bo nagradilo z bistro glavo, jakimi živci, zdravim spanjem, obvarovalo Vas bo pred nahodom, «ripo in drugimi boleznimi in ustvarjalo Vam tako veselje do življenja. Tudi notranje, par kapljic ua sladkorju ali mleku obvaruje Vas proti neugodnostim, krčem i. t. d. ter ua želodec prijetno deluje. Že naši stariši in dedje so rabili Fellerjev Elsafluid zunanje iu notranje kot zanesljivo domače sredstvo in kozmetikam z.a celo telo. Jačje je in bolje deluje kot Francosko žganje. Zahtevajte v lekarnah uli tozadevnih '.rftovinab tudi v nal man JI h krajih izrecno „Fellerjev" pravi Elsafluid v poizknsnih stekleničkah po Din, v dvojnih po li Din ali v gpeoljalnih po 'J6 Din. Лко ne, potem naročite direktno po pošti, potem imate seveda cenoje <4m več naročite naenkrat, kor z omotom in poitnino vred stane D poitkiisnih ali li dvojnih ali 2 Speeij. stekl, ii-J Din. 27 ., .. IR ., „ 6 „ ., 139 „ 51 .. „ .16 .. ,. 12 .. ., 250 „ k; Naslov označite lasno: I.ekarnarjn EUOCIM V. rCLLER. stublcu Don|a Elsatra 134. J Tmrii a«lo i«j w t У, tonski, I FIAT, 40 HP, 2% tonski, in 1 PRIKLOPNI VOZ, firma Graf & Stift, sc ugodno prod«. — MARIBOR, Jugoslovanski trg Stev. 3. Proda sc dobro ohranjen 4 sedežen FIHT-HUTO 501, z brezhibnim motorjem. VpraSati p" DOLENC-HUDOVERNIK-JAVORNIK, Ljubljana, Beethovnova 6. Prostovoljna zapuščinska dražba se nadaljuje v četrtek dne 3. maja t. I. in naslednje dni. Prodajale se bodo spalnice, jedilnice, razno tapetniško blago, pisarniške oprave itd. — Prodaja se bo vršila na Emonski cesti štev. 8, tovarna DERENDA. Za šmarnično pobožnost v mesecu maj-niku priporoča Jugoslovanska knjigarna sle deče šmarnice: Marija naše življenje. Spisal Filip Terčelj 22 Din (nove). Skrivnost Mariijncga življenja. Spisal dr. Janez Ahčin. 36 Din (novo). Marija in sv. maša. Spisal Valentin Bernik 20 Din. Znamenje na nebu. Spisal dr. Josip Jerše. 30 Din. Lavretansek šmarnicc. Spisal dr. Josip Jerše 30 Din. Šmarnice arskega župnika. Razlaga lavretan- skih litanij. 20 Din. Govori za majnilc in stanovske družbe. Spisal F. S. Finžgar. 20 Din. Marija v predpodobah in podobah. Spisal Jožef Vole. 30 Din. Marija v senci naših dni. Spisal Stanko Stanič. 22 Din. Na sv. Goro. Spisal dr. Miroslav Brumat. 14 Din. Marija vzor krščanskega življenja. Spisal dr. Fr. Kruljc. 22 Din. Evharlstične šmarnicc. Spisal Fr. Barnik. 22 Din. Marija vrinaric« našega srca ali šmarnični mi- sijon. Spisal J. M. Seigerschmid. 25 Din. Šmarnicc naše ljube Gospe presvetega Srca Spisal Janez Volčič. 22 Din. Šmarnice ali romanje v nebeško kraljestvo v Marijinem mesecu. Spisal Ludv. Skufca. 33 Din, zlata obreza 44 Din. Lurška Mati Božja. Šmarnice in molitvenik. Spisal Janez Godec. 33 Din, zl. obr. 44 Din. Kdor si preskrbuje čevlje naj ne pozabi, da boljših in ceneje ne more kupiti, kakor pri tvrdki „Doko" Prešernova ulica 9. dvorišče. / / veia iivimiGip vrveme^s Wraiigla je vabil Carigrad V belgijski prestolnici je 25. aprila t. 1. umrl ruski general Peter W r a n g c 1, ki si l"e prisvajal nalogo, da vrže v Rusiji boljševizem. Morda bi bil tudi uspel ali pa niu vsaj še dolgo kljuboval, da ga ni zvabila varljiva, a sijajna nada v Carigrad. Wrangel ni bil vojak po poklicu, dasi je bil sin stare vojaške družine. Bil je civilen inžener in je ta svoj poklic izvrševal, kadar ga ni klicala vojna obveznost. Vojaško dolžnost je odslužil v gardni konjenici; udeležil se je rusko-japonske vojne kot major. V svetovni vojni je hitro napredoval in je ob prvi revoluciji poveljeval kozaški diviziji. Njegova divizija se je zadnja udala revoluciji, a nekaj starih vojakov mu je ostalo zvestih tudi v nesreči. Wrangel je bil velik in slok ter je v svoji kozaški uniformi vzbujal sredi med drugimi pozornost. Bil je ponosen, zaprt značaj, ki je samega sebe smatral kot po. klicanega za velike reči. Pri tem poštenjak, ki je ljubil ravna pota. Tako je postal orodje mednarodnih političnih spletk, ko je mislil, da vrši veliko poslanstvo. Spoznanje je prišlo prekasno. Veliko je bilo začudenje, ko je Wrangel vsaj navidezno brez vsake sile zapustil svoje nepremagljive postojanke na Krimu in se umaknil s svojimi četami v Carigrad. Vojaški strokovnjaki so zmajevali z glavo in rekli, Odvetnik Munte iz Branschweiga, ki je prevzel Tagovornišlvo v Rusiji zaprtih nemških inženerjev. Proces se bo vršil v Moskvi. da bi bil inogel in moral \Vrangel brezpogojno držati Perekopski polotok. Zakaj tega ni storil? To je bila in je prav za prav še danes uganka, ki se da povoljuo rešiti samo na en način. Rusija naj bi bila s svojo udeležbo v svetovni vojni slednjič uresničila svojih stoletni cilj: Carigrad. \Vrangel je bil zadnji carjev general, ki je ostal zvest zavezniški stvari in služil politiki Anglije in Francije. Ko so mu zavezniki ponudili kot zatočišče Carigrad, ki je bil tedaj kakor zrelo jabolko, ki je imelo pasti nekam v naročje, so ga verjetno obšle velike misli, velike nade... Le to ga je moglo nagniti, da je izpraznil Krim. Nade so ga bridko varale. Anglija se je bodisi skrila za Labour Party, ki se je odločno izrekla proti vsaki udeležbi na kakršnihkoli zasilnih posredovanjih v Rusiji ali pa se ji je proti drugačni volji uklonila; dejslvo je, da sta se tako Anglija kakor Francija odmaknili od Vrangla. Mož je postal čez noč ubog begunec, prevaranec. Ni imel več notranje sile, da bi prešel v življenje navad-dnega grajana in se posvetil inženerstvu. Tako je živel kakor senca in si morda želel samo eno: da bi umrl na ruski zemlji. Tudi ta želja se mu ni izpolnila. bosumnost, včasih celo maščevanje proti članom vaškega sovjeta. Neki kmet je zažgal hišo od jeze, ker v mestu ui dobil vstopnice za neko predstavo. Škaf /.lata na dnu reke Pri Dobbinu v Kaliforniji se je te dni kopalo v reki več dečkov. Pri tem je eden izmed njih zadel na dnu na neki predmet. Poklical je tovariše in skupaj so dvignili — škaf, napolnjen navidezno z ilovico. Ko so ga pa hoteli izprazniti, so našli pod ilovnato plastjo zlat zaklad, sestoječ iz zlatih zrn in zlatega prahu. Na škafu je bilo zapisano nečitljivo ime in letnica 1868. Brez dvoma je zaklad skril na dnu reke kak iskalec zlata. Toda, kaj mu je preprečilo, da zaklada ni dvignil? Brez dvoma — smrt. Kakšna? Ali ga je ubil pohlepen tovariš, ali je tik pred ciljem onemogel? Nešteto človeških tragedij je videla zlata Kalifornija ... Ker se v velemestih seli življenje iz bivših središč, bo berlinski magistrat oživil ta del mesta z mogočno razsvetljavo. - Slika nam kaže umetno razsvetljevanje znanih Brandenburških vrat. Gradič za stare listine Nemška sodišča so razsojala te dni o zelo nenavadnem slučaju. Kot obtoženec je stal pred sodiščem kaznilniški stražinojster Artur Fischer, obtožen tatvine na državni lastnini. S to tatvino je bilo pa tako: Ob času najhujše gospodarske krize leta 192;J. so oblasti skušale dobiti nekaj denarja s prodaio starih aktov. V kaznilnici v Teglu so цгесПИ vnovčevalnico za papir. Sem so vozili stare listine in raznih arhivov, a kaznjenci so papir zbirali in zlagali v kupe. Pri nadzorovanju je pa stražinojster opazil, da se med akti nahajajo tudi kabinetni ukazi Friderika Velikega. Tekel je k svojemu predstojniku in ga opozoril na zgodovinske listine. Toda temu se stvar ni zdela važna in je velel, naj se vse skupaj proda. Sedaj je Fischer na lastno roko zbiral listine, ki so se mu zdele važne, na poseben kup. Ko so papir odpeljali k starinarju, je Fischer takoj hitel k njemu in odkupil od njega 100 kg, med temi seveda tudi sveženj z dragocenimi listinami. Leta 1926. je nato kabinetne ukaze Friderika Velikega ponudil v nakup hohenzollernskeniu hišnemu arhivu. Z izkupičkom si je hotel Fischer, ki je jetičen, kupiti gradič. Toda račune mu je prekrižala oblast, ki je hotela zvedeti od njega, kako je prišel v posest dragocenih listin. Povedal je, kakor smo tu opisali; sodniki so rekli, da je bila to tatvina in so moža obsodili na tri mesece ječe. Vzklicno sodišče je pa Fischerja oprostilo, češ, da je s svojim ravnanjem obvaroval pred uničenjem dragocene državne listine. Toda z gradičem seveda ne bo nič. Po Rusiji gori! V Rusiji se požigalstvo strahovito širi. Lani je bilo po vaseh nad 100.000 požarov, od tega velik del podtaknjen. Vlada je sklicala v Moskvo posebno konferenco, da bi se našla odponioč. Tu se je ugotovilo, da je bilo v Ukrajini nad polovico požarov namenoma povzročenih. Po podatkih vrhovnega sodišča odpade 28 odstotkov požigov na pretepe, 10 odstotkov na izgrede, 11 odstotkov se je zanetilo zato, da bi se zabrisali sledovi umorov, tatvin in drugih zločinov, 6 in pol odstotka zato, da bi zavarovani požigalec dobil' zavarovalnino. Včasih je povod za požig lju- Strahovite posledice potresa v Čirpanu. Liudska banka pred potresom Ista stavba po potresu. »Tončka, v vaši omari sem našla mojo naj* novejšo svileno obleko.« »Kako čuden slučaji Mi smo pa mislili, da jo je kdo ukradel...« I Razstava »Mati in otrok« na Dunaju Na Dunaju se vrši razstava »Mati in otrok«, ki predočuje donialega vse, kar je v zvezi s tem pojmom. Higijenski muzej je razstavil v več dvoranah slike in predmete o negi dojenčka; poseben oddelek je posvečen materinstvu pod indijskim deslom: Deset branianov prekaša na častitljivosti enega učitelja; deset učiteljev prekaša na častitljivosti enega očeta; deset očetov — ne, nič na svetu ne prekaša častitljivosti ene same matere 1 — Nadaljnji oddelki obsegajo moderne pripomočke v gospodinjstvu, posebno elektriko in plin; razna socialna in gospodarska društva, bolnice in klinike so razstavila obširen material, ki vzpodbuja k skrbi za zdravje otrok itd. S to razstavo je v zvezi tudi umetnostna razstava, ki kaže mater in otroka upodobljena v sliki in kipu. Francozi pozabljajo Napoleona Francoski listi poročajo, da je vila v Por-to Ferrajo na Elbi, kjer je prebil Napoleon 1. čas od svojega prvega pregnanstva od 4. maja 1814 do februarja 1815, v nevarnosti, da razpade, ker se nihče ne briga zanjo. To je tembolj čudno, ker je v vili nameščen tudi znameniti »Napoleonov muzej«, ki zavzema tri velike dvorane in obsega nešteto dragocenih spominskih predmetov. — Že 1. 1912. se je javnost pečala s to vilo na Elbi. Tedaj je imela biti vila prodana na javni dražbi. Cena za vilo z muzejem in obširnim zemljiščem sc je cenila na 150.000 lir. Tudi Japonci tekmujejo v zračnih višinah Japonski dnevnik »Džidži« jc priredil zračno tekmo za najhitrejši polet okolu sveta. Izbrali so izmed 400 kandidatov dva letalca, ki sta odletela okolu sveta v nasprotni smeri: Matsui v vzhodno-zapadni, Araki pa v zapadno-vzhodni smeri. Dognati hočejo, v katerem najkrajšem času in s kolikimi najmanjšimi stroški je mogoče poleteti okolu sveta. Zmagovalec dobi — poleg izdatkov — 12.000 jenov nagrade. Matsui je 25. t. m. preko Varšave dospel v Berlin in naslednji dan odletel dalje proti Londonu. Varen skok iz višine 300 metrov Na praškem vojaškem letališču so te dni preizkusili novo padalo, ki sta ga iznašla letalska častnika Fiala in Popelak ter inžener Svoboda. Letalo se ne odpre avtomatično, marveč s sodelovanjem letalca. Štabni mojster Vrcccl je skočil v višini 300 m z letala; padalo sc jc takoj odprlo in Vrecel jc v rahlem padu dospel na tla. Poizkuse bodo nadaljevali. Pasji strah V okolici Deutschkreuza v Burgcnlandu sc klati neznana zver, ki je doslej raztrgala nad dvajset psov. Pasja trupla so popolnoma razmesarjena, iz česar sklepajo, da mora zver biti volk ali pa kak velik pes, ki jc podivjal ali stekel. Lovci iztikajo za neznano zverjo, a je doslej šc niso izsledili. Šola mora vse dati Včasih so bili ljudje zadovoljni, ako so se otroci v šoli naučili brati in pisati. Danes je pa to skoroda že postranska stvar. Telovadba je glavno, kakor jc bila že v grških šolah, ki niso bile slabe. V avstrijskih glavnih šolah so pravkar uvedli tudi pouk v plavanju, skakanju v vodo in potapljanju. Vse v pokritih plaval-nicah. Starši so te novosti tako veseli, da zahtevajo plavalni pouk za vse šolske otroke. Smrt v žimi Na Dunaju je umrl za vraničnim prisadom 69 letni delavec Geza Toniassi. Pre-iskava je dognala, da se je okužil z žimo, ki jo je pred kratkim dobil njegov gospodar \Vallner, trgovec z žimo. Zime niso razkužili, kakor predpisuje zdravstvena oblast. Proti \Vallnerju so uvedli kazensko postopanje. Roparji oplenili celo mesto Iz Hankava poročajo, da je močna roparska četa napadla mesto Kiugmun, pobila več tisoč prebivalcev in mesto oplenila. Zdravstvo Dr. Jože Jakša, specijalist za kožne in spolne bolezni. Jetika kože (Lupus vulgaris.) Jetiko povzročuje malo živo bitje, bacil j» tike, ki ca je spoznal bakleriolog Robert Koch. Ta bacil ne uničuje samo pljuč in drugih notranjih organov našega telesa, temveč se naseli tudi v koži, katera vsled tega oboli na tej opasni bolezni. Skozi zdravo kožo ne prodro škodljive snovi, ne klice raznih bolezni. Za okužitev pa zadostuj« že najmanjša, prostim očem nevidna odrgnina. Predvsem so v nevarnosti nepokriti deli našega telesa n. pr. roke, obraz. Povod infekcije je lahko navaden nahod, pri katerem je nosna sluznica zrahljana; koža je v okolici vsled mokrote odprta, ekcematozna in na tako mesto se zanese z umazanimi rokami ali predmeti barile jetikc. Ako so na ta način okuži koža popolnoma zdravega človeka, imenujemo to obolenje prvotno (primarno), pri čemer lahko opažamo posamezna ognjišča kožne jelike. To se ponavlja v začetku samo na naši površini, lahko pa sčasoma polom krvnih in mezgov-liili žilic oboli ves organizem. Okužimo se lahko še na drug način. Ce boleha kdo na jetiki pljuč, mezgovnie (skrofulozac), kosti itd., tedaj preidejo pogosto bacili v mezgov.-ne žilice, ali v kri in šele potoni nje na površje. Pa tudi pri nekaterih nalezljivih otročjih boleznih n. pr. pri ošpicah, škrlatici, obole laiiko otroci za kožno jetiko. Njihov organizem jo takrat manj odporen in bolj sprejemljiv za bacile. Pri taki okužitvi opazimo na koži več raztresenih ognjišč, ki se pojavijo naenkrat ali pa v malih presledkih. Kožna jetika povzroča različne spremembe na naši zunanjosti. V začetku opazimo mala, mehka zrnca, rumenkasto-rujavo barve, ki na pritisk ne izginejo. Ostanejo mnogokrat dalj časa neizpremenjena, ali pa polagoma naraščajo. Nova zrncu. ki se v okolici pojavijo, tvorijo cela ognjišča bolne kože, ki se na površini lušči. Obolenje se širi na robu vedno dalje v precejšnjo ploskev, v kateri so nasuta v gotovih vrstah zrnca jelike. To se v sredini ognjišča polagoma spreminjajo in naposled zginejo. V koži se napravi svctlo-beia, nežna brazgotina, v koji se tvorijo navadno zopet nova zrnca. Večja so včasih gosto posejana in povzročajo ode-belenje, ki se vzdiguje nad površino kože. To v sredini kmalu razpade, kar povzroča gnojenje. Čez celo ognjišče obolelega mesta se razprostira umazana hrasla, pod katero je gnojen čir. Ta rana ne boli, hitro krvavi, njen rob je razjeden. Zdravi se zelo nerada, ne širi se samo na površini, ampak razjeda tudi v globino. Ne prizanese ne mišičevju, ne hrustancu, ne kostem ; s tem polagoma pokvečl, ali celo uniči napaden organ. Ta potek bolezni opažamo posebno na rokah in nogah, kjer odpadejo celi prsti. Omenjena bolezen se pogostema loti ludi obraza. V sredini lica, še večkrat pa na koncu nosu se pojavijo prvi znaki, od tam se širi obolenje polagoma dalje v tej ali oni opisani obliki. Okužitev se razširja pogosto v podobi metulja čez cel obraz. Nos odebeli, posut jc z zrnci in je poln hrast. Sluznica oteče, pojavi se razjeda, ki ga uniči do kostne opore. Sčasomn uničuje oči, ušesa, ustnice, kjer preide po sluznici v usta. Obraz je vsled tega popačen, na njem zapusti kožna jetika ogabno spremembe. Takega bolnika, velikega reveža, se vsakdo ogiblje. Umestno bi bilo, da bi nesrečneži živeli stnlno v zavodih, kjer bi se zdravili in po možnosti zaposlili. Jetika kože je težka bolezen, ne Ic radi njene dolgotrajnosti, ampak tudi radi raznih komplikacij, katere se ji pridružijo. Poleg kože nnpade mnogokrat popolnoma zdrav organ n. pr pljuča. Tudi najbližje mezgoviuce bolnega mesta otečejo in se сдпоје. Na starih brazgotinah in ranah se pojavlja večkrat ušen ali celo kožni rak. ki uniči polagoma šo listo, čemur je prizanesla jetika. Bolezen ne izbira; napada moške in ženske, slednje celo v večjem številu. Največkrat obole v mladosti, ko je otročji organizem že itak oslabljen od raznih nalezljivih bolezni. Zdravljenje te kožne bolezui je težavno in dolgotrajno. Uspešno je lo tedaj,- če bolnik takoi v početku išče zdravniške pomoči. Ljubljani naznanja, da se je iz dosedanjih poslovnih prostorov v Prešernovi ulici 4 prese v lastno hišo, e 2 (vogal Pred škofijo 1, nasproti magistrata), kjer prične dne 30. aprila 1928 s poslovanjem, na kar se cenj. občinstvo vljudno opozarja. Nakup in prodaja valut in deviz - borzna naročila -akreditivi - obrestovanje vlog na tekočih računih in hranilnih knjižicah - trgovski krediti i. t. d. Rulantnele. Osrednja čipkarska zadruga r. z. z o. z. Ljubljana, Kongresni trg št. 2 priporoča cenj. občinstvu svojo veliko zalogo klekianih čipk, pristno ročno delo iz Ia češkega lanenega sukanca. — Velika zaloga vseh vrst cerkvenih čipk. — Pri njej dobite tudi vse kleklarske potrebščine, — Vse po najnižjih cenah! Jugoslovanska knjigama v l|tih?lam priporoča: Bentelc Л., Von Oslern bis Pfingsten. Predigten und Homilien. 171 str., nevez. 45 Din. Веусг G., S. J., Maria, Trosterin der Beliiibten. Zvvolf Muttcr-gottesprcdigten. 86 str., vez. 32 Din. Donders Dr. A., Meistcr der Predigt aus dem 19. u 20. Jahr-hundert. Ein homiletisehes Lcsebuch. 495 str., vez. 105 Din. Fcderer H., Und bat cin Bliimlein bracht. Bildcr und Geschicht-lein. Gezcichnct v. Angelicus M, Bcckcrt, Prcdigerordens. Vez. 90 Din. Hattenschvviller J. S. J., Die Unbeileckte Eir.plangnis. 32 Lc-sungen fiir den Maimonat. 406 str., vez. 70 Din. Kcpplcr P. \V., Wasscr aus dem Felscn. Neuc Folge der Homilien und Predigten, zvezek I., 379 str., vez. 40 Din. Loos A., Dic lobvvurdige Jungfrau. Dreir.sig Mnrienprcdigien. 214 str,, vez 41 Din. Lucas J., An der Mutter Hand. Gedanken und Anrcgungen /ur Marienverehrung. 335 str., vez. 74 Din. Morzinger J., Das Blumenreich im Dicnstc der Got'esinutter. 32 Mai-Vortrago. 202 str., nevez. 29 Din. Nevvmann, Der Maimonat. Gebctc u. Bctrachlungcn. 80 str., vez. 16.50 Din M. Pfaff P., Das Marianischc Oiiizium crklart v, Msgr. Paul Pfatf, 407 str., vez. 120 Din. Riedcr Dr. K., Des Herren Wort! Das Kirchenjahr in kate-chctisch-liturgischcn Homilien. 292 str., nevez. tO Din, Scharsch P. S.. Cotteswege in der Scele. Mahnvvortc zum Lcbcn in Golt. 189 str., vez. 34 Din. Schropp B. P., Quis ut Deus? (Wcr ist wie Golt?) Rcligios-kirchliche Voririigc fiir Jiinglingc. 110 str., vez. 47 Din. Schiitz J. H., Summa Marinna. Zvezek V. Kurzc, zcitgemfif'e Maricnpredigten. 848 str., vez. 170 Din. Thiirlimann V. S. .!., Maria als Vorbild des christlichen Lebcns. Zvveiunddreissig Predigten und Vortragc tur den Maimonat und alte Marienfeste. 166 str., nevez 55 Din. Wcbcr A. P., Dein Meisterstiick. Ein Biiclihin iiber Charaktcr-bildung tiir junge Letite. 222 r.tr., vez 53 Din. Wclscr B„ Veni creaior Spiritus! Predigthandbiiclilein fiir den Pfingitfcstkrels. 194 str., novez. 36 Din. Wickl R. S. J., Moricnhcrilichkciten. Mnrienpredigtcn oder marianischc Lcsungcn. 342 str . vez. 63 Din. Zicrlcr B. P. P., Der entflischc CtruB. 31 Predigten tiir den Monat Mai und zugleich fiir dic vorziiglichen Marienfestc. 278 str., nevez.. 48 Din. SE,«'! ZAHVALA Ob prebridki izgubi naše ljubljene, dobre mamice, gospe FRANČIŠKE GORUP za izraženo nam sožalje, kakor tudi za številne tolažilnc obiske pokojnice med boleznijo, se vscin prav prisrčno zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo vsem darovalcem krasnega cvetja, kakor tudi vsem onim, ki so našo blago pokojnico v tako častnem številu spremili na njeni zadnji poti. V L j u b I ra n i, dne 28. aprila 1928, Žalujoči ostali. stalno vsako množino kostanjevega ftančnskega Sesa, smrekove skorje, cele in zdrobljene, smrekove hmeiove droge, rabljene sode od strojnega in jedilnega olja, v dobrem stanju, po najvišjih cenah. Akreditivno plačilo. Г, Sv. PcScr v Sovlnfshi dol. \ modni salom AnggeBa PekoSJ Ljubljana, Sv. Petra cesta 24, pritlitje se priporoča cenj. damam za obilen obisk. Delo po najnovejših dunajskih motelih. ZAHVALA Iskrena, topla hvala Vam vsem, ki ste v preteklih dneh prišli k Marini postelji po slovo, prinesli moji zlati mamici rdečih rož in |0 zagrnili s pomladnim cvetjem Bodite zahvaljeni za toplo sočustvovanje in za Vaše številno spremsivo, ko se je s cvetjem ovenčana vračala planinam nasproti, ven na polje med cvetje in zelenje v pomladni objem narave. Majdka Lemež Dr, Milan Lemež V globoki žalosti naznanjamo, da je naš srčnoljubljeni soprog, oče, brat, svak in stric, gospod Martin Gorše fin. podpregl. v p. danes 27. f. m. ob 8 zvečer po daljšem trpljenju, previden s tolažili sv. vere, v 58. letu starosti, boguvdano preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika sc vrši v nedeljo 29. t. ob 4 popoldne od doma žalosti nn tukajšnje pokopališče. Dravograd, 27. aprila 1928. Pranja Gorše, soproga. Ljudmila, hči in ostali sordoniki. I0t«rr.tši0 sSnfasMCc za celo kraljev. SHS 7.pumIJevlut I podplati iz sloviti" svetovno tovorne »Hiitililnscir« znamko »ОКЛО«, ki i' i>o kakovosti nn.i-li"l.iSa in nnjl riiei-nojšn, ee natinja pri «QSi! №HOliĆU 1 drug Beograd Knez Mtiia.ltnv.'i 13. T'foil.i ?a so s,"1 n o ti'irovcpni n h debelo po zetu ugodnih cpmiti ишшшшшшшш J rit t rešeni no bruluro uspešnem zdravljenja zolčnih kamnov Vam pošlje brezplačno | ! Murna pri Odi-eseniku p \PMg.i)l f>uSehrsdskii M jj ^лтгп a'rrmvt гп^тт т'т'/| п п ii 111111 Za izraze iskrenega sočutja, za obilno naklonjene vence In cvetje ter za mnogobrojno nadvse častno spremstvo na zadnji poti naše nepozabne drage mamice, gospe Intonlje Bircila izrekamo vsem svojo globoko in čustveno zahvalo. Posebno se zahvaljujemo čč. duhovščini, g. dr. med. Zar-niku, častiti bolniški sestri Suzani za njeno nadvse požrtvovalno skrb, kakor tudi vsem številnim prijateljem, prijateljicam in znancem, ki so našo nepozabno, blago pokojnico spremili na polu k večnemu počitku. Zagorje ob Savi, dne 28. aprila 1928. Žalujoči ostali. MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica 150 Din ali vsaka besedo SO par. Najmanjši oglat 3 ali A Din. Oglasi nad devet mtic ee računajo više. Za odgovor znamko I — Na vprašanja brez znamk« ne odgovarjamo. Hlapec vajen konj in drugih del -išče službo. Naslov pove uprava lista pod St 3757. Ljubljana Preiernova ul. 1. S/užbeJšče/o Izučen mlekar in sirar iz škofjeloške mlekarske šole, išče nameščenja pri kakšni dobro upeljani mlekarni. - Več se izve v upravi »Slovenca« pod: »Izučen mlekar št. 3568«. Sprejme se dober TA-PETNTK. »Tribuna«, Ljubljana, KarlovSka cesta 4. PRODAJALKA mešane stroke, dobra moč, s trgovsko šolo, želi preme-niti sedanje mesto. Gre tudi v kako drugo primerno službo. Nastop takoj ali pozneje. Cenj. ponudbe na upravo lista pod »Delam vse« 3727. SLUŽBO OSKRBNIKA ali temu primerno želi dobiti v kmetijstvu, živinoreji. vrtnarstvu, živino-Zdravništvu, lesni trgovini, knjigovodstvu i. t. d. verziran kmetijski ve-ščak z večletno prakso. Ponudbe na upravo Slovenca pod »Zanesljiv«. PODKOVSKI KOVAČ Priden, pošten, trezen, s šestmesečn. tečajem, posebno dobro izurjen v podkovanju konj, išče mesto pomočnika, eventualno vzame kovačnico tudi v najem. Cenj. ponudbe je poslati na podružnico »Slovenca« v Celju pod »Trezen 24«. Prodajalka mešane stroke, iz boliše hiše. s trgov, šolo, vešča nemščine in slovenščine, želi službo za takoj. — Cenj. ponudbe na upravo »Slovenca« pod: »Pridna in zanesljiva moč 3658«. Vrtnarskega pomočnika (ali delavca), samostojnega, oženjenega, brez otrok, iščem za stalno nameščenje. Žena bi opravljala hišna dela. Dobiva stanovanje, oskrbo in plačo. Sprejmem saino marljive in zanesljive ljudi z večletnimi spričevali. Predstaviti se je treba ali pismeno ponuditi na Dr. Bosek, Zagreb, Jurjevska ul. 63 a. Zastopnike za prodajo drž. srečk na obroke, iščemo. Sijajni, brezkonkurenčni zaslužek Razen izdatne provizije še »posebno fiksno nagrado« na gotovo količino srečk. — Bančna poslovalnica Bezjak, Maribor, Gosposka ulica 25. Samost., trezne in zaneslj. stavbne polirje za takojšnji nastop, s e išče. - Ponudbe i navedbo dosedanjega službovanja in z dobrimi spričevali je poslati z označbo »Samostojen« upravi »Slovenca« v Mariboru. Služkinja čedna, pridna in poštena, katera je vajena in ima veselje do vrta in kuhe, sc sprejme v stalno službo v neposredni bližini Ljubljane v trgov, hišo. Naslov v upravi št. 3700. Absolventa srednje tehnike, ki se razume na radio, sprejme v stalno službo radio-trgovina. - Ponudbe pod »Tehnika« na upravo. Klepar, in krov-ski vajenci se sprejmejo. V poštev pridejo pošt. in pridni. T. Korn, Poljanska 8. Služkinja pridna in poštena, ki zna opravljati vsa hišna dela in tudi nekaj kuhati, sc sprejme k manjši družini v Ljubljani. - Naslov v upravi lista pod št. 3783. S/a no i/a/7/a Na stanovanje se sprejme sostanovalec. Izve se pri upravi Slovenca 3667. Na hrano in stanovanje se sprejme gospodična. Naslov v upravi št. 3750. Stanovanje išče: 2 sobi in kuhinjo, zakonski par brez otrok, - za takoj ali pozneje. Ponudbe na upravo Slovenca pod M. G. OPREMLJENO SOBO zračno, v sredini mesta takoj oddam. Naslov v upravi pod lista št. 3748. Stanovanje z 2 ali 3 sobami ter pri-tiklinami takoj odda Martin Nedog, Sp. Šiška, kolonija »Bajtar«, Proda se travnik 4 orale in velika lupa. Poizve se Pol|anska cesta 55 ali Rožna dolina, pri Pristavu. Najugodnejša prilika za posredovanje posestev, gostiln, trgovin, novogradnje itd. v Sloveniji in Hrvatski. Prijave ponudnikov sprejema brezplačno posredovalnica: Marstan«, Maribor, Koroška cesta St. 10. Posestvo ob juž. žel, 20 oralov, gozd, vinograd itd., hiša, hlev, mlin, Din 60.000. Naslov pri »Marstan«, Maribor, Koroška cesta 10. Stanovanj, hiša trgovski lokal, lep vrt, stanovanje na razpolago, se proda zaradi selitve. - Maribor - Pobreije, Cesta na Brezje štev. 8. Stavba dvodruž, hiše na severni strani Ljubljane, išče sodruiabnika. Naslov so izve v upravi »Slovenca« pod št. 3768. Prodam Prostovoljna javna dražba raznih hišnih predmetov se vrši dne 3. maja ob 9 dopoldne. Bleiwelsova cesta tt. t/III. Švicarske ure verižice, obeske za birmo nudi po nizkih cenah: A. Fuchs, zlatar, Selenburgova ul. 6, Ljubljana. šivalni stroj prodam, kupim staro hišo, prevzamem malo, nc drago trgovino. Naslov v upravi pod štev. 3754. 2TeruY6e Gospodična z boljšim posestvom in trgovino, se želi poročiti s trgovcem ali obrtnikom. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3765. Koncert-piano Lauberger & Gloss. Verdi, naprodaj. Poizve se v trgovini V E H O V E C , Sv. Florijana ulica št. 5. Danes v gostilni »»Amerika« na Glincab velik KONCERT Igra godbeno društvo »Gradašca«. Krompirja zdravega, lepega in belega, prodam ca. 600 kg. Naslov v upravi št. 3666. 5 bukovih čokov za mesarje, naprodaj. -Graščina BOKALCE pri Ljubljani. Kamnite žlebove posestvo, vilo, stružnico, , .. , ... dinamo, motor 6 HP, tc- Ј™1°јЈ.2„® leione, sode in kočijo. - Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 3769 na 5 tečajev, na sami močni vodi, v dobrem stanju, hiša in vrt, v bližini mesta, naprodaj. - Naslov pove uprava lista pod št 3701. Leseni paviljon kot prodajalna, ob Dunajski cesti, se da takoj v najem ali proda. Naslov v upt lista pod št 3781. Mlin Trgovino na deželi, v kakem prometnem kraju, vzamem v najem. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod št. 3691. Kovačnico na promet, kraju vzamem - , v najem. - Naslov pove dobro ohranienc se po u a lista d št 3622. ugodni ceni prodalo. —; Franc Iskra, Vič št. 16. Hrastovo spalnico prodam za 3500 Din. — Naslov v upravi št. 3770. Lepo sobo -. vso preskrbo, oddam star. gospodu do smrti. -Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 3688. Organist Ceciljanec, išče službe najraje na Dolenjskem ali zmožnega za vsa mesar Sp. Štajerskem. Nastopi j ?«» dela. sprejmem ta Mesarskega pomočnika koj. Plača po dogovoru. Zglasiti se je osebno. • Jos. Musar, mesar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 61 — Šolski drevored. Žagarja lahko takoi ali pozneje. Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 3603. Prodajalka mešane stroke, išče primerne službe. pridna, poštena in varčna. Opra- I sprejmem k stalni vodi, vljala bi tudi kaka druga najraje samca. — Josip hišna dela. Nastop takoj, j Pur.cer, Laško. Naslov v upravi lisla pod i —"—" ~ " »Poštena št 3590 |г№1|деП№Ш na deželi se nudi možnost dobiti radio-aparat z malim trudom zastonj. Interesenti naj dajo naslov pod »Radioamateur« na upravo. Elektrotehnik ž ročno in pisarn, prakso, želi mesto v kaki elektrarni ali v tehn. pisarni pod šilro »Zmožen it. 3561« upravi »Slov.« Prodajalka zmožna slovenskega in nemškega jezika, s triletno prakso, želi primerne službe za takoj ali pozneje. Dopise na upravo »Slovenca« pod 3589. Boljša deklica v 15 letu, z dobrimi spričevali, želi iti v trgovino kot učenka. Naslov pod »Poštena in značajna« v upravi Slovenca št. 3671. £l*f(}|< z izpitom in ko-OUICI vač, želi mesta k osebnemu ali tovornemu avtomobilu, zmožen T»eh popravil. V prostem Času bi event. opravljal 'druga dela. Nastop takoj »H pozneje. - Naslov v upravi Slovenca 5t. 3624. Mlad trgovski pomočnik ttvežban v vseh trgovcih strokah, vešč slo-vensKega in nemškega jezika, želi spremeniti službo. Najraje bi bil v Celju aH bližini Celja. Ponudbe pod »Vesten« na podružnico »Slovenca« v Celju, Cankarjeva c. 4. Prodajalka Izučena trgovine z meš. blagom, želi mesta na deželi ali v mestu. Va- pošten, vesten, vojaščine jena je kuhinje, šivanja , prost, in v tej stroki do-in vsakega gospodinjske-1 bro izvežban, dobi takoj Ла dela. - Gre tudi kot ; službo. Hrana in stano-jharicu k mali družini. | vanje v lastni oskrbi. - Natakarico iščem, ki ima osebno pravico ali isto dobi in ima nekaj tisoč Din gotovine. Nadaljnje informacije pismeno ali osebno. Prednost poštena dekleta. Cenj. ponudbe na upravo »Slovenca« pod: »»Skrb za bodočnost«. Generalni zastopnik za zalogo blaga, za celo Kranjsko, se išče. Mesečni zaslužek 5—10.000 Din. Cenj. ponudbe na I. Roy, Maribor, Glavni trg. Majhna vilica z vrtom, v Rožni dolini št. 7, IX cesta, priprav, za kakega upokojenca, sc takoj poceni proda. MALINOVEC in 12 vrst najfinejših sokov nudi »Brezalkohol. produkcija«, Ljublj., Poljanski n. 10 a. KLAVIR, črn, dobro o-hranjen, ceno naprodaj. -Naslov v upravi št 3747. Dobro idoča stara gostilna v Zagrebu Vlaška 62, sc radi bolezni in samote za 50.000 Din proda. 4 gostilniški prostori 90 m', 2 sobi za stanovanje za lastnika, 1 soba za služinčad. Najemnina 3500 Din. Bodat inventar. Sodi za 100 hI vina. Gostilniški vrl. Mesečni obrat za pijačo 40 do 60.000 Din. V soboto in nedeljo glasba in močan obrat. Letno sc iztoči okoli 200 hI vina in 200 hI piva. Pogodba še za 28 mesecev, potem sc lahko podaljša - Samo Za bolne na sladkorni bolezni priporoča vedno svežo GRAHAM-MOKO tvrdka A. Volk v Ljubljani, Resljcva cesta 24. »Sprehod po Ljubljani« kažipot našim šolarjem izletnikom - Pri uprirvi »Vrtca« v Ljubljani in po knjigarnah posamezni izvodi po 3 Din Proda se dobro ohranjen tovorni avto AUSTRO FIAT, nosilnost 3000 kg, 40 PS. Uporaben tudi kot oseb. omni- bus za 16 oseb. - Naslov v upravi pod štev 3615. Pohištvo Zaradi selitve prodam poceni komplet spalnico kupci zK"močnTm kapita" i lom in hitro odločitvijo " -----naj se javijo. Na pisma se ne odgovarja. Harmonij dobro ohranjen, 5 oktav, poceni prodam. - Križev-niška ulica št. 3, pritlič. Nova klubska garnitura usnjena, in nova pred-sobna omara je naprodaj pri špediterju Ranzinger-ja v Ljubljani. Rabljene avtomobile osebne, medtem tudi malo vožene, 2, 4 in 6 sedežne tovorne ter motocikle solo in s prikolico znanih znamk Vam nudi v največji izbiri O. Žužek, Ljubljana, Tavčarjeva 11. Prevzamem v komisijsko prodajo rabljene avtomobile in motocikle. Јб/oprođtt? Vsakovrstno ZlatO kupuje po najvišjih cenah. ČERNE, iuvelir, Ljubljana, Wolfova ulica št. 3. Klavirji! 1'ovarua iu zaloga klavirjev, prvovrstnih instrumentov različnih tvrdk — kakor tudi lastnih izdelkov. Poseben oddelek zu POPRAVILA. UkIb-Sevanje ш popravila za Glasbeno Matico, Konservatorij in drugo institute se ugotavljajo od mojo tvrdke. 'ločna postrežba, zmerno cene; tudi nn obroke. Izdelovalec klavirjev K WARB1NEK, Ljubljana • Gregorčiče a uUca 9, 1. nadstropje. Budilke poceni! LVilhar urar Ljubljana Sv.Pitra c. 36 Cenj. občinstvu se vljudno priporoča na novo otvorjena kroj. delavnica Davorin Krajnc, Ljubljana, Gosposka uiica št. 4. Izdeluje vsakovrstne obleke, plašče, po zelo konkurenčnih cenah. Ugodna prilika! Lisice žive, stare in mlade, kupi IVAN MEGUSAR, Vrhnika. Več spalnic elegantnih, iz trdega In vezanega lesa. ugod. naprodaj. - Andlovic, Domobranska cesta 23. Gasilski voz za 16 oseb, na oljnate osi, lahek, se po ugodni ceni proda. Franc Iskra, sedlar, Vič 16. • • V V isce je naprodaj v izmeri 700 m*, v lepi legi v Rožni dolini, cesta V št. 20. Deklico zdravo, pošteno, pridno in čedne zunanjosti, staro 15—16 let, ljubiteljica otrok, sprejmem takoj samo čez dan. - Naslov v upr lista št. 3764. Učenec močan, priden, se sprejme za ključavničar, obrt. Maribor, Tatenbachova 4. Mizar, vajenec sc sprejme pri Ant. Požene), mizar, Dol. Logatec. Ključav. pomočnik Hiša v sredini malega mesta na Štajerskem, v dobrem stanju, za vsako obrt pripravna, posebno za krojaštvo z dvoriščem, gospodar, poslopjem in lepim vrtom, sc takoj proda. - Naslov v upr. lista pod št. 3719. Prodam parcele v sredini mesta, suha lega. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3695. Trgovska hiša z velikimi skladišči in trgov, lokalom, se proda ▼ Kranju št. 109, na Glavnem trgu, nasproti župne cerkve. Ponudbe na naslov: Kati Vajt, Kranj. LEPO STAVBNO PARCELO (2000 m5) na ljubljanskem polju, ležečo ob Dunajski cesti nasproti hiš Pokojninskega zavoda, takoj proda Ivan D o b n i k a r , Jezica pri Ljnbljani. Ponudbe upravi »Slov.a pod: »Poštena in mar-Itfva tt. 3633«. Ponudbe - pismene ali osebne - na naslov: K. Albrecht, Kamnik. □V Dobroidoča trgovina špccerlje in galanterije, na najpromet. ulici na periferiji Maribora - se proti prevzemu zaloge in odkupu inventarja takoj proda. Zaradi prevzema l|e z nočnimi omaricami, veliko preprogo, otroško železno zložljivo posteljo in drugo pohištvo. - Naslov pri upravi št. 3693. Pisalni stroj stiskalnica in mlin za sadje, rabljeno, a v dobrem stanju, prodam — Naslov v upravi št. 3699. Sijajna eksistenca! Dobro idočo branjarijo v sredi Maribora s stano vaniem radi bolezni u-godno prodam. - Pavel Ergšen, Maribor, I. poštno ležeče. Birmanska darila najlepša in najcenejša kupite pri zlatarju A. Fuchs, Ljubljana, Selenburgova ulica it. 6. Pisalne stroje Remington, prodaja na obroke Gustinčič, Maribor, Tattenbachova 14. Zahtevajte ponudbe! Blagajna II. železna, se ugodno proda. Informacije v upravi lista v Mariboru. Seno in otava v košnji se odda poleg Ljubljane. Naslov v upravi pod št. 3698. Kupim stiskalnico in mlin za sadje. Motorno kolo prodam, v dobrem stanju, 5 HP, 3 prestave, prosti tek, nova Michelin-pnev-matika. prevozi z lahkoto največje strmine z 2 drugega posla ponudbe osebama, z neznatno po-samo do 15. ma|a pod: rabo bencina. Cena niz-»Prevzem takoi it. 3618« i kal Janko Erjavec, (oto-upravi »Slov,«, Ljubljana. I graf, Viinja gora. Specialni les (cipresa, lipa, javor) za strugarje itd., naprodaj. -Graščina BOKALCE pri Ljubljani. Motorno kolo B S A 750 cm3, 2 cilindra električna razsvetljava z velikim priklopnim vozom, temeljito popravljeno, z novo pnevmatiko naprodaj. Vpraša in o-gleda se pri L. M. Ecker Sinova, Ljubljana, Slomškova 4. »La Pavoin« Stroj za kuhanje kave - ekspres Popolnoma nov, zelo pripraven za kavarne, gostilne, okrepčevalnice na železniških postajah, delikatesne trgovine itd. Po zmerni ceni naprodaj. - Povprašati v siaščičarni I. ERŽEN - LJUBLJANA, Kongresni trg 19. Opeko kupim zidno, 20.000 kom., 3—4 vagone, franko oddajna postaja. Ponudbe s ceno na: Janko Erjavec, fotograf, Viinja gora. Ovčjo volno kupim. - Ponudbe na Fr. Tomšič, upravi št. 3762. Ženska kolesa vzamem v račun ali dobro plačam. • Dopisnica zadostuje, da pridem na dom. - Ernest Podgorsky, Vič > Glince, Ljubljana. Л'asa obrt Dobri prodajalci po sejmih dobe dober predmet. - Ponudbe na upravo pod »Sejmi«. Na domačo hrano sprejmem gospode in gospodične. - Naslov pove uprava lista pod št. 3789, MR.BAHOVK ш „Planinka" zdravilni Ca) prenavlja, Meti in osvežuje kri, izboljša slabo prebavo, slabotno delo vanje čreves, napihovanje. obolenja mokračne kislino. Jeter, žolča iu žolčni kamen. Vzpodbuja apetit in izborno učin kule pri arteriosklerozi »Planinka« čaj le pristen v plombiranih paketih po Din .'O'- 7, nnpisom proizvajalca: Lekarna Bahovee Ljubljana. Kongresni tre (Dobi se v vseh lekarnah) ZDRAVILIŠČE Dobrna pri Celju Izredni popusti od 15. aprila do 14. jun. Dvajsetdnevno zdravljenje (dovoz, stanovanje, hrana, kopeli, zdravnik, odvoz) za drž. in oblastne uslužbence ter člane vseh boln. blagajn 1140 Din, za vse druge 1320 Din. — Prospekti pri upravi zdravilišča in Touriet oiiice, Ljubljana. Proti potresu se ne moremo braniti. Zato se vsak previden gospodar ZAVARUJE pri edini zavarovalnici, ki sprejema ta rizik ROYAL EXCHANGE ASSURAN-CE Angleški zavarovalni družbi, Ljubljana, Dalmatinova ulica 3. Sprejmejo se agilni zastopniki za vse kraje Slovenije. — Reprezent.: Aleks. Knez. MOTORNO KOLO angleške znamke, 3'/i HP s prestavami in prostim tekom, novo pnevmatiko, zaradi bolezni naprodaj. Naslov pove Posredovalec dela, Maribor. OPEKO vseh vrst: strešno, zidno, stekleno in druge, od Združenih opekarn d. d, J*- prodaja "•C I. KNEZ Ljubljana, Gosposvetska 3. Vrvarske izdelke najboljše kvalitete kupite najceneje v največji vr-varni Jugoslavije: Mehanična vrvarna Šinkovec, Grosuplje. Komisijska zaloga Palme, Celje, Cankarjeva 7, Maribor, Koroška 8. 1503 flvtopodietnihiule-pozor! Slike za legitimacije izvršuje najhitreje fotograf HUGON HIBŠER, Ljubljana, Val-vazorjev trg. 2583 Nageljne za okna in vrt razpošilja pr 10 komad. 20 Din. - IVAN JEMEC, vrtnarstvo v Mariboru. Prodam sedem- event. osemsedežni luksuzni avto (avtobus) Isotta Fraschlnl z zaprto karoserijo, ki se lahko spremeni v odprto, z naj- . ,, boljšim motorjem, nova Modroce, divane Bosckova električna raz- in ostale tapetniške pred- svetljava, usnjata tapcce- mete izvršujem in poprav- rija, po ugodni ceni. — ljam po naročilu. Cene Ponudbe upravi »Slov.. nizke. - Franc Iskra, ta- pod .25.000« štev. 3665. petnik, Vič pri Liubli- 16, Na obroke) Na obroke I Pohištvo raznovrst. moder, po nizkih cenah, tudi na obroke, nudim in vabim na ogled. Matija Andlovic strojno mizarstvo - /aloga pohištva — LJUBLJANA, Vidovdanska cesta št. 2. čč. duhovščini se priporoča za izdelo. vanje talarjev in drugih oblek JOSIP TOMA2IČ, Celje, Na okopih iUr. 5. Modni salon damskih klobukov Tončha Nosan - Hafner se nahaja sedaj v Dalmatinovi ul. 4 V MARIBORU je najugodnejši nakuj galanterije - drobnarije . parhimerije - papirja • pletenin - čevljarskih po-trebičin - motvoza • rr-varskih in pletarsldh izdelkov - na debelo In na drobno - pri DRAGO ROSINA Vetrinjska ulica itev. 36. Fopkete з*" hrastove dobite najceneje pri A. Kane, Mengeš. tovarna parketov. Gospodinje! - Poskusite ML idealno sredstvo za pod-žiganje drv in premoga, Zahtevajte PLAMEN pr; Vašem trgovca POZORI POZOR! žične posteljne vložke nudimo po konkurenčnih cenah ter iste sprejemamo v popravilo. - Zahtevajte ceniki - Prva ljublj. izdel. žičnih posteljnih vložkov Andlovic & Strgulec Ljubljana, Komenskega 34 I. VAROIAN Slsak 53. Hrv. Foto-atelje D. Rovše? LJubljana Kolodvorska ulica št. 31 se vljndnopriporočaslav nomii občinstvu v mestu in na do/,el i pose Imo za slikanje skupin, ter za vsa druga v rotogr. stroko spadajoča dela. Izvršujem prvovrstne povečane slike na papir in platno. — Na zahtevo pridem fotografirat tudi na dom. Cone zelo zmerne. P. n. g. kolegom priporočam proizknSene prvovrstne foto-ploSče. pa-plr£ in druge potrebščine, francoskih in drugih tovarn. VelespoStovanjem D. Rovšek. Priporoča svoje najboljše Tamburice Mizarstvo Za stavbena in pohištvena dela se priporoča tvrdka TR1NK, L|ubljana. Linhartova uca lt zima Žimrvce modroce, posteljne mrete, Ч-lez. postelje (zložljive), otomane. divane in druge tapetniške izdelke dobile naicenej* pri RUDOLFU RADOVANU, tapetnikn, Krekov trg it. 7 (poleg Mestnega doma). Drva bukove in hrastove odpadke od parketov, dostavlja po nizki ceni na dom parna žaga V. SCAGNETTI v Ljubljani, za gorenjskim kolodvorom. najboljša in najcenejša pri II. Masten tovarna žime GHIFFON Najboljši motocikll za vsako svrho in vsakogar, s prestavami, kikstartarjem, kompletnim orodjem franco Ljubljana: 7800 Din, promptno dobavljivi od skladišča generalnega zastopstva: w , „ O. žužek, Stražiiie orl Kraniu- Liubliana. Tavčarieva H. Hektografični aparati, zvitki, masa, črnilo, trakovi ££££ se dobć vedno po kon-cenah pri LUD. BARAGA, LJUBUA&SA ŠELENBU8GOVA UL. 6/ Telefon Stev. 2980 Veliko Vam koristi če si omislite ali šivalni stroj znamke Orltjiner in Diamant edinole pri I0S. PETELINCU Llubltono. blizu Prešernovega spomenika. 16 letna garancija. Pouk vezenja brezplačen. Cenena potovanja na Dunaj Zveza za tujski promet v Sloveniji prireja osem potovanj na Dunaj po zelo nizkih cenah, in sicer 4 dnevno potovanje za 1049 Din in 7 dnevno potovanje za 1425 Din. V teh cenah jc zapopadena vožnja na Dunaj fn nazaj. brzovlak, udobno prenočišče, popolna prehrana, obisk gledališča, koncertov, muzejev, prosta vožnja po cestni železnici na Dunaju, prevoz prtljage s kolodvora in na kolodvor na Dunaju, napitnine, zavarovanje prtljage i. t. d. Potovanja se bodo vršila: od 26. 5. do 3. 6. od 16. 6. do 24. 6. od 30. 6. do 8. 7. od 28. 7. do 5. 8. od 18. 8. do 26. 8. od 15. 9. do 23. 9. od 29. 9. do 7. 10. od 13. 10. do 21. 10. Podrobne informacije daje Tourist-OHice (Putnik), Ljubljana, ki sprejema tudi obvezne prijave najmanj 8 dni pred vsakim potovanjem. Prodajno ponudbo. V trgovini Armina Ellinger v Mariboru za usnje in čevljarske potrebščine, Kralja Petra trg št. 2, se proda zaloga blaga v celoti ali v partijah. Reflektanti naj se oglasijo pri upravniku konkurzne mase A. Ravnikar, odvetniku v Mariboru, Aleksandrova c. 12. Maniifaktunia trgovina MARIJA ROGELJ Ljnbljana, Sv. Petra cesta št. 26 vljudno naznanja, da jc prejela za pomladansko in letno sezono veliko izbiro raznovrstnega blaga, kakor svilo, etamin, batist, cefir, oksfort, šilon, belo, modro in rujavo kotenino, platno za rjuhe. Ugotovljene obleke, predpasniki in bluze, bombaž, rokavice in nogavice in lepo blago za narodne noše. Najlepša prilika za nakup blaga za birmance. Dobro blago in nizke cene! '•C \№ RABITE TISKOVINE Reform stehlcnice so za konzerviranje sadja in povrtnin naJbolfSe >r» najcenejše Glavna zaloga za celo .Tusroslnvijo pri tvrdki Lovro Petovar, Ivanjkovci. Istotam se dobi Ziipančev.i knjiga: Konzerviranje sadja In vsakovrstnih povrtnin za domačo uporabo. Ceniki na zahtevo. I j; s t . . r .......ž... i !....... Zahvala Povodom sklepa šolanja v 6 mesečnem tečaj« gospodinjske šole v zavodu p. č. šolskih sester \ Kranju si štejem v dolžnost, da izrekam tem potom vsem učiteljem in učiteljicam tega zavoda posebno pa voditelju preč. g. dekanu, ter p čaet prednici lega zavoda s. Maristelli, istotako čast sestrama Liberiji in Hedvtgi, ter vsem drugis čast, sestram za njih trud in požrtvovalnost, zavodu samemu pa za najboljšo postrežbo, najpri srčnejšo zahvalo. Sevnica, dne 23. aprila 1928. Fani Kozinc CosulEch Une-Trst Najnov. svetovnozn. ekspresne motorno velrladje Saturnia in Vulcania 24.000 ton — 21 milj hitrosti na uro Brzovozni promet preko Atlantskega oceana iz Trsta v New-York in Južno Ameriko. Zahtevajte takoj brezplačna in točna pojasnila: Simon Kmetec zastopnik za Slovenijo in Prekmurje Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 13 (Prva cesta desno od kolodvore.) Pohištvo posteljnina, vložki, modroce, zastori, postelj, ođefe pohištvena tkanina itd., najboljše in najceneje pri KARLU PHEIS. Maribor Gosposka ulica 20. — (Brezplačni ceniki.) Radi prodajajo se od 30. aprila 1.1. naprej čevlji vseh vrst po znatno znižanih cenah Ant. Krisper, Ljubljana, Mestni trg štev. 26 vanj ves svoj nemir. Obupaval je, ko je videl brez-vspešnost vsega dobrega, kar je dotlej storil, vendar se je še boril. Kakor lovec na preži je s krvoločno tesnobo čakal, kdaj pride Elija, a je medtem le opravljal vee dolžnosti zvestega hlapca. Drugi so kradli kakor sestradane mačke, on pa je kričal nad njimi in se pri njih osovražil, braneč gospodarjeve koristi. Tudi nad stricem Pero je čul. »Puh,« je rekel stric Pera in pljunil vanj, ->to za vse, kar so ti napravili gospodarji, garjavi lisjak!« »Kar so mi napravili gospodarji, tebe nič ne briga! Ti izpolnjuj svojo dolžnost!« »Izpolnjujem jo, pa še kako, dasi bi mi je ne bilo treba! Ti, ti, dragec moj, nisi znal nikdar izpolniti svoje, da bi ti orel oko izkljuvalk »Za enkrat si ti, ki imaš samo eno! »Boljše je eno dobro kakor štiri slaba! je namignil na očali strica Feliksa, ki je odšel, tla se ne bi dalje prerekal. Čas je mineval, Antine je molčal. Nekega dne pa je moral iti Tanu v Cagliari za pričo in ga je videl in ž njim govoril in je prinesel v stajo slabe novice. »Denarja nima, gospodar mu ga ne pošilja več. Zdi se, da ga nima niti zase, ker mu ga noče nihče več posoditi. Antine živi ob zraku in gotovo je njegova lakot večja ko tek. Pravi, da pojde k vojakom. Pa vso barvo je zgubil, veste, stric Feliks, in vendar je Cagliari najlepše mesto na svetu. 0, če bi ga videli! ...« »Kaj pa ima barva opraviti z mestom!: je rekel tovariš. Če kdo strada, ne zadošča videti lepega mesta, da ne bi bil bled.« Tn vendar, vidiš, je Cagliari tako lepo mesto, da iaz nisem čutil lakote. Morje ... »Kaj vraga morje I-Ti si pač jedel. Če jc kdo lačen, bo lačen, pa ludi če vidi odprta nebesa, pravim jaz. Kai ua vi. stric Feliks?« »Nevoščljiv si, ker ne boš svoje žive dni videl nobenega mesta!« jc rekel Tanu. Stric Feliks je tih in žalosten poslušal in dnu srca se mu je vzbujalo sladko upanje, ki ga je gojil skozi vso zimo, — bilo je namreč že v zimi —, medtem ko je Tanu pripovedoval o mestnih čudesib. Vsakokrat, ko je videl, da prihaja kdo iz vasi, je skrbno gledal, če ne nese kakega pisma, in srco mu je hitreje bilo. Pa je prišla pomlad in pisma le ni bilo. Šele proti koncu maja, dobro leto potem, odkar je pobegnil, je Antine pisal in sporočil, da je pri vojakih. »Obvezal sem se za pet let,je pisal, »in tako poslanem seržant ali furir in potem, če mi bo ugajalo, da bi ostal dalje v vojaški službi, dobim kako upravno mesto. Ni Bog ve kaj... in ni ono, kar som sanjal, a sem vendarle zadovoljen s tem, za kar sem se sam odločil. Zbogom, dragi oče, ki mi nočete odpustiti, čeprav sem že bridko poplačal za žalost, ki sem Vam jo prizadejal, in Vas ne neham prositi, da mi odpustite.?: Vse, vse je bilo izgubljeno in nikakega upanja več. Stric Feliks ni nič rekel, le očali je privzdignil na čelo in s svojimi majhnimi, rdečimi očmi, ki so" bile kakor iz stekla, gledal in gledal pismo. .. Čas je tekel in tekel. Antine je vsakotoliko pisal, njegova pisma so bila vedno bolj žalostna, skoraj obupna. Domotožje se je vzbudilo v njem in hrepenel je po lepem minulem življenju: prišel je oni čas, ki ga je slutil zadnje dni. katere jo prebil v tanki. Nikdar pa ni namignil, da bi se kesai in se vrnil na prejšnjo pol, nasprotno, vroče je želel, da bi že odslužil ona leta, kot se jc zavezal, in se oprijel druge, in še o vojni je sanjal, da bi avanziral ali umrl... Njegov značaj so je razvil v šoli trpljenja in namignil je, da če že ne drugo, poštenjak pa le postane. Stric Basilio, bral strica Feliksa, i" nosil in bral i pisma in vsakokrat ie kai Ir o k etra tiDomniL Ali vidiš kazen božjo, brat moj? Zdaj joče, mali rogač, zdaj se kesa! Prav se mu godi, prav mu je! Bog naj ga še bolj kaznuje, ubežnika, podleža, sramoto našega rodu! Da bi mu vse kraljeve krogle predrle srce!« »Zdaj bi začel prejemati redove,« je rekel bridko stric Feliks, »v kratkem bi postal duhovnik, potem župnik in potem... V dar bi mu prinašali amfore vina, okrašene z rožami, in žito in med in bele piščance s škrlatnimi grebeni. Neumnež, neumnež, da je zapravil svojo srečo!« »Bog ti plačuje, brat moj,« je vpil stric Basilio in se močno popraskal, pa kaj je to v primeri z drugo plačo, ki li jo da Gospod!« Namigaval je na gospoda Elijo, o katerem se je govorilo, tla mu pojde vse poziu. Steklenaste oči strica Feliksa so vzžarele in v njem je zakričalo: »In če Gospod ne plača, si izplačam sam! Stric Basilio se je vrnil v vas in vsak mesec je skrivaj poslal nečaku dve liri. V avgustu, nekako tri lela potem, odkar je zadnji-rat prišel, se je gospod Elija vrnil v svoje tanke. Bil je polnoleten, svoboden, uničen. Konji in žrebeta so izginili iz tank, krave so bile zasežene in tekom meseca bi morale priti na dražbo tudi tanke. Elija pa je bil še vedno lep, bel in mladeniškega obrani, samo oči je imel bolj udrte. Oblačil se je nekoliko nenavadno v črn barhant. Stric Pora ga jo hitro obvestil o divjih naklepih, ki jih snuje proii njemu Feliks Nurroi. Bodi previden,« mu je rekel, bodi previden, plemič moj mali! Če ne boš previden, Ic zmečka kakor martinčka. Neko noč, poslušaj, sem stopil tja doli; pod oleandrom je stal in govoril sam s sabo. Pekel je: Ubijem ga. zakoljem ga, samo naj mi ga sveti Elija pošlje sem! Vedi, dragec moj, da te tudi v sanjali sovraži! In divji jo, veš, in v žepu ima no?, tako dokr. . Ne zaupaj, Ijubček, prav nič stricu Feliksu!« =ш=ш : s > e • cc £ RŽ " O P E' 5' -1 ™ —, S ° CD M. X- p У I Ф 0= C/5 <-„ - _ tt P ja t- S- * C g > N< p tn •s. _ c_. — ГТ cr tre &» сл • _ S" t <~ o > o ™ r S 2. S 4' B л c" s »m 5. _ B 01. Ea" 3 (T u V E Л S. c P F o (Ii g '.9 = ОГ r-o C- B ti B' C < c » 5' F £ , < ® 1 r« 5T to ' £ Si « "r; o D 2 (D B g 53 ° T i - tC P *• C - . tra cs o ЧК) « j- _ ^ 0> Ђ '— N t- t c. -s c e . — . 2? S* ^ 4— П П gg 13 p s v? r I =ižl=lli ! „Spectrum" d. d. 1 Inž. Kopista, Dubsky in Krstić tvornica ogledal In brušenega stekla Ljublfana Vli Medvedova ulica 38, telefon 243 Zagreb, Beograd, Osijek. Središnjica: ZAGREB Zrcalno steklo, portalno steklo, mašinsko steklo 5—6 mm, ogledala, bruSeua v vseh velikostih in oblikah, kakor tudi brušene t prozorne šipe. izbočene plošče, vsteklevanje I v med Fina. navadna ogledala. Razpis Meščanska korporacija v Kamniku razpisuje službo gumarskega upravitelja Prošnji je priložiti spričevalo za samostojno gospodarstvo po § 22. gozdar, zakona in dokaz prakse. Nastop službe 1. junija 1928. — Prošnje je vložiti pri opravniStvu Meščanske korporacije v Kamniku. Mehanična hranilna puščica s premlino figuro in skrivnim zaklopcem Najnovejši „blatter" 1928. Odlikovano s srebrno kolajno Ueidelbog 1927. Prihranki so najsigurnejši dobiček! Za to Vam daje najlepšo priliko moja umno konstruirana hranilna hišica iz trdnega losa v pestri mnoKobnrvni izdelavi. Mehanični hranilnik ima spredaj figuro. Ta fl-eura se zasuče avtomatično, kakor hitro poiožiA na pri-oravljeni krožnik novec katerekoli velikosti, satna oil s o' r neokoi: in vrže novec v hišico. Največja zabava za staro in mlado! Hranilna hišica iina skriven zaklopee, in se ila odpreti le, kot pove vsaki pošiljatvi dodani navod o uporabi. Zatorej Je nepristranskim, ki jim la tajnost ni znana, no-moproče hranilnik odpreti. Kjer ni v prodali, ro naročite naravnost pri sanionroilajt Drasro (ernjava, Moste |>rl Ljubljani. Cena komadu Oin 35 — franko, proli predplačilu, po povzetju Din 40 —, Predprodajalci, kroSnjarji, trafikanti sejmarji se iščejo povsod. Prospekti gratis. V inozemstvo se razpošilja le proti predplačilu, radi visokih stroškov -/a porlo- Predsesiia v staroslavnih ■v Šmarjeških toplicah pri Novem mestu na Dolenskem traja od 1 maja do 30. junija in stane 20 dnevna oskrba f3 krat na dan obilna, dobra hrana), soba, kopanje, dve zdravniški ordinaciji ter vožnja v Šmarješke toplice in nazaj 900 Din V glavni seriji od 1. julija do 31. avgusta stani penzija: (hrana kot v predseziji) ter soba, dnevno za osebo 45 Din Voz odhaja iz Novega mesta dnevno ob 13 uri. Kopališče ima Sest basenov. Kopeli so bogate na ogljikovi kislini; terma 27" R. Zdravljenje zelo iudieirano za Neurastenijo, Hypcrtonijo (močni krvni tlak), Rheumatizem (revmatikc s srčno hibo), Arterio skleroso in ženske bolezni. Kopališče ima krasno lego. mir in prelepa gozdna letališča. Vsa pojasnila daje: Uprava šmarjeških toplic, Novo mesto. Od 3. do 7. maja Sveti Frančišek Asiški monumentalni velefilm v 7 dejanjih o življenju in delih največjega svetnika. V glavni vlogi ALBERTO PASQUAI.l (Sv. Frančišek) in .lugoslovenka E. BARANOVIČ (sestra Klara, ustanoviteljica reda Klarisinj). To do sedaj največjo filmsko delo, ki daleč prekaša BEN HURJA, jc neverjetno lepo in napravi na vsakega nepozaben vtis. Obleganje Irdnjavc Assisi po Peružancih, — Križarske* vojne. — Vpad Saracenov v tabor križarjev. — Sv. Frančišek gradi kapelico Porcijunkule. — Pot sv. Frančiška v Assisi, kjer ga pričakuje 100.000 vernikov. Naj nc bo človeka, ki bi si ne ogledal tega filma. Predstave: Četrtek 3. maja, petek 4. maja, sobota 5. maja: ob 5., pol 7 in pol 9 zvečer. — Nedelja 6. maja: ob 9 in pol 11 dop. in ob pol 3., 4, 6 in pol 9 zvečer. — Ponedeljek 7. maja: ob pol 9 zvečer. Priporoča sc vsem iz oddaljenejših krajev, da organizirajo obisk tega filma na ta način, da sc jih združi vsaj 100 in javijo z dopisnico svoj prihod ob navedenih delavnikih. Posebno ugodno za šolsko mladino za majniški izlet v Celje, pri kateri priliki si ogledajo ta krasen film (pri najmanjšem številu 100). Prečastite gospode župnike prosimo, da priporočajo ta krasni verski film, ki je bil izdelan ob priliki 700 letnice velikega svetnika. in imeli boste obleko in perilo iz najboljšega, novomodnega blaga po zelo nizki ceni, ako si isto nabavite pri tvrdki L. N. Šoštarič - Maribor, Aleksandrova cesta 13. C erce/se <. -moj,, '.. • • - . V : . v MotorU „Roeor na petrolej Najcenejši in najudobnejši pogon za kmetovale Obiščite našo razstavo na Zagrebškem velesejmu DR. SCHAEFER3A EPILEPSAN proti epilepsiji, krčem, padavici. Že 15 let najbolje uveden. Dnevno prihajajo priznanja. Pobližja pojasnila daje in pošilja lekarna sv. Štefana, Mr. M. Fišter, Csijek III. Stavbeniki dosežejo z našim izolačnim preparatom »I s o V pri osuševanju vlažnega zidovja, izolacijah in kos zerviranju zidovja fenomenalne uspehe Zahtevajte prospekti — Trgovcem s stavbnim materijalom, barvami itd., služimo s posebno ugodno preprodajno ponudbo. LJUBLJANSKA KOMERCIJALNA DRUŽBA, Ljubljano, Bleiweisova cesta 18. Ako imate bolečine v nogah, raztopite še danes zvečer 1—2 žlici soli sv. Roka za noge v lavorju tople vode in kopljite svoji 'rudni nogi 10 minut v ujej. Polagoma izgine nadležno pečenje, izginejc praske in utrujenost nog. Ta kopelj zdravi tudi bolečine, ki jih povzročajo ozki čevlji. Odstranja najtrdovratneiše zmrzline in zelo nadležno srbečico. Če držite nogi dalje časa v vodi. se zmehčajo kurja očesa iu druga mesta otrdele kože tako. da se lahko odstranijo brez noža. Sol sv. Roka za noge krepi najbolj občutljive noge in jih spravi v red tudi za slučaj največje zauemarjenosti, in sicer lako, da zopet labko hodite, se poljubno vdajate športu ter lahko na enem mestu stojite, ne da bi čutili najmanjšo utrujenost ali bolečino. Veliki zavoj sv. Roka soli za noge velja 16 Din. Dobi se v vsaki lekarni. Ako ui т zalogi, obrnite se na naslov: Gregorič - „Sanitas" - drogeriia - Uubliana Zelo znižane cene! Ilvokoh-sa novi modeli 1928. motorji, otroški in itrračni vozlSki, najnovejši šivalni stroji in pnevmatika Mlclioliii. Posebni oddelek za popolno popravo, cmnj-liciinio in poipklanje dvokoles, otroških vo/ickov, šivalnih stroiev Itd. Prodaja na obroke. — llustrovani ceniki franko. TRIBUNA" F. B. L. tovarna dvokoles in otroških vozičkov Ijjubliana. Knrlovska resta štor. 4. i rai Na dr. Krekovi gospodinjski Soli sc začne kuharski večerni tečaj 1. maja in traja do 28. juu t. 1. Zglasiti se jc pri vodstvu dr. Krekove me5č gospodinjske šole v Zg. siški pri Lj do 30. aprila Parna lokomobiia MIŠ 1911 12 atmosfer »Esterer« s predkurjavo, 20 in dolgim dimnikom, se radi opuslitve obrata poceni proda. Naslov v celjski podružnici »Slovenca«. Grazia Deledda: 11 Novela. — Poslovenil dr. Joža Lovrenčič. Antine je pobegnil iz semenišča in iz Nuora. Mrzlično začrtane vrste so v kratkem povedale to-le: »Dragi oče, ko dobite te vrste, bom jaz že daleč od tod in daleč od Nuora. Odpustite mi bridko žalost, ki Vam jo napravim, a ta Vam bo prihranila še brid-kejšo, ki Vam bi jo povzročil v prihodnosti, če bi nadaljeval pot, za katero nisem poklican. Za ta korak sem se odločil že pred dolgim, a nisem se upal, cla bi se Vam razodel, ker bi me, kakor ste zaverovani v svojo misel, ne bili razumeli. Ne mislite, da grem, da bi se potepal po svetu. Grem študirat, da postanem kdaj ugleden mož in Vam povrnem vse, kar ste storili zame, in še za žalost, ki sem Vam jo sedaj napravil. Gospod Elija, ki me ljubi kakor brat in mi je — mogoče to veste — prvi odprl oči, mi je obljubil, da me bo pri študijah podpiral. Zbogom, zbogom, dragi oče! Več Vam bom pisal, ko se ustanovim v svojem novem bivališču. Vem, da sem po postavi še od Vas odvisen, zalo napravite, kar hočete. Upam pa, da mi ne boste delali nasilja. Če bi ga vendarle, Vam moram povedati, da je ni stvari, ki bi me prisilila, da bi si izbral stan, za katerega nimam poklica. Odpustite mi tedaj, dragi oče, pozdravite Minnaja in verujte, da Vas vedno ljubi in spoštuje Vaš nesrečni Konstantin.« Stric Feliks je uvidel, da se ne da nič več napraviti — konec je bilo vsega. Kl jub vsemu svojemu strahu božjemu, se je predal obupu, ki je presegal vse mere. Vrgel se je na tla, si pulil lase in trgal obleko, kričal in vzdihoval. Tedaj se mu je vzbudilo v srcu divje sovraštvo do Elije, ki ie bil povzročitelj vse te nesreče. »Zakaj kričiš, brat moj, zakaj si, nespametnik, puliš lase?«, ga je vprašal brat in ga skušal dvigniti. »Kaj je treba zdaj kričanja, kaj pomaga ženski jok! Daj, dvigni se, vstanil Jaz grem za njim, dam ga zapreti, uklenem ga kakor psa! « »Duša se ne da ukleniti,« je odgovoril jokajoč ubogi oče. Malo po malo je prišel spet k sebi in do svoje priproste modrosti. Pomiril se je in ker si ni mogel pridobiti sinove duše, mu ni bilo več za druge pravice. Celo kesal se je, da je tako obupoval, ker je menil, da se je s tem upiral nedvomni volji božji. V duši pa mu je le ostala neznanska žalost in divje sovraštvo do Elije. »Ubijem ga, kar na mestu ga zakoljem! je zagrozil brat. »V križ zasadim nož temu plemiču, oslu, živini brez rogov!.; Stric Feliks je bil tih, a v srcu mu je odmevalo in kričalo: >Ubijem ga, kar na meslu ga zakoljem... Začelo se je grozno življenje. Vedel je, da bi ubil Elijo, če bi se vrnil v tanko, a v strahu božjem, ki je še polnil njegovo zmučeno dušo, je le jokal nad svojim sovraštvom in nagonom po maščevanju. Toda misel na maščevanje je še bila, ki ga je oživljala — vse drago je bilo zgubljeno. Pogled na Minnaja, v njegove velike, nedolžne, smehljajoče se oči, je še večal njegovo žalost. Roke mu je polagal na glavo in govoril: Kaj naj le napravim s teboj? Nič mi ne moreš pomagati. Kakor polaj si, ki se razcvete in lepega dneva posuši. Kaj naj lc napravim s leboj? Preteklo je nekaj časa. Antine jc pisal, a stric Feliks je v svoji mrzli jezi raztrgal pismo. Potem pa se je kesal. »Kdo ve,« si je mislil, ž mogoče pa mu je Ie žal in Gospod Bog zapoveduje, da je treba odpustiti.« »Ali, odpustiti! Pa ne samo, da ni mogel odpustiti, sčasoma se je njegovo sovraštvo kakor madež od olja razširilo. Sovražil je g os p orla rja in njegovo posestvo, tanko in hlapce. Posebno mu ie vzbujal stric Pera tiho, a divjo jezo. Vsakokrat, ko je prišel — tatinski starec! — v stajo, se je rogajoče oziral po ujej s svojim zloveščim očesom. In je govoril: Ali ti nisem pravil, stari lisjak, cla bo tvoj sin duhovnik, ko bo jastreb predel volno! Da bi te vrag zajalial, vsa pretkanost ni nič pomagala!« Kakšna pretkanost? Kaj je rekel slepec zlovešči. Stricu Feliksu je bilo, ko da ga je napadel stekel pes in ga zgrabil za grlo. Udje so mu drgetali, a se je le premagal in molčal ter se vzdihujoče oddaljil, ne da bi jokal. Antine je vnovič pisal. Stric Feliks, ki je le še z nekim upanjem v srcu pričakoval to pismo, si ga je dal prebrati, a Antine je poročal, da je zadovoljen s svojim novim življenjem, cla študira in še je prosil zopet za odpuščanje. Tudi to pismo je strgal in potem še eno in potem še eno. Nalo Antine ni več pisal. Stric Feliks je spoznal, da je sin zanj popolnoma izgubljen, in poslal je kakor nikdar še žalosten. Bos in gologlav je šel na božjo pot k Sv. Konstantinu, ki je imel cerkev visoko v gorah, kjer je zvečer solnce tonilo kakor ogromen diamant. »Sveti Konštantin, povrni mi mir. Velik grešnik sem, prosi zame pri nebeškem tronu Gospoda Boga. Izruj mi iz srca ta trn in vsako leto pridem gologlav in bos in še po golih kolenih k tebi.« Trikrat je po kolenih prišel v cerkev. Majhen, rjav in z velikimi ustni je gledal visoko z oltarja sveti Konstantin, ko da ni slišal prošnje strica Feliksa, ki se je vrnil v stajo. Že ob sami misli na Elijo in na denar, ki mu ga je dolgoval, se je kar tresel in ni več videl. Nikdar v vsem svojem življenju ni kaj takega občutil. Bil je ogenj,dci ga je v notranjosti razjedal in žgal, prav kakor bi se žerjavica strasti, ki je bila dotlej v bogaboječi duši pogažena, vsa naenkrat razvnela in zaplajiolala z vso močjo v samo sovraštvo. Stric Feliks je bil uverjen, tla ga je zli duh, katerega se je bil doslej ubranil, obvladal in izlival