Ve s t n i k. Osobne vestf. Predsednik c. kr. mestnega šolskega sveta Ijubljanskega, preblagorodni g. mestni župan P e t e r G r a s s e 11 i, bil je že četrtikrat izvoljen mestnim županom. Presvetli cesar je to izvolitev potrdil. Slavnostna prisega se je dne 11. t. m. vršila v mestni dvorani. — G. Anton Funtek, učiteljvoditelj na barji in začasni učitelj na c. kr. obrtni strokovni šoli v Ljubljani, imenovan je stalnim učiteljem na tej šoli v desetem činovnem razredu. Odposlanci k deželni učiteljski konferenciji so doslej izvoljeni: za šolski okraj mesto Ljubljana g. učitelj I. B e 1 e in g. prof. W. L i n h a r t ; za okraj ljubljanska okolica g. učitelj J. Gregorin (Crnuče) in g. nadučitelj F. P a p 1 e r (Borovnica); za kamniški šolski okraj g. učitelj Petrovec (Čemšenik) in g. učitelj L. Stiasny (Kamnik); za litijski šolski okraj g. nadučitetj J. Ravnikar (Litija) in g. nadučitelj F. Škrbinec (Višnja Gora); za kočevski šolski okraj gg. nadučitelji F. Golmajer (Loški Potok), M. Mandelc (Sodražica) in F. Spintre (Kočevje); za postojinski šolski okraj gg. nadučitelji P. Kavčič (Senožeče), St. Tomšio (Vipava) in M. Zarnik (Trnovo). Drugi okraji volijo v teku tega meseca. Šolski sklcp. Po določilu c. kr. mestnega šolskega sveta se je po Ijudskih šolah ljubljanskih šolsko leto sklenilo dne 15. t. m. Jubilejna izložba v Pragri. Iz poročil v raznih časopisih in posebnoizdotičnihporočil v našem listu je razvidno, kako častno je v tej izložbi zastopano šolstvo. Ceško šolstvo sploh stoji glede uredbe in razvitjanaimpozantni stopinji. Vredno je torej, da si tudi slovenski učitelji, kolikor jim gmotno stanje pripušča, ogledajo to razstavo. Prilika je, da se precej ceno pride v Prago. Iz Ljubljane gre" dne 3. velikega travna ob (i. uri popoludne posebni vlak čez Dunaj in Brno v Prago ter pride tija dne 5. velikega travna ob 6. uri popoludne. Vožnja sem intijastojizalll. razredl4gld. 80 kr., za II. razred 26 gld. 60 kr. Nazaj se more peljati s povoljnim vlakom v 30 dneh in se srae vožnja petkrat pretrgati. Kdor se misli udeležiti te vožnje, naj to kmalu naznani g. J. Paulinu v Ljubljani, Marijin trg št. 1. Cerkveno-statistične črtice iz Kranjske. V za- četku 1891. 1. je bilo na Kranjskem 583 duhovnikov in sicer 1 knezoškof, 14 kanonikov (9 v Ljubljani in 5 v Novem Mestu), 411 župnikov in drugih duhovnikov v dušnem pastirstvu ter 54 redovnikov. Redovniki so frančiškani v Ljubljani, Novem Mestu in Kamniku, kapucini v Loki in v Krškem, jezuitje in lazaristi v Ljubljani. Nun je na Kranjskem 242 in in sicer uršulink 89 (54 v Ljubljani in 35 v Loki), karmelitaric 9 (Selo pri Ljubljani), sester krščanske ljubezni 121 (84 v Ljublja i, 37 v Begnjah), šolskih sester 23 (10 v Ljubljnni, 4 v Idriji, 6 v Št. Mihaelu pri Novem Mestu, 3 v Trnovem). Kranjska ima 1569 cerkva, in sicer 311 župnijskih, 1004 podružniških, 8 samostanskih in 186 kapelic. Železnice na zemlji. Dne 31. grudna 1879. 1. so merile vse odprte železnične proge 350.031 km, dno 31. grudna 1889. 1. pa že 597.776 km, podaljšale so se torej v jednem desetletji za 245.731 km — 41°/o. Ako se bodo podaljševale po tej meri tudi v sedanjem desetletji, imela bo zemlja konci 19. veka več kakor 840.000 km železnice, to je več kakor 21 zeraeljskib obsegov in več kakor dvojna oddaljenost meseca od zemlje. Leta 1889. je narasla vložna glavnica za železnice od 121'5 miljard mark na 128'5 miljard, torej v teku tega leta za 7 miljard. Ljudsko štetje v Trstn. Dne 31. grudna 1890. 1. je bilo v Trstu 155.471 prebivalcev in sicer 73.498 moškega, 81.973 ženskega spola. Katoličanov je bilo 147.454, židov 4695, grkov 1357, evangelikov 1597, brezvercev 279, različnih ver pa 89. Po občevalnem jeziku je 119.561 Italijanov, 26.639 Slovencev, 7590 Nemcev in 1681 druge narodnosti.