»Oprano vse je«, de, »res milu čast«.
JUTRA
Marmonta
Cena 1 Din
Leto V. (XII.), itev. 218
Maribor, sobota 26 septembra 1931
Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri J	T~4afop•
RaCun pri poitnam Jak. xav. v Ljubljsnl 8t. 11.42&	I
Velja messino, praje-nan v upravi ali po poiti 10 Dm, do*t«vljen rMi dom pa 12 Din | Uredn> 2440 Uprava 2455
| Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrov* cesta št. 13
Oglati po tarifu
Oglaae aprajama tutfl egtaanl luJPfiik	Ljubljani,	PraSernova	ulic*	it.	4
Pošast brezposelnosti
stoji z ozirom na težko poostreno sve^ tovno ekonomsko krizo za bodočo zimo pred nami v vsej svoji grozoti. Podoba it, da bo povsod dosegla nenavaden obseg in vodita do zaostrenja socijalne borbe ter do pogiobljenja krize. V Nemčiji ie število brezposelnih znašalo 1. sept. 4.150.000. in se je tekom nadaljnjih 15 dni dvignilo za 91.000 oseb. Ta nagli porast Vzbuja upravičeno strah, da se bo uresničila izjava kancelarja dr. Bruninga, da bo tekom letošnje zime brezposelnost v Nemčiji doseg’a ogromno število 7 milijonov duš. V Angliji je bilo 1. septembra službeno- naštetih'2,762,219' brezposelnih, za 27.437 več nego 1. avg. t. 1. in za 701.775 več nego 1. sept. 1930, Tudi.v Franciji se prvič po vojni pričenja pojavljati brezposelnost. Res jih je bilo 1 sept. samo še 38.763, torej le malenkostno števi'0 V primeru z Anglijo, Nemči' io in Ameriko. Vendar pa- je treba pri tem upoštevati dejstvo, da Francija za-Posluje v svojih industrijah in drugih go-I spodarskih panogah večinoma inozemske delavce, ker svojih nima v zadostni ninožini. V slučaju gospodarske depre' sije so naravno v'prvi vrsti prizadeti ti ■ Inozemski delavci, ki jih -pa v Franciji ne prištevajo v kader brezposelnih. Pač Pa se vsi tl vračajo v svoje domovine in tam povečavaro -število brezposelnih. Tokrat pa je brezposelnost začela steza-I! kremplje tudi po domačih de'avcih samih. To jasno dokazuje statistika; lani ie bilo v celi Franciji 928 domačih delavcev brezposelnih, letos pa že 1. sept. 38.783. Ako še končno primerjamo število brezposelnih v Franciji v Časih težke krize 1920. do 1921. (24.477) ter v Časih resne krize 1926—1927. (14.718), vidimo, da doslej, brezposelnost v Franciji še nikdar ni zavzela enakega obsega kakor letos, da tore! ekonomska in finančna kriza v svetu še • nikdar ni bila tako resna kot je danes.
Brezposelnost :e že sama na sebi veliko sociialno zlo. izredno pa tudi otež-
S	koča ozdravljenje finančnega položaja v Večini evropskih držav. Ravnotežje pro-| računa in urejene finance so v takih resnih časih izredne važnosti. Za to trditev Ham je najlepši vzgled ena izmed finančno na:moČnejših držav: Anglija, ki je morala celo začasno zrušiti zlato podlago svoji valuti in ukreniti vse mogoče druge korake, da. vždrži ravnotežje v dvojem državnem gospodarstvu in ne ^Propasti vsega narodnega gospodarstva. Z gospodarski/mi težavami bodoče zime bomo tudi ml v naši državi mogli uspešno boriti samo, .ako bomo ohranili Proračunsko ravnotežje in stalnost nase valute. V to svrho pa je potrebna skrajna štednja in so potrebne žrtve tu-* posameznikov in celih slojev. Anglija !® morala celo podvzeti nepopularne me-ln omejiti podpore brezposelnim. Pri J** je kako znižajpe teh podpor skoro ^mogoče, ker so že tako malenkostne,
Ia znižanje ne pride v poštev. Naša na-"■aa. naloga države pa je, da se z vse-sredstvi borimo proti napredovanju rezposelnosti. Baš to vprašanje pa je
Vse vloge so varne
Vlagatelji nai v lastnem interesu ohranijo mirno kri -Ukrep zooer zkoriščevalce položaja
BEOGRAD, 26. septembra. Evropska splošna denarna kriza je dala nekaterim naši državi neprijazno razpoloženim elementom dobrodošel povod, da so izrabili položaj in začeli razširjati o nas tendenciozne govorice. Zato so nekateri zbegani ljudje začeli v beograjskih in zagrebških bankah, pa tudi v drugih manjših krajih pri denarnih zavodih dvigati vlc-ge. To postopanje je brez vsake podlage. Kreditni odnošaji naših bank na-pram inozemstvu so takšni, da niso v ničemur prizadete. Tudi nišo prišle v nobene težave. Dviganje vlog je torej ne le neutemeljeno, ampak se mora naravnost označiti kot moralno nedopustno na-pram domačim denarnim zavodom in s tem tudi napram vsemu narodnemu go-
spodarstvu. Tem manj je to upravičeno v času, ko je država dokazala svojo finančno in gospodarsko solidnost.
Kako tendenčna in zlobna je ta gonja, izhaja tudi iz dejstva, da se kampanja obrača celo proti državnim denarnim zavodom, kjer so denarne vloge popolno-m _asigurane. Kraljevska vlada si pridržuje pravico najstrožjih ukrepov ter je sklenila, da bo od 1. oktobra dalje plačevala za nove vloge v Hipotekarni banki in Poštni hranilnici samo po 3%. Za stare vloge pa ostane dosedanja obrestna mera. Od ljudi, ki so hoteli sedanji trenutek ugodno izkoristiti v lasten prid in dvignili svoje vloge Iz Hipotekarne banke, pa se snloh ne bo več sprejemal denar v shrambo in varstvo.
Volilni manifest vlade
VOLITVE NAJ BODO
LJUDSKO GLASOVANJE O DRŽAVNEM IN RODNEM EDINSTVU.
NA-
BEOGRAD, 26. septembra. Vlada je danes opoldne izdala .manifest na volilce v vsi državi. Oklic povdarja namere Nj. Veličanstva kralja od 6. januarja 1929 ter naglaša politično in moralno konsolidacijo Jugoslavije ter nadaljuje: Zdaj je ves narod pozvan k sodelovanju. Priliko zato mu nudijo razpisane volitve. Člani vlade se zavedajo svoje odgovornosti pred kraljem
Zima v Evropi
INNSBRUCK, 26. septembra. V okolici Innsbrucka je zapadel sneg, ki seže mestoma do pol m višine. Temperatura znaša 8 stopinj pod ničlo.
DUNAJ, 26. septembra. Na Semmeringu sneži, temperatura je pod ničlo. Tudi v Alpah je nad pol metra snega in tem-r^rntura kaže 4 stopinje pod ničlo.
BUDIMPEŠTA, 26. septembra. Iz Ru-munije javlja:o, da !ežijo Karpati pod debelo snežno odejo.
PRAGA, 26. septembra. V zapadnih predelih Češkoslovaške je zapadel visok sneg. Ponekod sneži že nepretrgoma dva dneva. Tudi .Karlovi Vary so v snegu. Na Moravskem in v Šleziji grozijo zaradi deževja poplave.
PARIZ, 26. septembra. Srednja in vzhodna Francija sta žrtvi slabega vremena. V Reimsu in Parleduxu leži debel sneg, v Lyonu so imeli snežni metež. V St. Etienneu je padla temperatura na 4 stopinje pod ničlo.
PARIZ. 26. septembra. Francija bo v noči od 2. na 3. oktober uvedla zimski čas.
težavno, ker danes v časih štednie ne more država vršiti velikih javnih del in ne podpirati zasebnih podjetij; V tem tudi 'eže po velikem delu vzroki za finančne težave, ki jih preživljajo-danes sKo-ro vse evropske države, Vzdržanje finančnega ravnotežja bo za enkrat, ood danimi prilikami še najuspešnejša obramba proti prevelikemu navalu brezposelnosti tudi pri nas.
in narodom ter apelirajo spričo volilnega dne 8. novembra na vse volilce, naj smatrajo volitve glede na bivše politične struje za enoten plebiscit o državnem in narodnem edinstvu.
Program Lavalovega obiska v Ameriki
PARIZ, 26. septembra. Francoski ministrski svet je zasedal pod predsedstvom drž. predsednika Doumeria in je obravnaval poset ministrskega predsednika La-vala v Ameriki. Laval se bo razgovarjal s Hoovrom o razorožitvenem vprašanju, načel bo pa tudi vprašanje svetovne emigracije. Iz Evrope je, kakor znano, pred vojno emigriralo vsako leto dva in pol milijona ljudi. Pretežna večina teh izseljencev je šla v Zedinjene države. Zdaj pa se ameriške države branijo tujcev. Zato bo Francija predlagala osnutek svetovnega konsorcija, ki bi sproti urejal vprašanje emigracije v francoske kolonije in v zdrave predele južne Amerike.
REDUKCIJA NA AVSTRIJSKIH UNI-VERZAH.
DUNAJ, 26. septembra. »Wiener Allgemeine Zeitung« poroča, da bodo v Avstriji visoke šole zaradi štedenja znatno okrnjene. Iz razlogov kulturnega prestiža se sicer ne bodo ukinila vseučilišča v Innsbrucku, Gradcu in na Dunaju, pač pa bodo skrčili posamezne stolice. Vlada je prišla na to, da je med 280 uradniki, ki prejemajo nad 13.000 Din mesečne plače, 182 vseučiliških profesorjev, ki znatno obremenjujejo avstrijski proračun. Av strija tega ne more vzdržati, zato bo skrčila katedre, obenem pa reducirala visoko šolo za kmetijstvo, veterinarsko fakulteto in morda tudi tehniko.
W
£§t dan izzivtjenjaSpdiai
4. Kosilo.
Ob uri točuo mizo pogrnila. Potem z družino mirno ie kosila, Prav dobro gre obed vsem skupaj y
etnsf
„AIbus”-
Hišn! red se niti tedaj rte spremeni, ko je dan velikega pranja. Okusno
kosilo je gotovo ob pravem času. kajti Vi veste, da je za Vaše perilo vporaHla perica samo >:Albus«-milo, ki je jamstvo, da se izvrši pranje brez motnje. Ako polagate važnost na to, da bo Vaše perilo ne samo čisto in belo, temveč da bo imelo tudi prijeten vonj, potem vporabljajte
Al&us iecpKintinov&jfiiCa
..	....»J
vzarmaFam
t iix’iX i 1 o O i Ui LuC — >-». aju, MBBM—M ' m nrnB»sxiMX*rBUKmmv7KMmjws»xmzztt
Mariborskim dnevni drobiš
Iz seje mestnega sveta
Gradbena dovoljenja so se podelila na zadnji seji sledečim: Unfogelu Antonu, za zgradbo -priti, stanovanjske hiše v Ga-jevi ulici; Vybiralik Eli, za zgradbo priti, stanov, hiše ob Radvanjski cesti; B. Kreinerju in sinu za zgradbo enonadstropne stanov, hiše in trgovske hiše v Črtomirovi ulici 6 ter Jurman Hedviki za preureditev pritlične hiše, Valvazorjeva ulica 36.
Uporabna dovoljenja.
Mariborski mestni svet je dovolil uporabna dovoljenja:	Gačnik	Mariji	za
zgradbo priti, stanov, hiše v Mejni ulici 33; Vogler Apoloniji za zgradbo priti, stanov, hiše v Metelkovi ulici 5; Vogler Mariji za zgradbo priti, stanov, hiše v Metelkovi ulici 3; Deželaku Francu in Editi za zgradbo enonadstropne stanov, hiše v Kettejevi ulici.
Sobotni trg
Na dobro zloženi trg so pripeljali sla-r.inarji 73 zaklanih svinj, 1 govedo in 1 tele, kmetje pa 21 s krompirjem, zeljem, čebulo in kuinarcami, 13 z raznim sadjem m 4 z lončeno in leseno robo naložene voze in 1202 kom. perutnine in 50 kom. domačih zajcev. Cene so v splošnem ostale dosedanje, le pri zelenjavi in sadju so se zopet znižale. Tako se je prodajala perutnina po Din 10 do 80, domači zajci 8 do 35 za komad, krompir po 1.25 —1.50, paradižniki 1—2, čebula 3—5, kislo zelje 4, kisla repa 2 za kg, kumarce
0.50—2, paprika 0.05—0.15, buče 1—2.50, ohrovt 1.50—2, kartijol 0.50—3 za kos. Sadje: jabolke 3—5, hruške 2—6, grozdje 2—5, slive in češplje 2—5, breskve 3—5 za kg, limone 1—1.50 za komad. Lesena roba: Topot so Ribničanji pripeljali mnogo sit, rešet, ki so jih prodajali po Din 10—30, pletene košare, jerbase, peharje, koše, ročne torbice, košare za vožnjo po Din 10—100 za komad, koruzni slami je bila cena Din 35—40 za vrečo. Sena so kmetje pripeljali 6, otave 7 in ržene slame 1 voz. Cene so bile senu Din 75—85, otavi 70—80, slami pa 60 za 100 kg.
Mednarodni šahovski turnir na Bledu
V petek so bile na Bledu odigrane nekatere viseče igre mednarodnega šahovskega turnirja, ki se bliža koncu.
Spielmann je proti Colleju izgubil.
Bogoljubov je proti Kostiču dobil.
Kostič in Kashdan sta remizirala. Ta partija je, kakor znano, izzvala incident, zaradi katerega se je pritožil Kashdan pri razsodišču, ki je za kazen črtalo Ko-stiču eno točko.
Flohr je proti Astalošu dobil.
Stanje po 24. kolu je sledeče:
Aljehin 19 in pol, Bogoljubov 14, Kashdan, Vidmar 13, Niemcovič 12 in pol, Spielmann, Stoltz 12, Flohr, Kostič, Ma-roczy 11 in pol, Tartakovver 11, Astaloš 9 in pol, Colle 9, Pirc 8.
V soboto bodo igrali: Spielmann-Niem-covič, Colle-Pirc, Vidmar-Flohr, Asta-loš-Bogoljubov, T artakoiver-Kashdam, Stoltz-Maroczy in Kostič-Aljehin.
BLED, 26. septembra. Danes se je igralo 26. kolo. Kostič in Aljehin sta po 15 potezah remizirala. Spielmann je v boljši poziciji od Niemcoviča. Pirc bo proti Colleju najbrže izgubil. Vidmar in Flohr sta bila dopoldne enako močna, Bogoljubov stoji boljše od Astaloša, Tar-takovver se odločno brani proti Kashda-nu. Stoltz je v boljši poziciji nego Ma-roczy.
V
Citaite
..VECEBNIIT
Dva prsta si je odsekal
Konrad Zor iz Brezij pri Poljčanah, ki je opravljal tesarska dela, je imel te dni izredno smolo. Odsekal si je dva prsta, pa kat je čudno, ne pri svojem res nevarnem delu, ampak pri čisto navadnem sekanju drv. Imel je opravka z grčavim polenom. Sekira mu je po nesrečnem naključju spodletela in nesrečnež je bil ob dva prsta na levi roki. Takoj se je seveda zatekel k zdravniku dr. Hrouov-skemu, ki mu je rano prevezal in izčistil
Rok za volilne reklamacije podaljšan.
Iz Ljubljane poročajo: Ukaz o razpisu volitev v narodno skupščino je izšel v »Službenih novinah« 24. t. m. Zato je začel teči tridnevni rok za reklamacije volilnih imenikov šele 25. t. m. Reklamacije so torej dopustne tri dni po objavi v »Službenih novinah«, v konkretnem primeru 25., 26. in 27. t. m. Ker pa je 27. t. m. nedelja, je zadnji dan za vlaganje reklamacij v pondeljek.
Premestitev dr. Schaubacha.
Kakor poročajo iz Beograda, je premeščen okrožni inšpektor in bivši veliki župan za mariborsko oblast dr. Schau-bach v ministrstvo za notranje zadeve v Beograd.
Poslovanje v državnih uradih.
Izšel je odlok, ki predpisuje uradne ure v državnih uradih od 1. oktobra t. 1. do 1. maja 1932. Uradne ure bodo: ob sobotah od 8. do 14., ostale delavnike pa od 8. do 12.30. in od 15.30 do 18. ure
Notar dr. Stojan se preseli v Celje.
Ljutomerski notar dr. Stojan zapušča Ljutomer in se preseli v Celje. Vendar pa bo vodil notarsko pisarno v Ljutomeru še toliko časa, dokler ne bo na njegovo mesto imenovan nov notar.
Cena vžigalic ostane.
Uprava monopolov v Beogradu razglaša, da ostanejo cene vžigalic kakor doslej. O kakšnem povišanju ni govora.
Nj. Vel. kraljica za pasivne kraje.
Nj. Vel. kraljica Marija je darovala za pasivne kraje 300.000 Din gotovine. Denar je izročila osrednjemu odboru Rdečega križa v Beogradu, ki ga bo razdelil med potrebno prebivalstvo.
Obisk 4. razreda ljudske šole
je dovoljen po odredbi prosvetnega ministrstva: učencem, ki so padli pri sprejemni skušnji za srednje šole; učencem, ki še nimajo predpisane starosti za srednje šole in učencem v krajih, kjer ni srednjih ali meščanskih šol.
Nov rastavrater.
Restavracijo »Maribor«, bivši hotel »Kosovo« na Grajskem trgu je prevzel g, Kvirin Merlak, bivši restavrater v Skednju pri Trstu.
Gozdovnikom.
V nedeljo 27. t. m. ob pol 10. dopoldne se vrši v drž. realni gimnaziji VII. občni zbor Jugoslovanske gozdovniške lige v Mariboru. Vabljeni tudi vsi prijatelji gozdovništva. Točno! Glavar.
Invalidska tombola
bo, kakor smo že poročali, v nedeljo 4. oktobra ob 14. na Trgu svobode. Lepi dobitki, tablice se prodajajo po 2.50 Din.
Prometne nerodnosti
Včeraj popoldne okrog 16. je šofer osebnega avta Karl Venigerholz vozil po Aleksandrovi cesti proti Grajskemu trgu. Pred njim je vozil v isti smeri tovorni avto 2-819. Vendgerholz ga je hotel na križišču Aleksandrove in Frančiškanske ulice prehiteti pravilno na levi strani in je dajal znamenja s hupo. Šofer tovornega avta pa je v tem hipu zaokre-nil tako neprevidno v Frančiškansko ulico, da je zadel v zadnji desni blatnik in ga znatno poškodoval, škode je krog 2000 Din. Pasanti, ki so dogodek videli, trde, da je krivda na strani šoferja tovornega avtomobila, ki se ga pa še ni izsledilo. — Ob prehodu s Kralja Petra trga v Masarykovo ulico pa je včeraj okrog 16. zavozil delavec K. s svojim kolesom med sprednja kolesa tovornega avta, ki ga je šofiral Ivan Plajnšek in ki je privozil iz Masarykove ulice. Avto je kolesarja podrl, vendar nima K. nobenih hujših poškodb. Pač pa je kolo močno poškodovano. — Hlapec Jurčec iz Limbuša je včeraj okrog po! 18. vozil na enovprežnem vozu po Vetrinjski ulici proti Glavnemu trgu. Po trditvi nekaterih prič je pretepal konja z vajeti tako, da je konj zdirjal proti Glavnemu trgu, kjer so ga ustavili pred Osetovo trgovino. Hlapec trdi, da konja ni pretepal, ampak da se je splašil pred nekim ko'esarjem. — Učenec 3 meščanske šole Fredy Kolbl pa je v Koseskega ulici vozil tako neprevidno, da je povozil 41etno hčerko zasebnice E. H., ki čuti bolečine po telesu. Ko ga je mati dekletca zaradi tega kregala, jo je udaril s ,nestjq v obraz.
Prodaja cenenega mesa.
V	ponedeljek, 28. t. m. se bo prodajalo od 7. naprej na stojnici za oporečno meso pri mestni klavnici 300 kg telečjega mesa po Din 8.— in sicer po 1 kg na osebo.
Postajno pročelje v popravilu. Združene stavbne tvrdke ing. Jelenec
&	Šlajmer in Živic so postavile oder za popravilo fasade mariborskega kolodvora, ki bo v kratkem dobil novo zunanje lice, prijaznejše za domačine in mikav-nejše za tujce.
Osebna vest.
Za kaplana k mestni župnijski in opatijski cerkvi v Celju pride dr. Alojz Osterc iz Maribora.
Nočno lekarniško službo vrši v tednu od 27. t. m. do 3. oktobra lekarna Vladovič v Gosposki ulici.
Ljudska univerza v Mariboru prične s svojim delom dne 2. oktobra t. i. S tem stopa v 10. leto svojega delovanja in bo poskusila, da bo njena desetletnica v znamenju izbranega programa! Sezono otvori akademski slikar g. Božidar Jakac, ki bo govoril 2. oktobra na podlagi lepih projekcijskih slik
o	svojih vtisih o Ameriki, ki si jih je nabral v teku svojega dolgega bivanja v Ameriki, posebno med slovenskimi naselbinami. 9. oktobra koncertira naš odlični operni pevec Sv. Banovec. Pel bo siovenske in zamorske pesmi.
Motoklub Maribor.
Avstrijski Touring Klub (Koroška) priredi v nedeljo 27. septembra t. 1. izlet iz Celovca v Maribor. Z ozirom na to je sklenil Motoklub Maribor, da se peljejo člani do Dravograda naproti, kjer pozdravijo športne tovariše iz Koroške in se potem z njimi vrnejo v Maribor. Član: Motokluba kakor tudi prijatelji moto-sporta se vljudno vabijo k obilni udeležbi, da se morejo gosti sprejeti čim dostojneje. Start ob 7. zjutraj na Glavnem trgu. — Tajništvo.
Desetletnico je obhajalo v pondeljek 21. t. m. na svojem lepo obiskanem občnem zboru Ljudsko vseučilišče v Celju, ki pod vodstvom neumornega g. vladnega svetnika v p. Emilijana Lileka vzorno vrši svojo nalogo.
Krajevni odbor Rdečega križa v Krčevini
priredi v nedeljo 4. oktobra v gostilni Jos. Kliček pri Treh ribnikih trgatveno veselico z godbo in prosto zabavo v prid ubogi Šolski deci,-
Dramatična šola.
V	nedeljo 27. t. m. ob pol 11. uri bo v gledališču sestanek vseh gojencev, ki so se prijavili za dramatično šolo. Tam se bodo vpisali tudi še novi gojenci. Prijave se še vedno sprejemajo ustmeno ali pismeno pri J. Koviču, Gregorčičeva ul. 26/1.
Otvoritev sezone v mariborskem gledališču	j
bo v četrtek 1. oktobra ob 20. uri. Ob tej priliki bo premijera dela velikega Shakespearjevega sodobnika Ben Jonso-na »Volpone«, ki je sijajna satirična komedija in je svojčas pri svojih ljubljanskih in zagrebških vprizoritvah dosegla kar najlepše uspehe. Režira J. Kovič, nastopil pa bo skoro ves dramski amsambl. Dekoracije je naslikal gledališki slikar Ussar. — Druga premiera bo v soboto, 3. oktobra. Vprizori se Anzengruberjeva znana ljudska igra »Slaba vest« v režiji mladega ljubljanskega režiserja Bratka Krefta kot gosta, kar bo primijeri vtisnilo pečat posebne zanimivosti. Ta igra ima tudi pevske točke.
Opozorilo planincem. Podružnica SPD v Mežici naznanja, da bo v nedeljo 27. t. m. zaprla Uletovo kočo na Peci za letošnjo sezono. Dovoljuje si ob tej priliki vse prijatelje planin^ najvljudneje povabiti k zatvoritvi koče. Za čas zimske sezone bo ključ koče pri podružničnem gospodarju g. Maksu Golob, na Štoparjevem v Podpeci. Vsak izlet v zimski sezoni je treba z navedbo udeležencev pravočasno javiti odboru podružnice v Mežici, da v tem primeru oskrbi kočo. Za neprijavljene izlete podružnica ne bo odgovarjala In tudi ne bo prevzela nikr’ 3 odgovornosti. Drugi ključi, ki so bili lansko zimo pri g. Brezniku v Mežici in pri g. Kolenbrand v Črni, so za zimske posetm1'0 Pece ukinjeni.
Pri pomanjkanju teka, kislem uspeha-vanju, slabem želodcu, leni prebavi, črevesnem zagatenju, napihnjenosti, motn ah presnavljanja, oprišču, srbečici, osvobodi naravna »Franz Josefova« voda telo vseh nabranih strupov gnilobe. Ze stari mojstri vede o zdravilnih sredstvih so priznali, da se »Franz Josefova« voda obnese kot povsem zanesljivo sredstvo za iztrebljen e črevesa. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Nede:Ja	Nedelja
!! Svengaii !!
Velika	kavarna
Nočni razgrajači in pretepači.
Brezposelni ključavničar Viktor Sp. je davi ob 4. v natreskanem stanju razgrabi po ulicah in napadal pasante. Ko ga je stražnik opozoril, ga je opsoval s »Schvveinehundom« in mu pri aretaciji zagrozil, da ga bo ustrelil s prvo kroglo, d jo bo dobil v roke. — Posredovalec Franc Z. je davi ob 3.30 pred kavarno Senica v Tattenbachovi ulici vrgel po trotoarju zasebnega uradnika Franca Rozmana in ga je hotel še pretepsti s palico. Z. pravi, da je bil užaljen kot bodoči poslanec, ker R. ni hotel odobravati njegove volilne agitacije.
Cercle francais.
Francoski krožek v Mariboru bo otvori; 1. oktobra zopet sledeče francoske tečaje: Otroški vrtec za otroke od petega do desetega leta ob pondeljkih, sredah in petkih od 15. do 16. ure v Cankarjevi ulici št. 5; tri stopnjujoče se tečaje za odrasle ob torkih in petkih od 18. do 19. ure v realni gimnaziji; kcnverzacijske sestanke ob petkih od 18. do pol 20. v društveni čitalnici, Grajska ulica 5; posebne kurze v manjših skupinah po dogovoru. Prijave se sprejemajo v posameznih kurzih ob zgoraj označenih dneh in urah od 1. do 15. oktobra, vsa potrebna pojasnila o kurzih in krožku vobče pa se dobivajo ob sredah od 17. do 19. ure v društveni čitalnici. Šolnina za te tečaje je 40 Din mesečno, za dva ali več otrok pa po 30 Din. Otroški vrtec se po-sebno priporoča za otroke, ki bodo pozneje vstopili v srednjo šolo; kar se v otroškem vrtcu igraje nauče francoščine, jim bo pozneje zelo olajšalo učenje tega jezika. V kurzih za odrasle se predela v treh letnikih snov nižjih razredov srednje šole; tu je dana prilika sta-rišem in drugim sorodnikom otrok, ki posečajo srednjo šolo, da se nauče toliko francoščine, da lahko nadzorujejo delo svojih otrok in, če treba, tudi malo pomagajo. Vobče pa naj vsi ti tečaji kolikor mogoče širijo poznavanje lepega jezika prijateljskega naroda.
Dober odgovor.
Kandidat medicine se nahaja na izpitu pri jako strogem profesorju. Leta vpraša: „Katera sredstva posebno pospešujejo znojenje?" Kandidat imenuje vsa poznana sredstva, posebno ASPIRIN tablete, ki se pri gripi in vseh pre-hlajenjih, pa ludi glavobolu posebno obnesejo. — „Kaj bi pa naredili" vpraša nadalje strogi profesor, „če vsa ta sredstva ne bi pomagala?" — Hitro pomisli dijak, ki je že sam ves moker od znoja: ,,K Vam bi ga poslal na izpit, gospod profesor".___
Še nekaj srečk državne razredne loterije za milijonski razred je na razpolago v upravi Jutra in Večernika v Mariboru, Aleksandrova c. 13. Žrebanje se vrši vsaki dan in bo trajalo do 16. oktobra t. 1. Prvi dan žrebanja so bile izžrebane sledeče srečke: Št. 9.704, 96.607 In 53.809. Igralci jih lahko zamenjajo za nove in tako nadaljujeK igranje — ker še vedno čakajo milijoni*
Iv. Heričgo ml., Maribor, Koroška c. I5’
izdeluje glinaste peči, štedilnike ter sprejema v to stroko spadajoča dela in V<>' pravila po najnižji ceni.
Trgovski in privatni nameščenci
prirede tudi letos svoj plesni tečaj, K*' teri se bo vršil vsak torek in petek 00 20. do 23. v mali dvorani Narodnega doma. Prva plesna vaja se bo vršila v Pe' tek, dne 2. oktobra t. 1. Vabijo se vsi trgovski in privatni nameščenci in namc-ščenke, da se tudi letošnjega plesneg tečaja udeleže.
Persil varuje perilo!
wmmM
Epilog Mariborskemu otoku
OB KONCU SEZONE. - ALI SO SE ŽELJE URESNIČILE? - V ZNAMENJU »LJUDSKEGA KOPALIŠČA«. — DELO ZA BODOČNOST.
Izpraznili so se bazeni in mrtvilo je leglo na otok. Hladna jesenska sapica in čmerikavi septemberski obraz Jupitra sta pospešila konec letošnje sezone, ki je pa nedvomno uspela, čeprav kopališka uprava še ni obelodanila letošnte bilance.
Ob koncu sezone se nam vsiljuje vprašanje: Ali je kopališče moglo letos zadostiti potrebam prebivalstva? Reči moramo, da so se merodajni činitelji — letos predvsem olepševalno društvo — potrudili, da je otok delal že povsem reprezentativen vtis, kar smo v listu opetova-no prikazali. Mnogoštevilni tujci so se čudom čudili, da Maribor premore kaj takega.
Prav so imeli torej vsi optimisti, ki so prorokovali otoku dober napredek in lepo bodočnost. Motili so se pa oni črnogledi in kritiki, ki niso razumeli inicija-ton.ev krasnega podviga Mariborskega otoka. Mariborska mestna občina je res lahko ponosna na svojo podjetnost, ki kaže visoko rentabilnost, če že ne v gmotnem, pa vsaj v moralnem oziru. Pri tej ugotovitvi pa ne moremo preko nekaterih važnih momentov.
V	koliko je otok že pravo »ljudsko kopališče«, bi mogla prikazati le nazorna statistika; Na žalost je nimamo, zato je težko kontrolirati trditve, da otok širšim slojem še ni pristopen. Redke izjeme bi sicer mogle to trditev le potrjevati, vendar' ne dvomimo, da se bo sčasoma tudi v tem oziru našel pameten izhod. Vsekakor bo v prihodnji sezoni treba vprašanje nizkih cen resnejše premotriti. Tako bo otok res lahko postal zdravstvena naprava za najširše plasti našega mestnega in okoliškega prebivalstva.
Poleg visokega cenika je mnogo nezadovoljstva zbudilo povišanje cen ob sobotah in nedeljah. Povsem nesmiselna uredba, ki je prizadela najbolj nameščence in delavce, ki so samo ob omenjenih dveh dneh prosti in si morejo takrat zaželeti razvedrila in okrepčila. Če že mora biti res tako, pa bi bila umetna kom penzacija n. pr. za eden delavnik ob znižanih cenah. Volk bi bil sit in koza cela!
Kuponi za 20 kopalnih tur v enem mesecu so vejk riziko, kar je pokazal letošnji avgust, ko :e bilo okrog 10 ugodnih kopalnih dni. Tudi v tem oziru bo treba v bodoče ku'antnejše kalkulacije v korist kopalnemu gostu, ki ne sme biti nikdar oškodovan.
Športna in Sokolska društva so že le tos žele'a ob gotovih dnevih popust za plavalne vaje. »Principijelno« letos ni bilo mogoče v tem oziru ničesar ukreniti. Iz. gubill smo celo pcdsavezno plavalno prvenstvo, ki se je vs'ed gmotnih težkoč moralo tu odpovedati in se je vršilo nato
v	Ljubljani. Upamo, da bo prihodnjič za
športno propagando več razumevanja tudi pri naših činiteljih!
Lanski poziv docenta dr. Matka na o-koliške občine na desnem bregu Drave, ki naj takoj skrbe za prevoz na otok vsaj od studenške strani, je žal tudi letos ostal brez odziva. Jaiov je izgovor, da na desnem bregu ni zanimanja za kopališče. O nasprotnem smo se lahko prepričali, če smo ob kopalnih dneh pogledali na studenško gozdno obrežje, kjer se je gnetlo gledalcev iz neznatne daljave. In to dan za dnem! Nedvomno bi brod (če že ne most) mnogo pripomogel k realizaciji resničnega »ljudskega kopališča«. To v premišljevanje do prihodnje sezone!
Epilog bi ne bil popoln, če bi prezrli naš motorni čoln, ki se očividno — kljub konjunkturi« — ni mogel dovolj uveljaviti, čeprav je vožnja po Dravi nekaj svojevrstno idealnega. Žal se mnogoteri kopalci niso posluževali brezprašne, hladne plovbe niti ob najhujših pasjih dnevih. Tudi spremembe cenika niso mogle privabiti večje število kopalcev. — Vzroki? Povsem razumljivi! Obljube, da se bo pristanišče preselilo pod most, se niso izpolnile in to na veliko jezo vseh onih, ki stanujejo v vzhodnem in južnem delu mesta. Kdo bo pa iz Magdalenskega predmestja še! mimo avtobusa in iskal čoln, če želi priti čimprej v vodo? Torej predvsem povsem neprikladmo pristanišče, ki bi konveniralo edino-kopalcem iz zahodnega dela. Tisti pa že vsled bližine najraje mahnejo kar peš... Tudi napovedano pristanišče za desni breg ni prišlo do realizacije, čeprav so se v Studencih vršfe že priprave. Ker ni bilo letos še zveze z desnim bregom, bi se postajališče motornega čolna bilo gotovo renti-ralo. Saj so gostje to tudi ponovno želeli, a ostalo je le pri obljubah.
Škoda, da se prvotni širokopotezni načrti niso izvajali!
Tudi, ki so občudovali otok in se prevažali z motornim čdlnom, se niso mogli dovolj načuditi, da je še toliko ljudstva tudi v »prostem kopališču« ob Schmiede-rerjevem posestvu pri Koroški cesti. Tam so se zbirali vsi oni, ki so »demonstrativno« prezirali otok iz različnih vzrokov: draginja, mondenost itd. Ob nedeljah je bilo včasih nad tisoč kopalcev. Skoraj bi človek mislil, da je tu mariborski »ljudski Lido«.
Ko bodo odpadli omendnl nedostatki, bo Mariborski otok popolnoma zadostil žel am vseh, ki smatrajo zrak, solnce in vodo za na učinkovitejše činltelje za ja-čenje moči in zdravja. Tedaj bo obveljal rr.otto »Lddstvu v korist — obč. svetu v čast« popolnoma...
Da bi mogli prihodnjo sezono pozdraviti v tem znamenju, bodi iskrena želja epiloga letošnji sezoni!
Grad Betnaua
Grad Betnava, ki je sedaj last lavantinskih škofov ima za seboj čudno zgodovino. Tam kjer se razprostira danes krasno poslopje je bil v davnih časih grad, ki je večkrat menjal svoje gospodarje in doživljal v raznih zgodovinskih razdobjih dokaj znamenite dogodke.
Prva rodbina, ki je imela v last grad Betnava, so bili grofje »von Winden«, ki so v 14. in 15. stoletju posedovali poleg omenjenega gradu še posestva v Mariboru, Negovi in Obrajni. Iz omenjene rodbine se je pojavil v 1. 1367. vitez »Wolf von Winden« imenovan, ki je bil na tem gradu neomejen vladar in čigar sin Wo!farth von Winden se je udeležil z Bogomirom Avstrijskim leta 1436 križarske vojne v Palestini, kjer je tudi umrl. Kot zadnji iz rodu von Winden je bil sin VVolfartha von Windena Wenzel von Winden, ki je 1. 1491. umrl. Z njim je izumrl rod von Winden. Grad Betnava je dobil novega gospodarja in sicer grofe Herbersteine, nato so posedovali grad grofje Khinel in grofje Rosenberg.
Ko je zajel Evropo val protestantizma, se je 1. 1587 osnovala na Betnavi protestantska sekcija, katero je vodil pridigar Sigmund Lierzer. Opravljal je obenem brezplačno cerkvene obrede in pridigal svojim vernikom. Po dolgem času se je šele osnoval odbor, pod vodstvom Cle-mana Welzer-ja von Eberstaua iz zgornjega Maribora, ki je osnoval zbirko pri meščanih Maribora, vitezih in baronih. Z omenjeno zbirko so zgradili na Betna-
vi	protestantsko kapelo, v kateri je omenjeni pridigar opravljal cerkvene obrede. L. 1588 je znašala omenjena zbirka 168 goldinarjev, od katerih je dobil pridigar 60 gold. ostali denar se je pa uporabi za ureditev kapele in nakup cerkvenih posod.
L. 1589 je sekcija za 108 gol. kupila zemljišče in uredila pokopališče. Za njegovo ureditev se je naslednjega leta izdalo 219 gold. in 30 kr., pridigar pa je dobil 117 go’d, kajti protestantom naklonjeno plemstvo in meščanstvo je nabralo vsoto 436 gol. 30 kr. Zemljišče za pokopališče so kupili od grofa Herbersteina, ki je bil protestantom jako naklonjen.
L. 1589 so za pridigarja zgradili posebno poslopje, katero sta gradila zidarski mojster Niclas Khut in Benedikt Ruidr iz Maribora.
Vs: ki akciji sledi reakcija. Tako je tudi reformaciji sledila protireformacija in v tej dobi se je tudi pri nas začelo energično nastopati proti krivovercem. Leta 1600 so pod vplivom protireformacijske-ga gibanja in pod vodstvom kapetana Paara razstrelili kapelo (s smodnikom) in pred vrati pokopališča so postavili tri vislice, na katere so obešali pripadnike »krive vere«. Pridigar je zbežal v grad Vurberg in s! s tem rešil življenje.
Do 1. 1627 so imeli grad Betnava grofi Herbersteini, za njimi grofje Khineli, 1. 1681 grofje Brandlsl, 22, aprila 1746 pa
je prevzel grad grof Heinrich Brandis, s
1.	majem 1786 grof Johan Brandis, 16. julija 1813 grof Clement Brandis. Od 1.' 1863 posedujejo grad lavantinski škofje.
V	gradu Še danes vidiš različne spomenike in nagrobne plošče, ki so pisane v stari nemščini. Te spomenike so prenesli in vzidali v grad iz prejšnjega protestantskega pokopališča, ki so ga bili razdejali. Na dotičnem mestu se nahaja velika gramozna jama.	-	-
Škoda, da se je kronika na omenjenem gradu izgubila. Ni dvoma, da bi sicer nudila našim zgodovinarjem obilo snovi za poučevanje razmer, ki so vladale v naših krajih v prejšnjih časih. V gradu je najti le kratek izpisek, katerega se je po-služil tudi pisec teh vrstic pri sestavljanju tega članka, ki kaže v grobih obrisih zgodovino Betnave. Podatke je ljubeznivo dal na razpolago sedanji upravitelj gosp, Habjanič.	K.	V
Pred ukinitvijo prohibicije v USA?
Zdi se, da bodo v Zedinjenih državah napravili konec prohibiciji zgolj iz finančnih razlogov. Izračunali so, da staneta prohibicija in tihotapstvo državp . poldrugi milijon dinarjev. V državi je nešteto zakonov in naredb o prohibiciji, tako da se niti oblastveni organi v njih ne spoznajo več. Zato se je celo v teh krogih začel resen pokret za ukinitev prohibicije.
Lastnikom hranilnih vlog
LJUBLJANA, 26. septembra. Kraljevska banska uprava dravske banovine objavlja potom A. A. sledeče: Med lastniki hranilnih vlog se širijo različne vesti, da propade dinar, da bo država izkoristila zasebne hranilne vloge Itd., vsled česar so postali vlagale! razburjeni In dvigajo vloge pri denarnih zavodih. Finančni minister dr. Gjurič je že 22. t. m. izjavil, da so vse take vesti brez podlage in neresnične in da država nikakor ne misli v kakršnikoli obliki izkoristiti zasebnih hranilnih vlog v denarnih zavodih. Banska uprava opozarja vlagatelje, naj nikar ne dvigajo hranilnih vlog, ker imajo s tem le sami škodo. Pomislijo naj, da denarni zavodi nimajo v blagajnah toliko gotovine, da bi mogli zadostiti dvigom in da so zato primorani omejiti izplačila, kajti vloge so izposojene na zemljišča, hiše itd., od koder se ne morejo trenutno izterjati posojila. Vloge so v vsakem oziru varne, zato naj se vlagatelji pomirijo in naj ne povzročajo težkoč denarnim zavodom, da bi ti morali izterjati posojila, vsled česar bi lahko propadla marsikatera trdna gospodarstva, ker trenutno nimajo na razpolago sredstev za vračila.
Saege kot bom
in delo kot tneg
bo Vale perilo, ako perete pravilno. Pomislite i le, kako izdaten je Persil.
1 zavitek Penila zadostuje za 25—30 1 vode. Raztopite Persil v mrzli vodi brez vsake primesi! Kuhajte perilo samo enkrat '/< ure in ga izpirajte najprej v topli, potem v mrzli vodi.
Tako pranje Vas bo gotovo vsestransko zadovoljilo.
5ftan l
Marffiorsk! V E C E R N I K Jutra
V M a r i b o r u, 'dne 26. IX. 1931.
Shavtizem
Skavtski dnevi v Ljubljani.
Sklepi obeh konferenc so bili soglasno sprejeti na
IX.	redni skupščini
Dravske župe skavtov in planink,
ki se je vršila v ponedeljek, 7. IX. 1931 od 14.30 do 19.30 v beli dvorani hotela Uniona. Skupščino je otvoril župni starešina br. Kunaver Pavel - Sivi Volk točno ob 14.30, pozdravil navzoče zastopnike skavtskih edinic, predvsem pa univ. prof. dr. ing. Juraja Stipetiča, starešino Savska skavtske župe. Predlagal je vdanostne brzojavke najvišjemu zaščitniku saveza skavtov kr. Jugoslavije, Nj. Vel. kralju Aleksandru I. ter gg. prosvetnemu in notranjemu ministru, kar je bilo sprejeto z velikim navdušenjem in aplavzom. Nato je bil izvoljen za predsednika skupščine br. ing. arh. Pengov Ivan - Bistro Oko, za zapisnikarja br. lični lovanski gost v Zagrebu je bil te Mulej Zoran - Vupa in br. Hribernik Stanko - Maa, za overovatelja zapisnika starešina stega v Celju prof. J. Pavlič in vodja stega v Mariboru br. Fr. Kos.
Sledila so poročila o mednarodnih skavtskih prireditvah, vseslovanskem skavtskem zeltu v Pragi (poročal Saša Sedlar), mednarodni konferenci vodij v kopališču Baden pri Dunaju in Svetovnem sestanku roverov v Kanderstegu v Švici (poročal Pavel Kunaver). Iz poročil je odmevalo veliko prijateljstvo do skavtov iz bratskih in prijateljskih nam držav, zlasti Poljakov in Čehov. Skupščino je nato v imenu Savske skavtske župe pozdravil njen starešina univ. prof. dr. ing. J. Stipetič in naglašal potrebo čim ožjega in tesnejšega sodelovanja obeh žup, da bosta čim lažje obe napredovali.
Govoru br. dr. Stipetiča so sledile dopolnitve pravil in poročila župnih funkcionarjev ter delegatov vseh 18 edinic Pri svojem poročilu je župni načelnik odlikoval s hrastovo vejico oba marl borska stegovodji, s. Emico Kramer ter br. Frančka Kosa (tega je predlagal sa-vezni glavni upravi v odlikovanje z iz-vidniškim vencem) ia pa četovodjo s Kodeljevega br. Marjana Hočevarja. Pri poročilih je želo največ odobravanja taj nikovo in ono kluba Bobrov (obe poro čili je podal br. Mulej Zoran - Vupa) ter poročilo Kaajevega stega mariborskih skavtov (podal br. Saša Sedlar - Samotni Hrast). Skupščina je izrekla pohvalo tajniku, blagajniku in gospodarju ter sta-rešiuama stega v Celju in čete na Ko' deljevem.
Poročila so pokazala precejšen napredek slovenskega skavtizma; žalibog se ni mogel vršiti župni tabor, ki bi to dejstvo jasno dokumentiral.
Absolutoriju je sledil kratek odmor nakar so se vršiie volitve. Izvoljeni so bili: v župno upravo: kot starešina br. Kunaver Pavel — Sivi Volk, ravnatelj meščanske šole: kot namestnik starešine br. Knaflič Josip Fran, kot načelnik br ing. arh. Pengov Ivan — Bistro Oko; kot njegova namestnika br. Kos Franček, stud. phyl., in br. BleiweiB Jana, stud ing.; kot načelnica s. Pengov Mara — Modra Lastovka, stud. paed.; kot njeni namestnici s. Emica Kramer, dipl. paed. in s. Kladnik Nada — Satia\vanta, d.pl paed.; kot s. tajnica s. Knaflič Vera; kot
2.	tajnik br. Hribernik Stanko — ' ia stud. phyl., kot blagajnik br. Vazzaz Ljudevit, blagajnik; kot gospodar in trgovec br. Čelik Roman — Bor, stud. ing.; kot njegova namestnica s. Senekovič Andreja — Encijan, stud. paed.; kot arhivar in knjičnlčar br. Švigelj Mitja, stud. :ig.V nadzorni odbor so bili izvoljeni: kot pred sednik ravnatelj dr. Fran Blatnik, kot Članici ga. T. Černe in ga. H. Kunaver. Za člane župnega sveta bo župna u;. ..v; sporazumno z nadzornim odborom na prosila nekatere odličnejše prijatelje skavtizma. Na savezovi redni skr;- ččini bodo zastopali našo župo — glasom nove naredbe ima Dravska župa 6 gbjov — starešina, načelnik, načelnica ter bratje Miroslav Zor — Črni Mrav, Roman Čelik — Bor in Rudolf Berce — Delfin.
Pri slučajnostih lj bili sprejeti predlo gi obeh konferenc vodij, organizaciji župnih taborov za planinke in za skavte
1.	1932, udeležbe slovenskih skavtov na vseslovanskem zletu 1. 1932 (v Varšavi ali Zagrebu) in jamboree, in pri Budim-
Kitajska sledi ruskemu zgledu. Napravila je načrt za industrializacijo dežele, načrt, ki se pa ne bo izvedel v petih letih kakor v Rusiji, ampak, kakor se prilega kitajskim razmeram, v desetih letih. Čeprav vemo, da se Rusija v nobenem primeru ne da primerjati s Kitajsko, vendar preseneča ta načrt, kajti doslej so veljali Kitajci za zaspance in jim ni nihče pripisal tolike pobudnosti in prožnosti.
Industrijsko desetletje Kitajske obsega 14 točk, ki predvidevajo postopno izgraditev industrijskega, poljedelskega in prometnega omrežja. Mašinelna sila se mora dognati do takšne popolnosti, da bo proizvajala 23 milijonov konjskih sil samo za tvornice. 20 milijonov te sile je potrebno samo za zgraditev tvorniških obratov. Če premislimo, kaj to pomeni, pridemo do zaključka, da je kitajski načrt še bolj gigantski od ruskega. Doslej so namreč kitajske tvornice proizvajale komaj 1.75 milijona konjskih sil. Tonažo kitajske mornarice, ki znaša trenutno samo 300.000 ton, hočejo v deželi nebeškega cesarstva zvišati celo na 5 milijonov ton — številka, ki se vidi marsikomu fantastična, pa ni nemogoča v razmerju s številom in spečo silo kitajskega ljudstva. Zdaj znašajo izdatki Kitajske za nakup strojev, za predelavo železa in
Kitajska desetietka
OGROMEN NAČRT ZA MODERNIZACIJO KITAJSKE PO RUSKEM VZORCU.
jekla ter za premogovno proizvodnjo 1120 milijonov dolarjev letno.
Kitajska se bo začela v industrijskem pogledu reformirati na ta način, da bo do skrajnosti omejila potrebo po nakupu strojev v inozemstvu. Posvetila bo glavno pažnjo zidavi osrednjih strojnih tvor-nic v Nankingu, kjer se bodo proizvajali stroji vsake vrste za vso ogromno državo. Tam bodo tudi izobraževališča za inženjerje in tehnike, ki se bodo vežbali v bodočih poklicih. Šola se bo ravnala po angleških vzorih, imela bo tudi angleške inštruktorje, vsaj v prvem času.
Sredstva za zgraditev osrednjih strojnih tvornic bo dala na razpolago država. Zasebniki bodo pripuščeni samo v postranskih panogah strojne industrije. Tako bodo zasebni dobavitelji smeli kvečjemu dobavljati rude in kovine, cement in druge potrebščine.
Čim bo dežela za silo preskrbljena z modernimi tehničnimi pripomočki, se bo na kar mogoče racionalen način začela obdelovati zemlja. Vlada pa bo poskrbela tudi za izkoriščanje vodne sile, vpregla bo v tej smeri vse moči delavstva in kmetov. Tako upajo Kitajci, da bodo z nekaj takšnimi desetletkami popolnoma dosegli Evropo, ki jim danes silno prednjači v pogledu civilizacije.
K,iai
Civiliziranci izumirajo
KAJ SE JE IZVEDELO NA NEDAVNEM KONGRESU V RIMU.
Pred kratkim se je vršil in zaključil v Rimu kongres, ki se je bavil z vprašanji pomnoževanja ljudstev. Statistike, ki so jih strokovnjaki razgrnili ob tej priliki, so pokazale, da smrtni slučaji že prekašajo število novih rojstev in po tem takem nadvladujejo. Depopulacija, ki ježe prej kazala grozeče oblike, se je tako-rekoč ustanovila in navzema od leta do leta nevarnejše forme.
Gradivo, ki je bilo predloženo kongresu, je kruto resnično. Številke izpričujejo, da je n. pr. imela Anglija še 1. 1900
1.024.000 porodov, 1. 1930 pa samo
743.000 rojstev. Nemčija je imela 1. 1900 pri 56 milijonih duš 2 milijona otrok, lani pri 64 milijonih ljudi pa samo še 1.126.000 novorojencev. Edina država v Evropi, ki rie propada v pogledu potomstva, je Rusija. Tam se je pomnožilo prebivalstvo od 1. 1923 do danes za približno 59 milijonov ljudi.
To žalostno sliko, ki se naslanja na konkretna dejstva, še bolj izpopolnjujejo podatki washingtonskega zavoda za raziskovanje gospodarstva. Statistik Kuz-zynski je izdal pregled, ki veli, da je že pred 4 leti bil položaj na svetu takšen, da je 100 mater rodilo komaj 93 bodočih mater. To pomeni praktično, da civilizirano človeštvo polagoma izumira.
To so žalostna dejstva, pravi ameriški
statistik, toda z njimi velja računati, ker so dognana in vzeta iz življenja. Mogoče se bodo razmere spremenile na boljše. Zaenkrat pa moramo pogledati resnici v oči in priznati, da izvzemši Rusijo, nazadujemo na celi črti. Nazadovanje je sicer tako majhno, da ga niti ne vidimo ali pa nočemo opaziti, toda stoji, da je in če pojde tako naprej, bo moral človeški rod poginiti, ker si noče pomagati, da bi ostal pri življenju ...
V	praških listih čitamo o naslednji zgodbi, ki ima pred drugimi to prednost, da je napisana kakor se je v resnici odigrala.
Neki gospod se je vrnil z dopusta, ki ga je bil preživel v prijetni ženski družbi. V vlaku se je močno veselil svidenja z ženo in otrokom. Ko pa mu je žena planila na postaji okolu vratu — hop, pristopi stražnik in jo proglasi za aretirano. Osupel se je mož informiral, kako je to mogoče, ko je vendar njegova žena poštena in ni ničesar zagrešila. Na to so mu na stražnici pojasnili stvar takole: Ženska, s katero se je bil zabaval na počitnicah, je bila znana pustolovka, ki je zagrešila razna kaznjiva dejanja. In ker je bila tista ženska vpisana v hotelu med tujci za njegovo ženo, je dobila policija ukaz, naj jo aretira, čim se pojavi v njegovi družbi....
Šport
Kasaške dirke na Teznu
Za današnje z velikimi nagradami razpisane dirke vlada v športnih krogih veliko zanimanje. Kakor izhaja iz prijavnega zaključka, se je prijavilo čez 40 konj iz tu- in inozemstva k 136 dirkam, tako da bo pri posameznih vožnjah star-talo do 24. dirkačev, kar pomeni za Maribor vsekakor rekordno število.
Razen že znanih veličin kakor Jon, Freund-Hans, Anfangerin, Saladin, Danka, Denes itd. so prijavljeni tudi Posilni in Uskok iz Ljubljane, ki so se pri leto-šnih jesenskih dirkah v Ljubljani izkazali z izredno dobrim časom. Velika udeležba se obeta tudi iz Ljutomerske reje in bo tokrat tudi znano vzgaaališče Tur-
niša zastopano z večim številom dirkačev.
Nastopali bodo pri teh dirkah dirkači iz že poznanih hlevov Filipič, Skoberne, Weitzl, Pirš, Hogemvart, Vrečko in se lahko že danes sklepa, da bo ta prireditev nudila prvovrstni šport s prvovrstnim materijalom in razburljivimi bitkami.
Dirke se začnejo točno ob 14. uri. Iz Glavnega trga. na dirkališče na Tezno je publiki na razpolago avtobus od 13. ure naprej.
5port u nedeljo
Ob 9. pri gostilni Tržaški dvor na Tr žaškj cesti: start k medklubski kolesarski dirki »Peruna«.
Ob 10. na igrišču SK Rapida: prvenstvena nogometna tekma SK Rapid I:ISSK Maribor rezerva.
pešti 1. 1933, dalje predlogi o enotnih znakih, krojih in oznakah, prevedbi samostojnih čet v stege, o sodelovanju z drugimi jugoslovanskimi in inozemskimi skavtskimi edinicami, o jugoslovanskem in slovenskem skavtskem glasilu, o skavtskih izpitih, tečaju za vodje in vodnike, o naredbah za poslovanje, udelež-S bi naših skavtov na vodniškem tečaju
poljskega saveza itd.
Vsi predlogi so se obravnavali stvarno in mirno, kot doslej še na nobeni skup ščini naše župe, kar so potrdili tudi navzoči zastopniki javnosti, ki so ob zaključku starešini br. P. Kunaverju čestitali k lepemu poteku skupščine in mu kot zastopniku Dravske skavtske župe želeli čim več uspeha in Čim hitrejši napredek.
Ob 14. na dirkališču na Tezno: konjske dirke Mariborskega kasaškega društva. Ob 14.30 na igrišču ISSK Maribora: prvenstvena nogometna tekma SK Svoboda (Ljubljana) :SK Železničar I.
Ob 16. na igrišču ISSK Maribora: prvenstvena nogometna tekma SK Mura (Murska Sobota):SK Železničar rezerva.
Odbor za delegiranje sodnikov, službeno.
Jutrišnjo prvenstveno tekmo SK Svoboda (Ljubljana):SK Železničar sodi namesto g. Ochsa g. Vesnaver.
SK Železničar, službeno.
V	nedeljo 27. t. m. igrajo sledeči igralci proti SK Svobodi, Ljubljana: Pischof, VVagner, Konrad I, Bauer, Frangeš, Ro-njak, Bačnik, Antoličič, Eferl, Pavlin in Konrad II. — Proti SK Muri pa sledeči igralci: Kosem, Zgonc, Kositer, Straub, Vogrinec, Horaček, Kohout, Golinar, Bo-rovka, Pezdiček I, Pezdiček II. — Lorber, Antoličič II in Senicar. — Prvoime-novani igralci morajo biti na igrišču SK Maribora ob 13.30. uri, drugoimenovani ob 14.30. uri. — Načelnik.
Sokolsfoo
K poslovilnemu večeru brata Vitomira Cilenška
Odhajaš, dragi brat Vite! Poslavljaš se in odhajaš k Sokolu Maribor I.
Žalostni in potrti smo, zavedajoč se dejstva, da nas zapuščaš dragi Vite, Ti, ki smo Te vzljubili, spoštovali kot svojega svetovalca in dragega brata. Kot dolgoleten načelnik našega studenškega Sokola si sprejel marsikaterega novinca v sokolske vrste ter ga vzgojil za pravega in vernega člana, si znal s svojim simpatičnim nastopom in strogo odločnostjo voditi številni oddelek naraščaja, si znal prav psihološko spoznavati duše mladostnikov in jim nuditi od Tvojega obširnega znanja to, kar je zahtevala njih narava. Oddelek dece si vodil bolje kakor kak študiran vzgojitelj, kajti Vite, Ti si rojen vzgojitelj. Vzljubila Te je deca, naraščaj in članstvo, vsakdo je videl v Tebi človeka svetovalca, vest-
i	ega brata Sokola, ki so mu Tyrševa pravila smernice dela in življenja.
Kjer je bilo treba rešiti važno vprašanje, vedno si dajal nasvete, ki so bili upoštevani, kjer je bilo treba kaj napraviti, vedno si Ti prvi prijel za delo. Bil si opora nas vseh. Kadar je kdo rabil navodila, bodisi za svoj oddelek, bodisi za druge stvari, vsakemu si dejal nasvete, ki so se res obnesli. Bil si nam kot oče številni družini, bil si nam ideal, katerega smo vsi posnemali.
Zato, dragi Vite, danes, ko se poslavljaš od nas, se Ti zahvaljujemo za vse, kar si nam storil dobrega, za vse, kair si storil Sokolu in vedi, da so naša srca žalostna in potrta in zavedamo se, da smo Ti marsikaj dolžni. Želimo Ti dragi brat mnogo sreče in uspeha pri Sokolu Maribor I in upamo, da nas večkrat obiščeš ter kličemo sokolski zdravo!
_______________ K.	V.
Sokolsko društvo Oplotnica
priredi v nedeljo 4. oktobra ob 15. url na vasi, v slučaju slabega vremena pa v Sokolskem domu veliko tombolo. Poleg glavnih dobitkov, ki so: moško kolo, te-'ica, seženj bukovih drv, otroški voziček, blago za moško obleko, gramofon, bodemo nudili še mnogo prav lepih dobitkov. Vabimo nam naklonjeno občinstvo od blizu in daleč, da se tombole v velikem številu udeleži in marljivo sega po srečkah, ki so po 3 Din.
Mrlič, kojega truplo ima 39° toplote
Pariški listi poročajo o zanimivem pojavu, ki so ga opazovali v soboto na truplu mrtve Američanke, gospe Esto-pove. Dva zdravnika sta konstatirala njeno smrt, njuno začudenje pa je vzbujala nenavadna toplota trupla, 39° Celzija. Cela vrsta injekcij je ostala brez učinka. Ker pa je truplo obdržalo svojo toploto, ni bilo izdano dovoljenje za pogreb. Truplo so spravili v zavod za sodno zdravništvo, kjer je truplo še tudi naslednji dan obdržalo enako toploto. Sedaj pričakujejo, kaj bodo rekli sodni zdravniki.
'v 1A a r 1 u o r u, aae _'6. iX. ivo*
t m  ———
Marii-nrsfci v r. C E k r* t K jutra
ba ati o«
Dr. O. Ilaunlg.
Bi>a soseda
Povest iz preteklega stoletja.
Veselo je napredoval lov, marsikateri zajec je na-P avil oporoko brez notarja, ki je bil tudi navzoč. Že je bil lov proti koncu, ko zapazi Ramovšak, da se je us avil noegov pes Flot pri neki vdolbini, pokriti s pre-pe elim vejevjem, kjer je začel kopati na vso moč z noga ni, nekaj časa prenehal, nato nadaljeval delo s podvojeno silo, pri tem pa glasno lajal. Bilo je to sredi temnega gozda, kjer je raslo skoraj neprodirno grmovje.
Ramovšak je poklical že nekaterikrat psa, toda ta ss proti svoji navadi ni zmenil za svojega gospodarja ter kopal dalje. Vsled tega je šel tja misleč, da je zavohal pes lisico ali pa jazbeca. Zdelo se mu je le čudno, da ni bila nikjer vidna kakšna luknja, v kateri bi se utegnila skrivati divjačina. Pes je kopal neumorno dalje, ter napravil že prav globoko luknjo. Naenkrat pa je obstal. Ramovšak pogleda, zapazi nekaj belo rujave-ga, s pomočjo lesa, ki ga ;e pobral v bližini, je odkopal stvar, pri čemur mu je pomagal tudi pes in glej čudo! Naenkrat je potegnil iz zemlje že napol segnito kost; še ni vedel kakšna kost je, zato je kopal dalje, zdajci zadene na nekaj trdega, ves razburjen odkopava prst, in’ 'glej, v kratkem se mu pokaže še dobro' ohranjena črepinja človeške glave. Če je bil tudi Ramovšek drugače korajžen, tako se je trenutno le vstrašil nad tem, kar je ravnokar našel.
Ker je bil med tem lov že končan, so prišli še drugi lovci:
»No, ali medveda iz brloga vlačiš ali pa kako coper-nico,« ga je podražil tovariš Podlesnik, »ali ti naj pomagam?«
»Da prav imaš, 'e pridi bližje, boš kmalu videl, kakšne stvari sem našel,« pravi Ramovšak tako resno, da je tudi Podlesnik utihnil ter stopil bližje, ker mu je drugače vedno veseli, danes pa skramo resni obraz Ramovšaka pokazal, da je našel nekaj nenavadnega. Pač je debelo pogledal, ko je zagledal človeško glavo. Med tem so došli tudi drugi lovci. Eden od njih je letel takoj k bližnji hiši po lopato, ter motiko. Začeli so odkopavati skrivnostni grob in res, našli so še več človeških kosti.
Začudeno so gledali vsi ter ugibali, kako bi prišle te kosti sem.
Dotični večer se je suka! pri Planinšeku samo o tem govor, tako da Ramovšak ni mogel povedati vseh resničnih, še bolj pa namišljenih zgodbic, ki jih je bil že pripravil, za ta večer.
Seveda je o tem izvedela tudi oblast; okrajni sodnik Seidelbach se je takoj podal sam na lice mesta. Tudi zdravnik Resnik je bil navzoč ter ugotovil, da te kosti še niso posebno dolgo ležale v zemlji. Vidnih znakov kake sile na kosteh pa ni bilo ugotoviti. Dotični človek je bil, po kosteh sodeč, moški. Moral je biti zaboden ali drugače na kakšen način usmrčen. Vsekakor se je moral zgoditi nad tem neznancem zločin, ker bi drugače ne bil na tem mestu pokopan. Da bi bila žrtev kdo iz tega kraja, ni bilo misliti, ker se takoj dože-ne, če koga pogrešajo. Biti je moral tedaj kakšen tujec, ki je našel nekje v bližini nasilno smrt.
Tako se je glasilo izvedenčevo mnenje, a ostalo je še odprto vprašanje, kdo je bil ta tujec, kdo ga je umoril, na katerem mestu in zakaj?
Sodna komisija se je podala po končanem poslu v bližnjo Cestnikovo gostilno, kjer so sestavili zapisnik. Govorilo se je o tem zagonetnem slučaju in ugibali so marsikaj.
Gostilničar Cestnik je pazljivo poslušal ter tudi posegal v razgovor. Vodja komisije je dal pobrati kosti ter jih shraniti najprej v vreči. Da bi se bolj ne pokvarile, je prosil okrajni sodnik Cestnika, naj mu posodi zaboj za shrambo najdenih predmetov, dokler se ne zaključijo poizvedbe.
Ko pa je zapisnikar jemal posamezne dele iz vreče ter nazadnje privlekel tudi črepinjo ter jo nehote pokazal Cestniku, je ta trenutno prebledel, se obrnil k omari, vzel prazen bokal ter odšel iz sobe.
* * v .
Vršila so se dolgotrajna poizvedovanja po orožnikih. Ljud'e so ugibali semintja, a kaj gotovega nihče ni mogel reči.
Sčasoma se je zadeva pozabila, le tu in tam so jo še omenili. Govoriti pa so začeli, da na tistem mestu, kjer je bila žrtev pokopana, straši in se vidi, kako hodi neka temna postava v tisti bližini okoli.
Vsled teh govorov so se začeli ljudje tega kralja ogibati, češ, da duh pokojnika ne najde miru, in se je vsak bal, da ne bi mogoče srečal neznanega tujca. Nihče ni šel blizu, ne po dnevu, še manj pa v mraku, in celo lastnik tega kosa zemljišča se ni upal s svojimi ljudmi tam opravljati kakšno delo.
Le eden je slutil, odkod so prišle te kosti na to skri-
to mesto in na kakšen način, toda ta je bil tiho in j6 čakal na trenutek, ko bo treba o stvari govoriti.
X.
Pred sodno obravnavo.
Beži od doma obupan ves. Kot izpred Boga ubijalec prvi, Proganja ga kes ko stekel pes In ran;a srce mu do krvi.
Gregorčič.
Miha Dolnik je postal tedaj župan. Bil je enoglasno izvoljen, kar je vzbudilo v celi občini veliko veselje.
A kakor je bilo veliko navdušenje na eni strani, tako se je razpasla na drugi strani zavist. Leta pa rodi sovraštvo ter željo po maščevanju.
»Ali moreš kaj takega trpeti,« je rekel Planinšek Cestniku, ko ga je srečal v trgu, »da se ti ljudje rogajo ker si propadel in sedi sedaj Dolnik na županovem stolcu. Vrni mu tudi ti, naj skusi, kaj se pravi, očitati komu nepoštenost.«
»Sem že izročil celo zadevo odvetniku Smrekarji* v mestu, ki zna tako dobro govoriti.«
»No vendar enkrat,« vzklikne Planinšek, »praveg* si izbral, ta se spozna na paragrafe ter bo že potlačil Dolnika, da bo debelo gledal, ko bo moral iti ričet jest.«
Hitro se je zvedelo, da je vložil Cestnik tožbo zoper Dolnika. Zato je skrbel v prvi vrsti Planinšek, ki je najbolj priganjal razžaljenega do tega koraka. Razpravljalo se je o tem po vseh gostilnah v trgu.
»Pa dolgo se je obotavljal Cestnik s tožbo,« je menil davkar Gorjan, »baje je bil že zadnji dan, skoraj bi zamudil.«
»Je že imel svoje vzroke,« je pripomnil zdravnik Resnik, »mogoče je tudi on kaj rekel in vsled tega čakal do zadnjega dne, da bi Dolnika ne prisilil k proti* tožbi.«
»To je vedno nekoliko sumljivo,« je posegel vmes notar, ki je bil oznejevoljen, da Cestnik ni njemu izročil zadeve.
»Tedaj tudi ti sumničiš Cestnika nekaj nečastnega,« vzkipi Planinšek.
»Kaj takega nisem hotel trditi,« odvrne notar nekoliko v zadregi, »navadno pač ni kaj takega, kdor se čuti res užaljenega, gre pač navadno takoj tožit.«
»Tako je,« je pritrdil odvetnik Suhadolnik, ki se je zavzemal v srcu za Dolnika in tudi pričakoval, da ga pooblasti kot branilca, »Dolnik je pač že imel povod za to, da je kaj takega izustil, saj on drugače te 'navad* nima.«
Sveže morske ribe
dobite vsaki dan pripravljene na različne načine, posebno brbone, sipice, gron-ge, mole, rake, sardelice itd. Vsak pon-deljek rižot z morskimi raki po zelo nizkih cenah edino le pri dobro znanem gostilničarju J. Povodniku, Rotovški trg 8.
Vinske sode, takoj za napolniti, prodam. Sulzer, Vojašniška ulica 7.	2814
Majhno vilo
Din 125.COO.—, moderno vilo 9. sob, 3 kuhinje, kopalnica, Din 355.000, posestvo 20 oralov pri Mariboru z gosposko hišo, 2 gospodarski poslopji Din 275.000. Posredovalnica Rapid, Gosposka ulica 28.	2815
Prazno sobo
s parketom, posebnim vhodom, elektr. lučjo, v centrumu mesta, oddam s 1. okt. mirni stranki brez otrok. Naslov v upravi Vciermka.	2791
Separirano sobo oddam 2 gospodičnama ali 2 gospodoma, blizu kolodvora. Ogleda se v pon-deljek od 1. do 2. ure. Naslov v upravi Večernika.	2821
Vezenje za stroj dobite na dom. Pletarna Vojašniška ul. št. 2, Maribor.	2823
Otomane,
madrace in žične vložke iz lastne strojne pletarne dobite najceneje pri tapet-niku Novaku, Slovenska ul. 24.	2824
^ouk,
konverzacijo in prestavo nemško, francosko in italijansko prevzame za zmerni houora '*'.*! :■čt’*' Davska ulica S/l.	2S20
Lepo opremljeno sobo
v sredini mesta iščem s 1. oktobrom. Navedba cene zaželjena. Ponudbe na upr. Večernika pod »Separiran vhod«.
Mlado dekle
sprejmem v trgovino. Din 300.— mesečno. Naslov v upr. Večernika. 2825
Rabljeni »Singer« šivalni stroj
na prodaj. FraB Ivan, Meljska cesta 43, Maribor.	<	2801
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, elektr. lučjo, oddam. Magdalenska ulica 50.	2778
Lepo sobo
oddam gospodični. 2/1, vrata 7.
Prešernova ulica 2833
Dva dijaka
sprejmem na stanovanje in hrano. Smetanova ulica 44/1, vrata 4.	2809
Strojepiska,
po možnosti s prakso v notarski pisarni, dobi službo takoj. Naslov in informacije v upravi lista.	2800
Nemščino
govoriti in pisati se vsakdo hitro nauči po moji metodi. Kovač, Maribor, Krekova ulica 6.	2789
3 boljše delavce sprejmem na hrano Splavarska ulica 6.
m
stanovanje.
2797
Učenec
za iermenarsko in torbarsko stroko se sprejme. Aleksandrova cesta 16. 2798
Za prodajo pletenin
privatnim strankam iščem zanesljivo osebo. Naslov pove uprava lista. 2816
Pouk posameznikov
v strojepisju, stenografiji, knjigovodstvu, korespondenci. Začetek 1. okto-bra. Kovač, Maribor, Krekova ulica 6.
Meblirano sobo,
seperirano, s kopalnico, takoj oddam za 280 Din. Popovičeva ulica 3. 2832
THENCHC0
dame in gospe IDEMttO OBLAČIL
za
žimo in leto!
LOPNI K
KOROŠKA 9
Plinska peč,
večja, popolnoma nova, ugodno na prodaj. Naslov v upravi.	2780
Kopalno banjo,
dobro ohranjeno, po možnosti iz litega železa in znotraj emajlirano, ca 160 cm dolgo, kupim. Ponudbe pod »Banja« na upravo lista.	2799
Lepe stavbne parcele na Teznu pri Mariboru na Ptujski cesti, nasproti »Splošne«, so ugodno na prodaj. — Pojasnila daje M. Peršak, na Tezino št. 48, pri Mariboru. 2628
500 dinarjev plačamo tedensko
zgovornim osebam s številnimi poznanstvi. Perssons, Ljubljana. Poštni predal 307. Znamko za odgovor. 2360
AH že veste, da pere »Triumf« Pavel Nedog ovratnike tako lepo, da izgledajo kot novi?
Elektromotorje »Škoda«,
0.25 do 30 kon. sU na skladišča pri Ilič & Tlchy, elektrotehnično podjetje Maribor, Slovenska ulica 16. Elektro-montaže tovaren in stanovanjskih poslopij. Na zahtevo brezplačne ponudbe,
Sobo in črkoslikanje, vedno najnovejši vzorci na razpolago izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ulica 3 za kavarno »Astoria«.	X
Rabljene avto in moto gumi plašče kupuje v vsaki količini mehanična delavnica Justin Gustinčič, Tattenbacho-va ul. 14.	1566
Veliko Izbiro vsakovrstnih pletenin, oblek, jopic, vest, puloverjev itd. po zelo znižani ceni priporoča pletarna Vezjak, Maribor, Vetrinjska ulica 17. Naročila po meri, kakor vsa popravila se izvršijo točno In ceneno.	2491
JESENSKI K AS AS KI MEETING
v soboto, dne 26. in v nedeljo, dne 27. septembra na dirkališču na Teznu pri Mariboru
Začetek ob 14. url.
Pri vsakem vremenul
::v'
SLIVOVKA RUM KONJAK Ll
JAKOB PERHAVEC, MARIBOR, GOSPOSKA ULIC A 9
Na debelo!	Na	drobno!
Za Solo kupujemo samo na
Stotnikovem trgu štev.
Lgudska tiskarna Maribor.
Sladki vinski mošt
liter Din
J. Povodnlk
Rotovški trg štev. 8
Včeiaj so bili izžrebani naslednji večji dobitki državne razredne loterije:
30.000.— Din:	Nr.	29.476, 44.272, 83.485.
20.000.— Din:	Nr.	16.090, 48.030, 78.001,	29.457.
29.457.
Nr.	8010, 32.935. 40.373,	50,575.	65.80J,
Din: Nr. 812, "2815, 3158, 3157, 6416, 6783, , 11.639, 12.397, 13.429, 14.114,	19.124,	19.663,
21.378,	21.914,	22.505,	25.153,	27.729,	26.214,	30.802,	32.043,
33.681,	40.542,	47.220,	49.202,	51.542,	52.640,	53.030.	56.055,
57.807.	63.469,	64.078,	64.925,	65.085,	65.767,	67.429,	67.636,
73.132,	76.158,	77.954,	79.236,	79.302,	80.844,	80.920,	81.147,
87.108, 83.048, 81.219, 87.108, 92.922.
Zaradi telefonskega sprejema ne jamčimo za točnost. Pooblaščeni prodajalec srečk drž. razr. loterije: BANČNA POSLOVALNICA BEZJAK, MARIBOR. Gosposka ulica 25.
Hočete k
filmu?
Pišite na Interfilm Studio-Gesellschaft Berlin. Lichterfelde W 17
nseriraite
v
..Veterniku*1
Samo Din T-
Vas slane ako poskusite eno Ve vina burgundca iz Anskege hriba, ki se sedaj toči v točilnici G rilec, Meljska c. 1.
Vinotoč PEKEL
novi vinskE mošt liter po Din 5"-
Za obilen obisk se priporoča
A. Janžekovič.
ZAHVALA.
Ža vsestranske dokaze sočutja, ki smo jih prejeli povodom smrti našega predragega soproga, očeta, braia, strica, svaka gospoda
Josipa Necasa
vpok, žandannerljskcga narednlka-vodnika
se tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo. Posebno pa sc zahvaljujemo prečastitima gospodoma stolnima župnikoma Mundi in Sparlu, ravnateljstvu in delavstvu Splošne stavbene družbe na Teznu, orožništvu in orožniškim vpokojencem za častno zastopanje, pevskemu društvu »Jadran« in njegovemu pevskemu vodji g. L a h u za v srce segajoče žalostinke, godbi, darovalcem prekrasnega cvetja in vencev ter vsem, ki so blagega pokojnika spremljali ua njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat najprisrčneiša hvala!
- M .11 f-t t> o r, dne 26. septembra 1931.
2829	Žalujoča	vdova	Nečas	in ostali sorodniki.
Za lesen in zimo
Vam nudimo dobre, lepe in trpežne čevlje po nizki ceni
Novo sk?od?šče čevljev Kranjske industrije
[ .Akris’ v T rgo vtkem domu. Maribor
IIIIIIIIIIIIIIIM
Oglejte si naše nove cene!
CEVLJ
in Še 18 vrst rarznttrsirapacf šport, planinskih in sm,učaiskih čevljev z in brez žrebljev v vseh velikostih na zalogi.
*
Oglejte si pred nakupom kvaliteto in ceno!
ZA SOLO. LOV. JESEN IN ZIMO
la krom uhten čevlji v sttapacni in l/s goj^ersKi izdelavi
za otroke	Din 120*-	do	150*-
za deklice	„	150**	„	190*-
za dečke	„	150v	„	230*-
za dame	„	190'-	„	250*-
za gospode ,,	220*-	„	280*-
KARO. Maribor. Koroška 19
KAVA
%.Jtnderle
GOSPOSKA UL.20.
Za jesen in zimo
nudimo takozvani Šlaser. to so naii damski plašči z vatelinom in svilo podloženi ter z krzneno imitacijo opremljeni.	Izvanredno	nizke	cene	1
TRGOVSKI DOM, MARIBOR
iadaja Konzorcij »Jutra« s UubJjaat; predstavnik Izdala tel la Ut ufcdnlk; STANO KOSOVEL * Mariboru, liska Mariborska uskarna d. a, predstavnik alANKO UClt^A ^~	*	Maribor«.