TRST, torek 19. maja 1959 ^to XV. . Št. 118 (4272) PHIKOHSKI DNEVNIK Cena 30 lir Tel.: Trst 94-638, 93-808, 37-338 - Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo frsTVO: UL. MONTECCHI «. «, |1. oad. — TELEFON 93-111 IN 94-631 — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA ». M — NAROČNINA: mesečna 480 Ur — vnaprej: četrtletna 1300 lir. polletna 2500 Ur. celoletna 4900 lir — Nedeljska Številka mesečno 100 Ur. letno 1000 Ur — L,3.7"338 ~ Podružnica GORICA: Uhca S. Pellico MI. - Tel. 33-82 ‘ ‘ “ ----- -- - ■ — - —---------------------- — -- - *—-*• -*. »CUŠovr OGLASI; od 8. do 12.30 ta od 15. do 18. — Tel. 37-338 — CEN* Za vsak mm višine v Širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-u pravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. FLRJ: v tednu 10 din. nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 1.440, polletno 720, četrtletno 360 din — Poštni tekoči račun: Založništva tržaškega tiska Trat 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS. Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928. tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375 Gromiko in Bolz zavračata zahodni načrt Herter pa v celoti zavrača načrt ZSSR Gromiko poudarja, da o zahodnem načrtu sploh ni mogoče razpravljati, Herter pa pravi, da ima sovjetski načrt v sebi klice novih sporov 18. — Današnji seji konference zunanjih >4 se' ->e predsedoval Gromiko, ki je takoj v začet-:.:s*dal besedo vzhodnonemškemu zunanjemu mi-ii rT, b°1zu. Zahodni ministri niso temu ugovarjali j g la.Vilrn ovuroril ■■ ■■■ ■ ■ ■ večje težave, namesto da bi 0 ~ Je lahko govoril, zahodnem načrtu je <’:avit Javi!: ^Prisiljen sem Sfe-1' da načrt zahodnih iff-pne nudi nobene pri-ii,0 P°dlage za pripravo i 2a Ppgodbe z Nemčijo rešitev berlinskega Cnja-> dalje izjavil, da •Harf družitve Nemčije v “a v pristojnost ženev-r-ence zunanjih mi-jtj nJ_Pa^ Pa ga morajo re-jjj. , avniki obeh Nem- “erljjj flal Pa je: «Ceprav je Prestolnica vzhodno-*i g. republike in je zahcd-ittj,, na ozemlju nad ka- ttUjL. * izvaja suverenost It, demokratične republi-Pamerava moja vlada l°thar bolz *» škodnim sektorjem me-<5,. a*nega reda demokra-,S^?rja». red le zatem poudar-, - P°sti sovjetskega na-dejal, da je ta načrt 4)slt nasprotnega od' oe. Pogodbe, »ki je bila VečUj at in ji ni uspelo :Nari,in°ve vojne«. i!Vlco «neoporecno * m lleniškega ljudstva, da iodairOVno pogodbo«, ter >? Zn,, ’ . da zahodni načrt >čbeilor> nič o vsebini te '."Sklenitev mirovne w ie ’* )e nadaljeval govor-JJtiK lohko bolj nujna, ker Mii-- Pooroževanja ter o- He . e zahodnonemške y -ZstrJii- aton:skim orožjem ,'Hie ^ 1 v°di v povečanje A : atomskim oboroževalni* V- vehki meri veča i tpQj 1 jedrske vojne«. Jjjt, J! teSa, je nadaljeval ■M ntorala mirovna po-i* stiioH sn'^iti tudi nasled-kjtfii« • Umi'k tujih čet iz (Mia' ,Umtk obeh nemških Htva k :z atlantskega zavez-tt: °Zlroma varšavskega kinitev vseh tujih o-'Mn, nemškem ozemlju. JSjj, oerlin bi moral biti fi* * n,: °kupacijskega reži- , skU-.f'0vno pogodbo, kate-2 k vi v bi bila najkrajša Nti 'Ppstavitv, državne e- SH?VU ‘Je«. I) ^biči* nat0- da is atevii nedavno \ ^ )jj 0 svojih oboroženih i« iz - Pa so sestavljene sa-tlima°s ''oheev, in da te Me« 0 izstrelkov ali pa ■tlwa orožja. Predlagal jih zmanjšalo. «Velika vrzel v zahodnem načrtu pa je v tem, da odlaga v nedogled sklenitev nemške mirovne pogodbe m' omogoča nadaljnje oboroževanje Nemčije«. Qlede Berlina je Gromiko izjavil, da zahodni načrt ne samo, da ni sprejemljiv, pač pa ni mogoče o njem razpravljati, ker oporeka suverenosti Vzhodne Nemčije nad zahodnih Berlinom. Pripomnil je, da po njegovem zahodni načrt nikakor ni načrt miru, pač pa «načrt hladne vojne«. Pozval pa je na spravljivost in sodelovanje in poudaril, da vsebuje zahodni načrt nekatere ideje, o katerih bi bilo vredno ločeno razpravljati. Med temi so: Izjava štirih velesil o nenapadanju; nekatere strini razorožitvenega vprašanja; ustanovitev področja z omejeno oborožitvijo v Evropi. V začetku svojega govora je Gromiko izjavil, da zahodni načrt ne samo še bolj zapleta rešitev raznih vprašanj, s tem da povezuje tako različna vprašanja, kakor so združitev Nemčije, Berlin, varnost, mirovna pogodba, razorožitev itd., pač pa daje tudi prednost, nemški združitvi. «Sovjetska' delegacija, je izjavil Gromiko. ne more sprejeti, da bi štiri velesile pripravile o tem ukrepe, ki jih nimajo nobene pravice predlagati in še manj izvajati«. V zvezi z zahodnim predlogom o ustanovitvi vsenem-škega odbora je Gromiko izjavil; »Cernu naj bi to zadevo rešili drugi in ne Nemci sami? Seveda ne nasprotujemo zamisli vsenemškega odbora. Mislimo, da je vsenemški organizem koristen in tudi potreben za ponovno zbližanie med obema nemškima državama, Tod* vzhodnonemška in zahodne nemška vlada lahko sami . določita naloge in sestavo vsenemškega organizma«. Zatem je Gromiko priznal, da imajo štiri velesile «neko odgovornost« za ureditev nemškega vprašanja, toda po njegovem mnenju morajo te države izvajati odgovornost s tem. da omogočijo pripravo sklenitev mirovne pogodbe z Nemčijo Dodal je, da bi štiri velesile na ta način lahko prispevale k zbližanju med obema Nemčijama in k združitvi. «Dolžnost štirih velesil glede tega bi se lahko o-m^nila v enčm «li v več dodatnih členih mirovne pogodbe ali pa v prilogi k pogodbi. Ameriški državni tajnik C. Herter je v celoti zavrnil sovjetski osnutek mirovne pogodbe z Nemčijo in izjavil, da osnutek svsebuje kl'9e Pn-hodnjih nesoglasij in sporovji- Herter ie izjavil tudi. da so ZDA že leta 1946 predlagale, naj se nemško vprasa-- - 1 »Toda kan-, zadnjih letih so bili uničeni, ker je Sz sistematično odklanjala izpolnjevanje svoje svečane obljube, da se bo pridružila zahodnim državam v prizadevanjih, da pride do združitve Nemčije in do ustanovitve vsenemške vlade, ki bi jo svobodno izbralo vse-nemško ljudstvo«. Izjavil Je, da je med vojno v trenutku kapitulacije nacistična Nemčija predstavljala vso Nemčijo. «Vlada ZDA, je dodal, je mnenja, da na podlagi mednarodnega prava, mednarodno telo, znano pod imenom Nemčija, £e vedno obstaja kljub temu, kar se je zgodilo po letu 1945 zaradi štiristranske zasedbe. Vlada ZDA ne sprejema in ne bo sprejela, da bi bila Nemčija kot mednarodno telo stalno razdeljena na dve novi in ločeni državi, kakor se je zgo- Herter je izjavil, da je po noti od 10. januarja 1959 njegovem mnenju v taikih oko- liščinah končna rešitev nemškega vprašanja podrejena u-stanovitvi enotne nemške vlade.. «Ni mogoč dokončen sporazum s sedanjima dvema Nemčijama, ker s pravnega stališča ZDA niso bile v vojni niti z bonnsko zvezno republiko, niti z nemško demokratično republiko. Medtem ko nemška zvezna republika dejansko izvaja svojo suvereno oblast na mednarodnem in notranjem področju, imajo zahodne države vse pravice in vse odgovornosti o vsem. kar se tiče Berlina in tudi Nemčije v celoti, združitve Nemčije ter ureditve miru«.-Omenil je zatem pripombe Dullesa na konferenci 1. 1954 v Berlinu o poraznih posledicah versajske pogodbe in zaključil: «ZDA so skrbno pro- dijo z Avstrijo po prvi sve- učile osnutek pogodbe z Nem lovni vojni«. ‘ čijo, ki je priložen sovjetski lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIMIIIIIIIIIIMIIinillllHinillllMIIIIIIIIIMIIIIIllllllllllllllllllllllllllllllIllilllMiiilillliintllllllllllllllllllMIIIIIIIIIlUlMIIIIIIIIIIIIIIIIItfllHIinUIHII v upanju, da bi odprl pot k trajnemu miru. Ce bi bilo tako, bi ga ZDA z zadovoljstvom sprejele. Toda sovjetski predlog ima v sebi samo klice prihodnjih nesoglasij in sporov««. Proces v Florenci odložen do 18. junija FLORENCA, 18. — Danes bi se bil moral nadaljevati protipostavni proces proti benečanskim partizanom in antifašistom pred florentinskim porotnim sodiščem. Toda razprave ni bilo, ker je sodišče sklenilo, da se proce« ponovno odloži za en mesec, tako da bo prihodnja razprava 18. junija letos. Slabše kot pod fašisti ! Proseški brigadir prepovedal slovenščino na zabavni tekmi! Odločen protest zgoniškega občinskega sveta - Delegacija Prosečanov bo zaprosila za sprejem pri vladnem gen. komisarju V nedeljo popoldne je prišlo na Proseku do obžalovanja vrednega dogodka, ki je ogorčil ne samo Prose-čane in Kontovelce, temveč tudi prebivalce vseh okoliških vasi in številne tržaške Slovence. Karabinjerski brigadir je namreč ob začetku tradicionalne nogometne tekme med «mladini> in estarimi« prepovedal njen «prenos» v slovenščini, zaradi česar so igralci — tudi na zahtevo občinstva — tek- me po prvem polčasu prekinili, in sicer v znak protesta. Prav tako v znak protesta je odpovedala sodelovanje domača godba, in tudi zabava, ki bi morala slediti tekmi v Društveni gostimi, je iz tega razloga odpadla. Zgoniški občinski svet Je prvi tolmačil ogorčenje prebivalstva, saj se je že si-neči sestal na izredni seji. Sejo je v odsotnosti župana Pirpa vodil podžupan tov. Vladimir Cibic, ki je naš “** o**"'« kratko orisal svetovalcem že znane dogodke na igrišču, ki Izid deželnih volitev v Dolini Aoste Poraz ED, PLI in PSDl v Dolini Aoste kljub «vetu» vatikanskega Sv. oticija Zmagala je napredna koalicijska lista «Union Valdotaine», KPI, PSI in neodvisnih socialdemokratov z 28.631 glasovi proti 26.977 -Togliatti: «To je prvi udarec za demokristjansko oblast; upamo, da bodo kmalu na vrsti še drugi* (Od našega dopisnika) RIM, 18. — Kot je bilo lahko že vnaprej predvideti, so zdruzeni demokristjani, liberalci in socialdemokrati sodelovanjem fašistov doživeli na,včerajšnjih deželnih volitvah v Dolini Aoste hud pbraz. Njihova lista je prejela samo 26.977 glasov v primerjavi z listo koalicije «Union Valdčtaine«, KPI, PSI in neodvisnih socialdemokratov, za katero je glasovalo 28.631 volivcev. Volilna udeležba je znašala 93,26 odst. in volitve so potekale v popolnem redu. Vseh volivcev je bilo 62.845. Voditelj PSI Pieraccini je takole komentiral volilne izide: «Uspeh je velik, zlasti v trenutku, ko je bil dosežen. Gre za prvi Volilni režultat po dekretu Sv. oficija.# Levičarski socialist Valorj pa je dejal, da gre za znamenje velike važnosti, ker pomeni, da kadar krščanski demokraciji nasprotne sne uresnifijo enotni nastop, jim uspe poraziti krščansko demokracijo in ji iztrgati monopol oblasti. Togliatti pa je na kratko dejal: «To je. prvi udarec za de-mokristjanško oblast. Upamo volilne izide v Dolini Aoste ter dejal, da je približno tak rezultat pričakoval že pred volitvami. Kljub temu pa se je povezoval s krščansko demokracijo, ker je hotel onemogočili, da bi med Francijo in Italijo obstajalo vmesno komunistično področje. Glavni vzrok za poraz je po njegovem mnenju v tem. da so sami demokristjani c nemogočih njegovo in Fanfanijevo politiko levega centra, ki da edina lahko prepreči prodiranje komunizma. Kritično stališče so zb vzeli levičarski demokristjani, ki poudarjajo, da koncentraoiia «centrističnega tipa ali pa celo koristi predne liste. Sele s končnim rezultatom so morali objaviti resnico o porazu demok-ist-janske koalicije. Niti podtaj nik za mtcrmaciv- v predsedstvu vlade ni bil o porazu pravočasno obveščen; zvedel je zan' šele cd nekega komunističnega novinarja. Sedaj s< demokristjani tolažijo, da so prejeli letos nekaj več glasov kot na zadnjič vohtvah in ipozarjajo Valdostance, da bodo morali «plačati veliko ceno levici«. Hkrati pa tajijo, da bo poraz imel posledice tudi v vsej Italiji. Prav tako hud — če ne še hujši — poraz pa je doživel vatikanski Sve.i oficij s svojim dekretom, v katerem je grozil katolikom, da ne smejo sodelovati, s komunisti in socialisti. Sedaj se je izkazalo, da pripadniki «Union Valdo-taine«, ki oo katoliško usmerjeni, papežgvp grožnje ^liso u- spada pod zgoniško občino. Predložil je tudi resolucijo, ki je naslovljena notranjemu ministru in vjadnemu generalnemu, komisarju dr. Palamari in v kateri je .rečeno: ■Občinski svet občine Zgonik, zbran na izredni seji dne 18. maja 1*59, je razpravljal o prepovedi uporabe slovenskega jezika med prijateljsko nogometno tekmo, ki se jo organizirali domačini s Proseka na nogometnem igrišču, ki je na pod- da bodo kmalu prišli na vrsto nost poročali tako sestavljene še drugi.« delne izide, da je bil iz rtjm Tudi Saragat je komentiral | razviden nenehni poraz na- nje reši čimprej. struktivni predlogi ZDA v -minili ................................................... Izjava ameriške delegacije o Berlinu Zahod hoče ohraniti sedanje stanje blok z desnicami ne ------------- _ več utrditvi demokratičnih ur fT t ‘ ' ■ * stanov«. Hkrati poudarjajo, d* Hegnf Je takoj posvetoval gre poraz izven deželnega ~ !~ okvira. ni Ko so začeli prihajati prvi podatki o izidu je bila v vladnih krogih zadrega zelo velika. Vse do 18. ure so za j a v- tiMtiiu ie Iivsenemškega h4 sveta», ki bi bil *(i tyah v Berlinu ne-Vm "e I*** delegacija, je do- v'°gov r® nitl dlsUutiratl ^bje • ki pomenijo vrne-rtV notranje zadeve >( >ii , .jdokratične republi- 'GbNt vi'1,0 tako nien0 su 4»^'jivr,„? r ozemeljsko ne. 4 4 vb V Rešitev berhn anja Je potrebna 4 Mie a' Toda do nje lah-v primeru, da 1*ih PrizaH**0,. Pravični inte- Vk0MtičBetlh- nemSke 'l»v91ri republike m ^ v zahodnega Berli V*ahortBtu<*i obsojal dejstvo 4 • vžhort države ne prizna V 'k BČrdonemške republi-'»JMišz.il podobnost te-a s stališčem do Ki- *%l,ki . je govoril so- | črt«, tako da bi se berlinsko Sv4, za Jj?dji minister Gro-4 v. tain'Vm Pa ameriški dr-'a » • Berter Nato pa 0)a zaključena in ojjo >,,» dce se bo nada-VjMijL n. Popoldne. Vil žavi-BiiJe v svojem go-4 M j zahodni načrt in K de more služiti i diskusiji. Dodal ' CMr - načrt navdihnil SMri da ni v skladu CMril ■ Vske konference 4i ?*ti Je’ da načelo ne-' Posameznih vpra-°*ert«v ustvarja š* ZLinkVA, 18. - Ameriška delegacija na gonleienci zuna. njih ministrov je izročila tisau izjavo, ki pravi; KVesti, da sc zaboune delegacije sklenile razueliti zanouni načrt in se osredotočiti na berlinsko vprašanje, so netočne. Zahodni zunanji ministri nameiavajo po-drooneje obrazložiti pomen zanodnega načrta in dokazati sovjeissi vladi, da so zahodni predlogi pomenili velik korak naprej naspioti njenemu Stališču. Kar se tiče Berlina, nameravajo zanodni zunanji ministri obravnavati to vprašanje na podlagi svojega predloga o oerlinu, ki ga vsebuje prva faza zanodnega mirovnega načrta. n.akor so zahodne države izjavile na konterenci, se o posameznih vprašanjih, ki so Vključena v načrtu, lahko posamič razpravlja, toda ker so dejansko povezana med seboj, se ne morejo rešiti ločeno.« Fodobno izjavo sta objavili tudi angleška in francoska delegacija. 1.0 izjavo so objavili kot odgovor na pismije tiska, da so zahodne delegacije pripravlje-1 ne razdeliti svoj spUBetni na- vprašanje posebej rešilo Te informacije so nastale ker je sinočj neki ameriški predstavnik tajkvil, da nameravajo EDA doseči «zacasen sporazum« o beilinu, rajši ka kor «da bi dovolile neuspeh konference zunanjih ministrov«. Omemba »začasnega sporazuma« je povzročila presenečenje v krogih francoske in britanske delegacije. Prva reakcija pa je bila izrnva pred. stavnika zahodnonemške dele gacije, ki je zavrnil vsak osnu- tek, da bi zahodni načrt razdelil. v diplomatskih krogih izjav, ljajo, ua Eanod res pripravlja načrt za »začasen« sporazum o nerlinu, ce se štirje zunanji ministri ne bi mogu drugače sporazumeti. Ta «zacasen» načrt bi priznat vzhodnonemške oblasti kot »agente« S/, kar _ se tiče onranitve dostopnih \ poti iz Eanoune iNemcije v za- I nouni neriin; zanoune cete bi I osiaie v zanodnem Berlinu; sovjetska viaua bi morala jamčiti, da bo ztahou lanito neovirano uporabljal te poti, tudi če se no pogajal z vzhodno Nemčijo, kar se tiče raznih vprašanj reune dnevne uprave. zcanodne pravice v zahodnem Berlinu na podlagi prejšnjega stirmransi.ega sporazuma naj bi ostale nedotaknjene. Poleg tega bi bil Zahod pripravljen zmanjšati število svojega vojaštva v zahodnem Ber. nnu. V Berlinu bi se namestil opazovalec OEN, ki bi takoj poročal Združenim narodom o vsaki morebitni kršitvi. Zahod nasprotuje, da bi v zahounem Berlinu bila navzoča tudi Bo-vjetsi.a zveza. Tak sporazum o oerlinu bi položili pri Združenih narodih, da se poudari njegov mednarodni zna-aj. V istih krogih jlravijo, da bi začasni načrt o uerlinu nudil podlago za pogajanja J SZ v Ženevi o berhns' eni vprašanju z namenom, da se v za-nouuein Berlinu ohrani sedanje stanje, ker SZ zavrača zahodni načrt o združitvi Bert lina na podlagi svobodnih volitev. Dalje ugotavljajo, da ta začasni načrt n« eliminira širšega zahodnega načrta o Nem. čiji in o evropski varnosti in da nikakor ne pomeni «korak nazaj« v zahodnem stališču. Ta načrt nikakor ne pomeni nadomestilo za predlog o združitvi mesta kot poizkus za poznejšo združitev ob povezavi z ukrepi za evropsko varnost. Obrtniška podjetja FLRJ nagrajena v Florenci FLORENCA, 18. — Zagrebškemu obrtniškemu podjetju j »Matica« so’podelili včeraj na I sejmu obrtniških proizvodov v Florenci zlato kolajno in diplomo za razstavljene izdelke. Na sejmu je sodelovalo več jugoslovanskih obrtniškin podjetij. Za njihove izdelke so obiskovalci pokazali precejšnje zanimanje, tako da so podjetja prodala obiskovalcem za okrog 6 milijonov lir raznih obrtniških izdelkov. Beograjski kongres o kolektivnem gospodarstvu BEOGRAD, 18. — V Beogradu se je pričel danes četrti mednarodni kongres centra za raziskovanje in informacije v kolektivnem gospodarstvu. Kongresu, ki bo razpravljal o vprašanjih kolektivnega gospodarstva in gospodarskega razvoja, prisostvuje 180 delegatov iz Italije, Avstrije. Švice, Francije, Belgije. Grčije, Zahodne Nemčije, Švedske, Indije in Jugoslavije. z glavnim tajnikom KD Moreta. Na hodnikih poalanšTke zbornice pa se je govorilo samo o porazu, tako da je bila razprava o iinančnih pi-računih skoraj pred. prazno dve • rano. Vzporedno s to razpravo je bila tudi razprava o zakonih za zboljšanje plač državnim nameščencem. £a večino je poročal poslanec Martinel-li, ki je poudaril že stare argumente ter izjavil, da se strinja z vlado glede odložitve izvajanja Vanonijevega načrta. Za njim je govoril tajnik OGIL, socialistični poslanec Santi.' Zahteval je spremembo vladnih predlogov, tako da bo. do v skladu z ob—eznostjo, ki jo je prevzela nase vlada pri pogajanjih s predstavniki sindikatov. Nato je obrhzložil spr^minjevalne predloge, ki jih je sestavila CGIL. Tudi komunistični poslanec Narinuzzi se je pridružil ♦eirt spreminje-valnim predlogom. V zvezi s tem je generalni tajnik demokristjanskega sindikata CISL pos.anec Štorti ponovno poudaril nujnost razgovora s Segnijem glede spreminjevalnih predlogov. S CISL se strinja tudi ACLI. Svoje predloge je CISL danes tudi objavila in jih bo zago-varjala v parlamentu, če bo današnji izid razgovora Stor-tija s Segnijem negativen. Te zahteve CISL so: a) na zvišanje družinske doklade ima pravico tudi član družine, v kateri še ena oseba zasluži do 10.000- lir mesečno; b) posebna dodatna draginjska doklada za upokojence in za tiste, ki im*jo' mapjše plače od 24 tisoč lir mekečiio; c) razširitev zboljšanja plač osebju javnopravnih ustanov brez potrebe formalnega odloka dotične-ga ministra. V četrtek bo verjetno seja vlade, na kateri bodo razpravljali o zakonskem načrtu ministra Tavianija glede oprostitve kazni zaradi davčnih prekrškov. Segni in Pella pa bosta poročala o svojih sobotnih razgovorih z ameriškim državnim tajnikom Herterjem. Danes sta se sestala in se po^ govarjala o jutrišnjem obisku grškega kralja v Rimu. Po sestanku so novinarji vprašal, zunanjega ministra, ali bosta tudi Selwvn Lloyd in Couve de Murville obiskala Rim. Pella je odgovoril: »Bodite potrpežljivi.« Iz Neaplja poročajo, da je precejšnje zanimanje vzbudil pojav 450 sovjetskih turistov, ki so prispeli z motorno ladjo «Pobeda« iz Pireja. Pozneje bodo obiskali tudi Severno Evropo. Ladja bo ostala v Neaplju štiri dni. Turisti bodo obiskali še Rim, Capri in Amalfi. A. P. Manjšinske šole v FLRJ BEOGRAD, 18. — Informa-tivno-dokumentarni priročnik «Jugoslovenski pregled« piše, da poučuje v šolah za pripadnike narodnih manjšin v Jugoslaviji okrog 6500 učiteljev in profesorjev, medtem ko jih je bilo pred vojno samo 816. V šolskem letu 1956-57 je obiskovalo šolfc z učnim jezikom narodnih manjšin okrog 200 tisoč učencev. V letu 1957-58 je pouk na italijanskih šolah obiskovalo 1.200 učencev. Občinski svet tolmači enotno mnenje vsega našega prebivalstva, g. vladni komisar, ko ugotavlja, da nas je ta prepoved presunila in ogorčila. Spominja nas namreč na fašistične čase. ko je bila uporaba slovenskega jezika z zakonom prepovedana. Podobnost je v tem, da se je našel karabinjerski podčastnik, ki je kljub ustavnim določilom in določilom Posebnega statuta londonskega sporazuma prepovedal našim ljudem, da bi govorili v svojem materinem Jeziku. Občinski svet zaradi tega ukrepa ostro protestira in zahteva, da se prepoved prekliče. Le na ta način bomo dobili zagotovilo, da je šlo za ukrep, s katerim oblasti, ki morajo jamčiti in skrbeti za nemoteno uporabo slovenskega jezika, nimajo nobene zveze.* Preden so svetovalci resolucijo soglasno odobrili, so poudarili, da je treba im»ti prepoved uporabe slovenskega je, zika za izzivanje, ki je ogorčilo vse prebivalstvo, saj se o ničemer ne g-vori kot o tem. Svetovalci so tudi zahtevali, da se brigadir odstrani z njegovega položaja, ter sklenili, da bodo resolucijo poslali tudi poslancu Vidaiiju, ki naj se za stvar zavzame v parlamentu. Ko smo sinoči spet obiskali Prosek, smo se lahko na lastne oči prepričali, kako je brigadirjev uicrep prizade* domače prebivalstvo. Na ulicah, v gostilnah in trgovinah, na dvo. riščih — povsod so govorili samo o incidentu na nogometnem igrišču. Kako je do njega prišlo? Na Proseku se je ustalila naivada, da priredijo vsako le. to enkrat nogometno teumo med mladimi in starimi, med poročenimi in neporočenimi. Vsa vas. sodeluje pri pripravah za to tekmo, ki bi morala biti lefos že sedma po vrsti. Lomacini na razne načine prispevajo za kar najboljši u^ speh te tekme, ki privablja iz leta v leto več radovednih gledalcev. Letos jih je bilo kakih tisoč, saj je bil okoli nogometnega igrišča, ki leži rped Prosekom in Briščiki, zbran ves Prosek, skoraj ves Kontovel in mnogo ljudi iz Saleža, Zgonika, Malega in Velikega Repna, Opčin in drugod. Okoli so bile postavljene »tribune« za »posebne poročevalce« naj večjih športnih listov, kol na primer «Gazzefta dello Šport«, #L’E-quipe» itd., manjkali niso seveda tudi «posebni dopisniki« lokalnih listov in pa televizija. Pred tekmo so napravili domačini zanjo reklamo s kolono avtomobilov, ki so vozili Karabinjerski brigadir s Proseka (kaže hrbet) med razgovorom z dvema organizatorjema, potem ko je prepovedal napovedovanje v slovenščini. Pogled na del množice med tradicionalno nogometno tekmo na Proseku. V ozadju se vidi kamion s »televizijsko kamero«, od koder Je napovedovalec komentiral potek tekme, dokler karabinjerski brigadir tega ni prepovedal. IIHIIIMIIlMIIIUMMilllllllllllllllliinillimilllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIKIIIIflllllllllHIIIIIIIIIIIlIllUillllinilllllMIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIMinillHIItiMIIIII Razgovor Gromiko-S. Lloyd Zahodni ministri bodo zahtevali ta teden •,A' ; _ - 2 — 19. maj’a 1955 Vreme včeraj; Najvišja temperatura 22,5. najnižja 14,7, ob 17. uri 21,8, zračni tlak 1010,6 stanoviten, veter severozahodn-ik 5 kip, vlaga 57 odst., nebo eno desetino oblačno, morje mirno, temperatura morja 14,6. Tržaški dnevnik Danes, TOREK, 19. mal* Ivo Sonce vzide ob 4.31 in za*01?.-, 19.33. Dolžina dneva 15.02 L* vzide ob 15.4« in zatone ob *■» Jutri, SREDA, 2». maja Bernard La Iz sindikalnega življenja Jutri enotna stavka kovinarskih delavcev v ^ “ iil -r« H- M tp >■ — 4» 11 «(? *■ — — +* *l .■ Ze včeraj so delavci prenehali delati nadure ■ Spor med uslužbenci in komisarsko upravo DZ se zaostruje *» ^utri se bo pričela na na šem področju, kot v delu Severne Italije, enotna stavka koviharjev in botio- stavkalil delavci ter uradnici v vseh tovrstnih podjetjih. Ze včeraj pa so delavci prenehali delati nadurno delo. Sindikalne organizacije so opravile obširno pripravljalno delo že prejšnji teden, ko je prišlo do sestanka predstavnikov kovinarjev obeh delavskih zbornic. Med stavko bo imela FIOM-CGIL dve zborovanji. V Trstu bo ob 10. uri dopoldne govoril na Trgu Garibaldi namestnik vsedržavnega tajnika FIOM-CGIL dr. Piero Boni. ki bo nato govoril še ob 11,30 na zborovanju v Miljah. Mladinska sindikalna komisija pa bo ob 12,15 organizirala posebno aborovanje za študente, ki bo na križišču Akvedota in Ul. Timeus in na katerem bo govoril član notranje komisije ladjedelnice Sv. Marka Burlo. Tajništvo Delavske zbornice (CISL) ni organiziralo zborovanj, je pa izdalo poseben pro. glas delavcem in uradnikom. Izdali bodo tudi lepak. Položaj v podjetjih CRDA pa se še nadalje zaostruje in so včeraj suspendirali y Tovarni strojev Sv. Andreja ponovno 12 delavcev. Zaostruje se tudi sindikalni položaj v Delavskih zadrugah, kjer bo po nekih vesteh prišlo do napovedanega sestanka šele v začetku junija. Istočasno pa se čujejo nove vesti o namerah sedanje komisarske u-prave, ki bi hotela predati večino prodajaln v upravo zasebnikom. V tej zvezi je značilno, da so hoteli storiti to že pred skoraj pol leta, kar je seveda v ostrem nasprotju z določili kolektivne delovne po. godbe, na katero se sklicuje sedanje vodstvo Delavskih zadrug. Vse kaže, da so sedanji naklepi vodstva popolnoma enaki, kar izhaja tudi iz izjav nadzornikov, ki so »snubili* nekatere uslužbence, da prevzamejo v upravo nekatere prodajalne. Ni^ tudi dvoma, da mahinacije že' naletele na o-ster odpor, tako da se bo ce-. lotni spor po vsčj verjetnosti še zaostril. ♦ » • 'Na zahtevo združenja trgovcev na drobno včeraj ni prišlo do sestanka na uradu za delo med sindikalnimi predstavnik; in predstavniki trgovcev. Na tem sestanku bi morali dokončno razpravljati o izvajanju sporazuma o delovni pogodbi. Pričakuje se, da bo do tega sestanka prišlo danes. t Vil B so te šanje nprrnftlne m:fti©filne pla-"-'če težaka in posebno doklado 2,5 lit za vsak stot naloženega cementa. Sjžorazum velja do konca leta. Sporazum ne more zadovolji^ delavcev, saj je raz. lika med temi' pogoji in pogoji, ki običajno vladajo za tako delo V vseh pristaniščih, izredno občutna. Podjetje bo namreč v praksi z nekaj deset tisoč lirami nalagalo na ladje cement, medtem ko podobne operacije veljajo v vsakem pri. stanišču mnogokrat več. * *# Včeraj sta obe sindikalni organizaciji podpisali sporazum s podjetjem ItalCementi glede plačevanja delavcev pri nakladanju ladij. Sporazum pred. videva za to izredno težko in naporno delo 8-odstotno povi- iirile PRIMORSKI DNEVNIK Seja obe. odbora Sinoči se je sestal tržaški občinski odbor na svoji običajni redni seji, na kateri je ponovno proučil vprašanja, ki so na dnevnem redu današnje seje občinskega sveta. K prejšnjim sklepom je dodal ,še nekatere upravne sklepe. Odbor matere upravne sklepe. Odbor j« podrobno rŠBtpravljal otire-šJluciji, ki so "jo predložili sVe- tovalci MUIS glede centra za gospodarski razvoj. V glavnem zahteva rpsolugija ukrepe, da se delovanje centra pospeši teT da ne smeta biti predsednik Tri' ravnatelj ista ogeba. Občinski odbor predla-:ije, ga nekaj sprememb resolucij ki pa so sarrin formalnega zna- ci^ja. H Y------- Dražba ribiških ladij Vladni generalni komisariat sporoča, da bo dal področni konzorcij za zaščito ribolova v Trstu, Trg Venezia 4, 15. junija ob 10. uri na javno dražbo svojih 12 motornih ladij za ribolov. Interesenti morajo poslati tajne ponudbe, ki jih bodo potem primerjali z najnižjo ceno, ki jo določi konzorcij in ki bo tudi tajna. Za morebitne informacije se lahko interesenti obrnejo na sedež konzorcija. HMIHItmillllllllllllllllllllMIIItlllllllllllllllllliHMUllllllllllllllllllllllllllllUlUllllinilllltllllllllllMIIIIiMllltlllltllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIINIIIIII Danes seja tržaškega občinskega sveta Na dnevnem redu številna važna vprašanja in sklepi Gradnja novega plinohrana Acegata, ki bo stal 307 milijonov Danes se po daljšem odmo-■ sestane tržaški občin- svet. Na dnev 100 točk,- ki eynem redu ... Vsebujejo 1. pole*!""važlfiih vprašanj tudi ste- n Priznanje rejcem goveda sivorjave pasme Uspela druga razstava goveje živine v Dolini Na razstavi je sodelovalo 125 živinorejcev iz dolinske občine - Razdeljevanje nagrad V nedeljo dopoldne je bila pri županstvu med Dolino in Boljuncem druga razstava goveje živine sivorjave alpske pasme, k>. jo je organiziralo Pokrajinsko kmetijsko nad-zorništvo. Vsa pot od županstva do križišča z dolinsko cesto je bila polna razstavljene živine, saj so morale komisije oceniti nad 200 glav živine, ki je last 125 živinorejcev iz sko raj vseh vasi dolinske občine. Razstavo si je ogledalo izredno veliko število živinorejcev, ki so prišli tudi iz najbolj oddaljenih krajev našega področja. Razstava je bila zanimi. va zlasti zaradi tega, ker so živinorejci lahko ugotavljali razlike med živino, ki jo redijo na Krasu, in ono v nižjih MaiMMItlllllllMHIlIllllMMHMIIIIIItlMIIIHIIIfiminilllHNIIIIIIIItlimiHItllllUlllllimiinilHIIIItlt Otvoritev elektrificirane proge Minister Angelini obljubil tudi gradnjo dragega tira Ceremonija v Mestrah in govori na tržaški postaji, za katero bodo porabili poldrugo milijardo Prihod v Trst ministra Angelinija V nedeljo je bila slovesna otvoritev elektrificirane železniške proge Trst-Benetke. Glavna ceremonija je bila v Mestrah. kjer je minister za promet Angelini prerezal trak, nakar se je posebni vlak, s katerim so se minister, predstavniki raznih oblasti in železniškega ravnateljstva prišli iz Benetk, odpeljal proti Trstu. Med drugimi so šli ministru v Benetke naproti tudi dr. j-alamara. Vlak se je potem za kratek čas ustavil v San Donii di Piave ,v Portogruaru, kjer so otvorili tudi bližnjo transformatorsko postajo, v San Gior-giu di Nogaro in v Cervlnja-nu, kjer si je minister skupno p. gosti ogledal postajo. Na našo postajo je vlak privozil ob 12.35. Ministra sta tu sprejela predsednik pokrajine prof. Gregoretti in tržaški župan dr. Franzil. Po pozdravnih besedah je župan Franzil izrazil zadovolj-sfvo nad opravljeno elektrifikacijo, ki bo pospešila prevoze proti Benetkam in notranjosti države »ploh, ter nad deli na progi Trst-Trbiž, ki bo koristila razvoju prometa z avstrijskim zaledjem. Toda hkrati je tudi rekel, da upa, da bodo na vsej progi postavili dvojni tir. Kot smo že pisali, je namreč 87 km proge med Cervinjanom in Quarto dAltino še vedno enotirne, kar ovira promet. Ministru se je zahvalil za dela tudi predsednik trgovinske zbotrmce Caidgasi, ki je ome- nil tudi vprašanje tarif, glede katerih se vodijo pogajanja. Generalni ravnatelj železnic inž. Rissone je orisal potek del za elektrifikacijo, ki so trajala poldrugo leto. Z elektrifikacijo se bo čas vožnje vlakov skrajšal, hkrati pa bo železniška uprava prihranila mnogo izdatkov, ker so doslej porabili na leto okrog 21.000 ton premoga, ker je bilo mnogo dražje od električnega toka, ki ga bodo porabili sedaj. Inženir je tudi povedal, da so potrošili za dela 5.065 milijonov, za vlečna sredstva pa 4,335 milijonov. Tri milijarde so krili iz sklada posebnega zakona za Trst. Minister Angelini je tudi izrekel zadovoljstvo nad opravljenim delom in rekel, da bo elektrifikacija proge pospešila promet zlasti na progah Trst-Rim in Trst-Milan. Povedal je nadalje da bodo do konca prihodnjega leta dokončali tudi elektrifikacijo proge Ba-netke-Videm. od česar pa bodo pač imele korist Benetke. Zagotovil je nato, da ima njegovo ministrstvo v načrtu tudi gradnjo drugega tira na preostalem delu proge Trst-Benetke in upajmo, da se bo to zagotovilo tudi uresničilo, kajti vlada je že leta 1954 imela to delo v načrtu. Končno je minister omenil še dela na tržaški postaji, za katera bodo porabili l milijardo in pol lir in ki tako počasi napredujejo ter so se glede tega slišale že zelo številne pritožbe. predelih dolinske občine. Komisije so sestavljali priznani živinorejski strokovnjaki in živinorejci iz drugih občin našega področja, ki so s svojim delom začeli že navsezgodaj. Toda zaradi velikega .števila razstavljene živine se je ocenjevanje zavleklo' čez 11. uro, ko sta zadnji komisiji zaključili svoje delo. Omenimo naj še, da je ob razstavi priredil kmetijski konzorcij praktičen prikaz dela s traktorji, ki je med številnimi g’edalci vzbudilo mnogo zanimanja. Pred zaključkom razstave je živinorejcem spregovoril načelnik Pokrajinskega kmetij, skega nadzorništva dr. Per-co, ki je pozdravil zlasti predstavnike oblasti, med katerimi so bili ravnatelj oddelka za kmetijstvo in gozdarstvo pri vladnem generalnem komi. saria*u dr. Piccoli, dolinski župan Dušan Lovriha, svetovalec Marij Grbec, ki je zastopal pokrajinsko upravo, ter številni drugi. Dr. Perco je nato analiziral uspeh dolinske razstave, kajti nedvomno je treba ugot9yiti, da je bila dolinska razstava zelo uspešna, tako po številu razstavljene govedi Kot tudi po njeni kvaliteti. Govornik je nato prikazal nekatere značilnosti sivorjave alpske pasme, ki se je na našem področju tako lepo razvila. Pri tem je poudaril, da bo treba začeti misliti tudi na vzrejo klavne živine, kajti Italija je velik konsument me. sa, katerega uporaba se veča iz dneva v dan. Teoretično je možna in se tudi vsekakor izplača vzreja klavne živine, ki daje umnemu živinorejcu še večji dobiček Kot pa mlekarstvo. Poudaril je tudi, da bo treba začeti misliti na vzrejo v odprtih hlevih, kar se pri nas še ne izvaja, a so glede tega imeli že mnogo uspehov Živinorejci iz bližnjih živinorejskih središč. Za dr. Percem je spregovoril g. Tagliaferro, ki se je zahvalil vsem živinorejcem, da so v tako velikem številu sodelovali na razstavi ter tako v odločilni meri pripomogli k njenemu uspehu, potem pa je prečital imena nagrajencev. Za razstavljeno živino, ki je vpisana v rodovniško knjigo, so prejeli nagrade Maks Pa-rovel iz Mačkovelj 81, Josip Strajn iz Boljunca 225, Franc Slavec iz Prebenega 75, Avgust Žerjal iz Boljunca 79, Anton Slavec iz Prebenega 7, Ivan Smotlak iz Mačkovelj 55, Josip Curman iz Boljunca 60, Andrej Hrvatič iz Zabrežca 36, Albin Križmančič iz Kro-gelj 36, Primo Muton od Dom. ja 183, Josip Vodopivec iz Doline 128, Albin Križmančič iz Krogelj 36, Maks Parovel iz Mačkovelj 81, Andrej Hrvatič iz Zabrežca 36, Dora Sancin roj. 2uljan iz Loga 5, Josip Curman iz Boljunca 60, Anton Rapotec iz Boršta 62, Jo-kip Ota iz polise 52, Franc Plaveč is Prebenega 75, Jogjp Curman iz Boljunca 6Q in Avgust Žerjal iz Boljunca 79. Za navadno živino pa so prejeli nagrade; Urh Hrvat iz Boršta 41, Antonio Pizzulin od Domja, Rudolf Kraljič iz Boljunca 230, Ivan Korošec lz Boljunca 10,' Peter Petaros iz Boršta 20, Josip Crvani iz Boljunca 16, Valentin Kocjančič iz Doline 115, Anton Strajn iz Doline 39, Alojz Bandi iz Prebenega 41, Bruno Žagar iz Boršta 58, Lovrenc Bandi iz Boljunca 123, Josip Zobec iz Boljunca 3, Kristina Rapotec iz Prebenega 13, Josipina Zu-Ijan iz Loga 4, Anton Korošec iz Boljunca 34, Antonia Pe. taros roj. Kuret iz Ricmanj 74, Josip Crvani iz Boljunca 18, Ivan Ko*ošec iz Boljunca 10, Lovrenc 2erjal iz Boljunca 88, Valentin Jercog iz Doline 221, Valentin Jercog iz Doline 221. Lovrenc 2erjal iz Boljunca 76, Bruno Žagar iz Boršta 58, Vladimir Band’ iz Prebenega 6, Josip 2erjal iz Boljunca 236, Antonio Pizzulin od Domja, Angel Pečenik iz Boljunca 260, Josip Kocjančič iz Doline 104, Josip Sancin iz Boljunca 59, Rudolf Kraljič , iz Boljunca 230, Ivan Strajn iz Doline 74, Rudolf Kraljič iz Boljunca 230, Lovrenc Žerjal iz Boljunca 76, Anton Strajn iz Doline 39, Bruno Žagar iz Boršta 58, Lovrenc Žerjal iz Boljunca 76, Karlo Kralj iz Boljunca 160, Ivan Rapotec iz Borštu 18, Filip Smotlak itr Mačkovelj 56, Uršula Petaros iz Boršta 25, Mario Salvi iz Doline 217, Urh Hrvat iz Boršta 41 in Mario Salvi iz Doline 217. Kot so naši »čitatelji že opazili, se nekatera imena več- krat ponavljajo. Ti živinorejci so namreč dobj\i po več na- grad, ker so razstavili po več glav živine, ki je tekmovala v raznih kategorijah, in sicer: biki, teleta, junice, krave s prvim teletom, krave z drugim teletom in krave z nad sedem lej starosti. Med živinorejce, ki so z razstavljeno živino zmagali v posameznih kategorijah, so razdelili denarne nagrade, in sicer 5000 Pr za prvo nagrado, 4OQ0 oziroma 3000 lir za drugo nagrado, 3000 lir za tretjo in 2000 lir za četrto nagrado. —..«» Nesreče na delu Pri porivanju velikega voza na prostoru Luna parka v Ul. Broletto je krmilo voza tako udarilo v trebuh 24-letnega Giuseppa Tavello iz okolice Catanzara, da so ga morali s pridržano prognozo sprejeti na I. kirurškem oddelku. Ročni voziček je zakrivil, da je moral tudi 52-letni Antonio Cornachin iz Ul. Sinico v bolnišnico, kjer bo moral ostati zaraidi zloma noge dva meseca na ortopedskem oddelku. Cornachin je prevažal po notranjosti ljudskega vrta v Ul. Giulia filmski proiekcijski a-parat In ker se je voziček prevrnil, mu je velik in težak aparat padel na levo nogo. Steliju Palčiču iz Ul. delle Docce pa je med delom v livarni »Škabar* v Ul. Carpine-to padel na nogo težaik kos železa. Ker niso izključene kostne poškodbe, so delavca pridržali na ortopedskem oddelku. Okreval bo v 5 ali v najslabšem primeru v 20 dneh. Kmalu po opoldnevu sta Renato Urizio iz Ul. d'Alviano in Antonio Giorgini s Trga Bar-bačan peljala s tovornikom smeti proti Trebčam. Na trbi-ški cesti pa je moral Urizio, da tt preprečil trčenje z avtom, ki je bil žaradl okvare ustavljen na sredi poti, močno okreniti na stran, pri čemer je vozilo zašlo s ceste In se prevrnilo. Pri tem sta se oba potolkla, vendar so samo IJri-zia sprejeli s prognozo okrevanja v 10 dneh na I. kirurškem oddelku. ... Obesil se je Sinoči je 27-letna Bruna Sa-vron iz Ul. Chiauchiara našla svojega 52-letnega očeta Maria Tulia obešenega na električni žici v sobi. Na kraj so prišli policijski organi, ki so uvedli preiskavo in nato odredili,prenos trupla v mrtvašnico splošne bojnišnlce. |'| vilpe, sklepe, šljrih sej občinskega odbora. Med raznimi vprašanji so zlasti številne relolucije, ki sO jih predložile razne skupine občinskega sveta. Tako je svetovalec Radich predloži interpelacijo glede plačila bolniških vzdrževalnin in naporov občine, da bi plačane vsote izterjala, svetovalci MUIS so predložili resolucijo v zvezi z delovanjem Centra za gospodarski razvoj, drug svetovalec resolucijo o okrepitvi plovne družbe «Aariatica». Na dnevnem redu so tudi resolucija o spremembi klavzul Skupne ga evropskega tržišča, resolucija o reorganizaciji podjetja mestne čisteče, resolucija o odkupu stanovanj v 4judskih hi šah, ki so bile zgrajene s pomočjo države, resolucija o postavitvi spomenika padlim borcem za svobodo v vrtu na Trgu Liberta, resolucija o ustanovitvi občinske delegacije ali komisije za gospodarska vprašanja, ki bi morala iti v Rim zahtevat ukrepe za Trst. Končno vsebuje dnevni red tudi resoluciji o dodelitvi kontingenta goriv po znižanih cenah tržaškemu področju in o sestanku predstavnikov tržaškega, goričkega in videmskega občinskega sveta ter parlamentarcev za razpravljanje o deželni' avtonomiji. Kar se tiče navadnih upravnih sklepov, je vsekakor najbolj pomemben sklep upravne komisije Acegata za zgraditev novega plinohrana v Brolettu, ki bo stal 307 milijonov skupno s sklepom, da, se zaprosi nadzorna oblast, da dovolj pogajanja za zasebniki za nakup potrebnega materiala za zgraditev tega plinohrana. Drug plina od 3800 na 4200 in zadevnega žvišanja tarife za 2 liri za vsak kubični meter plrna. O tem pa se bo moral izreči tudi odbor za cene. Dva sklepa se tičeta zbiranja in prevozi smeti. Važen je tudi sklep o nakupu zemljišča za gradnjo šole v Ulici Vasari, za kar bo občina izdala 20 milijonov lir. Občinski svet bo moral izreči svoje mnenje tudi o gradnji pokrajinskega poslopja za inštitut za pomoč materam in otrokom na Reški cesti. Drug sklep se tiče izdatka 1.828.000 za ureditev obeh občinskih kopališč »Topolino* v Barkov-ljah. Večje število sklepov zadeva plačilo vzdrževalnin v bolnišnicah in njihovo izterjevanje. Na dnevnem redu je tudi sklep o delni spremembi smeri mestne avtobusne proge št. 25 z uvedbo novih postajališč in s preložitvijo odhodne postaje. Kot vidimo, je dnevni red precej obširen in pričakovati je, da se bo debata razvila zlasti o nekaterih resolucijah, ki zahtevajo, da se zavzemajo določena politična stališča. Tako na pr. zelo pereča resolucija o ustanovitvi. posebne gospodarske komisije ali delegacije kajti zadnje yesti iz Rima o skrčenju izdatkov prb-r računa za tržaško področje so zelo razburile vse'javno . mne; nje. Zaradi tega se župan ne bo mogel več izmikat; glede sestave te komisije. Tudi vprašanje odkupa ljudskih stanovanj je že povzročilo dolge diskusije v občinskem svetu. til socialistov. Tovariši, ki so sedaj v MUIS, lahko po odstopu nekaterih voditeljev ugoto- vijo, kako malo socialističnega i. Ti Izjave PSI in MUIS e o združitvi socialistov Tiskovni urad MUIS sporoča, da se je včeraj sestalo njegovo tajništvo, ki ga sestavljajo Lonza, Pittoni in Dulci, ter podrobno proučilo razna politična in organizacijska vprašanja v zvezi z združitvijo s PSI. Tajništvo je v stalnem stiku z vsedržavnimi organi gibanja ter v pričakovanju, da se seznani z dokončnim besedilom sporazuma o združitvi, ki ga je odobrilo vodstvo PSI. Zatem bo tajništvo MUIS sklicalo sestanek vodstva gibanja in skupščino, na kateri bo govoril Matteotti. Tajništvi PSI in MUIS sta izdali v zvezi z razvojem RP* ložaja med bivšimi^ socialdemokrati poročili tučfi preteklo soboto, ki ju nismo mogli objaviti rzaradi pomanjkanja prostor«. V svojem poročilu je tajništvo MUIS ugotovilo med drugim, da je odstop šestih sindikaljstov ter Pierandrea in Cesara pripomogel k raz- ( prepričanja so vedno imeli vvo.dUtelji so svoj čas rekli, da je PSDI preživel, ter da predstavlja po neapeljskem kongresu edino PSI resnično socialistično alternativo. Položaj se ni nič. spremenil, toda ti ljudje se sedaj vračajo na staro pot. Socialisti so prepričani, da bo znalo članstvo MUIS to ravnanje pravilno oceniti. PSI pozdravlja vse tiste tovariše iz MUIS, ki se pripravlja jo, da bodo odločno prispevali k okrepitvi socializma v Trstu. PSI in MUIS sta tudi protestirala proti krčenju tržaške ga conskega proračuna ter sta poverila svojim parlamentar cem nalogo, naj nastopijo v poslanski zbornici. čiščenju položaja tudi v PSDI. Vodstvo MUIS š< še vedno pred- i-i t6g?.. ‘,““V‘,rana-, ^rul- stavlja stari struji »Unita* in sklep se oče zvišanja kalorij ^Autinomm socialista*, ki sta dali pobudo za razkol y PSDI, kajti odglop Pierandrea, Pise, Lovera in Cesara nima vpliva na večino članov in na njihovo usmbritev. V krogih MUIS z zadovoljstvom poudarjajo, da je pted vstopom v PSI večina članov nasprotna alternativi, ki jo je postavil PSDI. Isti krogi tudi poudarjajo, da je zanimivo stališče, ki ga bodo zavzeli proti MUIS Krščanska demokracija, republikanci in socialdemokrati, ki razpolagajo z enim samim svetovalcem. Relativna večina v občinskem svetu namreč ne »me pozabiti, da je bil proračun odobren tudi s pomočjo MUIS. Da ima PSDI zelo majhen politični vpliv, je pokazala tudi izvolitev demo kristjana Novellija za glavnega tajnika Delavske zbornice samo na podlagi sporazuma med demokristjani in republikanci. Tajništvo PSI pa je izdalo poročilo, id pravi, da potek dogodkov v MUIS ni presene- Posmrtni ostanki avstrijskega vojaka Včeraj okoli poldne so delavci našli v dolini na desni strari ceste, ki pelje v Ce-rovlje, v bližini križišča s cesto za Mavhinje, del stegnenice (10 cm), vretence, rebro in druge kosti, dalje puškino cev, 2 naboja, 1 šrapnelsko glavo, čutaro, vse avstro-ogrskega izvora in del pete čevlja. Ker so v vojni 1915-1918 divjale v okolici hude bitke, domnevajo, da gre za posmrtne ostanke kakega avstrijskega vojaka. Kosti so odpeljali v mrtvašnico mavhinj-skega pokopališča. SNG odpotuje danes na «Sterijino j)ozorje> Danes opolnoči odpotuje ansambel tržaškega SNG t) Novi Sad, kjer bo v četrtek nastopil na «Sterijinem pozorju» s Tavčarjevo fantazijo aPekel je vendar peketu. Odpotuje 27 ljudi pod vodstvom upravnika dr. Andreja Budala. Tržaško gledališče bo prvič nastopilo na »Sterijinem po-zor ju* in močno mu želimo, da bi bil ta nastop nad vse uspešen. Na povratku iz Novega Sada ,.b9- SNG Jjij&rat nastopu tudi v Zagrebu. # *# Gledaliških igralec Anton Požar, ki je pred čhievi praznoval svojo sedemdesetletnico, je izrazil željo, da bi se po našetri listu zahvalil za številne dokaze prijateljstva, ki jih je ob tej priložnosti prejel. Zahvaliti se zlasti želi gledališki upraui in stanovskim tovarišem, številnim prijateljem, prof. Jožetu Kosovelu za prisrčen članek in vsem, ki so se ga na ta dan spomnili. - «*- | ca tedna — «1W-1'trii£,aj WJnr- Pi er ra Curiea*; 21.15 r« ju Charlie Kunz; 2LW Vpživ. uverture; 22.00 Umetnost * ^ ljenje; 22.15 Koncert »P« Jelke Rupnikove, pri v ^ ril Cvetko; 22.35 Ravel- tr a-molu; 23.00 Saksofonist* man Havvkins in Gcorjie * 23.30 Polnočna glasba. Spacal povabljen na Biennale v San Paulu Kom;stj i strokovnih izvedencev beneške Biennale je povabila te dni že vdrugič našega rojaka, da zastopa italijansko grafiko z 10 deli na svetovni umetnostni Biennali v San Paulu (Brazilija), ki bo otvorjena v prihodnjem septembru in bo odprta tri mesece. ■ «»—— NOČNA SLUŽBA LEKARN v maju Crevato, Ul. Roma 15; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; dr. Gmeiner, Ul. Giulia 14; Al Lloyd, Ul. Orologio 6; dr. Bignori, Trg Ospedale 8; dr. Miani, Barkovlje; Nicoll, Skedenj. llllltlltlllMII II IIHIHMIIIMIIIIIItllllHII MIHIH II IMiitllllll MIMI miti lllltl HIIII Hill IIIIItHUtl IIIIIIIII -Neprevidne tri otroke igre spravile v bolnišnico Igranje treh otrok se je včeraj končalo precej slabo. Najslabše pa se je končalo za 11-letnega Žarka Sosiča stanujočega pri Obelisku na Opčinah, katerega življenje je v resni nevarnosti. Zdravniki so si pridržali prognozo, vendar bodo storili vse, da ga iztrgajo smrti. Otrok je včeraj okoli 9. ure krožil s kolesom okoli hiše. Nenadoma je izgubil oblast nad kolesom, s katerim je nato treščil v ustavljen avto. Malemu Žarku so takoj priskočili na pomoč in so ga nuj. no odpeljali z rešilnim avtom v bolnišnico, kjer so ga sprejeli v varstvo zdravniki I. kirurškega oddelka. 9 mesecev stari Robert Zoch iz Ul. Tigor pa se je z vročil oljem oparil po obrazu tako, da se bo moral zdraviti 8 do 30 dni na dermatološkeAr oddelku. Fantka je spremil v bolnišnico oče, ki je izjavil, da se je otrok oblil z oljem, ki je bil v ponvi na električnem ogrevalniku. Najmanj 10 dni se bo moral 5 let stari Italo Ceppa od Sv. M. M. Spodnje zdraviti na I. kirurškem oddelku, kjer so ga sprejeli zaradi precej globoke rane na glavi. Otrok je okoli poldneva padel s strehe dveh metrov visoke barake nedaleč od doma, kamor je splezal med igro. RADIO TOREK, II. maja 1851 RADIO TRST A 7.00 Jutranja glasba; 11.30 Brez. obvezno, drobiž od vsepovsod; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Orkester Helmut Zacharias; 13,30 Glasba po željah; 17.30 Plešite z nami; 18.00 Z začarane police; 18.10 Simfonični koncert orkestra Tržaške filharmonije; 19.00 Utrinki Iz znanosti in tehnike; 19.20 Znane vokalne zasedbe; 20.00 Šport; 20.30 Glasbena fantazija; 21.00 Obletnl- HtHHnHMHHItlttlHnHtHHHHHHIHMHHMHIUlMHHHHMMHHHHHMHHHHHHHHHHMHHHIHHHIIHrHMHMIHIIHHHHHIIHHHHHHHHHHIHIHHHIHHHHHHHHHHHHIHHHHHHHItHHHHtlHIM Jz sodnih dvoran Obsodba trgovcev zaradi prevare ter namernega in navadnega bankrota Potrjeni obsodbi begunca, ki je kradel kolesa, ter vlomilca, ki je na prvi razpravi priznat vse obtožbe Otello Sandrini, nekoč stanujoč v Androna delTOlio in sedaj na varnem v Avstraliji, je menil, da je zmožen trgovec. Toda njegovo podjetje je šlo v stečaj in ker sam ne bi mogel ne smel voditi nove tvrdke, je naprosil Tullija Cecchija iz Koronejske ulice, da mu jo vodi on. Sicer je bil Cecchi samo na papirju oziroma v registrih Trgovinske zbornice lastnik podjetja, ki ga je praktično vodil Sandrini. Podjetje je imelo svojo pisarno v Ul. S. Lazzaro, kjer je bila zaposlena tudi neka uradnica in ker ni bilo denarja za plačevanje najemnine, so morali vse skupaj zapreti in se preseliti v drugo pisarno v Ul. Palestrina. Sicer so hoteli podjetje prodati, a za- radi dolgov ga ni hotel nihče kupiti. Z novim sedežem pa so ’ možje tudi protizakonito zamenjali ime podjetja v In-terexport, pri čemer so navajali številko vpisa v Trgovin- sko zbornico bivšega podjetja. O vknjižbah seveda ni bilo govora. Tudi delo je bilo površno in z njim so stremeli samo, da pridejo do denarja. Tako so n. pr. kupovali bllgo seveda I čeki, ki so bili brez kritja ali z menicami, ki so vedno zapadale, katero so morali celo prodati p gosuodlnja Marta Brunetti, agent C‘p Giordano Perlovizza In šivilja Mlrella Susa, kotlar Sii-verio Dellasanta in irizerka Nelli Morsut, pomorščak Italo Degrassi in delavka Rosanna Destradi, zidar Josip Marsič In gospodinja Elvira Hivatln, električar Luciana Parovel in delavka Franca Ul-čigrai, gradbeni izvedenec Luclo Lanci :n učiteljica Paola Perne« I. UMRLI SO: 82-letna Elisabetta Giacomincich vd. Bastianuttl, 73. letna Maria BatUscella vd. Ceno, 78-le ni Almerlco D'Este, 44-letnl Silvio Vico, 56-letnl Nicolč Derih, 87.1 etna VlUcrla Anna Grattonl vd. Furlani, 58-letn! Mario Fonda, 67-letna Cecilla Rauzizh vd. Silil; 60-letnl Augusto De Monte, 82-let. ni Giuseppe Giobbi, 48-letni Danilo Kert, 69-letni Giuseppe Frau. sin. 64-letna Giovanna Metelko vrl. Srala, 58-!etni Umberto Siega, 70-letnl Antonio Gerdlna, 75-letna Francesca Vrabec por. Glorgl, 53. letna Anna Climan por Sorbello, 67-letni Romeo Zorn, 57-letnl An. tonino Pizzino, 70-letna Antonia Szbbaz por. Baldlssera, 46-letril Bruno Sirca, 73-letna Giulia Nor-bedo, 86-letni Antonio Persico, 22-tetni Mario Božič, 23-letni Sil-var > Clncotto. Valute Milan Run Zlati funt 5600 — 6090,— Marengo , 4450 — 4525.— Dolar .... 617 — 621,— Frank franc 123,— 126.— Frank švio. . , 142.75 143.75 Sterlln« 1725 — 1750 — Dinar . 83,— 87 — Šiling 24 — 24.50 Zlato .... 703 — 704,— Zah. n. marka 148.— 146 — TlIST Tret- 11.00 Šolska Oddaja; l« dir(11 ja stran; 16.30 Kolesa ra« ^pe po Italiji - prihod "»^onii«1 Abetone-Arezzo; 18.00 b koncert. II. PROGRAM lg0o 14.00 On, ona in jot#! Tretja, stran; 17.00 jjjtoU Dorelli, Gl or la Chri^a"^,«; Arlgliano in Miranda 21.15 »It Gonfalone*. KOPER l3j» Poročila v iialijaošči"1' 17 15, 19.15 22 30. slov.: 7 30. 13.3» t-oročila v 155°00-6.15 in 7.00-7.15 PreJ^ 7.15 Glasba za dobro o,r» ,ste Uvcrtu-ra k operi «strj;5a \% ^ no», St. Hristič: 11 Glasba za dobro jutro; i'rajovi“ ški kotiček; 11.30 itr« uta »Ohridska leS^^Viasea PJ Makedonski ples; 12.00 je]» željah; 12.50 Glasba ^i; tli del); 13.40 Kmetij*1. jji» 13.45 Odlomki iz oper, p.)-in življenje: »Pred dnevom ^ dosti*; 14.40 Lahka .6‘2’r jot P? ) Z narodno pesmi jo in P ^ ftl' domovini; 15.40-17.00 P j^Jld 17.00 Ritmi s kvintetom ^ Kamipiča; 17.30 E'1"1®.2, VS 18.00 Iz jugoslovanskega n.ia; 18.10 Glasbena gaier Igra orkester Jerry --jjprjr 19.30-22.15 Prenos RL, IJ stavimo vam orkester ; jje limgton in Jimmy Glasba za lahko noč. SLOVENIJA . „ 327.1 m, 292.1 m. »*& 3» Poročila: 5.00, (>00, '• i}.?* 10.00, 13.C>, 15.00 l7U 22 00. 22.55 o j5 T* 8.05 Pesmi o planinah, Jože Kampič s svoji*1} pgr*T 8.40 Potopisi in spornim, tfte ko Pavlovič: S Titom z,ve - II.; 9.00 Manj f2"n> .-ir čijeve opere; iaV®° «a&Jr nihl 10.16 Iz'solistične cijana Marije Škerjanc ^ h je Bravničarja; 10.45 e žene; 11.00 Melodije » ^ torbe violinista Svenda na (prva izvedba j; * ^stova Pf, za otroke: a) Vida Bre \ mikrofonom; b) Petna! js r* ^ mikrofonom; b) PetnaJ^riS (: otroškimi zbori; 12.00 „ rfn i a i«. rs nortinO \P' pandopulo: Concertino li- to in godalni . orkej^ < Kmetijski nasveti; 1235 (i* 5 orkestrom Ray Mar „ sr. L urtvrauvnn Z8 -r»; posnetki)- 13.30 Narod ^ , posnetki); iu.ju m kogar; 13.50 Vzor komu^! 14.15 Zanimivosti tehnike; 14.30 Naši. P°?i5.40 ?. sti-tajo in pozdravljajo- K*j tona tedna l .ik moreska tega tedna ^j; w.( senberg: Vesela svatov*_ l Za glasbene ljubitelje -van Beethoven: Deveta viI» s 17.10 Jackie Gleason * [„«•; i kestrom; 17.40 PobevK5KtuJts> , dlje; 18.00 Domače.T^ . 18 15 Igra pianist Wi«'»>^ t los; 18.40 Iz zbotblka (jcUL, ^ - Bratko Kreft: Mg 3.30 67 (15 gledališču; 20.00 - . Lajovica in Mirka; 2tr igra — novitev) Koncert za vivim* no---, • d-molu; 22.15 Pl« z po«'*, i , Werner Muller; 23.1“ ^35 >■ ritmu današnjih dm. -j.rf" Bach: Partita št. 5 v _ . RTV JUGOSLAVJU ^ Od 20.50 dalje Pre" tuje TV postaje. a TELEVIZIJA ! 12.15 Prenos Prlh%iia; V ' kralja in kraljice v ^js* y \ Oddaja za šole; 16-4leV> dirka po Italiji . -1 "L P ________ uren rezza; 17.50 Oddaja 18.30 Poročila; l8-4“ vas; 19.05 Koncert k.®fpold’V be; 19.40 Umetnost K'Jjj&jft 20.30 Poročila; 21.00J* P# H-s-b lrn1*coircW4» difKC r tl * daia kolesarske dirke ■ v 21.15 »Zvonovi*, o?.?, dejanju; 23.00 Poročil* [ OLE»At» TEATHO N U°V?„ pasteli4oaJ^ Od danes 19. t. m- " nCa 8 Pina Dario Fo in 1 z burko »Zaključna^. jjoO, žira Dario Fo. Cene. 1, Prodaja vstopnlc 350. ni gledališča. ' ' -------------------, -o P‘ž> Excelslor 15.30 «Lf dT S-j> Aleksandriji*, J. l* Fenlce 16.00 »Zakon J j, TotO, Fernandel. s(raSt Aroobaleno 16.00 . O. VVelles, D. Superclnema 16,00 »P jj 11 perci neui 4 - « * -|ij . ' siaiis,vo», M. Korih rjf1, t« Filodrammatico 15:00 pe aj* a Vilar in . 'I krvi«, A. Vilar In.'-* 1 Grattacielo 16.00 «MOi „11 Toshlro Mifune. v>oj*. Criltallo 16.00 »P«*1r „ sveta v 80 dneh* fe nemascope ml2*'' , Capltol 16 00 «Lo5eneaS|et - iu.uv -pi : Hayworih, B. La1 -rjuOf-cH11 Astra Robno 16.W «*£ ^ Parizu*, R. Schn*1 coforT Mlad. pr^tov»nJ^/ Alabarda 15.30 «P0,VnlkX Bcynner, D. Kerr .a„ j> Aldebaran 16.00 «K" ^ Aristou 16.00 «Lar?v mck», H. Rulimann- / S C> \ ■o B. Lane asi er Jn.^ou. j| H. Lancasier i0». Aurora 16.00 «Ca>jP° ,i>t scooe. technlcolor # r )l Garibaldi 16.30 «Kf'kth, V/oodvvard, S. N Ideafe' 16.00 t, Montiel, v barvajo, itJlf uaM'e' ,* V di scrlttura*, R- ,1? nicolor - vr - nicoior. . n3 v-rt. * Italia 16.00 »Mačka n hi», E. Taylor. P . fjcv» . : Moderno 16.00 «P2Xrg.,eJ,rJ S Hayden, A. J1',,*)* L**!1 Marco 16 00 »U**1 Scl"’ ^ S. Marco 10.1A/ -- o (Slssi, III. del), «• K. Bchm Savona 16.00 fl^^n*"" pse*, V. Mature- - ,- 1^, Terhnicolor. Vial* 16.00 »Izziv v vfkjjjf” \ slu*, R. Tayk>r 5j Viltorio Venelo 1#J7vPn t r 111», S. Cochran- pj ster. „ (0eP* » V. Novo cine 16,^ noi tfnfl H imena*, M. Van te« (■ Russeli. t- . Odeon 16.00 »O*0 j. [ Jnrgens. Trrhn. , n#,/ Radio 16.00 »Giiend yjl sard, S Koscina.^ jAh KINO V rv g i-*v/ Verdi »Obešanje 00 *-'V! SOZ- cill‘rr» A Naredniku G>nU vvesljjf?l skovnega urada V J pred dnevi u nh ljubljena rparna, fl0 mu izrekamo i6* V SK1 DNEVNIK — 3 — 19. T.rja 195§ Prijetni podatki neke nemške novinarske ankete * JI B 9 * TS "V f bi ja o ameriški vzajemnosti Hmala Amerika» blizu Koelna %olj drastična in najbolj iskrena je bila Eleonora Roosevelt ,1 dobrima dvema znani ameriški človek obiskal Za- j j o t je na ne. l' etu v srcu industrij-ije — Porurju ime->hodno Nemčijo «ev-^®erika». Bilo je to v jjdega «nemškega ču-to je Nemcem po il»ru 0 ker se je v po-^ j®" nabralo veliko to. U?SV’ *ako da obstaja ^''orilo in veliko je m Cav> ki so v iskrenost V r onstran Atlanti-Vendar ne vsi. ! je neka muen- ■‘Ustrirana revija na-keto o tem, kako A-^ Mislijo o Nemcih. In jj J® Nemci iz nje zve-0 Prav tako prijet- Hp ■ ii, , Empatije za «ber-¥e‘ "ev°» v smislu Ade-bstl- P°Sledov so do !S j 'm Nemci toimači-,elanski izraz naklo-Ia Prijateljstva Ame-0 Nemcev. Toda an-, , Okenskega lista pri- :> ii 5 h (• > j. D * iS)iftlJlekakšni misijonar- sedanje «misijom-ktaStV0)> v tipičnem u latnu. Druga poseb-"^Ji!~anov je v tem, da jklonjeni tistemu, ki ‘misijonskem po-t T.0 »ledi, ker jih ^uje, <(da so na ie ta K"’*}1 formalnega znajti Povprečni Ame-ij. ,°d daleč ne misli, w 1 ')erNnskega vpra-H ijl0va' svoje življe-j*nje svojega sina. da je Američan Jtavcata »literatura« o u iskrenosti vza-med ZDA in Nem- ka se je v Nemčiji to y ’. Noteli vedno in po- drugi luči. Ame- b*- Toda anketa pra- *>oli Privrženost Ame- Pravi, a Popolnoma enak ^ %su ali Angležu. >larlre™tnu ni naj-k^aren Adenauer, pač \ i. tahodnega Berlina ja glede združitve \ a*e'. da je nujna, \ Preko trupel naših Alpe bodočnost' po- '4 kot'er^an gleda vse ‘"'OrijJ0 PrikazuJe u‘ *nk stališ{e — d0‘ *■ Vs, eta muenchenske ^lo nemaka zadeva je ,'WaV^a in Ati, ?. Nemca, 1 'ka: atlk, najprej vpra- > i,*10 z Nemčijo poti^ er>auer ne bo več >''%n'Zraža b°iazen' da *"ao»l,A^enauerj9v na- .'1 En' Nemce predaleč tie Se boje, da bi Vi aakujskali drugo •ili, - Ve največji sve-** zsfragi Pa se bojijo, *Pat jl2ena Nemčija ne “ akega «fuhrerja». NaivS?. zelo značilne res. drastična glede iSs«,Ve,rietno bila Eleo-v „ ! ki ie nekemu *1 v ^vinarju, ki je so. anketi, zabrusi-, S ' menoj je teža-i V' va *mam rada vse ; iete k>iučujoč sem tu-ut)e.. °da Nemce...« In i ven°rtra Roosevelt ni kilto novinarju ni •3la razbrati, kar je ! ^ila’ Sf’ mu je nato tu. ^icsr S utnjo, ko je re ba je bila Nemči- % ja tista država, zaradi katere so nas že dvakrat potegnili v vojno.« Demokratični senator Vol-bright, ki je bil prav tako med anketiranci muenchenske-ga lista, je izrazil edino željo, da se »hladna vojna« čim prej konča. Berlinsko vprašanje to-iej za ZDA ni bistveno vprašanje. Bistveno vprašanje povprečnega Američana 'je — mir z Vzhodom. In ta demokratski senator izraža mnenje večine Američanov. To bi kazalo, da so se nemške iluzije glede opore, ki jo imajo v Ameriki, razblinile. Ce bi tako menili, bi pretiravali. Dejstvo pa je, da so podatki muenchenskega lista slabo vplivali na zaverovanost Nemcev glede velike opore, ki jo imajo v svojem prekooceanskem zavezniku. To razočaranje pa ni moglo ostati «nepoplačano», saj bi Nemci sicer ne bili Nemci. V odgovor na to hladno prho so Nemci dali svoje «mnenje». Gre za «odkritje» «male Amerike« sredi Nemčije. Ta »mala Amerika« pa nima nobene zveze s prej omenjeno »evropsko Ameriko«, ki naj bi bila Zahodna Nemčija. Gre za naselje Lauzenhausen, ki je v bližini enega največjih ameriških vojaških letalskih oporišč v Zahodni Nemčiji. Vsaka peta hiša tega naselja je spremenjena v bar, točilnico, ali v nočni lokal za ameriške vojake iz bližnjega letalskega oporišča. Vsa vas se je tako rekoč spremenila v zabavišče za ameriško vojsko. V hlevih, kjer so do pred kratkim mu-kele krave, ali y senikih, kjer so do pred kratkim hranili seno so sedaj urejeni nočni lokali, ki nosijo značilna imena »Atlantic«, «Pacific», »El dorado«, in podobno. To so pravi pravcati nočni lokali z vsemi stranskimi posledicami. Dekleta iz te in iz okoliščih vasi in tudi dekleta iz naj-bližnjega večjega mesta Koelna, pomagajo lastnikom lokalov, da vlada tu ono značilno vzdušje, ki je «bogatemu» a-meriškemu vojaku tako prijetno. In sicer bogaboječi nem. ški kinečki očanči žamežijo zdaj na eno, zdaj celo na obe očesi; le da gre posel od rok. Brž ko se zmrači in se vaške uličice zablestijo v novi neonski razsvetljavi, postaja v vasi zelo živo in ta živost v lokalih in izven njih traja vso noč. Vas je popolnoma ame-rikanizirana in, kot Nemci pravijo, se prostituira ameriški vojski. S tem se pa Nemci ne hvalijo, pač pa ta «škandal» pripisujejo Američanom. Za to se je začel zanimati tudi za-hodnonemški tisk, ki krivdo zvrača — seveda — na Američane, ki da z dolarji pokvar-jajo kmete in šjrijo razvrat-nost ter s tem kažejo kakšna je resnična Amerika. V nekaterih nemških listih te ameri- Hill lllll ■IIIIIIIIIIHHIIIIIIMIIIIIII »H IIIIIIIHHMt* «Prezir» Moravie tudi v srbščini Založba »Narodna knjiga« v Cetinju je te dni izdala v srbskem prevodu roman ePre-zir» Alberta Moravie. Prevod Branke Rakil na lalost ne dosega Moravijevega sloga, ta ko da je to delo Alberta Moravie v srbskem prevodu izgubilo precej na svoji vred nosti. ške vojake že imenujejo »viteze nočnih lokalov«, ki naj bi bili hkrati «branilci Evrope in zahodne kulture«. Ta karakteristika vsekakor ni preveč v duhu «iskrenosti, prijateljstva in vzajemnosti«, o čemer so štirinajst let sanjali Nemci. Vendar so Nemci vsaj še toliko lojalni, da očitajo pokvarjenost tudi svojim kmetom, ki da jim «noben denar ne smrdi«. To so ti »podjetni« kmetje tudi dokazali, ker so na račun izrednih dohodkov zgradili v svoji vasi že novo občinsko palačo, novo šolo in veliko hladilnico. Iluzija o nemško-ameriškem prijateljstvu se torej razblinja in tisti Nemci, ki so že prej gledali v tem prijateljstvu «nekaj nenemškega«, so dobili veliko snovi za rušenje iluzije. Vsa dosedanja že bogata »literatura« o »prijateljstvu in vzajemnosti« med ameriško Ameriko in »evropsko Ameriko« je torej izgubila na svoji vrednosti in »prijateljstvo ter vzajemnost« vladata le na vrhu, med tistimi, ki so med seboj le poslovno iskreno vzajemni zaradi velikih dobičkov in velikih vlog ameriškega kapitala v nemški industriji in obratno. V okviru proslav za 50-letnico ustanovitve Glasbene Matice v Trstu je v soboto nastopil v Avditoriju simfonični orkester Radia Ljubljane, ki je imel na programu Gluckovo uverturo k operi »Ifigenija na Avlidi«, III. stavek iz simfonične pesnitve »Tri obdobja« Ubal-da Vrabca, Dvorakovo »Četrto simfonijo« in Beethovnov »Koncert za violino in orkester«. Na sliki orkester med izvajanjem programa ........................... ii..................................... PEVEC, KI JE TUDI PRINCESI MARGARET NAJBOLJ VŠEČ 350^000. zasamo Frankie Vaughan, sin židovskih priseljencev, se je pred 31 leti rodil v baraki liverpoolskega predmestja, spodrinil je angleškega kralja crockV-la», Tommy Steela, in sedaj zasluži okrog tri in pol milijona lir na teden! PROIZVODI JUGOSLOVANSKEGA OBRTNIŠTVA »SVETOVNA MODA 1959» Ženske v Nemčiji, Belgiji, Avstriji, Švici in celo v ZDA so dobesedno razgrabile opanke-mokasine, pletene sandale in druge proizvode jugoslovanske domače obrti Frankie Waughan — eden od naj večjih angleških varietejskih pevcev, ki ga ima tudi princesa Margareta najrajši — je sin židovskih priseljencev in je doraščal v najrevnejšem predmestju Liverpoola. Kljub temu, da ima 10 let več kot angleški kralj rocik and rolla Tom-my Steele, ki se kot jegulja zvija okrog svoje električne kitare, ga je povsem spodrinil. Danes je Frankie Waughan »top-singer« (vrhunski pevec), kd se zanj navdušujejo vse mladoletnice brez izjeme. Tako se je uresničilo prerokovanje njegove babice, ruske priseljenke, ki }e pred 20 leti deja- la majhnemu Francisu A-blesonu, z angleško izgovarjavo Židov, ki pridejo iz Vzhodne Evrope; «Francis, če boš postal pevec, bodi enumber vorn« (bodi pevec številka ena). V angleščini se «eden» sicer izgovarja «uan», njegova babica pa je to izgovarjala pogrešno, in tako si je v spomin nanjo Franci« nadel umetniški priimek, ki se izgovarja kot «vom»: Vaughan. Waughan je priljubljen pri vseh; zanj se navdušujejo preproste delavke, pa tudi uradnice in dekleta iz tako imenovane boljše družbe, hkrati pa je tudi pevec, ki je princesi Margaret naj- bolj všeč. Ce je na pr. Tom- | obveznosti nima kraja. V my Steele navduševal dekleta od 15 do 23 let, je Frankie Waughan pevec, ki navdušuje dekleta vsakršne starosti. Označili so ga za «the nicest geeser in the sho\v business« (najbolj dostojen tip teatrskega sveta). In to ne le zaradi njegovega zadržanja, ampak tudi zaradi njegove dobrosrčnosti in upornosti, s katero se bori proti plemenskim predsodkom. Po nekaterih cenitvah Frankie Waughan zasluži ne manj kot 3 milijone in pol na teden. V nekaj mesecih je sodeloval pri treh filmih, seznam njegovih bodočih Marpessa Dawn je stara 22 let, je hči nekega Filipinca in ameriške črnke. Igrala je glavno vlogo v filmu »Črni Orfej«, ki ga je pripravil Marcel Camus. Film Je bil na festivalu v Cannesu nagrajen z najvišjo nagrado "Hill ""■Hilli ■lini............. Eniški kotiček: Hripavost in rak v grlu tl M j»ueto glasu, obe-* V „ Va^no opozorilo, v ?, “• na glasilkah Vcno-mišičmem a- Siblje glasilke. \ stmPtom, ki iNajo v «su, , C r«dki razi1' Prehla- K" V tn hr,PaV^- f iic* tv, pojavu ne c yN na Pozornost 1 k Obolp ^no in nene- C' la M zgine, ne k la ■ V ^zdravili. Pravza-®ndar pa se tudi V* večini prime- . ^ Zlort Pa se tudi t, tk),1' da jc hriipa-iiS,'1 v,elia to za ti-, ko hripavost * ‘edno„ _ -znak fr holo, hrlPavost, saj ibiSpa,, Znh ki povzro- S*. Cel0 zel° veliko. '■ Pri i8 Je okrog 60 1 >iKS5l'h £aterih pride Pri otrocih vedeti pa M Po, % ln't poi*v raznih gripozjuii obor 3e hripavost leti j. Katar v grlu ima pogosto za posledico vnetje glasilk in sosedne sluznice: glasilke zatečejo, postanejo rdeče in tudi krvave ter so le težko gibljive, od tod tudi sprememba glasu. Bolnik ima občutek, da ga v grlu nekaj ščegeče, žge in sili' na kašelj, pri govorjenju, ga več ali »nanj boli, zato* šepeče ah pa rajši molči. Takšno akutno vnetje gla-: silk traja osem do deset dni ter navadno mine brez posledic, če se bolnik drži navodil. Pri zdravljenju a-kutrie hripavosti velja načelo; čim manj govoriti! Vsako glasno govorjenje in napenjanje glasu, zlasti telefonski razgovori, predavanja in podobno, povzročajo poslabšanje procesa, kar i-ma za posledico prehod oJ bolenja v kronično stanje, ki je trdovratno in lahko traja po več mesecev. Znana »o obolenja glasilnega a--parata pri pevcih, učiteljih, odvetnikih ter politikih, ki nastanejo kot posledica prevelikega glasovnega napora. Tudi v teh primerih je o-snovno pravilo zdravljenjaj da bolnik čim manj govorit Omeniti moramo tudi, da »Q prepovedane hladne pi- jače in pa tobak, ki predstavlja velik dražljaj ne samo za bolno, ampak tudi za zdravo sluznico. Ne samo odrasli, ampak tudi dojenčki in otročički često obolijo za raznimi prehladi, ki povzročajo vnetje glasilk in zahripanost Medtem ko je pri odraslih tako vnetje navadno nenevarno, lahko povzroči pri otrocih, ki imajo še majhna in ozko grlo, močno za-tečenost sluznice in zaduše-nje. Pravočasna zdravniška preiskava in nasvet je v takih primerih izredno važna, to predvsem zato, ker se za zahripanostjo, kašljanjem in težkim dihanjem lahko skriva nevarna oblika daviee, tako imenovani difterični krup ali grlovka. Razen akutne oblike hripavosti obstaja tudi kronična zahripanost. Ta nastane tako rekoč neopazno, postopoma, ko se čez nekaj mesecev pri otroku pojavlja zmeraj bolj otežkočeno dihanje. Specialni pregled malega pacienta bo odkril v grlu večje ali manjše iz-rastline, ki zapirajo grlo m hudo ovirajo dihanje. Te iz-rastline same po sebi ne predstavljajo posebne ne- varnosti, vendar je njih zdravljenje dolgotrajno in neverjetno trdovratno. Zgodnji zdravniški pregled ne bo samo preprečil komplikacij, ampak bo tudi skrajšal čas zdravljenja. Znana je tudi zahripanost predšolskih in šolskih otrok, ki je posledica prevelike u-porabe glasu, kričanja m trušča. Na glasilkah teh o-trok se naredijo majhne zdebeline v obliki vozličev. Iste pojave opažamo tudi na sluznici glasilk poklicnih. pevcev in govornikov. Na koncu se moramo pomuditi še ob tistem obolenju grla, k-i se v večini primerov začne s hripavostjo, a katerega potek se konča, če se pravočasno ne zdravi, s smrtjo. Gre za raka grla. Vsaka zahripanost, ki traja več kot tri tedne, zlasti velja to še za zdravega moškega, je sumljiva za raka grla. V takih primerih je nujno potreben zdravniški pregled in točna diagnoza vzrokov zahripanosti. To je silno važno za nadaljnjo u-sodo bolnika, saj je rak v grlu v začetnem stadiju o-zdravljiv z razmeroma majhnim operativnim posegom, Rak grla je bolezen, ki napada v 90 odst. primerov moške v starosti 5o do 70 let, jz česar pa ne sledi, da bi za to boleznijo ne zbolela tudi mlajša oseba. Pravega vzroka za nastanek raka v grlu ne vemo. Dokazano je, da se je število tovrstnih obolenj zadnje čase povečalo, četudi ne v takšni meri, kot to velja za raka na pljučih. Zdi se, da so temu obolenju podvrženi predvsem strastni kadilci ter hudj alkoholiki, kakor tudi tisti ljudje/ katerih sluznica grla je izpostavljena raznim zunanjim dražljajem. Dokler ne poznamo pravega vzroka, nam mora biti pravočasna razpoznava najmočnejše sredstvo v boi^ bi proti temu zahrbtnemu sovražniku. Le pravočasen kirurški poseg doseže v večini primerov popolno o-zdravljenje. Iz navedenega sledi, da pomena hripavosti ne smemo podcenjevati ne pri o-troku in ne pri odraslem. Posvet z zdravnikom bo odkril pravi vzrok hripavosti, pa naj gre za nedolžen prehlad glasilk ali Pa za raka grlu. DR S. B. lanskem letu je dosegel vrsto velikih uspehov, na pr.: izvoljen je bil za «show bu-siness personality of the year» (največjo gledališko osebnost leta) in »top-singer in films« (največji pevec v filmih); zasedel je dvakrat prvo mesto v «New Musi-cal Express Popularity Poli«; imel je triumfalen nastop v »London’s palače Theatre«; ko je dovršil svoje 31. leto, so ga predstavili kraljici-materi in princesi Margaret na premieri filma «Usta resnice«, z Alec Guinnessom v glavni vlogi; bil je na štirih turnejah v Ameriki; dvakrat je sodeloval pri ioRoyal Command Perfomances«, na prvi v Glasgovvu in na drugi v Londonu; število njegovih «fans» (navdušenih pristašev), ki so vpisani v njegovih klubih, je doseglo število 20.000; njegovih plošč »Greensleeves«, so prodali 600.000 izvodov itd. »Ko sem imel štiri leta — pripoveduje — in sem živel v zelo revnem predmestju Liverpoola, sem se družil s skupino dečkov, starejših od mene, ki so organizirali najrazličnejše podvige. Bodisi zaradi tega, ker niso vedeli, kako bi me uporabili, verjetno pa zato, da bi jim ne bili napoti, so me prisilili, da sem jih le opozarjal na prihod policijskih agentov. Skril sem se na neki zid in ko so se prikazali policaji, sem zavpil in tako opozoril tovariše. Nekoč, ko sem zagledal a-gente, sem napravil svojo dolžnost; tovariši so zbežali, mene pa so agentje prijeli.« Zdi se, kot da bi šlo za neki prizor iz Chaplinovega filma. Pa tudi sicer sta si s Chaplinom tudi fizično podobna. In ni izključeno, da oba propoveduje-ta, na intelektualno sicer različnih ravnih, isto filozofijo, ki temelji na strpnosti in dobri volji. Tudi ni slučaj, da v času, ko je Chaplin snemal »Diktatorja«, je Waughan, tedaj študent risanja, delal karikature Hitlerja. Pred časom, preden je odšel v Ameriko, je Waughan dejal; «Ce bom srečal nekoga, ki sovraži Žide, mu bom skušal izbiti iz glave predsodke o našem plemenu.« Ko se je vrnil v Anglijo, je z obupom dejal: «Kdo bi sj bil mislil! V A-meriki sem naletel na Žida, ki me je skušal prepričati, da črnci pripadajo nižji rasi.« Njegova kariera se je začela na Malti leta 1946, kjer je služil vojake. Doživel je velik uspeh. Takrat je dobival en funt na teden. Ko so občudovali okoliščino, da nikoli ne kaže znakov utrujenosti, in ga vprašali, kako se mu to posreči, je odgovoril, da se ima za to zahvaliti fizični kulturi. Njegovi «hobbies» so dviganje uteži, ribolov, rokoborba in tek. Nekega dne se je vežbal z nogometaši iz Barnsleyja. Najprej so začeli z vztrajnostnim tekom, in opazil je. da ga skušajo igralci utruditi in prisiliti, da bi odnehal. Stisnil je zobe in ni popustil. Ko so oni prenehali, je on nadaljeval. Poleg tega Waughan ne pije in ne kadi. Tudi k počitku gre zgodaj, takoj po predstavi. Pa tudi sicer je njegovo življenje zelo urejeno; ovrgel je domnevo, da idol mladine ne sme imeti »stea-dy» (stalnega) dekleta, tem manj pa ženo in otroke. Waughan pa se je pred leti po-očil v sinagogi v Leedsu in ima dva krasna otroka, Suzano in Davida. Okoli vratu nosi vedno židovski amulet, ki mu ga je podarila njegova žena Stella. Po vseh znakih sodeč bo Waughan še dolgo med glavnimi osebnostmi angleškega varieteja. V kratkem bo ponovno odšel na turnejo v Ameriko Neko popoldne v bližnjem avgustu bo zapel pet pesmi v »Sporting Clubu« v Montecariu, kjer mu bodo za vsako pesem plačali 350.000 lir! Lepa bilanca skupine «Tanec» Znana makedonska plesna skupina «Tanec» slavi letov 10-letnico svojega u- spešnega nastopanja doma in v tujini. Svoj viiek je ta skupina dosegla leta 1950 na svetovnem festivalu v Langolenu, kjer je v konkurenci baletnih skupin iz 57 držav odnesla prvo mesto. Poleg številnih nastopov doma šteje v svojo preteklo dejavnost še 260 nastopov v Grčiji, v Italiji, v Turčiji, Egiptu, Izraelu, Bolgariji, ZDA, Kanadi, Zahodni Nemčiji in v skandinavskih državah. Na zapadnoevropsMh tržiščih se je na področju lahke obutve pojavila jugoslovanska konkurenčna proizvodnja teh artiklov. Jugoslovanski proizvajalci so se na teh tržiščih pojavili s srbskimi opankami v desetih variantah; mokasini, pletenimi sandalami in celo z opankami z visokimi petami, ženske v Nemčiji, Belgiji, Avstriji, Švici in v drugih deželah so dobesedne razgrabile te prve količine jugoslovanske obutve. Nekoliko kasneje je ta «e-pidemija« zajela tudi Združene države Amerike. Neki ameriški trgovec je dejal, da so oni v Jugoslaviji prodrli z obročem «hula-hoop», toda Jugoslovani so jim vrnili udarec s... srbsko opanko. Dejansko je to le ena plat prodora jugoslovanskih o-brtniških proizvodov na svetovno tržišče v začetku tega leta. Na zapadnoevropskih tržiščih so se pojavili tudi proizvodi jugoslovanskih specializiranih obrtniških vej: zlatarska dela, fi-1 igran, lesena in usnjena galanterija, tapeti itd. V glavnem so bile ženske tiste, ki so prve lansirale jugoslovanske artikle. Namesto velikanskih torti in torbic, so mnoge ženske v Evropi v začetku letošnjega leta začele nositi okusne torbice raznih oblik, ki jih izdelujejo obrtniška torbar-ska podjetja v Jugoslaviji. Zlasti so nosile torbice potovalne oblike posebne izdelave, tako imenovane »japonske torbice«. Nemci, Francozi, Švicarji in Američani so začeli kupovati na veliko opanke, torbe, umetniške predmete iz železa in bakra, na koncu pa se je pojavilo veliko povpraševanje celo po navadnih metlah! Pri nakupu metel prednjačijo Nemci in Američani: dve deželi, ki imata najbolj razvito industrijo sesalcev za prah!... Iz kakšnih razlogov je prišlo do tega pojava, ni mogel še nihče točno ugotoviti. Morda se bo za to zanimal Gallupov zavod sa statistiko? Spričo tega, so v' podjetju «Zanat-Export» planirali za letos okrog milijardo in 100 milijonov dinarjev novih investicij, pri čemer so vključene tudi potrebe domačega tržišča. Od tega odpade na izvoz okrog 200 milijonov dinarjev. Računajo, da bodo artikli, kakor so na pr. opankarski ali tor-barski proizvodi, prinesli največ deviznih sredstev. Samo za navadne torbe bo »Zanat-Export» realiziral o-krog 50.000 dolarjev. Pa tudi vrsta drugih artiklov, ki se izdelujejo edino v Jugoslaviji, prav tako naglo o-svaja potrošnike v svetu. Poleg opank, v svetu zelo radi kupujejo tudi bosanske, s kožo obšite copate. Pa tudi za predmete iz kovanega žeieza in v lesorezu je prav tako več povpraševanja koi razpoložljivega blaga. Zanimiva je pri tem tudi okoliščina, da se je zanimar nje za te proizvode jugoslovanskega obrtništva začelo večati, povpraševanje pa raste, ko so se zlasti mokasini in »japonske torbice« jugoslovanske proizvodnje pcjavili na svetovnem tržišču kot «svetovna moda 1959»... HOROSKOP ZA DANES-- OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) — Na vidiku zanimiv predlog glede vašega dela. V srčnih zadevah boste opazili utrujenost. Dan je ugoden za rešitev nekega posebnega vprašanja. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) — Dolgo ste odlašali, toda ne o-klevajte več z izjavo, ker so dane vse okoliščine, da boste naleteli na dober sprejem. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) — Z nekim posredništvom boste pospešili tudi svojo lastno dejavnost. Ne spuščajte_ se v površne kritike in upoštevajte, da imajo tudi drugi svoje «živce». RAK (od 23. 6. do 22. 7.) — Uspeh v nekem delikatnem podvigu vas bo navedel na to, da boste postali bolj drzni. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) — Ne zaupajte osebam, ki odobravajo vse, kar rečete in kar napravite. Kljub dobremu zdravju, je na mestu previdnost. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) — Dobili boste mnogb dobrih nasvetov, toda malo stvarne pomoči; a tudi to vam bo zadoščalo. TEHTNICA Z zanimanjem t, članek, o turizmu,cz‘odj tl ristični politiki, k‘ 1° kajšnja Pokrajinska ' ustanova. Sam sem ^ ^ mislil na to, da bi o p„ vi kaj napisal, a s«. ^ b„ Meh. Nič zato, vsaj Toda ponavljal stvari. . temu bi rad omenil ^ . kil« kretnega, v upaniu’ ^ t* vrstice objavili do kaj zalegle, Predlansko leto m‘. | ,i ki tivi v Švici, boj v Trst skuv^jsci, prijateljev. PmPe J . sj* vlakom, in sicer , p ženo in 'se dve , dva dni jih jej^. mestu in pm mogoče zanimivosti’ vikalo. “ potem le zmanjkaš’ ^ so bili navdušeni ^ # mestom, zlasti P -]j i jem, ki se ga niso * J j%* n», 'V» «» .i’ (Jflfl gledati. Toda tre,1>ps(u * hcvega bivanja v ^ hcvega bivanju ~ obsw je sin vprašal, c ^jti kakšni organiziram ^ ^ci Postojno, ker da 0 ped1 _ . -.g ji radi ogledali mal sem se n°. ^ rad ih, a povsod s0.jetot 1 vorili, da takm tnristi > lahko pa »c — normalnimi Prev stvi. "‘a Si Na jugoslovanske^.^ latu so takoj dob‘‘ ,e ^ naslednjega dne i< vili v Postojno. *■ sit,r’ J K«, vrnili, zadovol rt *—i«; jsem P1' i" trudni, predvsem \P - - —tnth godnih prometu'’- ^^ ali1 Trst, dni kasneje so se j .-o Opatijo, kjer so kjt[ med drugim izrecn°£u I, svoje začudenje, ^ je mogoče, da ta ^ sto, kot je T!st' ve, t m r.ih turističnih -r # njim jem. jugoslova nski« Lansko leto &*, m#1 V spomeniku so vklesana 1-mena 102 padlih borcev. Med njimi sta voditelja upora pred 38 leti Rudolf Bernetič in Ivan Babič ter prebivalci Marezig in okoliških vasi. ki so padli v NOB. Na 10 metrov visokem spomeniku iz belega istrskega kamna so vklesali tudi posvetilo Franceta Bevka; »Poklonimo se tovarišem, ki so padli v prvem uporu proti fašistom v Slovenskem Primorju, in borcem za svobodo v NOB. Njih napredni duh je bil kot seme, ki je tudi v najtežjih dneh uporno klilo. Naša srca, naše morje in naši bregovi po. jo junakom slavo in zahvalo.* Ob koncu slovesnosti sta zapela nekaj partizanskih pesmi pevska zbora koprske Svobode in učiteljišča. Popoldne pa so bile na sporedu številne zabavne in druge prireditve. n STARI IN MLADI“ S PROSEKA ■ Poveljnik ni ruzumel okoliščin Ce bi imeli magnetofonski posnetek zasliševanja priče Nella Giustija na orožniškem poveljstvu, tiste birokratske fraze .Na vprašanje odgovarja...’ šele tedaj bi razumeli pravi smisel izjave. Spoznali bi, zakaj je Giusti pred poroto zavest.,o drugače govoril kot na zaslišanju pri orožn1-k.h; prav tako pa bi se uvt-iili, da poveljnik ni razumel, zakaj so v zadnji vojni padli milijoni ljudi, zakaj je bilo potopljenih toliko ladij in sestreljenih toliko letal, zakaj so ljudje umirali v Dachauu in drugje po nemških taboriščih. Jaz, ki sem bil onstran Danes bo porotno sodišče zasedalo za zaprtimi vrati. Nadaljevalo bo s postopkom proti štirim Krminčanom, ki so obtoženi vohunstva In podkupovanja. V sredo bodo sodili 42-letne-mu Antoniu Benvenutiju iz Izole, sedaj stanujočemu v Ta-rantu, 36-letnemu Brunu Menim iz Izole in sedaj bivajočemu v begunskem naselju v Trstu, 34-letnemu Mariu Ga-gliardiju, rojenemu v Puli ter 36-letnemu Anteju Benvenutiju. Benvenuti Antonio in Meniš sta obtožena, da sta maja leta 1945 kratila svobodo Antonu Valentinu in Giuliu Geri-nu, Benvenuti ii. Gagliardi sta obtožena, da sta kratila Danes pogreb Jožefa Simšiča Danes bodo na Pristavi (Ra-/ut) pri Novi Gorici pokopali upokojenca 69-letne ga Jožefa Simšiča iz PeVme, ki je zaradi dolge bolezni umrl v ne. deljo v bolnišnici u Vipavi. Pokojnik se je1 rodil v Pevmi v zavedni slovenski družini. Med prvo svetovno vojno je bil na raznih frontah, v Galiciji in pri Piavi. Po tej vojni se je izselil v Jugoslavijo, kjer je nekaj let kot mizar popravljal železniške vagone v Novi Gorici. Zapustil je že. no in tri odrasle sinove. Pogreb bo danes ob IS. urt. Pri- & znižanjem prometa. Položaj je zlasti pereč, če upoštevamo tržaški pomorski pristaniški promet v prvih 4 mesecih letošnjega leta, ki je dosegel 1.270.000 ton, medtem ko je v istem lanskoletnem razdobju dosegel T.645.000 ton. Splošni padec znaša torej 375 tisoč ton ali 22.83 odst. Ta padec je še toliko bolj občuten, če upoštevamo, da je večina pristanišč po svetu že premagala najhujše posledice recesije in da se 'njihov pristaniški promet več ne znižuje teT da so številna pristanišča celo napredovala. Po podatkih centralnega statističnega zavoda je pomorski promet vseh italijanskih pristanišč v razdobju januar-februar narasel na 4 odst. in dosegel 14.3 milijona ton, medtem ko je znašal lani 13.4 milijona ton. Tako se je povečal promet Benetk in zlasti Genove, ki je dosegla samo v aprilu 1.269.000 ton in presegla raven prometa v aprilu 1958. leta. Računajo, da se je slovesnosti v Marezigah udeležilo o-krog 4 tisoč ljudi. Vso slovesnost je prenašala koprska radijska postaja, posamezne odlomke pa so posneli tudi za televizijo in film. Proslava v Marezigah bo od. slej vsako leto 15. maja kot osrednja proslava v okviru občinskega praznika. Veličasten spomenik, ki je viden daleč naokrog, pa bo dan za dnem pričal, kako se je peščica golorokih in slabo oboroženih ljudi upirala fašiztAu in končno slavila tudi zmago nad njim. —an «s--------- t«*! V priti v Trst. Vsaj # ljubili. Toda dobil pismo ozjT° na ..H j ' leti lahko pteisl $>-?■$ mivo turistično e ^ p mo tega ne raz ..U da kaj takega ne r.emu na misel? Odložena ^ o priziv. pordenon*111 . „(1 fcV 1 f., h. Izpiti v srednjih šolah svobodo Rrunu Dolgosu in da ! zadeti družini m sorodnikom sta vdrla v njegovo stanova- , izrekamo naše globoko soža- J Ije. nje. Nogometni enajstorici »starih* in mladih oz. poročenih in neporočenih, ki sla se v nedeljo pomerili v tradicionalnem srečanju na Proseku. Zal Je prijetno domače razpoloženje namesto pravega sodnika predčasno prekinil pri rezultatu 0:0 nepoklicani »mož postave* o čemer pa podrobno poročamo na i. strani. RAZPIS ZA RAZSTAVO SLOVENSKEGA FOTOKLUBA V TRSTU Slovenski fotoklub priredi svojo prvo klubsko razstavo konec maja t. 1, po sledečem pravilniku: 1. Člani fotokluba lahko razstavijo povprečno po tri slike (lahko tudi manj, a nikakor ne več kot 6) Zaželeni so vsi žanri, bodisi črno-bele ali barvne fotografije. 2. Priporočamo format 18x24 in 24x30 cm, dopuščena je tudi večja oblika, a nikakor ne manjša. 3. Slike bodo enotno prirejene (montirane) v klubski režiji. 4. Povečave je treba predložiti do 20. maja t. 1. 5. Razstavljajo načelno le člani fotokluba. Zato pozivamo ljubitelje, da pohite z vpisom v društvo. Med razstavo so predvidene razne večerne foto m kino-projekcijske prireditve. Minister za prosveto senator Medici je določil, da morajo dijaki, ki nameravajo polagati sprejemne in usposoblje-nosine izpite na srednjih šolah, vložiti prošnje do 3. junija. Poletni izpiti se pričnejo 17. junija, jesenski pa 2. in 7. septembra. Za zrelostne lepite, za katere je rok za vlaganje prošenj zapadel 14. aprila, se bodo pričeli pismeni-izpiti 2. julija, v jesenskem roku pa 16. septembra. V jesenskem roku se bodo začeli izpiti nekoliko orej zato, da se lanlgo prične pouk že 1. oktobra. partizan®« la “ ji*® Dan.s bi mora>» prizivnim porota ori*‘S f delno obnovijena spr^.-', I prava, katero so bi'" f denonski mandanta brig?“ —sO vani (Zambo) 'l.^at1 ,)(i isif. dallč (Stanko), k :;e ribaldinske d,v porl^Li Modotti* Ardito je polotno s0j;l„ tl Jr 1955. leta obsodUV,; (. dejanje. Eni s0 jc t)'1 J ni, drugim Pa 1 (j pomiloščena. S 1 timj. no rešitvijo' Pa „ rf&j »ii tizani niso no:. in je niso hote)_ s P1; V to so vložili P riz>v s0V' prizivno Por0^"oii katerem bi mor (oS >.J ti že 24. marcaj^ daj se je izka-prva razprava J t ker porotniki J> pti. fi nega izmed Prlj;0t>n«L Iri hi Inhlrn t>odr0V J Jt ki bi lahko Pou‘dari!';taiii. nil sodnike s te“ 0 J« ^ škim do ustrelitve ‘“'jeio je sodišče SP _vo 9jr, in odložilo razp jeli. j Kakor smo i*v*„r s0. " ker danes ne bo. zg novno odložili čas. Tatič na predvaja danes 19. t.m. z začetkom ob 18. un USODA III. del SIS1 V Igra simpatična ROMV SCHNE Oglejte si, danes Je zadnji d»n' IjMORSKl DNEVNIK 19. maja 1959 VATIKAN IN ŽENEVA j^ATIKAjksko mesto, 18. — Danes zjutraj je papež Nb sprejel v zaseb ni avdienci zunanjega ministra ajrJ“, ' dvorišču San Damss o ga je čakal tajni komornik j,v Carlo Saillier de la Tour in ga spremil v pape-i|JjI.'Pr'vatn° stanovanje, kj er se je papež z njim razgo-, , ?SV Privatni biblioteki d vajset minut. Splošno mnenje !,»ii m'n*ster P#Ua papeža obvestil o razgovorih v 2e-ilvn ° ra*60vorih med sobotnim obiskom ameriškega dr. ki'd* taIn*ka Herterja v Rimi!. Uradno pa so sporočili, da “ella papežu zahvalil za nedavno visoko odlikovanje. ®aja. -- Mons. Egidio E?0*zh apostolski delegat v fc.'J* Prispel 8. t. m. v Wa- Jftojo °na ter je že Prevzel Mnn dolžnost. Kakšno Pripisuje Vatikan pri-i °*‘\svojega predstavnika lilv en®ltem glavnem mestu ^ * tem trenutku, ko je v Kij Vl sestanek zunanjih mi-S,»].ov’ fam dokazuje ravno c®' s katero je moral ^aghozzi odpotovati iz ^ta’ Pust*l svojega lo ^na_ srnrtni postelji. Rav- Jons. le apostolski delegat lil A v ^ashington, je nje-Umrl> Pri n->em P* Iju nlegov nečak pater Sa-Nništ ^ grogih državnega ll|m Va se govori, da je ho-S ^aSnorri podaljšati Uj “Ivanje v Rimu za ne-•ittuni‘ da bi mogel biti pri Sw. v urah pred njegovo \n • ^°da sam kardinal Sl, Oico Tardini, državni je zahteval odhod mons. Va-ttr 'J" v Washington, in si->ljjAa vsako ceno ter brez odlaganJa' i v. 0. astveniki se nam-da 4>o Sovjetska h- 01 &atikana-°Uija * toan -• 'hiia meri obravnavala tfSe vPrašanja nemške poli-°t Pa poskušala načeti ( iko-jP^te dvostranske ru- na ženevski konferenci "•»»i meri ****** razgovore. tem smislu tolmači Va- dejstvo, da je sovjet- % (^čanji minister Gromiko Sjtjj* seboj v Ženevo tudi k ,ka ameriškega urada tka Sm^dShjem ministrstvu SZ a- Takojšnji neposre-atoter misije mons. Va- da v Washingtonu od l in je .. Jijj . °d blizu reakciji Bele k r,ln državnega departma-t iljjjj v°iu razgovorov in po-v,,iltp^ lakojšnje informacije '»nsic, ;,u. emu državnemu taj ign.' Medtem ko je mons. . 2i odhajal v Washing-titjjL. Prispel v Vatikan a-%n 1 škof mons. Fulton Jj)] ’ Pomočnik kardinala Jv9na- Kolikor se je mo-edeti, prinaša ameriški tltvj adnje novice o usmeri) fPteriške diplomacije k. j. tristransko konferen-Fulton Sheen se tu ,le v teh dneh v Ri-k j-jjj1 sestankov Propagan-*» ki zadevajo po eni * Zj "fdelavo novih načr-Va, predvsem pa fi-'](t.. Proračune za delovali j °'tških misijonov v A-!^en ^^rtki. Mons. Fulton Nt v ta namreč točno na-? eS tnančni prispevek, tameravajo katoliški %i(lv ^t>A izročili v pri-Ptesecih Vatikanu. *sv» ePosrednimi cilji nje-Nti t'S^e *ma mons. Va-'ihos V*di nalogo, nripraviti Ni,., *ardinala Alfreda Ot-a v Washington. Pro-kor.gregacije Sv. o- % i J» i, ... . .dni), eden izmed najbolj . Predstavnikov vati- rttce in namerava !Jove~vl v ZDA. Namen "a Potovanja je vzpo- «8. tesn.ii- i- _ t, . _ desi CVatt S i‘. l5snejše stike z Belo /*oitih f d°*°denim' številom j Unltcionarjev držav-. bi „Partrnaja z namenom, ‘N ,l0tov». kakšni so de-“rtški nameni glede Is ^hen*) n? naJ višji stop-i del Vatikana je, da > in aestanka med Vzho-BNujih Zallodom na ravni yai_ m*nistrov nima ve-,V(tia v 0stl in da bodo bi-i dfii„ Prašanja načeli šele ,'Ctf na de^u sestanka, in LV|'i. j. Stanku na naj višji bi p°obl!^‘nal °ttaviani 'je kara s strani komi- t,fedne ,laa*0v za cerkvene h Sbsk,. v* in s strani va-^tlojj Ea tajništva, naj ob-t dite]; naJv>šjim ameriškim > a*m stališče Svete sto-L*ii fav e sestanka na naj-)j s^ttai ' ^se *ca^e. da se * Vnrf V 'Vashingtonu tu-ot ‘telji demokratične vjblte U.d* republikanske 'IV. » n a Vv • Di proučil po-zavzame Cer- skvo, da preizkusi teren v zvezi s konferenco na najvišji ravni, kaže, da bo imel kardinal Ottaviani posebne važne razgovore prav s sedanjim ameriškim podpredsednikom. Apostolski nuncij v Bernu mons. Testa pa je bil pooblaščen, naj izrazi ameriškemu državnemu tajniku Herterju željo Svete stolice za vzajemno izmenjavo mnenj. Vatikan sč je s tem pridružil podob-nernu vabilu italijanske vlade, ki je Herterja povabila v Rim. V Vatikanu so upali, da se bo sedaj Herter sestal tudi s papežem in s kardinalom Tardinijem. Prav tako je znano, da je mons. Giovanni Ferrofino, svetnik apostolske nunciature v Švici, dobil posebno nalogo, naj spremlja ženevsko konferenco in naj bo v nenehnem stiku z zahodnimi, delegacijami, zlasti pa s francoskim zunanjim ministrom Couve de Murvillom in i nemškim zunanjim ministrom von Brentanom. Po mnenju ameriških stro-Vati- | kovnjakov za ameriške zadeve v Vatikanu bi moral prehod zunanje politike ZDA v Herterjeve roke povečati a-meriško zanimanje za Srednji vzhod spričo znanih zvez, ki jih ima Herter s petrolejskimi ameriškimi mogotci. Ni slučaj, da je Vatikan izvršil prav na Srednjem vzhodu nekaj pomembnih potez, medtem ko se ukvarja vsa svetovna diplomacija z ženevskim sestankom. Vatikan je podelil papeško odlikovanje izraelskemu veleposlaniku pri italijanski vladi Eliahuju Sas-sonu; v Rimu je imel zaupne stike s predsednikom alžirske begunske vlade Fer-hatom Abasom po papeževem sestanku z jordanskim kraljem Huseinom; končno je povabil Vatikan v Rim ma-ronitskega patriarha Meučija, da bi papežu in državnemu tajniku sporočil podatke o odnosih med arabsko diplomacijo in diplomacijo Srednjega vzhoda na eni strani ter med velikimi mednarodnimi vprašanji, o katerih razpravljajo v Ženevi, po drugi strani. Vatikan pripisuje prav tako veliko važnost nenadnemu sestanku med zunanjim ministrom FLRJ Popovičem in njegovim kolego ZAR Mahmedom Favzijem, do katerega je prišlo v trenutku, ko postavlja Jugoslavija svojo kandidaturo za udeležbo na ženevski konferenci, katero podpira ZAR. V Vatikanu upajo torej, da bi mogel patriarh Meuči obrazložiti tudi, kaj je pravzaprav z odnosi med Naserjem in vzhodnim blokom, zlasti pa med Naserjem in Jugoslavijo. Vse to služi papeževi diplomaciji, da bi mogla .določiti vatikansko stališče do konference na najvišji ravni, ki se bo u-kvarjala — razen z nemškimi vprašanji — po vatikanskih predvidevanjih verjetno tudi drugimi vprašanji svetovne politike. A. J. NEAPELJ, 18. — S trans-atlantikom «Augustus» se je spremstvu svojega tajnika in brata odpeljal v ZDA kai~ dinal Alfredo Ottaviani. Pečeno je, da potuje Ottaviani na zaseben obisk, da bo prejel dva častna doktorata. Iz ZDA bo kardinal odpotoval 13. junija. -v.-: i* Med slavnostjo podelitve Leninove nagrade Je Nikita Hrusčev prejel tudi šopek cvetja. Od včeraj_ v Kremlju III. kongres zveze sovjetskih pisateljev Začetka kongresa se je udeležil tudi Hruščev z vsem CK KP SZ MOSKVA, 18. — Danes o-poldne se je pričel III. vsedržavni kongres sovjetskih pi.-a-teljev v veliki dvorani v Kremlju. Kongresa se udeležuje več kot 500 sovjetskih de. legafov, ter pisatelji iz 40 tujih držav; med temi so tudi pisatelji iz Italije, Velike Britanije, Francije, skandinavskih dežel, ZDA in Japonske. Prejšnji kongres je bil 1. 1954. Začetku kongresa so prisostvovali vsi člani centralnega komiteja Kp SZ s Hruščevom na čelu ter z izjemo Vorošilo-va. Na dnevnem redu so štiri točke: 1. Naloge sovjetske literature v zgradnji socializma. 2. Poročilo centralne kontrolne komisije. 3. Poročilo o nekaterih spremembah pravil zveze pisateljev. 4. Volitve nove- Zavist ali bojazen Mallan zanikuje sovjetske uspehe Z zadevo se sedaj ukvarja ameriška parlamentarna komisija za znanost in astronavtiko NEW YORK, 18. — Ameriška parlamentarna komisija za znanost in astronavtiko je začela proučevati sledečo zadevo: nekaj najbolj znanih a-meriških strokovnjakov je moralo dati posebne izjave v zvezi s člankom, ki ga je v ameriški reviji «True» napisal Lloyd Mallan. V članku pravi avtor, da sovjetska znanost niti od daleč ni tako napredovala, kot to računajo v Ameriki. Po mnenju Mal-lana, ki je pred kratkim obiskal številne znanstvene u-stanove v Sovjetski zvezi in sl razgovarjal s sovjetskimi znanstveniki in funkcionarji, Rusi še niso sposobni izdelati medcelinski balistični izstrelek. Mallan nadalje vztraja na tem, da so sovjetski podat-k. o Luniku bili «ponarejeni» da so sovjetski uspehi v vsemirski tehniki in • znanosti v splošnem pod uspehi, ki so jih dosegle ZDA. Članek, o katerem je govora, je v krogih ameriškega kongresa zbudil najrazličnejše odmeve. Na račun tega članka pa je bilo omenjeni parlamentarni komisiji naročeno, naj vso to problematiko prouči. Članek, k: je dal pobudo za to, pa ni glavni vzrok, kajti Američani so podobno proučevanje že dolgo časa prej pripravljali. Zadeva namreč ni tako enostavna, ker gre za proučevanje zelo tajne snovi. Parlamentarna komisija je zato hotela slišati mnenje najbolj kvalificiranih ameriških strokovnjakov. Za totocalcio tekme v Južni Ameriki SAQ PAULO, 18. — Podpredsednik CONI Bianchi in načelnik totocalcia dr. Rastelli sta odšla v Južno Ameriko, da bi tu proučila možnost, kako bi na stavni listek totocalcia vključili tudi tekme nogometnih moštev teh dežel. Omenjena predstavnika italijanskega olimpijskega odbora sta svoje stike s funkcionarji ameriškega nogometa v Riu in Sao Paulu zaključila, nakar sta nadaljevala pot v Montevideo in Buenos Aires, da bi se tu srečala s predstavniki nogometnih zvez Urugvaja in Argentine. ■—--*»---- Star in še nevaren MILAN, 18. — V prvih jutranjih urah so aretirali 62-letnega Luigija Prina, ki je bil eden glavnih soudeležencev v krvavem dogodku, ki se je pripetil preteklo soboto v Ul. Mercato. Prina je stopil k svoji ženi Anni Bonatti, ki sedaj živi z upokojencem Sirom Negrinijem, ki je star 60 iet. Najprej jo je skušal prepričati, da bi se vrnila k njemu, ko pa je ženska povabilo odklonila, je potegnil nož, da bi jo zabodel. Vtem se je pa pred žensko postavil Negrini in Prina ga je večkrat zabodel z nožem v prsi. Prina je policija zajela v javnem prenočišču v Ul. Ortles. It približno milijardo dolarjev stroškov v • Jez čez Beringo in dvig toplote na severu Glavni pobornik načrta je sovjetski inženir Arkadij Martin, ki je pozval k mednarodnemu sodelovanju za kritje stroškov NEW YORK, 18. — Sovjetski znanstveniki imajo v načrtu gradnjo velikanskega jezu čez Beringovo ožino, ki bi mogel privesti do velikih sprememb v tem delu sveta. Po pisanju ameriške revije «Co-ronet», predvideva načrt velikansko gradnjo, podobno mostu, na katerem bi bile grajene velikanske črpalke na a-temski pogon, ki bi pretakale milijone ton sorazmerno tople vode iz Pacifika v Arktični ocean in s tem ustvarjale topel tok proti Severnemu tečaju; ta tok bi bil podoben «zalivskemu toku A-tlanskega oceana«. Dvignil bi temperaturo arktičnih voda in bi po mnenju sovjetskih znanstvenikov spremenil meteorološke razmere v teh predelih, k’ povzročajo formiranje velikanskih mas mrzlega zraka okoli severnega področja, ki se nato vsako zimo spuščajo proti severnim predelam ameriške celine in deloma tudi v •um •■milimmn iimiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiiiitimmiiiiiiiiii mn m i imamu Pritisk na ženske da se ne poročijo Vladni komisar neke bolniške ustanove v Neaplju bi hotel odpustiti vse usluibene ženske, ko se poročijo da !jv naJ V*. J «■«*¥ « »li stališče v prid e- Jh i ‘U«e stranke spričo oddalienih v,*»C h .voUtev- 0 V Vaznost pripisuje M Prašanju morebitne N. ®0lrj ar*didature s stra-■ *'ora v ter morebitne- -a r mu med Vatlka- % ‘ ker6?.1^''11811061" N'xo" j moral Nixon r odpotovati v Mo- '"llu Pri U||",ll|IHl|l|llll|lllllll|lHIHlin , °seb mrtvih n Poblisni nesreči tuTklr A C »otmi. 18- — Avtobus, '.»lV je treščil v 26 V1* bil^ pre,Pad >n pri *0 oseb mrtvih, (Pa ranjenih. Med j Je precej hudo ra- hi’6 Zato Se ne ve' *i; . A vilo. ®tevil0 smrtnih je počasi vo-HC kenA.Po neki gorski f mmm NEAPELJ, 18. — Vladni komisar bolniške ustanove «Col-legi Riuniti Principe di Na-poli« je sklenil, da bo vse ženske, ki so pri tej ustanovi stalno zaposlene kot ((nadzornice žensk« in «strežnice», v primeru poroke odpustil in jih zamenjal z drugimi. Proti temu sklepu so Margherita Ascalone in druge ženske, ki so s tem sklepom prizadete, ob pravni podpori odv. Criso-stoma in Nunzia Sciacca napravile pritožbo pri pokrajinskem odboru in zahtevale, da ta nastopi proti vladnemu komisarju, ker je njegov odlok v nasprotju z ustavo italijanske republike, ki jemlje zakon kot temelj družbe in podpira Sampdoria 1:2 (1:2) Od 21. do 31. t. m. v Carigradu Nezaslužen poraz Triestine toda zaslužen odhod v B ligo Rumich kriv za oba gola. Brez Bernardina in Szokeja STRELCI: v prvem polčasu v *’ Cuccbiaronj (S.), v 13’ Mora (S.); v 23' Santelli (T ). TRIESTINA: Rumich: Tulis-si, Brach; Rimbaldo, Merkuza. Degrassi; Santelli, Tortul, Bre-solin, Massei. Del Negro. SAMPDORIA: Bardelli; Vin-cenzi, Marocchi; Bergamaschi. Bernasconi, Dellino; Mora. Grabesu, Milani, Vicini, Cuc-chiaroni. SODNIK: Orlandini iz Rima GLEDALCEV 10.000. Koti 11:5 za Triestino. # # * Prvo tekmo «rešitve» do preostalih dveh na domačem terenu, je Triestina nesrečno izgubila. Beseda «nesrečno» je tokrat bolj kot kdaj koli do- MniMiiiiiifiiiiiiMiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiitiiiiiiftiiiiitiiiMiiitiiiiMiiMMniiiiiiiiiiiiiiuiitiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiMiitaiHiiiiiiH 42. kolesarska dirka po Italiji Gaul prvi v Abetonu in nova roza malica V zadnjih kilometrih je prehitel Hoevenaresa - Baldini zaostal za ves kot 6 minut ■v Športne stave TOTOCALCIO Bari-Udinese Genoa-Fiorentina Inter-Tal. Torino Juventus-Alessandria Lazio-Milan Napoli-Bologna Padova-Lanerossi Spal-Roma Triestina-Sampdoria Como-Palermo Lecco-Novara Sarom Ravenna-Slena Pescara-Cosenza 1 X 1 X X 1 1 1 2 X 1 X 1 Kvote: 13 točk: 2.890.000 lir: 12 točk: 95.800 lir. — V Trstu je 1 dobitnik s 13 točkami in 42 z 12 točkami. T O T I P IX 12 12 21 11 X 2 Kvote: 12 točk: 314.828 lir; 11 točk: 9.313 lir; 10 točk: 1.617 lir. ABETONE, 18. — Tudi danes so se uresničila predvidevanja. Trilogija je na ta način popol na. Zmaga Van Looya v sprintu v Salsomaggiore, zmaga Anquetila v prvi etapi na kronometer (v nedeljo) in zmaga Charlyja Gaula v prvi etapi v strmini. Za 129 kolesarjev (Van Loo-yev gregar Van Meenen ni startal) ni bilo danes niti trenutka počitka. Prvi napad je sprožil Tomasin, medtem ko je moral Conterno zamenjati sedež, Boni, Costalunga in Metra pa so preluknjali. V Castelguelfu sta se odlikovala Sabbadin in Santi, v Parmi pa Bernardelle. Nato je ušel Pellicciari in ko je bil ujet, so sprožili napad Maule, Velucchi. Pellegrini in Pinta-relli. V Modeni je znova potegnil Pellicciari, ki je ostal v vodstvu tudi- na vzponu pri Ser-nmazoni. Toda kmalu potem je bil ujet in na vse naslednje poskuse pobegov je glavnina odločno reagirala. Kljub temu pa so se ji povsem nepričakovano izmuznili kolesarji, ki bi utegnili biti tudi nevarni. Med njimi so bili Hoeve-naers, Junkermann, Monti, Zamboni, Conterno, Battistini in Massignan. Favero jim je skupno s Fambiancom skušal slediti, toda Anquetilovi sprem- ljevalci so mu 36 preprečili. V Pavullu je na letečgme cilju zmagal Zamboni pred Conter-nom. Povprečna hitrost, ki je bila v prvem delu proge zelo visoka, je tu bila še vedno okrog 40 km na uro. Na pobudo Catalana se 'je v naslednjih kilometrih skupina zasledovalcev razdrobila, na čelu pa so ji bili Catalano, Rik Van Looy, Pambianco, Ti-nazzl, Azzini, Gimmi in Par-dini. Gaul je padel, vendar se je takoj pobral in nadaljeval vožnjo. Na vzponu Santona je popusti! Monti in tako je v vodstvu ostala samo še šesto-rica, katere naskok pa se je stalno manjšal, dokler je zasledovalci končno niso dohiteli. Tako se je v vodstvu formirala skupina 12 kolesarjev. Na začetku vzpona pri Ba-rigazzu sta Van Looy in Jun-kerman skušala presenetiti o-stale spremljevalce, kar pa jima ni uspelo. Pač pa je poskus uspel v spustu Hoeve-naersu, ki je nato sam začel 12 km dolg vzpon na Abetone. Lanski zmagovalec ciklokro-sa je sam vzdržal v vodstvu ■dobrih 8 km, čeprav se mu je medtem skupina zasledovalcev približala na 500 m. V ozadju pa je medtem vztrajno prodiral Gaul, ki je začel svoj napad takoj, ko se je začel vzpon. Njegov ritem je bil tako silo- vit, da mu nihče ni bil kos. Z nekaj zamahi nog je prehitel najprej Pambianca in nato ostalih deset. 3 km pred ciljem je ujel tudi Hoevenaersa in sam dosegel cilj, svež kot da bi pravkar opravil prijeten spomladanski sprehod. Sledil mu je Hoevenaers, nato Van Looy in polagoma ostali VRSTNI RED V 3. ETAPI SALSOMAGGIORE TERME -ABETONE (180 KM): 1 Gaul Charly 4,57’09” s p. h. 36,345 km. 2. Hoevenaers 4,57’30”, 3. Van Looy 4,57’51", 4. Azzini 4,58’32”, 5. Junkermann 4,58’ in 41”, 6. Gimmi 4,58’44”, 7. Ruegg 4,58’57”, 8. Zamboni 4.59’U”, 9. Conterno 4,5913”, 10. Tinazzi, 11. Massignan 4.59' in 21’’, 12. Pardini 4,59’35”, 13. Poblet 5,00’03”, 14. Brenioli 5,00’06”, 15. Bono, 16. Anquetil, 17. Favero, 18. Couvreur, 19. Ronchini 5,00’12”, 20. Neri 5.00’16" SPLOSNI VRSTNI RED: 1. Gaul 8,25’12”, 2. Van Looy z zaostankom 1'08”, 3. Anquetil 1’27”, 4. Ruegg 2’03", 5 Hoevenaers 2’12”, 6. Junkermann 2’19”, 7. Azzini 2’20”, 8. Conterno 2’29”. 9. Ronchini 2’50” 10. Zamboni 2’57” itd. VRSTNI RED ZA GORSKO NAGRADO. 1. Gaul 80 točk, 2. Hoevenaers 60, 3. Van Looy 40. 4. Azzini 30, 5. Junkermann 20 točk. slej, povsem na mestu, kajti če bi katera od obeh enajstoric zaslužila zmago, potem bi to morala biti vsekakor Triestina. S tem pa seveda nikakor ne mislimo trditi, da sodi letošnja Triestina v A ligo. Nasprotno, z letošnjo formacijo bi komaj zadoščala za kolikor toliko dostojno vlogo v B ligi in je s tega vidika prav, da odhaja (z 99-odstotno gotovostjo) v nižji razred, ker bi sicer o kvaliteti najvišjega ita. lijanskega prvenstva morali i-meti zelo negativno mnenje. Toda krivda za to ugotovitev ne pada toliko na igralce (katerih povprečje je bilo z redkimi izjemami kaj skromno), temveč v prvi vrsti na vodstvo kluba, ki je pristopilo k sestavljanju enajstorice s popolnoma nestrokovnimi kriteriji. O tekmi sami bi se dalo mnogo povedati. Prvič je zelo upravičen dvom, da sta Bernardin in Szoke ostala izven formacije zaradi nerazpoloženosti. Bolj verjetno je, da je vodstvo uveljavilo svoj, sicer na pol preklicani, sklep o njuni kazenski diskvalifikaciji. Njuna odsotnost se je močno poznala predvsem v konstruktivni fazi igre, v kateri Degrassi nikakor ni bil dorastel Szokeju. Merkuza je sicer zadovoljivo opravil svojo vlogo v ožji obrambi, niti enkrat pa ni poskušal dati svoj delež napadu, kar bi gotovo storil Bernardin. Njuna odsotnost se je seveda odražala tudi v napadu, ki je prejemal premalo koristnih žog, zaradi česar sta morala Massei in Tortul potrositi pre. več energij za gradnjo igre, namesto da bi jih sprostila v zaključnih fazah, J-n če k temu dodamo še nekoristnost Del Negra in Bresolina, v o-brambi pa nezanesljivost Ru-micha in Bracha, potem je razumljivo, zakaj domača e-najstorica ni bila sposobna reagirati na dva gola, ki ju je prejela že v prvih minutah igre po izključni krivdi Ru-mlcha in ožje obrambe, ki je dopustila, da je Cucchiaroni nemoteno streljal iz daljave in dosegel prvi gol ter da je lahko Mora prodrl na sam korak pred vrata in nato iz skoraj nemogočega položaja dose. gel drugi gol. Reakcija Triestine je bila sicer prizadevna, toda premalo urejena in premalo odločna n Santellijemu golu v 23”, ki je bil prav tako ubranljiv kot oba gola Sampdorie, je vse do zaključnega žvižga flegmatičnega Orlandinija sledila samo sterilna terenska premoč. Kljub temu pa je imela Triestina vsaj tri ali štiri idealne priložnosti «nasproti nobene) za izenačenje in za zmago, toda le po neverjetnem naključ. ju žoga ni našla poti v mre- žo, čeprav je bila že na sami gol črti. Najbolj aktiven v napadu je bil Santelli, ki je bil tudi avtor treh ali štirih akrobatskih strelov, kate-riji edina hiba je bila v tem, da so bili prešibki, sicer bi prav gotovo obsedeli v mreži. Nekaj priložnosti so jmeli tudi Massei, Tortul in Bre-solin. V vsem tem času se je Sampdpria omejevala na razbremenilne protinapade v glavnem prek odličnega Ita-le _ amerikanca Cucchiaronija, prek nevarnega More in prek Milanija, ki pa je igral pod očitnim vtisom razumevanja za usodo enajstorice, ki ga je uveljavila. # * # Po tekmi je bila na sedežu Triestine izredna seja, katere so se udeležili člani vodstva, trener in igralci. Predsednik Colummi je po realistični ugotovitvi, da je prvenstvo za Triestino praktično zaključeno, nakazal smernice oz. kriterije, po kateiih se bo vodstvo ravnalo do zaključka letošnjega prvenstva. V bistvu se ti kriteriji nanašajo na vključitev v moštvo mladih igralcev, ki bodo lahko koristili v prihodnji sezoni in na izključitev vseh tistih, ki so enajstorief bili v breme. Od vseh pa je predsednik zahteval največjo borbenost tudi v preostalih tekmah. 11. evropsko košarkarsko prvenstvo za moške vrste Sodelovalo bo 17 držav vključno z Italijo in Jugoslavijo CARIGRAD, 18. — Od 21. do 31. t. m. bo v Carigradu 11. evropsko košarkarsko prvenstvo za moške vrste. Udeležilo se ga bo 17 držav in sicer: Avstrija, Vzh. Nemčija, Belgija, Bolgarija, Španija, Finska, Madžarska, Iran, Izrael, Italija, Poljska, Romunija. CSR, Jugoslavija, SZ, Francija in Turčija. Vrste bodo razdeljene v štiri kvalifikacijske skupine, 3 s po štirimi in ena s pet vrstami. V finalu se bodo sestali zmagovalci kvalifikacijskih skupin. Določeno je bilo, da bo v primeru, če se bo v finalu morala država pomeriti z drugo, katero je že premagala v polfinalu, bo ta rezultat že veljal za finale. Točkovalo se bo po sistemu: 2 točki za zmago, 1 za neodločen rezultat in 0 točk za poraz. Tekme bodo vsak dan razen 26., ki je določen za počitek, ob 8.30. 10.30 in ob 11.30 dopoldne, ob 18. in ob 19.30 popoldne ter ob 21 uri zvečer. Vrstni red prve petorice na dosedanjih evropsih prvenstvih je bil naslednji: 1935 - ŽENEVA; 1. Letonija, 2. Španija, 3. CSR, 4. Švica, 5. Francija. 1937 - RIGA: 1 Litvanija, 2. Italija, 3 Francija, 4. Poljska, 5. Estonija. 1939 - KAUNAS: 1. Litvanija, 2. Letonija, 3. Poljska, 4. Francija, 5. Estonija. 194« . ŽENEVA: 1. CSR, 2. ....................................................................................................... Hlinili Drugo kolo Davisovega pokala Italija-Belgija 4:1 Italija, 3 Madžarska, 4. Francija, 5. Švica. 1947 - PRAGA; 1. SZ, 2. CSR, 3. Egipt, 4. Belgija, 5. Francija. 1949 - KAIRO; 1. Egipt, 2. Francija, 3. Grčija, 4 Tur čija. 5. Nizozemska. 1951 - PARIZ: 1. SZ, 2 CSK, 3. Francija, 4. Bolgarija, 5. Italija. 1953 - MOSKVA: 1. SZ, 2. Madžarska, 3. Francija, 4. CSR, 5. Izrael. 1955 - BUDIMPEŠTA: 1. Madžarska, 2. CSR, 3. SZ, 4. Bolgarija, 5. Poljska. 1957 - SOFIJA: 1 SZ, 2. Bolgarija, 3. CSR, 4. Madžarska, 5. Romunija. 10. Italija._____ PLAVANJE Nov evropski rekord LEIPZIG, 18. — Nizozemska plavalka Rini Dobber je včeraj v Leipzigu dosegla nov evropski rekord na 200 m hrbtno s časom 2’37”5. Connolly - disk 68,92 m V četrtfinalu se ho Italija pomerila z J. Afriko Tudi Poljska in Romunija v četrtfinalu BRUSELJ, 18. — V srečanju za Davisov pokal je Italija premagala Belgijo s 4:1 in se u-vrstila v četrtfinale evropske cone. Po včerajšnji zmagi v dvojicah, ko sta Pietrangeli in Si-rola odpravila v samih treh setih Washerja in Brichanta (6:2, 6:3, 6:4), sta bili danes na vrsti zadnji igri posameznikov. V prvem srečanju je Pietran-gelijev namestnik Tacchini premagal Belgijca Fromenta v štirih setih in povečal vodstvo Italije na 4:0. V zaidnji igri je potem Brichant premagal po sikoraj triurni borbi Sirolo in zagotovil Belgiji edino točko. Tehnični rezultati: Tacchini (It.)-Froment (Bel.) 6:3, 0:6, 6:4, 8:6 Brichant (Bel.) - Sirola (It.) 5:7. 6:3, 7:5, 10:12, 7:5. Izidi ostalih srečanj v drugem turnusu: STOCKHOLM, 18. — Cile -Švedska 3:2. Ayala (C.)-Lund-quist (Š.) 3:6, 10:8, 6:1, 6:3, Schmidt (S.) - Rodriguez (C.) 6:1, 6:2, 6:3. VARŠAVA, 18. — Poljska -Brazilija 3:2. Skonecki (P.) -Fernandez (B.) 8:6, 6:4, 8:10, 6:1, Barnes (B.) - Licis (P.) 6:1, 6:1. 6:2. BUKAREŠTA, 18. — Romunija - Nova Zelandija 3:2. Vi-ziru (R.) - Gerrard (NZ) 6:0, 6:4, 8:6, Tiriac (R.) - Otway (NZ) 6:3, 2:6, 6:4, 6:4. BOURNEMOUTH. 18. — Južna Afrika - Kolumbija 5:0 V četrtfinalu evropske cone se bodo pomerili: Romunija -Francija, J. Afrika - Italija (v Florenci), Cile - Anglija, Poljska - Španija. SAN DIEGO (Kalifornija), 18. — Na atletskem mitingu v San Diegu je Ha-rold Conno!ly dosegel nov svetovni rekord v metu diska z rezultatom 68,92 m, ki je za 24 cm boljši od njegovega lastnega dosedanjega rekorda (68,68). Connolly, ki je le nekaj dni prej v Los Angelesu dosegel rezultat 66,37 m, je dosegel rekordni met v tretjem poskusu. Ker pa je bil premer kroga za izmet za nekaj cm daljši od predpisane mere, še ni gotovo, če bo ta rezultat potrjen. Kuznecov - deseteroboj 8357 točk MOSKVA, 18 — Sovjet- ski atlet Vasilij Kuznecov je postavil nov svetovni rekord v deseteroboju. Zbral je 8357 točk, kar je za 55 več kot je znašal dosedanji svetovni rekord, katerega je dosegel lani na dvoboju ZDA-SZ Amerikanec Johnson z 8302 točkama. Na istem mitingu je Po-nomareva vrgla disk 51,89 m daleč, Bolotnikov je pretekel 5000 m v 14'13"8, Ter Ovanesian pa je (kot smo že poročali) izboljšal evropski rekord v skoku v daljino z 8,01 m. Zopet 9”3 na 100 y ENGELWOOD. 17. — 18-letn> ameriški študent John Mostyn je izenačil svetovni rekord v teku na 160 yar-dov s časom 9”3. fr Vojvodina je po seženih golov dohitela #r zvezdo, železničarju j!tl K jjj sula nič manj kot 6j # ^ kar 5 v drugem polčas • nički in Dinamo sta pr? dokaj slabo igro in e“’“take za domače je dosegel j,aS|, vič v sredini drugega P jjj. Presenetljiv je usPe£ar,j* starcev v Sarajevu nad vom. Velež je dosegel “v j. poredna gola v dn)8« jjjil času, potem pa se je u v obrambo. Vardar, ki je gradu po ostri borbi, J ki je že dokončno obs i izpad iz prve lige, ^rufjm ^ pa bo skoraj gotovo' jzgubU/J^ obeh bosanskih predst3^^ Rezultati: Budučnost;• 3:2, Sarajevo-Velež 1:2, Crvena zvezda 0:3, r *.ijer Hajduk 3:1, Vojvodinj j* ničar 6:0. Radnički-Dina^ lestvica Partizan Vojvodina Radnički Dinamo Hajduk Velež Rijeka Budučnost Sarajevo Zeljezničar Vardar 19 16 4 5 3*; ji 19 9 3 1 %%* Crv. zvezda 19 11 3 * JJ 19 19 19 19 19 19 19 19 84 l 6 6 7 7 4 J 6 4 9 20; ,1 6 3 10 ; II 4 2 13 20-’ druf V zahodni skupi?1. ^ le zvezne lige se P°*5f?Jspre,nt' stvici ni niti najmanj V ^ nil. V vseh srečanjih j je gali favoriti, med k?’ ^ it bil najuspešnejši BorsJ1 jjub- Proleterju nasul 9 gol®,Ivgi / Ijanski Odred je f> „.jvi Zagrebu proti Lokom^,er pj ' Borovo iz£ub^ je tudi ------------------- T svojem terenu Pr .' r»dst* Slobodi. ie slovenski P Slobodi, je slovenski r ^ ni'k zadržal predzadnj ,0pj|t z dvema točkama P Rezultati: Lokom"1'^) red 4:0; šibenik-El®? gplij' 0:2, Borovo-Sloboda Zagreb 5:1, Borac-Pr°* toda s tekmo manj- <(0i J'\ 0:2, Borovo-Sloboda Sloboda Lokomotiva Split Borac lestvica j # 17 12 2 \ 17 H l i 4»:2»?« 17 9 3 3 V.M II 17 ..7 4 jjgje Elektrostroj 17 5 7 * ,.;jj . Zagreb 17 7 3 \ ‘ .Jt !8 5 6 7 '3 tj Šibenik Proleter Trešnjevka Odred Borovo | 23:23 17 4 3 1* ’ 18 4 1‘3 * . iigi j. V slovenski conski. 'epl‘ bili doseženi naslednj1,* $P” 4. v, tati: Maribor-Sobota van-Jesenice 2:1, _ v.Kr, Ljubljana 2:0. Bran 1:0, Triglav-Izola 2:1, Grafičar 5:1 Prvo mesto ie 2e jVrib0*" je 'api zanesljivo v rokah „a br skega Branika, sta Jesenice in SWV «»— v O BOLOGNA, 18." pok* teniškega turnirja ja pi» mesta Bologne je ^ontr«r* magal Mehikanca L s 6:4, 6:4, 6:2. —«»—’ v O KRŠKO, 18. r" v spel ciklističnem dvoboju wayu je Jugoslavija P Avstrijo s 53:32. ^ KOŠARKA ieio V u RIM, 18. šarkarji odpotujejo e,.. jutri. Reprezentanco :o: A j sko prvenstvo sestavIJ^ Ču - šini, Čalebotta, Čanna, Dr Carli. Ciavagnin* P1 ■ De Carli, Gavagnin,, . di, Lucev, Marchione 't0, Velluti, Vianello. V°1F KVi*11 u, m. evropsko P sla)' , je reprezentanca J „)0> premagala košarkars* Beograda z 99:63. # * » BEOGRAD, 18. priprav za jc Odgovorni urJyNKl> ff* STANISLAV rska Tiskarski zavod j \ 'li MIŠKO KRANJEC r Povest o dobrih ljudehj 19 «Zdi se mi, da ti ni prav nič hudo, če umrem. Tako brezbrižen si glede tega; morda si celo vesel.» Jožefu je tlela pipa v roki in le kadar je potegnil, je sij iz nje nekoliko obsvetlil njegov postarani obraz «Pravkar,» je odvrnil mirno in zamišljeno, «sem razmišljal o tej stvari. In poglej, že si me obsodila, ko sem dognal, da mi bo po tebi hudo dolg čas. Saj v resnici ne vem, kaj naj še počnem na svetu. Kakor imam rad življenje, ga imam samo, ker nisem sam. Če bi pa moral sam ostati, bi zbolel In ako se zgodi, da umreš ti prej ko jaz, tedaj lahko veš, da bom kmalu obolel in tudi kmalu umrl. — A se vedno sem prepričan, da bom jaz umrl prej ko ti. Le pomisli, koliko let se ti že prikazujejo razna znamenja, da boš umrla, pa vendar ni nobeno držalo. In prepričan sem, da bo tako tudi ostalo. Mene pa lahko pobere vsak dan.» «To se ne bo zgodilo,> je odvrnila odločno. «Med molitve, ki jih opravljam za najrazličnejše stvari, vpletam tudi vsak dan po en očenaš in česčenomarijo, da bi jaz umrla prej. — Tudi se bojim, da bi me hodil strašit, če bi ti umrl prej ko jaz. Strahov se pa tako neznansko bojim, da bi umrla, če bi jih videla vsak večer, ko bi bila sama.j «Ne, to mi še na misel na pride,» je menil Jožef, «da bi te hodil po smrti plašit. In čemu tudi?» «Iz nagajivosti, ali pa zato, ker bi mi bil nevoščljiv. Jaz zase se ne bi mogla odreči tej nagajivosti, da te ne bi hodila strašit. Večkrat, ko sedim sama v sobi, ali pa že, ko ležim v postelji, mislim na to, kako bo po smrti in na to, kako te bom hodila plašit. Skrila se bom na podstrešje in bom tam ropotala. A ko boš zaprl sobo in šel spat, se bom prikradla k tebi in se te bom dotaknila z roko. Neznansko me bo veselilo, če te bom videla, kako se bojiš; to pa zategadelj, ker si vedno trdil, da se ne bojiš strahov. A močno sem radovedna, ali se jih res ne boš bal.» «Ne bojim se Jih in povem ti, da se boš hudo uštela v tem, ako bi se res tako zgodilo, da bi ti prej umrla. Skratka, v strahove ne verujem. Če pa že so, sem prepričan, da človeku ne morejo storiti nič zlega, in ako je res tako, ne vem, zakaj naj bi se jih še bal. Lahko jih je hiša polna, da še prostora ne bodo imeli, a jaz bom vseeno mimo spal.» «Da bi res mogel v takem spati ?» «Tako sladko kot le kaj. Šg zganil se ne bi.» «To ni lepo od tebe,» je rekla in bila močno poparjena. «Zamerim ti, da tako govoriš in da tako misliš.* In toliko, da se ni razhudila nanj zaradi tega. Ko jo je nekaj vprašal, se ni več oglasila, in moral je reči: «Ali že spiš?* »Ne,* je odvrnila, «ne spim, in ne bom spala.* «Zakaj se pa potem ne oglasiš, ko te vprašam. Ali si jezna name?* «Da,» je dejala. «Prav močno sem jezna in ne bom ti odpustila, ker se nočeš bati strahov. Jaz pa sem si že vse tako lepo izmislila, kako bi te plašila in koliko veselja bi imela v tem, ko bi te videla, da se bojiš...* «Ampak,* je dejal, «kako naj se bojim, če se ne morem?* Vendar je ni mogel potolažiti, niti ko je legel k njej. In ni mogel načeti nobenega pogovora več. Moral se je obrniti od nje in se prepustil snu, ki je kmalu prišel, ko se je mesec pomaknil za steno in mu ni več svetil v obraz. Zjutraj je vstal Jožef navsezgodaj, kar je bilo potrebno, če naj vse pripravi za koline. Ana se je pomaknila v kot, da bi tam počakala, ko bodo prinesli v hišo mrtvega in posmojenega pujska in ga tu razkosavali. Jožef pa je odšel v kuhinjo in zakuril, potem pa potrkal na Korenove duri. Korenovi so še spali, ker niso imeli kakega posebnega dela; saj še svinj in kokoši niso imeli; zaradi tega je bilo najbolje, če so dolgo v jutro počivali, da so si s tem prište-dili na petroleju. «Kaj pa je?» je vprašal Ivan iz postelje. Jožef je stopil v njihovo sobo, jih najprej pomiril, potem pa pojasnil, da sta z Ano sklenila, da bodo prašiča zaklali in da potrebujejo pomoč. Marta bi pomagala v kuhinji, ali bolje: sama bi vse opravila, Katica pa bi se odselila k Ani v kot, da materi sami ne bo dolg čas, zlasti, ko bodo ljudje zunaj. «Ali naj se takoj napravimo?* «Saj se bo že kmalu zdanilo. Imam še nekaj žganja, ki sem ga nažgal iz sliv, pa popijemo vsak en požirek za zajtrk, in popijemo skodelo čaja, dokler ne bomo imeli obeda, kar je še daleč.* Korenovi so vstali in se začeli napravljati. «Zakaj pa niste sinoči povedali?* je rekla Marta Jožefu, ko je prišla iz sobe. cLahko bi že kaj pripravili, zdaj pa nismo nič.* «Saj nisem vedel. Ana si je noooj izmislila. Pravi, da ne bo dolgo, ker se ji je nekaj takega sanjalo, pa bi bila prej še rada na kolinah. Naposled je tako vseeno; kar se pa priprav tiče, imamo do večera dovolj časa. In česar ne opravimo da,nes, bomo jutri. Saj se nam nikamor ne mudi.* To je bilo res, čemur je Marta samo prikimala. Tak dogodek je bil v Koštrčevi hiši vedno velik praznik. Ne toliko za starega Koštrco samega, ki je imel mnogo več veselja v tem, če je imel žive stvari okoli sebe, in je rajši videl svinjo v hlevu kakor zaklano; zakaj tisti trenutek, ko je obležala mrtva pred hlevom, ko ni več migala, temveč se je samo rdeč curek krvi razlil po belem kocinastem vratu in na tla, je obstal ob njej in rekel nekam vdano: “No, zdaj me pa ne boš več prosila jesti in ne bom te več čohal. — Bila je,» je rekel proti Ivanu Korenu, «prav dobra svinja. Ako bi mogel, bi si jo pustil za pleme. Toda kaj naj ji polagam ves februar in marec? Zlasti še, ker imam dva mlada.* Potem je pohvalil, da je vendarle bolj debela kakor je mislil in na koncu ni pozabil omeniti, da je to edino veselje, ki ga lahko še napravi Ani in ji ga tudi rad napravi. «Saj je reva in nima na svetu nobenega veselja. Lahko si misliš, kako je, če mora človek vso zimo in to leta in leta -p posedati v sobi. Jaz grem lahko vsaj v gozd po gff v vas po tobak, imam to in ono delo, ona pa PoS dela, To je najbolj mučno v življenju.* mP' Tako kramljaje sta ponesla svinjo na vrt, Prine8;pteie 5, .i?! i«, ian-u Kramljaje sta ponesla svinjo na vrt, prine* - )g *■ in jo začela smoditi, ko sta jo pokrila s slamo. Pr»,e vrane ln posedle na bližnje jelše ter opazovale veS če ostane morda kaj zanje. Marta je imela v hiši dovolj dela. Pripravljala- je nn)p0^ krop, da bosta moška oprala svinjo: nato bo treba eF drugega velikega dela, za kar bi bila potrebna vsaJ Jiti K ženska. Vendar bo morala sama vse opraviti, ker kako žensko v vas ali pa tu prek jarka, niso bil) ^ Katica pa je dobila naročilo, da pojde v trgovino i1? (L sol in začimbo, kolikor in kakršna je potrebna pri. te' reh, samo Ana Je bila brez dela, razen da jc daj»ia navodila. sviJU V sobi je bilo mirno, dokler nista prinesla mošk» p9i# na lestvi, postavila mizo sredi sobe in položila svinjo gt j Slekla sta suknjiče in si podvihala rokave in P°te' ir«! začelo veliko delo, ki mu je Ana z napetostjo sledu*- ševala je po tem in onem, naposled pa rekla: zfi'! “Moj bog, kako sem si zaželela kolin. In to je da ne bom več dolgo, ker bolj si človek česa Lr cesar lahko zboli, ako se mu ne izpolni, bliže Je S10 nisem lačna, samo tako rada bi pokusila,* je nelc ,aie, {u tala. »Zvečer pa krvavice,* je rekla prav tako šepe)aj je bila Marta v sobi. «In glej, da boš napravila &0° # & niso take kakor morajo biti, niso nič prida. Moram hvaliti; ko sem bila pri močeh, sem napravila jih lahko Jedel največji gospod. In tu je Jožef, ki lah*0 y . da je bilo res tako, mar ne?» ... iv tuni ne r f «Da, dobre so biile vedno, lahko rečem prav dom - ne celo imenitne.* * rl“ W.W •M.VM.V**«.. «Le žal, da jih ne morem več delati, čeprav m« £ zelo veseli. Vedno sem bila vesela, (je se mi je posr«^1.* e S; napraviti, da so bili tudi drugi zadovoljni. No, ijU*1 “ r V V’ j “*US1 itlUUVUljUl. «U, - -j Jj- morala biti vedno sama, saj že dolgo ni pri naš' " ,Ai). (Nadaljevanje