PRIMORSKI DNEVNIK Cena 150 lir Leto XXXI. Št. 48 (9050) TRST, petek, 28. februarja 1? PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. KOHfCRENCA 0 IZSELJENSTVU V RIMU V GENOVI 32. VSEDRŽAVNI KONGRES REPUBLIKANCEV Beneški Slovenci Poročilo La Malie o notranjem za svoje pravice Sprejet dokument Zveze slovenskih izseljencev iz Beneške Slovenije, ki sta ga predložila beneška delegata na konferenci Kont in Del Medico RIM, 27. — Na vsedržavni kon-erepci o izseljenstvu, katere delo f?e, ie danes nadaljevalo v komisi-J®o, je bil sprejet dokument Zveze Sovenskih izseljencev iz Beneške oveni je, ki sta ga predstavila be-•teska delegata na konferenci Ado ont in Dino Del Medico. Dokument sebuje kratko zgodovino Beneške oveni je in oris sedanjega položaja . navaja vzroke nastanka zveze »n njene cilje. , na začetku pravi, da je v/?. .Rfneška Slovenija priključena “Ji že leta 1866, da pa Italija ni postovaia avtonomije, ki jo je pre-nivalstvo tega področja, z lastnim Jezusom in lastnimi tradicijami, u-*r,Va-Ì° že stoletja. To avtonomijo so postavali že oglejski patriarhi in eneška republika, medtem ko so Jo Habsburžani ukinili. Prav zato Pa so slovenski prebivalci Beneške ovenijo pričakovali, da bodo pod aujo spet postali enakopravni dr-avljani, vendar so doživeli razoča-anje. Namesto da bi gojila njiho-e običaje in tradicije, njihov jeni ,lrl.njihovo nacionalno individual-st, je italijanska država pokazala J sno voljo, da izkorenini iz njiho-J~. sre(t° vsakršno slovensko nacio-v P° značilnost ter je začela za-° asimilacijsko akcijo z uved-gostega omrežja italijanskih šol. -.J^topno odpravo edinih središč slovenskega šolskega življenja -amreč župnijskih šol, z italianiza-v^°. vsega administrativnega delo-nJa, s kulturnim, političnim in wuzbenim zatiranjem. j ^afa0Z(iPavu Predsednika videm-ran0r.,^OVIns*<:e zbornice posl. Ma-braf ppejEx-^e edbornik Romano pre- v ^etu°1974 ° t tufstične™ Prometu ležili o V.Turistov so lani zabe- nih in a.,!?dijon 283 tisoč za skup-lanskim • 1Jun,°v in P01 nožitev- pred-oočitev ',e k' 0 ^ turistov več. - parLF* 36 bil° za 380 tisoč več v dr7,„ 36 V prvern Primeru 5,5%, rPann8?rn Pa ^ Pd®*-- Odbornik Ro- Prenočili za7fn ^ ,.mani in da 80 lo italhanct-u10,’7 °dst- mani' števi' za J odstlh5tUr'Sit0V Pa 36 Upad!° na rasilo za 0,2 odst° ^ * ter^a Pi°!Pe.mben i6 podatek, iz ka-v zadniii, ala;-da -i6 tujih turistov 49S5 je bUn 40 4 man3: 'eta m 59 6 odst 4 ;4r°dst- tujih turistov tujih w* - ltahjanskih - lani je taUjansk °V ^lo samo 31 ^t., i- odst NaihT'Stl Pa 80 vrasli na 69 Je skupno predstavljajo ""•»IIUUi 72,6 odst. vseh tujih turistov. Nemških turistov so lani zabeležili za ro,7 odst. manj, avstrijskih pa za 7,2 odst. manj. Od skupnih 379 tisoč tujih turistov, kar jih je bilo lani kot predlanskim, je 310 tisoč primerov odpadlo na turiste nemškega jezika. Po mnenju odbornika Romana je na upadanje števila nemških turistov precej vplivalo svetovno nogometno prvenstvo v Munchnu ter slabo vreme v začetku poletja. Odbornik Romano je zatem naglasil pomen tujega turizma v okviru italijanske plačilne bilance — finančni dotok tujih turistov služi v znatni meri za zmanjšanje tega deficita. Zato je treba stimulirati turistične tokove iz srednje Evrope, ne da bi pri tem zanemarjali italijanske turiste, ki zagotavljajo solidnost in trajnost deželnega turizma. Za vse to pa so potrebni znatni državni podporni posegi, ki ne bodo manjkali s strani deželne uprave. V razpravi, v katero sta posegla med drugimi zastopnik tržaških gostincev Geppi in ravnatelj letoviščar-ske ustanove Rosolini, so poleg drugega poudarili potrebo po preureditvi dopustnih obdobij, ki se ne bi smela več koncentrirati izključno v juliju in avgustu. V naši deželi ter v Émiliji bodo že letos poskusili v nekaterih večjih obratih uvesti nov sistem dopustov, ki bo nemalo pri- i,ll,'l"ll'Illl»miliiiiiiiiiinii1niiuilnlIllimIimlulllllllllllimlllM.. L^^VNEGA občnega zbora Ugodno poslovanje Konzorcija za jamstvo nad trgovskimi krediti cdstvo in izvršni odbor potrjona za tekočo mandatno dobo žaške treovfrtei'1 V ,glavni dvorani tr-Konzorciìa Gornice občni zbor lim trgovskim8arjI-lci'’° kreditov ma-in nakunnim”1 lpodjetjem. zadrugam je vodif do~eHkUpinam' °hčm zbor R°ssi, ki ° al?31 Predsednik Dei delovanju konzol- tUndi P0r0Čil0 0 ^ zbor, ^ ^«7™® T, ■ decembra 1974 je čla^l 36 razvidno, da se krepilo in ni.p°nz?rciìa številčno o- Ì00 enot Tuf- gl° V zadnjih časih je povečal nt gar,anci'iski sklad se saj je deželna3 prek° 200 milijonov, v mesen,, uPrava nakazala prav tem je tržaški kon- v mesen.. naKazaia prav 50 milijonov, s ^ 4975 nadaljnjih sk k: is! edini v^V6, tržaški konzorcij liko Ld?rhV,kl deluie dobro in to- čfi„: . ' , l6 dc^el namenila aa (to za- štiri 'pokra^iin^r61. namenila za vse radi tega Jker te ?n-Z0-rtC?3e edini v Ho* r , trzaski k liko časa) hWkl deluje dobro in to: nutno s deluje tre- "uino s tremi • J- uje Lie‘ izključeno bancmm> zavodi in ni K: in je dokazale del°vanje pozitivno takega organa TfStnost ustanovitve lim trgovskim nn‘,nf3 P°maga ma-nih težav a ^nf 3 •t3era iz trenut-aV al1 Pa Pn krepitvi poslo- vanja. Konzorcij je v prejšnji poslovni dobi posredoval 22 operacij za skupno 156 milijonov lir. Na koncu je predsednik Dei Rossi pozval k včlanjenju še večje število trgovcev. Pred občnim zborom pa je bila seja predsedstva in izvršnega odbora konzorcija. Po potrditvi novih vpisov in odobritvi garancije za razne kredite, sta bila oba organa soglasno potrjena tako kar se tiče osrednjih funkcij kakor tudi glede tistih odbomiških mest, za katera odgovarjajo z imenovanji razne strokovne organizacije. Za predsednika je bil potrjen Giuseppe Dei Rossi, za podpredsednika pa Giorgio Naibo. V predsedstvu so še Donaggio, Puppi, Masé, Dorligo in Prauscello kot predstavnik dežele. V izvršni odbor pa so bili potrjeni Gepi, Damiani, Zambon, Nobile in direktor Slovenskega gospodarskega združenja Jurij Kufersin. Ob nriliki tega občnega zbora va bi SGZ sv'-je člane, da se v konzorcij vpišejo ter da izkoristijo ugodnosti, ki jih ta nudi. Dosedanje delovanje konzorcija je namreč dokazalo, da je pravilno usmerjeno, predvsem pa koristno za trgovska podjetja. Za vse potrebne informacije se interesenti lahko obrnejo neposredno na ravnateljstvo organizacije. K. J. pomogel k povečanju domačega turističnega obtoka. Nova sredstva za tehnični zemljevid (Trst in Gorica) Na zadnji seji deželnega odbora je bil sprejet zakonski predlog odbornika za načrtovanje De Carlija, ki določa nova finančna sredstva za izdelavo deželnega tehničnega zemljevida. Z novim predvidenim nakazilom bodo strokovnjaki izdelali tehnični zemljevid za področji Trsta in Gorica. Odbor je nadalje nakazal vsoto 4,1 milijona lir za pomoč ljudem, ki so jih prizadele naravne nesreče. Sredstva bodo porazdelile občinske urave v Gorici, Huminu, Moggiu, Nemah in Varmu. Odbor je končno odobril varianto štev. 1 k splošnemu regulacijskemu načrtu sovodenjske občine na Goriškem. Cestne izboljšave v dolinski občini Ustanova za industrijsko cono v Žavljah je razpisala licitacijo za oddajo druge tranšc del za izboljšanje cestnih zvez med Dolino, Boljuncem, tovarno Grandi Motori in pokrajinsko cesto «Glinščice». V okviru prve tranše del so pred časom speljali nove ceste med tovarno Grandi Motori in Dolino oziroma Boljuncem, zdaj pa bodo najprej zgradili most čez Glinščico, nato pa povezali z novo cesto omenjeni cesti za Dolino in Bo-Ijunec s pokrajinsko cesto «Glinščice» s priključkom v bližini sedanjega mostu, čez katerega vodi pot v Mač-kolje. Cesta bo široka 9.50 m. Delo bo stalo 280 milijonov, EZIT pa ima že zagotovljen deželni prispevek. V KROŽKU «CHE GUEVARA» Odv. Battello o ideologiji sodstva in javnega reda V krožku «Che Guevara» je bilo v soboto izredno zanimivo predavanje odvetnika Nerea Battella iz Gorice na temo «ideologija sodstva in javnega reda». Odv. Battello, ki je med drugim uspešno branil obtožence petoveljskega pokola, je jasno orisal osnovne smernice republiške ustanove, ki določa, da o-blast pritiče ljudstvu, v imenu katerega državni organi imajo oblast in v imenu katerega sodna oblast izreka svoje razsodbe. Prav zaradi tega sodstvo, ki je neodvisno od vsakršne zunanje in tudi notranje oblasti, mora upoštevati ljudsko voljo, družbene spremembe in kritike na njegovo delovanje. V okviru ustavnih določil, je dejal odv. Battello, je treba tudi pri problemih javnega reda upoštevati ljudsko voljo, željo in zahtevo po reformah, na katerih mora sloneti u-veljavljanje reda proti kriminalnim dejavnostim in ne, kot bi hotela Fanfani in Almirante, na ostrem zatiranju, ki bi imelo specifičen politični pomen. Predavanju je sledila razprava. in ki deloma obstaja v nekaterih občinah še danes, je polagoma izgubljala glasove in je morala zato sklepati zavezništva. Zdelo se je leta 1965, ko je prišlo do sporazumov s socialisti in tudi s Slovensko demokratsko zvezo, da se bo našel nov način upravljanja, ki bo lahko računal na precejšnjo številčno moč v občinskih in pokrajinskem svetu. Nekaj časa je zares zavel nov duh, ko pa so, po upravnih volitvah leta 1970, demokristjani uvideli, da izgubljajo moč in pozicije ter s tem oblast, so pričeli voditi bolj zaprto politiko. To je privedlo do kriz v številnih krajevnih upravah, od pokrajine do občin Tržič, Krmin, Gradež in lani še v Gorici. Vzporedno s tem je prišlo tudi do notranjih nasprotstev, kajti najbolj na levici postavljena struja, t. j. forze nuove, ni bila zadovoljna s krizami in je zahtevala ponovno sodelovanje s socialisti. Morotejsko - bazi-stična skupina pa ni hotela o tem ničesar slišati in je nadaljevala, ob podpori dorotejcev, politiko spora s socialisti. V tem notranjem boju je večina tudi podprla razkol v struji forze nuove v upanju, da bodo levičarji ostali še bolj osamljeni. Tako se je tudi zdelo, vendarle zadnji premiki kažejo, da se v obsoški krščanski demokraciji nekaj spreminja. Ob priliki nekaterih glasovanj notranjega značaja je prišlo do ostrih sporov in grožnje po ostavki s strani političnega tajnika Leardija. Po razčiščen ju je Leardi ostavko umaknil, dva prvaka, morotejec Polmonari in bazist Basso pa sta se umaknila iz pokrajinskega odbora stranke v znak protesta. Na zadnji seji pokrajinskega' odbora KD je tajnik Leardi imel novo politično poročilo, v katerem zavrača teze, ki jih je zagovarjal v imenu večine v zadnjih dveh letih in se zavzema za ponovno uvedbo leve sredine na Goriškem, torej za ponovni stik s socialisti, katere sicer dolži še vedno maksimalizma. Nocoj se bo na ponovni seji pokrajinskega odbora KD pričela razprava o Leardijevem poročilu. Do zanimivih premikov je prišlo ob sedanjih pripravah za volitve mestnega odbora KD v Tržiču. Ea-zisti in forze nuove so bili doslej tu na diametralno nasprotnih pozicijah. Za sedanje volitve pa so že predstavili enotno listo, ker hočejo iztrgati mestni odbor iz rok moro-tejcev in dorotejcev. Nekaj podobnega snujejo v Gorici, kjer bodo za podobne volitve prav tako predstavili enotno listo na levici. Volilne skrbi seveda sedaj prednjačijo. To ker se tudi obsoška KD boji volilnega nazadovanja, podobno kot se je novembra pripetilo v raznih krajih države. To bi bilo za njen notranji ustroj tudi zelo nevarno, kajti doslej je imela in seveda še ima ta stranka vse župane, predsednika pokrajine, predsednike raznih javnih ustanov in konzorcijev, kjer prihaja imenova- čila. Doslej so v goriškem občinskem svetu govorili zastopniki večine in opozicije. Niso pa še govorili niti socialisti niti zastopniki Slovenske demokratske zveze, oboji so lani zapustili takratno levosredinsko večino, zato obstaja upravičeno pričakovanje, kakšno bo njihovo stališče do proračuna, ki ga je predstavil sedanji dvobarvni občinski odbor. Razsežen požar pri Foljanu Iz še nepojasnjenih vzrokov je včeraj popoldne pri Foljanu izbruh-nih požar, ki je zajel nad 50 ha površine, na kateri so rasla drevesa in grmičevje. Gasilci (na kraj sta prišli skupini iz Gorice in Tržiča s petimi avtocistemami) in vojaki iz Gradišča so morali delati več ur, da so požar pogasili. Škoda presega dva milijona lir. V SREDO PONOČI PRI FARI TRČENJE MED AVTOMOBILOMA: MLADA ŽENSKA IZGUBILA ŽIVLJENJE Pri nesreči sta se poškodovali še dve osebi V sredo ponoči se je pred vojašnico pri Fari pripetila huda prometna nesreča, pri kateri je zgubila življenje 29-letna Silvana Bas-sanese iz Gradišča, Ulica Ippolito Nievo 4. Na tem kraju so se že pripetile številne prometne nesreče in večkrat s hudimi posledicami za osebe. Okoli 22. ure je 27-letni Adolfo Frascina iz Gorice, Ulica Cappuccini 2/13 vozil fiat 127 GO 62367 v smeri Gorica — Gradišče. V avtu se je peljala tudi Bassanesejeva. V nasprotno smer je takrat vozil športni avtomobil, fiat 124 coupé GO 45041, 36-letni Sergio Dini iz Ulice Della Scala 4. Iz še neznanih vzrokov sta avtomobila, ravno pred vojašnico čelno trčila. Na kraj nesreče sta takoj prihitela dva rešilca, ki sta vse tri ponesrečence odpeljala v goriško bolnišnico. Med prevozom je Bassanesejeva zaradi prebitja lobanje izdihnila. Ostala dva potnika pa se bosta zdravila 30, oziroma 20 dni. Frascinu so zdravniki ugotovili možganski pretres, IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIII||||||l||||tlllllIliIII!llllllllllllllllllllMIIIIIII1llllim... 10. uri (ob 19. po kasneje CaSU')’ smučar^ pa tive uri ..absolutne premoči Anne-kurpti • ^ ‘ Moser je v ženski kon- ličnn tekmovanje že nekoliko enotni ’ . z.ato pa so toliko bolj zani-stnnt u- e me<1 moškimi. Današnji Če p i namreč lahko bh odločilen. čTani fta7H Thoniju, ki ima na za-točk n , tvici 206 točk in torej 16 zem MSkoka Pred Avstrijcem Fran-dan , ammerjem, uspe na današnji dan n praznuje svoj 24. rojstni sti v ‘?0no1ven podvig. to je da se uvr-reč(Lsmuku med prvih pet, lahko že četrt,aa,™a svetovni pokal (že tneru - V zepu- ^ nasprotnem pri-Pfehiti Tt,' t0rej Kiammer z zmago dan»,- tbonija, pa bodo odločale na- daljnj, e tekme. sev me ki je le 895 m” J'UJ tn’ višinska razlika pa je ie seveda Klammer, ki je ga lahi,rav1 tako k°t v Franciji pa želia .k0 lodi tu pogubi prevelika tem h;11 p°treba po 25 točkah in s čali \r;jLe ?eveda njegovi upi kon-do da največji nasprotniki bo-kakQa^. Ital^n Plank, ki je ne-švicariadt Ravezmk Thbnija in pa v zadr,-a 2 Posejem na čelu, ki so ?a Klammerja nesrečnem go. p_f^avi 1 odinstveno ekipno zma-čin T;>^S?rnecenie obeta tudi doma-kih in . .^unter. ki je dober v smu-sv°je žepeP°Zna kanadsko progo kot rP,a seveda tudi možnost, razočara K ?mme.r kot tudi Thoni račun ,a’,kar bi šlo predvsem na maria oj a^e§a švedskega asa Inge-stvfcf f “raarka, ki je tretji na le- mogei, 175 ‘očkami in ki bi ‘ogel se ogroziti Kot rečeno tako prvega. je med ženskami že " to ni "Joku-Zmaga. več ali manj njo' KlinK6! blstvenega pomena za- mo-Sater Pa ne moremo mi- krat ’ 'l3 ie vseeno tudi to-ostL8^3 favoritinja in da so ča kot Zn1ane-PraV od "j®- če smu-Za prvo ' J1, zmafia težko uide. meri 14% ° S® b?do. na P^fb m (vismska razlika ki Nadis* % P.otogovale še Švicarki zmagovalka rt nbenem olimpijska gen, ki se rtZ SaPPora in Zurbrig-bro izkazali6 T letošnji sezoni do-va, ki rt Američanka Nelsono-in ki ie narbro začela tekmovanje iz LieKLPtePaUStila “ ^ du moški^veles? ì Soboto na spore' ob 10. uri foh al°m- Prvi spust b0 drugi pa ob P?u našem času), cuna na tn ^bni veliko ra- Primeru norazf612^11-!0* saJ si v koi opomoiaza v smuku lahko ta-bo v ter? *zaatopu rnnr_ pci uo v tem Stenmark J kfV aajvečji nasprotnik UsPeh i? ' , bo skušal ponoviti Pričakujemna?=ui izpred tedna dni. r&zbi]rl;,\. , a"ko torei zanimiv in BftJ* Pinterseer rtP^?V, gotovo tudi Gros, prav na JanÌÌa^er' Prvi’ ki si je možnosti j Pooskem zapravil ba sku--1 aa --- ' ■ ' Avstrij v i|0^azal slalomi torej zanimiv in katerega pa se b° skušal rìn P?n°vi lanski uspeh, Arijec ip0Seci. Prestižno zmago, tud’ i2redni tormi. kot .. -‘tuoniu \t 1 v Naebi z zmag0 Hif nazačas°n’vfžan Eric Hate-Hinterseerierp501 'ostvici četrti pred fot* to svoin * pa .bo skušal ohra-tov. NazadrHonepy’aakovano uvrsti-oo v velesi if Pai omenimo še, da ^opski mladin?1U tudi ev- J^tetni Jifgo^ki prvak v slalomu, J6 dosegei v B°ian Križaj, ki . kanadska t, aeb.' dobro 15. mesto. h v nedeliose bo zaključi- Uri) ženem bo na sporedu (ob ahko Ponovili • yeleslal°m. Tu bi amuk, sane b,D1Ste besede kot za Prniin,.„ J 1® glavna favnriHnio onDi Poinoma odpovedaiaSezoni let°S P°‘ S’ K' ODBOJKA TEDENSKI PREGLED NAŠIH EKIP Neuspešno kolo za naše šesterke Le Borovi člani povsem zadovoljili Položaj Krasa postaja vse bolj zaskrbljujoč - Nepričakovan poraz Kontovela Franz Klammer (na sliki) je pred odločilnim napadom. Vsak spodrsljaj bi ga drago stal in Italijan Thoni bi brez težav osvojil naslov svetovnega prvaka Naše odbojkarice in odbojkarji igrajo vse slabše. Drugače si ne moremo razlagati letošnjega najslabšega uspeha v preteklem kolu. Ker ni bilo nobenega derbija, so imele naše šesterke možnost osvojiti dvajset točk. Končni izkupiček pa je bil precej «krajši», saj so se morale zadovoljiti samo s šestimi. Če to število pretvorimo v procente, dobimo le skromno tridesetico. To je torej najlepši dokaz, da je naša odbojka na slabi poti in bo potrebno marsikaj spremeniti, če se hočemo v bližnji prihodnosti izmazati iz te hude krize, ki žal traja že nekaj let. MOŠKA C LIGA Po zadnjem porazu našega edinega zastopnika v tej ligi postaja položaj vse bolj' zaskrbljujoč. Porazi se vrstijo kot na tekočem traku, saj je bil zadnji v Montecchiu že sedmi po vrsti. Ta spodrsljaj je toliko bolj pekoč, ker je domači AGLI slavil prvo prvenstveno zmago prav proti Krasu. Osrednja tekma prvega povratnega kola pa je bila nedvomno v Trevisu, kjer so domači gasilci zadali še nepremaganemu Sai iz Belluna prvi poraz. Tako je prevzel vodstvo Dall’Acqua, ki i-ma boljšo razhko samo za set. To pot sta bila uspešna oba tržaška tekmeca Libertas in Grandi Motori. Izidi 10. kola Libertas Trst - Brusegana 3:0 Grandi Motori - Marghera 3:1 AGLI Montecchio - Kras 3:2 Dall’ Acqua Treviso - Sai Belluno 3:1 Aiu Trento - Ferrpni Verona preio žena. Lestvica Dall’Acqua in Sai Belluno 18, Libertas Trst, Ferroni Verona in Grandi Motori Trst 12, Pallavolo Marghera 10, Ara Trento 6, Brusegana in Kras Zgonik 4, AGLI Mon- ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiìiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiu NOGOMET PO DOLGEM ZIMSKEM POČITKU Hajduk in drugi v boju za točke Ljubljančani z večjim optimizmom Že jutri na sporedu dve tekmi - Vojvodina meri celo na končno zmago Po dolgem, skoraj trimesečnem spanju, se jugoslovanski nogomet ponovno prebuja: že jutri sta na sporedu dve tekmi prve zvezne lige, ostala srečanja pa bodo 'odigrali v nedeljo. Nogometaši so izkoristili odmor z počitek po utrudljivi sezoni, neka tera moštva — posebno tista, ki si1 v jesenskem delu niso najbolje odre zala — pa so se nekoliko okrepi la z novimi nakupi. Kot primer lah ko vzamemo že ljubljansko Olim pijo, ki si je opomogla z novim vratarjem Dautbegovičem, ki se je med drugim tudi najbolje izkazal, s Prosenom. Hristovskim in Dimitrijevi-čem in ki tako upa na boljše rezultate. Podobno bi lahko rekli tudi za Rijeko, v kateri bo odslej nastopal Joško Skoblar, odlični napadalec, ki se je po dolgih letih uspešnega igranja v tujini, točneje r Franciji, vrnil v domovino Sicer pa si pred pregledom ju trišnjega in nedeljskega kola o-glejmo še stanje na lestvici ob kon cu jesenskega dela prvenstva. S prednostjo treh točk je zanesljivo v vodstvu lanski državni prvak Hajduk, drugo mesto pa pripada Gr veni zvezdi, ki torej še upa na naslov. Tretja je Vojvodina, ki prav gotovo predstavlja prijetno presenečenje, saj se je v lanskem prvenstvu borila za obstanek v ligi. Na četrtem mestu sta dalje Radnički iz Niša in tuzlanska Sloboda, medtem ko se ekipe kot Velež, Dinamo, Partizan in Sarajevo precej niže. Točni razpored je tale: Hajduk 25; Cr-vena zvezda 22; Vojvodina 21; Radnički (N) in Sloboda 20; Beograd 19; Željezničar 18: Čelik 17; Velež, Dinamo in Vardar 16; Partizan, Rijeka, Sarajevo, Olimpija in Radnički (K) 14; Bor in Proleter 13. Uvodna tekma prvega kola spomladanskega prvenstva bo, kot re- ........."■lunin........................................................ Na dirki Sassari-Cagliari PONOVNO EDDY MERCKX Drugi je bil mladi Italijan Baronchelli i® odUčno^zažefi-P. ?ddy Merckx zmagi na rifl. let°snjo sezono. Po ^ a"3^ Po Sardiniji je bel-na dirki Sa«?1-1 se ®no prvo mesto je le za dve Pr SagUari- Merckx dega ItaliianaSeRUn<ìl Prehitel mlajšo ponovno d?SCh!fj?; ?fje odigral važno vi™ ’ da bo letos nep kolesarstvu. V mednarod- ni trenefff ^ ^ novi Preze^L^t^ke kolesarsk zvez-:e re- labko računamna d0ba’ Že sedai ailadih kohort na ,nekaj odličnih obelli, Moser in6r P01,-80 Ba™o-Sa nam boljši času 8 °betaj0 i a? rti'smm ~ca' * po 2 3. Salm 4. Polidori 5. Pecchielan 6. Conati 7. Chinetti 8. Francioni 9. Gavazzi 10. Rodriguez 11. Rossi Startalo je 57 kolesarjev, je dospelo na cilj. 17” 41” 57” 3’41” 4’34” 9’22” a le 11 NOGOMET MILAN, 27. — Vodstvo Interja je potrdilo, kljub nasprotnim vestem nekaterih športnih dnevnikov, da bo trener milanskega prvoligaša Luisito Suarez ostal pri vodstvu moštva. Širile so se namreč novice, da bo (po zadnjih neuspehih Interja) zamenjal Suareza bivši trener italijanske reprezentance Ferruccio Valcareggi. Brane Oblak je moral obleči vojaško suknjo. Kljub odsotnosti svojega najboljšega nogometaša pa vodstvo Hajduka vseeno upa, da bo osvojilo naslov državnega prvaka čeno, jutri, ko se bosta na sarajevskem stadionu Koševu spoprijela Sarajevo in Crvena zvezda, zvečer pa bosta igrala še Partizan in Že Ijezničar. Crveno zvezdo čaka težka naloga. Nujno potrebuje obe točki, če noče še bolj zaostati za Hajdukom in se mora torej boriti za zmago. Po igri, ki so jo Beograjčani prikazali v zadnjih dveh prijateljskih tekmah z Zagrebom in Tot-tenhamom (obakrat poraz 2:3 in 0:1), lahko sodimo, da so dobro pripravljeni. Okrepili so se namreč j Novkovičem in Jankovičem, ki sta se vrnila od vojakov, poleg tega pa se tudi srednji napadalec Filipovič vrača v izredno formo. Po predvidevanjih bi moralo biti tudi srečanje med Partizanom in Željezničarjem dokaj zanimivo, pričakuje pa se predvsem nastop branilca (ki zna večkrat premagati nasprotnega vratarja) Josipa Katalin-skega, ki so ga lani v Jugoslaviji proglasili za najboljšega nogometaša leta 1974 in ki mora torej opravi čiti to priznanje. Osrednja nedeljska tekma bo V Splitu, kjer bo Hajduk sprejel v goste nevarno Vojvodino. Novosadčani startajo vsaj na delitev točk in celo menijo, da lahko posežejo v boj za najvišji naslov; veliko pa je seveda odvisno prav od srečanja z državnimi prvaki. Favorit pa vseeno ostaja Hajduk, ki ima letos možnost, da ponovno osvoji jugoslovanski pokal in državno prvenstvo. Prvega si je že zagotovil, drugi naslov pa mu bo težko ušel iz rok. Olimpijo čaka v spomladanskem delu trda naloga. Po zadovoljivem startu prvenstva je namreč popolnoma odpovedala in je na koncu zbrala le 14 točk tako da je za- enkrat na 15. mestu in to le točko od zadnje ekipe. Prav zaradi slabe uvrstitve mora skušati Olimpija zaigrati bolje, predvsem na tujem, kjer je jeseni zbrala bori dve točki. Ljubljančani bodo do konca prvenstva nastopili kar devetkrat na tujem, doma pa osemkrat. Kar se tiče moštva, moramo pripomniti, da je po pristopu vratarja in ostalih treh igralcev postalo nekoliko močnejše, predvsem pa je zanesljivejša obramba, ki se je jeseni izredno slabo odrezala. Upati je tudi, da si bo Popivoda končno le opomogel in da bo tako tudi napad nared. V nedeljo igra Olimpija v Tuzli proti Slo-bodi, kar že predstavlja težko preizkušnjo. Poleg že omenjenih srečanj bodo v nedeljo odigrali še naslednje tekme: Bor - Vardar, Proleter - Rijeka, Čelik - Radnički (K), Beograd -Dinamo in Radnički (N) - Velež. Prav to zadnje srečanje je najbolj privlačno, saj se je Velež odlično pripravil na začetek spomladanskega dela, Radnički iz Niša pa je zaenkrat na 4. mestu. S. K. NOGOMET RIO DE JANEIRO, 27. - Slavni brazilski nogometaš Gerson, trikrat svetovni prvak, se je odločil, da opusti nogomet. Po Peleju in To-stau je torej Brazilija izgubila še svojega tretjega asa — Gersona, ki je bil glavni junak na tekmi v Mehiki, ko je Brazilija premagala I-talijo s 4:1 in tako tretjič zaporedoma osvojila naslov svetovnega prvaka. BOKS NEAPELJ, 27. — Italijan Elio Golena, evropski boksarski prvak peresne kategorije, se bo proti koncu marca spoprijel s Špancem Rodot fom Sanchezem. tecchio 2. Prihodnje kolo Sai Belluno - AGLI Montecchio, Marghera - Ara Trento, Ferroni -Dall’Acqua, Brusegana - Grandi Motori, Kras - Libertas Trst. ŽENSKA C LIGA Prijatelji ženske odbojke v letošnjem prvenstvu niso imeli še takega zadoščenja, da bi obe slovenski ekipi zmagali v istem zavrtljaju. Prvenstveni poti Bora in Brega se razhajata, ko ena zmaga, druga izgubi in obratno. Tradicija je torej obveljala tudi v soboto. Tržačanke so zmagale v Foljanu z nezanesljivo in medlo igro. Še dobro, da je bil na drugi strani mreže Corridoni. Nič bolje ni šlo od rok niti Bregu v Pordenonu, saj se je moral na koncu zadovoljiti s skromno tolažbo — izbojevanim setom. V Valdagnu pa sta se spoprijela domači Marzotto in Mogliano Veneto. Zmagal ; so gostje s tesnim izidom. Po tej zmagi ima Mogliano Veneto praktično končno zmago že v žepu. Za presenečenje je poskrbel Bolzano z zmago v Trentu. Izidi 6. kola Corridoni - Bor 2:3 Sala Trento - Bolzano 2:3 Marzotto - Mogliano Veneto 2:3 Libertas Pordenon - Breg 3:1 Lestvica Mogliano Veneto 12, Marzotto 10, Bor 8, Libertas Pordenon 6, Breg, Sala Trento in Bolzano 4, Corridoni brez točk. Prihodnje kolo Mogliano Veneto - Breg, Bolzano -Marzotto, Bor - Sala, Corridoni - Libertas Pordenon. MOŠKA D LIGA Medtem ko je Bor pospravil pričakovani peti zaporedni par točk, je prišlo do velikega presenečenja v Rovigu. Gasilci Donà so imeli prvo prvenstveno zadoščenje in to nič manj kot nad Ginnastico iz Pordenona, ki je bila še nepremagana. Po tem nepričakovanem porazu Gin-nastice je sedaj Bor sam na vrhu lestvice. Ostali izidi so bili pričakovani. Izidi 6. kola S. Giorgio - Codognato 3:1 Gasilci Donà - Ginnastica PN 3:2 Bor - Concordia 3:0 Lestvica Bor 10, Ginnastica Pordenon 8, Quattro Torri in S. Giorgio 6, Codognato, Gasilci Donà in Concordia 2. Prihodnje kolo Ginnastica Pordenon - Bor, Codognato - Donà, S. Giorgio - Quattro Torri * -y ir MOŠKA DIVIZIJA Kljub porazu je Olympia še vedno na tretjem mestu. Mestni tekmec Dom pa je po zadnjem šestem porazu na zadnjem mestu lestvice. Zmagavita pot Torriane iz Gradišča se nadaljuje. Preseneča drugi zaporedni poraz ekipe ACLI od Sv. Jakoba. Izidi 7. kola ASFJR - Dom 3:1 Torriana - Libertas 3:0 Lambertin - Il Pozzo 3:1 ACLI - Fiume Veneto 1:3 Olympia - Pav Despar Lestvica 2:3 Torriana 14, Fiume Veneto 12, O-lympia 10, Pav Despar in ACLI Sv. Jakob 8, ASFJR 6, Lambertin Sportivo in II Pozzo 4, Libertas Turjak in Dom Gorica 2. Prihodnje kolo Fiume Veneto - Olympia. H Pozzo - ACLI Sv. Jakob, Libertas -Lambertin Sportivo, Dom - Torriana, Pav Despar - ASFJR. 1. ŽENSKA DIVIZIJA V sedmem prvenstvenem nastopu je bila uspešna samo ena od naših štirih šesterk, kolikor jih igra v tej ligi. To pot je držal visoko zastavo naše odbojke Sokol, ki je v Gorici odpravil domači Agi v treh setih. Do nepričakovanega razpleta pa je prišlo na Proseku, kjer je moral solidni Kontovel kloniti ne preveč nevarni Juhi. Vsekakor pa je Kontovel še vedno na odličnem drugem mestu lestvice, toda zaostanek za Volley Ballom je sedaj narastel na štiri točke. Letošnje prvenstvo se je za Slogo rodilo pod nesrečno zvezdo. Drugače si samega prvenstva ne moremo razlagati. Slovenske odbojkarice so izgubile kar pet tekem s 3:2. Eno srečanje so odločile v lastno korist z istim izidom. Torej pri njih velja pravilo igranja petih nizov. Kljub napredku so bile mlade borovke v mestnem derbiju poražene z Interjem. Izidi 7. kola Kontovel - Julia 2:3 Pav Despar - Sloga 3:2 A m Gorica - Sokol 0:3 Bor - Inter 0:3 Lestvica Volley Bali 14, Kontovel in Pav Despar 10, Sokol, Inter in Julia 8, Sloga, Agi in Torriana 4, Bor brez točk. Prihodnje kolo Inter - Volley Bali, Sokol - Bor, Sloga - Agi, Julia - Pav Despar, Torriana - Kontovel. G. F. V derbiju 3. nogometne amaterske lige so Brežani premagali Union s 3:1. Na sliki posnetek s tega srečanja Na odbojkarskih tekmah našim ekipam gotovo ne manjka navijačev. Kljub temu pa so naše šesterke v prejšnjem kolu delno razočarale niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifriiimifiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiia DREVI V ORGANIZACIJI SPDT Četrti smučarski večer s predavateljem Furlanom Predavanja so bila doslej dobro obiskana Danes bo v Gregorčičevi dvorani četrti zaporedni smučarski večer. Že ves mesec februar podaja Rasto jF^Jan, smučaraM pri^aytjalec e-kipe SPDT, zanimiva predavahja o smučarski tematiki, ki zanimajo tako smučarja turista kot tekmovalca. Predavanja, ki so bila venomer zelo dobro obiskana, v glavnem so bili to mladinci izpod 20 let, so obsegala tematiko predsmučarske priprave, tekmovalne tehnike, prve pomoči na smučišču in danes bo kot zadnje predavanje iz prvega ciklusa pogovor še enkrat segel na problem o-grevanja pred smučanjem, o opremi in prehrani na smučarskem izletu. Predavatelj je včasih, tudi s pomočjo episkopa, dobro razložil posamezne teme, predvsem kar se tekmovalne tehnike tiče s podrobno a-nalizo smučarske slike. Predavanja so bila v obliki razgovora. Poleg informativnega in didaktičnega značaja so imela predavanja še to prednost, da se je nadaljevala navada petkovih večerov, ko se smučarji zbirajo v Gregorčičevi dvorani za posvete o treningih, telovadbi in tekmah. Sistematično delo se tako ni prekinilo, pač pa obogatilo. V soboto (po predavanju) bo ekipa v spremstvu Furlana, načelnice in drugih odšla na dvodnevni .trening na Višarje (ker je tekma v Saurisu zaradi pomanjkanja snega odpadla). Bivanje bo kot prejšnji-krat v Planinskem domu Mangart SPDT. Selma,— TENIS NEW YORK, 27. -Jimmy Connors in John Newcombe se bosta 26. a-prila spoprijela v New Yorku, in sicer v hotelu Caesar’s Palače. Zmagovalec tega srečanja bo vnovčil kar 250.000 dolarjev. CIUDAD MEXICO, 27. - Mehika BOKS JUTRI V BOLOGNI Canè-Bugner za evropski naslov BOLOGNA, 27. — Dante Canè bo skušal jutri v Boiogni osvojiti svoj največji uspeh v dolgi in begati karieri. Italijan se bo namreč spoprijel z evropskim prvakom Joejem Bugnerjem v težki kategoriji. Canè je star 35 let in to srečanje je zanj zadnja priložnost, da osvo- s^r^tke^sr^^t ! ^ prestižni naslov. Favorit pa je rf° ? J' seveda Anglež Bugr- - - Borovi dečki s trenerjem Valterjem Vatovcem. Doslej so mladi Borovi košarkarji v prvenstvu dečkov slavili dve zmagi, enkrat pa so bili pora ženi in 6; aprila. Kraj še ni znan, verjet no pa v mehiški prestolnici. * * * ROTTERDAM, 27. — Izidi 2. ko la mednarodnega turnirja WCT: Warwick — Bali 7:6 in 6:4; Hewitt — Crealy 7:5 in 6:2; Dominguez — Giltinan 6:3 in 7:5; Borg — Thung 6:4 in 6:3. KOŠARKA"- -1 POKAL PRVAKOV IZIDI Transol - Alviks 104:71 Balkan - Slavija 94:75 POKAL POKALNIH PRVAKOV POLFINALE Spartak Leningrad - CSKA Sofija 64:57 Jugoplastika - Crvena zv. 88:76 KORAČEV POKAL POLFINALE Partizan - Forst 101:88 Brina - Barcellona 63:48 OBVESTILA SPDT vabi na 4. smučarski večer, ki bo drevi, ob 19. uri v Trstu, Ul. Geppa 9. Predaval bo Rasto Furlan, trener ekipe SPDT, o temi: «HRANA, OGREVANJE IN OPREMA» Na sporedu bodo tudi filmi o Stelviu, treningih in tekmah (Krvavec, Kanin, Piancavallo). * * * ŠD Polet vabi vse svoje člane in prijatelje openske mladine, da se udeležijo jutri, 1. marca popoldne prostovoljnega dela za ureditev dvorišča športnega krožka v Konkonelski ulici 1. Začetek dela ob 14. uri. Ker gre za zaključna dela, vabimo k čimvečji udeležbi! * * * Združenje obvešča, da je najelo strokovne košarkarske filme. Zainteresirana društva lahko prosijo za projekcijo. Za vse informacije se društva lahko obrnejo na urad ZSŠDI v Trstu, Ulica Geppa 9, od 8. do 14. ure, tel. 31119. SNEŽNE RAZMERE TRBIŽ VIŠARJE NEVEJSKO SEDLO KOČA GILBERTI SEDLO PRAMOLO RAVASCLETTO ZONCOLAN PIANCAVALLO KRANJSKA GORA KRVAVEC BOHINJ VOGEL LJUBELJ ZELENICA VITRANC ZATRNIK POKLJUKA POHORJE 0 cm 60 cm 10 cm 130 cm 30 cm 0 cm 40 cm 20 - 40 cm 0 cm 20 - 50 cm 0 cm 75 cm 0 cm 40 cm 30 cm 0 cm 15 cm 20 cm Bugner, ki je niiejši od Italijana, poleg tega je hitrejši in z večjim boksarskim repertoarjem. * * * TOKIO, 27. — Japonski boksar Suzuki je ohranil naslov svetovnega prvaka lahke kategorije. Suzuki je namreč v Tokiu po točkah v 15 krogih premagal izzhaica Škota Kena Buchanana. ÉOps, Krešimir čosič se vrača v najboljšo formo. Od njega bo seveda odvisno, če bo Zadar uspel v pokalu prvakov. «Krešo» pa je še vedno tudi steber jugoslovanske reprezentance, ki bo junija letos nastopila na EP v Beogradu Uredniifvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PR 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 77 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.750 lir — vnaprej: polletna 9.500 lir, celoletna 17.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 23.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1.50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 24.— letno 240.— din, za organizacije in podjetja mesečno 30.—, letno 300.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 28- februarja 1975 Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT. - DZS • 61000 Ljubllsna. Gradišče 10/11 nad telefon 22207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 250, upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir. «Mali . 80 lir beseda Oglasi za tržaško m goriško pokraimo se nar0<'a|Cc p |. oglasnem oddelku sli upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije Pr Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZTT - Trst KAJ KOMENTIRA ITALIJANSKI TISK RIMSKA KONFERENCA O IZSELJEVANJU Prejšnji ponedeljek se je začela v Rimu na sedežu FAO vsedržavna konferenca o izseljevanju. Na odprtju konference so govorili med drugimi predsednik vlade Moro in zunanji minister Rumor. V teh dneh je italijanski tisk posvetil temu vprašanju, ki je brez dvora zelo pereče, saj dela v tujini 6. milijonov italijanskih državljanov, kar predstavlja skoraj četrtino vse italijanske delovne sile, razmeroma malo pozornosti. Razen določenega poudarka. ki so ga dali vsi listi prejšnji torek, so poročila glavnih informacijskih listov bila pozneje v določeni meri omejena ter sploh potisnjena v notranje strani listov. Italijanski tisk do sedaj še ni posvetil izrecno nobene pozornosti težkemu vprašanju izseljevanja iz Beneške Slovenije. Kot poročamo na prvi strani našega lista, je bil včeraj predloženi dokument Zveze slovenskih izseljencev iz Beneške Slovenije, ki sta ga predstavila Ado Kont in Dino Del Medico. Primer Beneške Slovenije je glede izseljevanja eden najbolj tragičnih, kar jih sploh obstaja v Italiji. Ni pa edinstven, temveč s svojo nacionalno obarvanostjo le še bolj poudarja sliko tragedije, ki spremlja italijanski narod v vsej njegov celoti že več kot sto let. Kot smo dejali, informacijsko časopisje v Italiji posveča temu težkemu vprašanju razmeroma majhno pozornost. Med vsemi časopisi, z izjemo glasil KP in PSI, je milanski «IL CORRERE DELLA SERA» objavil predvčerajšnjim poročilo svojega posebnega dopisnika, kjer se poudarja, da se rimska konferenca odvija v vzdušju nezaupanja. List piše dobesedno: «Prvi dan konference... je odrazil glede priprave, sodeč vsaj po videzu, precej dvoumne poteze, če se upoštevajo cilji, ki so si jih organizatorji zadali. Skoraj vsi, govorniki, opazovalci in tudi nekateri komentatorji, so dali slutiti, da so zelo v dvomu glede možnosti pozitivnega zaključka tega srečanja». List poudarja, da obstajajo negativni pogoji tako v državi sami kot v tujini. Opaža se namreč, na eni strani, da se italijanski delavci vračajo v trumah zaradi rastoče brezposelnosti v drugih državah ter še posebej v zahodni Evropi. V Italiji pa se dogaja, da jih sprejme država, ki ne more ukreniti nič pozitivnega, da bi jim pomagala, ker je sama, kot taka, v še slabšem položaju kot drugi. List pa nadaljuje: «Toda sum, da se v palači FAO govori v prazno, je treba odločno pobijati. Da sedanji položaj ne nudi mnogih izhodov trenutnemu problemu I-talijanov, ki so izgubili svoja delovna mesta v inozemstvu, je prav gotovo zaskrbljujoč. Prav tako je treba pritrditi, da ukrepi, ki jih je sprejela itabjanska vlada, ali pa ki jih namerava izvajati, niso primerni, da bi se te težave prebrodile. Res pa je tudi, da od 6 milijonov Italijanov, ki delajo zunaj meja države, jih je tam še vedno 5 mil. 800 tisoč. In ta konferenca je bila sklicana tudi zaradi njih, tako da bi končno po stoletnem zanemarjanju prišli do učinkovite zaščite, da bi se s to boljšo zaščito utegnili jutri izogniti usodi njihovih manj «srečnih» bratov, ki v tem trenutku pripovedujejo po trgih in ulicah svojih vasi in mest, svoje neverjetne dogodivščine. Izseljevanje je v razmerah, ki so zanj značilne že desetletja, še vedno pravcata dogodivščina, bolj ali manj neverjetna, ki jo včasih krona tudi uspeh, toda je pa še vedno le pustolovščina.» Milanski list beleži tudi splošen odpor delegatov na konferenci proti misovcem. Konkretno gre za govor, ki ga je imel misovec Valenzise. V svoji včerajšnji številki pa list poudarja potrebo, da se italijanski delavci v tujini zaščitijo na najustreznejši način. Še posebej pa obravnava vprašanje izseljencev v Zvezni republiki Nemčiji. V tej zvezi pravi, da minister Rumor dobro ve, da so študenti, sindikalisti, predstavniki kulture in strank, vsi Nemci brez razlike, že leta 1970 predlagali bonski vladi, naj spremeni stroge zakonske predpise glede tujih delavcev. List dodaja, da je Gen-scher, ki je predsednik nemške liberalne stranke in sedaj tudi zvezni zunanji minister, odbil vsakršen predlog za omiljenje zakona o tujcih. Trdil je, da najbolj kritizirani členi zakona jamčijo zaščito nemških «zakonitih nacionalnih interesov». «IL CORRIERE DELLA SERA» nadaljuje: «Na podlagi teh ugotovitev bi morala naša vlada resno načeti vprašanje dokumentirane revizije položaja naših izseljencev. Potem ko bi zbrala potrebno dokumentacijo, naj bi zahtevala enostavno, naj se Bonn postavi na isto raven s Parizom, Brusljem in Luksemburgom. Znano je, da bo v kratkem prispela v Rim — vest je sporočil sam Genscher — nemška delegacija, ki bo pojasnila naši vladi prednosti sistema PAL za barvno televizijo: in zakaj ne bi odpotovala neka naša delegacija v Bonn, kjer naj bi pojasnila zapostavljanje naših ljudi, ki delajo v Nemčiji?» Milanski list «IL GIORNO» poudarja v svojem včerajšnjem poročilu iz Rima težke razmere, v katerih živijo italijanski delavci v Nemški zvezni republiki ter zahteva, da se napravi konec življenju v barakah, ki so ograjene z bodečo žico. V svoji predvčerajšnji številki pa Catilot obširno poroča o raznih posegih na konferenci. Med drugim omenja dejstvo, da dobiva včasih značaj «procesa proti domovini» proti vladam daljne in bližnje preteklosti, ki so si zamišljale izseljevanje kot nekakšen varnostni ventil, ki je omogočal odpravljanje «odvečnih ust», ali pa še slabše kot nekakšno tovarno za dobavo denarnih pošiljk deviz iz inozemstva. Tudi turinski list poudarja, da Italija v tujini ni prav gotovo tista, ki jo predstavljajo odbori «tricolore», katere navdihujejo skrajni desničarski krogi. Tudi «E GIORNO» poudarja v tej zvezi splošen odpor navzočih proti posegu misovca Valenziseja. V svoji včerajšnji številki pa list posveča pósebno pozornost delavkam v inozemstvu, za katere pravi, da trpijo sedaj največjo škodo. Da ne bi izgubile delovnega mesta so prisiljene, da sprejemajo delovna mesta brez kvalifikacij, ki so zelo slabo plačana. Prav tako izraža svoj protest zaradi stanja v katerem so se znašli številni izseljenci, italijanski državljani v Avstraliji, ki so jih tedanje konservativne vladne o-blasti prisilile, da so se šli borit v Vietnam. O tem piše tudi drugi italijanski tisk. Najbolj sistematično pa obravnavata vprašanje izseljevanja, komunistični list «L’UNITA’» ter socialistično glasilo «AVANTI». List «L’UNITA’» piše v svoji predvčerajšnji številki: «Že iz prvih današnjih posegov je postalo jasno, da se italijanski izseljenci, milijoni delavcev, ki so bili prisiljeni, da gredo iskat delo daleč od Evrope, ter celo čez ocean, jasno zavedajo, kdo so odgovorni ljudje za to njihovo tragedijo, ker gre prav za tragedijo. Odgovorne so vlade, ki v zadnjih tridesetih letih niso usgple najti kakršnega koli sredstva za ublažitev prisilnega izseljevanja (v inozemstvo, pa tudi v notranjosti države) milijonov ljudi, še posebej ta odgovornost pada na krščansko demokracijo, ki je vodila te vlade.» List «L’ UNITA’» daje velik poudarek enotnemu dokumentu italijanskih avtonomnih dežel, ki ga je na srečanju prebral odbornik za delo in za izseljevanje kalabrijske dežele. V tem dokumentu je poudarjeno, da je treba poiskati rešitev za vprašanja izseljevanja pri preusmeritvi zasebnih in javnih posegov, tako, da bi se širše izkoriščali domači viri. To rešitev je treba tudi poiskati pri razvijanju družbenih služnosti, ki naj bi postale vlečni činitelj novega gospodarskega razvoja v okviru globalno razčlenjenega ter avtonomnega razvoja sektorjev, ki so bili do danes prepuščeni popolnoma sami sebi. Komunistično glasilo daje tudi velik pomen e-notnemu dokumentu, ki so ga v Švici podpisali predstavniki KPI, PSI in KD. V svoji včerajšnji številki pa list piše da je delegacija KPI na konferenci protestirala prav v zvezi s tem dokumentom, ki je bil podpisan v Zuerichu. List pravi, da je predsedstvo konference izmaličilo poročilo o posegu komunističnega leaderja Giuliana Pajette na tak način, da ni bilo razvidno, da je govornik poudaril ogromni pomen skupnega dokumenta, ki je bil pripravljen in pod pisan v Švici. Tudi socialistično glasilo «A-VANTI» je posvetilo v teh dneh precej pozornosti vprašanju izseljencev. V svoji včerajšnji številki list zahteva, naj se preide od besed k dejanjem. Tudi «AVANTI» poudarja: «Žal se ne more rešiti s čarobno paličico tragične in zakrnele družbene procese, ki so prisilili milijone italijanskih delavcev na izseljevanje.» «Treba bo poseči po nujnih reformah ter po odločnih spremembah razvojnih teženj ne samo na področju gospodarske politike, temveč tudi na socialni in kulturni ravni, da bi se popravile napake, ki so bile zagrešene v mnogih letih napačne gospodarske politike, zunanje politike, zaradi pomanjkanja učinkovite politike investicij na Jugu, zaradi absurdne važnosti, ki se je pripisovala potrošniški politiki, zaradi težkega kapitalističnega pritiska, ki je slonel na najhujšem izkoriščanju delovne sile.» «Treba je torej — pravi list — odkriti nov sistem proizvajanja, potrošnje in investicij: sistem, ki naj bi dajal prednost kolektivni potrošnji, ki bi upošteval pravične zahteve delovnih množic in ki bi stremel predvsem za tem, da se zajamčijo pravice do dela, tudi v takih trenutkih, kot je sedanji, ko na mednarodnem gospodarskem področju vlada huda recesija. Demokristjansko glasilo «IL POPOLO» navaja v svoji torkovi številki obširno kroniko odprtja konference ter prinaša govor ministrskega predsednika Mora in zunanjega ministra Rumorja (poleg Leonejeve poslanice), toda na sploš no ne navaja konkretnih predlo gov za reševanje vprašanja izse Ijenstva ter sedanje krize. V uvod niku pa pravi na splošno, da se danes Italija lahko bori proti prisil nemu izseljevanju z ustvarjanjem novih delovnih mest. Z OBJAVO SKLEPNEGA SPOROČILA Na Dunaju zaključeno zasedanje držav 0PEC Na dnevnem redu je bila predvsem sestava skupne resolucije za srečanje državnih poglavarjev v Alžiru DUNAJ, 27. — V avstrijskem glavnem mestu se je zaključilo zasedanje ministrov za petrolej držav članic OPEČ. Na dnevnem redu je bila predvsem izdelava «alžirske resolucije», ki jo bodo predložili na srečanju med državnimi poglavarji, ki bo od 4. do 6. marca v Alžiru. Besedilo resolucije bodo objavili v začetku prihodnjega meseca. Po izjavi alžirskega ministra Abdessala-ma obsega resolucija tri dele. Prvi zadeva solidarnost med državami OPEČ, drugi solidarnost z državami v razvoju, tretji pa splošno mednarodno solidarnost. V sklepnem sporočilu, ki so ga objavili po zasedanju je rečeno, da so ministri soglašali z zahtevo Združenih arabskih emiratov, da bi znižali ceno petroleja visoke kakovosti. To znižanje cene znaša 3 stotinke dolarja za sod. Ministri so tudi razpravljali o vprašanju, ki so ga postavili Združeni arabski emirati, ki obtožujejo petrolejske družbe, ki delujejo na njihovem ozemlju, da so občutno zmanjšale proizvodnjo. Zastopniki držav OPEČ so to pobudo petrolejskih družb obtožili in izrazili popolno solidarnost z Združenimi arabskimi emirati. Jutri se bodo v Parizu začela pogajanja med emirati in petimi velikimi petrolejskimi družbami, da bi razčistili to vprašanje. Na dunajskem zasedanju so proučili tudi nekatera tehnična vprašanja ter koordinacijo med ponudbo petroleja in skrčenjem proizvodnje, da bi preprečili padec cene. O tem vprašanju pa niso sprejeli nobenega sklepa. Z Dunaja bodo ministri za petrolej odpotovali direktno v Alžir, kjer bodo skupno s finančnimi ministri in ministri za zunanje zadeve držav OPEČ dokončali še zadnje priprave za srečanje državnih poglavarjev. Po mnenju iranskega ministra za petrolej Amuzegarja, ki je trenutno predsednik OPEČ, bo znižanje cene visokokvalitetnega petroleja, ki ga proizvajajo predvsem v Abu Da-biju, pomenilo pocenitev za približno 15 stotink dolarja za sod. Če bodo druge države, predvsem Libija in Katar, sledile zgledu Abu Da-bija, se bo poprečna cena petroleja nekoliko znižala. Dejstvo, da ubili POZABLJIVOST PA TAKA Trije roparji, ki so v neki pariški veleblagovnici vzeli 40 tisoč frankov, so med begom pozabili na plen. Ker jih je na begu oviral drug avtomobil, so voznika potegnili s sedeža in se odpeljali z njegovim avtom, svojega pa so s plenom na zadnjem sedežu pustili na parkirnem prostoru. SPOLNOST PRI GORILAH Seksualni filmi so najnovejša zabava para goril v živalskem vrtu kalifornijskega mesta Sacramento. Uprava je kupila film, katerega' vsebino naj bi posnemal gorilski par, ki je bil doslej silno neroden v takih zabavah. «Saj ne trdim, da Su-sie in Chris nočeta,» pravi paznik, «ne znata pač.» Gorilama je bilo treba pokazati nekatere reči, da bi potem pravilno uveljavili prirojene naravne sposobnosti. Susie in Chris sta prišla na svet v kletki in se nista nikoli družila z drugimi živalmi. V filmu je prikazanih več goril med parjenjem. Gorili sta si film ogledali trikrat in baje je prva razumela, za kaj gre, prav Susie, ki si sedaj prizadeva, da bi razložila vso zadevo tudi svojemu naivnemu partnerju Chrisu države OPEČ pristale na zah-o Abu Dabija, tolmačijo opazo-ci i.ot dokaz naraščajoče zaskr-=nosti držav proizvajalk petrole-zaradi zmanjšanja popraševanja strani držav potrošnic. Komisija OZN o zločinih čilske fašistične hunte 5ENEVA, 27. - Komisija OZN, proučuje kršitve človekovih pra-: v Čilu bo morala v prihodnjih eh sklepati o dveh osnutkih re-ucij, ki sta ju predstavili Sov-ska zveza in Velika Britanija, va odločno obsoja čilsko vojaško ido zaradi neprestanega kršenja ivekovih pravic in osnovnih svo-ščin. Resolucija, ki jo je izdela Velika Britanija predvideva u-inovitev posebne preiskovalne ko-sije, ki naj bi imela dovoljenje prosto delovanje v Čilu in ki j bi ugotovila kakšen je sedanji ležaj, preden izrecno obsodijo čil-3 fašistično vlado. Beneški Slovenci (Nadaljevanje s 1. strani) kulturnega in družbenega boja za priznanje pripadnosti Slovencev iz Furlanije slovenski manjšim kot eni sami skupnosti od Trbiža do Tržaškega zaliva. V tej akciji je zveza izražala želje svojih več kot tisoč članov pri italijanskih diplomatskih in konzularnih oblasteh v državah, kjer so bili izseljenci zaposleni, pri deželi Furlaniji - Julijski krajini, pri sorodnih združenjih in pri sindikalnih organizacijah. Priredila je tečaje slovenskega jezika in kulture, slovenske manifestacije, kulturne prireditve vseh vrst ter tiskala bilten v slovenskem, italijanskem in furlanskem jeziku. Na zasedanju deželne konzulte za izseljenstvo, ki je bilo 25. januarja 1975 v Pordenonu, so njene zahteve o priznanju pravic Slovencev v Furlaniji podpisala tudi druga združenja in organizacije, kot so «Ente Friuli nel mondo», ALEF, AGLI, Palfriul, CGIL, CISL in UÈ. Te zahteve zadevajo naslednje točke: Slovencem v Furlaniji mora italijanska država priznati status nacionalne manjšine kot delu širše slovenske nacionalne manjšine v Italiji; treba je odobriti konkretne zakonodajne ukrepe za reševanje odprtih vprašanj slovenske nacionalne roparja, njegovi pajdaši, ki so se z vso naglico vrnili v poslopje pa so v odgovor ustrelili blagajnika. Roparji imajo po nekaterih glasovih štiri, po drugih pa šest talcev in grozijo, da jih bodo ubili, če jim oblasti ne bodo izročile milijon frankov (150 milijonov lir) vsakemu, avto, letalo in dve lovski puški ter jim omogočijo odhod iz Francije. Vsa zadeva se je začela, ko je četverica roparjev vdrla v banko in zahtevala od blagajnika, naj jim izroči denar. Blagajnik jim ga je res izročil, ko pa so prišli iz banke, so naleteli na policijsko patruljo. Prišlo je do streljanja, ki smo ga že opisali. Francoskemu radiu se je posrečilo vzpostaviti neposredno z zločinci zvezo, ki pa so jo nekaj po 18. uri prekinili na zahtevo notranjega ministra Poniatow-skega. iiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilUiiiiifUiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiuniiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiniiiiHiiiiiiiiiiiiis manjšine s pobudami države, dežele in krajevnih ustanov; Slovencem iz Furlanije je treba dati možnost uvedbe poučevanja slovenščine v šolah Beneške Slovenije; treba je spoštovati in obnoviti krajevna imena slovenskega izvora; treba je uvesti posebne radijske oddaje, namenjene prebivalstvu Beneške Slovenije: treba je najti možnost, da bi delovno silo teh področij zaposlili doma z načrtovanjem investicij na industrijskem, kmetijskem, turističnem in drugih sektorjih za omogočenje povratka emigrantov. Samo z uresničitvijo teh zahtev — je rečeno v zaključnem delu dokumenta Zveze slovenskih izseljencev iz Beneške Slovenije — bo demokratična in antifašistična Italija izpolnila svoj dolg do prebivalstva, ki živi v njenem okviru že 109 let in je bila v vseh teh letih smatrano samo kot brezoblična masa podložnikov, ne pa kot skupnost državljanov, katerim je treba priznati vse pravice, za katere so se herojsko borili v antifašističnem boju. Zveza slovenskih izseljencev iz Beneške Slovenije poziva zato vse organizacije izseljencev in vse organizacije italijanskih delavcev, naj nudijo polno solidarnost njenim zahtevam, ter popolno podporo in konkretno pomoč v fazi uresničitve zahtevanih pravic. V SAMEM SREDISCU RIMA Roparski vdor v telefonsko centralo Zločinci odnesli 330 milijonov lir Kljub takojšnjemu posegu policije so banditi zbežali - Protest uslužbencev Dramatičen rop v središču Pariza RIM, 27. — Trije banditi oboroženi s samokresi in brzostrelkami so približno ob 8.30 stopili v urad za mednarodne telefonske zveze v Rimu in odnesli iz blagajne 300 milijonov lir, namenjenih plačam u-službencev. Preiskovalci so ugotovili, da so banditi prišli do urada, kjer je blagajna in ki je v prvem nadstropju, po ozkih stopnicah in po krajšem hodniku. Ko so odprli vrata so u-kazali uradnikom, naj ležejo na tla ter izstrelili dva opozorilna strela v zid. Takoj nato so se polastili zavojev, v katerem je bil denar ter po isti poti odšli proti vhodu. Po poti so srečali nekaj uslužbencev, ki pa jih iz previdnosti niso poskusili ustaviti. Ko so prišli na ulico so stopili v avto «alfetta», ki jo je vozil njihov pajdaš. Poštni urad je v predelu, kjer je avtomobilski promet prepovedan in zato alfetta ni našla na svoji poti nobenih ovir. Nekaj časa kasneje so jo dobili kakih dvesto metrov od kraja ropa. Očitno so roparji imeli tam drugo vozilo, s katerim so se oddaljili. Preiskovalci so izsledili tudi pričo, ki je videla bandite, ko so presedali iz alfette v fiat 127. V avtu, ki so ga zapustili, so policaji dobili puško znamke «Winchester» ter samokres «beretta». Poleg tega so bile v avtu spodnje hlače, ki jih je eden od banditov baje imel kot krinko. Policija je takoj postavila cestne bloke, doslej pa niso našli za roparji nobene sledi. Točna vsota, ki so jo banditi odnesli, znaša 330 milijonov lir. Po ropu se je osebje telefonskega urada zbralo na skupščini, da bi zahtevalo od oblasti bolj učinkovite ukrepe proti kriminalstvu, še zlasti po zadnjem krvavem poskusu ropa na milanski železniški postaji Redecesio. ki je terjal življenje mladega železničarja Pasquala Cen-nama. Policija je za petami roparjem, ki so včeraj skušali oropati blagajno družbe «Saras chimica» v Cagliariju. Zjutraj so pred vhodom podjetja našli Žakelj, v katerem je bil denar, ki so ga zločinci včeraj odnesli. Roparji so se po vsej verjetnosti ustrašili, ko so videli, da jih bo policija po vsej verjetnosti prijela in so zato pustili denar pred poslopjem. Našel ga je šofer tovornjaka, ki je včeraj parkiral pred podjetjem. MADRID, 27. — General Franco je sprejel odstop ministra za delo Licinia De La Fuentesa. S tem v zvezi so objavili sporočilo ob koncu zasedanja ministrskega sveta. Odstop so sprejeli po zasebnem pogovoru med De La Fuentesom in Francom. LONDON, 27. — Spodnja zbornica je z veliko večino glasov sklenila povedati apanažo kraljice Elizabete od 980 tisoč na milijon 400 tisoč funtov šterlingov letno. Proti povišku je glasovalo 80 laburističnih poslancev, zanj pa vsi konservativci, liberalci in večina laburistov. O vprašanju zvišanja apanaže se je v poslanski zbornici razvila burna debata. Jugoslavija -Libija (Nadaljevanje s 4. strani) liji pa grade tovarno usnja. Vsa ta dejavnost se lahko koordinira v skupno jugoslovansko - libijsko korist. Jugoslavija pa s svojimi strokovnjaki uspeva tudi v Libiji, kjer na PARIZ, 27. — Popoldne je pred primer v Misurati gradi pristani- pariškim sedežem banke «Societé centrale des banques» prišlo do streljanje, med katerim so policaji šče. Dela so obsežna in bodo ob koncu veljala 70 milijonov dolarjev. Jugoslovanski strokovnjaki prav ta- ko grade velika kmetijska podjetja v okviru kmetijskega kompleksa Garabuli. Na nedavnem zasedanju mešane komisije za gospodarsko, industrijsko in tehnično sodelovanje med Jugoslavijo in Libijo je bila posebna pozornost posvečena sodelovanju jugoslovanskih gradbenih podjetij pri gradnji nekaterih velikih objektov v Libiji. Jugoslovanska gradbena podjetja delujejo v Libiji že skoraj 10 let in so se doslej vsestransko uveljavila. Posebno so se jugoslovanska podjetja izkazala pri iskanju vodnih vrelcev in pri gradnji «vodnjakov». Na področju znanstveno - tehničnega sodelovanja pa so bili doseženi še največji rezultati na zdravstvenem področju. V Libiji je trenutno zaposlenih 800 jugoslovanskih zdravstvenih delavcev, med katerimi je veliko zdravnikov. Jugoslavija je pokazala veliko zanimanje tudi za sodelovanje v nekaterih raziskovalnih delih. Libija pa je pokazala zanimanje za sodelovanje z jugoslovanskimi znanstvenimi instituti. Med drugim si želi, da bi jugoslovanski strokovni instituti izdelali za Libijo triletni, pozneje pa daljnoročni načrt gospodarskega razvoja. TRŽAŠKI DNEVNIK VI. kongres tržaške KRI (Nadaljevanje z 2. strani) stališče KPI glede slovenskega šolskega okrožja. V zaključku je Rossetti dejal: «Prav gotovo moramo upoštevati težo in zgodovinske značilnosti Trsta v zadnjih desetletjih. Če se lahko za to obdobje za vso Italijo govori o demokratični in antifašistični revoluciji in torej o letih prvega zgodovinskega kompromisa, moramo reči, da so tu pri nas stvari šle delno drugače. Trst je bil predmet mednarodnega spopada, ki je zanimal velike sile do leta 1954. V tem okviru ni bilo sporazuma, temveč so bila to leta globokega razkola med komunisti in drugimi silami. In ta razkol ni bil ozdravljen niti potem, ko so tržaški komunisti spremenili svoje stališče o Trstu. Protikomunistični bes in protislovenski šovinizem se je ohranil tudi po letu 1948 in niso sprejemali ljudskih zahtev, ki so jih odražali komunisti, predvsem pa se je zavračal njih internacionalizem ter ponos, s katerim so dvigali zastavo o pravicah vse slovenske manjšine. Poleg tega je bil to čas izobčenj, protikomunistične križarske vojne in lova na čarovnice. To so bila trda leta, leta ostrih spopadov in napadov na komuniste ter nič manj o-strih odgovorov naše partije. V zvezi s tem koncentričnim napadom drugih sil je zasluga takratnih voditeljev, kot sta Vidali in Marina, ki sta ohranila celovitost in enotnost partije in ki sta jo v boju okrepila.» V drugem delu je tajnik Zveze komunistov kraško-obalne regije A-lojz Ceglar pozdravil kongres in dejal, da so stiki že tradicionalni. Poudaril je načelno stališče jugoslovanskih komunistov, da krepe stike s komunisti vsega sveta in nadaljeval, da Jugoslavija vodi dosledno politiko neuvrščenosti in da se skupaj z državami v razvoju zavzema za pravičnejše ekonomske odnose v svetu, ker v tem vidi jamstvo za trajen in resničen mir. Razviti kapitalistični svet pa temu nasprotuje in brani svoje interese z različnimi pritiski, ki jih pogosto občuti Jugoslavija. Ceglar je nadaljeval: «Ti pritiski niso le gospodarskega značaja, ampak se skušajo razvijati tudi v smeri, kratenja pravic manjšinam jugoslovanskih narodov, oporekanja veljavnih meja in podobno. Ko o- menjam položaj manjšin želini po dariti, da smo jugoslovanski nisti prepričani, da manjšine ne lahko tvorijo most med dvema sednjima deželama, ampak da , ko manjšina s svojo ustvarja . dejavnostjo v mnogočem obog kulturno zakladnico večinskega n roda. Nova jugoslovanska ustavahn0 prav manjšinam posvetila pose pozornost in jim zagotovila vsestr ski kulturni in materialni razVnc Žal pa moramo ugotoviti, da ni šine jugoslovanskih narodov ni povsod deležne enakega ali vsaj P0-dobnega ravnanja.» Iz prvega in nujno zaradi óas<*£ ne stiske nepopolnega Pre? .. obsežnega poročila tajnika trias ^ federacije KPI izhaja, da . bravnaval zelo pestro paleto Kri Učnih aktualnih mednarodnih, " lijanskih in krajevnih vprašani naliza je posegla na najrazlicneJ ša področja in seveda še zlasti obravnavo italijanske gospodars in z njo tesno povezane poM,c krize, ki je dosegla najhujšo za stritev z usmeritvijo vsedržavne!) vodstva KD. . ,3. V obravnavi krajevnega P°10 , ja poročilo govori o resnih težavo ■ ki izhajajo tudi iz nerešenih m J nih vprašanj ter odnosov s s}rS[. tržaškim zaledjem. Rossetti ]e y lo podrobno analiziral odnose si Trstu, krizo tržaške uprave, V° . Učno krizo leve sredine in droz ju napad desničarskih sil, predstraža so misovski fašisti- Pri obravnavi krajevnega. Pf žaja in poskusa ustvarjanja ofl . sov ne samo z naprednimi pa je Rossetti tudi na svojski čin obravnaval kritično / 1945 in 1948, saj ne govori o os boditvi Trsta s strani dosledno .. volucionamih slovenskih in 1 janskih množic in v letu If’8 , vidi razkola, ki je prizadejal lavsko gibanje kot celoto. Prav gotovo so to vprašanja-zahtevajo poglobitev, kot to no tavlja tudi tajnik tržaške Ra- cije v svojem poročilu, *n ,° kon. terih bo gotovo govor med K grešno razpravo. • Drevi ob 20. uri bo v Sofianopulo» na Trgu Papa 6 podelitev nagrad umetnikom^ se udeležili razstave «zima pobudo deželnega združenja kov. ki so 75» n? umetw cnsan totalno uničuje prhljaj : ! * ' : i iridili Sam po N ^tenzivna ku*a Proti prhljaju Protiv pefi^ Crisan šampon s substanco OM 80 ni učinkovit samo pri spiranju prhljaja, temveč uničuje tudi bakterije in glivice, kadar so navadni šamponi proti prhljaju brez moči ILIRIJA, Ljubljana v sodelovanju z Wf//A