TRST, sobota 30. avgusta 1958 Leto XIV. . št. 206 (4051) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 30 lir Tel.: Trst 94.638, 95-808, 37-338 . Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini ^ št 37rm: MONTECCHI št. C, II. nad. — TELEFON 93-80* IN 94-631 — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 2» — OGLASOV- 7 ~ Podružnica GORICA: Ulica S. Pellico I-II. — Tel. 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 in od 15. do 18. — Tel. 37-338 -r CENE 3 vdale mm višine v širini enega stolpca: trgovski 80, linančno-u pravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 Ur; celoletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 lir, letno 1000 lir — FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 20 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 780. polletno 390, četrtletno 195 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-L. tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375 Danes bo seja vlade zelo zanimiva razpravljali bodo o aferi Giuffre plošno mnenje je, da bo vlada morala privoliti v ustanovitev parlamentarne preiskovalne komisije - Ni izključena ostavka kakega ministra, ki je bil dobro obveščen o početju «Anonima Banchieri» RlM, 28 —- -d našega dopisnika) vsebovala' '(čera.jšnji prikriti grožnji, ki jo je Fanfani 1J.eYa izjava. so se danes sestali: valci vidi m i belici, Tambroni in Andreotti. ODazo- **az V -em sestanku Lasala v „se Je. iziava na-tlja in To v.nica na Medi-Sovoru 3!m^ronija- O razpne izinŽ ^otel1 dati no- « 0&-P-v. gotovo^ SHlPrni/.« ::u bodo smernice, ki jih seji vla^e°Marjali Jutri na ma da !• Ne more biti dvo-yaii nei:° Pri tem upošte- Ka Medlog m?081! Pristanka »ovitev ® “b?ralcev za usta-jpentarne k,m “valne Darla-f1&ti afera r ,l,slJe’ da raziskovati ri:,1Uk Zat0 ie Pri- ri?nji seif ; 5°, vlada "a 1u- r°čilo o nr: , ,a ntadno no- ?entarn0 n ® ?*?ku na parla-ker se je v iskavo tembolj 'Davi izrazil -m smis'u v svoii ■ 0 sestani.26 Andreotti sam. i*. Andreotti J* • S .,^antaniiem S‘k vlade oi ?Jav,1: “Predsed. Seva Preišlo ■“. nja, da se za- °a Potret dna in da no- ®Sevdopoiitjza Političnega ali e Prem- ?.®®a značaja ne !Sa ta stv6C -1, da se osvetli Mposredna jln Posredna in Jlster pr 3. odKovornost.» Mi-e izjave* 111 bo*e^ dati no- m*ta^ntiudi°ttŠ,em se danes P m «DrL- 3sat in se z « d tem ? , Pogovarjal«. « nek s p6 .lrne' Saragat se-ie bil n 6 Vem' Nl dvoma, vpifffreiev*! ?1 razSovorov i Namestn3?Va afora. !e Slede im tajnika PLI pa parlamenta ga predl°ga liL?un*l. da • a^no preiskavo t. 'b obtožh vlada spričo to-t, kitala« ; Pretej «negotovo L?3 nujno a Je bil° zaradi tifVdosti .L*3 se »zaradi učin-j.,n>h ustirzavo in demokra-j?h^io doprvSi^- P°P°lnoma po-tbb;ali obSl?uk,>>- “Liberalci so t0 ^Ovalne °v parlamentarne iajtf„nphovkomiSUe. ker je bo; boli1 Pra7*t7a st»ara navada, Ho J ptime ^edstvo je naj-‘ lektivm,’ b zajamči res-v°», i» j !n globoko pre- ip j :** 6'uuuito pre-j1e1'0li. Knn3- Podtajnik PU -neea ^TTni: Pbo v čast ve- “Unita» liti . čb?eraeija "ufeda’ n* in „ ’ k‘ bo -t utrir^Poziciji« /etnžuje Ja “UnitV. SO re°ttija i‘"lsire Medicija. NC® rctija, da ni-kreiVa nad ti^trebnega nad' 4^‘te. in ,‘.S!lmi ki nudijo ponovno ajo m obej. tistim: i, ki se iz- KiiVi sPada Giuffenju’ mec* ^ate* te^nikakor^?^3113* Me’ isk* Zavirani - tzven «pro. dob- 0 delovan26 st3rih pre' tiilit0 bika dnb3U Usmiljenega li31 i" Tncu vn va v E-b3°vinar/l0skan>». Zanimair,Se se prav P°se" ""iiiii,, za Fanfanijev re; ter da tudi ......mi sestanek z notranjim ministrom Tambronijem, ker ni nihče predpostavljal, da bo tudi njega predsednik vlade poklical na razgovor v zvezi s tako afero. Prav tako so se vsi začudili, da je finančni minister Preti, ki so ga obtožili, da je »skuhal« znameniti dokument, ki ga je objavil tednik «Espresso», zato obtožil poslanca Simonaccija, da je bil posredovalec med Giuffre-jem in notranjim ministrom Tambronijem. Vse kaže, da bo prišlo na dan, da je imel Giuffre visoke zaščitnike in prijatelje v vladi, med vplivnimi cerkvenimi dostojanstveniki in ne samo med ubogimi župniki na podeželju. Zato bi marsikateri novinar plačat morda visoko vsoto denarja, da bi mogel biti navzoč na jutrišnji seji vlade, ko se bodo ministri med seboj verjetno kar precej hudo obtoževali. Zato že zdavnaj ni vladalo tako veliko zanimanje za neko vladno sejo. Pravijo celo, da bo verjetno kakšen minister podal ostavko — seveda ne prostovoljno. Republikansko glasilo pa poudarja, da doslej ni bilo prisiljeno preklicati nobene svoje trditve. List poudarja, da mora preiskava iti do dna. kajti dokazano je, da je bila vlada popolnoma obveščena že mnogo časa o vsem delo vanju Giuffreja. Toda noben minister ni imel toliko hrabrosti, da bi se odločno vmešal in preprečil nadaljevanje takega početja. Govori se, da je tudi Vatikan s svoje strani podvzel neke u-krepe glede preiskave med duhovništvom, ki je vmešano v delovanje «Anonime». To novico raznašajo — z nekakšnim ponosom — uredniki vatikanskega glasila «Osservato-re Romano« Socialdemokratska «La Giu-stizia« pa bo objavila članek o odgovornosti duhovščine: članek pa je precej previden in duhovščino večkrat »pogladi«. V članku je govora tudi o odgovornosti tiska. Clankar hvali socialdemokratske ministre — kot vedno. Iz Bologne pa poročajo, da je bil Giuifre danes ponovno zaslišan na poveljstvu Legije finančne straže. Kakor včeraj, ga je tudi danes spremljal njegov sin. Njegovo zaslišanje je trajalo štiri ure. Pri izhodu' »o ga čakali novinarji in fotoreporterji. Izjavil je; «Sem miren, kajti delal sem dobra dela.« Polkovnik Bernardi pa je povedal, da jutri Giuffre ne bo zaslišan — morda kak dan pozneje. V Bologno je prispel popoldne brigadni general Ca-poruso iz Benetk, poveljnik IV. cene finančne straže v Benetkah. Trdijo, da njegov prihod ni v zvezi z Giuffrejevo afero. «Ansa» pa je sporočila vest, da je Giuffre danes poslal župniku v Runco pri Ferrari naslednjo brzojavko; »Prosim vas, pridite takoj ali pa pošljite pooblaščenega zastopnika, da bo dvignil denar. Gian Bat-tista Giuffre.« Zvečer je župnik iz Runcr res prišel v Bologno in Giuffre mu je izročil 6 čekov za skupno 3 milijone 206 tisoč lir. Od tega sta 2 milijona za povračilo kapitala, ostalo pa za obresti. Odvetnik Enrico Fontana Je danes poslal državnemu prokuratorju še eno ovadbo za ji Casarottiju. ki je poleg Giuffreja druga glavna osebnost v aferi «Anonima Ban-chieriip Osleparjeni klient, !ki ga zastopa omenjeni odvetnik, noče dati v javnost svojega imena. Govori se, da je izročil Casarottiju dva milijona.'Odvetnik Fontana je javil • sodnim oblastem tudi župnika iz Gambulage. Filip-pa Bregolija, ki je baje vmešal. v Giuff-ejevo afero, ker je bajg prevaril nekega kmeta. katerega ime Fontana m hotel navesti za javnost. Kmet je bajg posodil veliko vsoto denarja, ki mu ga Giuffre še ni vrnil. Danes je bil objavljen dokončni program Gronchijeve-ga obiska v Braziliji, kamor bo predsednik republike pri-4 septembra V ponedeljek začetek konference o atomih v Ženevi ŽENEVA, 29. — Združeni narodi javljajo, da se bo 5000 delegatov iz 66 držav ter 9 agencij OZN udeležilo druge konference OZN o miroljubni uporabi atomske energije. Koli. ferenča se bo začela 1. septembra v Zenevj. Na konferenci bodo podali 630 poročil. Vidne osebnosti iz ZDA, Indije, Anglije in SZ bodo predavale o gospodarskih, znanstvenih in političnih vprašanjih, povezanih z uporabljanjem atomske energije. Pri znanstveni razstavi, ki jo bodo istočasno organizirali bo sodelovalo 20 držav. Konferenci bo predsedoval francoski visoki komisar za a-tomsko energijo Francois Per-rin. Italijansko delegacijo bo vodil podpredsednik odbora za jedrska raziskovanja prof. A-maldi. Kakor poročajo iz Dake v Vzhodnem Pakistanu, so nekateri zdravniki pri preiskanju več nosečih žensk v samo dveh mesecih ugotovili pet primerov spačenja fetusa. Zdravniki vidijo vzrok tega v radioaktivnih padavinah, ki so posledica jedrskih eksplozij. To domnevo podkrepljujejo z dejstvom, da so vsa spačenja enaka; ugotovili so pomanjkanje Nov ultimat kitajskega poveljstva Cangkajškovi posadki na Kvemoju Grožnja s popolnim uničenjem, če se v kratkem ne vdajo - Ameriški minister n vojsko na Formozi PEKING, 29. — Pekinški radio je danes oddajal novo opozorilo Cangkajškovj posadki na Kvemoju: »Prenehajte odpor in vrnite ge k domovini, ker boste sicer popolnoma uničeni.* Opozorilo, ki prihaja od spel z letalom - —r - . . - Odpotoval pa bo 13. septem- > lobanje. Pakistanske oblasti so bra, odredile temeljito preiskavo s A. P. I tem v zvezi radi prevare proti knjigovod- ..................................... Hruščev privolil v pogajanja za prekinitev jedrskih poskusov Začela naj bi se 31. oktobra in sporazumeti bi se morali, da bo prekinitev veljala za vsa atomska orožja, da bo stalna in v vseh državah - Hruščev ostro napada zahodne pridržke in pogoje za tak sporazum Toda v ZDA najavljalo še deset eksplozij MOSKVA, 29. — TASS sporoča, da Hruščev pristaja, da se 31. oktobra začnejo pogajanja z Veliko Britanijo in ZDA za prekinitev jedrskih poizkusov. »Pogajanja, je dejal Hruščev v izjavi, ki jo je dal za »Pravdo«, morajo imeti za cilj sklenitev sporazuma o prenehanju na stalni podlagi vseh poizkusov z jedrskim orožjem v vseh državah.« Pri tem pa je dodal, da je nedavna konferenca a-tomskih strokovnjakov v Ženevi »dokončno pokopala legendo, da je nemogoče nadzorovati izvajanje sporazuma za prekinitev jedrskih poizkusov«. Rekel je dalje, da sovjetska vl.ida pristaja na sklepe in priporočila glede siste ma nadzorstva za prekinitev poizkusov, ki jih vsebuje poročilo ženevske konference. Poudaril je, da ne more biti opravičila in izgovorov, da se poizkusi takoj in povsod prenehajo. Hruščev v svoji izjavi obžaluje. da izjave predsedni- "lllllllllll || m || iiillllllllililliiillllill Hlinili || lliiiiiiiiilllMIIIIIIIIIIHlilUllIlllllllIlllllllHIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII ^Ponižani Descartes» v Franciji De Gaullovem govoru v Alžiru !|ada v Parizu še večja zmeda ^neral Ni 29 se Je v svojem govoru izogibal besed «neodvisnost> in ^integracija^ 0v atentat v Parizu - Posvetovanje arabskih držav zaradi Alžirije a!ži^lohi iz Alži°eneral 06 Gaulle x Je nocoj vrnil Žii« ki skem rad}lzira v Pariz- še prej pa je govoril po iiovji0 Pričakri i *L*egx>v §ovor Je razočaral vse tiste, tenu’ he da k- • *nekaJ novega«. De Gaulle je po-4'*,.,.temeni . iih bolje objasnil, vse točke, na ka- ^iož-i0, hotrn^J1egova Politika: »poseben statut« za brekn Onrortr samovlada prekomorskih ozemelj, ha a Gorskim; tve novih odnosov med Francijo in »'as “ni OZPmlii ____i r« i- 4f; Po rofX ozemlji ter med Francijo in Alžirijo ^vezi sreferendumu. __ ____________________ f°vQr* ie rP,°uitlVanjem p0 ^ošteval v svoiem samo tiste ‘"»el vsaj delen Je , N f^i njei>r,JU- kier so SoB>coskig®vV us.tavi in je lfaeije Pol>tiki velike JU 6 v zve,j Ugotavlja se. ^C?v*em \ AlžIr‘.io govo-> er om« j>°spodarskih ?! C 'ihto to 1>& , strializaciie »Dlle Sracijj,, okvuu teze Hi] . dahe‘s‘k,‘ Pa je De ča3 spioš ecno om‘'- JS 5*e Gauf/evladuie vtis. i, ’ ki ? hiskj, r Ponovno pn-z,So Se bal; j iz 13. m, S‘o• J1ovenv namiga ČL3«« K govoru v>om b° De p ■‘® poročal referendumu kakor je predvideval od vsega začetke. Številni afriški voditelji, katerim je De Gaulle med svojim obiskom v Afriki obljubljal neodvisnost, povezano s pogoji, ki naj bi se določili po referendumu, so zahtevali, naj se zaradi večje jasnosti in gotovosti pravica do neodvisnosti izrecno priznava v novi ustavi. Toda De Gaulle je to odklonil in je pozval afriške voditelje, naj bodo »potrpežljivi« ter naj se zanesejo na njegove obljube. Ta protislovja v Parizu zelo poudarjajo. »La Monde« objavlja nocoj članek, v katerem pravi, da je bil «Descartes ponižan«, t. j. da namesto tradicionalne »jasnosti«, ki jo Francozi ljubijo-temelji danes nova politika na dvoumnosti, ki je postala metoda, katere namen je doseči sprejem nove ustave. Kakšna bo reakcija alžirske osvobodilne fronte na današnji De Gaullov govor? To vprašanje si nocoj postavljajo piv iAfr‘ki iSnV0Jen> Potn- lli Pub]3dtr* izro'- F-rav talt0 bajbstave'Skega Sv*l pr*P°n!’- i litični opazovalci v Parizu, in boa ^se-kat * k na er- so zaskrbljeni v pričakovanju dot ' d& v n/- Je ž® *<*-bis. Miho^čno n,fVlu’ ki Sa Prvo auU« ->n da s ®> ne bo zaostritve borbe. Čeprav se e-tentati in sabotaže v Velikem obsegu niso ponovili, se vendar nadaljujejo v manjšem oh p -- ar- segu tako v Parizu kakor dru-edstavil na | godi Danes pa -je skupina »kon, trateroristov« odvrgla bombe proti kavarni, ki je last Al-žircev. Atentatorje so aretirali. Ti so izjavili, da jim je #dovolj» alžirskih napadov u> da je »potrebno na kakšen način reagirati«. Opazovalec Arabske lige in predstavnik Jemena v OZN P« je v New Yorku sporočil, da so se predstavniki 10 arabskih držav v OZN in predstavnik alžirske osvobodilne fronte se stali, da proučijo položaj, ki je nastal zaradi samovoljne odločitve francoske vlade da razširi referendum o ustavi n« Alžirijo. Dodal je, da so arabski pred stavniki izrekli zaskrbljenosi zaradi položaja, ker se francoska ustava tiče samo francoskega ljudstva, in alžirsko ljudstvo ne bo pri referendumu sodelovalo. Razširitev referenduma na Alžirijo dokazuje, da se Francija noče ozirati na resolucijo skupščine OZN, ki jasno izreka željo, naj bi se začeli razgovori za rešitev v skladu z načeli listine OZN Zato se poudarja, da Združeni narodi ne morejo ostati brezbrižni spričo francoske pobude. Vodstvo alžirske osvobodilne fronte javlja iz Kaira, da je danes 50 vojakov tujske legije dezertiralo in se pridružilo Alžircem. I egionarji so prinesli s seboj orožje in strelivo. V Parizu so nocoj trije Al-žirci napadli s strelnim orožjem avtomobil policije. Policijski agenti so odgovorili na streljanje in ubili enega *1-žirca. Ostala dva so pozneie aretirali. Med agenti ni bilo ranjenih, lca Eisenhoiverja in britanske vlade od 22. avgusta ne kažejo »pripravljenosti ameriške in britanske vlade, da bi sledili zgledu Sovjetske zveze in takoj prekinili poskuse. Iz teh izjav, je očitno, da obe vladi še nadalje iščeta izgovorov, da bi se izognili takojšnji prekinitvi poizkusov. Svo jim predlogom dodajata take pridržke in pogoje, očitno metne, tako da je njeno stališče zelo jasno«. Nato je Hruščev dejal, da «začasna prekinitev poizku sov za eno leto, ki jo omenjata vladi ZDA in Velike Britanije, nima pomena«, ker je prav toliko časa potrebno za pripravo prihodnje vrste jedrskih poizkusov«. »Iz pridržkov in pogojev obeh vlad pa se zdi, da sploh ne mislita na prekinitev poizkusov. Circulus vitiosus, ki s0 ga ustvarili nasprotniki splošne prekinitve poizkusov se je ponovno zaprl. Sedaj, ko je jasno, da je nadzorstvo možno, pa v Washingtonu in Londonu pravijo, da je vprašanje za prenehanje poizkusov mogoče rešiti samo v zvezi z rešitvijo drugih razorožitve-nih vprašanj.« «Vladi ZDA in Velike Britanije očitno poskušata izkoristiti prekinitev jedrskih poskusov v Sovjetski zvezi za to da bi si pridobili enostransko vojaško prednost. Vlada SZ ne more dovoliti, da se interesi varnosti Sovjetske zveze oslabijo s takimi akcijami zahodnih držav. Ravnanje ZDA in Anglije, ki je v nasprotju z voljo narodov, o-svobaja sovjetsko vlado obveznosti, ki si jo je prevzela, ko je računala na dobro voljo zahodnih vlad glede vprašanja takojšnje in splošne prekinitve jedrskih poskusov.# Hruščev je zaključil svojo izjavo s poudarkom, da ho prihodnje 13. zasedanje generalne skupščine ZN moralo povedati svojo avtoritativno besedo glede vprašanja prekinitve jedrskih poskusov v vseh državah. Kot je znano, sta vladi ZDA in Anglije pred enim tednom objavili izjavi, da sta pripravljeni prekiniti svoje jedrske poskuse za eno leto začenši od 31. oktobra, če bodo medtem izvršeni zadovoljivi sklepi za izdelavo nadzorstvenega sistema in za izvajanje razorožitvenih ukrepov. Medtem pa javljajo iz Wa-shingtona, da je ameriška komisija za atomsko energijo danes sporočila, da bo napravila še deset drugih jedrskih poizkusov, preden bo nadaljnje poizkuse prekinila. Poizkusi bodo na poizkusnem poligonu v Nevadi. Preizkušali bodo bombe z manjšo močjo. S temi desetimi poizkusi bo izvršen program za leto 1958, ki se je začel v Eniwetoku in na otoku Johnston v preteklem maju. V sporočilu komisije je končno rečeno, da bodo poizkusi v septembru in oktobru, tako da bodo zaključeni 31. oktobra. Številne jedrske eksplozije bodo pod zemljo, druge pa na balonih ali pa na stolpih. Več kot polovico poizkusov bo izvršeno z napravami, ki imajo manjšo silo od enega kilotona. (En kiloton ] odgovarja looo tonam tritola in najmočnejša naprava bo i-mela 10 do 20 kiloton). Podatke V> zanimajo seizmologe, bodo sporočili prej ko bodo izvršili podzemeljske eksplozije. Pri poizkusih bodo navzoči lahko tudi novinarji. «»----------------- Norstadov neuspeh v Atenah ATENE, 29. — Grška vlada je zavrnila predlog vrhovnega poveljnika NATO generala Norstada, naj bi se grško vojaško osebje vrnilo v glavni štab NATO v Smirno v Turčiji. V Atenah izjavljajo da se grško vojaško osebje ne bo vrnilo v Smirno, dokler ne bodo prenehali vzroki, ki so povzročili njegov odhod, in dokler se ne bo prenehala turška sovražnost proti Grči-ii glede Cipra General Nor-stad je sporočil, da bodo odpadli skupni zavezniški manevri, ki so bili določeni za september in pri katerih bi sodelovale grške in turške vojaške sile. Norstad je dejal, da je te manevre «iz vojaških vzrokov« nadomesti) z manjšimi manevri v obeh državah, češ da je bolje manevre »decentralizirati«. Na razna vprašanja novinarjev je izjavil, da se »ni mogel izogniti« razgovoru o povratku grških vojakov v Smirno. Raketa «Atlas» letela 4800 km CAPE CANAVERAL, 29. — Davi so v tem oporišču izstrelili medcelinski balistični izstrelek »Atlas« težak 100 ton. Izstrelek je preletel razdaljo 4800 kilometrov in je padel na prej določeno mesto. Poskus s to raketo so napravili že trikrat. Prvikrat ni uspel, drugi poskus pa je imel u-speh. Teoretično raketa lahko doseže razdaljo 10.120 kilometrov, toda do sedaj je niso še preizkušali za to razdaljo. preden je raketa zadela določeni cilj na Južnem Atlantiku, se je konica ločila od nje in se je sama vrnila atmosfero, medtem ko se je telo rakete razkrojilo. Vzhodnonemški kredit za industrijo ZAH BERLIN, 29. — Vzhodna Nemčija je dovolila Združeni arabski republiki dolgoročni kicdit 7.500.000 egiptovskih šterlingov na podlagi gospodarskega sporazuma, ki so ga danes podpisali v P,erlinu po šestdnevnih pogajanjih. Vzhodnonemška tiskovna a-gencija javlja, da je bil kredit dovoljen, zato da bo Zdru. zena arabska republika kupila popolne industrijske naprave, industrijsko opremo in proizvode orodne inoustri-je. Vzhodna Nemčija bo poslala tudi strokovnjake v ZAR in bo vežbala strokovnjake Z AR v šoL i in tovarnah Vzhodne Nemčije. Poročilo dodaja, da bo kredit prispeval k izvajanju petletnega načrta za industrializacijo ZAR. kitajskega poveljstva na fu-kjenski fronti in je namenjeno pomočniku poveljnika posadke na Kvemoju, pravi, da so močne kopenske in pomorske sile kitajske vojske že uvedle strogo biokado otoka Kvemoj. »Sleherni centimeter ozemlja je pod ognjem naših baterij. Sleherni vojaški objekt bo naše letalstvo uničilo. Za vašo rešitev in za rešitev ž v-ljenja tisočev vojakov in častnikov Cangkaj.škovih sil bi morali prepričati Hu Liena in vaše kolege, da takoj prenehajo odpor in se vrnejo k domovini. Drugače boste popolnoma uničeni.« pravi ono-zorilo in dodaja: »Vaš položaj ni boljši od položaja, v katerem ste bili pred 10 leti v Cinčovu. Ce bi se trdovra1-no branili v kakem utrjenem kotu. bi bila danes vaša usoda mnogo slabsa, kakor je bila v Cinčovu. Ce vam bo uspelo prepričat’ Hu Liena in vaše kolege, da prenehajo odpor in pridejo na stran ljudstva. bi vam ljudska vlada poplačala po vaših zaslugah. Ker je čas, ki preostaja, kratek. upamo, da boste sprejeli naglo odločitev v kritičnem trenutku.« Pekinški radio je nadaljeval: «Castniki in vojaki Cangkaj-kovih oboroženih sil na Kve-moju in Macuju: prišli ste do kritičnega trenutka; gie za izbiro med življenjem in smrtjo. Ne povezujte še dalje svojega življenja z. ZDA in s Oangkajškom. Za vas je še odprta pot — ubijte ameriške svetovalce in pridite na našo stran. Ni druge izbire.« V Tajpehu pa so že po sinočnjem opozorilu Pekinga začeli mrzlična posvetovanja med ameriškimi in Cangkaj-škovimi vojaškimi voditelji ter odredili številne Varnostne ukrepe. Policija in vojska sta začeli preiskovati številna stanovanja, kar je dokaž. da je med formoškim prebivalstveni mnogo nasprotnikov Cangkajskovega režima. Po vseh glavnih trgih in ulicah je razmeščeno vojaštvo. Južnokorejski predsednik .Sirtgman Ri je poslal na For-mozo enega od svojih vojaških poveljnikov »za proučitev vojaškega položaja, ki je skrajno napet«. Ameriški tajnik za vojsko Brucker, ki -e je tri dni razgovarjnl z juž-nokorejskimi voditelji v Seulu, je izjavil, da je Južna Koreja zahtevala od ZDA. na) a-radi sedanjega položaja v For-moški ožini spremenijo sklep o zmanjšanju južnokorejske vojske. Brucker bo jutri prišel na Formozo. Kakor poročajo iz Tajpeln, je kitajsko topništvo tudi dd-nes obstreljevalo Kvemoj in druge otoke. Med 13.20 in 14.20 po krajevnem času je topništvo močno ob treljeva,n iz T.-jpeha priplula tudi skupina drugih deset vojnih ladij, tako da je sedaj na iem področju okoli 120 kitajskih vojnih ladij. Tudi ameriško brodovje dobiva nova ojačenja. V Wa-shinglonu so sporočili, rta »t majhna otoka Talon m Ertan blizu Kvemoja. Nocoj so kitajski topovi začeli močno oL-streljesanje Kvemoja. V For-moško ožino je po poročilih bodo VII. brodovju pridružile križarka «Los Angeles« ter nosilki letal »Midway« in »Hangcock«. S 1cm bo skup ujih 24 urah. Velika Britam- moja verjetno namen pritegni- ja nadaljuje posvetovanja • ZDA po svojem poslaništvu v Washingtonu. Japonski zunanji mintstet Fujijama je danes v parlamentu izjavil, da bi se morala Japonska truditi, da pre preči, da bi se sedanja kriza spremenila v splošno vojno. Izjavil je, da ne verjame, da so prizadete države, t. j. Ki-*aj ka. SZ in ZDA, pripravljene dopustili, da bi se -e danja napetost spremenila v splošno vojno. Vpndar pa je položaj v Formoški ožini zelo nevaren. Na vprašanje sc rialistov je Fujijama izjavil, as bo skušala Japonska pre- no število ameriških vojnih____________ ladij v formoških vodah zna- pričati ZDA, naj prt obrambi 7 l . ... .9 -i <8/k m . _ — .it-A-nhljain c« t • ZV šalo nad 120. Predstavnik Foreign Offi-čea pa je na današnji tiskovni konferenci izjavil, da m ugotovil poslabšanja položaja na področju Formoze v zad Formoze ne uporabljajo svojih -sil ki so razmeščene na Japonskem. Na .tiskovni konferenci o* je Fujijama izjavil, da ima kitajsko bombardiranje Kve- ti pozornost sveta na težnjo Kljajske, da bi imela važno vlo„o v svetovni politiki. Po njegovem mnenju je malo verjetno. da se bodo Kitajci v Kratkem skušali izkrcati na otokih ob obali ali pa na Formozi. SANTIAGO. 29. — Včeraj je bil med 10. in 17. uro jjo krajevnem času na področju Las Melosas močan potre«. Pri potresu so nastali številni plazovi v bližnjem gorovju. Vise hiše na sektorju 250 kvadratnih kilometrov v bližini Andskega pogorja, približno 90 kilometrov od San-tiaga, so uničene. Področje, kjer so rudniki železa in toplice, je bilo najbolj prizadeto. Več vasi je osamljenih in poginilo je veliko število glav živine. Ni vesti o človeških žrtvah. Sovjetska raketa z dvema psičkama izstreljena 450 kilometrov visoko Psički Beljanka in Pjostraja sta se iivi vrnili na Zemljo Ameriški sistem opazovanja na razdaljo s pomočjo Lune ? V ZDA ie govorijo a «vesoljskih komandosih» MOSKVA, 29. — Moskovski radio je javil sporočilo agencije TASS, da so v Sovjetski zvezi 27. avgusta poslali / nadstratosfersko raketo 450 kilometrov visoko dve psički, ki sta se potem živi in zdravi vrnili na Zemljo. Sporočilo pravi, da sta se psički vrnili na Zemljo na prej določenem mestu. Pri poizkusu so uporabili enostopenjsko raketo v okviru programa za mednarodno geofizikalno lelo. Raketo so izstrelili v evropskem delu .o-vjetskega ozemlja. Obe živali sla bili zaprti v posebni hermetični kabini. Celotna teža aparata, znanstvenih instrumentov, kabine z obema živalima in z drugimi instrumenti, ki ju je raketa ponesla v vesoljstvo, je bila 1.690 kilogramov. Agencija TASS je dalje sporočila, da je aparat z instrumenti za proučevanje visokih plasti atmosfere redno deloval in oddajal na Zemljo zelo dragocene znanstvene podatke, ki jih sedaj proučujejo. Kakor je znano, so v SZ že prej poslali v stratosfero pse, ki so se živi m zdravi vrniii na Zemljo. To pot gre za dve psičk5, ki se imenujeta »Beljanka« in «Pestraja» (Pjostraja). Tehtata približno f kg Vsaka. Preden so ju poslali v stratosfero, sta se obe več mesecev vežbali in sta oili tako navajeni svoje kabine v raketi, da sta vstopili vanjo vsakikrat sami. ne da bi ju kitajskih 1 bilo treba siliti. i Raketo so izstrelili skoraj navpično; za njen povratek la Zenpljo pa so uporabili razne naprave, ki so omogočile srečen pristanek živali in instrumentov. Kabina obeh psičir je bila opremljena z aparatom za čiščenje zraka in t aparatom za registriranje bioloških funkcij živali. Bil je tudi aparat za filmsko snemanje, ki je snemal razne faze obnašanja obeh živali med poletom. Poudarja se, da jc zelo vazno dejstvo, da sta se obe živali v celoti privnri;'i svoje kabine; zato ni bilo njuno biološko obnašanje, ki so ga instrumenti registrirali, pod vplivom strahu ali drug.h motenj, ki bi jih živali even* tjalno lahko čutili zaradi nenavadnih pogojev, v katerih sta se znašli. Vse pod-tke, k; so jih instrumenti registrirali, sedaj proučujejo. Angleški znanstvenik Mas-sey je izjavil, da sovjetski poizkus z dvema psičkama »ne rešuje pravega vprašanja horizontalnega povratka rakete, ki je krožila po nekem tiru«. Dodal je. da gre samo za logično nadaljevanje tega, kar so Rusi že napravili. Ameriški znanstvenik Herbert York pa je izjavil, da gre sicer za pomemben rezultat. ki pa ne pomeni povratek v zemeljsko atmosfero, »kakor ga mi mislimo«. Doda5 je, da se raketa, ki se izstreli navpično, vrne v atmosrc::) s hitrostjo, ki je enaka petkratni hitrosti zvoka. Satelit, ki krožj po nekem tiru, pa Uradno poročilo Tita in Hansena o sestanku na Brionih Kardelj bo vrnil obisk llansenu, ki odpotuje danes is FLRJ (Od našega dopisnika) t del j sprejel vabilo Hansena BEOGRAD, 29. — z urad-1 za_ obisk na Danskem. nim sporočilom so se danes popoldne končali na Brionih jugoslovansko-danski politični razgovori. Z jugoslovanske strani so se razgovorov udeležili maršal Tito, Kardelj, Motna Markovič, Jakov Blaževič-Sidjan Priča. Jože Vilfan; z-danske strani pa Hansen. dan-sk, veleposlanik v Beogradu Eskelund. šef tiskovnega u.a-ii, zunanjega ministrs*va Crt-stens in šef kabineta predsednika vlade Meier. Uradne sporočilo pravi, da so med razgovori izmenjali misli o aktualnih mednarodnih vprašanjih in o medsebojn.h odnosih. Obe vladi sta soglasno ugotovili, da je v tem trenutku glavna naloga vlad in na-rraov ohranitev svetovnega iriru. Obe vladi sta mnenja, rta je potrebno v tem cilju razvijati mednarodno sodelovanje na načelih listine Združenih narodov. Obe vrartr sta mnenja, da je za popuščanje meanarodne napetosti potrebno podpreti vse realne napore, da se odločno začnejo reševati vprašanja razorožitve. Med razgovori so dalje ugotoiili, da se sodelovanje med obema države ma kljub različnemu družbenemu sistemu in kljub različnemu gledanju na posamezna mednarodna vprašanja, u-godno razvija in da se obe vladi trudita ter sr bosta tudi v bodoče trudili za zmanjšanje mednarodne napetosti tei za Krepitev prija.eljskih odnosov in medsebojnega st-delovanja. Z zadovoljstvom so ugotovili, da med Jugoslavijo in Dansko ni spornih vprašanj, da se odnosi ugodno razvijajo, ter so izrazili željo za nadaljnji razvoj in pi globitev sodelovanja. Poročilo dodaja, da je Edvard Kar- Po razgovoru sta maršal Tito in predsednik Hansen spre. jela skupino danskih in jugoslovanskih novinarjev. Tito je v odgovoru na vprašanja danskih novinarjev izjavil, da pripisuje Jugoslavija velik po-men dansko-jugoslovanskim razgovorom ter je poudaril važnost stikov med majhnimi prijateljskimi državami, ki i-majo mnogo skupn.h problemov. Poudaril je pomen o-sebnih stikov med predstavniki majhnih držav tudi glede skupnega delovanja na mednarodnem področju o vprašanjih, ki zanimajo človeštvo, kot so utrditev miru, način, Itako ohraniti mir in čim bolj se razvijanje mednarodnega sodelovanja. Pripomnil je, da obisk Hansena dokazuje, da je mogoče tesno sodelovanje med državami z različnim družbenim sistemom. Poudaril ie, da je glavni vzrok mednarodne napetosti medsebojno nezaupanje. Na vprašanje, ali bo jugoslovanska vlada povabila tudi predsednike .drugih vlad atlantskega pakta, razen predsednika norveške vlade Ger-hardsena, katerega obisk je že napovedan, je Tito izjavil, da so Jugoslaviji dobrodošli predsedniki vseh vlad. toda >a s.rdaj ne more povedati, kdo bo v bodoče povabljen, ker bo to odvisno od razv -ja položaja in medsebojnih odnosov. V odgovoru na vprašan-a jugoslovanskih novina.jev je Hansen izjavil, da niso govorih o konkretnih gospodai-skih dogovorih in da bo dan sita vlada pozdravila vsako pobudo Jugoslavije za pog'o-bdev gospodarskega sodelova- madnarodne napetosti. Predvsem morajo Združen5 narodi pomagati pri reševanju mednarodnih vprašanj, z druge strani pa je potrebno obnoviti tesno sodelovanje med posameznimi državami. Hansen bo vprjetno odpotoval jutri s svojim spremstvom iz Jugoslavije. B. B. Izidi tekmovanja pevskih zborov v Arezzu ARE/. 7.0, 29. — Iz id tekmo-ranja pevskih zborov za prvo kategorijo (mešoni zbori z največ 40 in tiajmanj IS glasovi) je bil proglašen danes. 1. Prvo nagrado je prejel avstrijski zbor »Kammerchor Walther uon der Vogelweide» iz Innsbrucka s Si točkami (oa 100) in z nagrado 200.000 Ur. 2. Drugo nagrado je dobil zbor iz Južnega Tirola «Kammrrchor Lenuhard Lech-»zet« s 85 točkami in 200.000 lirami. J. Tretjo nagrado je prejel jugoslovanski zbor kul. turno-umetniškega društva «Proleler» iz Sarajeva, 79 točk, 190.000 lir. 4. Cejrto nagrado pa je prejel tržaški italijanski zbor «Giuseppe Tartini« od ENAL, 78 točk. 40.000 lir. 5. Zbor «Monteverdi» iz Hamburga. 76 točk. 6. «Kom-merclior Mentlberga iz Innsbrucka ,74 točk. 7. «Wallharia>i z Dunaja, 00 točk. i. »Santu Leciliau iz Sassarija, 57 toilc, 9. Mestni zbor iz Meha. 56 točk. 10. Francoski zbor »Clio- r.ja. Hansen je deja., da st« . ral Clair Matin A. Čoeur Joi« dve sredstvi za zmanjšanje J iz Toulona, 55 točk. se vrne v atmosfero s hitrostjo. ki je 24-krat večja od hitrosti zvpka. Sovjetski znanstvenik Ogo-rodnikov je izjavil, da ne gre za »povratek«, pač pa za navaden biološki poskus, poleg tega, da so pse poslali više kakor do sedaj. Znanstvenik James Hanraham pa je izja-vil, da gre za največjo višino, ki So jo do sedaj dcsegla živa bitja. Na mednarodnem kongresu >.» astronavtiko v Amsterd«-mu je sovjet ki profesor kr«, sovški izjavil, da bodo nove sončne baterije omogočile Sovjetski zvezi, da izstreli sput-nike, ki bodo pravi laboia-torij in bodo lahko dolgo časa oddajali podatke na Zemljo. Krasovski je dodal, da Je analiza zmanjšala hitrosti prvih dveh spalnikov narekovala »temeljito spremembo dosedanjih stališč glede gostote, temperature in dinamike visokih plasti atmosfere« »Gostota, je dodal, je večja podnevi kakor ponoč- ter večja na polarnih področjih, kakor na ekvatorialnih. Razmišljamo o privlačni možnosti i aziskovanja višjih pla.-ti atmosfere v vedno večji višini s pomočjo mnogo popolnejših sputnikov.« Na današnji seji kongresa v Amsterdamu je asistent von Brauna dr Struhlinger govorit o »pogonskih sistemih za vesoljska vozila«. Ameriški znanstvenik dr. Haviland pa je govoril o načrtih za vesolj-sl o ladjo v obliki stožca brez človeške posadke, ki bi krožila okoli sonca. V ta namen r.aj bi uporabili petstopenjsko raketo. Na tiskovni konferenci pa je člp.n ameriške predstavniške zoornice James Fulton sporočil, da je v ZDA uspelo uporabljati Luno v okviru sistema opazovanja in nadzor-stva glede izstreljevanja ra-... sistem temelji na teo-nji. Ja izstrelitev rakete ali močna eksplozija povzročita .ionizacijo (t. j. sprostitev elek-. tronov). Atomski delci se raz-pršijo po atmosferi in se od-bije,o, ko zadenejo oh prvo telo, ki ga srečajo: v tem pri-meru ob Luno Gre za sistem, ki funkcionira s trenutno hitrostjo in na podlagi tega je mogoče ugotoviti, kar s« dogaja v drugih državah. Ni dal tli -gih podatkov, razen tega, da ta sistem že deluje v ZDA Fulton je tudi izjavil, da so ameriški znanstveniki pripravil, načrt, na podlagi katere-h, t bodo v primeru vojne po-s.ali ameriške vesoljske komandose z zelo hitrimi raketami na strateške točke sovražnega ozemlja. Posebna konferenca za vesoljsko pravo na kongresu astronavtike pa je danes na svojem sestanku v Haagu ■sprejela resolucijo, ki zahteva pripravo načrta za novo mednarodno konvencijo. Resolucija, ki so io odobrili soglasno. bo predložena končni plenarni seji kongresa v Amsterdamu. Resolucija zahtevat 1. Naj se pravna vprašanja: ki o nastala z razvojem astronavtike, rešijo z novo mednarodno konvencijo. 2. Naj se v mednarodni zvezi za astronavtiko ustanovi stalni pravni odbor, ki bo nastopen prav-nikom raznih družb ali skupin, včlanjenih v federaciji in ki naj ima nalogo proučevati vsa vpraranja. ki se tičejo vesoljskega prava in ki bi se morala vključiti v' konvencijo. 3. Naj se ta resolucija pošlje glavnemu tajniku OZN, kateremu naj bi izrazili željo zveze po sodelovanju pri vsaki pobudi OZN na področju astronavtike. Sestanku je predsedoval predsednik mednarodne zveze za astronavtiko Andrew Hale* Vrem« včeraj: Najvišja tempe-ratura 26.5, najnižja 18.3, zračni tlak 1012.6 pada. veter 8 km se-vero-zahodmk, vlaga 68-odstotna, r.ebo 3 desetine pooblače-no, morje skoraj mirno temperatura morja 25.8 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, SOBOTA. 30. avgusta Rozalija, J*®*1*® ..... ob Sonce vzide ob 3.22 in. 2 Lu|)3 113.49. Dolžina dneva lJ-*'. 2 vzide ob 19.06 in zatone Jutri, NEDELJA, 31 avgusta Rajmund, Rajko Zicahne priprave za upravna volitve Do včeraj predložene tri kandidatne liste \ nedeljo pomambna skupščina AISZ - PSI še ni sestavila liste - Popolna zmešnjava med indipendentisti in zlasti med različnimi razbitimi desničarskimi strankami Število predloženih kandidatnih list za občinske volitve polagoma raste. Včeraj zvečer nekaj pred 20. uro so predložili svojo kandidatno listo socialdemokrati, ki bo na tretjem mestu na glasovnici, m sicer za komunističnim in demokristjanskim volilnim znakom. Do včeraj so bile torej vložene na občinskem tajništvu tri kandidatne liste. O-stale stranke lahko vložijo svoje liste do 12. septembra. Imena socialdemokratskih kandidatov smo objavili včeraj. Lista je sestavljena po strogem abecednem redu, ker je tajnik federacije prof. Lon-za odklonil vabilo vodstva stranke, naj bi načeloval listi. Tudi druge stranke priprav. Ijajo ustrezne liste in nekatere že zbirajo podpise. Čeprav imajo na razpolago še dva tedna, se vendar nekateri držijo pravila, da je bolje čim-prej odpraviti vse tormalno-sti glede kandidatne liste in nato začeti s pripravami za volilno kampanjo. Neodvisna 1. septembra zimski urnik trgovin Prvega septembra bo prenehal veljati poletni urnik trgovin. Zaradi tega bodo vse trgovine, ki so upoštevale poletni urnik, odprte pol ure prej, kot je bilo to do sedaj v veljavi. socialistična zveza bo predložila imena svojih kandidatov v pretres svojim članom na skupščini, ki bo jutri ob 9. ur dopoldne. Obenem bodo na skupščini razpravljali tudi o sedanjem političnem položaju in o drugih vprašanjih v zvezi z občinskimi volitvami. Zvedeli smo, da bodo na sedežu PSI začeli zbirati podpise za kandidatno listo v po-nedeljek. Toda lista ni bila še sestavljena, ker so baje nastali nekateri nesporazumi giede posameznih kandidatov. Zato ni mogoče še reči, če bodo kandidirali vsi najvidnejši predstavniki tržaške federacije PSI. Zdi se, da bodo vključili v listo tudi slovenskega kandidata. Sicer pa še vse visi nekoliko v zraku in bodo šele prihodnji teden kaj konkretnega sklenili. Zagonetka so še vedno indipendentisti, zonafrankisti in desničarske stranke. 7a indi-pendentiste se ve, da je za sedaj najbolj pripravljena na vrlitve Fronta za neodvisnost, k: je že sporočila najvažnejša mena svojih kandidatov. Obenem pa je tudi objavila glavne točke svojega volilnega programa, ki temeljijo predvsem na okrepitvi tržaškega pristanišča v službi svojega naravnega zaledja, integralni prosti coni, na zahtevi po neodvisnem conskem proračunu, da se zagotovi u-poraba na področju vseh davčnih dohodkov Glede javne uprave pa FN, zahteva reorganizacijo javnih uslug in strogo nadzorstvo nad »posebnimi upravami*, ukrepe za rešitev krize v industriji, o-brtništvu, trgovini in kmetij-stvu, pravičnejšo davčno politiko, pobude za okrepitev turizma in zahtevo, da se zagotovi Tržačanom prednost pri sprejemu v službo in pri dodeljevanju stanovanj. Ob začetku pa se FN še vedno sklicuje na zahtevo uveljavitve mirovne pogodbe o neodvisnosti Tržaškega ozemlja. Glede Tolloyeve skupine pa se ne ve še ničesar. Nekateri govorijo, da ga bodo določeni zainteresirani krogi finančno podprli, da bo lahko sestavil svojo kandidatno listo. Ne smemo pozabiti njegove povezanosti s krogi tržaške KD na preteklih državnozborskih volitvah. Zdi se, da so tudi sedaj demokristjani zainteresirani podpreti Tolloya, da sl zagotovijo v bodočem občinskem svetu kakšen zunanji glas. Sirijo se govorice, da naj bi pripravljal neko indi-pendentistično listo tudi bivši indipendentistični prvak Jankovič. Glede te liste pa ni še nič gotovega. Jankovič o-stbno trdi, da on ne pripravlja ničesar, da pa bi se morda zanimal za sestavo kake liste če bi ga za to zaprosila indipendentistična mladinska zveza. Toda čas hiti in o Tol-loyevi ter Jankovičevi listi za sedaj ni še ne duha ne slu-ha. Med skrajno desnico pa vla-da še vedno ostro razprtje M'sinski «uporniki», ki jih vodi bivši federale Morelli in ki so v Trstu že ustanovili svoje posebno fašistično gibanje »zvesto načelom Mussolinijeve socialne republike*, kot to sami poudarjajo, priprav- prof. Accerboni trudi, da bi sestavili neko listo »nacionalne enotnosti*, ki naj bi združevala razne misinske odpadnike in vsaj eno od monarhističnih strank. Hkrati pa se slišijo glasovi, da se komisar federacije MSI De Totto trudi, da bi se ponovno vrnili v MSI nekateri odpadniki, ki so omogočili v Trstu ustanovitev Laurove monarhistične stranke. Toda vse to prikrito in zakulisno delovanje med skrajno desnico dokazuje, kako ostra razprtja vladajo med njimi. To obenem dokazuje, da te skrajno desničarske stranke in njihova fašistična ter šovinistična oblika politič. ne borbe preživljajo hude čase in se polagoma sami med seboj uničujejo, ker v sedanjem pomirjevalnem ozračju na tem področju res ne bi smele te desničarske politične sile igrati več nobene vloge. V zvezi z volilnimi pripravami je avtonomna federacija KPI naslovila odprto pismo na vse stranke in politična gibanja, V pismu jih poziv«, naj se ob uradni otvoritvi volilne kampanje sporazumejo glede ustanovitve odbora za volilno premirje. Takšen odbor je deloval ob vseh preteklih volilnih kampanjah in je imel važno vlogo pri razdeljevanju mest na oglasnih deskah za lepljenje volilnih lepakov, dodeljevanju triov in določanju umikov za olilna zborovanja ter- večkrat posredoval, da med volilno kampanjo ni prišlo do asilnih medsebojnih spopadov med pristaši nasprotujočih si strank. Zato se tajništvo federacije KPI že sedaj obvezuje, da bo sodelovalo z vsemi svojimi močmi za ustanovitev tega odbora in pričakuje udeležbo tudi ostalih strank in gibanj. V okviru predvolilne kampanje pa bodo imeli demokristjani v nedeljo v Miljah veliko zborovanje pokrajinskih in periferičnih voditeljev stranke, in predstavnikov upravnih ter javnih u- stanov Na zborovanju bo govoril pokrajinski tajnik Belci, ki bo obravnaval zlasti vprašanje odnosov z drugimi strankami v bodočem občinskem svetu jn sodelovanje v drugih javnih upravnih ustanovah. Sen. Monaldi bo otvoril «Tržaške zdraviliške dneve» «Tržaške zdravniške dneve* bo uradno otvoril minister za zdravstvo senator prof. Vin-cenzo Monaldi, ki bo prispel 5. septembra v Trst. Minister Monaldi bo prispel z jutranjim vlakom iz Birna. Na tržaški postaji ga bodo pričakali predstavniki vladnih in mestnih oblasti. V vladni palači bodo ministra pozdravili člani pokrajinskega zdravstvenega sveta, predsedniki zdravstvenih združenj in kolegijev ter predstavniki raznih zdravstvenih ustanov. Popoldne pa bo minister Monaldi predsedoval zasedanju pokrajinskih zdravnikov in zdravstvenih funkcionarjev Treh Benečij. Ta sestanek bo še posebno važen, ker bodo na njem razpravljali o problemih v okviru nove strukture zdravstvene U-prave, in sicer v zvezi z nedavno ustanovitvijo ministrstva za zdravstvo. Zvečer bo senator Monaldi zopet odpotoval v Rim. «Tržaški zdravniški dnevi* bodo letos posvečeni v glavnem raznim problemom v zvezi s tuberkulozo. Zasedanja se bodo udeležili najvidnejši italijanski in tuji znanstveniki, med njimi prof. Morelli, dr. Meyer iz Pariza, prof. Kugel iz Muenchna ter prof. Gernez-Rienx iz Lilla, ki bodo obravnavali številna vprašanja s področja tuberkuloze. Zasedanja bodo trajala tri dni in bodo v sejni dvorani glavne bolnišnice, kjer bo tudi urejena razstava raznih zdravil. Predsednik tržaške trgovinske zbornice dr. Caidassi je predvčerajšnjim odpotoval v Linz, kjer se bo sestel s predstavniki avstrijskega gospodar, stva in industrije ter^e posebej z voditelji industrijske skupine «Voest». Gre za sestanke, ki so bili že predvideni na zadnjem zasedanju u-pravnega odbora trgovinske zbornice. Predsednik trgovinske zbornice dr. Caidassi bo nato odpotoval na Dunaj, kjer bo vodil tržaško gospodarsko delegacijo na dunajskem velesejmu. Delegacijo bo sestavljalo 15 članov, ki bodo predstavljali razne sektorje tržaškega gospodarstva. Tako bosta trgovinsko zbornico zastopala predsednik dr. Caidassi in ravnatelj dr. Addobbati, Center za gospodarski razvoj predsednik Padoa, Ustanovo tržaškega velesejma inž. Sospisio, Javna skladišča predsednik odv. Ta-nasco in generalni ravnatelj inž. Bernardi, industrijsko pristanišče ravnatelj inž. Novari, Zvezo špediterjev g. Gropaiz, Pokrajinsko turistično ustano- IIIIIHIIIIIlilltllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIHlIlIflHllIltlllUmilllllllHIIMailllllltlHIIHIIIIIIHlIll, Včeraj Peter Townsend z «orientom» skozi Trst Prispel je is Zagreba, kjer se je pogajal za snemanje dokumentarnega filma Včeraj popoldne je z »O-rient-ekspresom» potoval skozi Trst iz Jugoslavije Peter Townsend, dobro znan v svetovni mondani kroniki zaradi ljubezenskega «romana» z angleško princezinjo Margaret Med nekaj minutami postanka na tržaški postaji Townsend ni prišel niti na okno vlaka, temveč se je ves čas zadržal v kupeju, tako da pristni novinarji niso mogli 2 njim spregovoriti niti besedice. Townsend je pred tremi dnevi odpotoval iz Bruxellesa v Zagreb, od koder bi moral po nekih poročilih odpotovati na svoje drugo krožno potovanje po »vetu. Izvedelo »e je tudi, da je odpotoval v Zagreb zato da bi uredil pogodbo za sodelovanje z nekim jugoslovenskira filmskim podjetjem za snemanje dokumentarnega filma, ki bi ga finansiral Vietor Štolf, s katerim se je Townsend že sporazumel v Bruxellesu. Film naj bi se nanašal na potovanje okoli sveta. V Zagrebu se je pred hotelom »Palače* zbrala številna množica, ki je hotela videti tega »romantičnega zaljubljenca, tako da je bil nekaj časa ustavljen promet. Tudi v Benetkah ni Town-senda skoro nihče opazil. Kaže, da je namenjen v Pariz. Giuffre deloval tudi v Trstu? Je znani «comjnendatore» Giuffre ustanovitelj in voditelj ilegalne »Anonimne družbe bančnikov#, razširil svoje požrešne lovke tudi 'na naše mesto? 2e nekaj dni je to vprašanje krožilo v krogih bančnikov in tudi poveljstvo finančne straže se je baje začelo zanimati in je uvedlo preiskavo. Vesti so medle in nejasne, zaradi česar jih je treba sprejemati s pridržkom. Toda vselej, kadar se začne v mestu šušljati je gotovo, da nekaj vre in da posledice ne izostanejo. NI torej izključeno, Ua je znani «commendatore», ki je plačeval za posojila po 50 in celo več obresti, našel tudi v našem mestu kako naivno o-sebo, ki mu je pod pretvezo dobrega zaslužka izročila večjo ali manjšo vsoto. Govori se o nekem človeku, ki je svoj ni ničesar znano, še posebno, ker bi bilo prezgodaj in tudi ker so finančni organi znani zaradi tajinstvenosti, ki je v takih primerih razumljiva in včasih tudi upravičena. Vsekakor bi bilo pametno, da bi pristojni organi preko tiska objavili rezultate njihovega dela, s čimer bi napravili tudi meščanom uslugo, ker bi jih s tem tudi opozorili, da ne bi več v bodočnosti nasedli goljufom z zvenečimi naslovi. «»— Kongres psihologov Od 14. do 17. septembra bo Trstu 12. vsedržavni kongres italijanskih psihologov, katerega se bodo udeležili številni in znani univerzitetni profesorji ter zdravniki ki so se specializirali na tem področju Kongresa se lahko udeležijo po. leg članov italijanske zveze psihologov tudi ljudje, ki so | iskovalnim sodnikom, medtem na teh vprašanjih interesirani. | ko je njegov brat še vedno ta- IIIIIIIIIIHIIIIIItllllHIItllllllllllllllllllllllltMIIIIDIIItlllillllllllllllllllllHtlinilHIItllllllllMIIIIIItlf Nesreče na delu Prst si je odsekal pri prenašanju Krste Med delom v ladjedelnici Sv. Marka mu je padla cev na glavo ljajo svojo kandidatno listo, kapital prenesel v pokrajino Kandidatno listo pripravlja *----------------- 4~ l'il- iudi federacija MSI, ki je pod komisarsko upravo. Obenem grozi s svojo kandidatno listo tudi bivši misinski prvak Battaglia, ki je že po lanskem prvem sporu ustanovil v Trstu skupino «Partito del lavoro*. Poleg tega pa se biv-ži občinski svetovalec MSI Ferrare, ki je bila središče delovanja anonimnih bankirjev brez uradov in uradnega do voljenja za delovanje. Pred kratkim pa je bil kapital zopet v Trstu, iz česar bi se dalo sklepati marsikaj. Kakor smo že omenili, so preiskovalni organi finančne straže začeli pre. iskovati, vendar o uspehih še Predstavnik trgovinske zbornice odpotoval v Linz Številna tržaška delegacija za dunajski mednarodni velesejem Predvidevajo se številni pomembni sestanki in razgovori z avstrijskimi gospodarskimi predstavniki vo predsednik odv. Slocovich, pokrajinsko upravo predsednik prof. Gregoretti in inž. Pagni-ni, pomorske družbe pa g. Va-lusnig. Določiti bo treba še predstavnike Zveze industrij-cev in nekaterih drugih kategorij. Delegacija bo odpotovala iz Trsta v soboto 26. septembra, tako da se bo lahko udeležila svečane otvoritve velesejma v nedeljo dopoldne. V tej zvezi so napovedani številni sestanki, ki jih bo imela tržaška delegacija z vladnimi predstavniki in gospodarskimi eksponenti avstrijske republike, ki naj privedejo do večjega sodelovanja med Trstom in Avstrijo, predvsem na področju industrije oziroma ladijskih gradenj. V torek 9. septembra bo i-talijansko veleposlaništvo na Dunaju priredilo sprejem na čast tržaške delegacije. Sprejem bo priredil veleposlanik Guidotti, ki je pred dnevi prispel na novo službeno mesto na Dunaj in ki je bil do sedaj Prizadevanja za obnovo naprav v ILVA Razgovori delavcev ILVA z gospodarskimi predstavniki Delavci so bili na Uradu za delo, pri združenju industrij-cev, združenju trgovcev na debelo in združenju trgovcev na drobno - Posvetovalni sestanek o stanju v ACEGAT Tudi v preteklih dneh. so bile delegacije delavcev železarne ILVA pri predstavnikih lažnih oblastvenih in drugih organov in jim predložile svoje zahteve in predloge za okrepitev ter modertoizacijo železarn ILVA- Delavci so zelo zaskrbljeni zaradi neprestanih govoric, da bodo ukinili nekatere obrate železarne, češ da ne ustrezajo več sodobnim proizvajalnim zahtevam in je zato njihova proizvodnja v primerjavi z drugimi sorodnimi podjetji predraga in zastarela. In prav zaradi tega so delavci in sindikati ustanovili poseben odbor, ki je sestavil ustrezne načrte za modernizacijo naprav, kar naj bi omogočilo povečanje proizvodnje in zaposlitev novih delavcev. Na deželnem uradu za delo so se delavci razgovarjali z dr. Tarentinijem in z odv. Le-vitusom. Med razgovorom so jim izročili predloge odbora za obrambo in okrepitev IL VA. Voditelja urada za delo sta jim zagotovila, da se bosta zanimala za to resno sta- •itiiiMiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiitiMimiiiiiiimiinHii v Beogradu. Po jopičih ju je policija spoznala Z naperjenim samokresom v rokah sta ustavila moža in iskala denar Mož pa ni imel denarja v žepih • Prizivno sodišče je obsodbo potrdilo «Stoji» je zaslišal Guido Mit-tani zvečer 4. decembra 1957. leta na cesti med Buio in A-villo pri Vidmu. Mož se je začudeno ustavil in počakal. Trenutek zatem sta bila pri njem dva neznanca, katerima ni mo. gel videti zaradi teme v o-braz. Opazil pa je le svetlikajočo se cev naperjenega samokresa in tako je moral mirno čakati, da mu je razoroženi neznanec prebrskal po žepih. Ni bilo dvoma, da sta nesramneža iskala denar in ker tega Mittani ni imel pri sebi, sta se mu skoraj opravičila in mu dovolila, da je nadaljeval pot proti domu. Naslednjega dne pa je poskusni rop prijavil karabinjerskim organom, katerim je tudi pojasnil, da je bil eden od neznancev oblečen v jopič barve kaki, drugi pa z ameriško jopo s krznenim ovratnikom. Preiskovalnim organom se je zdela preiskava kar lahka. Predvsem so premislili, kdo i-ma podobne jopiče, in nato so obiskali na domu Ado Snidero, ženo 30-letnega Luigija Della Rosso iz Ul. Solaris v Buiji. Njen mož ima res jopo za katero so se zanimali karabinjerji, in zvečer 4. decembra se je vrnil domov malo pred polnočjo. Imel je tudi samokres — igračko, katerega pa je dal v zameno za fotografski a-parat svojemu mlajšemu bratu Ettoru. Preiskovalni organi so bili prepričani, da so na pravi poti. Toda Luigi Della Rossa se ni hotel, kljub sumom, predati in se je skliceval, da je bil tistega večera v bratovem stanovanju, kjer je kvartal. Luigi je tajil, njegov 19-letni brat Italo Franco, znan tudi pod imenom «Purissin» iz Maiana, pa je priznal. Povedal je ,da sta z bratom Luigijem, ki je naperil samokres, ustavila nekega neznanca, kateremu je on pregledal žepe. Ker denarja nista našla, sta moža pustila. da je nadaljeval pot. Mlajši Della Rossa je svojo izpoved ponovil tudi pred pre jil, pri čemer je navedel imena ljudi, ki so kvartali z njim. Toda ti so zanikali njegove izjave, s čimer so ga spravili v kaj neroden položaj, kar se je pokazalo na sodni obravnavi v Tolmezzu 1. julija letos, ko so ga sodniki obsodili na 2 leti in 4 mesece ječe ter na 30,000 lir globe medtem ko so bili z njegovim mlajšim bratom milejši. Obsodili so ga le na 9 mesecev zapora in na plačilo 10.000 lir globe, in še to pogojno brez vpisa kazni v kazenski list. Italo Franco je šel domov, Luigi pa je moral v zapor, kjer je sestavil priziv. Dokazi proti njemu pa so bili tako močni, da so mu tudi tržaški prizivni sodniki potrdili prvotno obsodbo in ga poslali zopet za rešetke, kjer bo ostal do prestane kazni. V jutranjih urah je 38-letni šofer pogrebnega zavoda Zimo. lo Rodolgo Lanza z Lonjerske ceste pomagal prenašati težko krsto, ki mu je stisnila prst ob zid. Mož je moral v bolnišnico in čeprav mu je krsta odsekala del petega prsta desne roke, so ga po nudeni zdravniški pomoči odslovili, vendar so mu priporočili, da bi počival in se sam zdravil 10 do 12 dni. Nekaj ur kasneje je moral v bolnišnico tudi Francesco Mil-lo iz Ul. Dante, ki je ostal na I. kirurškem oddelku ker so mu ugotovili poleg odrgnin na glavi tudi pfecej veliko rano in omotično stanje. Okreval bo v 10 ali 15 dneh. Millo, ki se je pripeljal v bolnišnico z delodajalčevim avtom, je izjavil, da mu je med delom v ladjedelnici Sv. Marka priletela na glavo cev, s katero je premikal jekleno ploščo, ki je bila obešena na žerj avu. Pri nakladanju tračnic na vagon v notranjosti glavnega kolodvora se je ena izmed teh prevrnila in priletela prav 50-letnemu Igineu Elzeriju iz Ul. Bartoletti na nogo. Zaradi bolečin je moral prekiniti delo in se zateči v bolnišnico, kjer soga zaradi zloma gležnja leve noge pridržali s prognozo okrevanja v 40 dneh na ortopedskem oddelku Žrtev nezgode na delu je postala včeraj popoldne tudi 21 letna Irma Surian iz Ul. S Giorgio, ki je zdrsnila v notra njosti bara v Ul. Universita pri čemer je padla in udarila z roko po šipi, ki se je zdrobila na drobne kose. Drobci co se zarili v meso vendar so de- Kongres študentov S predavanjem dr. Rendija se je včeraj zaključil prvi del kongresa evropskih študentov. Družba «Italia» je kongresi-stom dopoldne priredila sprejem na motorni ladji «Satur-r,ia», zvečer pa je bil sprejem v «Bastione fiorito*, ki ga je priredila pokrajinska ustanova za turizem. Udeleženci kongresa bodo danes odpotovali z motorno ladjo »Saturnia* v Benetke, kjer bodo ostali do nedelje zvečer, medtem ko se bo kongres nadaljeval v po nedeljek. V juliju več meničnih protestov Število meničnih protestov je bilo v juliju v primerjavi z junijem znatno višje, saj so zabeležili 2286 meničnih protestov. To število je tudi višje od števila meničnih protestov zabeleženih v juliju J957. leta. Vrednost teh meničnih protestov pa je dosegla 64 milijonov 721 tisoč lir in je bila nižja tako v primerjavi z junijem kot z julijem 1957. V prvih sedmih mesecih so zabeležili 14.720 meničnih protestov v vrednosti 411 milijonov 727 tisoč ar medtem ko so jih v istem razdobju lanskega leta zabeležili 12.912 v vrednosti 484 milijonov 747 tisoč lir. Številke govore o trajnejši tendenci stalnega porasta števila meničnih protestov in istočasnem znižanju skupne vrednosti, kar priča, da gre za vedno številneje manjše menične proteste, do katerih pride na osnovi zelo številnih prodaj na obroke. klicne diplome ladijskih kuharjev. Pristaniško poveljstvo sporoča, da bodo izpiti obsegali praktične in ustne naloge. Tako bodo morali kandidati pripraviti razna živila in pijače, ki so predvidena v posebnih tabelah, ki so priložene delovnim pogodbam. Ce kandidati praktičnega dela izpita ne bodo opravili, bodo takoj zavrnjeni. Ustni izpiti pa naj dokažejo, če kandidati poznajo osnovna načela živilske higiene ter razna druga vprašanja kot na primer vzdrževanje živil na ladjah, kalorična vrednost živil ter kuhinjske recepte na splošno. K izpitom se lahko prijavijo vsi pomorščaki, ki so vpisani med pomorsko osebje II. kategorije, ki imajo najmanj 22 let starosti in so med plovbo najmanj dve leti opravljali kakšno delo v kuhinji. Prošnje za sprejem k izpitom sprejema pristaniško poveljstvo, in sicer do 25. septembra letos. nje, ki vlada v železarni. Poleg tega so delavci ILVA obiskali tudi Združenje indu-strijcev, Združenje trgovcev na debelo in Združenje trgovcev na drobno. Tudi na teh združenjih so delavci našli veliko razumevanje in so jim zagotovili, da bodo posredovali, kolikor je v njihovih močeh, za uresničitev predlogov, ki so jih delavci predočili, da se zagotovi redno nadaljevanje obratovanja železarne IL VA. Sindikalni predstavniki nove Delavske zbornice so bili včeraj sprejeti na uradu za delo, kjer so se s tamkajšnjimi voditelji razgovarjali o vprašanju delovne pogodbe osebja občinskega podjetja Acegat. Sestanek je bil posvetovalen in zato ni prišlo do nobenih konkretnih sklepov. Ob tej priložnosti so sindikalni predstavniki izrazili željo, da bi prišlo čimprej do obnovitve razgovorov s predstavniki podjetja glede tega' važnega vprašanja. Kot je znano,, je vodstvo Acegata to vprašanje preneslo v vsedržavni okvir, kar do sedaj ni privedlo do rešitve. Uslužbenci Acegata so že svoj čas zahtevali, naj se za njih obnovi enotna delovna pogodba, kot je bila sestavljena dosedanja delovna pogodba. Vodstvo podjetja pa hoče ločiti tramvajske uslužbence od ostalih in s tem ločiti tudi njihove prejemke. —— #»— -- Prometna nesreča tržaškega šoferja Na cesti Sežana - Ljubljana se mu je prevrnil tovornik Pred dnevi je prišlo na cesti Sežana—Ljubljana do svojevrstne prometne nesreče. S kamionom in prikolico, ki je imel evidenčno tablico TS-27539 in je last Luigia Casat-tija iz Trsta, je bil 29 let stari Giuseppe Grobisa iz Nabrežine 116 namenjen v Zagreb. Na kamionu je imel velik stroj za predelavo mleka, ki bi moral bjti razstavljen na zagrebškem velesejmu. Toda očitno je, da stroj ni bil dobro pritrjen na kamionu, kajti med vožnjo se je začel nagibati zdaj na eno, zdaj na drugo stran. Na nekem ovinku pa je težak stroj tako dvignilo, da se je nagnil na desno stran in se skupno s kamionom prevrnil. Na srečo je šofer ostal nepoškodovan, medtem ko se je stroj popolnoma razbil, tako da je skorajda neuporaben. Na kamionu je bilo za okoli 100.000 lir škode. Obvestilo kmetovalcem Krmna mešanica za krave molznice! Pokrajinsko kmetijsko nad-zorništvo nadaljuje z razdeljevanjem nakazil za nakup krme-mešanice za krave molznice po znižani ceni z namenom, da se pospešuje med rejci racionalno krmljenje goveje živine. Nakazila se lahko dvignejo na živinorejskem uradu — Po-krajinskaga kmetijskega nad-zorrtištva — Ulica Ghega 6-T., med uradnimi urami (8.30 -12.30). O Občina sporoča, da bo od ponedeljka 1. septembra zaprta. za promet Ulica del Mon-te, kjer bodo popravljali e-lektrične kable visoke napetosti. OD VČERAJ DO DANES ŠOLSKE VESTI Posebna dovoljenja za minersko delo Na osnovi odloka predsednika republike št. 302 od 19. marca 1956 lahko samo mi- .................. . _... nerji, ki imajo za to poseb- kle v bolnišnici po razkuženju j no dovoljenje, opravljajo na ran in prask odslovili s prognozo okrevanja v 8 dneh. Z lambreto v ženo Medtem ko je 31-letna Rosa Zimmerman por. Clčva iz Pa-drič št. 60 prekoračila z negotovim korakom Koronejsko ulico se je prav na vogalu s Fcro Ulpiano vanjo zaletel z lambreto in jo silovito podrl na tla 38-letm Albin Matjak iz Vrdelce Farneta. Lambretist se je ustavil in je žensko spremil do postaje Rdečega križa, od koder so jo z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico. Zaradi številnih udarcev po ramenih, odrgnin po rokah in nogah ter zaradi izpaha zapestja leve roke so jo poslali iz previdnosti na opazovalni oddelek. Ce ne bo komplikacij bo okrevala v 10 ali v najslabšem primeru v 12 dneh. slednja dela: 1. aktivizirajo dinamit, 2. pripravljajo dina-mitne naboje in jih postavljajo v luknje. 3. prižigajo mine in to z ognjem ali elektriko, 4. odstranjujejo mine, ki niso eksplodirale. Kandidati morajo vložiti prošnje na pristojnih komisariatih javne varnosti do t. septembra in to na navadnem papirju, kjer morajo biti navedeni osebni podatki, stanovanje, ime delodajalca in dostavljeno, če gre za delo z minami z električnim ali drugačnim vžiganjem. «»------- Diplome za ladijske kuharje Dne 2. in 9. oktobra bodo v industrijski strokovni šoli »G. Brunner* izpiti za dosego po- VISJA REALNA GIMNAZIJA Na višji realni gimnaziji se prično v jesenskem roku šolskega leta 1957-1958 popravni izpiti dne 1. septembra s pismenim izpitom iz slovenščine. Pričetek izpitov bo vsak dan ob 8. uri 30 min. Na višji realni gimnaziji s slovenskim učnim jezikom v Trstu, ki ima poleg razredov z realnim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom, se vrši vpisovanje za šolsko leto 1958-1959 od L septembra do vključno 25. septembra vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda v Ul. Lazzaretto vecchio 9-II. Navodila glede vpisovanja so razvidna na zavodovi oglasni deski. # * * NIŽJA STROKOVNA SOLA Ravnateljstvo Državne nižje trgovske strokovne šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu, Piazzale Gioberti št. ,4, sporoča, da se prične vpisovanje za šolsko leto 1958-59 1. septembra 1958 in traja do vključno 25. septembra 1958. Tajništvo je odprto vsak delavnik od 10. do 12. ure. Popravni izpiti čez I. jn II. razred ter nižji tečajni izpiti se pričnejo 8. septembra 1958 po razporedu, ki je objavljen na oglasni deski zavoda. * * # DRŽAVNA TRGOVSKA AKADEMIJA Ravnateljstvo državne trgovske akademije s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da se bodo popravni izpiti začeli 1. septembra. Razpored izpitov je objavljen na oglasni deski zavoda. Vpisovanja za šolsko leto 1958-59 se bodo začela 1. septembra in se zaključijo 25 septembra. Usposobljenostni izpiti se bodo začeli v sredo 17. septembra s pismeno nalogo iz italijanščine. Potrebne informacije se dobijo v tajništvu vsak delavnik od 10. do 12. ure. * * # DRŽAVNO UČITELJIŠČE Ravnateljstvo državnega uči teljišča obvešča da se začno popravni izpiti dne 1. sept. ob 8,30 uri s pismeno nalogo iz slovenščine. Ostali razpored izpitov bo razviden na oglasni deski. * * » DRŽAVNA NIŽJA IND. STROKOVNA SOLA Ravnateljstvo državne nižje industrijske strokovne šole s slovenskim učnim jezikom Trstu, Rojan, Ulica Montorsi-no 8-1II. nadstropje, opozar- ■» 1 ja vse prizadete, da se prično ) vsi popravni izpiti dne 8. sep-tembra 1958 ob 8.30, po urniku in razporedu, objavljenima na oglasni deski šole. Istočasno sporoča, da se prične vpisovanje za šolsko leto 1958-1959 dne 1. septembra 1958 in traja vključno do 25. septembra 1958. SOLA GLASBENE MATICE 1 Vpisovanje v šolo Glasbene Matice bo od 1. do 6. sept. t 1. od 9. do 12. in od 16. do 18, ure v Ul. R. Itfanna 29. Isto-tam naj se vpišejo tudi gojen, ci, ki posečajo podružnico šole v Barkovljah ter gojenci, ki bodo posečali novo ustanovljene podružnice pri Sv. Ivanu (v prostorih Prosvetnega društva) in v Skednju (na domu prof. Ambroseta). Poučuje se klavir, violina, čelo ter vsi ostali orkestralni inštrumenti in harmonika. Pričetek pouka bo. v ponedeljek 8. septembra t. 1. RAVNATELJSTVO ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 29. avgusta se je rodilo v Trstu 7 otrok, umrle so 4 osebe porok je bilo 21. POROČILI SO SE: mizar Ma. rio Piciulin in gospodinjska po. rr.očnica Pierina Jurinčič, čuvaj Antonio Zorzet in gospodinja Emilija Križmančič. radiotehmk Sergio Coslovich in zaščitna sestra Luciana Milocco, strugar Mario N i-cli in frizerka An-na Calvarano, trgovski zastopnik F; brio Strancari fn doktor kemi Giuseppa Stoctiel, pomorščak Francesco Steffe in gospodinja Iima Bortolotti. zidar Giuseppe Basanese in gospodinja Vittoria Petaros, barist Umberto Fraaia-como in uradnica Liliana Burolo, kmetovalec Giusepne Suelotto in šivilja Maria Zanetti, mehanik Umberto Sabino in gospodinja Lina Bisiani, mehanik Arrigo Fi-sicaro in fotografka Edda Fiuma. na, slikar Giorgio Rosar in šivilja Maria Coballi, industrijski iz. veidenec Luciano Kočevar in aro. dajalka Giorgina Scodini, mehanik Giuseppe Stoppa in prodajalka Giuseppina Borin, slikar Eugenio Balanzin in tkalka Ma-falda Purelli-Puzzer, šofer Benito Sdrigotti in gospodinja Romana Dtrossi, delavec Michele Ange-lillo in prodajalka Laura Sain, delavec Dario Deponte in frizer, ka Concetta Pertot, profesor Boris Tommasi in profesorica Zden. ka Vodopivec, mesar Silvano Pecehiari in prodajalka Graziel-la Svetlič, železničar Ruggero Causi in gospodinja Lidia Corsi. UMRLI SO: 62-letna Marija Voik vd. Vaccaro, 83-letna Anna Maria Reser vd. Isora, 63-letni Angelo Pieri, 62-letni Tomasa Varin. NOČNA SLUŽBA LEKARN v avgustu Crevato, Ul. Roma 15; Croce Verde, Ul Settefontane 39; dr. Gmelner, Ul. Giulia 14; Al L!oyd. Ul, Orologio 6; dr. Signori. Trg Ospedale 8, Lahka glasba ■ 14 30 Naši P05'4 ialci čestitajo m SL2):*::;.-;' prihodnji teden na SP? (7jo pi- šalci čestitajo ’ 15.40 pf uivuiujl ---------------- --..v- l7.iu *.; Ura ritmov m P°?ev ,n solistif- san spored orkestralne in ^ rie glasbe; 18.00 ^ Jsiovan^111 kon; 18.15 Pesmi jugo^• . Alj>-ra-rodov; 18.45 Okno 9 vmes ska; 19.00 Zabavna gla^' ZjW. obvestila in reRlame, ^ GlajJ? ven sobotni vei!eI:i,0.' 22.15 0 za ples in razvedrilo daja za naše izseke TELEVIZIJA gvrov:- 12.45-1.30, 16-16.54, H neKeji zija: Direktni Pre?»i5 KtsS' športnega tV za 0,,m ška panorama; 18-3° fiIm ke. Današnji otikHU l^,. 2050 iz džungle*: 20.30 lj5Ss M Carosello; 21.00 Iz m««; fieri v Turinu: »«e.f[45 0»r'£ $Ucu£! g2e2n30a Življenje C^ vaggia; '23.00 Vesti. Slovenska prosvetna zveza v Trstu priredi dne 4.9.1958 ob 20. uri v dvorani na stadionu »Prvi maj» - Trst Vrdel-ska cesta 7 Koncert moškega pevskega zbora .SLAVA KLAVORA" (iz Maribora) Zbor se vrača z mednarodnega tekmovanja v Arezzu. Vstopnice bodo v prodaji v Tržaški knjigarni od ponedeljka dalje in eno uro, pred pričetkom predstave pri blagajni dvorane. Excelsior. 16.00. «VvJ' Glenn Ford, Barbara 8 Edvvard G. Robinson, scope. Ideale. 16.30: ((Jastrebi z' proge*, J. Payne, M. p Idi pero. 16.30: ((Zgodba1 It Costella*, J. Craivf Brazzi. kIe trd Italla. 16.30- «Manina... tančic*, Brigitte Bardot-Moderno. Zaprto Iad3 i Ariston. 20.00: «Možje s vi», S. Mangano. Garibaldi. 20.30 in 22' , možje*. tefi&ar Marconi. 20.15: «2ival ^ spola*, Hedy Lamarr, , well, J. Sterling. , v Paradiso. 20.00: «Qnai1 Ma'0 I* Mac Murray, Dorotny Tjjii!-Ponziana. 20 00: «Pustjn", ljubezni Omarja P" Cornel VVilde, Det>r John Derek. Roiano, 19.45: «Kitajs j Gene Barry. ^ «V$4 Secoio Sv. Ivan. 20("je(1(i t oddaljene zemlje*, u j, Ernest Borgnine. n«5?.«, Stadio. 19.45: «Sami jAi, nosti*. W. Holden, pob Valmaura. 20.00: ((Koašk* Dana Andrews. . KINO MILJE ff' Europa: «Trapez C'1’ Hudson, Dorothv Ma G\r,0 Roma: «Brez družine*, jd vi Cinemascope. ,_.riK* Verdi: «Teta iz Ame smučat*. 5. a. r. AVTOBUSNE Pfl0 ^ Trst • Sežana - U«0^faK /jO- nedelje do Petki?.„ ot V ob 7.30 - z Obči" Ob sobotah ob 1°- » čin ob 11.10. Ob sobotah in he“ B,e dališana proga d ^/r Trst - Sežana: petek 0!^ ob 7 00 in 15.30 " z ob 7.30 in 15.50: l«~ 9-30 ,i*f — iz Sežane ob Iz Trsta: k Banom • 1> - Tržič: vsak dan — iz Tržiča: ob 12-2 ’ j, — k Banom - v SesD?*. ^ lavnikih: 8.40, • 18'30; .30, 1«*, — ob praznikih; l4- ’ — k Banom ob delaV^ j0. 7.25, 8.40. 13.25, ld g jO,9 — ob praznikih: 7.00- fk Z Opčin v Sesl.ian (»fli » ob delavnikih: A 14.05, 19.10; p — ob praznikih: * 12.15, 14.20, 15.35. r' lz Bazovice • v SesI jan (kop®, y0, — B.niVii,- 9.00. praznikih: ZAHVALA Globoko ganjeni nad izraženimi sožalji °d ki izgubi naše nepozabne žene .in matere MARIJE LAZAR br>" ■1J&’ se toplo zahvaljujemo vsem znancem in prijjd^jjei1 darovalcem cvetja ter wsem onim, ki so na ka b8 . .. .... -.»min koli način počastili njen spomin in jo sprem1 zadnji poti. . vltu Žalujoči soprog, sin, nevesta 10 Trst - Vrhnika. 30.8.1958 V BENEŠKI MEDNARODNI FILMSKI FESTIVAL Japonci so se ponovno izkazali Ce bi film «» voZ;.-n.na ™d<* nasi- ?“line0a uiS6’ tega vozila ce človek katerega vle. m^čanskn 7 sP°zna z neko ia‘tnika m ruzino mladega pe *ladost? 90T° ni lmel le' Urnfl kn, 7,ln njeg°v oče je Zttni toliv koholik. Zato je Pivo n„K,° leP*e čutiti ljubezni spreip/^en°St’ s katero je kot . V druiino skoraj '“'•niit6!! °!aa' Toda mladi na °stanenadorna umre in le-detkom k' Sama z majhnim Plah. n};nj 3e ves slaboten tn Cu0ora „ a vdova prosi Ma-otrok 'on7\3* Pomaga da bi moi. o ■ “ krepak in pošten spe ^ a u čducugoru res u-iz dečka sa-^“denir^0 'n Pogumnega '* . ga °n vedno kli- P°lasoi»„ ’ Pa mladeniču k° ‘e mu He u°aja ved, zlasti to»ariši zaradi tega nekateri Pride v Njegova mati Vt0*i, na CU9°ru ,m ga za~ *inu 0 3 °dslej reče njenemu ti trn 5,f°a J°šijoka. To je pr- 'm*l deč!fSrCi,e MacuP°Ti, ki je *». Toda - za sv°je9a si- razjoka nad mrtvim Macugo-rom. Žiriji bo pri odločanju za nagrado težko iti mimo tega filma. Sicer še ne vemo, če nas ne čakajo še kaka prijetna presenečenja, toda japonski film je vsaj po tem, kar smo doslej videli, vreden nagrade. In če že ni dobil na- grade film, bi bilo mogoče prav, če bi enkrat prejel nagrado Toširo Mifuna, s katerim se tudi drugim igralcem ne bo lahko kosati. Tudi ta film je v barvah in po tej plati nič ne zaostaja za drugim filmom, ki smo ga doslej gledali v barvah, to je za nOtarjevo vdovo». (Primerja- va, da ne bo kakšnega nesporazuma, se nanaša samo na barve, ker je kaka druga primerjava nemogoča.) Kar se tjče vrednosfi in kvalitete, smo namreč na povsem nasprotnih tečajih. In ni treba posebej poudarjati, da je pozitivni pol pri japonskem filmu. R. R. ha I da . . yu °*ai» <)«bltlTfteaa oane ne' 9a r - Se lma Priložnost, iaja yS! '2 neugodnega po-tUg0Ta es mladosten se Ma- pTllzniku^kaZe\ ko na nekem anja P°kazz razne načine znanj jn S° *e skoraj ne-**a,ti net-20 Katere se zanima ^ ^ tile'* pr°fesor, ki je pri-J°i‘jokn a’ kier sedaj mladi studi ra. Medtem ». **®Pno5ti vse mesto na nHh, _ . ,n Pri umetnih og-^opo 2.1 e ^uougoro obiskat « dar tedai' ko je sin od-Cu9or0 f3n.]e TOesto in oe Ma-®«i Pot/«‘. da v družini ni 3oti alfcoh fn’ ’e ie začel vda-36 kotel t ■ kuj** v alkoholu do V(iov udi udušiti ljubezen ?ribližal ,Catcri se nikoli ni 0 ‘Pošti Ugače kot z veli- Italijanski cestni promet terja veliko preveč žrtev Toširo Mifuno kot Macugoro v filmu (Človek z rikšo« iiiiiiiiiiiiiiiikiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiKiiiiiiiiiniiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiMni Zanimiv opernih festival v Comu n)o sa,n ^°St3°' 3n sedaj je p,re. tlTe■ MedeV Se ne z0rud* in fa najdi,! T"™0 zapuščino ^ vdovl°- ban^ni knjižici na nar ki ln n?enePa sina. Ves °d dr'u#i 00 36 v vseh letih "“‘oi-ii Prejel, je namreč Vdova se sedaj *.. Jutri bo v Comu svojevrsten pevski festival. Pevskih festivalov sicer v Italiji ne manjka Ta festival pa omenjamo zato, ker bodo na njem nastopili najuglednejši italijanski operni pevci in pevke, pa ne zato, da bi odpeli operne arije, temveč, da bi na svoj način prikazali razne najbolj popularne italijanske popevke. Seveda je zanimanje za ta festival zelo veliko, saj so napovedani pevci kot na primer; Renata Tebaldi, Giuletta Simionato, Gloria Davy, Rosanna Carteri, Gi-no Becchi, Giuseppe Campo-ra, Gianni Poggi, Nicola Rossi-Lemeni, Virginia Zea-vi, Mario Petri, Giulio Fio-ravanti, Giuseppe Valdengo, Juan Oncina, Belen Ampa ran, Dora Gatta, Elda Ri-betti in Tatiana Menotti. Renata Tebaldi si je izbrala pesem iiChe m’e ’mpa-rato a ffds. Kot je znano je to pesem, ki jo je uglasbil Armando Trovajoli pela že Sofia Loren. Pravijo torej, da gre za «dvoboj» med Te-baldijevo in Sofijo, seveda ne za dvoboj v glasu, temveč bolj za primerjavo v interpretaciji pesmi. Sofija namreč ne slovi kot dobra pevka, ima pa vendar le svoj način podajanja pesmi. Razen tega si je Renata Tebaldi izbrala še pesem «11 ponte dei mandorli». Giu-lietta Simionato bo pela Ra-scelovo pesem «Vogliamoci tanto b ene» ter pesem Pan-zere «L’ultimo bacto». Slavni basist Nicola Rossi-Lemeni pa bo pel pesem Mo-dugna «Nel blu dipinto d i blu» in pa Malagonijevo «Veec)tio tangov. Razen pesmi «In ponte dei mandorlin, ki jo bo odpela Renata Tebaldi. so vse cstale pesmi v Italiji dobro poznane. Ko so jih vprašali, zakaj so se odločili za ta festival, so pevci odgovorili, da hočejo pokazati, da zmore o-perni pevec, ki je sicer na- vajeii peti samo Wagner-ja ali Verdija tudi popevko. No, tudi to ni edinstven primer v zgodovini glasbe in popevk; celo Caruso je pel pogosto «La donna e mobilen, toda ne kož arijo iz «RL goleftan, temveč v stilu popevke. Gino Becchi je novinarjem izjavil: uTudi jaz hočem peti kot črnski kvintet «Platters» in ne vem zakaj mi ne bi uspelo.» Nicola Rossi-Lemeni bo nastopi'. na primer pri pesmi «Nel blu dipinto di blu» , v svetlomodrem smokingu in v prav take barve čevljih. Tega si ni dovolil niti Modu-gno v Sanremu. Festival bodo oddajali po televiziji ter bo trajal samo en večer. Oddaja bo nosila naslov «Rassegna deli a can-zo ne italianaii. Na klavirju bo spremljal pevce poznani pevec italijanskih popevk Johnny Dorelli, zmagovalec zadnjega festivala v Sanremu. Pred kratkim smo pisali, da se prometne nesreče na italijanskih cestah tako množijo, da umre cd tega vsako uro en človek. To povprečje je zelo visoko, pa čeprav niso prav nič povoljnejši podatki niti v ostalih evropskih državah kot na pr. v Franciji, Nemčiji in Angliji. Veliko se govori, da so temu krive ceste. Res je, da je na italijanskih cestah / zelo veliko prometa in da ceste zares niso povsem najboljše. Toda Zahodna Nemčija, ki se lahko pobaha z boljšimi cestami, beleži prav tako visoko povprečje nesreč in smrtnih primerov. Ne oziraje se na to, kaže, da se tudi rimska vlada začenja s to zadevo temeljiteje ukvarjati. Minister za javna dela Togni je ob sodelovanju z drugimi ustreznimi ministr stvi izdelal načrt za daljšo in krajšo dobo. Pred vsemi ukrepi, ki so s tem v zvezi, je treba omeniti prepoved prometa težkih tovornih avtomobilov v prazničnih dneh. Temu bo sledila uredba o določanju brzine. Drugi ukrepi so pa veliko bolj zahtevni, ker gre za obsežnejši načrt za izboljšanje in gradnjo novih cest, kjer bodo seveda imele prednost ceste z največjim prometom, med katerimi sta cesti Aure-lia in Salaria. Ta načrt, ki predvideva stroške več milijard lir, bo v kratkem prišel v razpravo p:ed ministrski svet. V kompetentnih krogih pravijo, da se s tem ne bo odlašalo, kajti en mrtev in 7 avtomobilskih incidentov na uro terjajo odločnost in naglico. Minister za javna dela Togni je v zvezi tem dal sledeče zanimive podatke. Leta 1951 so italijanske ceste terjale 3036 smrtnih žrtev. V lanskem letu jih je bilo že 6940. To je skok, ki ne dopušča odlašanja. Toda posebno slednja številka ni povsem točna, kajti obsega le tiste žrtve, ki so bile «na mestu mrtve«, to se pravi le tiste ljudi, ki so podlegli poškodbam že ob trčenju. V to šcevilo pa niso všteti ljudje, ki so zaradi poškodb podlegli pozneje v bolnišnicah, kar tudi ni malo. V zadnjem letu število prometnih nesreč naglo narašča in čeprav je ministrstvo izdalo ob praznikih velikega šmarna vrsto odredb, ki so omejevale promet in pozivale lastnike avtomobilov in motornih vozil na sploh, naj pazijo, in čeprav je bila v teh dneh mobilizirana vprav vsa prometna policija, je vendar-prišlo do prometnih incidentov in tudi smrtnih primerov. Res je, da letošnji veliki šmaren ni terjal toliko žrtev kot po navadi, toda tudi ukrepi so bilj letos vse drugačni kot druga leta in oblasti prav gotovo ne morejo iz leta v leto ali bolje skozi vse leto »mobilizirati vse sile« samo za to. Ce pogledamo že dosedanje letošnje podatke o prometnih nesrečah* smemo kljub temu, da dokončnih številk še ni, reči, da terjajo italijanske ceste vo-vprečno 25 mrtvih na dan in celo več. Gre najprej za uveljavitev enega načela, in sicer za toliko pogrešano in z druge strani toliko zaželeno »cestno disciplino«. To je seveda le izhodišče v sili, kajti glavni vzrok so ceste. Toda ker te terjajo izredno velike investicije in se ne dajo zgraditi od enega dneva do drugega, je po mnenju strokovnjakov za promet treba vozaču motornega vozila prikazat; vso težo odgovornosti, ki jo ima, ko sedi za volanom. Z druge strani pa pravijo, da bi ne bilo slabo, če bi prometna policija bila bolj budna in stroga. S tem seveda marsikateri vozač ne bo soglašal in to marsikdaj tudi povsem upravičeno. Tod« kdor terja «prometno disciplino« je na to prav gotovo upravičen, kajti eno človeško življenje prav gotovo veliko več velja kot nekaj minut. Da bi imeli zares več varnosti v cestnem prometu, kjer kroži že več milijonov avtomobilov, motorjev in moto-skuterjev, so po mnenju strokovnjakov potrebne tri stvari. Najprej je treba pospešiti gradnjo in popravljanje cest. Motorizacija se zelo naglo rcnoži, gradnja cest pa neverjetno zaostaja. Ne bi mogli reči, in tega nihče ne trdi, da se ne dela, toda «cesta sonca«, ki bo povezovala Milan z Neapljem in bo omogočila izredno nagel in pospešen promet, vsega vprašanja ne bo mogla rešiti. Veliko m sreč r ride tudi ra stranskih cestah, ki jih razni načrti ne predvidevajo in za katere proračuni ne predvidevajo popravkov ali izboljšanj. Druga stvar, ki terja ta-kožnjih ukrepov, je ureditev prometnih znakov, tretja pa je vprašanje posodobljenja vseh prometnih norm in pravilnikov. W 3'-». -. I Kmečko okno na Krasu lllllllllllllllllfllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUllllllllfllllllllllllllHIIIIinilllllllllVIIIIIIIIIIIIIUMIHIIIIIHIIMIIHimifllHIMIIIIIIIlillllllllllllllitinilllllllllllllMIllIllIllllllillllIlliiiiiiiiiiUMIIHN KAJ MORAMO VEDETI O SHRANJEVANJU KROMPIRJA Klet za krompir cista, dovolj topla in zračna Krompir dozoreva in tre-1 da se morajo tudi dobro za- lllllllllllflllllllfllllllllllllllllllllllltllllllllllllll Referendum v Švici Včeraj so uradno objavili, da bodo v prvih mesecih prihodnjega leta v Švici izvedli referendum o tem, ali naj se tudi ženskam prizna volilna pravica. Preteklo pomlad sta oba švicarska parlamentarna domova izglasovala ustavni popravek, s katerim naj se tudi ženskam prizna aktivna in pasivna volilna pravica. Toda sama ustava narekuje, da je za vsak ustavni popravek potreben splošen referendum, na katerem, naj se ljudstvo — seveda volilni upravičenci — o tem izreče. "•■■m 'iiUiiiHiiimiiHiiiiiiiiuiHiiiiiimiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiHiiiiiiimtmiiiiiiiiiiiiniiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiimiimiiiiiiiiiiiiimmmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiimi*1 liiiiiiiiiiifiiiiiuiiiminiiiHiiiiHiiiiitiiiiimiiii ZDRAVNIŠKI Gnoj prstov in dlani ni enostavna zadeva “toro a , h 1 hi v cloveškega te- thH- p°gostimU 1,013 izP°stav-• vn P°skodbam in h" dlan ret]em- kot so prsti rt ni Je'v^?oienie Prstov in ij* °a Pokli! rkat pojav' ne f?le-v.,, Oboleni’ ga kdo °Prav->»o n v začetku na- *r se * * ne iemlje resno ''Jjbilo ta!*' S tem> da bo i ako - °* kot je prišlo«. rt> se ntane gnojenje? Gno. J* Posle" fr1' Pirte P°Šk0db' k0t S0 v ^ Pri • ln zmečkanine. gg^.n° n* .. lzpraševanju na- (i0; kot, daVe Povedati druge-Prs* nenado- *ei« Tn u P°lhoV! *at°, ker , frfr ofr ran'c, ki jih ‘ vhodiščeS°m — ko'ostPie!°rt!lro?aj0 gnojenje, ič- r.azPokana 16 koža nekoli‘ iiVa„°Ue. Vh j3 Že Pr0Pu-PuK* ’ nen! d z iglo pri ce °v ler nu ho strižen3e n«*htih kožl- 'Udj 9 gnojeni 3 lahko P°‘ °Peltna tulje Ist° velia be in i razne mehurje, 1» ?b°lenjP mične Poškod-kar jesni rok3;6 ,boIj Pogosto »a razumr- na levi, frfr pfrfr. saj je des-*na kot delu bolj izpo- jthj, aterih se bolniku je na koži te Sado-1 ■ Pov: 0fP ne vidimo, 2a razne kli- ■Ufc vcnh ^ najpog0.( e?tlh je gno-*oste)5e? Kož# je na pregibu dlani debela in slabo premična, kožno tkivo pa je tu zelo čvrsto. Gnoj, ki se nabira v tkivu, ne more na površje in se zato širi v globino ter prodira v kosti in sklepe ter tetive (kite). Nasprotno pa je koža na zgor. nji strani dlani mehkejša in bolj pregibna, poškodbe so tu redkejše, iz česar sledi, da so tu tudi gnojenja redka. Ce pa do gnojenja vendarle pride se navadno ne širi v globino. Znaki obolenja. Gnojenje navadno prične na konici prsta ali pa okoli nohta. Bolečina se poveča, če roka visi, bolniku se zdi, da »nekaj kljuje v prstu«. Zagnojeno mesto je rdeče in oteklo, pist je na dotik želo občutljiv Tam, kjer bolnika naj-boli boli, vidimo rumenkast krožeč, ki je poln gnoja. Pogosto bolnika trese in je nemiren; neznosne bolečine skuša ublažiti z raznimi domačimi zdravili, kgr mu pa ne uspe. Sele ko je preteklo mnogo dragocenega časa za zdravljenje, poišče zdravnika. V mnogih primerih je takrat že prepozno tako. da je treba del prsta operativno odstraniti. Na prstu razločujemo površno in globoko gnojenje. Pri površnih gnojenjih raz- ločujemo kožno, podkožno gnojenje in gnojenje ob nohtu, medtem ko se pri globokem gnojenju zagnojijo kite. kosti, sklepi ali pa dlan. Kožno gnojenje je najbolj pogosto na konicah prstov ter nastopa kot posledica raznih majhnih poškodb. Ta vrsta gnojenja je najpogostejša na zgornjem ali srednjem členku prsta ter se pojavlja kot posledica malih ran. Bolečine so zelo hude. Ce se zagnojeno mesto pravočasno prereže, si bo gnoj sam odprl pot. So na primeri, da gnoj ne odteče, ampak se širi v globino do pokostnice, ki obdaja kost ter nam povzroča vnetje na kosti. Gnojenje ob nohtu nastane po raznih vbodih ali pa je posledica nepravilnega r.ačina manikiranja Vnetje lahko nastane v tkivu okoli nohta ali pa v ležišču nohta. Gnojenje kit nastane takrat, če se gnoj iz žuljev na koži, ki so se začasno zarasli, razširi v globino ter pride do kite. V ovojnici kite se pojavi huda bolečina, ki ponoči ne pusti bolniku spati. Telesna temperatura je povišana ter včasih doseže 40 stopinj. Bolnika trese; prst je ukrivljen, brž ko ga bolnik skuša zravnati, začuti neznosne bolečine. Kostno gnojenje nastane ta. ko, da se je gnoj iz ognojenih kit razširil v globino. Običajno oboli le po en prstni člen, ki povsod okrog zateče. Kmalu se pojavi na mestu vnetja gnoj, bolečine sicer po. pustijo, a kost je razpadla. Cez štiri do šest tednov se odloči izumrli del kosti, ki ga lahko brez težkoč odstranimo. Ognojenje sklepa se pojavlja na zadnjem ali sprednjem Sklepu po majhnih, na oko neznatnih ubodih ali plitvih ranah. Lahko pa nastopi tudi kot posledica zagno-jenja kosti in kit. Oteklina in rdečilo se pojavi v predelu skleipa. v sklepu se nabira tekočina in sklep se zdi kot otekel. Bolnik drži prst na pol upognjen, zaradi bolečin se izogiba tudi najmanjših gibov. Tudi gnojenje dlani nastale običajno po ubodih. Pri teh gnojenjih so prsti upognjeni, gibanje prstov je zelo boleče, dlan je na pritisk zelo občutljiva. Sama dlan je malo otečena, oteklina je močno izražena na hrbtišču roke. To vnetje je zelo resno obolenje, kajti če se pravočasno ne zdra. vi, lahko pusti trajno okvaro ali pa se razširi celo na podlaht, kar izzove težke in smrtonosne posledice. Edini način zdravljenja, ki pride pri navedenih gnojenjih v poštev, je kirurško zdrav- ljenje. Razna domača zdravila so brezuspešna, isto tako je napačno mišljenje, da lahko razni sulfamidski preparati ozdravijo gnojenje. Edino, kar pomaga, je kirurški poseg. Strah pred kirurškim no. žem je neopravičljiv, saj so operacije brez bolečin. Vsako odlašanje lahko dovede do neugodnih posledic, s trajno okvaro prsta ali pa celo njegovo izgubo. Dr. S.-B. ba je misliti na izkopavanje. S tem v zvezi pa je potrebno, da si uredimo shrambe za krompir, tako da bodo vsaj delno ustrezale dobri krompirjevi kleti Ni namreč vseeno, kje in kako je krompir shranjen lo smo se lahko dostikrat sami preoričali, ko nam je zaradi slabe shrambe pozimi krompir zmrznil in ga ni bilo mogoče uporabljati. Vedno moramo računati na možnost, da bo lahko zima huda. Zato moramo pred vskladiščenjem krompirja svojo klet tako preurediti, da bo krompir tudi v najhujšem mrazu varen pred zmrzovanjem. Prepričati pa se moramo tudi, da bo ostal krompir v takšni shrambi zdrav, da ne bo gnil in da ne bo začel prehitro in nepravilno kliti. Torej, da ponovimo: klet za shrambo krompirja mora biti zavarovana pred mrazom. Zato moramo še pred izkopavanjem krompirja misliti na to. Preden začnemo klet v tem oziru popravljati, moramo ugotoviti vzrok, zakaj nam je kdaj prej krompir zmrznil. Lahko da so bile temu vzrok pretenke stene, ali pa tudi nezadost na in nepravilna kletna oprema. Po našem so najbolj vame pred mrazom kleti, katerih stene so docela v zemlji, čimbolj so stene iznad tal, tem večja je ne varnost, da nam bo krompir zmrznil, če imamo to rej pri kleti tanke stene, petem poskrbimo, da jih primemo zavarujemo, ali izoliramo proti mrazu. Naj enostavnejše je seveda, če debelino stene povečamo. V ta namen prizidamo ob no tranji strani še eno zidno plast, ali oblogo. Kakšno opeko moramo pri tem uporabiti, odvisno je od debeline prvotne stene. Lahko pa obložimo steno tudi s primemo debelimi izoliranimi ploščami. Krompir pa lahko kljub temu zmrzne, tudi če je spravljen v kleti z dovolj debelimi stenami. To pa seveda v primeru, da mani kajo okna, ali pa se ta slabo zapirajo. Dobro je, da imajo kleti za krompir dvojna okna, od katerih notranje naj bodo snemljive, ker jih rabimo le pozimi. Tudi vrata v kleti za krompir morajo biti dvojna, če je vhod kar iz prostega. Seve- »»mMIIIIIIHIIIIinHtHIMllHHHIMIinilllllMIUIHlIlUlllllItlMIMIIIimilUnilMIIIIIIIIIMHMIIIlllllll Dokument o zverstvu -V (A Državna založba Slovenija v Ljubljani je izdala drobno knjižico, ki jo je napisal francoski novinar Henry Alleg. »Jt* Knjižica z naslovom »Zasliševanje« opisuje muke, ki jih J je moral Alleg prestati v zaporu v El-Biaru, predmestju Alžira, kamor so ga zaprli francoski padalci. Grozote, ki jih avtor opisuje, prav nič ne zaostajajo za vsem, kar so si doslej lahko izmislili najhujši krvoločneži. To, kar se je dogajalo Allegu, se gotovo dogaja stotinam, ki v Alžiriji padejo v roke »slavnim« Massu-jevim padalcem. pirati, Krompir pa bo lahko tudi kijub temu zmrznil, če se bo v hudem mrazu dotikal mrzlih sten in betonskih tal. Zapomnimo si torej, da je za pravilno shranjevanje krompirja potrebna tudi pravilna oprema v krompirjevi kleti. Kot nam v premrzli kleti krompir zmrzuje, tako nam začne krompir v pretopli kleti prehitro kliti in gniti. Zapomnimo si torej, da ne sme biti temperatura v krompirjevi kleti nikoli nad 8 stopinj C ter ne sme pasti nikdar izpod 2 stopinji. Pravilna toplina je, torej od 4 do 6 stopinj C. Klet za krompir ne sme biti vlažna, ker povzroča vlaga gnitje krompirja. Primerno zračenje, ali pa pravilno izoliranje betonskih ta! in sten, zmanjšuje vlažnost kleti. Klet mora biti tudi primerno svetla, vsaj toliko, da ne začne krompir prekmalu kliti ter da ne dela dolgih belih kali. Seveda pa ne sme biti pre- svetla, ker sončna svetloba za krompir tudi ni dobra. Pa še nekaj: klet za krompir mora biti snažna. To po meni, da morajo biti stene gladko ometane in vsaKo jesen pred spravljanjem sveže prebeljene. V kleti mo ra biti tudi vedno pravilno zračenje, to pomeni, da lahko prihaja vedno svež in da odhaja slab zrak. To kro ženje zraka lahko omogočimo tako, da stresemo krompir na oder ali pograd, katerega dno naj bo vsaj 15 cm od tal. Pograd napravimo iz desk, med katerimi naj bodo kake tri centimetre široke špranje. Tudi sten se krompir pe sme dotikati. Zato ga tudi pred stenami zavarujemo s primerno pregrado. če shranjujemo dovolj suh in ohlajen krompir, ga lahko nasuiemo na oder ali pograd meter, ali celo poldrugi meter visoko V tem primeru moramo seveda postaviti v kupe na vsakih nekaj metrov površine po en oddušnik. Take oddušni-ke si pripravimo iz desk, ki jih nabijemo na okvirje primernih izmer, tako, da so med posameznimi deskami široke špranje. če pa spravljamo v klet moker krompir, ga ne smemo nasuti bolj visoko kot pol metra. In še nekaj. Poskrbimo, da bomo oder ali pregrad, kjer bomo spravili krompir, razdelili v toliko oddelkov, kolikor sort oziroma kolikor kakovostnih skupin bomo morali shraniti. Za shranjevanje semenskega krompirja pa bo najbolje, da se poslužujemo nalašč za to napravljenih polic ali zabojev, ki bodo merili 60x60x100 cm. Ti zaboji morajo imeti na vogalih po 10 cm podstavke, tako da lahko zložimo več zabojev drugega vrh drugega. Zapomnimo pa si, da lahko spravimo semenski krompir šele tedaj, ko je popolnoma suh in dovolj ohlajen. Če se bomo držali teh nasvetov, potem smo lahko gotovi, da bomo imeli vso zimo dober krompir. fnilMIIHIIIIflllllllllltlllllllfIHIIIIIIttlllllllllllliUIIIIMIIMIIIMflllllllllllllllllllllllllllUllllIllilIlliiiiii | milim iiiiiiiiiimii um iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiii SOBNI VRTNAR GOJENJE CIKLAMNOV Ko okrog oglov zavija bur-ja se i* tople sobe z okna smejejo ciklamni. Gozdni cikla, mni korčki ali soldatki so skromne a lepo dišeče cvetice. Perzijski ciklamen, iz katerega so vrtnarji vzgojili najžlahtnejše oblike in barve, ti danes dado kaj hitro iz gomo. Ija razkošno cvetje. Perzijski ciklamen je doma iz otokov okoli Grčije in ne iz Perzije, kekor bi sodili po njegovem imenu. Vrtnarji gledajo predvsem na lepo, elegantno obliko, veli. kest in svežo barvo cvetov. Zastopane pa so, poleg bele barve, še osi odtenki od nežt noroinate do temnordeče. Poleg gladkorobnih cvetov so še sorte z nagubanimi tn nazobčanimi robovi, ki jim pravimo franiast (fimbriatum), me. tuljast (papilio) tn rokoko ciklamen. Oblika cvetja se podeduje po semenju ter je manj odvisna od nege in oskrbe. Ciklamne kupujemo v jeseni. Rastline, ki so cvetele v avgustu, prezgodaj odcveto. Nabath si rastlino z mnogimi popki, gomolj naj bo čvrsto ukoreninjen, listi pa sta-stfi, iedrorastli in napeti. Pa tudi zdrave, krepke rast. line včasih na oknih ne uspevajo, Kaj je temu vzrok? Gotovo nepravilno ravnanje. Pre. suh in pretopel prostor, predvsem pa prepih. Pri temperaturi S—12 stop. va svetlem oknu najlepše uspeva. Tako tt razvije lepo kopico cvetja. Privošči mu nekaj gnojil in zmerno zalivaj po robu lonca, da mu ne zmočiš gomolja. Tudi listov mu ni treba močiti. V tej dobi so rastline zelo občutljive in pričnejo gniti. Uvelo listje in odctielo cvetje je treba odičipniti tn ne odrezati. Po odcvetenju manj zalivaj in pusti rastlino počivati, v maju postavi lonec na vrt v zavetje in pri-; livaj izsušenemu gomolju V septembru pričnejo gomolji poganjati ,sedaj je čas, da ciklamen presadimo v hu možno zemljo. V sobi imej jih pri svetlem oknu, kjer ni prepiha. Gomolj, tki je vedno iznad zemlje) si lahko ohraniš lepo vrsto let. Ciklamni se razmnožujejo izključno iz semenja. Sejemo jih v avgustu in septembru. Iz semenja se razvije najprej droben gomoljček in šele pozneje poženejo listi, v marcu jih je treba presaditi. em-pe * * * Ne mečite proč uporabljene limone, ki vam bo še služila. Dajte koščke uporabljene limone v posebno posodo in nalijte vanjo toliko vode, da bo limona pokrita. Posodo dobro pokrijte in jo postavite na sonce. Po desetih dneh bo tekočina lahko služila za čiščenje kože. Zadostujeta dve žlici dnevno. Limonina voda je odlično dred-stvo tudi proti sončnim pegam. HOROSKOP .ZA DANES. OVEN (od 21.3 do 20.4.) Negotovost vam lahko samo škodi. Odločite se takoj. BIK (od 21.4 do 20.5.) Dobili boste povabilo na prijeten izlet. Izkoristite priložnost. DVOJČKA (od 21.5. do 20.6.) Načrt se vam ne bo posrečil tako, kot ste si želeli. RAK (od 21.6. do 22.7.) Ne iščite opore v drugih, temv’e{ računajte samo nase. LEV (od 23.7. do 22.8.) Vaša zamisel je uresničljiva. Samo malo se morate potruditi. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Prijatelji vam bodo pomagali, zanesite se nanje. TEHTNICA (od 23.9. do 22. 10.) Vi ste po nepotrebnem pesimisti. Imejte zaupanje in vse bo dobro. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Zacieva, ki ste jo ie pozabili, bo zopet postala pereča. STRELEC (od 22.11. do 21. 12.) ne precenjujte svojih sposobnosti. Lahko bi se vam maščevalo. KOZOROG (od 22.12. do 20. 1.) Pazite se osebe', ki jo št*-jele za svojega zaveznika. VODNAR (od 21.1. do 19.2,) Končno boste le uresničili vaše načrte. Nekaj težav z zdravjem. RIBE (0d 20.2. do 20.3.) Nikar ne izgubite glave. Vse se bo dobro izteklo. — Kaj vse zmore tehniku! Celo dišijo po dimu. Gorlško-beneški dnevnik Na podlagi sporazuma na sedežu INTERSIND v Trstu Odpusti v livarni SAFOG odloženi do 30. septembra Kovinarji CISL v Milanu zahtevajo, naj se odpusti v podjetjih IRI odložijo do konca leta Včeraj ob 12.30 in ob 14.40 •ta bili pred livarno SAFOG v Gorici dve sindikalni zboro-v*B»ii, na katerih je govoril Hjni-k Delavske zbornice Ful-vie Bergomas. Osrednji Dred-met Bergomasovega govora je bil sporazum, ki so ga sindikalne organizacije v Trstu ■a sedežu Intersinda Dodnisa-1« v četrtek popoldne in lci se glasi; »Upoštevajoč sporazum, ki le bil sklenjen 6. avgusta na sedežu Intersinda v Trstu, s katerim se je preložila na 3 september zahteva vodstva SAFOG; upoštevajoč dalje zahtevo eicdikalnih organizacij delavcev, da se omenjeni datum preloži zaradi iziav vladnih oblasti, so prisotni sklenili sledeče; odpusti, ki so bili predvideni za 3. september, se odložijo do 30. septembra«. Ogromna večina delavcev, lahko bi rekli skoraj vsi delavci, so poslušali govor tajnika Delavske zbornice, ker vedno bolj spoznavajo, da kljub polemičnemu stališču CISL do Delavske zbornice ta sindikalna organizacija zaradi svojih iskrenih namenov do delavcev brani delavce pred odpustitvami in vsakovrstnimi avanturami, ki b' sledile odpustom. CISL. obtožuje Delavsko zbornico, da neupravičeno širi nezadovoljstvo med delavci in širi govorice, češ da ne obstaja noben sporazum o odložitvi odpustov do 30: sep-ttmbra. Ce je CISL morda po svojih prijateljih in po kdo ve kakšnih kanalih zvedela, da so na Intersindu v Trstu pripravljeni podpisati sporazum, s katerim se suspenzije 138 delavcev odložijo do 30. septembra, tega Delavska zbornica ni mogla vedeti; zaradi tega je popolnoma pravilno, da njeni predstavniki, ki predobro poznajo, kako skušajo delodajalci razbijati delavsko fronto, upoštevajo samo take izjave, ki so opremljene z vsemi potrebnimi podpisi. Tajnik Bergomas je kovinarjem, ki so z velikim zanimanjem poslušali njegov govor, brez dlak na leziku rekel da ne bi prihajal pred tevarno nadlegovat delavcev, če bi vedel, da imajo zagotovljeno delo in zaslužek. Dokler pa tega zagotovila nimajo, toliko časa je njegova dolžnost, da delavcem natoči čistega vin«. Odpusti so s tem začasno potisnjeni v ozadje, s tem pa še ni rečeno, da je to vprašanje dokončno rešeno. Mesec bo hitro okoli in vprašanje odpustov bo treba ponovno načeti. Ni verjetno, da bo ravnateljstvo pristalo na zahtevo sindikatov, naj se odpusti prekličejo, namesto tega pa naj se modernizirajo o-brati, med temi tudi livarna železa in montažna delavnica, naj se poiščejo nova naročila ter z modernizacijo znižajo proizvodni stroški. V nekaterih italijanskih industrijah IRI, kjer prav tako nameravajo cdpustiti delavce kot v SAFOG, že več dni trajajo hude sindikalne borbe, ker so sindikati prepričani, da množični odpusti niso niti edini, še celo pa ne najboljši izhod podjetij IRI ise kritičnega položaja. Vladne oblasti so obljubile tudi 50 milijard za modernizacijo podjetij IRI, vendar naj bi s tem denarjem zgradili nova podjetja, popolnoma pa opustili nekatera že obstoječa. Zanimivo je tudi stalššče kovinarjev CISL iz Milana, ki so na sestanku sprejeli zahtevo, naj £,e odpusti odložijo do konca tega leta. «»------- Veliko zanimanje za srečolov ECA Dobrodelni srečolov, ki se bo zaključil v nedeljo zvečer, privablja vedno več ljudi. Vsakdo poskuša srečo. Na policah je še vedno veliko daril, ki čakajo srečne roke. Televizor in motorno kolo še nista bila izžrebana. Na vrsto prideta zadnji dan. Zaradi tega je popolnoma razumljivo, da bo ta dan največja gneča. Srečolov organizira podporna ustanova ECA, ki bo denar porabila za podpore socialno potrebnim ljudem. «» — Vaška «šagra» v DL Leoni Danes zvečer se bo pričela vaška šagra v Ulici Leoni. Sa-gro prireja rajonski odbor po zgledu drugih sličnih praznikov v goriških predmestjih. Danes zvečer je na sporedu ples, med plesom pa bodo na- stopili pevci in diletanti, med njimi tudi harmonikar Renato Okretič iz Jamelj. Jutri popoldne ob 17. uri je na vrsti otroški ples, zvečer pa ples za odrasle. Sagra se bo zaključila s plesom v ponedeljek zvečer. Odvzete šoferske in avtomobilske knjižice Policijske oblasti so odvzele po nalogu prefekture nekatera vozna dovoljenja šoferjem ki so ogrožali cestni pro. met. Prizadeti so bili z odvzemom šoferske izkaznice Ervino Cocianni, Silvano Solat in Cvetko Kaučič, z odvzemom potniškega dovoljenja za motocikle pa Guido Ballig, Mario Montico, Arman-do Pozzato, Cirmine Cutri, Fermino Zara, Ezio Brunetta, Luigi Vitale, Augusto Simo-netti, Aldo Zavadlav, Nerino Deiuri, Giorgio Bozzato, Bruno Bradaschia, Edo Montana-li, Pietro Colautti, Giuseppe Padovan, Anton Pintar, Mario Perco, I.uigi Bencina, Da-rio Lovisoni, Dario Cecchet, Diego Corolli, Giordano Giacomelli, Franc Komel, Franco Madolo, Maria Tofful in Rosalia Medeot. IlilMIIIIIIIIIIIIIHItlllMIIHIIIIIIlillllllllHIHIfllMiniHlllltlllllllllltlllltllltlllllllllllllHIIIIIIIIHIIII Iniciativa, ki zasluži pohvalo Gradnja hiralnice v Ločnžku dobro napreduje Ko bodo dela opravljena, bo v njej prebivalo 312 oseb Gorica vsaj za sedaj še nima primerne hiralnice, v kateri bi nepreskrbljeni meščani in meščanke v miru preživeli svoja zadnja leta. Zaradi pomanjkanja boljših prostorov je Sedaj hiralnica v U,. Baiamonti, ki tako po zunanjosti kot po notranjosti ne rudi potrebne vedrine ljudem, ki v njej prebivajo. Goriško županstvo je zato začelo razmišljati, da bi zgradilo novo poslopje, ki bi bilo večje in modernejše. Pri izdelavi načrtov se je mislilo tudi na družinske sobice, ki jih sedaj nimajo. Zakonci, ki praznujejo v Ul. Baiamonti zlate poroke in druge družinske praznike, se morajo po vsem lepem odpraviti vsak v svoj oddelek. Prvi korak je županstvo napravilo leta 1954, ko je kupilo na levi strani ceste, ki pelje v Ločnik, 38.000 kvadratnih metrov zemljišča, na katerem so doslej zgradili že precejšen del zidovja nove hiralnice, v kdtori bo prostora za 312 oseb. Načrt je pripravil arhitekt Calabi. Skupni gradbeni stroški bodo znašali 300 milijonov lir. V tej vsoti ni vit c to pohištvo ter stroški za ureditev vrta, gradnje ograje itd. Hiralnica se gradi postopoma. Ko bo dograjen prvi del, bo v njej prebivalo 11? oseb, «»------- Tomšiču se zdravje Zdravstveno stanje mehanika Tomšiča iz Sovodenj, ki sg je ponesrečil v sredo s tovor- nim motociklom (zaletel se je v taksista Holana) se je zelo zboljšalo. Tudi zdravstveno stanje motociklista Gorjupa, ki se je z izposojenim «pape-rinom« pripeljal iz Tolmina v Gorico in se ponesrečil, se je tako popravilo, da je že v četrtek zapustil Gorico in se iz Nove Gorice z vlakom odpeljal domov v Tolmin. Fond za nabavo umetne krme Pokrajinski kmetijski inšpektorat je prejel na podlagi zakona 1367 od 27. novembra 19f*6 precej finančnih sredstev za okrepitev racio: nalnega krmljenja živine. Ta sredstva bo inšpektorat dal na razpolago goriškim živinorejcem, malim kmetom, najemnikom in neposrednim obdelovalcem, ki bodo izpolnili prošnjo in jo poslali najkasneje do 15. novembra letos na inšpektorat. Živinorejci bodo prejeli državni prispevek v višini 30 odstotkov vrednosti kupljene umetne krme, če bodo kupili od enega do pet s;otov blaga. V prošnji naj se r.rvede ime in priimek prosilca, njegovo bivališče, kakšni so njegovi lastninski odnosi do zemlje, celotno površino kmetije, površino zemlje, na kateri seje, število in kakovost živine ter količino in kakovost krmila, ki ga namerava kupiti. Inšpektorat bo izdajal dovoljenja za nakup krmil na podlagi zaporednih številk prejetih prošenj, dokler se fond ne bo izčrpal. Vpisovanje v srednjo in strokovno šolo Vpisovanje v vse razrede nižje srednje in strokovne šole v Gorici se prične 1. septembra in se zaključi 25. septembra. Kdor se hoče vpisati v I. razred nižje srednje šole, naj prinese s seboj potrdilo, da je z uspehom opravil sprejemni izpit. Za ostale razrede in pa za strokovno šolo je potrebno šolsko spričevalo preteklega šolskega leta. Popravni izpiti Na nižji srednji in strokovni šoli v Gorici se popravni izpiti pričnejo v ponedeljek i. septembra ob 8.30 s pismeno nalogo iz italijanščine in se nadaljujejo po vrstnem redu, ki je objavljen na razglasni deski šole. ——«»----- Predstavniki oblasti v Ul. V. Vcneto Zupan dr. Bernardis, generalni tajnik dr. Palin in predsednik pokrajinske uprave odv. Culot so včeraj obiskali civilno bolnišnico v Ul. Vit-torio Veneto. Člani upravnega odbora so obiskovalcem razkazali vse prostore in dela ki so v teku. Gostje so se zelo pohvalno izrazili o vsem, kar so videli, ter izrazili željo, da bi se dela čimprej zaključila. «»------- Delodajalci kršijo delovno pogodbo kmetov Včeraj popoldne so se predstavniki treh sindikalnih strok pekov in delodajalcev sestali na sedežu urada za delo v Gorici, Razpravljali so o delovni pogodbi, ki velja za pekovske delavce. Sindikalni predstavniki so ugotovili, da številni delodajalci ne spoštujejo delovne pogodbe. Da bi se take stvari v bodoče ne ponavljale, so ustanovili komisijo iz treh predstavnikov Delavske zbornice, UIL in CISL ter treh predstavnikov delodajalcev. Ta komisija bo skrbela, da se vsi prekrški sproti ugotovijo. Organizacija UIL, v kateri je včlanjena večina pekov, bo danes ob 18. uri delavcem razložila izid včerajšnjega sestanka na uradu za delo. ««------- Zlom leve roke Včeraj zjutraj si je 79-letna C.ementina Comelli z Grada št. 12 zlomila levo roko, ker je nerodno padla v svojem stanovanju. Zdravniško pomoč so ji nudili v bolnišnici Brigata Pavia. u»------ Kino v Gorici CORSO. 17.15; «Globoke vode«, A. Ladd in D. Foster, barvni film v vistavisionu. VERDI. 17.15; «Pot velikanov«, B. Stanwich in J. Mac Crea. VITTORIA. 17.00: »Tajnost More Tau«, G. Palmer in A. Hayes. Mladoletnim vstop prepovedan. CENTRALE. 17.00: «Cudovite dogodivščine Pikjatela in tovarišev«, risani film v barvah. MODERNO. 17.00: «Toto na Lascia e raddoppia«, Totu, M. Bongiorno. 'OTZ Evropsko veslaško prvenstvo v Poznanju V kvalifikacijskih tekmovanjih najboljši Nemci, Rusi in Romuni Italijanski osmerec in četverec s krmarjem druga v skupinah Jugoslovanski skiffist Vlašič ima izglede za kvalifikacijo TEMPERATURA VČERAJ Včeraj so na goriškem letališču zabeležili najvišjo temperaturo 29,2 stopinje ob 13. uri, najnižjo pa 13,6 stopinje ob 5.30 uri. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Soranzo «A! Giardino«, Korzo Verdi 17, tel. 2789. POZNANJ, 29. — Na jeze ru Malta, 6 km od Poznanja, se je danes začelo 48. evropsko prvenstvo v veslanju. Na programu so bila kvalifikacijska tekmovanja po skupinah za vse kategorije. Vremenski pogoji so bili idealni, voda je bila le lahno razgibana zaradi prečnega vetra, ki pa ni niti najmanj oviral veslačev. Po obstoječih pravilih evropskega prvenstva so si danes pridobili pravico za nastop v finalu samo zmagovalci posameznih skupin, v-si o-stali čolni pa se bodo morali jutri še enkrat pomeriti v re-pesažih po katerih se bosta prvi in drugi v vsaki skupi- ni priključila današnjim zmagovalcem za nastop v finalu, k; bo v nedeljo. Zaradi tega je razumljivo, da n, bilo ve--like borbe za razvrstitev v posameznih skupinah, ker se vse posadke, ki niso mogle računati na zmago, raje šte-•dile z močmi za jutrišnje re-pesaže. V posameznih kategorijah so zmagali in si proborili pravico direktniega vstopa v finale: Četverec s krmarjem: Nem čija in Romunija; Dvojec brez krmarja: Fin ska in Nemčija; Skitf: Avstralija in SZ; Dvojec s krmarjem: Nemčija in Švica; Četverec brez krmarja: Romunija. Danska in Nemčija; Double scull: SZ in Polj- ska; Osmerec: SZ in Nemčija. Najbolj uspesni so bili potemtakem v današnjih kvalifikacijskih tekmovanjih nemški čolni, od katerih se jih je kar 5 plasiralo v finale. Tri čolne ima že v finalu Sovjetska zveza. 2 Romunija ter po enega Poljska. Danska, Švica, Avstralija in Fin-ka. Od italijanskih čolnov sta si danes resno prizadevala za vstop v finale' le osmerec in dvojic s krmarjem, ki pa sta bila v svojih skupinah le druga. Osmerca je premagal čoln ŠZ, dvojca s krmarjerrt pa nemški čoln. Ostali štirje italijanski čolni bodo poskušali uspeti jutri. Še manj uspešni so bili jugoslovanski čolni, ki so z izjemo skiffista Vlašiča pobirali. zadnja mesta, s čimer pa še ni rečeno, da katereVnu od njih jutri vendarle ne bo u-tpela kvalifikacija. Predvsem velja to za Perico Vlašiča, ki mu današnje tretje mesto za dvema favoritoma Avstralcem Mackenziem in Nemcem von Fersenom daje veliko upanje za jutrišnje repestže. DANAŠNJI REZULTATI: CETVEREC S KRMARJEM: 1. skup.: 1. Nemčija 7’02”3, 2. Poljska in Švedska 7’6”, 4. Jugoslavija 7’8’'4, 5. Švica 7’ 9”3, 6. Grčija 7T9”4. 2. skup.: Romunija 7’3”7, 2 Danska 7’7’T, 3. SZ 7’10”3, 4. V. Britanija 7’12”1, 5. Italija 7’17”3, 6. Avstrija 7’25”3. DVOJEC BREZ KRMARJA: 1. skup.: Finska 7’32”8, 2. SZ 7’39”2, 3. Poljska 7’45”, 4. CSR 7’53”1, 5. Italija 7’57”9: 6. Danska 7’59”6. 2. skup.: Nemčija 7’24”5, 2 Romunija 7’35"2, 3. V. Britanija 7’39’T, 4. Belgija 7’50”4. SKIFF: 1. skup.: 1. Mackenzie (Avstralija) 7’33”6, 2. von Fersen (Nem.) 7’36’’2, 3. Vlašič (Jug.) 7’41”7, 4. Clerc (Fr.) 7’46”7, 5. Martinoli (It.) 7'48”5, 6. Ga-lazka (Polj.) 8T”4. 2. skup.: 1. Ivanov (SZ) 7’ 36”3, 2. Kozak (CSR) 7’38”7, 3. Rabeder (Avst.) 7’42”6, 4. Redele (Niz.) 7’46”2, 5. Niel-sen (Dan.) 7’49”8, 6. Van Mae-le (Bel.) 8’04’’3. CETVEREC BREZ KRMAR JA: 1. skup.: 1. Romunija 6’57”7, 2. SZ 7’01”6, 3. Finska 7’10”0, 4. Jugoslavija 7’12”3. 2. skup.: 1. Danska 6’53"2, V. Britaniia 6’55”2, 3. Poljska 7’03”0, 4. Švica 7’13”2. 3. Skup.: 1. Nemčija 6’44’T, 2. ZDA 6’47”5, 3. CSR 6’50”3, 4. Norveška 7T5”1. DOUBLE-SCULL; 1. skup.: 1. SZ 7’06”3, 2. Nemčija 7’11”7, 3. Francija 7’ 17”2, 4. Belgija 7’20”5, 5. V. Britanija 7’22”4. 2. skup.: 1. Poljska 7’02”5, 2. Švica 7’03’T, 3. Italija 7’13”8, 4. Danska 7’18”7, 5. Madžarska 7’19”2. OSMEREC: 1. skup.: 1. SZ 6’14”7, 2. Italija 6’17’T, 3. ZDA 6’18”9, 1. CSR 6’28”8, 5. Poljska 6’35”2. 2. skup.: 1. Nemčija 6’21”1, 2. Švica 6’27”4. 3. Madžarska 6’32”6, 4. Nizozemska 6’35”0, 5. Grčija 6’35”4. DVOJEC S KRMARJEM: 1. skup.: 1. Nemčija, 2. Italija. 3. Romunija. 4. SZ, 5. Finska. (Uradni časi niso bil: objavljeni zaradi okvare merilnih naprav). 2. skup-: 1. Švica 7’57”8. 2 CSR 8'03"7, 3. Poljska 8’15”2, 4. Danska 8T8”6, 5. Jugoslavija. V prvi skupini dvojica brez krmarja je bila CSR diskvalificirana in je zaradi tega Italija 4. Program jutrišnjih repesa-žev za tiste skupine, v katerih tekmujejo italijanski čolni: Četverec s krmarjem: švedska, SZ, Jugoslavija, Italija, Avstrija; Dvojec brez krmarja: V. Britanija. Jugoslavija, Italija, SZ; Skiff: Italija, Madžarska, Poljska, CSR, Nizozemska; Dvojec s krmarjem: Italija. Poljska, Jugoslavija, SZ; Double-scull: Italija, Nemčija, Madžarska. Belgija; Osmerec: Grčija, Italija, ČSR, Madžarska. PLAVANJE Priznanje evropskih plavalnih rekordov BUDIMPEŠTA, 29. — Evropska plavalna zveza je na svojem današnjem zasedanju priznala med drugim naslednje rekorde: MOŠKI REKORDI: 400 m kravl: Black (Ar.gl.) 4’28”4, 20. avg. 1958 800 m kravl: Black (Angl.) 9’25”5, 31. jul. 1958 1500 m kravl: Black (Angl.) 18’06”2, 31. jul. 1958 100 m prsno: Minaškin (SZ) 1’11”5, 15. sept. 1957 200 m prsno: Kolesnikov (SZ) 2’39”3, 19. jul. 1958 100 m metuljček: Tumpek (Madž.) 1’02”2, 8. jun. 1958 200 m metuljček: Zierolo (Vzh. Nem.) 2*21 ”4, 14. sept. 1957 100 m hrbtno: Christophe (Fr.) 1’02”9. 14. jun. 1958 400 m mešano: Strušanov (SZ) 5’12”9, 20. okt. 1957 4x100 m kravl: SZ 3’47"4. 23. jul. 1958 4x200 m kravl: SZ 8’27’T, 14. sept- 1957 ZENSKI REKORDI: 100 m kravl: Gastelaars (Niz.) 1’03”9, 17. maja 1958 200 m prsno: Beyerhpk (Vzh. Nem.) 1’20”2, 20. jul. 1958 100 m hrbtno: Grinham (Anglija) l’H”9, 23. jul. 1958 4x100 m mešano: Anglija 4’54”, 25. jul. 1958 Svetovno kolesarsko prvenstvo Danes diletanti v cestni vožnji MUIZ0 ROSNAr GERMIGNY JANVRr vRIGNY o » /50? Ml Na tej progi v Reimsu se bo danes začelo sve*®Xžn0 pr0, sarsko prvenstvo s cestno dirko za diletante. Kf° [77,93! go bodo morali prevoziti 9 krat v skupni dolztni o£jjni, km. Za Italijo bodo nastopili: Bampi, Bariviera, Tr»Pf’ Fagni, Giusti, Ippoliti, Martini, Margotti, Tomasa'jistoP*1'1 Venturelli in Zorzi. Barve Jugoslavije pa bodo « sc Petrovič, Levačič, Valčič, Šebenik in Žirovnik. V-ateh®1 progo v Reimsu preizkušali profesionalci, med ^0 tudi Italijani, ki so prevozili po njej kakih 100 K'„LjzoH>' Coppi je vozil posebej v družbi z Argentincem D Medconski šahovski turnir v Portorožu mini"1 n««"1 w Aplavz za mojstrski rei»l Fisherja proti Petrosjanji Gligorič in dr. Filip sta se že včeraj sporazumela za remi (Od našega posebn. dopisnika) PORTOROŽ, 29. — Prvič od-kar so igrali prekinjene partije, smo morali danes na rezultate čakati več kot 5 ur. Temu je do neke mere kriv sklep FIDE ir. premalo prostora za vse, ki se želijo u-vrstiti v nadaljnje tekmovanje- Poleg tega pa lahko doi-žimo za tako zamudo tudi Panna in Larsena, ki sta potrebovala več kot 5 ur. da sta sprevidela, da ne moreta doseči več kot remi, čeprav je vsa dvorana že po eni uri igranja to videla. Vse prekinjene partije so potekale v znamenju ostrih borb, najbolj razburljiva pa je bila partija med vodečim Petrosjanom in Fisherjem, v kateri je slednji v slabši poziciji igral zelo precizno m dosegel kljub obilnim naporom Petrosjana, remi. Za to mojstrsko odigrano partijo je bil Boby deležen frenetičnega aplavza. Averbah je odprl vse registre, da bi uspel proti Olaffsc- lllllllltMIIIIIIIIIIIIKIIliailllllMflllllllllllllllllMIIIINIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIMMKIllIMKIlllllltlltfl Svetovno sabljaško prvenstvo Madžarska je osvojila ekipno prvenstvo v sablji Italija je v finalu izgubila vse dvoboje FILADELFIJA, 29. džarska je osvojila -vetovno prvenstvo v sablji. Potem ko je v finalu že premagala Italijo z 11:5 in Poljsko z 10:6 je v odločilni borbi premagala še Sovjetsko zvezo z 9:3 in si s tremi zmagami brez poraza zagotovila prvenstvo. Končni vrstni red v finalu: 1. Madžarska 3:9 2. SZ 2:1 3. Poljska 1:2 4. Italija 0:3 V borbi za tretje mesto je Poljska premagala Italijo z 9:7. Tehnični rezultati tega srečanja: Zmagovalci za Poljsko: Paw-lowski - Calarese 5:2, — Ca-lanchini 5:3, — P. Narduzzi 5:4, — L. Narduzzi 5:2; Za-bloki - Calarese 5:2, — Galan-chini 5:4, — L. Narduzzi 5:4; Piatkovvski - Calarese 5:1, — P. Narduzzi 5:3. Zmagovalci za Italijo: Ca- lanchini - Pawlas 5:4. — Piat- — Ma-1 kowski 5:3; P. Narduzzi — Za-ekipno I blocki 5:2, — Pawlas 5:3; L Narduzzi - Patvlas 5:4, — Piat-kowski 5:2; Calarese — Paw-las 5:4. VATERPOLO Izžrebane skupine za evrop. prvenstvo BUDIMPEŠTA, 29. — Za evropsko prvenstvo v vaterpolu, ki se bo začelo v nedeljo, so bile z žrebom določene naslednje tekmovalne skupine: Skup. A: SZ, Avstrija, Španija, Anglija; Skup. B: Madžarska (evropski prvak), Zah. Nemčija, Francija. Bolgarija; Skup. C: Jugoslavija, Nizozemska, Belgija, Vzh. Nemčija. Po dve prvoplasirani ekipi vsake skupine se bosta uvrstili v polfinale. nu rešiti vsaj pol točke, ki bi mu — kot je videti — ob konou zagotovila vstop na turnir kandidatov. Že itak slaba pozicija, povrhu pa še zelo precizna igra Olaffsona mu ‘e-ga nista dovolili in razviti je moral belo zastavo. Bronstein proti Petrosjanu ni nadaljeval. Prepričal se je, da je pozicija remi, izčrpanemu Petrosjanu pa je s tem naredil veliko uslugo, saj je Petrosjan takoj po končni partiji s Fisherjem odšel počivat. Fuester ni mogel proti Szaboju ničesar. Stari lisjak Szabo je igral najbolje in tudi zmagal. De Greiff je proti Rossettu dosegel samo remi, partija Fi-sher - Sherwin pa je še v teku. Gligorič in dr. Filip sta se že včeraj po prekinitvi sporazumela za remi. REZULTATI PREKINJENIH PARTIJ: Panno - Larsen remi, Petrosjan - Fisher renti, Bronstrin - Petrosjan renti, De Greiff - Rossetto remi. Shervvin - Benkoe remi, O-laffson - Averbah 1:0, Szabo -Fuester 1:0. STANJE PO 14. KOLU: Pe. tros jan 10 ( + ), Tal j 9,5 ( + ), Olaffson 9 ( + ), Averbah, Benkoe, Matanovič, Pachmann 8, Gligorič, Panno 8 ( + ). Bronstein - Szabo 7,5 itd. S. BOŽIC ATLETIKA Nemci izenačili rekord v štafetah 4 x 100 m KOELN, 29. — Nemška štafeta 4x100 m v sestavi Stein-bach - Lauer - Futterer - Ger-mar je izenačila svetovni rekord s časom 39”5, ki ga je leta 1956 postavila ameriška štafeta Murchison - King ker - Morrow. .tJ. S tem časom je nemšk3 fe, feta izboljšala eV/0Ps„ia Sl kord, ki ga je doslej ih1 s časom 39”8. ______________PLAVANJE__^-> Nov svet. rekord na 100 m metuljček ^ LOS ANGELES, 29„n'A) t letni Lance Larson (ZV. je-danes izboljšal svetovij! kord na 100 m metulJ^-.jjji etuljč^, Larson je časom 59”l. teden prvič preplaval go v času izpod 60’’. ^ Uradni svetovni rekor^j. tej progi ima Japonec ^ sashi s časom 60”1- BOKS «< gjY>> FAIRMONT, 29. — ° p- svetovni prvak težke k® j pc zard Charles je prema® p točkah v 10 rundah r tti Harpeja. Charles je ze b"" časom prenehal aktivn ksati. , jaiEuvurnt urednik STANISLAV HENKO Tiska Tiskarski zavod Z',’T ' KINOPROSEK-KONIOjS predvaja danes 30. t■ 'P ob 20. uri Warner Br barvni film: Dogodivščin^ DON JUANA Igrajo: E. FLYNN i« LINDFORS V- htiie na predvaja danes 30. t. m. z začetkom ob 18. uri in na prostem ob 20. uri Technicolor film: t mm Zabavni film za otroke 1:1 odrasle — oglejte si Sa’ ne bo vam žal. MIKULA LETIČ INTERNA Moji tovariši so se povečini vrgli na postelje. Jaz sem »pil k oknu in skušal ujeti skozi zagrado kos neba. Zopet so silile v glavo črne misli; toda zapodil sem jih. V takem ložaju je najbolje delati načrte za izboljšanje. Načrti so za-vni in upanje te drži pokonci. Tudi če ni uspeha, vlečeš pač prej od poskusa do poskusa in si tako razdeliš življenje na 3 manjših obrokov. Vse je potem nekam znosnejše. — Proti večeru smo doživeli prizor kakor na gledališkem odru. vratih je zaškripal ključ in na pragu se je prikazal mož rjavi obleki, zakrpani s sivimi in modrimi krpami, srednje stave, malo upognjen, kakih 50 let star, popolnoma zaraščen Obrazu tako da si videl samo male, prebrisane oči, nizko lo in ruski nos. Z nerodnim gibom je snel z glave zamazano pico, okorno se je poklonil napol naprej, napol na stran in zdravil: — Dober večer! Pepi je spal, a ko je zaslišal ta glas, se je dvignil kakor ris z razprtimi rokami stekel proti vratom: — Gigi, moj preljubi Gigi! Skočil mu je okrog vratu in ga začel burno poljubljati. Gigi , Je sramežljivo odrival kakor kaka kmečka nevesta; — Beži no! Beži no! — Gigi, torej si le prišel! Saj sem vedel! Zlata duša moja! — Beži no! Daj, no! Kje je tvoja postelja? Pepi ga je peljal k postelji in sedla sta. — Koliko mesecev imaš, Gigi? r-, Tri. — Dolgo bo. Kaj si napravil? — Nič. Neko sitno babo, veš, tisto Fani, ki prodaja na trgu, sem pobožal s kolom. Predolg jezik ima. Kaj dela kuhinja? — Vse v redu. Čakamo te. Kako je z Marjeto? — Pozdrave ti pošilja in te pričakuje. Tebe ima rajši, ker se briješ. Zdajci se je Pepi spomnil, da nam mora Gigija predstaviti. Kakor presrečen zaročenec nevesto ga je prijel za roko in ga najprej pripeljal k meni; — Evo, Gigi, to je naš avvocato. To pa je moj Gigi. Gigi se je nerodno priklonil in izgovoril: — Oprostite, spoštovani gospod (egregio signor)! Pred drugimi se je ravno tako priklonil, a dejal jim je samo: — Oprostite, gospod! — Ko je bilo to svojevrstno predstavljanje končano, sta sedla spet na posteljo. Vprašanj ni hotelo biti konec. Glavni predmet njunega pogovora sta tvorili kuhinja v ječi in Marjeta doma. Razbral sem, da imata eno skupno sobo in posteljo in da jima Marjeta gospodinji. Gigi je dejal očetovsko: — Marjeti sem pustil denarja za 15 dni, da se boš lahko odpočil. Potem pa moraš gledati, da kaj zaslužiš. In ne pozabi priti pravočasno nazaj! — Ne bom pozabil, dragi Gigi. Vrnem se točno, tudi če pridejo tri amnestije. Ce bo treba, vzamem magari advokata! Uredila sta se tako, da sta imela postelji vštric. In ko sem že dremal, sem še vedno slišal v polsnu živahno Pepijevo šepetanje in dobrodušno Gigijevo brundanje. FONDA Ne bi mogel trditi, da sem se v zaporu »pri Jezuitih« dolgočasil. Z umivanjem, »arijo«, «speso» in mlekom so jutra hitro minevala; moji tovariši so našli vedno nove snovi za pripo vedovanje in pogovore. Važno mesto ?o zavzemali pogovori o ljubezenskih zadevah. Jetnikova domišljija je tu zelo bujna V tem pogledu je interniranec nekoliko drugačen: Ljubezenske stvari so mu še precej deveta briga. Interniranec misli v prvi vrsti na dom in družino, na svobodo, na dogajanje v domovini in na — hrano. Več se giblje, zato je tudi vedno pri apetitu. Vsak dan je kdo odhajal iz celice in ravno tako. so vsak dan prihajali novi. Vsak novinec je prinesel s seboj nekaj novega v našo družbo. Le v popoldnevih sem bil po par uric sam s seboj. Dobro mi je to delo, da sem si svoje misli nekoliko uredil. Moji tovariši v celici so popoldne navadno spali. Jaz sem se tega izogibal, ker sem se bal noči brez sna Njih na popoldansko spanje ni oviralo; tudi ponoči so hrčali in smrčali v mogočnem zboru. Ce je resničen tisti nemški pregovor, ki pravi, da je mirna vest kakor mehka blazina, potem sem bil jaz v zaporu «pri Jezuitih« med samimi angelčki. Onorio mi je ob priliki razkladal, da je spanje stvar vežbe, treninga, kakor vsaka druga telesna vaja. Brez posebnega truda prideš kmalu do dobe, ko velja stavek: Bolj ko spiš, bolj bi spal. Z lahkoto se iztreniraš do 14 in celo 16 ur spanja na dan. Kako je to blagodejno za živce! se je navduševal Onorio .In poleg tega: Kako se na ta način skrajša doba zapora! Dnevi in tedni minevajo kakor v sanjah. Prav res: Dobesedno v sanjah. Tako tudi čas, ki ga prebiješ v zaporu, ni izgubljen: Popraviš si zdravje in podaljšaš si življenje za toliko let, kolikor jih presediš. Bivši kaznjenci vsi dosežejo visoko starost, če ljudje niso pravični, je pa bog pravičen! Onorijeva izvajanja zame niso bila prepričevalna. Vendar pa sem se pozneje v internaciji večkrat spomnil njegovih na-ziranj in imel sem dobe, ko sem se gladko «dotreniral» na dnevnih 14 ur spanja. To lahko potrdijo moji tovariši Ljubo Ravnikar, Kazimir Renčelj, Sorta Giordano, Albert Terpin in drugi. Škodilo mi to gotovo ni, počutil sem se izborno in čas je mineval, da je bilo veselje. Ce si ne bi sam dajal dela s čitanjem in pisanjem, bi si upal stopnjevati svoje «spalne sposobnosti« tako visoko, da bi se lahko kazal javno proti vstopnini. — V sredo, dne 3. septembra, je prišel v našo celico Rečan Mario Fonda. Mlad mož, cenil sem ga na 28 let. Pripovedoval je, da je v Kopru odseciel 5 let, zdaj ima se dve leti poboljševalne delavnice in je na poti v to delavnico. Na Reki se je bavil s tihotapstvom, prevažal je z barko na Sušak * jp in sladkor. Zaslužek je bil dober, čeravno je bilo treba vC je pometati v morje cele vreče kave in markirati ribarenJe’ ^ so se približali financarji. Pri zadnjem takem srečanju sbjj9. s financarji stepel; enega je prehudo oplazil. Posledica: x°rfle& — Zdaj imam še dve leti je nadaljeval - Ko se v*^teiJi domov, bom poskusil še kak debel podvig. Ce uspe, bom prijel za kako drugo delo; v Kopru sem se nauči; miz&r če ne uspe, pa bomo videli. 0v, — Dragi moj, - mu je odvrnil Onorio — ko prideš do’ m. bodo drugi časi in druge meje. Na Reki ne bo več kontrab3 ^ Mario Fonda je bil zelo zgovoren. Podrobno nam je ^j**1 organizacijo tihotapljenja na Reki, ki se je izvrševalo v n je skupinah, v katerih so bili tudi bogati ljudje. Potrebe sfl bil namreč še precejšnji »obratni kapital«, kajti morale s $ kriti neizbežne izgube Zasačen je bil po izdajstvu, 3 obračun še pride! 0j» Edina, ki me ni izdala, — je končal — je bil3 $ žena. Ravno sva se bila poročila in rekel sem ji po s°dbjr$i> je sedem let dolga doba; ni treba, da se me drži. ,za v5ak mene je prosta. Ona pa ne! šla je delat « tovarno ih jet-mesec mi je redno pošiljala po sto lir, vseh dolgih Pel Ne bom ji pozabil! — IGRE fSK! Popoldne smo imeli veselo zabavo. Onorio, Fonda, Jc0‘pep! robijaš, čigar imena se več ne spominjam, ter pozneje JjU in Gigi so nam predvajali razne igre, katerih so se bili h*1 v teku let po raznih zaporih. Bile so to spretnostne m 5Jttere igre, kakor jih srečujemo tudi pri nas na deželi, ih e ih sem večinoma poznal. Mnoge so mi pa bile tudi h3 pve med njimi je bilo tudi še precejšnje število neotesanih-bom opisal, v namenu, da bo moja kronika kolikor bj. popolna. Prvo zaradi tega, ker je tipično robijaška: ^ s® podobno uganki, pa, ker je nisem prej poznal in ker_ zaman trudil, da bi jo rešil. ^ (Nadaljevanje sled