Leto XVIII Stev. 266 Dl K£K7OR •RUHUK. VELJKO VLAHOVIČ GLAVNI IN ODttOVORNl UREDNIK IVAN 9 I B L UREJA UREDNIŠKI ODBOR • List izhaja vsak dan razen Detka — Cena 10 dinarjev GLASILO ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE • LJUDSKA PRAVICA« USTANOVLJENA &. OKTOBRA 1934 • MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO JB IZHAJALA KOT l«-DNEVNIK IM TEDNIK OD OSVOBODITVE DO L JUL 1951 KOT DNEVNIK. NATO PA KOT TEDNIK • OD l JUNIJA 1953 fZHAJA KOT .BORBA* ZA SLOVENIJO PO KATERI POTI? h.jai Qpniu in odgovor g. Dullesa na ,skovni konferenci v Washing-°nu so sprejeli z velikim zani- v medna- ivo g. Edena d Spodnjem demokratična načela rodnih odnosih. G. Eden in Dulles bi zaradi —...... ...... tega veliko bolje storila — če n,- n]eJn’ ker sta bili to prvi urad- gledamo s stališča koristi njunih izjavi britanske in ameriške Mde o tržaškem vprašanju po °ndonskih razgovorih, p Obe izjavi imata dva dela. J0] del govori o preteklosti in /tuša opravičiti nepravični sklep * dne 8. oktobra, drugi del na se "Vtika vprašanja, kaj je treba še “kreniti. , Takoj moramo ugotoviti, da je .tako v Edenovi kakor v Dul-esoDi izjavi prvi del neprimerno l^sežnejši in jasnejši od drugega. J'oi pojasnjuje in skuša opravili tisto, kar sta ti dve vladi l\red kratkim storili, medtem ko ‘fru&i le kratko in splošno govori njihovih nadaljnjih namenih. P.rav tako je značilno, da je P?oi del najslabše mesto v nju-izjavah. To je tudi razumiji-°> ker se nanaša na storjeno napako. G. Eden in Dulles sta prevzela "ehvaležno nalogo, zagovarjati Pred svojo in svetovno javnostjo Pristranski in nezakoniti ukrep p°jih vlad. To je spravilo gosp. ^dena v zelo neugoden položaj v Parlamentu. Laburistični poslan-1 so zaradi tega nepremišljene-koraka odkrito napadali vla-To menijo tudi številni po-'Jnnci, tako da ni pretirano reči, Spodnji dom čuti. da je bila ‘orjena velika napaka. Da je ,^šno tudi splošno mnenje v Velki Britaniji, pa se da razbrati pisanja večine britanskih li-*tov. V ZDA napaka vlade ni povzročila take kritike kakor v Ve-liki Britaniji, čeprav je tudi tam sUšati kritiko. Številne osebnosti, j*. tlidi posamezni listi odkrito , l^°ljajo, da ukrep z dne 8. ok-L? ni bil pameten. Tudi osa svetovna javnost je ^sodila poskus britansko-ameri-.%Sa diktata, ker v njem upra- D‘čeno vidi napad na osnovna vlad — da bi odkrito priznala svojo napako. Sedaj nastaja vprašanje, o kakšni smeri bosta britanska in ameriška vlada naprej razvijali svoje napore — ali bosta nadaljevali z istimi napakami ali pa se bosta odločili za novo, stvar-nejšo pol? V obeh izjavah sta se le dotaknila tega vprašanja, tako da pravega odgovora še ni. Dejansko sta povedala le malo več kakor dva lakonska stavka v skupnem britansko - ameriškem komunikeju, ki izraža željo, da bi trajno rešili tržaško vprašanje. Naša javnost je pozdravila ta del komunikeja, kot je pozdravila tudi Edenovo in Dullesovo izjavo o potrebi sporazumne rešitve tega vprašanja. Če sta ameriška in britanska vlada zares Dulles in Eden, potem je potrebno, da v tem smislu tudi ravnata. To konkretno tudi pomeni, da morata zavzeti glede tržaškega vprašanja drugačno stališče od dosedanjega. Kajti doslej se nista zavzemali za sporazumno reševanje. Nista upoštevali naših pravic, temveč sta vodili politiko popuščanja italijanskemu ekspanzionizmu v škodo zavezniške Jugoslavije. Praksa je pokazala, da taka politika ne le ni pripeljala do rešitve, temveč je nasprotno tako zelo poslabšala položaj, da je nastala nevarnost. Naša javnost pričakuje od britanske in ameriške vlade, da bosta napravili sklepe iz storjenih napak in da ne bosta več dovolili, da bi na njuno stališče o Trstu vplivala rimska izsiljevalna politika. Britanska in ameriška vlada lahko preideta k stvarnejši politiki, ki bi pripeljala do sporazumne rešitve le, če se bosta rešili izsiljevalnega pritiska Rima. To vsekakor lahko storita. Treba je, da od izjav, da žele Pellova grožnja pomeni edinole izsiljevanje zahodnih velesil . Rim, 21. okt. (Tanjug). Italijanske aneksionistične stranke irsta, razen kominformovcev, so ^stavile skupno spomenico, ki jo ° generalni tajnik demokrščan-stranke za Trst prof. Redan-e Romano v Rimu izročil ministrskemu predsedniku Pelli. V ?Pomenici poudarjajo, da bi »bili ■Tržačani zadovoljni, četudi bi iz-f°6ili Italiji samo civilno upravo v coni A«. Ta ukrep tržaških iredentistov Presojajo kot posledico strahu in negotovosti v njihovih vrstah po Popolnoma neugodnem sprejemu, {Ja katerega je pri tržaškem prebivalstvu naletel anglo-ameriški sklep, kakor tudi odklonilen od-2iv svetovne javnosti na enostransko dejanje Londona in Wa-shingtona ter na provokacije so-vjetske vlade. Na istovetno stališče glede te-Sa (da naj Italiji za sedaj izroče samo civilno upravo v coni A) So se postavili tudi nekateri vladal in provladni časniki. Politični opazovalci po tem sklepajo, da Sre za akcijo, ki jo je organizirala ^lada sama, da bi si olajšala izhod iz neugodnega položaja, v Katerega je prišla zaradi groženj 2 ostavko in popolno nepopustljivostjo. , Pella je pred nekaj dnevi izjavil, da bo vlada podala ostavko, če Anglo-američani ne bodo hoteli predati civilne' in vojaške oblasti Italiji in če ne bodo pridali italijanskih revandikacij na oono B. Zato, sodijo tuji opazovalci, so sprožili zdaj akcijo, ki naj bi omogočila Pellov umik. Hkrati se je jasno izkazalo, da je Pellova grožnja pomenila edinole izsiljevanje zahodnih velesil. V to akejijo sodi spomenica tržaških strank, pisanje tiska in za-^ 2 _______________________________ Razgovori o Suezu niso uspeli Kairo, 21. okt. (UP). Velika Britanija in Egipt sta danes uradno Sporočila, da se nista mogla sporazumeti o evakuaciji britanskih z območja Sueškega prekopa. Skupno poročilo pravi, da bodo vzlic temu nadaljevali razpravo o tem vprašanju. hteve Saragata v imenu socialnih demokratov, Cobelle v Imenu monarhistov in De Marsanicha v imenu neofašistov, naj bi Pello pozvali, da bi ostal na krmilu. Predstavnik Foreign Oificea o Trstu London, 21. okt. (Tanjug). — Sprejem pri Bogdanu Crnobrnji Beograd, 21. okt. (Tanjug). — sporazumno rešitev, takoj preide- Državni podtajnik za zunanje za jo h konkretnim dejanjem. Na- deve Bogdan Crnobmja je danes staja nujna naloga, da se lotijo sprejel na protokolarni obisk ni-obravnavanja sedanjega položaja, zozemskega poslanika g. Helba. da napravijo resnične korake za Nizozemski poslanik je pozneje odstranitev sedanje nevarnosti in obiskal tudi državnega podtajnika za ugotovitev dokončne rešitve. za zunanje zadeve Veljka Miču To je mogoče doseči, če se bodo novica. celotnega vprašanja lotili brez prejudiciranja stvari. Nekateri diplomatski krogi sodijo, da je najboljši način odložitev nadaljnjih razprav o Trstu. Ta metoda se je morda izkazala . . . ... ____ ,. za uspešno v nekaterih vpraša- Tudi, na današnji redni tiškovni njih, toda v tržaškem vprašanju kanferenci v Foreign officeu je bi-vsekakor ni uspešna. Prav na- 1° postavljenih precej vprašanj o sprotno. Praksa kaže, da je odla- J rstu. Predstavnik britanskega ganje pripeljalo do vedno novih zunanjega ministrstva je izjavil, in novih komplikacij, zadnji čas da se v zvezi s tržaškim vpraša-pa tudi do resne nevarnosti. | njem nadaljujejo razgovori med Z ato je sleherno odlaganje re- vladami Velike Britanije, ZDA in ševanja tržaškega vprašanja na- ! Francije po redni diplomatski pačno in škodljivo. Če britanska poti. in ameriška vlada v resnici želita | Skoraj na vsa vprašanja tujih tisto, kar izjavljata, trajno in novinarjev je predstavnik nejasno sporazumno rešitev, tedaj bi bilo odgovoril in opozarjal predstav-vsekakor zaželeno, da bi do 2. no- nike tiska na posamezne dele iz-vembra. ko bo Varnostni svet na-'jfive, ki jo je dal včeraj v Spod-daljeval razpravo, dosegli že do- njem domu britanski zunanji mi-ločene uspehe na poti odstranje-' nister Eden o tržaškem vprašanju. vanja dosedanjega nevarnega po-1 Na koncu je neki novinar vpra-ložaja in sporazumnega reševanja šal: »Prosim, povejte mi, če ima-tržaškega vprašanja. te sedaj kakšen končen načrt za Jugoslavija ni niti najmanj rešitev tržaškega vprašanja?« odgovorna za nastali resni polo- Predstavnik Foreign officea je žaj v zvezi s Trstom. Iskreno si dejal, da o tem ne more ničesar je prizadevala in si še prizadeva, povedati. Pred tem pa je v odgo- da bi ta položaj čimprej odstra nili. Potrebno bi bilo, da tudi tisti, ki so ustvarili ta resni položaj, krenejo po poti njegovega odstranjevanja. J. S. voru na vprašanje, kdaj pričakujejo umik anglo-ameriških čet iz I rsta, izjavil, da ni nikakih sprememb v sedanjih načrtih, da pa datuma niso določili. Bidault, Eden in Dulles med londonskimi razgovori Od stalnega dopisnika >Borbe< Pariz, 21. okt. — Na redni tedenski tiskovni konferenci v Quai d’Orsayu, ki je bila danes popoldne, je bil tržaški problem spet v središču pozornosti. Tuji dopisniki so postavili načelniku oddelka za informacije v francoskem zunanjem ministrstvu več vprašanj v zvezi s tržaškim problemom. Pooblaščeni predstavnik Quai d’Orsaya je v odgovorih na ta vprašanja med Groba kršitev videmskega sporazuma Nova Gorica, 21. okt. (Tanjug). Danes so italijanski obmejni organi prepovedali dvolastnikom na obmejnem prehodu pri Lide-ku v tolminskem okraju, da bi prišli na italijansko stran, kjer imajo svoja posestva oziroma zemljo, ki jo obdelujejo. Italijanske oblasti so jugoslovanske dvolastnike zadržale, jih zaustavile na dvolastniškem prehodu in jih pri zasliševanju, ki je trajalo približno eno uro, spraševale o JLA, o njeni moči, razvrstitvi njenih enot in podobnem. Italijanski organi so jih spustili šele čez eno uro. ne da bi jim dovolili oditi čez blok na svoja posestva, marveč so jih poslali nazaj. To ravnanje italijanskih obmejnih organov surovo krši videmski sporazum o malem obmejnem prometu, ki določa, da lahko dvolastniki hodijo čez dvo-lastniške prehode, da bi obdelali svojo zemljo na obeh straneh meje. drugim Izjavil, da so glede tržaške krize zdaj razgovori, ki naj bi omogočili konferenco »Tri zahodne vlade — je rekel — zdaj izmenjujejo mnenja. Vtis imamo, da temperatura v Beogradu in Rimu že pada.« Na vprašanje tujih dopisnikov o vlogi Francije pri teh prizadevanjih, da bi našli izhod iz tržaške zagate, je načelnik odgovoril z diplomatsko formulacijo: »Videti je, da se Francija za zdaj najbolj zanima za to vprašanje. Francija ni okupatorska sila v Trstu in ima zato drugačen položaj kot Velika Britanija in ZDA, katerih sklep z dne 8. oktobra je bil izpodbit. Francija zdaj pripravlja teren. V interesu problema samega je, da se ne bi prenaglili.« Predstavnik Quai d’Orsaya je nato pristavil, da je imel francoski minister zunanjih zadev Georges Bidault v zvezi s tako vlogo Francije ločene razgovore z veleposlaniki Jugoslavije in Britanije v Parizu. Mile Vitorovlč Bidault o londonskem sestanku Pariz, 21. okt. (AFP). Francoski zunanji minister Georges Bidault je imel danes na seji senatnega odbora za zunanje zadeve ekspoze, v katerem je obrazložil nekatere podrobnosti o nedavnem sestanku treh zunanjih ministrov v Londonu. O konfe-. vuunt renči štirih je dejal, da bi na njej I rovič. lahko razpravljali o vseh problemih, ki se tičejo evropske varnosti. Pripomnil je, da bi bila konferenca petih ali več velesil omejena na določeno vprašanje, ki bi bilo določeno pri izmenjavi not o vzhodno-azijskem vprašanju. Glede predloga britanskega ministrskega predsednika Churchilla o konferenci najvišjih predstavnikov štirih velesil je Bidault iziavil, da francoska vlada zoper takšno konferenco nima nobenih pomislekov. O tržaškem vprašanju je Bidault izjavil, da zdaj izmenjavajo gledišča za to, da bi ga rešili. Zatem je govoril o vprašanju ratifikacije sporazuma o evropski obrambni skupnosti ter izjavil, da Francija vztraja pri pogoju, da je treba poprej rešiti saarsko vprašanje. Dullesove izjave na javni razpravi o ameriški zunanji politiki Nem York, 21. okt. (AFP). V govoru, ki ga je imel pred »forumom« časnika »New York He-rald Tribune«, ki je organiziral veliko javno razpravo o zunanji politiki, je ameriški zunanji minister Dulles izjavil, da je »razumljivo, da Nemčija prispeva k svoji lastni obrambi kakor tudi k evropski obrambi«. »Toda,« — je nadaljeval Dulles — »nemškim oboroženim silam ne smemo omogočiti, da bi se spremenile v grožnjo« in pripomnil, da zahodna civilizacija nikdar več ne bi smela biti izpostavljena ranam, ki bi si jih sama prizadela. O evropski skupnosti je Dulles dejal, da so ZDA na nedavni konferenci v Londonu »najodločneje podprle veliko zamisel integracije«. Glede povabila, ki so ga tri zahodne velesile poslale sovjetski vladi, naj bi njen predstavnik 9. novembra prišel v Lugano razpravljat o nemškem vprašanju, sodi Dulles, »da ne bi bilo nič nevarnejšega od konference, ki bi konec koncev prinesla samo utvaro o sporazumu, ne pa resničnega sporazuma«. Dejal je, da bo »sovjetski odgovor na ta predlog pokazal, ali sovjetska vlada resnično želi, da bi bila sklicana konferenca, ki bi pomenila preizkusni kamen za sovjetske namere. Mi upamo, je pripomnil Dulles, da bo sovjetski odgovor pritrdilen.« Po mnenju ameriškega ministra bo sklep ameriške in britanske vlade z dne 8. oktobra, ki določa izročitev cone A Italiji, »utrl pot končni miroljubni rešitvi tržaškega vprašanja«. Dulles se je na koncu svojega govora pomudil pri zadnjih incidentih na izraelsko-jordanski meji in izjavil, da so ZDA sprejele predlog, da je treba od Varnostnega sveta zahtevati, naj se glede tega vprašanja opredeli. Dulles je dal Popoviču dopolnilna obvestila o londonskih razgovorih \Vashington, 21. okt. (UP). Jugoslovanski veleposlanik v Wa-shingtonu Vladimir Popovič je včeraj obiskal ameriškega zunanjega ministra Dullesa in se z njim razgovarjal uro in 20 minut. Veleposlanik Popovič je iziavil, da, če bosta ZDA in Velika Britanija po razgovoru z Dullesom in navzlic jugoslovanskemu ugovoru vztrajali pri svojem sklepu o Trstu, bo to povzročilo zelo nevarno situacijo. Veleposlanik Popovič je davi izjavil, da sta se z Dullesom raz-govarjala o Trstu v zvezi z razgovori zunanjih ministrov treh zahodnih velesil na londonski konferenci. Časnikarjem je izjavil, da mu je Dulles dal dopolnilna obvestila o londonskih razgovorih. Izjava veleposlanika Popoviča po razgovoru z Dullesom Washington, 21. okt. (AFP). Jugoslovanski veleposlanik v ZDA Vladimir Popovič je danes izjavil po razgovoru z zunanjim ministrom Dullesom, da bi bilo zelo nevarno, če ZDA in Velika Britanija ne bi spremenile svojega sklepa o odstopu cone A STO Italiji Dejal je, da je jugoslovanska vlada še vedno pripravljena na konferenco petih sil, ki bi rešila spor med Jugoslavijo in Italijo, »Zal,« je dodal veleposlanik Popovič, pa dokazuje ravnanje Italije, da ne želi konference.« ITALIJANSKA LETALA SO SPET KRŠILA NEDOTAKLJIVOST NAŠEGA ZRAČNEGA PROSTORA Rim Je poslal novo enoto na mejo proti Trstu in Jugoslaviji Ljubljana, 21. okt. (Tanjug). Včeraj so italijanska letala vnovič kršila jugoslovanski zračni prostor. Ob 13,10 je jugoslovansko mejo preletelo italijansko letalo, ki je prišlo iz smeri Vidma, nato pa je čez planino Mijo nadaljevalo polet proti planini Stol, letelo približno 1 km znotraj jugoslovanskega ozemlja in se vrnilo v Italijo v višini približno 600 m. Ob 16,45 je kršilo jugoslovanski zračni prostor italijansko vojaško transportno dvomotorno letalo, ki je letelo čez jugoslovansko mejo proti Kobaridu in Trnovem. Nato pa se je zaobrnilo, vnovič preletelo Kobarid in se vrnilo v Italijo čez Matajur. To italijansko letalo je letelo v višini 1500 m in je kršilo jugoslovanski zračni prostor kakih 7 km v globino. To je že dvajseti primer nedotakljivosti jugoslovanskega zračnega prostora, odkar je poslala Italija v zadnjih tednih okrepljene vojaške sile na našo mejo. Po podatkih, ki jih je objavil italijanski tisk, je Italija poslala še eno vojaško enoto na mejo proti Trstu in Jugoslaviji. V poročilih je rečeno, da so deli brigade alpskih strelcev »Giulia« prišli na mejo, da »okrepe« položaje v obmejnem loku med Ko-lijem in Tržičem. Na to področje so že prej poslali oklopni diviziji' dogodkov. »Ariette« In »Centauro« kakor tudi motorizirani diviziji »Folgo-re« in »Mantova«. V Beneški Sloveniji so se spet pojavile trikoloristične tolpe Trst, 21. okt. (Tanjug). Po poročilih iz Beneške Slovenije so se v teh krajih spet pojavile oborožene tolpe trikoloristov, kar je povzročilo zaskrbljenost med slovenskim prebivalstvom. Oborožene tolpe trikoloristov so opazili v Gornji nadiški dolini v bližini vasi Prosnid, Črni vrh in Marsin. Italijanski iredentisti iz Gorice se selijo v Italijo (Od stalnega dopisnika »Borbe«) Koper, 21. okt. Kolikor bolj povečujejo italijanske enote na meji z Jugoslavijo in anglo-ameriško cono in kolikor več italijanskih tankov in oklepnih vozil je na meji, toliko bolj narašča preplah med iredentisti v teh krajih. Poročajo, da je v zadnjih dneh poslalo 20 goriških družin svoje dragocenosti v notranjost Italije. Številne iredentistične družine, med njimi zlasti tiste, ki so do pred kratkim kazale največ bojaželjnosti, so odpotovale v Srednjo Italijo, da bi tam počakale nadaljnji razvoj M. P. Spominska slovesnost v Kragujevcu Ob navzočnosti več kot 20.000 prebivalcev Kragujevca in okolice je govoril član Zveznega izvršnega sveta Mijalko Todorovič Predzadnji dan kragujevških svečanosti je bil posvečen padlim žrtvam v Kragujevcu 21. oktobra 1941. To je že tradicionalna svečanost, na kateri se zberejo prebivalci iz mesta in bližnjih krajev. Letos se jih je zbralo nad 20.000. Miting sredi mesta je začel sekretar komiteja ZK podjetja »Crvena zastava« Bratimir Stojanovič, ki je najprej prebral brzojavko maršala Tita. Za njim je govoril član Zveznega izvršnega sveta In dolgoletni partijski voditelj teh krajev Mijalko Todo- V kratkem govoru je opisal nastanek in razvoj proletariata v Srbiji v vrtincu uporov, vojn in političnih bojev. Delavski razred Srbije se je dobro zavedal, da nastaja v času, ko se je proletariat po svetu že izoblikoval kot politična sila. V svetovnem delavskem gibanju je dosegel srbski proletariat ugledno mesto. — Besede Mijalka Todoroviča, da bo s tradicijami bogati Kragujevac stopil na branik svoje domovine, če bo potrebno, in branil svoje pravice, so sprejeli navzoči z velikim navdušenjem. Potem pa se je razvil po ulicah proti pokopališču dolg sprevod, v katerem je bilo nad 11.000 ljudi. Ti sprevodi so že tradicionalni in vsako leto je 21. oktober praznik, ko se ljudje spominjajo najstrašnejše tragedije Kragujevca. Na pokopališču so bile že zbrane matere padlih dijakov in vdove ustreljenih meščanov. — Okrog grobnic so se zbrali vsi kragujevški učenci. V prvi grobnici so pokopani otroci od 8. do 10. leta, ki so jih Nemci ustrelili skupaj z njihovimi starši, v drugi pa dijaki s profesorji. Obe grobnici sta bili pokriti z venci in šopki. Svečanost se je zaključila zvečer z dvema gledališkima predstavama. Pred parlamentarnimi volitvami Sfeuiio potrjenih kandidatur se nsglo ras Med drugimi je potrjen« kandidatura M. Djilasa v titograjskem okraju in Mihe Marinka v murskosoboškem okraju Beograd, 21. oktobra. Okrajna volilna komisija za titograjski volilni okraj je poslala Zvezni volilni komisiji poročilo o potrditvi kandidature Milovana Djilasa za Zvezni svet Ljudske skupšfiine. Hkrati so bile potrjene naslednje kandidature za Zvezni svet: glavnega urednika »Politike« Mite Miljkoviča v sit-niškem okraju, delavca Alekse Strbe za volilni okraj Donji Mi-holjac in Podravska Slatina, dalje Miha Marinka, predsednika Izvršnega sveta Slovenije, za okraj Murska Sobota II., tajnika okrajnega komiteja Borisa Ale-ksovskega-Karča za kočevski okraj, tajnika okrajnega komiteja Ivanušo, uslužbenca Granitne industrije, Oplotnica, v 39. volilni enoti — del okra- Komisijo so tudi obvestili, da dja Boškoviča za zemunski okraj, ia Maribor okolica: za Leona Poje potrjena kandidatura direk-: generalpolkovnika Peka Daplevi- f>le!a’ direktorja tovarne v Cer-torja »Vjesnika« Djure Kladarina ča za žLški okraj, direktorja »Po- kali, za volilni okraj Kostajnica-Dvor, I litike« Vladislava Ribnikarja za v volilni enoti — del okra-predsednika Glavne zadružne volilni okraj Beograd V., Hilmije ia Radovljica: za lootn Sčavni-zveze Slovenije Viktorja Avblja Hasanagiča za sijeniško-staviški čarja, delavca Železarne Jesenice, okraj, tajnika okrajnega komite-: >,n za Bogdana Knafliča, komerc. ja Radisava Nedeljkoviča za lji- direktorja Železarne Jesenice, za volilni okraj Soštanj-Celje II., Lidije Sentjurc za trboveljski okraj, tajnika okrajnega komiteja Ilije Spirovskega za prespan-ski volilni okraj in tajnika okrajnega komiteja v Stipu Sirupa Demlra za ovčepoljskl okraj. ško-takovski volilni okraj, generalpodpolkovnika Mihajla Apostolskega za strumiški okraj, člana Izvršnega sveta BiH Sejketa Maglajiča za Bosansko Krupo, tajnika okrajnega komiteja Ceda Kaparja za volilni okraj Trebi- Potrjene *o tudi kandidature člana Zveznega izvršnega sveta nje-Blleče, člana Zveznega jz-Rodoljuba Colakoviča za bijeljin- vršnega sveta Mijalka Todorovi-ski okraj, generalpodpolkovnika ča za gružanski okraj, univ. prof. ... . BoSka Silj-egoviča za volilni okraj Radivoja Uvaliča za jastrebarsko- Živka Brajkovskega za ohridski1 Bosanska Gradiška-Srbnc, gene- kosaniški volilni okraj in tajnika okraj in tajnika Zveznega izvrš- ralpolkovnlka Koste Nagvja za Ljudske skupščine Srbije Živa-nega sveta Veljka Zekouičo za zrenjaninski okraj, člana Izvrš- na Dimitrijeviča za posavsko-nikšički okraj. I nega sveta AP Vojvodina Djor- tamnavski okraj. Kandidati za republiško skupščino V Republiški zbor Ljudske skupščine LRS bo 22. novembra izvoljenih 122 poslancev v 122 volilnih enotah, na katere je v ta namen razdeljena naša republika. Doglej so potrjene kandidature zborov volivcev: v 1. volilni enoti, ki jo sestavlja del mesta Celja, za Albina Medveda, predsednika okrajnega sindikalnega sveta v Celju, in za Stanka Jezernika, nameščenca Cinkarne v Celju; v 2. volilni enoti, ki jo sestavlja del mesta Cel ja, zu Olgo Vrabič, sekretarko MK ZKS v Celju, in za Stanka Božiča, kmeta iz Polul 11, Celje; v 3. volilni enoti, ki jo sestavlja del mesta Celja, za Staneta ■Sotlarja, učitelja iz Stor; v 48. volilni enoti, ki jo sestavlja del okraja Ljubljana okolica, za Ignaca Voljča, sekretarja OK ZKS Ljubljana okolica; v 49. volilni enoti, ki jo sestavlja del okraja Ljubljana okolica, za Staneta Kavčiča, člnna Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS; v 50. volilni enoti, ki jo se-1 v 4. volilni enoti — del okraju stavlja del okraja Ljubljana oko-[ Celje okolica: za Ivana Žagarja, lica, za Jožefo Molka, podpred- V enotah JLA zaključujejo priprave na volitve Beograd, 21. okt. V vseh enotah JLA so že sestavili volilne spiske, imenovali komisije za izvedbo volitev v vojski in določili volilne odbore. Volilno gradivo so že natisnili in pa bodo te dni poslali enotam. Vsa ta dela je Armada opravila izključno s svojimi sredstvi. Med 1. [n 9. septembrom bodo priredili seminarje okrajnih volilnih komisij z volilnimi odbori, ki bodo izvedli volitve v enotah JLA. Ker bodo na teh volitvah pripadniki začasnega sestava Armade, 6e pravi vojaki in podoficirji, ki »lužijo rok, glasovali za kandidate tistih volilnih okrajev, v katerih stalno žive in ne kot doslej za kandidate okraja, v katerem služijo vojaški rok, so predvideli, da bo vsak volilni odbor prejel številko »Uradnega lista«, v katerem bodo objavljene vse potrjene kandidature na ozemlju FLRJ, da bi se lahko voiakj pred volitvami seznanili s kandidati. Predvedevali so, da bodo volilni odbori takoj po sprejemu »Uradnega lista« sklicali sestanek z vsemi vojaki in jih seznanili s kandidati iz njihovih volilnih okrajev. sednika okrajnega odbora SZDL Ljubljana okolica; v 51. volilni enoti, ki jo sestavlja del okrnju Ljubljana okolica, za inž. Gašparja Muho, podpredsednika OLO Ljubljana okolica; v 52. volilni enoti, ki jo sestavlja del okraja Ljubljana okolica, za Janeza Lesjaka, direktorja tovarne Motvoz in platno, Grosuplje; v 86. volilni enoti, ki jo sestavlja del okraja Novo mesto, za Franca Pirkoviča, sekretarja OK ZKS v No vem mestu; v 87. volilni enoti, ki jo sestavlja del okraja Novo mesto, za Franca Kreseta, predsednika Glavnega odbora Zveze vojaških vojnih invalidov, Ljubljana; v 88. volilni enoti, ki jo sestavlja del okraja Novo mesto, za Viktorja Zupančiča, predsednika OLO Novo mesto; v 89. volilni enoti, ki jo sestavlja del okraja Novo mesto, za Ado Krivic, podpredsednico Glavnega odbora AF2, Ljubljana; v 114. volilni enoti, ki jo sestavlja del okraja Šoštanj, za Jožeta Tekavca, sekretarja Okrajnega odbora SZDL Šoštanj, in za Franca Podovratnik, tajnika OLP, Šoštanj; v 119. volilni enoti, ki jo sestavlja del okraja Trbovlje, za Miho Marinka, predsednika Izvršnega sveta Ls LRS; v 120. volilni enoti, ki jo sestavlja del okraja Trbovlje, zn Franca Ludoviko, sekretarja MK ZKS Zagorje; v 121. volilni enoti, ki jo sestavlja dol okraja Trbovlje, za Stanka Brečka, predsednika MLO Hrastnik; v 122. volilni enoti, ki jo sestavlja del okraja Trbovlje, zn Viktorja Kovača, sekretarja OK ZKS Trbovlje. V Republiški zbor proizvajalcev Ljudske skupščine LRS bo izvoljenih Bkupno 72 poslancev, od tega 59 v prvi proizvajalski skupini in 13 v skupini kmetijstva. V skupini Industrije, trgovine in obrti so doslej potrjene kandidature, in sicer za volilne enote, ki jih sestavljajo gospodarske organizacije v okrnju oziroma me stu ali v delu okraja oziroma mesta: strojnega tehnika, Sešči-Prebold, v 5, volilni enoti — del okraja Celje okolica: za Stefana Grosmana, strojnega tehnika, Dobro-va-Zalec, v 7. volilni enoti — okraj Črnomelj: zn Zvonka Kranjca, direktorju Tovarne učil, Črnomelj, in za Milana Simca, mizarskega delovodjo iz Črnomlja, v 36. volilni enoti — del okraja Maribor okolica: za Ernesta Tramška, obratovodjo tovarne »Impol«, Slovenska Bistrica, v 37. volilni enoti — del okraja Maribor okolica: za Antona Sumrado, direktorja Gozdne uprave, Maribor, v 38. volilni enoti — del okraja Maribor okolica: za Maksa v 48. volilni enoti — del okraja Radovljica: za Zvoneta Laburo, delavca Železarne Jesenice, v 49. volilni enoti — del okraja Radovljica: za Matijo Fajfarja, delavca pri Gozdnem gospodarstvu Bled, in za Valentina Marinka, direktorja Tovarne verig. Lesce, v 51. volilni enoti — del okraja Sloveni Gradec: za Ivana Hercoga, električarja v Crni, in za Ivana Vodovnika, mehanika v Žerjavu, v 53. volilni enoti —del okraja Slovenj Gradec: za inf.. Borisa Pipana, šefa gradilišča Gradis-Vuzenica, v 58, volilni enoti — del okraja Trlx>vlje: zn Jožeta Klanjška, direktorju steklarne Hrastnik, v 59. volilni enoti —del okraja Trbovlje: za Maksa Gašte, rudarju, Zagorje. V skupini kmetijstva so potrjene kandidature, in sicer v volilnih enotah, ki jih sestavljajo gospodarske organizacije v okrajih oziroma mestih: v 1. volilni enoti — mesto Celje in okraj Celje okolica: za inf.. Adolfa Savčarja, direktorja kmeti jskega posestva v Slovenskih Konjicah, v 8. volilni enoti — mesto Ma-rilx>r in okraj Maribor okolica: za Edvarda Zorka, predsednika 077. Maribor okolica in za Leopolda Simboli junaštva ali — tvrdke Tovariš urednik! Minilo je že dober mesec dni, odkar je Ljudska shipšina FLRJ sprejela priporočilo o imenih tovarn, zadrug, ulic in ustanov. da že spremenili. Naši otroci^ bod prej slišali o čokoladi >Kraš*, >Nade Štark* in zanje bo to bol]-ia ali slabša čokolada, imena M' rojev pa jim še ne bodo z°fn. kot sinonim junaštva in požru™' volnasti, kakor bi moralo biti. I se bo zgodilo šele pozneje, ko lip tuillllft, ItllO IH UOIUKUIA OC IS L/ OCIC fJUfj , Potreba po takšnem priporočilu je do morda o šoli slišali kaj o njfjj: pojasnjena z argumenti in ljudje | Ni dvoma, da bo po temeljw so ga povsod dobro sprejeli. Ven- spremembi imen 'padla zel" dar pa ne kaže, da bi bili že kaj udomačena in razvita reklama 1 prida storili glede spremembe ne- da bodo s tem nekateri posfovn_ katerih imen. To dokazuje, da se I »liki oleikočeni. Toda priporočilo kaj počasi uveljavlja. \ posledice in moralna škoda, fc* 0 Menim, da je treba to storiti jo utrpeli, če bi se takšno stani čimprej, ker bo trajalo precej nadaljevalo, je mnogo večja, dolgo, preden bomo odstranili škodljive posledice takšne prakse, da smo premalo pazili na to, katera in kakšna imena so dobile naše tovarne, zadruge itd. Navesti hočem nekaj primerov, ki niso ne preprosti, ne posebno drastični, pač pa primerni za osvetlitev tistega, kar bi rad povedal. Dve naši tovarni sta dobili imeni dveh narodnih herojev Josipa Kraša in Marijana Badela. Ko sta podjetji delali reklamo za svoje izdelke (čokolado, bonbone, likerje in razne druge pijače), sta jo delali seveda na različne načine in si prizadevali vzbuditi zanimanje potrošnikov za svojo ■»firmo*. In tako smo o časnikih brali in po radiu slišali reklamo za >Kraševo« čokolado, bonbone in kekse, ali >Badelove< likerje in razne druge pijače. V radijskih reklamah smo slišali o njih pesem in celo o filmski žurnal je prišla ta reklama. Navadno sedi razigrana družba in pije *Bade-lovt liker, na koncu pa se obvezno pokaže velik napis: Badel, Tudi v radijskih reklamah smo stalno slišali priporočila, naj se brijemo z britvicami VOK, ta VOK pa pomeni Vlado Obradovič-Ka-meni, po katerem je dobila ime tovarna, ki izdeluje te britvice Ud. Ne kaže zameriti podjetjem Boštjančiča, kmeta, Limbuš pri vsega tega, ker je njihova doli-Manboru, nost, da delajo reklamo za rvoje v 10. volilni enoti — okraj No- izdelke. Žal ni težko spoznati, kaj vo mesto: za inž. Vilmo Pirkovič, je vse to doslej povzročalo, ne funkcionarko RZZ Ljubljana. iglede na to, ali so ta imena mor- Na zborih volivcev tudi resno pregledujejo svoje naloge V celjskem okrnju so priprave že precej boljSe — Komunisti v Braslovčah so vzeli stvar resneje v roke A Celje, 21. oktobra. Prva poročila o predvolilnih prLpravah v celjskem okraju so opozarjala na to, da so tehnične priprave ponekod preveč potisnile v stran politično pojasnjevanje, ki je glavna naloga. Zgodili pa so se primeri, da so se aktivistom celo tehnične priprave izmuznile iz rok, tako je bilo, denimo, v rudniku Zabukovca, kjer zbor vollvcev-proizvajalcev prvikrat ni bil niti sklepčen, ker mnogi ljudje niso vedeli, kdaj bo sestanek in zato niso prišli blizu. Na ponovno sklican zbor voliv-cev-prolzvajalcev je prišlo precej volivcev, razprava pa je bila povprečna. Sukala se je predvsem okoli dolžnosti ln pravic odbornikov, o njihovi vlogi v komunah in o odpravljanju gospodarske ozkosti. Kasneje so se predvolilne priprave v celjskem okraju večidel Razpečavanje blokov volilnega sklada je v prvi vrsti naloga članov odborov po> litičnib in družbenih organizacij ter politično najbolj razgledanih ljudi DNEVNA KRONIKA Proslava Dneva Združenih narodov Beograd, 21. oktobra. Tudi letos bomo v naši državi slovesno proslavili 24. oktober — Dan Združenih narodov. V vseh glavnih mestih in večjih krajih ljudskih republik bodo na predvečer Dneva Združenih narodov priredili slovesne akademije, na katerih bodo govorili o pomenu in dosedanjem delu OZN. Na *ve-čani akademiji v Beogradu na Kolarčevi ljudski univerzi bo o Dnevu Združenih narodov govoril državni podtajnik za zunanje zadeve dr. Aleš Bebler. Tudi v šolah bodo Dan Združenih narodov slovesno proslavili. R, Colakovič predaval komunistom v Ložnici Ložnica, 21. oktobra. tudi komunisti iz več delovnih kolektivov v okraju, iz liidrocen-trale Drina, iz rudnika antimona iz Zaječe in iz več vasi Jadra. Komunisti so z velikim zanima, njem poslušali besede Rodoljuba Colakoviča. Celje bo v kratkem imelo še 50 novih stanovanj Celje, 21, oktobra. Včeraj je bila v Klubu ljudskih odbornikov v Celju 10. skupna seja odbornikov Mestnega zbora in Zbora proizvajalcev MLO. Na seji so prvič pozdravili tudi odbornike priključenih občin Škofja vas, Šmartno v Rožni dolini in Store, ki so postali sedaj odborniki Mestnega zbora. Nadalje so na seji razpravljali o razdelitvi novih stanovanj. Ob 300-letnicI Celja so namreč ne-V Vukovem domu kulture v kateri celjski kolektivi odstopili Lo/.nlti se je zbralo danes knkih del ali pa celoten sklad za samo-M)0 komunistov, ki jim je član stojno razpolaganje Mestnemu CK ZKJ Rodoljub Colakovič i ljudskemu odboru za gradnjo sta- l>rednval o sklepih II. plenuma CK ZKJ. Predavanja so se razen komunistov iz Ložnice udeležili novanj. Ta sklad ln dotacije MLO bodo omogočile, da bo v kratkem že dograjenih kakih 50 novih stanovanj, na seji MLO pn so se tudi pogovorili, kako bodo ta stanovanja pravično porazdelili. — Prav tako je seja sklepala o izboljšanju dela stanovanjskega urada ter o predlogu Sveta za gospodarstvo o združitvi Kemične tovarne s Cinkarno, o ustanovitvi novih podjetij »Zitar« ter »Avto-motor« in o preusmeritvi dosedanje ustanove s samostojnim finansiranjem »Ekopls« v samostojno gospodarsko podjetje. M. Z. Desetletnica ustanovitve srednjebosenskih brigad V Kulaših bodo 23. oktohn praznovali desetletnico ustanovitve srednjebosenskih brigad ln odredov. Proslave se bodo ude leži 1 i še živeči borci teh brigad, partizanskih odredov in vojaških onot v zaledju, člani narodnoosvobodilnih odborov, starši padlih borcev in prebivalci Srednje Bosno. Prejšnji dan so bodo borci in oficirji teh brigad in odredov zbrali v Teslieu, Tešnji, precej popravile. Vendar je zanl- sestanku so člani sekretarja mlvo, da sta bili tako udeležba, kakor tudi razprava, recimo na zborih volivcev - proizvajalcev, razmeroma slabši v podjetjih, ki jih ne žulijo finančne težave, mnogo hujši pa sta bili tam, kjer ne dobivajo pplnih plač. V teh zadnjih primerih so namreč delavci in uslužbenci prizadeto razpravljali o. komerciali podjetja, o kvaliteti izdelkov ln podobnem. Pri tem se je n. pr. ugotovilo, da se komercialno vodstvo »Volne« v Laškem ni znašlo v težavah. V podjetju so obležale ogromne zaloge blaga, čemur pa ni bila kriva samo akumulacija, ampak tudi preboren asortiment. Stvar se je že okrenila na bolje, vendar se bodo Iz težav kopali še nekaj mesecev. O podobnih stvareh so razpravljali tudi v tekstilnih tovarnah v Preboldu, Sentpetru ln v polzelski tovarni nogavic. Toda medtem ko so bili v mnogih podjetjih zbori volivcev dobro obiskani in so volivci načeli zanimive probleme, pa iz nekaterih krajev v celjskem okraju poročajo, da delavci ne prihajajo v zadostnem številu na predvolilne sestanke organizacij SZDL ter na splošne zbore volivcev. Tako se Je zgodilo v Vojniku in Se ponekod. Ponekod so slabe predvolilne priprave zakrivile nedejavne organizacije, Zveze komunistov. — Tako je bilo v Braslovčah. Sekretar tamkajšnje organizacije Zveze komunistov Rojšek je povsem zanemaril svoje dolžnosti, nato pa so popustili še drugi čla odstavili, hkrati pa načeli tudi vprašanje, če je Rojšek po vsem tem sploh še lahko član ZK. Sestanek je delo te organizacije ponovno oživel. Člani so si zastavili delovni program, kar bo nedvomno ugodno vplivalo tudi na tamkajšnje predvolilne priprave. M. Z. kor se nam na prvi pogled Zato znova poudarjam, da bi buo treba te neokusne, naši družbi ‘tlr pojave čimprej in čim odločne] odpraviti, Vanja Kraljevih Beograd Previsoke cene na ob avtomobilski cesti Tovariš uredniki . Nedavno sem se peljal z mobilom proti Beogradu. S oariši sem se ustavil na prvi staji ob avtomobilski cesti, da si malo odpočili. V restavracij smo naročili 10 dkg salame tn. 10 dkg sira. Za to ter za ne*11' koščkov kruha in malo pijače tf?. plačali 700 din. Ko smo pregled1,1 račun, smo ugotovili, da so salamo zaračunali po 1000, sir r 1500 din, kruh pa po 1C din *9' šček. Komu so namen jene te Poi^le' ko pa delovni človek le tet uporablja njihove storitve? Sveto Bujakovič, podpredsednik MLO Tuzla Čeprav je nnša vojsko zanesljiv jez ... le več dni in noči ljudje I? nsej naši državi vznemirjeno budno spremljajo dogodke v z',e' zi s Trstom in poskus, da bi ‘ mesto in cona A izročili italij0li' skim ekspanzionistom. Že neštc' tokrat so stotisoči naših držnvlja' nov čvrsto in odločno znklieu1 »Življenje damo — Trsta ne d^‘ molt Vemo, da je naša vojska zMe' sljiv jez proti slehernemu mOT bitnemu poskusu, da bi italij' ska vo jska zesedla Trst in vkor*)' kala n cono A. To vemo zlasti P0 govoru vrhovnega komandam11 maršala Tila. Pa tudi vsi mor11' mo biti pripravljeni. Zato pred' lagam, naj bo Zveza borcev pre* svojih organizacij pripravljena nt opisovanje prostovoljcev za ob' rambo Trsta in cone A za primcr' če bi fašistične tolpe po zgledj* d' Annunzf/a poskusile nikoraki'1 n Tr t in terorizirati njihove Vrf bivalce. preden bo In vprašan!1 urejeno no dinlomatski noti. pred 0\ : Rovtarlcl 'Kmečki zbori proizv®' jalcev so bili v Bohinjski Bistri' ci, na Koprivniku, v Srednji vas‘ In Stari Fužini. V okrajni zb°r so predlagali Cvetka Kmeta, ** republiški ln zvezni zbor pa so strinjali s kandidati, ki jih pred' lagajo tudi drugi okraji na 0°" renjskem ln Primorskem. R. V OBČINI STRMEC PRI CEL^ so predlagali za poslance v zveZ' no skupščino tovariša Avblja, republiškega poslanca pa tovari' ša Vinka Sumrada, sekretarja ZK Celje-okolica. NA TERENU »STADION« V LJUBLJANI so se v torek zbrali na prve«1 predvolilnem sestanku. Po poli' tičnem in gospodarskem poročil11 so razpravljali o kandidatih zvezno in republiško skupščino-Volivci ln volivke so soglasno sklenili, da bodo zaupali zastopa' nje koristi delovnega ljudstva znanim borcem in borkam za so' ciallzem Kot kandidatka za zve' zno skupščino za volilno podroc' je LJubljana-sever je bila lzbra' na tovarišlča Vida Tomšič. Gled® volitev za republiško skupščin0 sta določeni na terenu dve volil' ni enoti. Na eni so izbrrfli za kan' dldntn za republiško skupščin0 dr. Helija Modica In dr. Vlad:’ Krivica Na drugi pa tovari£icl Angelo Ocepek in Muro Dermastja Volivci in volivke se bodo P°' novno zbrali v torek 27. t m. in v sredo 28. t. m. J. V. ZAKAJ JE VARNOSTNI SVET O0LO2IL RAZPRAVO O TASTU Burmanski tisk poudarja odločno stališče FLRJ Rangun, 21. okt. (Tanjug). — Rangunski list »Mantovadi« je v zadnjih treh številkah objavil ■v«, v i 01 i * /m v 111 vodnike, v katerih je razčlenil «ew York, 21. okt. (Tanjug), in ostri debati. Višinski je izko- sprejemati sklepov, ki diše po. tržaško vprašanje in nanadel arnostm svet je odložil razpra- ristil priložnost in napadel tri diktatu velesil, nato pa jih sku- nreišnie in sedanie stališče Anirln ? fcrsss- ™f; ». »v, s*-“i ,sssg^sr?%!?*s^*ssr je v Varnostnem svetu to dovolj povoda, hkrati pa tudi sprožila Sovjetska zveza, ki je Jugoslavijo in Italijo kot »državi, prejšnji teden zahtevala, naj Svet ■ ki prav tako hočeta kršiti mi- vnovič prouči izvolitev guverner- rovno pogodbo«, ja STO. Kot razlog za odložitev raz- Do odložitve razprave v Var- prave o Trstu so delegati nava- nostnem svetu je prišlo po dolgi jali potrebo, da je treba počakati na poskuse, če bo prišlo do konference štirih ali petih držav o Trstu. V New Yorku mislijo, da bi bili nesmiselni kakršnikoli razgovori, na katerih bi morali vzeti kot osnovo sklep z dne 8. oktobra. Toda zahodne sile ne kažejo posebne pripravljenosti, da umaknejo svoj pristranski sklep, s katerim so skušali prodati jugoslovanske narodne koristi. To je videti tudi iz izjave ministra Dullesa na včerajšnji tiskovni konferenci, češ da Velika Britanija in ZDA niso niti pomislile, da spremene ta sklep. Ameriški predstavnik v Varnostnem svetu in večina drugih članov Sveta je podprla predlog Kolumbije o odložitvi razprave o Trstu, ker upa, da bodo v prihodnjih 10 dnevih dosegli napredek za sklicanje konference prizadetih strank o Trstu. Ker imajo predlogi o odložitvi po pravilih postopka prednost, Varnostni svet niti ni mogel odločiti o zahtevi jugoslovanske delegacije, da se udeleži razprave. O tem bodo govorili na prihodnji seji Varnostnega sveta 2. novembra. Tudi italijanski opazovalec pri OZN je zahteval, da razloži pred Svetom stališče svoje vlade, brž ko je zvedel za zahtevo vodje jugoslovanske delegacije. V OZN se je jasno oblikovalo Spet protijugoslovanske demonstracije neofašističnih mladincev v Rimu Rim, 21. okt. (Tanjug). Davi So skupine neofašistične mladine tako imenovane »Gruppi D’An-nunziani« vnovič izpustili iz šol, da bi skušale organizirati protijugoslovanske manifestacije. Na današnjih transparentih, ki so jih nosili demonstranti, so bili še izrazitejši fašistični napisi. Na posameznih transparentih so bili citati iz Mussolinijevih govorov, medtem ko so Mussolinija — zaradi formalne zakonske prepovedi fašistične delavnosti — označevali v teh napisih z besedico »lui«, to je »on«. Policija je danes posredovala >n demonstrante razgnala, ker so včeraj nekateri večerniki protestirali, da dovoljujejo fašistične vzklike in manifestacije. Protestirali so tudi prebivalci sami s tein, da so demonstracije bojkotirali. Kljub včerajšnjim jasnim fašističnim izpadom so nekateri vladni listi danes objavili novice o »manifestacijah nacionalistične mladine«. Policija je preprečila pot skupini demonstrantov, ki je nameravala oditi proti sedežu jugoslovanskega poslaništva v Rimu. Medtem ko komlnformovska »Unl-ti« obtožuje Italijansko vlado, da Je pripravljena pogajati se z Jugoslavijo, ne da bi poprej dobila cono A, vladni »Mesaggero« drugače presoja Izjavi Edena In Dullesa. Trdi, da je Eden potrdil izjavo z dne 8. oktobra, ki omogoča Italiji, da zahteva tudi ostale jugoslovanske kraje. Duiles pa da Je ta sklep ne samo potrdil, marveč da je tudi pokazal, da je njegovo zunanje ministrstvo 2e ukrenilo vse, kar Je v skladu s potrebami po uresničenju deklaracije, zlasti glede umika anglo-ameriških enot lz Trsta. Ne glede na težave, v katerih sta se znašla Eden ln Dulles, ko je bilo ______________ ., » . »- ._ . . - treba pojasniti ta sklep (»Manchester vanja posameznih vprašanj v j važnejše stvari v zvezi z razvo- Guardian« pravi, da je bilo Edenu mednarodnih odnosih vedno bolj jem tržaškega vprašanja in pri- neprijetno in da je bil rahlo ne- obsojajo številne delegacije pri! naša zemljevide STO ter fotogra- Združenih narodih. I fije iz Jugoslavije. narodi« vsiliti na konferenci., pjsa »Rangom« jn >Time Lun Kio« Lahko brez pretiravanja rečemo, „„ ., ,, da je razpoloženje med delegati v ?,VOJlh. uvo.^n!klh &kleP in opazovalci na strani Jugosla- Sl1 o izročitvi cone A vije. Namreč, da nima nikakršna I ,Ul pozdravljata odločno konferenca, na kateri bi le po-, e Jugoslavije, trdili nasilni sklep velesil, nika-1 časopis »Time Lun Kio« ob-kega smisla. Tako metodo reše-, javlja razen tega vsak dan naj- DANES PO SVETU Pella se \e premislil strpen), dejstvo, da njuni izjavi omogočata takšne različne razlage, ne priča v prid pomiritve skomin v 5ila hinavski pozio »Primorski dnevnik« o letakih, ki so se pojavili v tržaški okolici Trst, 21. okt. (Tanjug). V okolici Trsta so razširili letake, ki v slabi slovenščini pozivajo Slovence, naj »zaupajo italijanski demokraciji« in v »bratstvo, ki ga bo uresničila«. »Italija vam jamči,« piše na listkih, »svobodno uporabo v&šega jezika, vaše šole, vaše kulturne ustanove in vaša posestva.« Današnji »Primorski dnevnik« komentira ta skrajno hinavski poziv, ki je napačno preračunan na Sestanek funkcionarjev treh zahodnih sil v Parizu London, 21. okt. (Reuter). Britanski, francoski in ameriški funkcionarji bodo danes v Parizu razpravljali o stališču svojih vlad do nemškega in avstrijskega vprašanja. Pričakujejo, da bodo proučili vnrašanja o Nemčiji, ki bi se pojavila, če bi Sovjetska zveza mnenje, da je stališče zahodnih sprejela poziv za sestanek štirih sil nevzdržno in da ni mogoče I zunanjih ministrov v Luganu. Še ena priložnost, da se pokažejo! \ — Va bene, pa me spustite noter vsaj kot civilnega upravnika. prevaro slovenskega ljudstva teh krajev, pri čemer opozarja, kakšno »demokracijo« in »svobodo« so Slovenci že okusili, ko so bili v italijanski sužnosti. »Začeli so s prepovedjo slovenščine,« poudarja list, »nadaljevali pa z nasilnim poitalijančenjem slovenskih imen, popolno ukinitvijo vseh slovenskih šol v letu 1928, s požigom slovenskih kulturnih domov, knjižnic in gospodarskih ustanov, ropanjem slovenskega narodnega premoženja, razlaščanjem slovenskih posestev, streljanjem, mučenjem in zapiranjem slovenskih rodoljubov, z znano inkvizitorsko metodo vlivanja ricinusovega olja v usta narodno zavednih Slovencev, vse dotlej, drikler ni od cvetočega slovenskega narodnega življenja ostalo le pogorišče, pod katerim je tlela žerjavica.« Časnik nato opisuje novo prodiranje italijanskega imperializma v te kraje, odkar so v coni A prevzeli oblast Angloamerikanci. »Brž ko se je začel italijanski imperializem obnavljati po zaslugi zahodnih sil,« piše list, »se je začelo prodiranje, najiprej z zahrbtno infiltracijo italijanskih elementov v slovenske kraje in graditvijo italijanskih naselbin na slovenski zemlji v Štivanu, Seslja-nu, Križu, na Opčinah, v Proseku in v drugih krajih, ter odpiranjem italijanskih šol v popolnoma slo-vensikih vaseh. Okupacijske oblasti zahodnih sil so podpirale to novo imperialistično prodiranje s postopnim oživljanjem fašističnih zakonov, na podlagi katerih je bila slovenščina zapostavljena in prepovedana v javnih uradih, čeprav jo mirovna pogodba priznava za enakopravno. S posebnim sklepom so prepovedali slovensike napise v popolnoma slovenskih vaseh, odstranili pa so jih policisti po ukazu predsedstva conskega sveta.« Italiji, kar je nujno za kakršnekoli razumne razgovore o odstranitvi napetosti, ki jo je povzročil anglo-ame-riški sklep. * *#) Ne moremo se znebiti vtisa, da besede britanskega ministra o tem, da je njegova vlada »močno nejevoljna zaradi premikov enot onkraj meje, kar lahko napetost samo še poveča in razdraži javno mnenje«, gredo na roko samo novim rimskim izsiljevanjem, tokrat paradiranju enot na jugoslovanski meji. Italijanski vladni tisk je komaj čakal na to baje nevtralno izjavo, da bi se lahko »razjezil«, ker Eden postavlja v isto vrsto Italijo in Jugoslavijo, pa dejansko zato, da bi napihnil šopirjenje vzdolž jugoslovanske meje. Dejansko gre za najnavadnejše novo izsiljevanje in za poskus pritiska na Anglo-amerikance po sklepu treh ministrov v Londonu, da bodo poiskali rešitev s pomočjo diplomatske dejavnosti. Ker se Je izkazalo, da izsiljevanje z ostavko vlade ni bilo učinkovito, so se v Rimu premislili, češ da se jim bolj izplača, če izsiljujejo z orožjem. Zato je vladni »Mesaggero« v eni sapi obsojal Pellovo »namero«, da da ostavko, in pisal, da je »treba razumeti, čemu je vlada sklenila ukreniti vse potrebno, da bi se postavila po robu vsakemu presenečenju.« Rimski krmarji so pozvali celo mnoge tuje dopisnike na »položaje«, da bi občudovali njihovo bojevniško pripravljenost in moč (in o njej seveda pisali). Ce britanski minister Eden ne želi poslabšati položaja, kot je izjavil, potem je že čas, da Izsiljevanje imenujejo s pravim imenom. Ta položaj pa še bolj priča, da je sklep Anglo-amerikancev take narave, da omogoča vsakršne spletke proti miru in da zahteva takojšnjo razpravo ln jasne besede. V. T. Znani indijski publicist o tovarišu Titu Nem Delhi/, 21. okt. (Tanjug). Ob boju jugoslovanskih narodov za pravilno Tešitev tržaSkega vprašanja je indijski list »Indian Express« objavil dolg članek znanega indijskega javnega delavca in publicista Vidjajatunge, z naslovom »Kdo je Tito«? »Tito je danes ena najbolj znanih osebnosti na svetu, piše Vidja-jatunga. če vprašamo, kdo je Tito, delamo to samo zaradi tega, da bi lahko povedali, od kod toliko energije, da vztraja pri načelih ne glede na moč in velikost sovražnikov. Ko Tito izpodbija anglo-ameriški sklep o Trstu, ni to prazna grožnja, nadaljuje Vidja-jatunga. Kot vodja partizanov se je uspešno upiral močnemu nacističnemu vojnemu stroju, pozneje pa Stalinu. To dela zato, ker so se po stoletnih bojih narodi Jugoslavije naposled odločili, da žive svobodno v svoji federaciji.« Viidjajatunga se nato dotika življenjepisa maršala Tita in po- udarja, da je to slika hudega položaja delovnega ljudstva v avstro-ogrskem 'cesarstvu in predvojni Jugoslaviji. Nato pa končuje: »Pogum maršala Tita ni le posledica njegovega političnega prepričanja, temveč tudi zavesti, da govori v imenu jugoslovanske republike. Uspešno se bo uprl slehernemu poskusu, da izroče Trst Italiji. Ima sovražnike, toda jugoslovanski narodi ga obdajajo z ljubeznijo in mu žele, da bi jih še dolgo vodil.« Protest sovjetskega delegata v OZN New Yonk, 21. okt. (Reuter). Sovjetslki delegat v OZN Carapkin je včeraj protestiral v upravnem in proračunskem odboru, ker so za 1. 1954 povečali prispevek Sovjetske zveze, Bele Rusije in Ukrajine. Človek je le številka - Če ga pokličejo, bo jedel Messina, v oktobru Piazza Čampo je pristaniška ulica v Messim. Srečala sva se tam zvečeT, ko ves ta okraj dremlje in morda sanja nekakšen čuden sen. Stojiva na obali in čakava na sporočilo, kdaj odhaja »Učka«. — Ali je to bogato mesto? vprašam nekega delavca, ki se nama je pridružil v očitni nameri, da se začne razgovarjati. — Kdor je, ni lačen, je odgovoril. Glejte tistega tamle... Z VSEH STRANI SVETA Za izvajanje programa UNICEF v' Jugoslaviji Reogiad, 20 okt. Po sklepu Nacionalnega komiteja za UNICEF bo ta teden ob 24. oktobru — Dnevu organizacijo Združenih narodov — v vsej naši državi akcija v korist programa mednarodnega otroškega sklada. Ta akcija naj bi popularizirala idejo vzajemne pomoči vseh držav na svetu, da bi se dvignila otroška zaščita in zagotovila dopolnilna sredstva za delo UNICEF. Ob Dnevu OZN J»o v Jugoslaviji tudi zbiralna akcija. Sredstva, ki jih bo ta akcija pridobila, Lodo razdelili šolskim kuhinjam v vseh republikah. Na sedanji osmi plenarni skupščini OZN v New Yorku so sklenili, da bodo delo Mednarodnega otroškega fonda podaljšali na nedoločen čas. Ta skilep OZN je dejansko priznanje vsega sveta za konstruktivno delo UNICEF katerega program pomoči obsega zdaj nad 20 milijonov otrok v Aziji, Latinski Ameriki, Afriki in Vzhodnem Sredozemlju. ZAHODNA NEMČIJA Adenauer o Trstu Bonn, 21. okt. AFP. Adenauer Je sinoči sprejel domače in tuje novinarje ter je med drugimi izjavami izrazil upanje, da bo med Jugoslavijo in Italijo dosežen sporazum o Trstu. Dejal je, da je v evropskem interesu, da se ta spor čimprej uredi. FRANCIJA Stefanopulos ho spremljal kralja Jurija v ZDA Tarlz. 21. okt (Tanjug). V Pariz .1« včeraj prispel grški zunanjj minister Stefanopulos v spremstvu načelnika političnega oddelka zunanjega ministrstva Krištofu losa, Stefanopu-log bo spremljal kralja Jurija, ki bo ■ e dni službeno obiskal ZDA. Kristo-1'iilos pa bo ostal v Parizu, kjer se bo pogajal z bolgarskim veleposlanikom za ureditev diplomatskih odnosov med obema sosednima državama. Grški veleposlanik v Parizu je že poskušal navezati stike z bolgarskim veleposlanikom, a doslej brez uspeha. V diplomatskih krogih se je zve-• delo, da bodo grški diplomatii poskusili doseči ureditev diplomatskih odnosov tudi z Romunijo. AVSTRIJA Gruber o Južni Tirolski Dunaj, 21. okt. (AFP). Na nekem zborovanju v okolici Innsbrucka je zunanji minister Gruber govoril o Južni Tirolsiki in njenem pretežno avstrijskem pirelivalstvu. Avstrijska vlada skrbno opazuje ravnanje italijanskih oblasti v tei pokrajini in bo proučila ukrepe, ki bodo potrebni, da se zboljša položaj avstrijskega ljudstva v Južni Tirolski. Južni Tirolci pa bodo morali sami odločiti o tem, kakšna politična sredstva bo treba uporaliti za obrambo njihovih interesov. ZDA Varnostni svet se jutri ne bo sestal Ncw Tork, 21. okt. (AFP). V če-trtek 22. oktobra se Varnostni svet ne bo sestal, da bi proučil pritožbo Sirije proti Izraelu, kot jo bilo določeno. V tej pritožbi obdolžujo Sirija Izrael zaradi del pri preusmeritve reke Jordan- Sestanek Varnostnega sveta glede te zadeve je preložen na nedoločen čas. KOREJA Preliminarna konferenca o Koreji bo 26. t. m. AVashlngton, 21. okt. (AFP>. Komite 16 držav, ki so se borile v korejski vojni, je imel danes sestanek v ameriškem ministrstvu zunanjih zadev. Na tem sestanku, ki se mu je pridružil tudi južnokorejski predstavnik v Washingtonu, naj bi proučili razna vprašanja glede potovanja Arthura Deana, svetnika ameriškega ministra zunanjih zadev Dullesa. Dean potuje danes v Pan Mun Joni. Predstavnik zunanjega ministrstva je po tem sestanku izjavil, da je komite med drugim pregledal tudi vprašanje mesta in datuma politične konference o Koreji ter razna druga administrativna vprašanja. Dean potuje na Korejo, da bi se kot predstavnik OZN udeležil preliminarne konference s kitajskimi in severnokorejskimi delegati, ki bo v ponedeljek 26. t. m. Pismo kitajskim in severnokorejskim poveljnikom Kesong, 21. okt. Agencija Nova Kitajsika poroča, da sta vrhovni poveljnik severnokorejske armado maršal Kirn Ir Sen in poveljnik kitajskih siil na Koreji general Peng Te Huai poslala pismo vrhovnemu poveljniku gil Združenega poveljstva generalu Hullu glede njihovih ujetnikov. V pismu zahtevata, naj poda Združeno poveljstvo podrobno poročilo o usoai vsakega severnokorejskega in kitajskega vojnega ujetnika. Podatke zahtevata za 98.742 kitajsko-severnokorejskih ujetnikov, ki niso bili repatriirani. EGIPT Anglo-egiptovski odnosi Kairo, 21 okt. (Reuter). Blizu Kaira bodo danes nadaljevali pogajanja med delegacijama Velike Britanije in Egipta o nadaljnji usodi laze na Sueškem prekopu. Kolikšen pomen pripisujejo dauašnjemu sestanku, najbolj potrjuje dejstvo, da se je predsednik Nagib sinoči ne le posvetoval s člani vlade, temveč tudi razgovarjal z nekaj starejšimi državniki političnih strank, ki 60 sedaj razpuščene — to »e pravi z njihovimi prvaki, ki so izkušeni diplomati in o katerih Nagib sodi, da niso korumpirani in da imajo čisto preteklost. AFRIKA Čistke v unionistični stranki Johannesburg, 21. okt. (AFP). Val čistk, ki je pred nekai tedni zajel unionistično stranko, glavno opozicijsko stranko Južnoafriške unije, je včeraj doaegel svoj višek Tri poslance stranke so izključili, ker so kritizirali ravnanje parlamentarnega vodje stranko Straussa, nekaj drugih pa jo podalo ostavko. Kongres Malanove stranke I)lumfonteyn. 21. okt. (AFP). Te dni ima južnoafriška nacionalistična stranka, ki jo vodi znani nacist in predsednik južnoafriške unije dr. Ma-la.n, svoj kongres. Včeraj so na kongresu sprožili vprašanje ustanovitve republike v Južnoafriški uniji. V zvezi s tem jo dr. Malan izjavil, da izpremembe režima ni možno izvesti s navadnimi volitvami in da je potreben referendum. Pristavil je, da je upostavitev republike možna le, če jo v državi gotovost. Člani nacionalistične stranke so zahtevali, naj bi se črnopolti volivci ločili in glasovali na ločenih listah. SUDAN Demonstracije v Sudanu Kartum, 21. okt. (Reuter). V mestu Obeidu, v zahodnem delu Sudana so pristaši sudanske stranke Uma priredili včeraj protestno demonstracijo. Vzrok je bila odločba sodišča, ki je razveljavilo kandidaturo nekega predstavnika stranke Um« na sudanskih splošnih volitvah, ki bodo prihodnji mesec, če>4 da je nepismen. Sodna odločba odklanja kandidaturo še treh kandidatov stranke Uma, dveh zaradi nepismenosti, tretjega pa zato, ker kot član krajevnega sodišča ni podal ostavko, preden je kandidiral. Erskinova izjava Nalrobl, 21 okt. (Reuter) Poveljnik britanskih Sev v vzhodni Afriki, general George Erskin, je danes izjavil, da kenijskega problema ni možno urediti z vojaškimi sredstvi, čeprav meni, da bo gilanje Mau-Mau kmalu likvidirano. Erskin sodi, da je največji problem Konije zgolj politične narave. V poročilu, ki ga je objavil ob obletnici razglasitve obsednega stanja, pa peneral Erskin pristavlja, naj se Kenijsko ljudstvo zaveda, da bo to stanje še dolgo trajalo. ZAHODNA NEMČIJA Dr. Schreiber zahteva splošno amnestijo vseh nemških vojnih in civilnih ujetnikov Berlin. 21. okt. (AFP). Začasni župan zahodnega Berlina dr. Walter Schroiber je zahteval splošno amnestijo vseh nemških vojnih in civilnih ujetnikov, ki so še vedno v nekaterih državah Vzhoda in Zahoda. To zahtevo .je izrazil ob neki manifestaciji, ki jo je organiziralo Združenje bivših vojnih ujetnikov, ter med drugim rekel, da nekatere države zadržujejo Nemce z Jažnim izgovorom, da so izvršili kazniva dejanja* in da »kazenski postopek pogosto ni zagotavljal pravice«. V bifeju ob pristanišču je neki starec žvečil košček kruha in sira. Ostanek je zavil v »II Tempo«. Na čepici je imel kovinsko številko. Postrešček torej. — Jutri bo pojedel tudi to. In kaj tedaj? Prišel bo kak drug. Ponudil se bo za 100 lir. Saj morajo. Človek je le številka. Če ga bodo poklicali — bo jedel. Vse, kar je še dalje govoril, je bilo žalostno. Spominjalo je na dni, ko je italijanska mladina blodila po ulicah razočarana, brezposelna in se vpraševala: kam? Ujela se je na nore obljube črnih srajc, ne da bi zaslutila svojo nadaljnjo usodo. Moj sogovornik se imenuje Vittorio Sagarella. Delavec je, ima sedem bratov in sestro. Star je 25 let. — Fašist sem, je zamrmral. Tu nas je dvajset tisoč. Čudite se, kaine? In vendar je tako. Povedal vam bom ... V tem trenutku sem si želel, da bi ga več ne videl, da bi čimprej odšel odtod — daleč, kamorkoli. Tedaj'bi se oddahnil. Morda pa ie to le iluzija. Ali je ta človek, ki stoji tu pred menoj, res tako slab? Govoril je z nekim čudnim sijajem v očeh. Ves je bil v zanosu. — Mussolini je bil bene. Brezplačno nas je šolal. Vsak otrok je prejemal 3000 lir. Nato smo dobili puške. Tudi jaz sem korakal po messinskih ulicah. Bil sem star 14 let in sem vzklikal: »Ewi-va Duce!« Vsi so vzklikali. Lakote ni bilo. A danes ... Prosil me je, naj bi šel z njim. Zakaj? Čemu? Saj ve, da sem komunist. Privolil sem vzlic temu. Zašla sva v majhne, odročne ulice v predmestju. Spoznal sem Messrno, kakršne nisem pričakoval. Dotlej sem poznal le njene bulvarje, bele palače, neonske luči in parke. Mislil sem, da je to najlepše mesto, kar sem jih videl. —Glejte — tu se umira tihe smrti, brez kruha, piano. Mršavi, razcapani in goli otroci so tekali okrog barak in naju. Pomolili so nama pod nos pločevinaste škatle in naju prosili, naj otreseva pepel z najinih cigaret. Dekleta so sc smejala. Ledeno, kot kipi. To je bil prisiljen smeh, brez privlačnosti, poln strahu, da ne bi ostale lačne. — Takih je 22.000. Mož in žena. Brez dela. Ponujajo se, mar ne vidite? Lahko jih kupite. Le pristopite k njim in jih vprašajte: koliko? Ne verjamete! Nadaljujva... —• Ne, dovolj je, sem rekel. še je govoril. Videti je bil kot nevrastenik. Čudil sem se, zakaj mi je kazal vse to. Kaj obljubljajo fašisti? Mar ne stoje te »tajge« ta še od 1908. leta? Pripovedoval mi je o vlaču-garstvu pristaniških delavcev in o njihovi morali. Toda, kaj je morala lačnega človeka? Kradejo po ladjah in kvartajo za denar. V barakah in pod vagoni zaživi ponoči ta revni Monte Carlo. — Aristido je bil moj tovariš. Skupaj sta delala. Pljuval je kri. Igral je za streptomicin, ko ni imel ničesar drugega več. Ampulo za zadnje »upanje«. Karta je krožila iz rok v rolte vso n ni. Čez teden dni je umrl v bolnišnici. Ko bi tisto noč dobil dobro karto! Gledal sem ga in molčal. Človek je le številka. Če ga pokličejo — bo jedel. Ali pa križeva karta. Če jo dobi — ne bo umrl.« Vittorio Sagarella je nadaljeval svojo pot. V ušesih mi je še zvenela: Zakaj sem fašist? Povedal vam bom ... Kakšne iluzije! Toda kaj bi sicer počel? Ko sem mu omenil Togliattija, je pljunil skozi zobe. — Ta skrbi le za Moskvo. To mu zadostuje. Kaj pa mi? Zvečer sem sedel z mehanikom »Učke« in še nekim tovarišem pred hotelom »Venezia«. Messina se je bleščala v neonski razsvetljavi. Pred zvočnikom na trgu se je zbralo kakih 100 ljudi. »Tito zahteva preveč,« so govorili iz Rima. »Toda bersnglieri bodo nasilno vkorakali v Trst. še dalje_____ do Reke in Zadra bodo šle naše puške...« Sicilijanci pa bodo spet imeli svoj »pax romana«. V tej pisani množici raznih strankarskih legitimacij je stal fašist Sagarello. Tudi njegove iluzije so menda iskale izhoda v Trstu. Kie. je zdaj tvoja Piazza Čampo? K je je ledeni smeh deklet, ki so podobne kipom, ter Aristido in njegov izpljunek iz pljuč? Mar bo vse to uredil Trst? Ali ni Trst le opij, s katerim se opijajo in pozabljajo lakoto? Vsi ti tu pred zvočnikom pa niso lačni. Kaj mislijo? Ali bodo spet korakali po ulicah in klicali »Evviva duce«? Ne vem, zakaj, toda ko jih gledam, mi stalno stopa pred oči kip leva na zvoniku messinske stolnice. Mar niso vsi levi simbol ugrabitev? Dragan Markovič ZADNJA POROČILA Francosko posredovanje v tržaškem sporu V Parizu priznavajo konstruktivni in spravljivi značaj jugoslovanskih predlogov Pariz, 21. okt. (Tanjug). Francoski politični krogi in pariški tisk izražajo danes svoje zadovoljstvo spričo izjave zunanjega ministra Georgesa Bidaulta v se-natskem odboru za zunanje zadeve, da »izmejava mnenj v tržaškem problemu ni obupna in da Francija sedaj prispeva k njegovi prijateljski ureditvi, ki pa naj bi ne bila ne taka, kakor ja bilo dogovorjeno leta 1946, in tudi ne taka, kakor je bila napovedana dve leti pozneje.« In še je Bidault dejal, da je Francija pripravljena posredovati. Prvič se je zgodilo, da je francoski zunanji minister čeprav nekoliko zavito, javno priznal, da rešitev tržaškega vprašanja, kakor se je napovedovala z mirovno pogodbo in pozneje v drugačni obliki s proslulo anglo-ameriško-francosko deklaracijo iz Lord Salitbury ima slab toomin AK si angleški ministri lahko privoščijo protislovne izjave o tržaškem vprašanju? Rim, 21. okt. Ko bi vlada držala besedo, ki jo je Pella dal v soboto v senatu, bi morala po London, 21. okt. (Tanjug). V zgornjem domu je včeraj lord Salisbury govoril o anglo-ameri-škem siklepu zaradi Trsta, o katerem je skoraj istočasno Eden govoril v spodnji zbornici. Izjave, ki sta jih podala, so bile v protislovju in danes so načeli to vprašanje v spodnji zbornici. Rafcor je mano, je Eden včeraj Izjavil, da italijanske in jugoslovanske vlade Angleži in Američani niso nič obvestili, da pripravljajo svoj sklep. Salisbury pa jo medtem angleškim lordom izjavil, da sta zahodni sili obvestili jugoslovansko in italijansko vlado o svoji nameri »najmanj dva do tri ali velo več dni« prej, kakor sta jo razglasili. Nekaj ur pozneje je angleško zunanje ministrstvo popravilo to Salisbury-jevo izjavo, in izjavilo, da je »govoril po spominu« ter da se Sa-lisbury pridružuje izjavi Antho-nyja Edona. V spodnji zbornici je laburistični poslanec Wedge\vood Ben danes dejal, da je lord Salisbury v zgornji zbornici celo dvakrat zatrdil, da sta bili jugoslovanska in italijanska vlada obveščeni dva ali tri dni prej o anglo-ame-riškem sklepu, da se anglo-ame-riske čete umaknejo iz cone A STO in ta prepusti Italiji. Opozoril je na protislovje teh besed z Edenovimi izjavami in terjal, da se spričo pomena takih izjav zbornica s tem podrobneje bayi. Predvsem, je dejal, so se razgovori. o Trstu razvijali v času, ko rJ1.'n’s|?r bolan in | London, 21. okt. (Tnjug). Od- razveljavila gvijansko ustavo, od- ravno lord Salisburv ' ZakTie 'še ' stavl-)eni gvijanski ministrski stavila vlado in poslala angleško (oliko boli nntrohnn nmasnfln. ki I Predsednik Jagan je prispel danes vojsko v Gvijano. Naglasil je, da popoldne v spremstvu bivšega Lesslle Hale je pripomnil, da v tem primeru niti ne gre za različne spomine in stališča, marveč za diametralno nasprotne izjave. V zgornjem domu pa se je lord\ Salisbury danes opravičil zaradi svoje napačne informacije. Dejal je, da bi rad preprečil sleherno napačno tolmačenje svojih izjav. Govoril sem po svojem spominu, je ponovno dodal, da sta bili italijanska in jugoslovanska vlada dva ali tri dni prej obveščeni o značaju anglo-ameriškega predloga, reči pa moram, da je bilo to netočno. Tržaško vprašanje je bilo predmet intenzivnih razgovorov, ki so trajali cele tedne in so bili v zvezi z napetostjo med obema sosednima državama. Prisostvoval sem mnogim diskusijam o tej stvari. O tej posebni točki pa nisem bil prav obveščeni Zato obžalujem, leta 1948 ni bila ne pravična ne prijateljska. To je toliko bolj pomembno, ker so Francozi tudi še po letu 1948 dva ali trikrat izjavili, da vztrajajo pri marčni deklaraciji. Sedaj je le-ta razveljavljena tudi formalno, čeprav so že vse zadnje mesece namigovali, da se je preživela. Francoski politični krogi iskreno kažejo svoje zadovoljstvo spričo hladnokrvnega stališča jugoslovanske vlade. Jugoslovanske predloge proglašajo za konstruktivne in spravljive. Isto velja za današnje liste in se odraža iz vseh komentarjev o razvoju razgovorov o tržaškem vprašanju. Pri tem beležijo, da anglo-ameriškega sklopa ni mogoče enostavno preklicati, ker gre za prestiž dveh velikih sil, toda zdaj je najvažnejše, da se pridobi na času in da se najde način, kako bi se zbližali stališči Rima in Beograda. V tej smeri se razvijajo tudi vsa francoska posredovalna prizadevanja. Nadaljnji premiki italijanske vojske v Beneški Sloveniji Nova Gorica, 21. okt. (Tanjug). O novih oddelkih italijanske vojske na jugoslovanski meji in o njihovih pregrupacijah so se izvedele nove podrobnosti. Oddelki divizije Folgore in mornariške pehote divizije »San Marco«, ki so oborožene z 90 težkimi in 60 lahkimi tanki, so se premaknile proti Cervignanu. Bataljon planincev »Cividale«, ki je na novo prišel v obmejne kraje, se je premaknil iz Čedada v obmejne vasi Beneške Slovenije. Posamezne čete so se razmestile v Pros-nidu, Subidu in Ceneboli. Nadaljnji oddelek pehote je prišel v San Giorgio. Nekaj manjših oddelkov se je razmestilo na Stol-bici vzdolž ceste iz Čedada proti Rim filtrira teroristične napade na slovenske in italijanske protianeksionistične ustanove v Trstu aneksionistične organizacije V Trstu. Voditelji organizacije pripravljajo napade tudi na slo* venske šole. Trst, 21. okt. (Jugopress). Eden izmed voditeljev nedavnega napada na prostor trgovinskega oddelka Jugoslovanske gospodarske delegacije v Trstu Franco Ma-caluso je na policiji izjavil, da je za pripravo napadov in na poslopje Fronte neodvisnosti dobil denar od italijanskih častnikov, ki se kot civilisti mude v Trstu. Pri teh napadih so, kakor se je izvedelo, sodelovali poleg skupine Franca Macalusa tudi naslednji: Carlo Colonetti ml., Stelio Plos, Giuseppe Derin, Silvio Nespolo, Claudio Fabri, Bruno Apollonio, Cuccio Audolli, Giusto Merluzzi, I Feruccio Gerin, Luigi Fordini, Luccio Caucci, Sergio de Grassi, Sergio Pallini, Silvio Vidmar, Guido Laconelli, Semeraro Vracca. Za organizacijo demonstracij, meji. Na raznih krajih so pričeli kj jih v Trstu pripravljajo vo razpostavljati protiletalsko topništvo. Iz slovenskih krajev okrog Čedada je bilo vpoklicanih v vojsko mnogo vojaških obveznikov. ditelji organizacije »Mlada Italija«, so v Rimu nakazali 20 mili-nov lir. Te demonstracije bi naj baje obsegale tudi teroristične napade na jugoslovanske ustanove in slovenske ter druge proti- GR02NJE, KI SE NISO IZPOLNILE II pičači Ctiiffi sa zbegani Namesto da bi Pella »rešil italijanski Trst«, rešujejo tržaški iredentisti njega z dne 8. oktobra, in da se tedaj ta sklop »neutegoma in do zadnjega tudi izpolni«. Oba Pellova včerajšnjih izjavah Edena in Dul-| pogoja, priznanje italijanskih re-lesa podati ostavko. Tako sodijo j vandikacij do cone B in nujna danes politični krogi v Rimu., V palači Chigi sta namreč angleški in ameriški zunanji mi- je Salisbury zaključil, da sem vas | nister izzvala veliko nezadovolj napačno obvestil in ukrenil bom, stvo. Eden, ki se je sicer izrazil da tudi javnost ne bo napačno za razdelitev STO med Jugosla-obveščena. | vijo in Italijo, je prav s tem Dejansko je, kakor priznava praktično negiral italijanske tudi angleško zunanje ministr- j »pravice do cone B«. Dulles pa stvo, poteklo med anglo-ameri- i je s pripombo, da rok za prepu-škima demaršama v Beogradu in j stitev cone A Italiji še ni določen, Rimu ter razglasitvijo anglo- j dejansko zavrnil Pellovo zahtevo, ameriškega sklepa vsega okrog 1 da se nemudno določi dan, ko se | In sedaj vlada ne ve, kakšnega izpolnitev anglo-ameriškega sklepa o coni A sta torej1 ostala neizpolnjena, italijanska vlada pa še zmeraj ni podala ostavke. Danes prav tako kakor oni dan, ko je Pella razglasil to svojo grožnjo, je bilo vsem jasno pišejo kakor nekoč »Mussolini:« ker je to po zakonu formalno prepovedano, marveč »Lui:« (to je »on«), ta »lui« seveda z veliko začetnico. In tako terjajo »vstajenje nacije«, »povrnitev vseh dežel, ki so bile ugrabljene z mirovnimi pogodbami domovini«, tako se spominjajo vseh fašističnih vojnih pohodov itd. Toda demonstracije so spet izzvale samo odpor pri mnogih da italijanska vlada svoje besede, rjmskih meščanih, pa tudi v vrsti ne bo izpolnila. 1 ellova nezgoda ( rjmsjcjj1 listov. Policija, ki se je je zgolj v tem, da je s to Broz-1 ,janes v ceijh oddelkih pojavila njo zapravil poslednji adut v j na ujicajlj je bila spričo takega svoji lzsiljevalni igri z Zahodom. raZp0i0jenja nazadnje prisiljena, 6 ur. bo izpolnil anglo-ameriški sklep Angleški prevrat v Gvijam danes na dnevnem redu v spodnji zbornici toliko bolj potrebno pojasnilo, ki bo v skladu z resnico. Spodnja zbornica ne more dovoliti tako neposredno protislovnih izjav dveh odgovornih ministrov. Namestnik vodje laburistične opozicije Herbert Morrison se mu ' cej povabil na sestanek s Cle-je pridružil in poudaril, da imajo mentom Attleejem. Jagan je še v Angliji eno samo vlado, ki i na letališču novinarjem izjavil, lahko govori samo eno, tako v da še vedno ne more razumeti zgornji kakor v spodnji zbornici, ukrepov angleške vlade, ki je v prosvetnega ministra Burnhama v London. Na letališču ga je obkolila kopica novinarjev, pozdravil pa ga je tudi zastopnik laburistične stranke, ki ■ ga je za no- Pariz, 21. okt. (Tanjug). Francoska vlada je na svoji današnji seji razpravljala o indokitajskem vprašanju, ki zavzema vedno bolj pereče oblike in utegne izzvati celo novo krizo vlade. Včerajšnji sklop zbornice, da bo v petek nadaljevala debato o tem vprašanju, je vlado prisilil k naglim ukrepom. Toda tudi na današnji seji, kakor poročajo večerni listi, spet ni prišlo do sporazuma o stališču, ki naj ga vlada zavzame do resolucije vietnam-<;kega nacionalnega kongresa, ki odklanja Francosko unijo v dosedanji obliki in terja suverenost indokitajskiih dežel, ki bi potem sklenile zvezo s Francijo. ■ Paul rtenaud priznava indoki tajskim deželam pravico do odcepitve od Francoske unije, Bidault to pravico izključuje. Laniel pa zago- INCIDENT NA MEJI MED AVSTRIJO IN CSR v Gvijani ni bilo nobene zarote proti ustavi in sedanjemu pravnemu redu, da so bili celo vsi ukrepi vlade strogo v skladu z ustavnimi načeli in da progresivna ljudska stranka v Gvijani ni komunistična. Jagan se je zvečer sestal z Attleejem in še nekaterimi drugimi prvaki laburistične stranke. Medtem je ministrski predsednik Churchill poslal v spodnjo zbornico predlog, ki sta ga podpisala tudi zunanji minister Eden in kolonialni minister Littleton, ni v zvezi z vladno Belo knjigo o Gvijani. Kakor napovedujejo, bo laburistična opozicija v zbornici ostro nastopila proti vladni kolbnialni politiki in glasovala proti Churchillovemu predlogu. Minister za kolonialna vprašanja Hopkins, ki se mudi v varja koncepcijo Francoske unije v smislu francoske ustave, po kateri naj bi se v okviru Francoske unije indokitajskim deželam kot suverenim državam priznala popolna enakopravnost s Francijo. Pariški politični krogi z ved- | Georgetownu, pa je imel razgo no večjim zanimanjem pričaku- vore s štirimi bivšimi ministri in jejo razpravo o Indokini v po- j z nekaterimi drugimi prvaki s lan skl zbornici, ki kaže, da bo progresivne ljudske stranke. Poz-zelo burna. Vlada se je nocoj neje je izjavil, da so od njega spet sestala in nadaljevala raz- zahtevali, da b: se obnovila usta-pravo o vietnamski resoluciji. ’ va, odgovoril pa jim je, da so Jutri se bo seja nadaljevala. I angleški ukrepi nepreklicni. Tri še goli v gredo v rcsčun ZeJica in VuIeoM, Čajkovski pa je bil nemara najboljši s kontinenta London, 21. okt.. Pravzaprav slabo tehniko nadomestiti s silo-nihče ni pomislil, da se bo v i vitimi starti, pa je mahal v praz-uaglici skrpucani in pravzaprav no in se valjal po tleh. Tudi Dunaj, 21. okt. (AFP). Tukajš- okrnjeni team s kontinenta Seemann je bil nekoliko nesigu-nii »Welt presse« poroča, da je uspešno zoperstavil Angležem, ki ren. Napad pa tak, da ga nemara rii-išlo na avstrijsko-češkoslovaški so računali na ncoporečeno zma- v Angliji še niso videli. Vukas, moji do resnega incidenta. Štirje go. In pravzaprav bi se morala Kubala in Boniperti so briljirali, češkoslovaški obmejni stražniki današnja tekma končati celo s Tudi srednja linija je bila dobra, o vdrli na avstrijsko stran na kontinentalno zmago v razmerju maji med Slovaško in Gradiščan- 4:3, če naj bi rezultat izrazil ko. Vdrli so v železniško čuvaj- resnično razmerje sil. Kazenski uico in baje iskali nekega češko- strel je bil slaba razsodba sod-lovaikega dezerterja. Avstrijska nika Griffitsa, ki bo nekoliko zavlada je danes zaradi tega inci- senčila njegovo sodniško slavo. doniš protestirala v Pragi. g A H PREDZADNJA KOLO V ZOUICIIV ZHrleh, SV okt. IHzultati predzadnjega kola: Reshcvsky : Gllgorlfc 1:0, lieres : Tajmanov remi, Smislov Angleži so mislili, da bodo kontinentalce enostavno pregazili. Ti so tudi začeli pod tem vtisom in so bili od kraja zbegani. Sele po prvem golu so prišli k sapi. Tedaj' pa se je začela prava nogometna ekshibicija sijajnih tehnikov, ki je spravila an- le Čajkovski ni prišel docela do izraza, ker je moral stalno pomagati Novarru. Po tekmi je Vernon Morgan Čajkovskega označil za najboljše ga v kontinentalni enajstorici. O Zebcu in Vukasu je dejal, da sta bila sila nevarna in da gredo trije goli pravzaprav v njun račun. Igralci 'n strokovnjaki pa so se izražali takole: Čajkovski, da bi bili morali naši zmagati, da so igrali bolje od Angležev in da za zadnji kazenski strel ni bilo vzro- novega pritiska bi se mogla še poslužiti v tej svoji tržaški akciji. Izčrpala je že vse možnosti: poslala je nove čete na mejo, strašila z nevarnostjo, da pride informbirojevsko razpoloženi Nenni za italijanskega zunanjega ministra. Oboje ni nič zaleglo. Zato je razumljivo, če je bilo danes v vladnih krogih in v krogih vladnih strank opaziti zbeganost in zmešnjavo, ki jo sicer poskušajo prikriti pred javnostjo z novim podčrtovanjem rimskega nepopustljivega stališča, ki ga je vladni »Mesaggero« davi v svojem polslužbenem komentarju tolmači tako, da Italija slej ko prej »pristaja na konferenco petih samo, če ji bodo prej zagotovili, da bodo anglo-ameriški sklep, ki ji prepušča cono A, resnično izpolnili«. »Popustljivejši« predlogi Medtem pa se že pojavljajo glasovi, očitno spričo zadnjih bridkih izkušenj, da se s samim, pa še tako ekstremnim ustrahovanjem in izsiljevanjem ne da kaj dosti doseči. Zato so se v tisku in med strankarskimi politiki pričeli pojavljati »popustljivejši« predlogi. Generalni tajnik socialno-de-mokratske stranke Saragat se zavzema za to, da bi Italija pristala zgolj na civilno upravo cone A. Enak predlog se je pojavil tudi v nekaterih glasilih desničarskih političnih grupacij in celo delegacija iredentističnih strank iz Trsta z lokalnim demo-kristjanskim tajnikom prof. Romanom na čelu je danes pri Pelli zahtevala, naj izposluje pri Angležih In Američanih, da bi Italiji prepustili vsaj civilno oblast v Trstu. Kaže, da so ti »pomirljivi« predlogi rezultat nezadovoljstva Tržačanov z anglo - ameriškim sklepom pa računa tržaških iredentistov, da bi z italijan- da je demonstrante razpodila. Zaradi slovenskih zastav Trst, 21. okt. (Tanjug). V pre_' tekli noči je anglo-ameriška civilna policija na Proseku aretirala 9 slovenskih mladincev, naj bi bili lepili papirnate slovenske zastave z rdečo zvezdo po zl" dovih na vasi. Po kratkem P0^ stopku so bili že danes postavljeni pred vojaško sodišče, a so bili oproščeni in izpuščeni iz za* pora, ker lepljenje zastav ni ni* kako kazensko dejanje. Čeprav je ta razsodba vojaškega sodišča pravična, se je v Trstu javnost, ki je proti Italija začudila, zakaj so bili sploh aretirani. V coni A STO vsa P°' slednja leta ni nihče bil aretiran, če je n. pr. izobešal ali lepil italijanske zastave. Zastave je prepovedano izobešati samo na jav" nih zgradbah. Kljub temu pa doslej še niso aretirali nikogar, ki bi bil izobesil italijansko zastavo tudi na takih poslopjih. Poslednjič se je to zgodilo prav te dni in med drugim so izobesili italijansko trikoloro celo na tržaški mestni hiši, za kar je navsezadnje odgovoren župan Bartoli. Nemški socialisti proti italijanskemu ekspanzionizmu Bonn, 21. okt. Nemški liberalni listi objavljajo danes v tonu precejšnje zaskrbljenosti vesti Rima o dveh nadaljnjih italijanskih divizijah na meji STO in Jugoslavije, o fašističnih demonstracijah v Rimu In o podpihovanju italijanske javnosti v duhu fašističnega ekspanzionizma, ki terja »italijansko Istro in italijansko Dalmacijo«. V socialističnem biltenu je danes sociallstičn' prvak Wilie Eiler objavil članek o londonski Dejansko pa so zaradi vse te konferenci, ki v njem označuje negotovosti, spričo oživljanja fa- anglo-ameriški sklep kot znatne-šizma in koncentracije novih čet nJe servilne zunanje politike Žana meji ljudje po vsej Italiji hoda do Italije. Eiler obsoja vedno bolj vznemirjeni in vedno anglo-ameriški sklep o Trstu in bolj glasno prihaja do izraza za- tudi namere, ki so skrite za njim, skrbljcnost spričo posledic, ki bi ter še posebej okoliščino, da Ju-iz vsega tega lahko nastale.« goslavije o svojem naklepu niso . obvestili. F. Barbicrl I R. Vujovič Vatikanski radio zaman taji papeževe ekspanzionistične blagoslove Trstu in Istri Rim, 21. okt. (Tanjug). Vatikanski radio si zadnje dni prizadeva, zabrisati neugodni vtis, ki ga Je v Jugoslaviji napravila iredentistična izjava papeža Pija XII., ki jo Je dal tržaškemu županu, iredentistu Bartollju. V svojem razlaganju napada vat! kanski radio Jugoslovansko vlado, češ da hoCe z Izmišljotinami zmanjšati ugled katoliške cerkve. Jugoslovanski tisk bi naj bil nedavno objavil potvorjeno vest o papeževi izjavi. Radio zatrjuje, da je bila »katoliška cerkev vedno nepristranska v sporih med dvema državama«. Papeževo Izjavo radio prikriva s trditvijo, da Bartoli ni bil v posebni avdijenci pri papežu, marveC da se Je udeležil le množične Rimski »Tempo«, ki velja za kr-ščansko-demokratski vladi zvesto gl*1* silo, Je o tej »nedolžni avdijenci* 10. oktobra objavil naslednjo vest pod naslovom »Papeževa skrb za Trst i11 Istro«: »Ko Je pontlfex maximus včeraj zjutraj v Castel Gandolfu sprejel udeležence mednarodnega kongresa inženirjev in zvedel, da Je med prisotnimi tudi tržaški župan se je blagohotno pričel razgovarjati ž njlflj in je izrazil nado, da bodo dobri vesti iz Trsta (nanašala se Je na anglo-ameriški sklep o prepustitvi Trsta Italiji) kmali sledile prav take vesti tudi glede prebivalcev Istre. Papež J® tudi dejal, da se njegov očetovski blagoslov sinovom Trsta v znamenj11 želje po miru razširja tudi na izbrane obdana. ;ij'Jorf remi, udier : Petrosjan remi,1 gleško obrambo popolnoma iz | ka. Le Novarra jim je bil v na-•votov : Averbau rcmt,; B^ieshrvski^konteksta, Napak bi bilo reči, da poto. Ramsay je dejal: Rezultat je realen, čeprav bi kontinent zaslužil zmago, Jugoslovani so bili Szabo o:t, Stablberg . .-----, * uronstein je b» prost. I so Angleži slabo igrali. Nasprot- Stanjc: Smislov 17,5, Reslicvsky 15,5 n0j dosegli so visoko raven an- _ . Najd«f u°0)Vliouv peškega nogometa, toda za raz- izvrstni Buxton je prav tako pri P Ta i mano v 13,5, oelter 13 d), a ver- igrane Evropce je bilo to pre- znal premoč kontinenta in še, da t> !h ii, Boiesiavskl 12,5 (D, GliRorit nalo. Med nje le Novarro ni j je bil kazenski strel prestrogo d), Euwe ;\idal. Danes je bil tipičen po- I prirojen. Po njegovem mnenju je erg 8 ( + ). Stahllierg je odigral ■sc Dnrlije d .V.lski branilec, ki je skušal1 bil Čajkovski najboljši na igrišču, jevih govorov, le da pri tem ne sko civilno upravo v Trstu spoštovanje, s katerim je Italija vsaj zaustavili negativni razvoj politične situacije v coni A in zadržali nenehno naraščanje anti-aneksioničstičnega razpoloženja v Trstu. Poleg tega sodijo, da bi »po-mirljivejši predlogi«, ko bi jih postavile politične stranke in tisk, Pelli olajšali, da se reši iz zagate, ki je vanjo zavedel svojo vlado s svojimi pretiranimi zahtevami in neopreznimi grožnjami. Fašisti pa lovijo kaline V tem ozračju negotovosti in zvišane akspanzionistične in šovinistične temperature, ki jo je vlada pozvročila s svojo nejrečno tržaško akcijo, pa lovyo kaline desni, fašistični elementi. Danes so znova poskušali pripraviti rimske meščane do demonstracij. In spet so se poslužili fašističnih gesel. Na njihovih transparentih so se pojavili citati iz Mussolini- avdljencc udeleSoncev mednarodnega kongresa Inženirjev, ki Je bil te dni v Rimu. »Mar papež ne bi slnel med siniv,I “ ostalimi inženirji sprejeti tudi in- *“re«. ženlrja Bartollja?« sc vprašuje vati- j Ta izjava, ki Jo je papež dal ° kanski radio In zaključuje, da je priliki obCe ivtlijencc Inženirjev, b jugoslovanska propaganda to okoliščl- kateri je prifici tudi Bartoli, teniU no zlonamerno izrabila in dejastva poslednjemu v posebnem razgovoru, neresnično obrnila. O papeževi izjavi ki ga Vatikanski radio ni In Uidi ne pa vatikanski radio ni ničesar po- more demantirati, v zadostni meri vedal. Saj ni mogel, ker bi lahko vsnk osvetljuje »nepristransko stališče ka* demant takoj ovrgli z navedbami lz toliške Cerkve v sporu med dvema rimskega tiska. i državama«. Taviani pere „¥ašfstični“ ugled italijanskih oboroženih sil iz zadnje vojne Rim, 21. okt. (Tanjug). Senat lov, v senatski proračunski deje zaključil razpravo o proračunu bati, v katerih sta kritizirala obrambnega ministrstva. Danes »malodušje« nekaterih italijan-je govoril v njem obrambni mi- skih listov, ki še vedno obsojajo nister Taviani, ki je izrazil pri- fašistične vojne pohode in ljudi, znanje fašistični vojni mornarici ki so v njih sodelovali, v času druge svetovne vojne. Najboljša sodba o naši mornarici v Tuniško vprašanje pretekli vojni, je dejal, je ravno v političnem odboru OZN New York, 21. okt. (UP). Politični odbor Generalne skupšči* Očitno je hotel na ta način ne OZN je danes popoldne raz-opravičiti sodno postopanje proti pravljal o tuniškem vprašanju, bivšemu majorju Trizzinu, ki so ki ga je sprožila azijsko-afriška ga postavili pred sodišče zaradi skupina držav. Libanonski dele-»žalitve oboroženih sil«, ki naj bi gat je razložil arabski načrt, po jo predstavljala njegova knjiga, katerem naj bi v Tunisu ukinili v kateri razkrinkuje nizko raven obsedno stanje in vse izredne in pustolovskega duha Mussolini- ukrepe, razglasili splošno amne-jeve mornarice. Po nedavnem stijo, omogočili povratek tuni-procesu proti.novinarjema, ki sta škim politikom iz emigracije v v svoji filmski literaturi obsodila domovino, razpisali svobodne vo-italijanske zločine v Grčiji, pred- litve za zakonodajno skupščino, stavljata novi proces in Taviani- prenesli politično oblast na Tu-jeva izjava le nadaljnji korak nizijance in začeli pogajanja za v prizadevanju italijanskega tuniško samoupravo. Francoski obrambnega ministrstva, da bi delegat se seje ni udeležil. Raz-obnovilo »ugled« Mussolinijeve prava se bo nadaljevala, vojske in njenih »vojnih poho dov«. Ministrstvo si prizadeva »navezati izgradnjo novih oboroženih sil na vojaške tradicije iz pretekle vojne«. Temu sta služila tudi včerajšnja propagandna govora senatorjev Taddeija in Lu-bellija, dveh nekdanjih genera- ARTHUR DEAN NA POTI V PAN MUN JOM Washlngton, 21. oktobra (Reuter)' Arthur Dean. ki bo zastopal IR držav, kt so se borile v Koreji, in Južno Korejo pri preliminarnih razgovoril1 s Kitajci v Pan Muh Jomu, je danes odpotoval na Daljni vzhod. RaZ' govori se bodo začeli v ponedeljek« Kot žile telesu so gospodarstuu potrebne prometne zueze PERSPEKTIVNI NAČRT GRADITVE CESTNEGA OMREŽJA V NASI DR2AVI Zaradi slabih cest utrpimo na leto 12 milijard škode. Investicije za nove ceste bi znašale kakih 165 milijard. Skupina strokovnjakov je sestavila perspektivni plan razvoja in pospeševanja cestnega prometa, obsegajoč obdobje 10 let. V planu je izražen predlog, naj bi se pri nas razvile vse panoge prometa: železniški, pomorski, rečni, cestni, zračni ter poštni in brzojavni. Plan je sestavljen na podlagi orientacijskih proračunov o naraščanju števila prometnih storitev. V primerjavi z letom 1952 bi se celotni prevoz v prihodnjih desetih letih povečal približno za 88 °/o, in sicer v železniškem prometu za 71, v pomorskem za 30, v rečnem za 32, v cestnem pa za 204 °/o. Investicije bi znašale kakih 700 milijard. O razvoju železniškega pro-(lani pa 15.125. Moitorna vozila, meta po tem programu smo že kar jih imamo zdaj so večino-poročali. Danes priobčujemo po- ma obrabljena, datke iz predloga desetletnega plana o pospeševanju cestnega prometa. Najbolj naj bi narasel cestni promet, ker se bo, ko bomo zgradili cestne omrežje s sodob- ma obrabljena, prevoz pa dokaj drag. Skoraj polovica naših mostov, računano po dolžini, je lesena. Lesenih mostov imamo kakih 50 km. Slabe ceste so krive, da se motorna vozila hitro ob- — — ---------------- ' Sj- ", ■.:=? I ms Gradnja modernih cest zahteva kljub sodobnim tehničnim napravam tudi precej truda. Razen avtoceste Beograd—Zagreb bo prihodnja leta še več sodobnih cest povezalo naše kraje. nim voziščem in dobili moderna | rabijo ali pokvarijo. Strokovnja vozila, lahko dvignil približno isto stopnjo, kakšno je dosegel v drugih evropskih deželah, fdaj imamo v Jugoslaviji 29.000 kilometrov cest, toda z modernim voziščem samo kakih 2.300 km ali 8%. Od tega smo 800 km modernih cest zgradili po osvoboditvi. Avtomobilska cesta Beograd—Zagreb je dolga 395 km. 50 KM LESENIH MOSTOV BiH, Makedonija in Črna gora, kjer se gospodarsko življenje zadnja leta hitro razvija, imajo zelo slabo železniško omrežje, modernih cest pa sploh ne. Cestni promet je pri nas po vojni zelo narasel. Naraslo je tudi število motornih vozil. Leta 1939 smo imeli 4268 kamionov, lani pa že 15.000, avtobusov 943, lani 1100, število potniških avtomobilov pa se je od leta 1939 skrčilo od 13.961 na 6900. Ostalih motornih vozil smo imeli pred vojno 7814, ki so izračunali, da imamo zaradi slabih cest vsako leto 12 milijard škode. CESTNI PROMET JE EKONOMIČEN V gospodarsko razvitih deželah se je pokazalo, da je med vsemi panogami prometa cestni najbolj ekonomičen, toda samo s pogojem, da so ceste in vozila moderna. Izkušnje kažejo, da je modernizacija cest gospodarsko upravičena tam, kjer znaša dnevna prometna obremenitev nad 500 brutto ton. Takšnih cest imamo pri nas kakih 15.000 km, oziroma dobro polovico našega cestnega omrežja. Ker bo prometna obremenitev na cestah v prihodnjih desetih letih najbrž vsaj dvakrat večja od sedanje, določa plan, da bi bilo smotrno v prihodnjih desetih letih za obnovo in modernizacijo cest investirati kakih 165 milijard ali 24.2 % celotnih za pospeševanje prometa določenih investicij. Obnovili in modernizirali bi v Srbiji 1673, na Hrvat-skem 1400, v Sloveniji 384, v Bilj 1760 v Makedoniji 540, v Crni gori 451 km cest. Tako bi imeli moderniziranega po dolžini 28 % našega glavnega cestnega omrežja. Za nakup in izdelavo motornih vozil bi investirali 14 milijard, za zgraditev garaž in delavnic za popravila pa 8 milijard. Bazen teh del v zvezi z rekonstrukcijo in modernizacijo cest je v planu predvidena tudi zgraditev cest republiškega in lokalnega pomena, in sicer po potrebi in možnostih republik, oblasti in okrajev. Najvažnejše ceste hi bile po programu rekonstrukcije in modernizacije: deli ceste Maribor— Ljubljana—Sežana (52 km), Zagreb—Podkoren—meja (192 km), Karlova—Ileka (120 km), Senj— Zader—Šibenik—Dubrovnik—Kotor—Bar—Ulcinj (802 km), Karlovec—Bosanski Novi—Banja Luka —Dobo j—Tuzla—Zvornik—Valjevo (545 km), Tušikmč—Slunj— Plitvička jezera—Gračac—Knin— Split (345 km), Sinj—Livno—Bugojno—Jajce—Banja Luka—Bosanska Gradiška—Okučani—avtocesta— Virovitica (416 km), Osijek —Bosanski Brod—Sarajevo—Kardeljevo (525 km), Zrenjanin— No- vi Sad—Šabac—Zvornik—Kladan j Sarajevo (285 km), Sarajevo— Titovo Užice—Bankovičevo (291 kilometrov), Kikinda—Zrenjanin —Beograd—Valjevo—Titovo Užice—Prijepolje—Bijelo polje—Ma-teševo—Titograd—Bar (718 km), Beograd—Osipaonica—V elika Plana—Svetozarevo— Niš —Skoplje— Dve tovarni nam prihranita pri uvozu 1 milijardo dinarjev letno S povečan jem naše proizvodnje železa, jekla in kovin, cementa, koksa itd. je po osvoboditvi naglo narasla potreba ognje-vzdržnega materiala za oblaganje talilnih in drugih industrijskih peči. Ta material pa je zelo drag in vrhu tega deficiiten ne le v Evropi, marveč tudi v ostalem svetu. Zato smo imeli vselej težave pri uvozu tega materiala, čeprav smo ga morali drago plačevati. Po vojni smo sicer povečali proizvodnjo samota od predvoj- V Županiji smo zgradili po vojni novo moderno tovarno sladkorja. V tej tovarni je ves delovni postopek mehaniziran. Djevdjelija (573 km), Niš—Dimi-.trovgrad (105 km), Smederevo— Počarevac—Bor—Zaječar (181 kilometrov), Gradsko—Prilep—Bi-tolj—meja (113 km), Kosovska Mitroviča—Peč—Mateševo (181 kilometrov) in Skoplje—Tetovo— Gostivar—Kičevo—Ohrid (180 kilometrov). Po tem programu bi obnovili in modernizirali 6172 km glavnih cest prvega reda. SLADKORNE TOVARNE DELAJO S POLNO ZMOGLJIVOSTJO Te dni so se v Čupriji sestali predstavniki naše sladkorne industrije, da ocenijo glede na letošnjo letino sladkorne pese v posameznih pridelovalnih področjih in na dosedanje rezultate sladkorne proizvodne kampanje, kakšna bo celotna letošnja proizvodnja sladkorja. V vseh osmih sladkornih tovarnah, ki jih imamo, računajo, da bodo letos pridelali okrog 135.400 vagonov sladkorne pese. Glede na povprečni odstotek sladkorja v pesi pa cenijo, da bodo iz te pese izdelali okrog 16.300 vagonov sladkorja. To je sicer nekoliko manj kakor v rekordnem letu 1951, ko smo pridobili 20.800 vagonov sladkorja in smo del tega sladkorja celo izvozili, vendar pa bo letošnji pridelek visoko nadpovprečen in bo trikrat večji kakor lani, ko so naše tovarne izdelale komaj 5760 vagonov sladkorja in smo morali letos v prvem polletju kupiti velike količine sladkorja v inozemstvu. V gospodarskem letu 1953/54 taikih težav ne bo, ker bo proizvedena količina sladkorja zadoščala za vse naše potrebe, četudi so še enkrat večje, kakor so bile pred vojno, ko je znašala povprečna letna potrošnja le okrog 7600 vagonov. nih 17.500 ton na 48.300 ton v letu 1951, vendar smo morali navzlic temu za potrebe metalurških in drugih obratov uvažati iz inozemstva za več kakor 1 milijardo din opn je vzdržnega materiala. V kratkem pa bo ta uvoz docela odpadel, niti surovin nam ne bo treba uvažati, še več, naša država bo del svoje proizvodnje lahko tudi izvažala. Vse to nam omogočata dve veliki tovarni ognjevzdržnega materiala, ki smo ju zgradili v zadnjih letih, namreč tovarna Samota v Arandjelovcu in tovarna sinter-magnezita, matgnezitne, kromoma-gnezitne in kromitne opeke »Ma-gnokromc v Bankovičevem. Prva tovarna je začela delno obratovati lani v maju, in sicer s polovično kapaciteto, letos v januarju pa z vso zmogljivostjo nad 40.000 ton letno. Skupaj z obstoječimi tovarnami Samota bomo odslej lahko izdelali doma okrog 90.000 ton Samotnega materiala letno, s čemer bodo zadovoljene vse naše potrebe. Lani, ki» je tovarna v Arandjelovcu dala šele svoje prve proizvode, smo uvozili še 22.000 ton Samotnega agnjevzdržnega materiala v vrednosti 466 milijonov din. V tovarni »Magnokrom« so lani na Praznik republike zažgali prvo rotacijsko peč za žganje domačega magnezita, letos v začetku Seta pa je začela obratovati prva izmed treh tunelskih peči za žganje inagnezitne, kromomagnezitne in kromitne opeke. Tako je ta tovarna začela izdelovati najbolj dragoceni ognjevzdržni naterial zlasti za naše železarne. Do začetka prihodnjega leta bosta dovršeni še dve tunelski peči, tako da bo doseglo podjetje letno zmogljivost okrog 65.000 ton sin-termaenezita, ki ga bomo deloma izvažali, in 44.000 ton opeke. Kaj pa pomeni ta tovarna za našo trgovinsko bilanco, nam pove naša uvozna statistika, po kateri smo morali lani uvoziti še za 580 milijonov din tega materiala, zlasti 6.400 ton sintermagnezita, 4900 ton magnezitne opeke in 3000 ton kromomagnezitne opeke. Pesem Rječine se bo spremenila RReka, 20. oktobra, jcčina je dolga samo 18 km. Svojo strugo je zarezala globoko od vznožja kraške planote Brgudac do Orehovice, od koder teče v dolino, ki se razteza tja do morja in deli Beko od Sušaka. O tej rečici so ljudje nekoč mnogo govorili, največ pa o njeni vlogi, ker je bila s krivično ra-pallsko pogodbo določena za mejo med Italijo in Jugoslavijo. DVE STO MILIJONOV KW11 ELEKTBICNE ENEllGIJE NA LETO Glavna lastnost Bječine je v tem, da v nasprotju z drugimi rekami že pod zemljo zbira velike količine vode in da je njen tok že ob izviru zelo močan vsem toku teče po svobodni zem- . po kraških tleh, ki so sicer zelo lji, bi lahko začeli njeno silo iz- razrita, so vzdolž njene struge, koriščati. zlasti pri Kukoljanih in Valiču, Baziskovalna dela so večinoma zelo primerna področja za zbira-že končana. Čeprav teče Bječina I nje vode. Svet je tu tako prime- Njene vode bi lahko dajale na leto nad 200 milijonov kWh elek trične energije. To pa je več, ka leto nad 200 milijonov elek- kor znaša celotna potrošnja re-škega in istrskega industrijskega področja v enem letu. Ze pred prvo svetovno vojno so nameravali energijo Bječine izkoristiti. Izdelali so že podrobne načrte. Prišla pa je vojna in z nio italijanska okupacija Beke. Načrti so potem več let ležali v prašnih arhivih in čakali boljših časov. In šele zdaj, ko Bječina v »3 Riječina deli Veliko Reko na nekdanji Sušak in staro Reško mesto. Izliv Riječine v morje pa je pristanišče za ladjice Pral top (Ob stoletnici vlivanj« lopov v Kragujevcu) Kragujevac, 19. oktobra. Deček, ki se uči obrti v tej tovarni, je davi z mastno cunjo brisal debeli cevi dveh starinskih topov in ju pripravljal za svečanost, ki se bo začela ie danes. Neki starec je nad 40 let čuval skrivnost o zakopanih topovih, iznenada pa je pred dvema mesecema sklenil pokazati, kje sta skrita. Tako dva starinska topova, vlita v tej livarni pred dobrima dvema stoletjema, ie na muzejskem pragu začenjata povest o tem, kako je nastal prvi top in z njim livar, prvi srbski proletarec, ki je ie v zgodnji mladosti krepko udaril s pestjo po politični miti komaj prebujene proletarske Srbije in zahteval v njej oblast. Stare puške, viseče na stebrih muzeja te tovarne, nam lahko povedo, kako so v ilovnatih izbah pred dobrimi sto leti skrivaj, o temi, da Turki ne bi slišali, kovali puške. Srbija, kakršna je bila pod Milošem, pod težo mnogih pogodb in obveznosti nasproti tujcem, je hotela okrepiti svojo vojsko — kmezu moč. ljudstvu pa zaščito. Iskali so mesto, kjer bi zgradili orožarno, livarno topov, v kateri bi lahko brezskrbno delali. Da so se odločili prav za Kragujevac, je mnogo razlogov. To je bilo zakotno srbsko mestece, povzdignjeno pod pritiskom okoliščin v prestolnico, obdano z gostimi gozdovi, v katerih nihče ni sekal, ker ni bilo cest, ne potov. V Kragujevcu v minulem stoletju ni bilo nobenega Turka.. TOP, »CIGAB CEV NE PBEPUSCA VODE« Sanje o lastnem orožju so se uresničevale počasi in s težavo. Srbija je bila nepismena, brez šol; kovači, ki okujejo kolesa, so bili zelo nadarjeni, da so popravili zaplenjeno puško ali celo top, kakor Jovan Petrovič za Karadjordja, toda to je bila za večjo proizvodnjo orožja neznatna sila. Leta 1841 je bila z belgijskim mehanikom iz Liegea Delourom sklenjena pogodba, da bo prišel v Srbijo in vlival topove. Za njim je prišel še neki tujec, Najprek, po poreklu Poljak, in delal v Beogradu brez uspeha. Naposled je leta 1852 prispel v Srbijo tudi belgijski menanik Charles Loubri/, da bi vlil pravi pravcati top, katerega cev ne prepušča vode in lahko strelja. Leto dni pozneje so prvi top vlili. Loubry je pisal knezu in mu sporočil, da so bili med vlivanjem topa vsi navzoči Srbi hrabri. To se nam zdi zdaj smešno, toda pred sto leti je bila za vlivanje topov potrebna hrabrost. Plini, ki nastanejo ob ohlajanju zlitine v žlebovih primitivne livarne, lahko eksplodirajo in livarje ubijejo. Tujci, ki so vlili prvi top, so bili zelo pošteni ljudje. Opravljali so tudi dela, za katera niso bili plačani. Strogo in pravično so izbirali nadarjene učence in jih učili vlivati topove. LIVABJI TOPOV SE SPUNTAJO Kako važna je bila livarna topov za Srbijo, ni težko uganiti. Srbijo so čakale mnoge vojne, pokoli in dinastične zmede, punti in pustošenja. V tem balkanskem vrtincu, v izživljanju komaj ustanovljenih političnih strank se je za meščanstvom, ki še ni bilo obogatelo, pač pa je bilo surovo, prebijal tudi tako imenovani tkomunec«, proletarski delavec, »razcapanec«. Leta 18?6 so delavci kragujevške livarne topov z dovoljenjem oficirja Markoviča, upravnika tovarne, v kateri so delali, pristaša ideje Svetozarja Markoviča, korakali po mestu. Hodili so po kragujev-ških ulicah z rdečo zastavo in velikim napisom na njej: >Samouprava«. Tistega februarskega dne leta 18?6 so delavci praznovali prvo zmago — dobili so v roke občinsko oblast. Spričo te prebujene sile je knez Milan Obrenovič drhtel in na beograjskem brzojavu čakal, kaj mu bo sporočil njegov okrajni glavar o delavskem puntu. Vojska in policija sta se bili uprli. Ječe so bile polne delavcev, ki so čakali na sodne obravnave. Obložili so jih žalitve njegovega visočanstva. Do razprave pa ni prišlo, marveč so delavce samo poslali na fronto, na vojno proti Bolgarom, da bi tam dokazali svoj patriotizem. Tovarna je rasla tehnično in glede druge sile — delavcev. Prišli so tudi J>rvi inženirji, po potrebi, strokovnjaki za vse, od orožja do kanalizacije. Eden izmed najbolj nadarjenih in največjih inženirjev minulega stoletja je bil Toša Seleskovič. Njegov v kragujevški tovarni topov izdelani stroj je bil na mednarodni razstavi o Parizu leta 1889 nagrajen z zlato kolajno. Z OBOZJEM PISANA ZGODOVINA Orožje, stroji, fotografije, to je muzejska zgodovina teh tovarniških prostorov s tistimi ljudmi, ki jih ni več med živimi, z ljudmi, ki so morda popisali najrazburljivejše strani srbske zgodovine. To je življenje v borbi, med topovskimi cevmi, puškami, smodnikom, oficirji, žandarji, velikim parnim kladivom, življenje partijskih celic, preganjanja, nadziranja in spopadov z žandarji. Tu je na več ko skromen način z orožjem napisana zgodovina o Svetozarju Markoviču, rdeči zastavi, viharnem stoletju, puntih, hrepenenju srbskega težaka, da bi prodrl o velike skrivnosti tehnike. To je povest o slovečem mojstru, temeljito podkovanem v svoji obrti, mojstru, ki je izdeloval puške, ter jih dajal v roke poštenemu in slavnemu borcu — ljudstvu. Ko je leta 1941 izbruhnila druga svetovna vojna, je napočil čas groze, ubijanja in boja. Nemci so vedeli, da leži tu, v tej tovarni del duše upornega ljudstva. Zato so podirali zidove delavnic, odvažali stroje, prodajali tovarniške dimnike. Tisti stari livar topov, ki je ostal brez dela, lačen, z rokami v žepih, je prve dni okupacije z grička v mestu gledal, kako podirajo tisto, kar so pridne roke gradile celih sto let. In dvignil je čepico nad sivo glavo, kakor stori, če gre mimo njega mrtvaški sprevod. Pa tudi boril se je. Glejte doprsne kipe narodnih herojev, tu stoje kot neme priče srdite borbe. To so doprsni kipi narodnih herojev Toze Dragoviča, Artema Uroševiča in D jure Dimitrijeviča. Skozi železna vrata te livarne topov sta nekoč hodila tudi narodna heroja Karel Šremf in Stojan Filipovič. KONEC ŠTABE IN ZAČETEK NOVE POVESTI Povest se ne zaključi s smrtjo narodnih herojev. Nadaljuje se v življenju. Tu je livar topov prve dni po osvoboditvi iz pepela in pogorišča, golorok, brez usnjenega predpasnika izdeloval orožje, iskre pa so mu ko rdeče ose švigale o trebuh. Livar pa je vlival in se boril. To dela tudi zdaj zaradi svobode in dostojanstva. Nocoj bodo livarji topov posedli oblečeni v najlepše obleke, nocoj imajo svečan sestanek delavskega sveta. Dnevni red je svojevrsten — stoletnica vlivanja topov. Ta sestanek je konec stare in začetek m/ve povesti. Livar topov je dobil oblast in razpravlja o stoletju, ki ga je preživel, in o letih, ki se bližajo. ren, da bi betonska dela malone splok odpadla. Baziskave so prinesle take tehnične podatke, ki po mnenju nekaterih strokovnjakov obetajo, da bi lahko zgradili na Bječini najeenejšo hidrocen-tralo v naši državi. Kilovat električne energije bi ne veljal niti dinar. NAMESTO ENE. DVE ELEKTBABN1 Skrbnim raziskavam so sledili tudi prvi načrti. Inženirji so izdelali več variant. Po eni, ki bo najbrž sprejeta, bi zgradili dve zbiralni jezeri z dvema hidro-centralama. Prvo jezero bi bilo pred Kukuljani; dolgo bi bilo približno dva in pol kilometra, široko pa kakih 400 metrov. Vodo iz njega bi napeljali po 4 km dolgem predoru do vasi Valiča, kjer bi zgradili prvo hidrocentralo. Izkoriščena voda bi tekla nazaj v poldrugi kilometer dolgo Vali-ško jezero. Jez tega jezera bi bil blizu vasi Grohova. V umetnem jezeru bi bilo prostora za kakih 5 milijonov kubikov vode. Po novem, tri kilometre dolgem predoru bi voda iz Vališkega jezera tekla do Beke na turbine druge, še večje hidrocentrale. Strokovnjaki so izračunali, da bi dajala hidrocentrala Valiči povprečno kakih 50 milijonov kWh električne energije na leto. reška hidrocentrala pa 150 milijonov kWh. Priprave so že toliko na-redovale, da bodo lahko stro-ovnjaki izdelali realne načrte. Po njihovem mnenju bi lahko začeli reško elektrarno graditi že v drugi polovici prihodnjega leta. Z. Radoi C Bela krajina bi potrebovala še marsikaj Iriletni načrt predvideva gradnjo bolnišnice, stanovanj, kinodvorane, fizkulturnega doma in drugega OLO Črnomelj je v dogovoru z Okrajnim gradbenim podjetjem sestavil triletni gradbeni načrt, ki naj bi z vrsto novih gradenj in dograditvijo nekaterih stavb zadostil večino gospodarskih, kulturnih in zdravstvenih potreb v okraju. Ta načrt priporoča med drugim tudi gradnjo stavbe, v kateri naj bi se nastanil Okrajni ljudski odbor. Ta predlog je podprt z objektivnimi razlogi, saj dosedanji prostori niso primerni in so raztreseni po vsem mestu. Kot nujno potrebo navaja načrt tudi gradnjo hotela v Črnomlju, kjer vlada, kakor je znano, precejšnja stanovanjska stiska. Tam imajo le nekaj tujskih sob, ki pa so jih zasedli povečini uslužbenci in delavci zaradi pomanjkanja sob pri zasebnikih. Stroški za obe našteti gradnji bi znašali približno 280 milijonov din. V Črnomlju imajo v načrtu tudi gradnjo kinodvorane s knjiž-njico. V zvezi s tem pripominjajo, da bi ti dve kulturni instituciji služili ne le prebivalstvu Črnomlja, temveč tudi okoliškemu kmečkemu prebivalstvu. 2e Črnomelj sam je v teh nekaj letih po osvoboditvi že precej narastel, vzporedno s tem pa so se povečale tudi kulturne potrebe tamošnjih delavcev, uslužbencev in pripadnikov JLA. Se preden bi zadostili kulturnim potrebam prebivalstva v Črnomlju in okolici pa je treba poskrbeti za gradnjo stanovanjskih blokov, kajti v Črnomlju kot sedežu okraja so občutno narasle potrebe po stanovanjih. Predvideni stroški za gradnjo stanovanjskega bloka znašajo 60 milijonov din. zdravniško pomoč v oddaljenem Novem mestu in da je tam tudi najbližja bolnišnica, potem tudi ni neumesten predlog čmomelj-skega okraja, naj se v mestu postavi bolnišnica s 60 posteljami. Ta predlog podpira dejstvo, da v vsej Beli krajini ni niti ene bolnišnice, niti kakega zdravstvenega doma, v katerem bi mogli bolniki najti vsaj prvo pomoč. Med drugimi potrebami navaja triletni načrt tudi gradnjo doma JLA, fizkulturnega doma s štadionom, gradnjo letnih kopališč v Črnomlju, Metliki, Podzemlju in Vinici, kakor tudi zimskega kopališča v Črnomlju. Precejšnji gospodarski pomen pa pripisujejo gradnjam zadružnih domov v Črnomlju, Adlešičih, Metliki in Suhorju, za katere so predvideli stroškov v višini 32 milijonov din. Bela krajina je poznana po svojih prirodnih lepotah, ugodnem podnebju in ljudskem gostoljubju, zato so v triletnem gradbenem načrtu Belokranjci posvetili posebno mesto dvigu turizma in planinarstva. Na območju OLO Črnomlja je namreč več planinskih društev, ki pa svoje dejavnosti ne morejo s pridom razviti, ker po vsej Beli krajini ni niti planinskih domov, niti koč. Gradnja planinskega doma na Mimi gori in planinske koče nad Predgradom naj bi izpopolnila to vrzel in pobudi la zanimanje za lepote belokranjske zemlje. Takšnega mnenja so bili tudi Švicarji, strokovnjaki za kmetijstvo, ki so pred kratkim obiskali obkolpske kraje. Gradnje, ki jih predvideva OLO Črnomelj in za katere je del investicijskih sredstev že odobren, so potrebne in upravičene ne samo za to, ker je Belo krajino treba dvigniti iz pasivnosti in zaostalosti, temveč tudi zato, ker je Bela krajina kot zibelka slovenske revolucije v minuli vojni dala velik delež k naši osvoboditvi N. 2. Notomeščani bodo praznovali 29. oktober V Novem mestu bodo za občinski praznik odkrili doprsna kipa Borisu Kidriču in Stanetu Rozmanu Prvi napad dolenjskih partizanov je bil na Bučko. To je bilo 29. oktobra leta 1941, ko so Nemci nameravali iz Bučke seliti. Napad je vodil Novomeščan, tovariš Niko Šilih. Zato so se Novo-meščani odločili, da bodo na ta dan slavili občinski praznik. Le- Nujno potrebni pljučni oddelek novomeške bolnišnice bo velika Ce upoštevamo, da morajo | pridobitev za zdravstveno službo Dolenjske. Prav bi bilo, ko bi bolniki iz Bele krajine često v z zadnjimi zaključnimi deli čim bolj pohiteli, da bi moderno novo zelo kritičnem stanju iskati | bolnišnico čimprej uporabljalo ljudstvo Zahaj niso kmetijslii pridelki cenejši Letošnja letina Je bila v primer- Z MALO TRUDA VELIK ZASLU2EK Javi z lansko dobra. Dobro je obro- j Razlika med odkupnimi in malo-dilo vse: žito, sočivje in živinska prodajnimi cenami, ki je vpraSanje krma. Zato so potrošniki po pravici - --- zase, je prekoračila že vse meje. pričakovali, da se bodo živila poce- podjetja krijejo svoje stroške in nila. Njihove nade pa se uresničujejo plaCne sklade z vlsoklml cenami, ne le počasi. Kmetijski pridelki so se pa z vecjjm prometom in pocenitvijo sicer nekoliko pocenili, Se zmeraj pa prideikov. Sicer pa, čemu bi se tru-ne toliko, kolikor bi se lahko glede i ^ da povečali promet, ko pa na večjo ponudbo. lahko tudi z manjftlm trudom dobro Kruh Je letos res ceneJ51, kakor' zaslužijo? Potrošniki naj živila kar Je bil lani, le da ga potrošniki često plačujejo drago, podjetja imajo tako ne dobivajo redno in morajo stati v i tako na trgu monopol, vrstah. Razen tega pa ni zmeraj do- ^ Naj omenimo .le nekaj primerov, ber, včasih Je moka boljša, včasih Sredi septembra Je bil krompir v pa slabša, pa tudi pocenil se ni to- i trgovini na debelo po 7,50 din, v na-liko, kolikor bi se moral. Preskrba 'drobni prodaji pa štiri dni pozneje potrošnikov z mesom Je v glavnem i J Beogradu po 24, v Zagrebu po 11 redna, čeprav ne povsod. Pri mesu pa cene nikakor ne ustrezajo. Odkupne cene so padale do julija, potem pa so se ustalile. Tedaj bi se bile morale ustaliti tudi cene v nadrobni prodaji, če že niso padle. Zgodilo pa se Je nekaj čudnega, namreč da so cene mesa v nadrobni prodaji tudi potem naraščale, kakor (la se jih odkupne cene sploh ne tičejo. Živina se je od decembra lani podražila za 25 do 30*/«, meso pa kar za 40 •/#! ENOTEN TRG? Razliko v cenah nahajamo tudi po posameznih mestih. Človek se ne more otresti vtisa, da pri nas nimamo enotnega trga, marveč več ločenih. Krompir so prodajali sredi septembra v Beogradu po 24, v sosednjem Novem Sadu pa po 13 do 15 din; čebula je bila v Novem Sadu po 10, v Sarajevu po 20 do 25 din; fižol v Novem Sadu po 45 do 50, v Zagrebu in Skoplju pa po 80 din; zelje Je bilo v Novem Sadu štiri- do petkrat cenejše kakor v Zagrebu, paradižniki pa dva- do trikrat.^ Na podobno razliko naletimo često tudi pri drugih pridelkih. Kako naj si to pojasnimo? Trgovci bodo skušali te razlike pojasniti z objektivnimi težavami: z različnimi prevoznimi ln drugimi stroški, velikim kalom Itd. Ml pa bi še pripomnili: z neenako spo- do 12, v Ljubljani po 11, v Sarajevu po 12 do 16, v Skoplju pa po 16 din. Najmanjša razlika med odkupno in maloprodajno ceno Je znašala 83®/* (v Ljubljani), najvišja pa 400 */* (v Beogradu). Povprečno so bile maloprodajne cene dvalnpolkrat večje od odkupnih. Kar velja za krompir, velja v glavnem tudi za druge pridelke. Cena Jabolk v trgovini na debelo se je gibala prve dni oktobra okrog 10 din, maloprodajna pa v Beogradu 20, Zagrebu 20 do 25, v Ljubljani 20 do 22, Sarajevu 20 do 30, v Skoplju pa 15 do 20 din. Potrošniki se po pravici vprašujejo, kam gre ta razlika v trgovini? Na to vprašanje b) malone vsak spreten trgovec kar hitro naštel: stroški odkupa, prevoz, nakladanje, kalo, prevoz do skladišča itd. Takoj bi izračunal, da ni podjetje nič zaslužilo, marveč da Je Imelo celo zgubo. In res dobivajo delavci v nekaterih podjetjih v Beogradu, ki se ukvarjajo s trgovino s sadjem in sočivjem, samo 80 •/• plače. Temu dolgemu seznamu stroškov bi lahko dodali še preveliko število osebja v trgovinskih podjetjih, veliko število nakupovalcev, ki so ime res spremenili, nravi pa ne (zdaj se imenujejo odkupovalcl ln delajo s provizijo), preveč pokvarjenih živil, kar Je posledica dobrih skladišč, ln malomarnosti ter veliko število posredovalcev v trgovini s kmetijskimi proizvodi, sobnostjo, ali bolje rečeno, z nesposobnostjo nekaterih podjetij, ki so se | PREVOZ IN V SKLADIŠČEN JE zabubila v »svoje področje«; kriva pa Napačno bi bilo lz vsega tega Je tudi slaba organizacija, zaradi sklepati, da Je preskrba mest s kme-katere so stroški trgovine preveliki, tljsklmi pridelki odvisna samo od škodljivost nelojalnega odkupa V Brdih so nekateri odkupovale! po nepotrebnem navili cene vina — Zadevo raziskuje posebna komisija Štirim odkupnim podjetjem ustavljeni nakupni krediti Ljubljana, 12. oktobra. ' Brž ko se je začel odkup, pa Včeraj je začela v Brdih delati so začela odkupna podjetja kar posebna Komisija Republiške trgo- no vrsti kršiti ta dogovor. Ker je vinske zbornice, ki bo preiskala letos sorazmerno malo vina (po-vzroke nemogočega poteka odku- mladanska pozeba in delno toča) pa vin. Na tem področju so nam- so nakupovalci že v prvih dneh reč odkupna podjetja začela pre- odkupa sami zvišali dogovorjeno plačevati vino. S tem se je po- maksimalno ceno na 70 dinarjev novil pri odkupu pojav, ki smo in še več. Kmetje ali zadruge sicer ga tako zelo letos obsojali pri niso zahtevali sami višje cene, vi-nakupu češenj. - no pa so seveda raje prodali na- Preden so odkupna podjetja kupovalcu, ki jim je več ponudil, začela odkupovati vino, so se na j Trgovinska zbornica LR Slo- sesianku v Ljubljani zedinila, da venije je pred nekaj dnevi skli-IhkIo spoštovala maksimalne od- cala vse orlkupovalce na sestanek, kupne cene, kakor to predvideva Takoj po tem sestanku pa je bila ... I 1_ '/... •___Z_______mnr.1 .. n n mr I ^ . I »> i\r nknn L' /vtn 1 C i 1 a trgovine, kar velja tudi za cene. Trgovina Ima sicer tudi svoje slabe strani, toda {esto mora plačevati tudi tuje račune, ali pa se mora boriti z mnogimi objektivnimi težavami. Predvsem gre za promet. Blago se Šesto kvari in propade, ko taka na vagone ali na poti do potrošnikov. Smederevo Je samo 80 km oddaljeno od Beograda, vendar pa potrebuje smederevsko grozdje za to pot 36 ur. Iz Bljeljinc potujejo živila do Beograda nad tri dni. Mnoge pridelke morajo hitro prodati, da se ne pokvarijo. Podjetja trpo Škodo brez lastne krivde. Za preskrbo prebivalstva z llvill so važne tudi moderne klavnice, pekarne ln mlekarne. Nekatera mesta pa Jih sploh nimajo. Važna so tudi dobra skladišča, ki Jih nobeno naSe mesto nima dovolj. Ce bi imela podjetja na razpolago hladilnice za pridelke, ki se hitro pokvarijo, hi sl lahko zagotovila večje zaloge, da bi enakomerneje preskrbovala trg. tos ga bodo praznovali prvikrat in hkrati obhajali 12-letnico. Praznovanje se bo začelo že teden dni pred praznikom. V soboto, 24. oktobra zvečer bo v bršljinskem kulturnem domu akademija Svobode, medtem ko bo naslednji dan, v nedeljo ob 8. uri zvečer v Mestnem domu Ljudske prosvete nastop gojencev Glasbene šole. V ponedeljek, 26. oktobra se bo predstavilo SKUD — Dušan Jereb s Klopčičevo »Materjo«, z recitacijami in pevskim nastopom. V torek zvečer bo predaval o vlogi Novega mesta v NOB tov. France Hočevar — predsednik Vrhovnega sodišča LRS. Pripravljajo pa tudi več fizkulturnih prireditev. Na večer občinskega praznika ob 20. uri bo v domu Ljudske prosvete slavnostna akademija in nastop godbe JLA. V četrtek, 29. oktobra je dan občinskega praznika. Ta dan bodo ob 10. url obhodili spominske plošče, kjer so vklesana imena borcev In žrtev fašizma iz Novega mesta. Odkrili bodo doprsna kipa Borisu Kidriču in Stanetu Rozmanu ter kip »Pesem svobodi«. Ob 11. url bodo odprli Dolenjski muzej, popoldne bo nogometna tekma, hkrati pa promenadni koncert na Glavnem trgu. Zvečer bo glasbena sekcija SKUD Dušan Jereb v Domu ljudske prosvete priredila vokalni koncert. Cisti dobiček je namenjen ureditvi spomeniškega okolja na Gorenjih Vratih. BRALCI NAM P 1 S E J O J Cemu šolski odbor, če ga pa nihče upošteval Učitelji v osnovni Soli »Frana Levstika« na Levs-tikovem trgu 1 so se kaj začudili spremembi, ko so se IH) počitnicah vrnili na delo. Terenski odborniki so dali preurediti eno učilnico v pionirsko sobo, v kateri so se pionirji zbirali že vse preteklo Šolsko leto. Med letošnjimi počitnicami pa se je bivši upravitelj Sole, tov. .Jože Nedog, spomnil, da bi preuredil prostorno pionirsko sobo v stanovanje za Šolskega slugo, ki mora prihajati v Solo z Ižanske ceste. In res j e daJ sobo s steno predeliti. Gradbena inšpekcija o tem ni seveda nič vedela. Pa kaj gradbena inšpekcija, saj So šolski odbor ni o vsem ničesar vedel. Ko so prišli v Solo, so pač ostrmeli nad predeljeno sobo, zaprašeno in umazano opremo, ki je ostala tudi med delom kar v njej. Nič manj se niso začudili, ko je prižel sluga in zahteval okrog 3000 din za opravljeno dedo pri prezidavanju. Kazen tega je šlo za delo še kakih 20.000 dinarjev, ki jih jo bivši upravitelj uporalil menda kar iz nekega šolskega fonda za ekskurzije. Ko so učitelji poslali deputacijo na Svet za prosveto Mostnega ljudskega odbora, so se tara izvršenemu dejstvu močno začudili, komisije, ki so jo učitelji prosili, pa le niso poslali. Bivši upravitelj je imel sicer dobro namero: preskrbeti je pač hotel slugi stanovanje v šoli, kar je konč- no pravilno. Toda na šoli je Šolski odbor in o tem bi se moral upravitelj z njegovimi 61ani posvetova * ne pa da je storil nekaj takega sani* Drugo; v šoli sta že dve stanovanji* V enem, trosobnem, je direktorica gimnazije na Rakovniku. V druge^ dvosobnem, pa stanuje sluga 18 gimnazije. Osnovna Sola pa šteje v ko 540 otrok in tako se v 12 učiln*0*1 dnevno vrsti 12 oddelkov. Učitelj niti zbornice nimajo. Sestajajo 66 kal na hodniku. Razen tega pa Inia v P0"* slopju višja pedagoška Sola pet P1^ štorov. Da o tem, kako je pionir* a soba potrebna, sploh ne govorimo dolgo ln široko. Kako rešiti te težavet Nekateri menijo, da bi se dalo nekaj fltorit • Rakovniška gimnazija ima pouk BOr mo dopoldne. Ce bi uredili način P^" uka drugače, bi lahko dobili v skem poslopju prostor za stanovanje. Tako bi tudi sluga osn°^-ne šole lahko stanoval v šoli. Bolj bi bilo za vse: za osnovno šolo in ** gimnazijo. V obeh Šolah 11 stanoval nekdo, ki bi stalno skrbel za red y njej. Sedaj sta pa obe brez stalni® nadzorstva. Nekaj bo pa treba ukreniti tudi glede drugega stanovanja-Saj lz vsega povedanega je razumljivo, da so v osnovni šoli »Frana Levstika« v veliki stiski z učilnicam^ in drugimi, šoli neobhodno potrebnimi prostori. M* Veliko stanovanje, malo ljudi Tudi na Viču primanjkuje stanovanj. Toda kljub temu so najdejo še podobni primeri, kot je navedeni: V Sattnerjevl ulici stanuje vdova Rantova. Ima svojo hifio, v kateri je vsa leta po osvoboditvi za sebe zadržala 4 sobe s kabinetom in kuhinjo. Čeprav je bila Rantova 8 let sama, ni hotela oddati odviSnih sob. Eno sobo je imela pripravljeno za hčer, ki je lila do nedavnega v zaporu. Dve sobi za svojega sina, hodi iz Zagreba v Ljubljano predavat. V Zagrebu ima udobno stanovanje. Ena soba s kabinetom pa je ostala za njo. Nefiteto je bilo že izdanih odloib za te sobe, toda intervencija sina in njegovih nadrejenih jo vsako vselitev preprečila. V zadnjem času se je boj okoli stanovanja spet zaostril. Nekdo je hotol prodreti v ta »začarani grad«. Tudi zdaj se je ustavUo. Spet jo go- spa Rantova mobilizirala sodišče, to-žillstvo ln ne vemo Se koga. da je VT0~ drla s svojimi starimi zahtevami-Stanovanjski odsek je spet vrgel Pu' Sko v koruzo. Mislimo, da jo zadnji čas, da " tudi tej nesocialistični zadevi naredi konec ln predlagamo, da gospe R»n' tovl na stanovanjskem odseku že enkrat povedo, da ni upravičena s svoj0 hčerko do Štirih sob, kuhinje ln ka' blneta. Vičani Zakaj taka razlika V tržnici mestnih trgovin v P°" stojni sem kupil 15. t. m. kilogram džema v kozarcu firme Kalnlk. Za to sem plačal 280 din. Dan kasneje sert bil v Ljubljani ln v trgovini bllz14 Daj-dama videl isti džem za 155 dit*. Začudil sem se razliki v ceni in zato vprašam upravnika mestnih trgovin v Postojni, zakaj Je džem v Postojni 125 din dražjlT na proda] v vseh prodajalnah časopisov in pri kolporterjih IZ LJUBLJANE IN OKOLICE ZANIMIVA PRIDOBITEV LJUBLJANE Ubranost Vegove ulice In Trga nji zid v arkadah pa ne bo ometen, francoske revolucije Je doslej motilo temveč fuglran, da bodo vidni pusto zidovje okoli križevniške cerkve, kamni in opeka. Vhod na dvorišče Restavracija cerkve in ureditev zidu bodo zapirala preprosta kovana vrata, pa je docela spremenila podobo tega ^ bo prostor lahko s pridom služil i/,;* gledališkim predstavam, bodo morda dela stare Ljubljane. KriževniSko ^ __ cerkev, zanimiv arhitektonski spo- menik 18. stoletja, so obnovili 2e lani. Se pomembnejša pa je bila restavracija zidu po načrtih mojstra Plečnika. Ta Je na več mestih predrl togo samostansko obzidje ter v odprtinah namestil originalne baročne rešetke. Fugiranje obzidja pa Je Se bolj pripomoglo k temu, da Je zunanja fronta dobila povsem drugo podobo. Zdaj restavrirajo desno dvorišče nekdanjega samostana, ki bo služilo za koncerte na prostem, gledališke predstave ln festivalske prireditve. Tudi za ureditev tega dvorišča Je pripravil načrte mojster Plečnik. Spodnja fronta, nasproti glavnega vhoda, Je obnovljena ln že kafce, kakšna bo podoba letnega gledališča. Desno od vhoda je stara majhna pritlična stavba. Plečnik Je ni podrl, temveč Jo Je s preprostimi sredstvi spremenil v zanimiv in okolju skladen objekt, ki bo služil za manjše razstave. Desna fronta Je prav tako že gotova. Manjkajo samo še drevesa, ki Jih bodo zasadili za teraso, tako da bo s te strani dvorišče dobilo večjo zaključenost prostora Na levi strani prizldavajo portikus, majhne zgradili ob spodnji fasadi še poseben proscenij v loku. Toda tega bodo postavili šele prihodnje leto. Po dokončanju portlkusa ima Mestni muzej, ki vodi restavracijo, za letos v načrtu še ureditev kanalizacije in vodovoda ter elektrike. Prav tako nameravajo še letos s ploščami iz kraškega marmorja tlakovati tla, ki se bodo v terasah počasi spuščala proti zadnji fasadi. Zgraditev arkad in tlakovanje tal bo namreč znatno pripomoglo k akustiki prostora. Ureditev tega doslej zapuščenega dvorišča je velik in uspešen delež mojstra Plečnika k ureditvi t^ga dela VJubljane. Kljub temu, da že do sedaj opravljena dela kažejo na izredno uspelost restavriranja, pa se opazovalcu, ki gleda od vhoda proti Jugu, vsiljuje še ena misel: ali ne bi bilo primerno na Južni fronti predreti arkade in odpreti tako dohod v sosednji park. Sicer pa morda mojster Plečnik že misli tudi na to. R. Železničarji gradijo dvn bloka na Resljevi cesti Ljubljana. 20. oktobra^ Na Resljevi cesti gradi gradbeno podjetje »Tehnika« iz Ljubljane dva nova stanovanjska bloka. V vsakem bloku bo V° osem komfortnih stanovanj. Investitor je Glavna direkcija z® eksploatacijo železnic v Ljubljani, stanovanja pa so namenjena njenim uslužbencem. Gradbena dela so se pričela v oktobru. Prvi blok bo pod streho do 21. novembra, drugi pa do 24. decembra. K. arkade, ki bodo služile lahko tudi kot I na leto vsega 13,5 milijona kilovatnih mala galerija. Portikus bo v prvem ur električne energije, zadnji dve leti nadstropju okrašen g sgratltom, spod- pa se potrošnja giblje na višini GO Ljubljanske gospodinje porabijo mesečno skoraj toliko elektrike kot pred vojno vse leto Po pocenitvi elektrike se je potrošnja gospodinjskega toka povečala za 20 nlo Kadarkoli govorimo o uspehih, milijonov kilovatnih ur in bo to koli- , 1952 1953 razlik* ki smo jih dosegli po osvoboditvi, se fino letos še znatno presegla. Soraz- junij 2,192.000 2,186.000 — 0,3'/* ne moremo izogniti, da se ne lil po- merno najbolj se Jc povečala potroS- j sept. 2,101.000 2,527.000 + 20 'I' vrnili na ta ali drug način k pro- nja elektrike v gospodinjstvu, ki je I Letos v septembru Je bila potroS-izvodnji ali potrošnji elektrike. V tem narasla od predvojnih 2,4 milijona nja elektrike v gospodinjstvih že *a oziru so kar presenetljivi rezultati, kilovatnih ur (1939) na 22,9 milijona j 20 ’/• večja kakor v istem mesecu ki nam Jih kaže statistika o potrošnji kilovatnih ur v lanskem letu, torej j lanskega leta. V septembru s« na skoraj desetkratni pred-|torej gospodinjstva Ljub-vojni obseg, čeprav jc v tem |lJane potrošila že več elek-času dolžina omrežja narasla le za trike kakor pred vojno vse eno petino, število priključkov pa sc, leto, saj je znašala leta 1939 vsa je povečalo tudi le za dobro tretjino. I potrošnja v gospodinjstvih 2,396.000 Povečanje jc torej nastalo predvsem | kilovatnih ur, letos pa samo v sep električne energije v Ljubljani. Pred vojno je Ljubljana potrošila uredba /veznega izvršnega sveta. Na tem sestanku so odkupna podjetja sklenila, da bodo plačevala najboljši konsumni mošt po 60 dinarjev, sortni vinski mošt pa največ po 100 dinarjev liter. S to ceno so se kmetje povsem stri poslana v Brda posebna komisija, Ki bo natanko ugotovila, kdo je kršil dogovor. Proti kršiteljem bo disciplinsko sodišče uvedlo postopek, že zdaj pa je banka na predlog upravnega odbora Trgovinske zbornice ustavila kredite štirim niali. Odkupna podjetja, ki so odkupnim podjetjem, ki so se pri člani Republiške trgovinske zbor-1 tem navijanju odkupnih cen nnj-nice, so se pred začetkom odkupu | bolje izkazala. Prav in na mestu tudi zedinila, da bodo proti krši- ; je postopek proti takim navijal- tcljem tega dogovora izvajali sankcije preko disciplinskega sodišča Trgovinske zbornice. cem cen in ne samo lojalna odkupna podjetja, tudi potrošniki pozdravljajo take ukrepe. K. M. Okusno prirejeno okolje bodočega letnega gledališča tembru 2,527.000 kilovatnih ur. S. zaradi večje potrošnje v posameznih gospodinjstvih v zvezi z boljšo razsvetljavo prostorov ln z uporabo j i. ..t elektrike za kuhanje, likanje itd. Res V/Clprll SO Uom OnemOgllB sc Jc po vojni prebivalstvo v Ljub- _ - - — ljani pomnožilo, vendar nam primerjava povprečne potrošnje na posa meznega prebivalca Ljubljane pove, da sc je ta potrošnja sedemkrat povečala v primeri s predvojno. V Izrednem obsegu Jc narasla tudi potrošnja elektrike za javno razsvetljavo. '/.lasti smo letos z novo ureditvijo razsvetljave glavnih cest in ulic napravili velik korak naprej. Toda že lani Jc poraba elektrike za razsvetljavo dosegla 1,272.000 kilovatnih ur, to Je šestkrat več kakor pred vojno. 7, a vse ljubljansko prebivalstvo pa Je velikega pomena letošnja občutna pocenitev elektrike za gospodinjstva, ki jc bila uveljavljena v juliju, ko se je poleg znižanja mesečnega pavšala pocenila kilovatna na Bokalcih Ljubljana, 21. okt. Odbor za ljudsko zdravstvo in socialno politiko pri MLO v Ljubljani je te dni naselil prve stanovalce v novi Dom onemoglih v Bokalcih v bližini Ljubljane. Čeprav je sedaj odprt šele prvi trakt, je tam že prostora za 95 starčkov. V drugem letu računajo, da bodo končali tudi drugi trakt, za katerega imajo že pripravljeno vso opremo, tako da bo tam lahko sprejetih okoli 200 onemoglih Dom je po svoji opremi in celotni ureditvi higl- ura potrošene elektrike od tri na ._____ .Tji dva dinarja. Kako je ta pocenitev er*sklh, ^ sanitarnih kakor tudi vplivala na potroSnjo elektrike v gospodinjstvih, nam nazorno kaže pri- merjava mesečne potroSnje pred pocenitvijo in v septembru (v kilpvatnih urah): kulturnih in društvenih prostorih in napravah eno najlepših ustanov, dograjenih po vojni v Ljubljani, K. M. t ČETRTEK, 22 OKTOBRA 1953 -lili LTH R X 1-0 BZfl H.V I h- 7 SEDEM MLADIH V MODERNI GALERIJI Marsikdo se bo veselil, da lahko *lednjič govori o razstavi mladih umet nikov. Odkar jr bila pri nas zadnja lupina mlada, se je obča zgodovina Pomnožila za težka poglavja Mlade smo srečavali po osvoboditvi v Ljubija le posamič. Prva in največja odlika razstav Ijalcev je prostodušna odkritost. Ne Vrivajo, kaj jih je navdušilo, nič manj, Pf°ti čemu se bore. Prevzela jih je 'rsta velikih in znanih današnje evrop umetnosti. Očarali so jih po vrsti Bačani, italijanska renesansa, Rouault, ^«rini, Buffet in — kajpak — Picasso ^lo mrzka jim je ljubljanska akademi ,a- Ostentativno odklanjanje akademij *kih naukov je precej preprosto in zna SUnost mladosti. Do tega je moralo priti so vsi podobni pojavi za to našo Ustanovo v posrednem smislu pozitivni Slabše bi bilo, če je ne bi zapustil noben puntar. Kak poseben puntarski veter sicer ne *eje od teh del. Razstava kot celota da I® prav umirjene in uravnovešene vti-,e- Nihče preglasno ne govori, nihče 2natneje ne izstopa. Kadar se kdo Povzpne preko oblikovnih nalog do viS-Ic8a izraza (še vedno nas to močno za nlma), barva ta izraz največkrat ono. z zasilno izposojenko imenujemo li r>inost. Razen ene izjeme se zde vsi Nnlo miselno refleksivni: precej nepo 'redno so zagledani v svoja ožja likovna vPrašanja, svet jim je svet likov in nič več. Berbuč »idejni« vodja? Ce je Berbuč nekak njihov »idejni« vodja — horrcsco referens — pač to ni teoretik ali koko drugače. Izpade, kolikor je pač najdrzneje šel precej da-v odklonu od 19. stoletja. Njegove ®Hke bi bile na razstavi ozko likovno n®jzanimivejše. Z izrazom »zanimive« sc n°čem izogibati. Berbuč je odvzel mo- delskemu študiju pravico stolnega ko-rektorja. Nekje po prvi fazi dela go Posti in skuša po svoje rešiti zastavljeni problem Slike na razstavi so postopno vse bolj »kompozicije« kot »slike«. V Zfldnji (»Večerni zvok«) se je približal Precej skrajni stopnji še upodabljajoče Umetnosti. In naprej? Berbuč ni netalentiran slikar.. Ima smisel za tanjše barvne odtenke In že pred časom je po kazal, da zna biti dekorativen na ne-c«nen način. A njegova nagla pot v *adnjib letih skozi kopico sodobne likovne problematike zahteva zdaj premisleka. Ne mislim počitka. Mislim na Premišljevanje in ponovni študij ob modelski resnici, ki le ni vsega zaničeva Qja vredna. Razen, če noče Berbuč »prodreti« v zgolj dekorativno abstraktno ttta©tnost, ki nudi širne možnosti po likovnem izrazu, a precej gluho klavia-tur°* Če govorimo o umetnosti kot o u®etnosti višje izrazne vrste. Picasso, usodni likovni genij našega stoletja, »ki ue iJče, ampak najde«, »e Je šel vedno zuova učit nazaj k modelu. Tudi Ber-buču Picasso ni ueznun, kot ga Slovenci vobče niso spoznali le po poročileih in kadar ga je kak kritik bolj ali manj »strokovno« tolmačil. 2e dolgo je, kar je stiliziral svojo risbo Pirnat in mu je pri tem sama ostra poteza, ki je sle- Kulturne beležke V novi sezoni bodo v berlinskem •Schiller Theatru* uprizorili Haško-vega »Dobrega vojaka Svejka« Novo dramatizacijo bo napravil Alfred polgar. * Znano londonsko ffledaliACe Old Vlo Je posnelo ShakeepearovoKn »Hn-'Bletat na gramofonske pložfio- Izva ^ala k« J« CVld Vloova najbolj*'« ^Medba: Ofelija - Olalre Blooin, Hamlet - Bichar Burton, kraljloa -Fay Oomton Itd Old Vlo namerava Posneti na i>M8e vsa pomembnejša Shakespearova dela. * Osrednji Mo-zartov Institut je imel letofinji sestanek v Salzburgu. Na 8®stanku so bile objavljeno doslej -ie-*nane podrobnost) iz Mozartovega Ovijanja in dela. Bilo Je nekaj po ttoembnib predavanj o Mozartovem vpillvu na sodobno glasbo, estetiko in filozofijo. Drago Tršar: Mačeha dila obrisom obrazov, vek in oči, velikokrat napravila kompliment Pablu. Pozneje je nek drugi Picasso oplazil Marija Preglja. »Trobentačeva« tovarišica je bila njegov poslednji zadevni »hommage«. Zdaj Berbuč in nek tretji Picasso. Db-edaj nam Picasso ni škodil »Terribili-td«, naj bo Michelangelova ali Picassova, ne škodi, če daje le pobude. Drugo je, kadar vzgoji maniriste. Te smo, kot vemo, dobili v tujini tudi v drugem primeru. Berbuč je danes še posebej na kritični točki, zato sem se pri njem dalj zadržal. Buffet je za Peršina manjši problem Buffet je zelo strog in tudi težak za svoja leta, a ni pretežak. Per-Šiu je miren in resen slikur in se mu ponesreči le. kadar ^e gre igrat s tragično simboliko. Ce pa je »Tihožitje« (št. 14.) slikarska purodiju nanjo, platnu ni kaj zlobnega pripomniti. Barvno samostojnejši »Konjiček« in najbolj trenutnemu vzorniku vdana »Slikarjeva delavnica« pač pričata o malo nesamostojni debati z Buffetom. S »Solo« je Sel Peršin že dalje, najbolj pa se je zaenkrat ubral v enostavni in po merah skromni »Glavi«. Zelo stare so zgodovinske korenine tega poenostavljenega portreta po očitno še vedno sveža. Tudi do Peršinovego nadaljnjega razvoja ne moremo biti ravnodušni. Prehudo poudarjanje pečata, ki ga vtisne geografski prostor, že dolgo ni posebno mikavno. 9e zlasti, če se z njim druži zanemarjanje pomena družbenega okolja. Vrh vsega je za 20. stoletje Malraux najrazločneje povedal med drugim o nekem internacionalnem »Musče imnginaire«, iz katerega črpamo vsi. Tudi o naših razstavljalcih je možno govoriti le, če upoštevamo vse troje. Berbuč in Peršin sta pri tem še pose bej glasnika Ljubljane, ne le kot geografske točke, umpak tudi kot malega mesta. S Šuštaršičem, .s Cetinom in t Dragom Tršarjem pa se bližamo — tu le spregovori močneje zemljepis — juž nemu sredozemskemu svetu. Na kak na čin se je odkrilo Šušteršiču posebno slikarstvo italijanske renesanse in Dra gu Tršarju moderno kiparstvo te zemlje v o«»ebi Marina Marinija, ne vem. Oba sta našla tu prve vzmeti. Šuštaršičev« »srednja« renesansa Šuštaršič predstavlja na razstavi §<■ posebej mirno sredino. Njegova renesan *hevsky tik pred prekinitvijo nnprnvil napako in bo z BronMeinom najbrž izgubil Zdrlch, 21. oktobra. V XXVIII. kolu turni i Ja kandidatov so se štiri partije zaključile reodlbčeno V ostalih treh partijah ki so bile hkrati v tem kolu nnjborbenelše, čaka Najdorfa poraz v partiji z Gellerjem, Reshevsky pa bo doživel Isto usodo proti Bronstelnu. Gligorič je prekinil Igro proti Keresu v slabšem položaju. V tem kolu sta dva velemojstra remizirala. Smislov, ki sl je prvo mesto skoial že zamitovll 1e bil proti Tajmanovu zadovolion z neodločenim rezultatom. Kotov in Petrosjan, ki sta s svojim plnsman., 18 in 20. uri. KINO »SLOGA«: AmeriSki film »Zločin v Nevadi«. Tednik. Predstava ob 16., 18. in 20. url. KINO »SOCA*: FrancosKi rilm »Sola na prostem« Brez tednika. Predstave ob 16., 18. in 20 uri. predprodaja vstopnic v vseh štirih kinematografih od 10. do 11 ter od 15. ure dalje KINO »SlSKA«: Amcniki barvni film »Veliki Caruso«. Brez tednika. — Predstave ob 16., 18. In 20. url. Prodaja vstopnic od 15 ure dalje. KINO »TRIGLAV«: Francoski film »Frizer za dame«. Tednik. Predstave ob 18 in 5>0. uri Prodaja vstopnic od 17 ure dalje CELJE — »UNION«: Ameriški film »Trenutek obupa«. CELJE - »DOM«: Avstrijski film »Potepuhi« BLED: Ameriški film »Odločitev pred zoro«. KAMNIK: Francoski film Panika«. Z^DOHKOVA: Angleški film »Rumeni metulj«. VEVČE: Amtirlflki film »Pavla«. DI>MZALE: Ameriški film »Festival Charllja Chaplina«. JESENICE - »RADIO«: Ameriški film »Hitrejši od zvoka«. — »PLAV2«: Italijanski film »Srce«. KRANJ — »STORŽIČ«: Ameriški film »Podvodna Četa«. — »SVOBODA«: Jugoslovanski film »Sinji galeb«. MURSKA SOBOTA: Jugoslovanski film »Skalna obzorja«. LJUTOMER: Ameriški film »Napolni čašo«. R A DTO DNEVNI SPORED ZA ČETRTEK, DNE 'IZ. OKTOBRA 1993 5.30—7.30 Dobro Jutro, dragi poslušalci! (pester Kiasbenl spored) — vmes ob 5.45—5 55 Napoved časa, poročila, vremenska napoved ln pregled tiska — 6.00—B.10 Jutranja telovadba — 8.30—6.45 Napoved časa, poročila, vremenska napoved, objava dnevnega sporeda in radijski koledar — 7.00 do 7.05 Kam bomo šil na izlet — 12.00 Lahka glasba — 12.30 Napoved časa, poročila ln pregled dnevnega sporeda — 12.45 Zabavna glasba, vmes objave — 13.00 Crne sledi po poljih belih zbiramo, razne stvari pionirjem prebiramo — 13.15 Slavnostne koračnice — 13.80 Športno predavanje: Slovenci smo dobili visoko šolo za telesno vzgojo — 14 00 Od Triglava do Ohrida — vmes ob 14.30—14,40 Radijske reklame — 15.00 Napoved časa, poročila in vremenska napoved ter objave — 15.10 Zabavna glasba — 15.30 Z radiom čez hrib in plan, cicibanom — dober dani — 16.00 Želeli ste — poslušaitel — 17.00 Napoved časa in poročila - 17.10 Od melodije do melodije — vmes ob 17 30—17.40 Oddaja za žent — 18.00 Igra Plesni orkester Radin Ljubljana pod vodstvom Bojana Adamiča — 18,20 Literarna oddaln — Evelyn L. Keller: Operacija — 1(1.40 Koncert baritonista Vladimirja Rutdjaka, pri klavirju Marijan Lipovšek — 19.00 Radijski dnevnik ln objave — 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame — 20.00 Domače aktualnosti — 20.10 Večerni koncert — Sergej Rahmaninov: Simfonija št 2 v e-moiu - 21.00 Rapsodija v modrem (Iz življenja In dela ameriškega skladatelja Georgea Gershwtna) — 22.00 Napoved časa, poročila ln pregled sporeda za naslednji dan — 22.15 Znani orkestri v plesnem ritmu — Sodelujejo: Kurt Edelhagen, Les Brown, Stan Kenton in trio Buddy Weed - 22.55—23.00 Lahko noč - 23.00—24.00 na valu 327,1 m: Oddaja Radia Jugoslavija za tujino (Prenos iz Zagreba). DNKVNI SPORED ZA’ PETEK, DNE 23. OKTOBRA 1953 Poročila: 5.45, 6.30, 12.30, 15, 17, 19 In 22 5.30—7.30 Dobro jutro, dragi poslušalci! (pester glasbeni spored) — vmes ob 8 00—6.10 Jutranja telovadba — 7.00—7 05 Nasveti za kmetovalce — 12.00 Opoldanski koncert — 12.45 Zabavna glasba — 13.00 Glasbena oddaja za pionirje — 13 15 Zbori pojo slovenske narodne pesmi — 13 45 64. lekcija tečaja angleškega Jezika — ponovitev — 14.00 Za prijetno popoldne (lahka in zabavna glasba) - vmes ob 14.30 do 14.40 Radijske reklame — 15.10 Zabavnfi glasba — 16 30 Igrajo veliki in majhni zabavni orkestri — 16.00 Nemški slikar Otto Pankak razstavlja v Ljubljani — 16.15 Popoldanski komorni koncert — 17.10 Za ljubitelje opernih melodij — 17.50 Urednikova beležnica in pionirska pošta — 18.00 Prenos proslave dneva Združenih narodov — govoril bo predsednik društva za ZN LRS — 19.00 Radijski dnevnik ln objave — 20.00 Tedenski zunanjepolitični pregled — 20.15 Be-dfih Smetana: Richard III. — simfonična pesnitev: Antonln Dvofak: Koncert za violino ln orkester v a-molu op. 53 — 21.00 Svet v satiri ln humorju — Helnrich Boli: Carjeva ovca — 21.20 Revija zabavne tn plesne glasbe — 22.15 Nočni koncert — 22.55 do 23.00 Lahko noč — 23 00—24.00 Oddaja Radia Jugoslavija za tujino na valu 327,1 m (prenos lz Zagreba). RADIO KOPEB Četrtek, 22 oktobra: 14.30 Zdravstveno predavanje — 14.40 Jurij Flajiman: napevi lz Grilce, zdravic ln besede. Za samospeve priredil P Kozina — poje Vida Jagodic — pri klavirju R Jagodic — 17.16 Pisan zabavni spored lahke glasbe — 18 30 Glasbena kronika - 18.40 Male skladbe velikih mojstrov. Petek, 23. oktobra: 11.30 Emisija za djecu - 14.30 Obzornik - 14 4(1 Pisan šopek slovenskih narodnih pesmi — 17 00 60 minut lahke in zabavne. glasbe — 18 48 V ritmu avstrijske zabavne glasbe — 21.00 Slušna igra: Eltrenchen: Zadreg« nad za- drego — 22.00 V ritmu zabavne in plesne glasbe. MARIBORSKE VESTI DE2IJKNA LEKARNA Četrtek, 22. oktobra, lekarna »Studenci«, Gorkega 18. Petek, 23 oktobra: lekarna »Center«, Gosposka ul. 12. RADIO MARIBOR Četrtek, 22, oktobra: 1200-1000 Prenos sporeda Radiu Ljubljana — vmes od 13.00—IS. 16 Oddaja v madžarščini — 16.00—Iti 30 Lite arno glasbena oddaja: Anton Tanc: Pesmi — 16.30 do 16.45 Pregled domačih dogodkov, vremenska napoved in točen čas — 16.45—17.00 Zabavna glasba, vmes objave — 17 00 -23 00 Prenos sporeda Radia Ljubljana. Petek, 23 oktobra: 12.00—16.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana - 10.00 do 16 10 Mariborski feljton — 16.10 do 10.30 Igra čelist Vladimir Požar, pri klavirju Melita Breznikova - 1630 do 16.45 Pregled domačih dogodkov, vremenska nap6ved in točen čas — 17.00—23.00 Prenos sporeda Radia Ljubljane. KINO Četrtek, 22. oktobra "PARTIZAN«; Francoski film »Pravna identiteta« »UDARNIK«: JuRoslovanski film »Ciganka«, »STUDENCI«. Italiianski film »Vrag vzemi slavo«. Petek, 23. oktobra »PARTIZAN«: Italijanski film »Tri prepovedane zgodbe«. »UDARNIK«: Jugoslovanski film »Ciganka^. »STUDENCI«: Zaprto. CELJSKE VESTI MESTNO OLRDAI.lSCE Celje Sobota, 24 oktobra ob 20: Ivan Tavčar-Oslp Sest: .Cvetje v jeseni«. Izven Nedelja, 25 oktobra ob 15.30: Ivan Tavčar-Oslp Sest: »Cvetje v Jeseni« Izven. Občinstvo opozarjamo na sobotno večerno in nedeljsko popoldansko predstavo ljudske tgre »Cvetje v Jeseni«. Obe predstavi Sta Izven abonmaja. Obiskovalci lz okollr-e sl lahko rezervirajo vstopnice pismeno ali telefonlčno na št 2(1-80 Ljudska univerza v Celju. — v četrtek, 22. t. m bo v dvorani Narodnega doma ob 19.30 uri predaval književnik France Bevk: »Roj primor- skega ljudstva za svobodo«. Vljudno vabljenil Podpis: VA2N1 NASLOVI V LJUBLJANI Urodmštv<* »Ljudske pravlce-Borbo«. uoč.ui urednik ima tedofonsko 6t. 23-261 Reševalna po«taJa Zaloška 25, tel. 22-444 Porod uirtuioa Šlajmerjev* B. tol 20 215 Otroška klinika Ulica Stare pravd© tel 20-975 Dežurna lekarna. Prešernov trg St 5. tel 20 115 Zavod z« socialno zavarovanje, Miklošičeva 20. tel 23-081-083 Zdravstven# dežurna služba. Miklošičev« 20 tel 23-081 DOZ. Miklošičeva 1». tol 21-776 Notranja uprava Prešernova tel 21-100 in 21-200 Gasilska mlMoa. Krekov trg. tol 23 555 Dežurni tajništva z« notrauje zadeve Ljubljana mesto, telefoni 21 100 21 -200, 21 «. 21-700 Dežurn.* za prometne u os reč e tel 20 663 Putnlk. Titova 2/1 tol 20-472 Elektrarna, Magistrat, tel 22-121 Plinarna ttesljevu 28, tel. 20-555 Vodi>cod Krekov trg 10 tel 20 554 Železniška postaja Trg OF. tol 20 708 Avtobusna jnmtaja Masaryko-va. tel 23-085 Jug aorotrunsport JAT. Miklošičeva 12. tol 20-845 Hotel »Union«. Miklošičeva i. tel 20-570 Mestni avtx>t.aks1 Slomškova 6 tel 21-570 Kurivo Musarykova centa 15. tol 20-570 Veleblagovnica NA MA. Ljulv ljuna: uprava — sekretariat, 22-563 komercialni oddelek, 22-571 ra6unovt>dstva. 23 059 centralno skladišče 22-550 poslov pri »Pošti«, 21 4106 posl. pri »Tromostov ju« 22-551 poslov »Pohištvo* 20 496 Trg podj »Usnje«, Ljubljana VVoirovu 1 / II.; direktor 20 042 komoro 22 364 O rasistični oddelek za uanje Trubarjev« 41 22 281 l>e»tajlna poslovalnica za usnje »Usnje*. Trrubarjev« 41, tel 22-281 l)etaj*na ooslovalnlca za usnje »Koža«, Trubarjeva M 23-058 Grosistični oddelek za obutev Gradišče 10 20 517 Ijana tel 42-562 Prodajaln« »Volna« Ljubija na. * N a zor jev a Ji. tel 20 683 Prodajalna »Korotan*. Ljub Ijana Celo v At« 71. tel 22-6811 Slovenija - hnpez trg ajren tura z« Izvoz In uvoz Beethovnov« 14 I tel 23,915 Galanterija tr« grosl*!»čuo imdjHtje Ljubljana: direktor M 273 komerciala 23 271 skladišče 23 275 računovodstvo 23 27fi Trg oodjetje »Izbira* Ljubija na \Volfov« II: upra va.diroKtor, 23 521 koineroialm odd 20 235 sklariiA&e Mestni trg 21 21 1U5 noslovajniee »Perilo« Miklo sičev« 12 ‘M 122 - »Manon* Prešernov tr« 3 21 572 »Moda-, Nazorjev« 5 20 255 -r »Okroa* Čopov« 54 21 149 - »Vrvarna* Trubarjema Bi tol 20 411 •Vgrohdinika - e.x po rt tmport Ljubljana tel ?o 14.H direktor 2» 44h oddelek ta uvo* in nrodajo 21 778, 2i' 54? oddelek za im 21 05» 23-414 S 20 377 , oddelek za živino, 20 31*5 oddelek za tehnično sIuž!k> 20 143 (int 19 oddelek y.« r>onredovMnJe In kmetijske nridelke, 21 820 odd zy -»ervisno službo. 21 305 trgovina Oo^poavetalia o 8 tel 21 Mestno prevozno podjetje »M opr«irn« • uprav« - mehanične delav nlce karoserijska delavnica tapetniška delavnica, ličarska delavnica vul kanizerska delavnic« - tel 21 392 Prometu ulsarn« - Prevozu (garaže - tel 20 S23 špedicija - Ljubljana |M»dJetJ* z« tuzemske in mednarodne transporte uprav« Titova 88 tel 21 892 dl rek »or tel 20-«51 kosovna odprava Metelkov« At 1 tel 21 719 avtodtsiHMmnc« tei XI r»«J0 avtoirnr«?,« Sred*ŠkH 1 23 290 VESTI Z JESENIC Dttitirtm služim na Jesenicah. Dežurna zdravniška služba v območju ljudskega občinskega odbora mestne občine Jesemee ort 19. do 23. oktobra — dr. Ceh Milan, Titova 4. Jesenice Obiski na dom naj se iavijo najkasneje do 18 ur«» zvečer. Po tej uri bo zdravnik obiskoval ie bolnike s težjimi poškodbami in moCnimi krvavitvami. Odrežite La aam pošljite. Uprava »LJUDSKE PRAVICE-BORBE« I« <110 Ljubljana Kopitarjeva ulica 2 Poštni predal 42 DROBNI OGLASI Svet za prosveto ln kulturo MLO Celje razpisuje mesto bibliotekarja v Studijski knjižnici v Celju. Pogoj Je diploma visoke šole. Prednost imajo naravoslovci. Zaradi posebnih pogojev dela Je zaželena mlajša moška moč. Resni Interesenti naj vlože prošnje s kratkim življenjepisom, v katerem naj bo poleg kvalifikacije navedeno tudi, koliko tujih Jezikov obvladajo pasivno in koliko aktivno, do 5. novembra 1953. Ostale podrobne informacije dobite v upravi Studijske knjižnice. PREKLIC. Preklicujemo žaljivke, izrečene napram Štefaniji in Francu Cesar. — Znideršlčevi ln Vozlovi. Trbovlje, kolonija l. maja 26. 1178 INŠTRUKTORJA francoščine za višjo gimnazijo na dom iščem takoj. 1176 VRTNARJA za park sprejme takoj v službo Vojno zdravilišče Rimske Toplice. Plača po uredbi. 1182 KOMERCIALISTA s popolno srednjo šolo ali njej enako in FAKTU-RISTKO s popolno srednjo šolo ali njej enako z znanjem najmanj nemškega Jezika sprejmemo v službo. Plača po tarifnem pravilniku ali dogovoru. Prvenstvo imajo samci. Pismene ponudbe poslati na Steklarno »Boris Kidrič«, Rogaška Slatina. Nastop takoj. 1183 SAVA-Kranj TOVARNA GUMIJEVIH IZDELKOV Sporočamo, da smo od 1. avg. 1953 do danes dvakrat znižali ceno za dva naša važna izdelka in sicer: Za gumirano platno za dežne plašče, dublirano, od 1677 din na 1420 din, ln za enostransko gumirano platno za dežne plašče od 950 din na 835 din. 1. avgusta 1953 smo znižali ceno zaradi znižanja cen tekstila, 1. oktobra 1953 pa smo ponovno znižali ceno zaradi zvišanja storilnosti dela ln racionalizacije pri gumiranju blaga. IZŠEL JE IZ TISKA KOMENTAR IZBORNOG ZAKONA sa zakonom i obrascima CENA 230 DINARJEV. — Naročila sprejema »SLUŽBENI LIST FLRJ«, BEOGRAD, tek. rač. 1032-T-222 4526 V nedeljski številki našega lista bo objavljen kupon, s katerim imajo njegovi imetniki pravico do brezplačnega malega oglasa v našem listu od 26. oktobra do 31. oktobra 1953. ŽELEZARNA SKOPLJE RAZPISUJE ofertaino licitacijo ZA IZVRŠITEV NASLEDNJIH GRADBENIH DEL: 1. SAMSKA ZGRADBA V SKOPLJU, PO REDNEM GLAVNEM PROJEKTU S PREDRAČUNSKO VSOTO 29,607.810 DIN, DNE 28. OKTOBRA 1953 2. GRADBlSCNI VODOVOD S KAPTAZO, PO REDNEM GLAVNEM PROJEKTU S PRIBLIŽNIM PRORAČUNOM V ZNESKU 18,504.401 DIN, DNE 29. OKTOBRA 1953. 3. DOVRSITEV DRUŽINSKE ZGRADBE V MADŽARIH, PO PREDRAČUNU LICITANTOV V ORIENTACIJSKEM ZNESKU 30 MILIJONOV DIN, DNE 30. OKTOBRA 1953. Licitacija bo na določene dni ob 11. uri v pisarnah Železarne Skoplje (palača sekretariata za gospodarstvo LR Makedonije). Načrti in ostali pogoji se lahko vidijo vsak delovni dan od 7.—14. ure do dneva licitacije. Vremensko poročilo hidrometeorološke službe LRS Stanje dne 21. oktobra ob 7. uri: Obsežno področje visokega zračnega pritiska je v pomiku proti Jugovzhodu, tako da se nahaja danes njegovo Jedro nad severno Poljsko. Napoved za četrtek, 22. oktobra: Spremenljivo do pretežno oblačno vreme, tu in tam z manjši ni padavinami. Temperatura bo še nekoliko padla. Prevladoval bo veter vzhodnih smeri, v Primorju burja. »Proleter« - Leskovac TOVARNA KMETIJSKIH STROJEV IN NAPRAV potrebuje: strojnega inženirja poznavalca kmetijskih strojev za tehničnega direktorja strojnega tehnika poznavalca kmetijskih strojev za šefa tehnične opreme strojnega tehnika za samostojno delo v konstrukcijskem biroju s prakso v imenovanem poslu Rcflektanti za tehničnega direktorja tn šefa tehnične opreme morajo imeti določeno prakso in naj ponudbam prilože delovno biografijo NASTOP TAKOJ ALI PO DOGOVORU. — PLAČA PO SPORAZUMU, STANOVANJE ZAGOTOVLJENO 4500 EKONOMSKA POLITIKA OBJAVLJA V SVOJI DANAŠNJI ŠTEVILKI ČLANKE: Rezultati dosedanjih investicij Tržišče kmetijskih pridelkov Prispevki k diskusiji o ekonomskih institutih in fakultetah Poslovanje in- zaslužek potnikov in zastopnikov podjetij Kaj so pokazale dosedanje licitacije za izvoz Gospodarske prilike v Grčiji Z blagovnega tržišča Poleg tega objavlja naslednje beležke In komentarje: Koristna dokumentacija, Bilanca bakra, Predpisi o gozdovih In njihovo izvajanje. »Senzacija« ali neznanje, Sredstva Iz trgovinskih fondov v Sloveniji, Ob uredbi o katastru, Embalaža — še vedno pastorek, Stanovanjsko vprašanje v mednarodnem načrtu, Plenum upravnega odbora Društva ekonomistov Srbije, Spremembe v popustih za nakup kmetijskega orodja in gnojil, Kakršni podatki — takšni sklepi, Potrošnja umetnih gnojil, Upravičena zahteva, Da bi bolje poslovali..., Novi gospodarski ukrepi, Kolombo načrt v finančnih težkočah. V svojih stalnih rubrikah KNJIGE IN ČASOPISI ln DOPISI UREDNIŠTVU objavlja razne prispevke, v rubriki IZ GOSPODARSKE STATISTIKE pa Indeks cen na drobno v FLRJ septembra 1953. SIRENE ELEKTRIČNA ALARMNA SIRENA s trpfaznim elektromotorjem 5,7 KS Slišnost zvoka do 8 kilometrov na prostem ROČNA ALARMNA SIRENA Slišnost zvoka 0,5 km. — Uporabna za gasilska društva, tovarne in PAZ. Dobava iz skladišča. Zahtevajte ponudbe pri Gasilskem servisu ali v tovarni! Proizvajamo tudi gasilske črpalke in armature, elektromotorje od 1,7 do 7 KS, električne brusne stroje, žage cirkularke z elektromotorjem 7 KS ElEKTROKOVINSKO PODJETJE »MOTOR« - ŠKOFJA LOKA 4477 Zatemnitev Roman o nacističnem vohunstvu v Angliji med drugo svetovno vojno. J. B. PRIESTLET 41 RETLEYJU ILUSTRIRAL, 8ABABAOIN HODZlC »To bo Imenitno,« sem rekel z resničnim navdušenjem, ker sem prav to želel. Rad bi bil videl, kaj bo zdaj storila. Storila pa je samo to, da je trgovino zaprla in zapahnila vrata, potem pa mi je pokazala razsvetljeno stopnišče za njo, ugasnila luč v trgovini in takoj odšla za menoj po stopnicah. Prepričan sem, da lastniki, ki so jim trgovine pri srcu, ne zapuščajo le-teh ponoči tako lahko, kakor je storila ta ženska. Drugi trgovci trgovine pospravijo, se pomude tu in tam, pregledajo dnevni izkupiček, morda prešte-jejo denar in tako dalje, potem pa se poslove od trgovine kakor od svojega prijatelja. Njen način, kako je trgovino hitro zaprla, se nikakor ni ujemal z njenimi lastnostmi, o katerih je govorila, ko sva se prvikrat srečala, s tistim njenim pripovedovanjem, kako . želi, da bi prebivalci Gretleyja uživali ob pogledu na lepe drob-njarije, ki jih prodaja. Razume se, da je morda imela izredno slab dan in da je bila nestrpna, toda zdelo se mi je, da podzavestno ali namenoma opušča značaj trgovca. Vem, da sem tudi jaz imel pri tem svojo vlogo — ne mislim na svoje lepe oči — ln zato je bilo zame važno, da ugotovim, ali je to storila podzavestno ali namenoma. Sobica zgoraj je bila zanimiva prav zato, ker ni bila nič po- sebnega. Bila je pač sobica, kakršne nahajamo v vsakem hotelu. Videti je bila kot soba brez Jastnika. V njej ni bilo ničesar, kar bi spominjalo na naparfumirano Prudence lz trgovine z darili, spominjala ni sploh na nobeno žensko. Gospodična Axton pa je imela nekaj Izrazito svojega, čeprav še nisem bil dognal, kaj. yzlic vsemu je svojo sobico opremila in stanovala v njej štiri mesece, pa ji vendar ni pritisnila svojega pečata. To ni moglo biti naključje. Zamrmrala je nekaj o pijači in slišal sem, kako je odprla omaro v kotu. Obrnil sem se še pravočasno, da sem opazil celo vrsto lepih steklenic, kakršnih že dolgo nisem videl. Gospodična Axton je morala imeti zelo dobrega dobavitelja alkoholnih pijač. »Bilo bi sijajno, če bi slučajno imeli pravi kanadski whisky«, sem dejal ko neotesan fant iz povesti z Divjega zapada. »Saj ga imam«, je odgovorila hladno. »Imenitno!« sem vkliknil s pretiranim navdušenjem. »Saj sem malone že pozabil, kakšen je njegov okus. Le kako ste ga tako dolgo hranili!« Nalila mi je pol kozarca kanadskega whiskyja, sebi pa malo močnega gina z limono. Potem je ugasila stropno luč in pustila goreti samo zasenčeno svetilko v kotu. Stala sva pri peči s čašama v rokah in se smehljala. Vzdušje je postalo hipoma intimno. Dvignila sva čaši in trčila, tako da sta se najini roki za hip dotaknili. Potlej sva še zmeraj nasmejana pila. Stala sva si nasproti še potem, ko sta bili čaši že prazni. Tisti hip sem se zavedel, sam ne vem kako in zakaj, da ta ženska ne bo huda, če jo poljubim. Notranji glas mi je celo po-šepnil, da bo dobro, če to storim. Zato sem jo objel okrog pasu preprosto in hladno, kakor sem pač znal in jo poljubil. Ne smete pozabiti, di ni bila dekle, čeprav je bila od daleč podobna dekletu, marveč zrela žena. Njeij odziv je bil zelo zanimiv. Bil je odločen, Izkušen in malone navdušen, toda povsem brezoseben. Potem sva, ne da bi se pomudila pri tej medigri, sedla. Spomnila se je, kar sem tudi pričakoval od nje, da sem se zanimal za službo pri Chartersovih, in vprašala me je, če sem jo dobil. Odgovoril sem, da moje slabe izkušnje v tej stroki otež-kočajo moj sprejem, da pa bo Heacham sprožil to zadevo na seji upravnega odbora. »Tisto popoldne sem se sporekel z enim izmed članov uprave«, sem nadaljeval, »in ne verjamem, da * l)o navdušen za to, da bi me sprejeli.« »S kom ste se pa sporekli?« je vprašala. »S polkovnikom Tarlingtonom« sem odgovoril. »Kaj ga po- znate?« »Samo pozdravljava se«, je odgovorila. »Rekli so mi, da ima v mestu precej vpliva, zato se mi zdi koristno, da se mu zmeraj sladko nasmehnem. Simpatičen pa mi ni.« Pripovedoval sem ji, da mi je Heacham razkazoval tovarno, in mimogrede sem vpletel pripombo, da je nov težak protitankovski top, ki so ga začeli v tej tovarni izdelovati, napravil name zelo globok vtis. Povedal sem ji tudi, kolikšen je njegov kaliber, čeprav ne pravega. »Veste,« |pem nadaljeval, »o tem topu bi vam pravzaprav ne smel pripovedovati. Seveda ne smete nikomur omeniti, kaj vam pripovedujem.« Sam pri sebi pa sem pomislil, koliko bebcev ta hip pri čaši piva govori o istih rečeh. travi«d-aBorbeS.°PIvan sSovef-^uirava ‘^ubljlna. Kopitarjeva' ulica 2 telefon 23-261 do 23-64 - Telefon za naročnino ln oglase 21-030 - Mesečna naročnina z; pravice tsoroe iv 50Q ^ _ Cekovnl račun prl NB 6011-T-19. poštni predal 42 - Tisk tiskarne .Ljudske pravice« - Poštnina plačana v gotovini v Beogradu Kardeljeva ul 31 telefon 24-001 — Uredništvo Ljubljana. Kopitarjeva ul. 6/111 tel 23-261 do 23-264 - Odgovorni urednik »Ljudske - - - ------ - -- -K-.-.— --------x_!— n. Mesečna naročnina za našo državo 250 din. za tujino