194 ! KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 ALI JE ODKRITA TOČNA LOKACIJA POZNOANTIČNE IN ZGODNJESREDNJEVEŠKE UTRDBE CARNIUM? DRAŠKO JOSIPOVIĆ Nad sotočjem Save in Kokre stoji na pleis- 'locenskih konglomeratih starodavni Kranj. Domnevamo lahko, da je bil tako odlično na- ravno zavarovani prostor naseljen že v mlajši če ne že tudi v starejši kameni dobi.i Zal se najstarejši dokazi o bivanju prazgodovinske- ga človeka na tem mestu očitno niso ohranili. Nepretrgana pa je zato mogočna naselitvena kontinuiteta od starejše železne dobe do slo- vanskega zgodnjega isrednjega veka in do da- našnjih dni (vse podatke o arheoloških najdi- ščih na širšem in ožjem območju Kranja vse- buje monografija Arheološka najdišča Slove- nije [Ljubljana 1975] 169 ss; v nadalnjem tek- stu ANSL).2 Danes je splošno privzeta, čeprav še nedo- kazana identifikacija Kranja z naselbino, ki jo anonimni geograf iz Ravenne v 9. stoletju na osnovi starejših virov imenuje C a r n i u m (cf. ANSI, 170; k temu delno tudi J. Sasel, Ar- heološki vestnik 21—22 [1970/1971] 33 sis). To- čna lokacija poznoantične in zgodnjesrednje- veške naselbine na kranjskem pomolu trenut- no še ni znana. Doslej je bilo postavljenih ne- kaj hipotetičnih lokacij: 1. Med obema vojnama je danes že pokoj- ni J. Žontar domneval, da je stal antični Kranj na Pungratu (= Pungart). Podobnih misli je bil leta 1953 tudi J. Kastelic. Takrat so ob začetku velikih izkopavanj zgodnjesrednje- veškega grobišča okoli farne cerkve sv. Kan- cij ana in tovarišev prvič poskusno sondirali na Pungratu. Morebiten uspeh bi bil dvojne- ga pomena, saj bi tako odkrili naselbino, pri- padajočo veliki nekropoli iz časa preseljeva- nja ljudstev v Lajhu (k pravilnemu pisanju ledine cf. D. Josipovič, Kronika 29 [1981] 51 s), kot tudi slovansko naselbino. Zal je bila son- da, morda ne najbolj posrečeno izbrana nad kanjonom Kokre, negativna.' 2. A. Valič domneva naselbino (prvenstveno iz časa preseljevanja ljudstev) severno od far- ne cerkve, v obrobju srednjeveškega tržnega prostora. Leta 1965 so namreč pri obnavljanju kranjske mestne hiše naleteli na slovanske skeletne grobove in na »odpadno« jamo, v kateri sta bili najdeni dve delno fragmentira- ni bikonični skledi (datirani v drugo polovico 6. stoletja).« 3. Zanemariti prav tako ne smemo prostora okoli današnje graščine Kieselstein (na nje- nem mestu je bila že v 11. stoletju v virih omenjena utrdba Creina), ki za zdaj še nä dal kakršnihkoli materialnih ostankov iz arheološ- kih obdobij.* Nekaj zelo zanimivih podatkov (na katerih gradimo četrto hipotezo o lokaciji) o najsta- rejši urbanisitični zasnovi mesta je podal C. Avguštin (Kranjski zbornik 1975 [Kranj 1975] 168). Med drugim omenja izredno masivne zi- dove, odkrite v kleti nekdanje Erženove hiše (danes Titov trg 24), ki bi jih lahko imeli za ostanke prvotne mestne fortifikacije. Po Av- guštinu naj bi bil to del severnega obzidja srednjeveškega mesta v njegovi najstarejši fazi." Ce sedaj ta zid »vnesemo« v franciscej- ski kataster iz leta 1826, lahko pridemo do zelo zanimive ugotovitve. V tlorisu se nam po- kaže pentagonalni lik, ki s severne istrani od- lično zapira in brani celoten kranjski pomol (slika 1). Torej bi zid, odkrit v kleti Erženove hiše, prav tako lahko predstavljal del južnega obzidja poznoantičnega in morda tudi zgo- dnjesrednjeveškega Kranja. Nepravilni pete- rokotnik s približnimi merami^ 184 X 95 X 97 X 60 X120 m (površina bi po teh merah zna- šala okoli 1,8 ha) deli današnja Prešernova ulica v razmerju 1 :3. Prešernova ulica je ostanek najstarejše mestne komunikacije (ne- ke vrste cardo), ki je pomol razdelila v longi- tudinalni smeri (S—J). Pri današnji roženven- ski cerkvi se je po Mohorjevem klancu in po Vodopivčevi ulici prek savskega brega usmer- jala čez Savo. Vse tri velike kranjske zgod- njesrednjeveške nekropole, na križišču pri Iskri na desnem bregu Save (še neobjavljena, cf. M. Sagadin, Varstvo spomenikov 22 [1979] 319 ss), v Lajhu na levem bregu (cf. V. Stare, Kranj. Nekropola iz časa preseljevanja ljud- stev (s prispevkoma: Z. Vinski, Ovrednotenje grobnih pridatkov in I. Kiszelv, Antropološki pogledi). Katalogi in monografije 18 [Ljublja- na 1980]) in okoli farne cerkve (le delno ob- javljena, npr. A. Valič, Arheološki vesitnik 18 [1967] 417 ss; idem. Kranjski zbornik 1975 [Kranj 1975] 159 ss), so prav gotovo postavlje- ne po antični tradiciji ob cesti in seveda extra muros. Slednje še posebno velja za nekro- polo ob farni cerkvi. Obstoj longitudinalne ce- stne komunikacije v antičnem obdobju nam potrjujejo tudi grobovi, izkopani na vzhod- nem delu Titovega trga pri Mesitni hiši (Titov trg 4) in na zahodnem delu Titovega trga (na dvorišču Pavšlarjeve hiše, Titov trg 18, cf. ANSI, 170, s citirano starejšo literaturo). Ti grobovi nam v določeni meri potrjujejo, da v antiki (v širšem smislu) naselbina ni obstajala KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 195 Kranjski pomol ob sotočju Save in Kokre, risan pc katastrski kopiji Iz leta 1826 z dopolnitvami leta 1939. S kvadrati (v penta- gonalu) je olznačena dom- nevna lega naselbine s pu- ščico (A) pa lega zidu v nekdanji Erženovi hiši (da- nes Titov trg 24) na sredini pomola.^ Severno od pentagonala (kolikor ta dejansko predstavlja ostanek Car- niuma)' so antične grobove v preteklosti za- sledili na križišču Gregorčičeve in Stritarjeve ulice (severovzhodni vogal stavbe na Stritar- jevi 8) ter zahodno od današnjega Prešernove- ga gaja (= nekdanje kranjsko pokopališče), na nekdanji pristavi pivovarnarja Mayrja (cf. ANSI, 170). Tudi ti grobovi najbrž opozarjajo na obstoj oziroma na »podaljšek« longitudinal- ne komunikacije. Pri srednjeveški mestni »Tranči« se je za mestnim jarkom (= »Gra- ben«, cf. J. Zontar, o. c, 39) od glavne komu- nikacije odcepil vzhodni cestni krak (zahodni je potekal čez Savo pri nekropoli na desnem bregu Save [pri tovarni Iskra] in se je najbrž usmerjal na Gaste j, proti Stražišču in naprej proti Škofji Loki) preko Kokrskega predme- stja (= danes Kokrški breg) in čez Kokro,»» antično Corcac (cf. J. Sasel, o. c, 35)_ na Kla- nec.^' Ta cesta ali pot se je potem nadaljevala proti Šenčurju, ki nosi imensko kontinuiteto po prvotni cerkvi sv. Jurija (včasih je bila to gručasta vas, cf. P. Fister, Kranjski zbornik 1970 [Kranj 1970] 275). Zahodno od vasi so na ledini »V Kamnici« odkrili poznoantični sar- kofag z napisom in dvema skeletoma.i^ iz Šen- čurja se je cesta najbrž nadaljevala proti 196 j KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 vzhodu, proti Lahovčam in proti Mengšu (o poskusu rekonstrukcije nekdanje cestne mre- že na Gorenjskem cf. J. Sasel, ANSI, 101). Kljub pomanjkljivim otipljivim dokazom je glede na sedanje stanje arheoloških raziskav na kranjskem pomolu zelo verjetno, da je poz- noantični in zgodnjesrednjeveški Kranj stal na področju pentagonala, saj je to strateško najbolj ugodno mesto za obrambo celotnega pomola (manjšo zaporo oziroma neke vrste stražni stolp bi lahko domnevali tudi na vrhu Mohorjevega klanca pri roženvenski cerkvi in morda tudi v okolici današnjega Kieselsteina). Seveda pa bomo šele v prihodnosti najbrž vi- deli pravilnost te trditve, zato naj ta prispe- vek v določeni meri spodbudi razmišljanja v tej smeri. OPOMBE 1. Paleolitskih sledov dejansko ni, zato pa na mlajšo kameno dobo opozarja bližnja naselbina »Na Špiku« v Drulovki (najdbe, izkopane v letih 1955—1956, so datirane v končni neolltik, eneoli- tik in zgodnjo bronasto dobo, cf. J. Korošec, Dru- lovka, Zbornik Filozofske fakultete III/4 [Ljub- ljana I960]); geomorfološka podoba Špika (ime!, na eni (strani je zavarovan ß kanjonom Save (Zarica), na drugi pa s slepo, t. i. suho zatrepno dolino, ki jo je v času mlajšega pleisitocena iz- dolbla Sava) je zelo podobna Kranju. Vzrok, da na kranjskem pomolu ni kamenodobnih najdb, lahko iščemo v že omenjeni intenzivni poselitvi, kjer je vsaka mlajša faza, če že ne uničila, pa vsaj močno prizadela poprejšnjo starejšo. — 2. Najnovejši pregled arheoloških najdb v Kranju in okolici je pripravil A. Valič (Kranjski zbornik 1980 [Kranj 1981] 110 ss), cf. tudi T. Knifiic, Kro- nika 19 (1971) 70 ss; obširneje o železni dobi v Kranju cf. J. Horvat, Arheološki vesitnik 34 v pripravi). — 3. Cf. J. Zontar, Zgodovina mesta Kranja (Ljubljana 1939) 10 s; J. Kastelic, v: 900 let Kranja (Kranj 1960) 39. — 4. Cf. C, Avguštin, Varstvo spomenikov 9 (1962—1964 [1965]) 61 ss; A. Valič, Varstvo spomenikov 11 (1966 [1967]) 13 ss; idem. Arheološki vestnik 21—22 (1970/1971) 288 ss (»langobardskodobni skledi«). — 5. Cf. več prispevkov v spominskem zborniku 900 let Kra- nja (Kranj 1960); J. Zontar, o. c, 12; ANSI, 170. Obnovitvena dela v Kieselsteinu v letu 1981 in v prvi polovici leta 1982 niso dala nikakršnih, za arheologijo zanimivih podatkov, c. o.: dr. Cene Avguštin (Gorenjski muzej, Kranj) in Milan Sa- gadin (Zavod za spomeniškoi varstvo, Kranj) spo- mladi 1982. — 6. Današnja Jenkova ulica naj bi bila ostanek prvotne obzidne ulice, ki se je na- daljevala skozi danes že zazidan prehod med hišo št. 1 na Titovem trgu in hišo št. 19 v Prešernovi ulici. Dr. C. Avguštinu se zahvaljujem za nekaj pojasnil glede Jenkove ulice in za druge kritične pripombe. — 7^ Merjeno aproksimativno po ka- tastrski kopiji, zato je napaka najmanj okoli ± 5 m. — 8. Ob že znanih dejstvih, da je Pungrat (= Pungert oz. Pungart; vprašanje je, koliko smemo to resnično izpeljevati iz nemške besede das Baumgarten?) arheološko sterilen. Pungrat je bil slabo naseljen tudi skozi ves ostali visoki in pozni srednji vek (cf. C. Avguštin, Snovanja, let. 5, št. 3, 11, /Glas. 14. 7. 1971; Kranj/). — Naj- južnejši sledovi poselitve iz arheoloških obdobij na kranjskem pomolu so bili doslej odkriti ob rekonstrukciji Tavčarjeve ulice. Delavci Komu- nalnega podjetja Kranj so marca 1982 iz- kopali po Tavčarjevi ulici (južno od Go- renjskega muzeja) do križišča s Cankarjevo ulico več globokih jarkov. Tam je M. Sagadin 26. 3. 1982 ob slučajnem obhodu našel nekaj ko- sov halštatske keramike. Naslednji dan sem na istem mestu iz že prekopanega materiala izluščil (poleg visoko in poznosrednjeveške keramike) več kosov tipične halštatske keramike, 3 frag- mente sive, zelo dobro žgane in na lončarskem vretenu izdelane (latenske?) keramike ter močno patiniran, ploščato iztolčen kos brona s tremi zakovicami. Najdbe trenutno hrani Zavod za spo- meniško varstvo, Kranj. — 9. Glasove pro et contra bodo seveda z dobrimi argumenti (točna izmera pentagonala in primerjava z drugimi istočasnimi poznoantičnimi kasteli, pa tudi z mlajšimi zgodnjesrednjeveškimi utrdbami, etc., mimogrede: podoben pentagonalni kastei z ok- roglimi stolpi na vogalih je imela v pozni antiki tudi Vrhnka — Gradišče na Hribu, cf. ANSI, 207) podali eminenti raziskovalci antičnega obdobja v Sloveniji. Dr. C. Avguštin je mnenja, da bi bila ta hipoteza lahko zadovoljiva s še nekaj bolj konkretnimi najdbami (zavedam se, da je nekaj m zidu premalo) iz območja »pentagonala« (od tam — Tomšičeva ulica 2 — je znan sporadičen bronast rimski novec: dupondij vladarja Trajana, kovan v kovnici v Rimu, cf. A. Valič, Kranjski zbornik 1980 [Kranj 1981] 114). Na Merianovi to- pografiji Kranja iz leta 1648 je največja koncen- tracija stavh prav na področju pentagonala (mor- da to pomeni, da so srednjeveški Kranj zgradili na poznoantičnih oziroma zgodnjesrednjeveških temeljih — to bi morda nakazovalo na še nedo- kazano dejstvo, da antična naselbina sploh ni bila nikoli porušena, ampak le dograjevana v mlajših obdobij?). — 10. Prehod čez Kokro je prvenstveno geološko pogojen. Geološka topogra- ti j a je namreč pokazala, da se je Kokra v plei- stocenu nekaj časa (časovno najbrž okoli glaciala Riss) izUvala v Savo na območju današnjega Je- lenovnega klanca (-= Ljubljanska cesta), kar je lepo vidno na zamaknjenosti labornatih plasti. Ko si je Kokra kasneje vrezovala novo pot — kanjon — vzhodno od današnjega mestnega jed- ra, je močno erodirala svoj desni breg (c. o.: mag. F. Cimerman, Inštitut za paleontologijo ZRC-SAZU, Ljubljana). Zanimivo je, da so prav na tem mestu (pod vrhom ježe) v srednjem veku izkOF>ali severni obrambni jarek. Morda to na- kazuje, da so se ostanki stare struge Kokre še videli. — Severno od Kokrskega brega in mosta čez Kokro (t. i. Hujanski most) je bila leta 1920 najdena bronasta antična fibula, ki najbrž spada h kompleksu antičnega grobišča okoli Prešerno- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 197 vega gaja, cf. D. Josipovič, Varstvo spomenikov 23 (1981) 240, si. 64. — 11. Na Klancu (Ulica Draga Erezarja 11) so pred leti pri strojnem izkopu za temelje nove hiše naleteli na skeletni grob, po- krit z obdelano kamnito ploščo, ki ga datirajo v pozno antiko (cf. A. Valič, Varstvo spomenikov 21 [1977] 229; idem. Kranjski zbornik 1980 [Kranj 1981] 114). Morda je grob sporadičen ali pa je v bližini še neodkrita nekropola; oboje ne spreme- ni dejstva, da je bila pot v uporabi v času pozne antike. — 12. Sarkofag je datiran v 4. stoletje, za napis (ki je problematičen) menijo^ da predstav- lja starokrščanski tekst; cf. A. Valič, Arheološki vestnik 18 (1967) 195 ss; idem. Kranjski zbornik 1970 (Kranj 170) 186. Na tem območju lahko predvidevamo še več grobov. V okolici Šenčurja so na njivah pri poljedelskih opravilih našli 3 dobro ohranjene poznoantične novce: follis Li- cinija in centenionalisa Constansa in Constanti- iisa II., cf. A. Valič, Varstvo spomenikov 13—14 (1968/1969 [1970]) 171. — Približno na polovici po- ti med Kranjem in Šenčurjem so dijaki kranj- skih osnovnih šol v začetku šestdesetih let pri pobiranju krompirja na površini njive našli se- deč bronast kipec (velikosti okoli 10 cm) in ga prinesli v kranjski muzej (c. o.: M. Sagadin je- seni 1981). Danes je najbrž založen v Gorenjskem muzeju v Kranju, morda je tudi izgubljen. Vse te najdbe potrjujejo obstoj poti med Kranjem in Šenčurjem. I