95. številka.
V Trstu, v sredo 26. novembra 1890.
EDINOST
Tečaj
„E D I N O S T"
uhaja ilvnkrut na teden. v sako »redo in ictoto ob 1. tiri popohidn*
„Edinost" stane:
'.a vse ieto gl. ; izven AvHt. gl. «a polu lota „ 3. —; « o 4.30 , *a ćetrt leta , 1.50; » „ 2 25 „ l'oH8ini<"ne Steviike 86 dobivajo t pro-lajalnieah tobaka v TritU po i» nov..
v Gorici in v Ajdovičini po « nov. (Ta naroelae brez priložene naročnine se ^.pravništvo ne ozira.
Oglasi in oznanila HO rakune po H nov vra.ica v pot i tu ; za nailove 7 debelimi črkami ho plačuje prostor, kolikor bi gu
obneslo navadnih vintic. Poslana, javn. zahvale, oamrtnlce itd
«o imun«' po pogodbi.
Vsi dopini -to poftiljajo uredništvu v »liri farintia št. '2">. V*ako piani o mora biti trankovano, kor nofrankovatm »e ne Hpre-jemajo. Rokopisi ne ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in innerate prejema upravništvo v uliri Carintia Odprto reklamacij« ho prontn poAtnine.
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
• V .dinnit jj m -4».
Na javnem shodu,
ki je bil v nedeljo v dvorani hotela „Europa,* sešlo se je okolo 300 udeležencev. Shod je pozdravil našega političnega društva predsednik, g. Ivan Nabergoj. ter zajedno predstavil vladnega komisarja, pol. svetnika viteza Vidi c, a.
Predsednikom shoda bil je potem z v/,klicem izvoljon g. Ivan Nabergoj, kateri je, zahvalivši se na skazanej časti, ▼ daljšem govoru pojasnjeval sedanji stadij vprašanja bodoče užitninske linije. Občo indignacijo jo izbudila trditev g. Nabergoja da je stvar, ki se je početkom dokaj ugodno razvijala, po krivdi nekega mestnega zastopnika zadobila za okoličane skrajno neprijetno lice. Rečeni mestni zastopnik se je namreč pri vršivšem se dotičnem komisijoniranju opetovano norčeval iz zastopnika finančnega erarja, tako, da je ta poslednji takoj in protestujoč zapustil lice mesta. To je dalo finančnej oblasti povod, da je kar pretrgala ugodno to razvijanje, ter predložila ministerstvu svoje posebne, za okoličane neprimerno neugodnejše predloge, kateri skoro gotovo tudi obveljajo.
Malo je sicer upanja, da se tako zavožena stvar zopet spravi na pravi tir, ali vender^meni govornik, da je dolžnost nas vseh, da v bratskej slogi in po skupnem delovanju rešimo, ker se sploh še rešiti da. Dasi govornik neče prejudicirati de-našnjim sklepom, vender pove že sedaj tnenenja svoje, kaj da bi bilo ukreniti, da vsaj kaj malega — če že ne vse — dosežemo. Pot bi bila dvojna: predložiti peticijo državnemu zboru in odposlati posebno deputacijo d)o Njeg. Veličanstva, p res vitiega cesarja.
G. S a n c i n V i n c e n c (Facijo) se strinja z občini predlogi predgovornika ter meni, da bi se iz vsacega okraja izvolila po dva moža v to deputacijo.
G. Trobec A. je tudi za peticijo oa državni zbor, katera naj bi se oddala našemu poslancu, g. Ivanu Nabergoju, da jo izroči na dotičnem mestu.
G. Sancin-Drejač je menenja. da bi se izvolili v posamičnih okrajih posebni odseki, koji bi nabirali podpise na rečeno peticijo.
G. prof. M a n d i č predlaga, da sn izvoli odsek sedmerih članov, kateremu bode naloga, to! peticijo sestaviti.
Predlogi ti prišli so na glasovanje ter bili vzprejeti, razun predloga gosp. S a n c i n a - F a c i j a, kateri se predrugači v tem zmislu, da oni odseki, kateri *e sestavijo v pobiranje podpisov, imenujejo iz vsacega okraja iste može, koji bi bili sposobni in voljni udeležiti se deputacije.
V odsek za sestavo peticije so voljeni uaslednji gospodje: Ivan Nabergoj, M. M a n d i č, Maks C o t i č, dr. S a n c i n, Ivan Martelanc, Sanci u-D r e j a č in Anton Trobec.
Za nabiranje podpisov se izvolijo : za I. okraj: Sancin Vincenc (Facio), Godina Ivan- Kudrio, Vechiet Ivan, Miha Coh, Stepančič Miha, Sancin Ivan (Sira), za II. okraj: Fran Nadlišek, Klun Ivan Marija, Lah Matija, Jelušič Jože;
za III. okraj: Štefan Nadlišek, Vatovec Ivan ilarija, Negode Josip, Kamuščič Mihael
Zulijun Josip, Turk Anton, in Senica Ivan Marija;
za IV. okraj : Josip Pertot, Josip Požar Grganc Ivan, Pogorele Anton, Pertot Andrej) Svetko Martelanc.
O ljudskem štetju govoril je t gosp. prof. M. Mandič ter iskrenimi besedami svaril poslušale«!, da se nikar ne dajo varati po dotičnih organih. Osobito je povdarjal, kako zvito nastavljena past je rubrika .občevalni jezik." Vsacega rodoljuba. vsacega družinskega očeta, vsacega delodajalca j« dolžnost, da je ob tej inž nej priliki na svojem mestu. Kakor nećemo, da bi jedno samo italijansko dušo zapisali mej aaše. istotako pa ne smtmo dopustiti, da bi naše duše pomrioževulc ptuji, nam sovražni element. Statistika je juko važna ; morala bi sicer služiti sumo znanstvenim namenom, ali kakor nas skušnja uči, jej tudi politične važnosti ne moremo odrekati. Zato se pa vsaka narodnost napenja, da kolikor moči pomnoži svoj lastni element in zato vpotrebljujejo tudi naši laški nasprotniki vsa mogoča sredstva, da figurira veliko število Slovanov za Italijane. Pomisliti je treba, da vlada ne jemlje ozir na to, koliko nas je v resnici, ampak le na to, k o 1 i k o nas je zapisanih. Ako bodo videli, da nas je na Primorskem velika večina, iz-vestno ne bodo pometali z nami, kakor pometajo sedaj. G. namestnik zatrdil je sicer deputaciji, ki se mu je v tej zadevi predstavila, da hoče strogo na to gledati, da ae štetje vrši povsem korektno in postavno. Ali že sedaj imamo dokaze v rokah, da orguni iste vlade nemajo istih pravičnih namenov, kakoršne ima — o tem ne smemo dvojiti — gosp. namestnik sam. In kaj naj še le mislimo o magi-stiatnih uradnikih?! Treba je torej, da smo sami pozorni; zato pa : vsak stori svojo dolžnost! (Mnogobrojni poslušalci so živahno pritrjevali govorniku in čuli so se na vseh straneh klici: Hočemo, hočemo !)
Nadaljnega razgovora o tej zadevi so se udeležili gg. Nabergoj, Godina, Sancin Vincenc in Martelanc Svetko. Šumno pritrjevanje sledilo je pozivu gosp. Svetka Martelanca, da vsi stroge kontroliramo postopanje znanih magistratovih organe) v.
Konečno poprime za besedo v lastno obrambo g. Ivan Nabergoj. Taktika naših nasprotnikov proti Nabergoju je nesramna : neprestano širijo neresnične vesti mej ljudstvom, da rečenega moža sumničijo. Kdor-koli plaća višji davek, nego ga j o prej plačal, takoj se glasi: Naborgoj jo kriv. Posebno ugodna prilika za taka sumničenja jim je hišni davek. Nekdaj pobiralo je ta davek inesto samo in odmerjalo ga jako nejednakomerno: „kdor je bil boljši „kompare", pa jo manj plačal." Sedaj je seveda drugače, osobito odkar se postopno uvaja novi hišni davek, ki je veljaven za vso državo : mnogokak mora več plačati, nego jo poprej. Ali kdo je kriv temu P Seveda: Nabergoj! — Karkoli zakrivijo oni sami, pa podtaknejo Nabergoju. Poslali so deputacijo na Dunaj, a n e d h bi zastopala i n t e-r e s e ljudstva, ampak zastopala je interese fiskusa. Sli so na Dunaj
z namenom najti novih virov mestnim dohodkom, ne pa preskrbeti olajšav preobloženemu davkoplačevalcu. Ako pa gre vedno na slabše — na čemur so, kakor se vidi, le oni krivi —pa trobijo ok< 1 čanom na ušesa: N n b e r g o j jo kriv! Proti tem sumni-
Ko bi bili ljudje v takem stanju, da bi rekli, da podaje ono nekako rajsko življenje, ne bilo bi treba delati, še manj pa mučiti se za vsakdanji kruh in druge potrebe. Ako bi imeli ljudje od narave vso, kar potrebujejo, recimo, ne sauio za
<u njem protestuje govornik povzdignjenim primitivno ali navadno vsakdanjo življenje
glasom ter imenuje vsacega, ki širi take vesti, nesramnega 1 a ž n i k a in obroko-v a 1 c a."
Po teh besedah gospode Nabergoja priredilo mu je poslušalstvo tako burno, do srca segajočo ovacijo, da si lepše in ganljivejše ne moremo misliti. In mej temi poslušalci bil je cvet vse Tržaške okolice!
Par govornikov je navelo posamične slučaje, koji pričojo, da se res tako postopa proti našemu Nabergoju.
S tem je bil dovršen dnevni red.
Predsednik izgovori še naslednje besede :
„Sklenili smo danes, da odpošljemo deputacijo do Njeg. Veličanstva, da od Njega, ki je pravičen in dobrega srca, izprosimo milosti. Za to pa mislim, da govorim vsem iz srca, ako zakličetn trikratni „živio* presvitlemu cesarju."
Poziv predsednikov našel je viharen odziv mej poslušaci.
*
* *
Tako velečastno izvršil se je ta „javni shod". Veseli nas lepi izid tega shoda, ker nntu priča, da iskrica stare okoličanske vzajemnosti še tli mej nami — samo upi-liati jo je treba in zaplopolala bode do mogočnega plamena. Vzajemnost in bratsko spo razumi jen je sta pa najboljša obramba s k u p n i m i n-teresom okoličanov.
Okoličani! podajte si zopet roke v ono bratsko zvezo, kije nekdaj kraljevala mej v a in i !	—t—.
Slovenskim delavcem.
ii.
Najvoča razlika, najveće nasprotstvo je med kapitalom in delom ali, kar je vse jedno, uied kapitalisti in delavci. Kapitalist je navezan na delavca, |in delavec je navezan na kapitalista, in vendar jo drug drugemu na poti ; delavec bi rad oslabil kapitalista na svojo korist, kapitalist bi pa rad še bolj znižal itak nisko plačo delavcu.
Nam ni potreba tukaj preiskovati, kako je prišlo do teh razlik in nasprotij, in kako so nastala. Zgodovina je že našlu ta nasprotja v ružnih oblikuh robstva in sedaj delavstva, in ona je delovala in deluje dancB bolj, nego kedaj na to, da bi se zmanjšala ta nasprotja in olajšala nasproti delavskemu stanu. Mnogo se je že zboljšalo kljubu temu, da so se razmere začasno celo poostrile na nekatere strani.
Nasprotij ined kapitalisti in delavci pa ni mogoče umeti prav, in tudi delavci ne znajo pomagati, uko ne vedo in ne spoznajo, kuj pomeni ime ali beseda v redil ost. O vrednosti še dandanes večina ne samo delavcev, ampak tudi tako imenovanega omikanega svetn nima dovolj jasnega pojma, ali ne misli prav o tej stvari.
ampak tudi za duševno razveseljevanje in zadovoljstvo, no bili bi prisiljeni delati, potiti se, skrbeti, kje to in ono vzamejo, koliko naj ta ali oni nakopiči v svojo shrambe za sedaj in za potomce. V takem položaju bi vzel vsak iz narave to, česar potrebuje, in nihče bi mu ne branil, ker bi tudi vsi drugi bili v takem položaju. Ali bi bili ljudje v takem stanju srečni ali ne, to je drugo vprašanje, sosebno [če si mislimo človeštvo takošno, kakorsno jo sedaj. No, nam je dovolj, da ljudem bi ne bito treba delati, in ako bi počenjali kaj takega, kar imenujemo sedaj delo, bilo bi to delo brez sile, bilo bi bolj igranje, igraća, nego trud s trpljenjem, kakoršne poznamo dandanes.
Delo nastaje torej vsled potreb in se vrši vedno bolj ali manj s trudom. Čas in trud človeški je združen v delu, in to podeljuje delu vrednost. Kar dobivajo ljudje brez truda in lohko, v povoljni obilici, brez zagraj, temu no dajejo imena vrednosti. Zraka n, pr. vsaj po travnikih in gozdih nam niso še zaprli in uklonili; za zrak ne dajemo torej nič. Vode je r obilici na zemlji; kolikor je dobivamo brez truda, brez vsako odškodnine, nima voda vrednosti, dasi je neizogibno potrebna za ohranjenje človeškega življenja. Iz teh in jednaAih zgledov blaga ali predmetov, katere dobivamo v obilici za naše potrebe, je razvidno, da stvari, še toliko potrebne in koristne, ostanejo brez vsake vrednosti, dokler nam ni treba truditi se zanje.
Kjer se trudimo, delamo, in ako moramo dajati za kaj določeno mero svojega dela, tam je vrednost. Vrednost je združena z delom, in ni možno misliti prave vrednosti, da bi ne bilo združenega v njej kakega in kolikor toliko dela.
Več ko je združenega človeškega truda ali dela v kaki reči, več vrednosti ima. Jedino taka reč je vredna, ima ceno vrednosti. Tuka vrednost je prava ali naravna vrednost.
Čo pa mi kdo zapre studenec ali izvirek pitne vode, in jaz potrebujem vodo ravno tega izvirka, moram mu jo plačati, ako mi je noče dati drugače. V plači je združena vrednost, in iz tega vidimo, da dobiva kaka reč po sili ali tia umetni način vrednost. Za me je vredno vse, kar moram plačati ali z lastnim trudom od-škodovati.
Iz tega primera je razvidno, da dobivajo reči tudi vrednost, katere bi ne imele imeti. Kdor je silnejši ali močnejši, utegne nam kako reč ograditi, spraviti v svojo oblast, gospodariti nad njo ter nam dati jo samo tedaj, ako mu zato kaj storimo, opravimo kako delo ali mu pa dumo kako vrednost, najbolj pogor.tomo kako plačo.
Vidi so torej, da ima človek opraviti z dvojo vrednostjo, z jedno, kjer je potreben trud za reč, ker je drugače ne podeli narava; z drugo vrednostjo pa, ker je tu pa tam volja in moč našega bližnjega taka, da nam ne podeli etvuri,
katero ima on zastonj, ako ga ne odško dujemo z delom ali a plačo, delu jednako.
Meni je vsejedno, kako se dobi kako reč : draga [ali vredna mi postane takoj, ko moram dati zanjo svoj trud, svoje delo. Vredno nam je torej vse, za kar se moramo truditi. Po božjem in naravnem pravu smo pred naravo vsi jednaki; ona ima in rodi ali stvarja in množi reči za vse ljudi jednako. Noben človek bi ne smel zapirati naravnih zakladov; noben človek bi ne imel uživati teb zakladov po drugi meri truda, nego njegov bližnji. To pa ni bilo od začetka tako, ker je močnejši sosed podjarmljal šibkejšega, da mu je delal, kakor je hotel močnejši. To je šlo rod za rodom dalje, in krivica, ki tiči v tem, še dandanes ni odstranjena.
Nadmoč jednih je rodita glede na delo bogatstvo pri močnejših in uboštvo pri šibkejših, [n oni, ki so podedovali bogastva, niti niso krivi razlik, vsled katerih trpi ubožniši del človeštva. Krivice glede na delo je bilo celo težko spoznati, ravno ker so se kopičile tisočletja.
Dandanes je vse na tem, da spoznava človeštvo krivice, katere si je samo nakopalo in dedovalo rod za rodom, stoletje za stoletjem. Te krivice so vstvarjale in vzdrževale razlike raznih stanov, in umeti je, da ni mogoče odstraniti na hip, kar je trajalo tisočletja.
Krivica je v tem, da moram delati, pa da se moje delo ne poplača v polni meri. Delati sem prisiljen, ker drugače ne morem dobivati živeža in zadostiti svojim potrebam. Delati moram tam, kjer morem prodati svoje delo, t. j., kjer hočejo najeti moje delo. Grem pa tje, kjer me najbolje odskodujejo.
Popolnoma me ne odškodujejo nikjer; jeden del svojega truda ali dela moram oddati brezplačno, zato da me sploh naj-mejo. Ostali del mojega truda pride na dobiček onemu, ki me je najel. Najme me pa le, ako mu oddam vsaj odlomek svojega dela brez odškodnine. V tem tiči prednost, ali ugodnidi položaj najemnika ali kapitalista. Vrednost blaga ali predmeta, ki sem ga delal jaz, ali za kateri je bilo treba mojega truda, ima popolno vrednost, ki jo je dobil vsed mojega dela; jedino vrednost mojega truda ee je od-škodovalo nepopolno, to pa zato, ker je hotel najemnik imeti nekoliko ali kar mogoče mnogo tega truda brezplačno. On bo skušal blago ali predmet mojega truda kar mogoče dobro oddati; če bo mogel, še ugodniče, nego je bilo vredno samo moje delo.
Kakor se vidi, skuša kapitalist trud delavcu kar mogoče neugodno odškodovati, toliko ugodniše pa za se izrabiti ali prodati.
Iz tega je razvidno neizogibno nasprotje med kapitalistom in delavcem. Onadva nista kriva, da jo tako; krivica je podedovana od prejšnjih in celo oddaljenih vekov. Zato tudi se ni hudovati delavcu nad kapitalistom. Sklicevati so na human-nost, na plemenito srce, pa tudi ne izda mnogo, ker, ako je jeden kapitalist plemenit, pa ostanejo drugi trdi, in tu bodo pomagale jedino primerne praktične poti.
Cilj delavcem raznih vrst ostane, da da se jim poplača popolnoma njih fond ali delo. Ta cilj se pa ne doseže v jed-nem desetletju ; zato bo potreba stoletij.
Kajti zgodovinski plodi se ne dajo kar mahoma spremeniti. Pač pa se je možno že dandanes bližati oddaljenemu cilju, in že samo približevanje postavi delavski stan v mnogo ugodniše poioženje. Skupni cilj mora torej tudi delavce vseh vrBt bližati. Ta skupni cilj druži raznovrstne delavce. Kako je umeti tako združevanje, pa prihodnjič.
Delavski prijatelj.
Razlika.
Pred časom, ko se obsojali slovenski državni poslanci v državnej zbornici na Dunaju delovanje italijanskega življa proti nasej monarhiji, oglasila sta se koj proti temu Tržaška poslanca Burgstaller in Luzzatto ter z vso odločnostjo od-bivala „sumničenje postopanja avstrijskih Italijanov proti našej državi*1. Italijanski živelj dejala sta glede zvestobe v eno vrsto 7. slovenskim, oziroma z vsemi drugimi avstrijskimi narodi. Mi ne moremo nikakor tajiti zvotobe vseh avstrijskih Italijanov do cesarske hiše; med našimi Italijani se najdejo taki, katere moremo istinito prištevati pravim avstrijskim patrijotom.
Ali če hoćemo jemati v obzir celokupno narodno maso avstrijsk h Italijanov ter jo primerjati s celokupno slovansko naroduo maso, pokaže se nam tu velikanska očividna razlika, ki vlada med jedno in drugo narodno skupino!
Ozrimo se n. pr. na društva. Kak razloček je med slovenskimi in italijanskimi ? Kdaj so pač slovenska narodna društva demonstrirala — bodisi javno ali tajno — proti vladi in cesarskej hiši ? Glejte pa italijanska društva: bivšo in tudi sedanjo „Ginnastico", razpuščeni društvi „Progresso" in „Pro Patria*.
V vrtu pred kolodvorom južne železnice, stoji spomenik v proslavo združenja Trsta z Avstrijo, in uprav ta spomenik nam jasno kaže razliko med jedno in drugo celokupno narodno maso. Krog tega spomenika vrženih je bilo namreč že več petard in Bog zna kaj bi se še zgodilo, da bi tega spomenika ne čuvale po dnevu in po noči, ob lepem in grdem vremenu, policijske straže! Krog vrta namreč, kjer stoji spomenik, hodijo ti vedno straže, opravljajoč tako svojo službo, a v vrtu samem krog spomenika je tudi večna, posebna straža. Spomenik ta je pač drag, kajti čuvan je, kakor menda nobeden drugi na svetu 1 Predstavlja nam pa ta spomenik razmere „v polnem svitu* —tužne Primorske razmere !
Ali tu je zopet vprašanje ; Je-li treba čuvati kje po Slovenskem kak spomenik, postavljen v proslavo naše Avstrije, in bi bilo treba li čuvati v Trstu tak spomenik, ako bi Trst bil, kar bi moral sedaj biti: mesto v oblasti slovenskega življa P Tu smemo pač vsklikniti mogočni ; ,ne" ! Ne bi trebalo ga čuvati tega spomenika, da imamo mi krmilo v rokah..
Petarde so pokale pred cee. kr. na-mestništvom, v prostorih c. kr. policijskega ravnateljstva, v uredniških prostorih tukajšnjega vladnega lista, itd. Pokale so povsod, kjer ima vlada v prvej vrsti svojo moč — pred magistratom ni in tudi ne bode nikdar počila petarda. Sicer nočemo trditi, da se pokanjem in metanjem petard ves italijanski živelj kaže nasprotnega našej vladi, ceaarskej hiši in sploh vsemu, kar je avstrijskega.
Ali vprašati smemo : Kdaj so pa pokale petarde kje po Slovenskem ; kdaj se je kje mej Slovenci na tak gnjusen način demonstrovalo proti vladi in cesarskej hiši P Za naš slovenski, cesarju in državi preudani rod|/.di se mi že vprašanje to preveč in to naj bi vestno preudarila imenovana Tržaška poslanca in drugi njima enaki »politiki", a v prvej vvsti slavna vlada sama. —
O „junakih" Tržaških, kateri jo po-pihavajo ob času vojaškega nabora, molčimo, ker s tem osvedočujejo dovelj svojo .zvestobo" ; ob rasu Bosenske okupacije si ti junaki tudi pokazali Bvojo zvestobo. Enaki ljudje, katerim smrdć sedaj „svin-čenke* avstiijskih vojakov in kateri ne smejo več gledati prave svoje domovine, upajo pač doli v obljubljenej nijli deželi, da bodo vremena se jim zjasnila. Mislijo si pač, da napoči dan, ko so združe avstrijski Italijani „z materjo zemljo" in potem bodo prosti; smeli se bodo povrniti v naročje svojih vrednih sta riše v. Čakajo pač
ti ljudje, a menda se bodo naveličali tudi tega praznega čakanja.
Doli v kraljstvu pa pripovedujejo ti „fantje" o nasilstvu avstrijske vlade, o svojih trpečih bratih, živečih pod „bar barsko Avstrijo". Tam doli v svobodnej a lačne j zemlji kujejo zarote proti našej državi in — kakor se je že tudi javno pokazalo — celo proti presvitlemu našemu oe-sariu P —
Se li je kdaj vsaj kaj podobnega slišale o novincih vojakih slovenske narodnosti — vprašamo imenovana poslanca P Ne, gospoda! Slovenski mladeniči gredo k vojakom navdušeni in pevajoč patrijo-tično-vojaške pesmi in enako gredo tudi kot izvežbani vojakijv vojno, — za čast Avstrije in svojega vladarja.
Vidite toraj : Razlika je i tu gorostasna, a dokazujoča razlika med jednim in družim narodnim življem! Dijaki, kateri se uče na Tržaških srednjih šolah, vzdrževanih po magistratu, potegujejo se menda za vse kaj druzega, nego za avstrijsko patri-jotično čuvstvo. In dovršivši tukajšnje enake srednje šole gredo seveda doli v Italijo, kajti avstrijska vseučilišča so jim — tuja. In da se vzgoje tam doli za dobre „avstrijske patrijote", ne trdi pač nikdo.
Po rečenih srednjih šolah so hitro po konci, ako treba nabirati za ponesrečene doli v lačnej Italiji. Nabirajo pa italijanske „lire", ker avstrijski denar'ni za njih roke, avstrijskega orla se bojć bolj nego živega vraga. —
V minolem ietu, ko so nabirali ti vrli dijaki za bivšo „Pro Patrio", neso poznali našega avstrijskega denarja, temveč zopet le blažene „lire", katere je moralo potem načelništvo tega, sedaj razpuščenega društva zmenjati. Ne vprašam tu, kdaj so nabirali naši dijaki prostovoljne doneske za ^ponesrečene Ruse*, ali vprašam : Kak hrup bi nastal po vseh avstro-ogerskih listih, kakiS stroge preiskave bi se uvele, ako bi se predrznili nabirati naši, t. j. slovenski dijaki rublje v kako svrho, ne hoteći poznati pri tem našega lastnega denarja.
Razvidno je toraj tudi iz tega, da se jasno in povsod kaže razlika med mišljenjem jedne in druge imenovanih narodnosti. Gospoda poslanca Luzzatto in Burgstaller, potem še neki drugi nepoklicani Goriški gospod (pridružil se je še Kranjski baron Schwegel), ki je v državni zbornici kričal, da ni irredente — naj bi prečitali in primerjali navedene podatke, kateri bi jih morda spametovali
Pri vsem tem pa dobivaivo Slovenci od vlade „kamenje mesto kruha", a avstrijski Italijani vračajo vladi kamenje za kruh in to je pač še najgorostasnejša razlika!
Politični pregled.
Notran|e dežela.
Č e š k o-n e m š k a sprava je tedaj pokopana: na tem se ne da več dvojiti. Dne 22. t. m. završili so v deželnem zboru generalno debato o'deželnem kulturnem svetu. Za prehod v podrobno debato je glasovalo 158, proti 53 poslancev. 9 — 12 staročeških poslancev ni glasovalo, torej je misliti, da tudi oni odklanjajo spravno akcijo. Te številke pričajo, da za one predloge, ki potrebujejo tri četrtine glasov, ne dobe potrebne večine. S tem so pa pokopana vse spravna obravnavanja. Več dosedanjih članov staročeškega kluba izstopilo je iz tega kluba; mej njimi odličnjaka d r. Š k a r d a in dr. P r a v o s 1 a v Trojan. Oba ta moža doposlala sta dra. Riegru pismo, v katerem opravičujeta svoj izstop. Posebno zanimivo je pismo dr. Trojann. Ta-lu pripoveduje, kako so jo Trojan slučajno sešel z Riegrom pri grofu Tatf«'ju in se prepričal da sa na skrivnem nekaj posebnega vrši. „Od istega dneva seui — piše dr. Trojan — nastala je taka premeinbft v Vasem političnem mišljenju in Va*em par-
lamentariškem postopanju, da mi ni več mogoče ostati na Vašej strani, osobito pa ne v tako imenovanoj spravnej zadevi, tem glavnem predmetu sedanjemu zasedanju deželnega zbora; zato izstopim iz staročeškega kluba, da-si sem njega najstarejši član."
Trojan pripoveduje, daje svaril Riegra, naj se nikar ne spušča v obravnavanja z vlado in Nemci, dokler se ne posvetuje z zaupnimi možmi. Ali zastonj je Čakal na tako povabilo. Potem jo pa kar naenkrat zvedel, da se vrše važna obranavanja in da je tudi Rieger odšel na Dunaj. Ali tolažil %e je s tem, da je Rieger odšel brez mandata, da torej ne more vezati ni sebe ni druzih. Ali motil se je. Dae 26. januvarja t, 1. prečital jim je že dr. Rieger one punktacije, koje so podpisali na Dunaju. Trojan je že takrat povdarjal, da teh punktacij ni moči vsprejeti, kajti nevarno bi bilo privoliti Nemcem nekako priviligovano stališče. Tudi drugi poslanci izražali so svoje pomialike. In vender se je pozneje pisalo, kakor da je c e 1 i staro-češki klub odobril punktacije. Že pri predposvetovanju spravne komisije zahtevali so Nemci, da punktacije vežejo vse staro-češke poslance in tudi veleposestnike; tudi one, ki neso bili pri posvetovanju navzoči. To ne gre niti po privatnem pravu, ako so udeleženca spravili v zmoto in mu neso dovolili potrebnega časa za premišljevanje, osobito ni to dopustljivo pri tako obširnem in komplikovanem spisu, kakoršen so Dunajske punktacije, katerih jim neso izročili, uiti dabijih prečitali. Toliko manje se morejo sklicevati na tako slično odobrenje v javnih zadevah, katere so volilci poslancem poverili s določilom, da poslanec postopaj po treznem premišljevanju, in po najbolšej svojej vesti In vender trdi Rieger da je dolžnost poslancev, da vsprejmo Dunaj-tka določila. To je navdalo Nemce s posebno zamozavestjo in prišli so v deželni zbor oni kot zmag-valci, ki so najhujši nasprotniki naroda češkega, plemstva in deželne avtonomije. „In Vi — piše dr. Trojan — „Vi, gospodje moji, jim še pomagate, Vi so družit e ž njimi proti svojej lastne j krvi. In mi člani staročeškega kluba naj bi bili njih pomagači pri pobijanju zastopnikov naroda našega, takozvanih M 1 o d o č e h o v, kateri v istini držć v rokah naša staro zastavo. Tako ne sme ostati, da se mi mej seboj pobijamo, sumničimo in tako jačirno starega našega sovražnika. Naraščaj mladih, čilih moči nam ne more Škodovati, kakor dobro Bluži Nemcem in Madžarom. Ste-li povsem odložili svojo devizo „Nedejme se P Če je tako, jo pa sprejmem jaz za svojo. Iz tega vzroka sem se po dolgem premišljevanju odločil na to delati, da združim nekoliko somišljenikov, kateri bi • radovoljno in pošteno posredovali za spo-sporazumjenje vseh pravih prijateljev domovine naše — ki je v nevarnosti — in naroda našega."
V deželnem zboru Kranjskem pritoževal se je poslanec Hribar radi preziranja Slovencev pri namešoenju uradnikov in izrazil željo, da se združijo vse slovenske pokrajine v jedno celoto' Deželni predsednik je ugovarjal trdeč, da vlada postopa povsem nepristranski. Osnova „Velike Slovenijo" je nemogoča. D r. Šuklje izjavlja, da je spora-zumljenje mej Slovenci in Nemci jedino prava politika. Dr. Tavčar povdarja, da se je točka o združenju priljubljanskej konferenciji odklonila. Poslanec S c h w e g e 1 zagovarja Nemce in Italijane proti očitanju nelojalnosti. Deželni zbor je vsprejel deželno potrebščino z 924.942 goldinarji. — Poslancu Šukljeju privoščimo le kratek odgovor. Tudi mi smo za sjjorazumljenje, ali prosili bi gospoda poslanca, pri njega nemških prijateljih na to delati, da v bodoče se svojim krivičnim, narodu slovenskemu sovražnim postopanjem ne onemogočujejo zaželjeno sporazumljenje Torej, gospod profesor, obrniti so Vain je
na pravo adreso se svojimi željami in apo-strofami. Pravični naj bodo, pa g. Sukljeju ne bo trebalo dajati lekcij o „pravej politiki". Poslanca barona Schvvegelna bi pa povabili, da se za nekoliko časa potrudi v Trst in si nekoliko od bližje ogleda lojalnost onih, katere zagovarja. Uverjeni smo, da se kmalu prepriča, da se je lotil jako nehvaležnega dela, kajti zamorca ne napravi niti baron 8chwegel belega.
V deželnem zboru Silezij-s k e m zasukal se je položaj dokaj na bolje za slovansko manjšino, ker so se veleposestnikom pristudila rovanja veliko-nemŠkih kričačev. Ob dveh prilikah so že veleposestniki glasovali z manjšino, to je ob uprašanju uvedenja zavarovanja goveje živine in ob šolskih predlogih. Veleposestnikom se jc tudi zahvaliti, da se je podelila dijaškemu podpornemu društvu „Rad-hošt" subvencija 30 gld. Istotako je dovolil deželni zbor subvencijo 30 gld. „Podpornemu društvu čeških šol v Opavi".
Deželni zbori Štajarski Š I e z i j-ski, Solnograški Kranjski in 13 likov i n s k i so dokončali svoje delovanje.
Pri mestnih volitvah na Reki zmagala je zopet stara koterija, takozvani liberalci.
Vnanje države.
Ruski listi trde, da nadvojvoda Karol Ludovik v spremstvu nadvojvode Frana Ferdinanda v prihod-njej spomladi obišče ruski dvor.
Volitve t Italiji. Minolo nedeljo in pondeljek so se vršile po Italiji volitve v državni zbor ali parlament. Priprave za te volitve so bile povsod velikanske, kajti od vseh strani so se silili kandidati raznih nemirnih in nezadovoljnih strank. Posebno 00 se zanimali za te volitve irredentasi in republikanci, koji so hoteli po sili vsiliti svoje može za zastopnike. Zloglasna kričača Imbriani in Cava-lotti, stebra italijanske Irredente, sta bila zopet izbrana in v očigled mirovnih razmer mej Avstrijo in Italijo bodemo tudi v prihodnje poslušali robati glas teh dveh zagrizenih sovražnikov države, ki bodeta strastno napadala našo državo. Tem dvem kaporijononi pridružil se je to pot še tretji zagrizeni irredentaš — avstrijski odpadnik in vojaški begun, namreč oni dr. Bar-zilai, Žid iz Trsta, ki je že minolo leto kandidoval v Rimu. Rimska Irredeuta je vporabila vse sile, da je tega ljubljenca postavila na zastopniški stol. Telegrami iz Rima so poročali o raznih spletkah in raznih volilnih manevrih ; obdržavali so se banketi, katerih bo ae vdeleževali najgrši elementi v Rimu; vojaški beguni iz Trsta in Primorske ao imeli dolge govorance v katerih so skakali na našo vlado ter jo sramotili; po javnih ulicah so se nabijali iredentislični plakati, trosili se listi z raznimi tajnostnimi napisi in iluzijami na Trst in Trento; po ulicah so tolpe ne-mirnežev vpile: „morte aH' Austria in viva Trieste e Trento". Sploh obhajale so se najgrše orgije in naša vlada se je na najnesramejši način sramotila in blatila. Poslancem se je izvolil najhujši Irredentar v Rimu, imenovani Barzelai, kojercu iz-vestno ne bode odšla nobena prilika, da bi ne bruhal svojega gnjeva na Avstrijo ter tirjal rešitev Italijanov iz nje ,bar-bariškega" jaruia. Irredeuta sploh se raduje nad njegovo izvolitvijo, kajti v njem v družbi zloglasnih Imbriani, Cavallotti, Bovio itd., dobila je novo oporo v italijanskem parlamentu, moža, ki bode pobijal Crispijeve mirovne razmere ter za-hteval, da so Avstriji napove vojna. Le norci pač morejo verjeti onim oslepelim politikom, ki trdč, da je italijansko-avstrijska vez trdna. Ista vez že od davna več ne obstaje, kajti Irredenta jej je spodjedla podlago. Da tej zlobnoj sekti pomagajo tudi vanjski privrženci, p-iČajo nam o tem vesele izjave Tržaških listov. „II Piccolo" poročajoč, da je izvoljen dr. B a r z i 1 a i, najhujši sovražnik naše države, mu čestita, rekoč: „Noi ci congratuliarao col nostro egregio concittadino per questo s u c-
cesso oltremodo onorevole". „Indipendenfe" je tudi znorel od prevelikega veselja. Torej može a la Barzilai, ki so ob vsakej priliki z nesramno smelostjo grdili našo državo, kojega je irre-dentarska stranka v Rimu odbrala, da v parlamentu pridiguje smrt Avstriji in in ločitev avstrijskih dežel od naše države, te može imenuje avstrijski list „egregio concittadino" in njega poslanstvo najod-ličnejši vspeh" ! Ni li to pregrešek vele-izdajstva ? Pametnemu človeku se bode izvestno to zdelo. Ali vendar se pusti, da se ta nesramnost javno razglaša in stranka, čije organi to poudarjajo, imenujejo se „avstrijske". Ni zadosti, da Tržaški Lahi na tihem sodelujejo v smislu onostranske Irredente ; neso zadosti boinbe in petarde, ki se tu mečejo v znak sovraštva proti našej vladi — sedaj tržaški listi javno simpatizujejo z onostransko Irredento ter čestitajo na nje vspehih. Komu se bode čudno zdelo, ako se bodo tudi v prihodnje pridno metale petarde v Trstu v znamenje sovraštva in srda na vlado, ki Tržaške prenapete Lahe tako neguje in b o ž k a. Voljenih je : 395 ministerijalnih, 41 opozicijonalcev in konstitucijonelnih, 36 radikalcev in 9 dvomljivih. V 5 slučajih je treba ožje volitve. Kakor se vidi, je vladni aparat dobro delal.
Kralj Holandski,Viljem III., je umrl. Star je bil 74 let, Sinu nema, pač pa jedno 10 letno hčer, princeso Viljel-mino, katera zasede prestol svojega očeta. Za dobo nje maloletnosti prevzame regent-Btvo v Holandiji kraljica Ema. Kralj Viljem bil je tudi veliki vojvoda Luksemburški, katera dežela mu je bila podredjena le po personalnej uniji. Vlado v Luksemburgu nastopi sedaj Adolf Na-savski. Za neodvisnost in nevtraliteto te dežele jamčijo se svojimi podpisi vse evropske države.
DOPISI.
Od Gorice dne 16. novembra 1890. (Izv. dop.) Slovenci smo vajeni tožiti, prositi in našim nasprotnikom tilnik uklanjati in za vse to imamo plačilo preziranje in posmeh. D&, rogajo se naši nasprotniki našej prijenljivosti! A če se drznemo tirjati svojih pravic, ropotati začnejo in cela vojska se vzdigne zoper nas, češ, da Brno predrzni in še celo krivični svojim nasprotnikom. To žalostno istinu imam jaz vsaki dan pred očmi.
Ali veudar nesem še obupala, da bi ne bilo pomoči za tukajšnjo zapuščeno rajo, katera si sama pomagati ne zna in ne more. A tolažim se z zavestjo, da jej priskočijo na pomoč rodoljubi.
Nezavednost tukajšnjih Slovencev je njih najhujša morilka, katero je treba v prvej vesti odstraniti; k temu bi pa rodoljubi iz bližnjega mesta največ pripomogli se svojimi izleti, zbirajoč se v kakej tukaj-šnjej gostilni in prepevajoč slovenske pesni, kajti te ugajajo še pofurlanjencem, kako ne bi ugajale Slovencem !
Druga bolezen je pa neka stranka, ki je pravi ruk narodnosti našej. Ta stranka si prizadeva na vse kriplje priatuditi tukajšnjim Slovencem njih materini jezik. Nobeno sredstvo jej ni pregrdo, da bi je ne vporabljala v Bvoje zlobne namene.
Glava tej stranki je nek junak ali, kakor ee sam imenuje, mučenik. Morda zato se tako imenuje, ker je bil kaznovan z zaporom zaradi njih Veličanstva našega milega cesarja.
Ta „pr istni Avstrijec" bodi kaj pogo-stoma v blaženo Italijo, ter se obnaša ob pristopu meje, kakor pravi Muhamedanec, ko se bliža Meki, češ, tukaj smo doma. Ni čudno, da je on, povrnivši se od svojih somišljenikov, toli navdušen, da celo trdi, da bi trebalo zapoditi od tod Slovence in Nemce, da bi bila potem tudi tukaj italijanska zemlja. V spričevalo svojega mu-čeništva pripenja si omenjeni Avstrijec vse znake itulijanskege mišljenja okoli sebe.
In vse to naj bi ne žalilo avstrijsko čuteče srce?! Ta človek upa si dalje trditi, da mi smo divjaki, sužnji, da naš jezik je kletev ; da kdor slovenski govori, preklinja. Žal, da irna on dosti privržencev, ki si na vse načine prizadevajo posnemati svojega junaškega učitelja.
Ako si kdo v njega pričo drzne govoriti slovenski, zakolne ti, da je groza. Ali je potem čudno, da se tukajšnji Slovenci sramujejo svojega jezika ? Pomislite, gospod urednik, to so sami Italijani s slovenskimi priimki. Roka se mi trese, mistečej na to prežal stno italijansko kulturo. Mili Bog 1 kedaj prisijojo Slovencem milejši dnevi ? ! Predno do tega pridemo, čaka še veliko dela naše voditelje, katetih prva naloga naj bi bila : vzbuditi narodni ponos, kajti ta je najbolja obramba proti zakletim sovražnikom našim. To vedo dobro naši sovragi ter si na vso moć prizadevajo, da ne postanemo deležni tega daru božjega.
Dolgo, gospod urednik, sem se obotavljala Vam odkriti krvaveče rane tukajšnjih narodnih trpinov, a videča, da ni druge pomoči, sem prisiljena označiti njih narodne morilce ; morda se rodoljubi vendar usmilijo 500 Slovencev ter jih rešijo sicer sigurne narodne smrti.
Iz Gabrja na Vipavskem. [Izv. dopis.] Gosp. urednik, oprostite, da vam po domače napišem en par verstic. Čakal sem spretnejšega pisca, da bi našo slav-nost sv. Martina kaj popisal; ker se pa dosedaj ni nihče oglasil, naj spregovorim jaz par besedi. V nedeljo pred sv. ^Martinom oznanili so nam gospod vikar, da bode na dan sv. Martina prva sv. maša ob 6)4 uri in velika ob 10. Ljudstvo je bilo kaj zadovoljno, da se bode vsaj god sv. Martina obhajal, kakor nekdaj po starej navadi, z dvema sv. mašama. Dne 10. t. m. popoludne ob 3. uri naznanjali so nam to-piči in pritrkovanje zvonov, da se bliža zaželjeni slovesni dan. Drugi dan 11. t. m. nas zopet probudi gromenje topičev in pritrkovanje zvonov, ali v veliko lepšem razgledu, kakor prejšnji dan, ker dež je nehal liti, megle so se razpršile, in nebo nam je pričalo, da bode lepo, ugodno vreme. Toraj ob uri daroval je sv. utašo naš č. gosp. vikar Vincenc Stube Ij. Ob 10. uri pred sv. mašo vstopi »o lečo č. gosp. Marko Vales, vikar Braniški, kateri nam — posebno pa mladini -r- v svojem jedrnatem govoru opiše življenje sv. Martina. Po dokončanej pridigi začela se je sveta maša z asistenco, katero je daroval č. g. dokan Komenski in sta mu asistovala čč. gg. I v a n Ko-d r i č , župnik iz Šmarja in Alojzi li r a t i n a, kaplan iz Štanjela. Zastopana je bila tudi druga častita duhovščina iz bližnjih občin. Pri večernicah, katere so držali zgoraj omenjeni gospodje, peli so tako izborno, da smo jih zares z začudenjem poslušali, ker to je bilo pri nas nekaj nenavadnega.......!
Le tako, urno naprej pevci, Bog in sreča junaška v to pomozi! Tedaj zakli-čein v prvo našemu č. gosp. vikarju, potem pa vsej čč. gg. duhovščini, katera nas je z avojim pohodom počastila, da Bog jih živi še mnoga — mnoga — leta. — Kakor se pa marsikje drugod taki zvoljeni prazniki no obhajajo samo cerkveno slo-vesuostjo, ampak tudi posvetno, tako se je tudi pri nas zgodilo. Popoludne smo imeli domačo veselico. Sukalo se je vse, staro in mlado. Ilvalo moram izrekati, da se je tudi svetna Blavnost lepe dovršita.
Jesonski.
Domače vesti.
Visoki g08ti. Tržaškemu „Mattinu" telegrafujejo z Dunaja, da pridejo Nj«g. Veličanstvo, c e s a r F r a n Josip, Nje. Veličanstvo, o e sari ca Elizabeta in nadvojvodinja Marija Valerija pri-
hodnji mesec /a nekoliko dni v grad Mira in a r.
Osobne vesti. PravosoJni minister je premestil: okr. todisra adj. A. Pel le-g r i n i iz Huj v Tržič in II. B a r t o 1 0-111 e i iz Podgrada v Koper; okr. adjunkt v Ajdovščini dr. Cristofoletti je imenovan adjunktom pri okrožnem sodišču ; okrajnim adjunktom Tripalo v Krku ; dr. S b i s a v Bujali, dr. O r b a n i č v Motovun ; R. M uži na za Ajdovščino, M. Primožič za P o d g r a d in dr. II. Turna za Tolmin.— Naše čestitke novoimenovanim! Ali Častitati je tudi Pod-gradskeuiu in Tolminskemu okiaju,dadobita taka moža v svojo sredo. Kakor se vidi, se je pri tem imenovanju vsaj deloma oziralo na poznanje jezikov.
Za podružnico družbe sv. Cirila in Metoda V Trstu nabrano v družbi stricev pri klobasah v Nabrežini 4 gld.
Za podružnico družbe sv. Cirila in Metoda na Greti, kot ostanek od 'i3/* litrov vina društva obstoječega iz 5 oseb pri Malalanki na Opčinah 2 gld.
Porotna obravnava proti bivšemu deželnemu blagajniku Isterskemu, Gregorju R i g o, radi poneverjenja zapričela de je dne 24. t. m, pri okrožnem sodisču v Rovinju. Državno piavdnistvo sestavilo je jako obširno zatožbo, O pravdi tej govorimo na drugem mestu. — Predlog, katerega je ob tej aferi stavila v tajnoj seji de-želno-zborska manjšina, je naslednji.
Visokemu zboru dežele isterBke se predlaga, da izvoli skleniti:
I.	Zbor dežele isterske vzame z ob-žalovaujem na znanje vest o primanjkljaju na škodo deželnega zaklada in kreditnega zavoda ter pridržuje vse pravice oškodovanim zakladom proti blagajniku in sub-sidijarno proti ostalim osoba m, ki ao odgovorne po obstoječih predpisih
II.	Z ozirom na ta žalostni dogodek in z ozirom na činjenico, da se je pone-verjevanje vršilo neopaženo skozi tri leta, želi ta deželni zastop, da navlavšč v to pooblaščeni komisar vlade Njegovega Veličanstva s pripomočjo spo-tobnih računarskih veščakov in v navzočnosti treh poverjenikov, izbranih iz sredine zbora
a.)	natanjko pregleda vse zaklade, stoječe pod upravo te pokrajine, da se prepriča, ali res obstoje in v kakej meri aktiva in pasiva, izkazana v inventarju deželnega zaklada in v računu ostalih zakladov. (Kreditnega zavoda, zeinljiično - odvečnega, depozit nega, penzijskega in raznih ustanov)
b.)	da se izreče, alt bi bil deželni blagajnik mogel v teku treh let neopaženo pnneveriti 82 založnic deželnega kreditnega zavoda — po 1000 gld. vsako — ako bi bili deželni odboc in podredjeno mu računovodstvo in uprava kreditnega zavoda Btrogo postopali po določilih, označenih v pravilniku za deželni odbor in v štatutu za kreditni zavod in ako bi se bile gori navedeno obligacije viukulirale na ime zakladov, katerim pripadajo.
c.)	da v svojem operatu do prodBedniatva tega zbora natanjko poroča.
III.	Spoštovano predsedništvo tega zbora ho pozi vi je, da tu izraženo željo takoj prijavi visokej c. k. vladi in izprosi v najkrajšem času, da se odpošlje komisar in dvojica veščih računarjev.
Poreč, dne 25. oktobra 1890. Slavna večina deželnega zbora ister-skega je seveda odklonila ta povsem opravičeni predlog. Je že vedela zakaj! Ali oškodovana dežela bode drugače sodila o onih, ki so po svojej malomarnosti zakrivili, da jo jo zadela ta nesreča.
Slovanska propaganda. „II Piccolo" se bavi z nekim člankom Dunajskega „Parlamentiirja", v katerem nek dopisnik iz Ljubijanc priporoča slovanskim poslancem sploh, da skličejo svoje volilce na javne shodu, na katerih naj jim predočijo veliko važnost ljudskega utetja. Rnak shod bo je obdržaval preteklo nedeljo v Trstu in le zahvaliti naui je politično društvo
„Edinost", da ga je sklicalo, kajti na njem se je videlo veliko zanimanje našega ljudstva z a to važno zadevo. Nevarnost nam preti od vseh strani, radi česa moremo na vse pretege braniti svoje narodno svojstvo ter svetu pokazati, da živimo tu na obalih Adrije v mnogobrojnom številu. Čeprav se je choda vdeležilo toliko število občinstva, kakor inalokaterega laškega, vender trdi „Piccol iu, da se tu o shodu nikdo ni zavedel. Tembolje. Da bi le „Piccolo" in njega garda spala ter ponehala od svoje strupenosti.
Hudobnemu pretvarjalcu resnice, ki je minoli teden v „Piccolu" nesramno napadal pridigarja pri oo. jezujitih, dolžeč ga panslavizma sumo zato. ker se je drznil vernikom priporočati darovanje za VI. župno cerkev v Trsiu, — prav dobro odgovarja uradna „Adria* pobijajoč „Picco-love" nesramne napade in njega laž. Pravi katoličan ne poznava razlike mej narodnostmi — vsi so mu bratje in sinovi istega Odrešenja. V cerkvi se obreduje v vseh jezikih, kajti cerkev je katoliška in ue narodna. Dopisnik, ki pridiguje, da se slo-vanščina iz cerkev prežene, bi-li pravično postopal proti Tržaškim okoličanom P Je-li pa misliti, da on res tako ljubi katoliško učeno samo v laškem je>iku? Pred 20. leti napadi« je tolpa laških junakov tukajšnji samostan kapucinov in Bog ve, kako bi se bila stvar zvršila, ako bi ne bila posegla vmes peticija. In vendar so kapucini izključljivo Italijani ter obredu-jejo v lahkem jeziku. Čemu tedaj toliko jeze? „Pieeolo" bi bil po našem prepričanju boljše storil, da je ostal pri svojem delokrogu — v starem mestu, nego da se ■pušča v cerkvene stvari, koje toliko razume, kakor zajec na boben.
Tržašk obrtnik nam piše: Gospod urednik, kaj pravite tistemu čudnemu dopisniku, ki pošilju našemu „Mattinu" svoje
Umrl je minoli petek v hotelu „I)e-lorme" odlični ruski slikar F e d o r pl. Bajko«, ki je preko 17 let bival v našem mestu ter stanoval ves ta čas v reeenem hotelu. Prejšnja leta je služil v ruskej vojaki v Kavkazu kot častnik; iz ovega živenja je najrajši zajemal snov svojim slikam, koje je razstavljal pred Irti v prodajalnici Schollian ; zadnji čas je večkrat k njemu prihajal ruski generalni konzul, odlični hrvatski kipar K e n d i č in drugi prijatelji. Večnaje mu pamjat! — Umrl je tudi minolo soboto nenadoma mestni živinozdravnik D. Padovan, v Trstu in po okolici znana oseba.
Potres čuli so v nedeljo ponoči ob 117 iu ob 11-45 na Iieki v Opatiji.
Samomor. 59 letna starka Mihelina Kante vrgla se je iz tretjega nadstropja hiše, kjer je bivala v ulici Rivo, na dvorišče ter koj mrtva ostala. Nesrečnica je bila neki udana opojnim pijačam ter vse zapila, kar je po dnevu naprosjačila.
Porotna obravnava proti bivšemu deželnemu blagajniku isterskemu Grego ru ' Rigu in njega soprogi Heleni Rigo radi uradnega (oneverjenja odnosno so-' krivde na tem zločinu. Rigo je bil od leta 1876. deželni blagajnik isterski. Ko se je I. 1881. ustanovil zemljiščno-kreditni zavod, postal je tudi tega zavoda blagajnik. Po-' neverjevati začel je že leta 1875. To mu1 je šlo tem lažje izpod rok, ker je užival neomejeno zaupanje svojih višjih. Še le ko je hotel koncem julija 1.1. „radi zdravstvenih ozirov* odstopiti, našli so, da manjka 82 zadolžnic isterskega zeinljiščno-kreditnega zavoda, vsaka v nominalnej vrednosti 1000 gld., torej v skupnoj vrednosti 82000 gl. Od teh vrednostnih papirjev je bilo 42 last deželnega zaklada« druzih 40 pa rečenega zavoda; vrhu tega so konstatovali matico v blagajni v znesku 520 gold. 38 kr. in primanjkljaj manjše
Grlena bol kašalj, hreputavica. promuklost. nazeb, zadavica, rora. zapala ustijuh itd.
mogu bo u kratko vrinme izlieriti rabljen jem
NADARENIH	4-30
Prendinijevih sladkišah
(PASTIGLIE PRENDINI)
što jih gotovi Prendini. lučbar i Ijekarnar u Trstu
Veomn pomažu učiteljem, propovjednikom itd PrebdjHiiih kaftljnd noćih, nnvatln« jutranje hreputavice i grlenih zapalah nestaje kao /a čudo nziinanjem nvili hladkišah.
Opazka. Valja ne paziti od vnralicah, koji je ponafinjiiju. Zato treba uvjek zahtjevati Pren-dinijeve slmlkise (Pastiglie Prendini) te gledati, da bude na omotu kutijice (nkatule) moj podpis. Svaki komati tili sladki&ah ima ntisnuto na jednoj Strani „Pastiglio", na drugoj „Prendini".
Ciena 30 n(. kutijici zajedno sa naputkom.
Prodaju ne u Prendinijevoj ljekarni u Trstu
(Farmarcia Prendini in Trieste) i u glnvnijih ijokarnah svieta.	37—43
Polilja blago dobro ipravijeno in poštnina prosto
Teodor Slabanja
srebrar v Gorici, ulica 31orelli st. 17.
priporoča se vljudno pri visoko častiti duhovščini v napravo cerkvenih posod in orodja najnovejše oblike, kot: monstranc, kelihov itd. itd. pO najnižji ceni.
Stare reči popravi, ter jih v ognji pozlati in posrebri. Na blagovoljno vprašanje radovoljuo odgovarja.	44—50
Pošilja blago dobro (pravljeno in poštnin« prosto!
dopise iz Z idra. Podpisuje se ,Vambau a'svote i/, pisarniškega fonda. Ko so Rgo bi mu tekli vampir. Tudi v Dalmatinsko dejali v zapor, je takoj pripoznal svojo
zemljo bi ta Tržaška mačka hotela zariti svoje nohte. Ali doli so drugi kraji in drugo l|udstvo. Hoteli bi napraviti iz naše ■lovanJltf Dalmacije italijansko zemljo, toda do tega ne sme priti in ne bo nikdar prišlo, Hvala in slava zato našim možem! Dal-
krivdo. Izgovarjal se je z financijalnimi zadregami, s katerHui se mu je bilo boriti od leta 1863. sem; razun tega trdi, da jo moral podpirati razne sorodnike. Ko ao pr šle difravdacije na dati, bilo je pri bančnej firmi Giuaeppe Mandel & Comp.
macija ni italijanska zemlja, o tem bi ae zastavljenih 82 zastavnih pisem za svoto „Martin..* lahko prepričal, ako le prečita j 62.800 gld. Rigo ituel je plačo nad 2000 razna imenn cel6 onih ki pripadajo njegovoj gld. na leto iu bil bi lahko izhajal s tem stranki. Tudi z isterskimi zadevami se bavi dohodkom, ker njega trdite*, da je pod-ta list iti sedi o njih istotako krivično, kakor piral sorodnike, ni resnična, kakor trdi za-o Dalmaciji. Tudi Istra je po velikej tožba. Zatožba pravi, da je Rigo ponever-večini slovanska zemlja, naj „Maitino" lajiijal iz druzih vzrokov, katerih pa dosedaj kakor hoče. Slava onim možem, ki se ni bilo moči pogoditi. (Konec prili.) trudijo, da odprejo svetu oM, slava Mandiču!--
Živic in družb, v Trstu
imajo v svojej zalogi, ulica Zonta it- 5, vsakovrstne stroje za kmetijstvo iu vsako drugo rabo, kakor tudi vse za stroje potrebno. Posebno priporočajo se s a 1 k e (pumpe) za kalanje vode, pretakanje vina, gašenje požarev, škropljenje trt in drevja; cevi za vodovode in vsako drugo rubo i/litega in kovanega železa, svinca, kaučuka, lana; mlatilnice in čistilnice za žito, mrvil-niče za koruzo, slamoreznice, stiskalnice in mastilnice za grozdje itd.
Prodajajo le iskušeno izvrstno vnanje in domače, garantirano blago po niskih cenah, ter je razpošiljajo prosto carine po deželah.	'	20
Stroje pri nas kupljene popravljamo kadar je potreba in priskrbimo za porab-ljenje njih delo, druge.
Scliivitz & Comp.
TRŽAŠKA HRANILNICA
Gprejemlje denarne vloge v bankovcih od 50 noč. do vnatrga zri<-ska vsak dan v tednu razori praznikov, ir. to od 9—12 lirn opolndne. Ob nedeljah pa od 10 - 1J ure dop. Obresti
na knjižice..... .... ','.°/0
Plaćujfc vsak dan od 9—12 ure opolndne Zimske do 10iI uld. i'frctij, zneske preko 100 do IUOO vld mora se odpovedali 3 dni, iriske preko lOOO t;ld pa 5 dnij prt<j Eskomptuje ni <-• i»j i >• <iniuicillrane i;a tržaškem trgu po . ...	5'/i0/« Posojuj« na državnu pupirj« avslro-ogrske
d.. 1000 gH. po........5•/,*'♦
v iS j h zneske od 1000 do 5000 gld v
tekočem rakunu po......S'/i0'«
Večje svote po doaovoru. Daje denar proti vknjiŽonju na posestv.» v Trstu. Obrasli po dogovoru.
TRST, 2. oktobra 1890.	22 -24
čast nam je preporučiti p. n. občinstvu
Trsta i okolice, Primorja i ostalih hrvat-sko-slovenskih gradovah i mjestah, sa so-lidnosti i jeftinoće poznatu, te obilnimi modernimi pismeni strojevi providjenu.
JEDINU SLAVENSKU
TISKAM
U TRSTU
Ista prima i obavlja svaku iMlilčbu bilo koje vrsti knjigotiskarHkoKa posla to preporuča so osobito za ove vrsti tiskan ic kao n. pr.:
za župne urede, okrožnice, račune, list. artlj« I zavitke s napisom, preporuftne karte, posjetnie«, zaruone I vjenčane objave, pozive, nzporede. ulaznice, oglate, pravila, izv|ei6e, zaključne račune, ročistnike, punomoći, cienike, jeatvenike, svako-vrstne »križaljke, izpovjedne ceduljo, knjige itd.
Uvjerava se p. n. občinstvo, da ee nam biti osobita briga, p. n. naručitelje u svakom pogledu zadovoljiti koli briom i točnom podvorbom, toli jeftinom cienom i ukusnom izradbom.
Drži u zalihi (fklsdiSću) sve potrebne tiska-nioe i knjige za crkvene urede.
Onda ima na prodaj sliedeće knjigo: Kmetijsko berilo za nadaljevalne tečaje ljudskih sol in gospodarjev v pouk ciena prije 5© nvč.
oada IO tvrdo vezana......n. SO
Sodnijski obraaci sustavil 1). Trnovec . . n. tO
Vilini Tel, prevod Ceguera......n. 40
Ljudmila prevod .1 Lobana.....n. SO
Ovo hu knjige jako prikladne za darove o praznicih zato ih si. občinstvu preporučamo.
Kod naručivanja tiskanica i drugog, molimo naznačiti točno naručbu i dotični naslov (adresu) naručitelja. Za obilnu naručbu preporuča se
Tiskara Dolsnc
Via Carintia br. 28 u Trstu.
Dal nam Bog veliko tacih mož!
Za VI. župno cerkev se je nabralo po zadnjem izkazu gl. 18,763.52.
Lloydova zadeva. Dunajski listi poročajo, da se bode določila tran-dtorična doba dveh let predno se Lloydovo društvo
Dunajska boraa žfl. novembra.
Enotni drž dolg v bankovcih —	- gld	88.05
„ v srebru — —		88.15
Zlata renta— — — — — — —	*	107 8f>
5% avstrijska renta — — — —	*	101.25
Delnice narodne banke — — —	»	i»79.—
Kreditne delnice — — — — —	n	294 50
London 10 lir sterlin--— —	n	115.25
Francoski napoleondori — — —		9 11
C. kr. cekini — — — — — —	n	5.45
Nemike marke — — — - — —	v	56 47
vsakoletno podporo ter sedanjo nekako podvojiti; ali za to se bode mešala tudi v njega notranje poslov« ter nadzorovala njega upravo. Ta je izvestno edino zlo, ki tare onemoglo društvo. Dokler se ne bodo upravniftke razmere uredile ni si upati zboljšanja Lloydovega gmotnega stanja in ' zahvaljuje g. M. Grahorju, za društvu po-
denar, ki bi ga država sedanjemu Lloydu ; ^aiJene knjige.	t i -
j__. ...	.	o j- Trst, 25. novembra 1890.
dovolila v podporo, bil bi proč vržen. Kadi '
česar se nara je nadejati, da bode poslanička zbornica dobro proučila, predno
Zahvala.
Podpisano predsedništvo se tem potem
Predsedništvo „Del podpornega društva' Fr. Polič	M. M a n d i ć
Lloydu državno podporo poviša ter zameta dragi dr/avni denar v nieevne razmere.
Knjige .Matice Slovenske* za I. 1890. j so ravnokar doslc. mationjaki, ki bo plačali udnino in ne dobe knjig te dni na dom. so lepo naprošeni, da blagovoljno po nje pošl|»'jo k poverjeniku : via Hosseti h. št. 1J, 111! nadstropje.
„VestniK* Šolske družbe sv. Cirila in Metoda je došel. Častiti družbeniki ga lahko dobe pri načelništvu inožke podružnice. (Via Curintia št. 25.)
tajnik.
predsednik.
KREMSKI ZENOF
' svežeskuhan, najfinejši, sodček za po-skusnjo a 1 gld. — sodček 5 kil 2 ! gld. 40 kr., sodček 'J/4 kilu 1 gld. 60 kr., 12 kilo 4 gld. 50 kr; zenof za i za ženske, sladak in mil 23/4 kila 2 gld. — na debelo razpošilja najcenejše
E. Michel,
6 8	tovarnar zenofa
KreniM. Nižje-Avstrijsko.
J. PSERHOFERs
Apotheke zum „goldenen Reichsapfel" I. Singerstrasse JX. 15 — WIEW.
KVt^iuiilnri brntrlSino nekdaj imenovane univerzalne krogljlce, poznate kot do-IMHI^llim JVIUj^IJILC, mate sredstvo proti zabasanju.
Jedna škatljica z 15 kru^ljU-ami »tane 11 kr., jeden zavitek čestih čkatljic 1 gld. 5 ki'., pri nefninkevani pošiljatvi po pov/.etja 1 gld. 10 kr.
Ako »e denar naprej poAlje, ni treba plučati porto, in stane : 1 zavitek krogljic 1 gld 25 kr., 2 zavitka 2 gld. 30 kr., 3 zavitki 3 fld. 35 kr.; 4 zavitki 4 gld. 40 kr., b zavitkov 5 gld, 20 kr . 10 zavitkov 9 gld. 20 kr. (Manj, kot jeden zavitek se ne pošilja).
Prosimo, da se izročilo zahteva
„J. Pserhoferjeve kričistilne krogljice"
in paziti je, da ima pokrov vnuke Akatljice isti podpia J. Paerhofer v rdečih pitimenih, katerega je videti na navodilu za porabo.
Balzam za ozebline j. Pserlioferja 1 posodca 40 kr., pronto poštnine 65 kr. Trpotčev sok, I steklenica 50 kr.
Amerikansko mazilo za trganje 1 poHodica 1 gld. 20 kr. Prall proti potenju llOg, fikHtljica 50 kr., poštnine proHto 75 kr. Balzam za irolh ineC, l Hteklenica 40 kr., poštnine prosto 65 kr. Zivljenska esenca (Pražke kapljico) Btekleniiica 22 kr
Angležki čudežni balzam, stekiemca 50 kr.
Fijakerski prašek, 1 Skntljica 35 kr., poštnine prosto 60 kr. Tanokininsk a po mada j. Paerhoferja, pospefinjo rant lan, Akntl jiea 2 gld.
Univerzalni plašter prof. Steudela, posodica 50 kr.. poštnine prosto 75 kr.
Tlnivarvtilna čistilna	A. W. Bnllrioha, Uvrstno domače sredstvo proti
U 111 > Ci /idllld t 1M 1111(1 feUi |>ortludicam nlabo prebavo, 1 zavitek i gld.
Razven imenovanih izdelkov dobivajo se Se druge farmaoeuttfne specijalitete, ki ho bilo po
vsih avstrijskih časopisih oznanjene.	12 —TJ
Razpošiljanja po pošti vrše se točno, a treba je denar poprej doposlati; večja naročila tnai po poštnem povzetju.
Pri dopcšiljatvi denarja po poštnej nakaznici, stane porto dosti manj kakor po povzetju.	6 — 12
Lastnik pol. driižt^o „£dinOtt".
Izdajatelj in odpovorni urednik Maks CotiČ.
Tiskarna Dolenc v Trstu