Poštnina plačana v gotovini. Leto XXIV, Lendava, 12. septembra 1937. Štev. 37. Cena 1 Din. Naročnina: doma na sküpni naslov mesečno 2 D., na posameznoga 2 Din. 50 par. V inozemstvo mesečno 6 Din. Z M. Listom, M. Ogračekom 1 kalendarom letno 100 Din. Plačati se mora bar mesečno naprej. Štev. p oložnice 11806. Rokopisi se ne vračajo. Vredništvo v D. Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov. Krajina. Cena oglasov: cela stran 800 Din., pol strani 400 Din. i tak niže. „Poslanoˮ i med tekstom vsaka reč 2 Din. Mali oglasi do 10 reči 5 Din., više vsaka reč 1 D. 60 p, i oglasna taksa posebi. Popüst po dogovori. Veličasten prosvetni tabor v Soboti. Nad 12.000 lüdi je bilo preminočo nedelo zbranih v Soboti. Preminočo nedelo je pokazala naša krajina, da v pogledi krščanske i narodne zavednosti nikaj ne zaostaja za drügimi pokrajinami Slovenije. V našoj krajini so krščanske slovenske organizacije ešče ne tak vkoreninjene, kak v drügih mestaj naše slovenske zemle. Komaj po bojni so se začnola pri nas ustanavlati prosvetna i orlov- ska drüštva. To delo se je jako lepo razvijalo pri nas, dokeč so ne našemi lüdstvi i slovenstvi sovražne vlade prepovedale i vničile vse lepo prosvetno delo med našim lüdstvom. Pod zdajšnjov vladov so se naša prosvetna drüštva znova oživila i nedelski sobočki tabor je pokazao vso moč i silo naše krščanske slovenske prosvete. Vnožine so se začnole zbirati že ob 8. vöri. Naši nasprotniki so se v nedelo zajtra veselo posmehavali, gda je bila Sobota do 8. vöre zajtra ešče skoro ščista prazna. Mislili so, da z našega tabora vseedno nikaj nede. Ob 8. vöri pa pride gorički vlak i pripela prve velke vnožine našega dobroga goričkoga lüdstva, šteri so z veselim obrazom stopili z vlaka i se napotili v mesto. S tem vlakom je prišlo že tüdi lepo število dečkov z zelenimi kravatami i mladih zdravih deklin. Po prihodi toga vlaka so se pa začnole od vseh strani valiti v soboto vnožine našega dobroga lüdstva i vesele mla- dine, kak če bi se naednok oblak odtrgno i velka povoden vdrla v Soboto. Po mesti so naednok zaigrale tri velke i močne godbe. Od vseh strani so prihajali okrašeni biciklisti z narodnimi zastavami. Člani i članice prosvetnih drüštev in fantovskih odsekov z lepimi novimi uniformami ali pa zelenimi kravatami, med temi naše mlade zdrave dekline v dekliški uniformaj i narodnih nošaj, vse to je poživilo naednok sobočke vulice i povzročilo velko veselje med lüdstvom. Vsi so bili napunjeni z radostjov i v tom razpoloženji čakali mariborski vlak i se pripravlali za sprejem škofovoga namestnika. Drüštva s svojimi zastavami i godbami so se ob devetoj vöri zbrala že vsa pred postajov i smo tak vsi na najslovesnejši način sprejeli škofovoga namestnika g. stolnoga kanonika dr. Cukalo, kak tüdi drüge odlične goste, posebno ešče taborskoga govornika pravnoga raferenta okrožnoga urada g. Rudolfa Smersuja. Na postaji so pozdravili odlične goste g. dekan Krantz iz Tišine, domači sobočki župnik g. Vojkovič, predsednik pripravlalnoga odbora, g. advokat i banski svetnik Bajlec, v imeni fantovskih od- sekov g. Kerec, dale g. okrajni glavar dr. Bratina, mestni župan g. Hartner, komandant žandarmerije g. Vatovec i drügi. Hčerka g. upravitela bolnice Štancarja je pa izročila škofovomi namestniki lepi šopek rož i ga pozdravila s krasnov pesmicov. Pri sprejemi sta bila navzočiva tüdi našiva banskiva svetnika g. Klekl iz Črensovec i g. Bačič iz Gornje Lendave, šteriva sta bila ves čas tabora navzočiva, g. ravnatel bolnice dr. Vrbnjak i skoro vsa dühovščina sobočke dekanije kak tüdi številni dühovniki iz len. dekanata. Velka i mogočna povorká, štera se je na to razvila proti mestnomi parki na taborski prostor, je pokazala, da naša krajina nikaj ne zaostaja v pogledi reda i discipline za najbolšimi prireditvami v Sloveniji. Povorko je otvorilo na stotine biciklistov z lepo okrašenji bicikli i narodnimi zastavami. Nato so stopali člani fantovskih odsekov v novih krajih ali pa z zelenimi kravatami i z belimi srakicami, nato članice v lepih uniformaj, lepe pisane narodne noše, moški i ženske v nenavadne velkom števili. G. slavnostni govornik Rudolf Smersu iz Ljubljane je omeno, da je letos bio že na naštetih taboraj i da je bila to najvekša povorka kelko jih je on vido. Zračunali smo, da je v povoli šlo do 3000 Vdeležencov. Posebno lepoto i Veselost so dale povoli številne drüštvene i državne zastave, kak tüdi tri močne i dobre godbe, kak žižkovska, bakovska i Salezijanska iz Veržeja. Boža slüžba pod milim nebom, štero so darüvali škofov namestnik, stolni kanonik g. dr. Cukala v škofovskom ornati, je bila osrednja točka vsega našega tabora. Prišli smo pač vküp, da počastimo Boga svojega Gospoda i da ga prosimo pomoči i blagoslova. Sobočki g. župnik so povedali zbranim na tabori, da se vrši boža slüžba za dobro naše krajine i našega naroda i za naše izseljence. Med božov slüžbov je vse naše lüdstvo ob spremstvi žižkovske godbe prepevalo naše domače cerkvene pesmi pod vodstvom soboškoga organista g. Tuša, ka je slovesnost nadvse povzdignolo. G. stolni kanonik so pa nato meli lepi i globoko zasnovani cerkveni govor. Taborsko zborovanje je odpro včasi po božoj slüžbi predsednik taborskoga odbora g. advokat Bajlec. Povedao je, da je namen toga našega velkoga prosvetnoga slovenskoga tabora te, da se v prvoj vrsti poklonimo Vladari narodov i našemi najvišišemi Gospodari, dobromi Bogi i da ga prosimo v svojih težavaj i nadlogaj moči i pomoči, da bi se nam kak narodi i posameznikom dobro godilo, da bi tak ležej slüžili Bogi i pomagali svojemi bližnjemi. Na tabori se spominjamo Obenem vseh tistih naših bratov i sester, šteri bi radi bili z nami zbrani, pa so zavolo našega siromaštva morali oditi v tüjino krüh slüžit. Vseh teh smo se na tom tabori spomnili i vse iz srca pozdravlamo. Namen našega tabora je pa tüdi, da se spomnimo svojega mladoga vladara, našega krala Petra, šteri te dni ravno zvršavle svoje štirinajsto leto. Prosimo dobroga Boga, naj njemi da potrebno moč i pomoč, da bo mo- gao teške vladarske posle dobro prenašati nam v korist i prospeh naše mlade države. Vse lüdstvo je navdüšeno vzklikalo našemi mladomi vladari, godba je pa zaigrala državno himno. Nato je g. Bajlec ob najvekšem navdüšenji prečteo sledečo brzojavko, štera je bila s tabora poslana našemi mladomi vladari: Kabinetu Njegovega Veličanstva kralja, Beograd. Ljudstvo Slovenske krajine zbrano na prosvetnem taboru v Murski Soboti, se v iskreni molitvi spominja svojega vladarja in izreka Vašemu Veličanstvu globoko ljubezen in neomejeno vdanost. G. banski svetnik Bajlec je nato omeno, da bi mi dnes srčno radi pozdravili v našoj sredini tüdi našega narodnoga voditela dr. Korošca. Vse je bilo najlepše pripravleno, da bi na naš tábor prišla oba našiva sloven- skiva ministra i sta v te namen že oba prišla v Slovenijo, v petek, pred taborom, sta pa morala oba nenadoma zavolo važnih državnih poslov odpotüvati v Beograd i sta ne mogla priti na naš tabor. G Bajlec, kak predsednik taborskoga odbora je dobo od obeh gospodov ministrov sledeča sporočila štera je vsem zbranim prečteo: G. minister dr. Korošec sporoča: Zelo mi je žal, da se radi nujnih državnih poslov ne morem udeležiti tabora Slovenske krajine. Izrabil bom prvo priliko, da pridem med Vaše ljudstvo, za sedaj pa želim taboru najboljših uspehov in vse prav iskreno pozdravljam. G. minister dr. Krek je pa sledeče Sporočo: Službena dolžnost me veže, da morem biti dne 5. sept. v Belgradu. Prosim Vas opravičite me in sporočite taborjanom moje najsrčnejše pozdrave. G. ban dr. Napačen: Taboru Slovenske krajine želim obilo uspehov in blagoslova in vse udeležence najiskreneje pozdravljam. Lüdstvo je navdüšeno pozdravlalo i vzklikalo svojim ministrom i z navekšim navdüšenjom sprejelo i pozdravilo sledeče brzojavke, štere so bile poslane s taborskoga zborovanja: Dr. Antonu Korošcu, ministru, Beograd. Ljudstvo Slovenske krajine, zbrano na prosvetnem taboru v Murski Soboti, pošilja svojemu narodnemu voditeo izraze iskrene ljubezni in globoke vdanosti. Dr, Mihu Kreku, ministru, Beograd. S tabora Slovenske krajine v Soboti Vam pošiljamo izraze svoje ljubezni in zvestobe. Dr. Marku Natlačenu, banu, Ljubljana. S tabora Slovenske krajine v Soboti Vam pošiljamo izraze svoje ljubezni in zaupanja. Dr. Ivanu Tomažiča knezoškofu Maribor. S tabora Slovenske krajine v Soboti Vam pošiljamo izraze iskrene ljubezni in vdanosti. Po tom uvodi so nastopili govorniki kak g. Rudolf Smersu, pravni referent Okrožnoga urada i član mestnoga sveta v Ljubljani, Znani mladinski i delavski organizator, šteri je z močnim glasom i krasnom govori nav-düšo vse zborovalce, da je odobravanja i vzklikanja skoro ne bilo konca. Ravno takše veselje i zadovolnost je zbüdo govor našega domačega narodnoga voditela i boritela g. Klekla banskoga svetnika, g. kaplana Škrabana i g. Kereca, šteri je kak delavski organizator pozdravlao naše izseljence. Od teh govorov bomo v prišestnih številkaj naših Novin ešče nikelko več poročali. Tabor se je zaklüčo v najlepšem redi i neizmernom navdüšenji lüdstva. Skoro so lüdje ne šteli zapüstiti taborskoga prostora, tak se njim je lepo vidlo. Najlepše pri vsem je pa biIo to, kak je g. Bajlec med taborom sam omeno, da je bila naša dühovščina, kak istinska voditelica lüdstva, s svojim lüdstvom naravnoč punoštevilno zbrana na tabori. Konec počitnic. Konec počitnic je tu. Konec pomeni začetek, začetek novega dela. Po dvomesečnem oddihu se bodo spet odprle šolske sobane in dvorane ukaželjni mladini. Dijaki boste zopet segli po zaprašenih šolskih knjigah. Profesori vam bodo dan za dnem polali düha z znanjem, ki vam bo prinašalo zmeraj novih odkritij. Na širokem polju znanosti in vede boste tekom šolskega leta pridobili novih spoznanj, le če boste s profesorji — sodelovali. In to je brez dvoma ena vaših prvih dolžnosti! Pripravljate se namreč za življenje že zdaj, v srednji šoli. Sicer se boste za svoj bodoči poklic v pravem pomenu pripravljali na univerzi ali strokovni šoli, toda že Srednja šola vam mora dati pogoje, da boste v svojem bodočem poklicu možje na mestu. Univerza vas bo strokovno usposobila, gimnázija naj vam da podlago za splošno izobrazbo. Naše ljudstvo potrebuje temeljito izobraženih ljudi, ljudi z velikim obzorjem, ki bodo videli v pravi svetlobi ljudstvo in njegove potrebe. A ne samo videli, ampak tudi znali poprijeti na pravem kraju, da se bo dühovni in materialni blagor našega ljudstva dvignil. To delo čaka v bodočnosti sedanje dijake, sedanjo mladino. Lepa naloga, a dijaki se morate potrüditi, da ji dorastete. Vedno je v mladini bodočnost naroda. S tem lepim čüjem v srcu premagajte ovire, ki nasprotüjejo vašemu študiju! Dühovna rast in načelni boj kristjana ne poznata počitnic. Toda mogoče se je pa le zgodilo pri tem ali onem, da je v tem pogledu tekom počitnic kaj popüsti!. Sedaj, ko ga šola sili k novemu delu, naj tudi duh zaživi z novo gorečnostjo Kristusa, da ne bo glava polna učenosti, v srcu pa puščoba in praznota. Ni naš vzor dijak, ki ima odlične ocene, a vera mu je prazna stvar. Tudi ni naš vzor dijak, ki pravi, da je katolik, a je med vero in njegovim življenjem globok prepad. V duševni zameglenosti dalešnjega sveta bodo taki polovičarji popolnoma zašli s katoliške poti in tako ne bodo narodu vodniki, ampak zvodniki, ki vodijo svoje ljudstvo v pogubo. Sveti Oče kliče danes svoje vernike h Katoliški akciji. Beseda Katoliške akcije, katera hoče preporod v Kristusu, velja zlasti bodoči inteligenci, dijakom, saj izobraženstvo stoji pred ljudstvom in ga s svojim vplivom vodi za seboj. Katoliški dijak naj bo res katoliški, in Sicer ves, v načelih in v Življenju. Zato pa se mora potruditi, da si bo ta načela osvojil, potruditi se, da bo po njih usmeril svojo življenje. Katoliška akcija hoče apostolov — dijak naj bo apostol tovarišu v besedi in vzgledu. Cel katolik — sam in po njem tovariš — v to naj usmeri svoje dühovne stremljenje. Udejstviti bo mogel to stremljenje v Katoliški akciji, v organiziranem laiškem apostolatu. Cerkev kliče prav posebno mladino h Katoliški akciji. Pripomniti je tu, da morate v današnjih idejnih zmedah in strujah ohraniti predvsem jasno smer in pravilno vrednotenje dolžnosti, zlasti spričo naših slovenskih razmer. Prva zahteva in dolžnost je danes Katoliška akcija, pri dijakih torej mladci, šele nato sledi drugo: kongregacije, športna in odrska društva, zavednost, itd. Ne nasedajte raznim vplivom, ki vas hočejo cepiti v vse mogoče struje in skupine ter tako odtujevati idealu Katoliške akcije, tudi če so te v še tako dobri veri, naj bo to skupina okrog „Stražeˮ ali okoli kakega posameznega „voditeljaˮ. Edinost je sveta stvar in težko onemu, ki jo danes krši. Varujte pa se zlasti one nakatouške miselnosti, ki oznanja neko svojevrstno, polovičarsko krščanstvo in ki jo zastopa pri nás revija „Dom in svetˮ. Zadnji dogodki v bližini „Doma in svetaˮ so jasno pokazali, kam ta miselnost vede. Ob koncu počitnic boste pohiteli dijaki spet na delo. Naj bi v novem Šolskem letu s pridom črpali iz zakladov znanosti, pa tudi pili iz neusahljivih vrelcev živega krščanstva, da bi ustvarjali nekoč katoliško zgodovino svojega naroda, — J — 2 NOVINE 12. septembra 1937. NEDELA po risalaj sedemnajseta. Evangelij (Mataj 22). Tisti čas pristopili so k Jezuši farizeuške i pitao ga je eden med njimi vučiteo pravde, sküšavajoči njega: Mešter, štera je ta velika zapoved vu pravdi? Veli njemi Jezuš: Lübi Gospodna Boga tvojega z celoga srca tvojega i z cele düše tvoje i cele pameti tvoje. Eta je najvekša i prva zapoved. Ta drüga je pa prispodobna k etoj: lübi bližnjega tvojega, liki samoga sebe. Vu etivi dvej zapovidaj visi vsa pravda i prorocke. Vküp spravlene pa farizeuše pitao je Jezuš govoreči: ka se vam vidi od Kristuša? Čidi Sin je? pravijo njemi: Davidov. Veli njim: kakda ga tak David vu Dühi zove za Gospoda, govoreči: Pravo je Gospod Gospodi mojemi: sedi si na desnico mojo, dokeč položim nepriatele tvoje stočec pod noge tvoje? Či zato David zove njega za Gospoda, kakda je Sin njegov? i níšče je ne mogo njemi odgovoriti reči: niti je níšče ne smeo od onoga dneva kaj več njega pitati. Razgled po katoličanskom sveti Okrožnica Pija XI. „Divinl Redemptoris ˮo brezbožnem komunizmu. — Obnova krščanskega življenja. — Osnovni pomoček.— 41. Kakor je bil v vseh burnih časih Cerkve, tako je tudi sedaj poglavitni pomoček in podlaga za vse druge pomočke resnična obnova zasebnega in javnega življenja po evangeljskih načelih v vseh tistih, ki smatrajo za čast, da so v Kristusovi čredi, da bodo resnično sol zemlje, ki naj obvaruje vso človeško družbo nravne izkvarjenosti. 42. Z veliko hvaležnostjo do Očeta lüči, ki je od njega „vsak dober dar in vsako popolno dariloˮ (Jak 1, 17), gledamo vsepovsod tolažilna znamenja takšne dühovne obnove, ne samo v tistih izbranih düšah, ki so se v zadnjih letih dvignile na vrhunec svetlosti, in tolikerih, vedno bolj množnih, drugih, ki velikodušno hite k istemu svetlemu cilju, temveč v vseh družabnih, tudi najbolj izobraženih krogih, kjer se vedno bolj oživlja resnična življenjska pobožnost, kakor smo rekli že v Motu proprio „In multis solaciis 28. oktobra 1936, o priliki, ko smo preuredili papeško akademijo znanosti (aas zv viii,I936, str.421—424). 43. Vendar moramo reči, da bo treba še mnogo mnogo dela za to duhovno obnovo. Tudi po katoliških deželah je le preveč takih, ki so katoličani samo po imenu; le preveč drugih, ki sicer izpovedajo vero in tudi bolj ali manj verno izpolnjujejo, kar je najbolj potrebno, a jim ni mar, da bi krščansko vero globlje doumeli, da bi si skušali pridobiti globoko notranje prepričanje in še manj, da bi se v njih z vnanjim videzom skladala notranja lepota prave in čiste vesti, ki motri in vrši vse dolžnosti pod božjim vidikom. Saj vemo, kako je bil božjemu Zveličarju zoprn tisti prazni vnanji videz, njemu, ki je hotel, naj bi vsi molili Očeta „v duhu in resniciˮ (Jan 4, 23). Kdor ne živi zares po veri, ki jo izpoveda, se dandanes, ko vihar preganjanja tako divja, ne bo mogel dalje upirati, temveč ga bo grozeče valovje potegnilo s seboj in bo tako pogubil sebe in predal sramotenju tudi krščansko ime. (Dalje) Velke verske manifestacije na Českom. Na velko mešo so moravski katoličanci prestavlali 25 letnico koronanja čüdodelnoga kepa Matere Bože na Svaton Hostimi. To svetišče je prek 700 let staro. Pred 25 leti je tedašnji domuški kardinal Bauer okoronao kep Matere Bože. Zdaj obletnici se je zbralo na slovesnosti prek 70.000 romarov. Drüga manifestacija se je vršila v Kraljevem Hvadci, gde se je vršo evharistični kongres na šterom se je zbralo prek 50 jezero lüdi. Nemčija. V Freiburgi so zaprli profesora cerkvene zgodovine Schmidta, ar je odkrito povedao svojo sodbo od položaja cerkve v Nemčiji. Zato je dobo voze edno leto i to med najhüjšimi hüdodelniki i tolvaji. Nišče ga ne sme obiskati niti njegovi bratje ne. I to se dogaja v kulturnoj Nemčiji. Afrika. V belgijskom Kongi v Afriki je spreobrnenje poganov tak naraslo, ka misijonarje izjavlajo, ka nemrejo vsega opravlati. Od 14 milij. se jih je že spreobrnolo dozdaj 1,606.144 katoličancov i okoli 1 milij. 50.495 katehumenov je, ki se pripravlajo za sprejem sv. krsta. Veselje naših v Franciji. Pismo preč. g. Orešnik Franca, dühovnika na Urednika Novin. Prečastiti gospod župniki Danes sliši človek na vsakem ogalu govoriti o rekordih. Kolone časnikov so polne samih rekordov. Kamorkoli se človek ozre, povsod sam dir za rekordi. In ker sem tudi jaz bil svoj čas športnik (sem tudi še danes, samo druge vrste, potem se ne boste čüdili, ako se je tudi mene kar naenkrat polotilata moderna bolezen. Vem, da pogledujete nekoliko čudno; pa bo vendar le res. Da, dejal sem si že pred par meseci, da mora biti letošnji 15. avgust rekord vseh dosedanjih slovenskih verskih slovesnosti, ki sem jih dosedaj organiziral. In hvala Bogu, da se je moja želja uresničila. Ali oglejmo si nekoliko od bliže ta prelepi dan. Kakor ste poročali v svojih „Novinahˮ, je bil letošnji 15. avgust prva obletnica večjih verskih sestankov pariških in okoliških Slovencev. Ako pogledamo lanski 15. avgust (popoldanska slovesnost, udeležba 48), ali pa božično slovesnost (celi dan, udeležba 60), ali pa letešnjo veliko noč (celi dan, udeležba 80), potem pač moramo priznati, da je letošnji 15. avgust dosegel rekord v številu; saj nas je bilo že dopoldan 103. Torej rekord V udeležbi. To ni karsi bodi! Zbrati 100 Slovencev krog Pariza, zato je treba že precej dobre volje z obeh strani. Lepo je bilo gledati, ko se je začela cerkev polniti; in francoski domači župljani so kar čudno gledali, ko so videli skoraj vse sedeže zavzete. Župnik jim namreč ni hotel ničesar prej povedati; hotel jih je iznenaditi. Nekateri so bili celo neprijetno iznenadeni, ker niso dobili več sedežev. Ob pol enajsti uri je bila slovesna pridiga in sicer: „Marijino vnebovzetje praznik krščanskega veselja. Kajti Marija ni prišla do tolike slave v nebesih, ni postala Kraljica angelov radi svojega brezmadežnega spočetja, niti radi svojega božega materinstva, niti radi svoje brezgrešnosti na zem- ker vcölro—ni spopevala voljo božjo in bila globoko ponižna. To se pravi, da je prišla v nebeško slavo po poti, ki je odprta vsakteremu izmed nas: pot ponižnega spolnjevanja volje „božjeˮ. — Po pridigi je bila slovesna sveta maša, ki jo je daroval častiti gospod Pokorn; asistirala pa sta častiti gospod Soltész Franjo iz Banata in pa domači gospod župnik Songaylo. Tako smo tudi v tem oziru dosegli rekord Bogu na čast. Kar je pa bilo najlepše, rekord, ki je ugajal tudi Oni, ki nas je zbrala ta dan krog sebe, je pa bil prav gotovo v tem, da se je približalo mizi Gospodovega 100 oseb v sveti spovedi očiščenih src. Ta trenutek, častiti gospod župnik, je bil za mene najlepši. Nikjer do danes še jih ni pristopilo toliko naenkrat k svetemu obhajilu. Zlasti pa še, ko človek vidi, da je med temi stotimi bilo dobra Polovica mladeničev in mož, o katerih se rado doma govori, da v tujini pozabijo na Boga. Pri sveti maši smo prepevali stare in nove Marijine pesmi; kar ni bilo posebno težko, ker je itak vsak dobil za spomin na 15. avgust lep zvezek s celotnim sporedom in vsemi pesmimi. Joinville-le-Pont, 27. avgusta 1937. Točno opoldne smo imeli skupno kosilo na vrtu blizu cerkve. Popoldne ob treh je pa bila kratka priredite v vdvorani. Po kratkem nagovoru ki je bil nekako poročilo dosedanjega mojega delovanja med tukajšnjimi Slovenci, je mešan zbor prav lepo zapel zbirko pesmi „Nebo žariˮ. Petju je ledila tridejanska igra „Nevesta iz Amerikeˮ. To je bil prvi poskus igralskih talentov; in moram priznati, da so se vsi prav dobro odrezali. Ne bom vam tukaj navajal imen, bi bilo predolgo; pač pa Vam bom poslal te dni fotografijo igralcev. Ali kljub temu jim še na tem mestu vsem prav lepo Čestitam in jim naznanim, da dobijo vsi pri meni spominke, ki sem jih prinesel za njih iz Lourdes-a. Odpadli sta dve pevski točki radi ene pevke, ki je bila par dni prej operirana. Ali kljub temu je bila prireditev že dovolj dolga, ako gledamo na čas. Med odmori smo pa uživati zvoke harmonike in tamburice. Skratka: bila je prav lepa prireditev, ki je združila 125 Slovencev. Ob petih smo pa imeli, kot po navadi, pete Slovenske litanije, ki so vedno lepe ne samo za nas, ampak še bolj mogoče za Francoze. Večernice in pa petje pred cerkvijo je privedlo veliko množico ljudi, ki že komaj čakajo dneva, ko pridemo mi na Gravelle. Kmalu nato so se začele raz-hajati grupe; in kar je bilo posebej lepo, je pa to, da smo vsaki družbi, ki je odhajala, zapeli pesem za slovo. Ko nas je ostalo še le par, takrat smo pa zapeli samim sebi in tudi mi odšli. Mislim in upam, da letošnji 15. avgust ni ostal nobenemu v slabem spominu, ampak, da je vsakdo odnesel novih moči za vsakdanje življenje. Bog vas spremljaj vse na Vaši poti življenja; in ne pozabite, da ista pot, ki je vodila Marijo v nebeško kraljestvo, da je ista pot odprta nam vsem. Ne pozabite na Boga i na svoje dolinosu napram Bogu; ne pozabite pa tudi da nismo nič in da je Bog vse! Bodite ponižni! In tako boste tudi Vi enkrat začutili nad seboj moč besedi: „Kdorkoli se ponižuje, bo povišanˮ. V svojih molitvah pa ne pozabite tudi onih, ki se trüdijo, da Vam pripravijo take lepe trenutke. In naj mi bo dovoljeno omeniti na tem mestu najprej častitega g. župnika, ki nam daje vedno vse na razpolago: cerkev, dvorano, luč in vse to zastonj in z veseljem. Ne pozabite pa tudi drugih, ki žrtvujejo svoj čas in zdravje kakor rečimo gospod Hajdinjak, ki je prevozil gotovo svojih 100 km s kolesom in to samo za 15. avgust. Skratka: bodimo hvaležni eden drugemu s tem, da se spominjamo eden drugega v vsakdanji molitvi. ♦ To je torej par vrstic o 15. avgusta. 12. septembra bom v Tigy-u. Mi je skoraj žal, da sem Obljübil; kajti tako mi gre ves prosti čas, vse počitnice po vodi. Z druge strani sem pa vesel, ker že v naprej vidim in čutim veselje »lačnih in žejnih božje besede in angelskega kruha*. Prav prisrčen Pozdrav v Kristusu: Orešnik Franc. Škofijska cerkvenoglasbena šola v Maribori. Sept. 9. se odprla v Maribori cerkvenoglasbena šola za kantore. Šola trpi tri leta i se vsako leto konča 28. junija. Sprejemajo se dečki, ki so z dobrim uspehom končali bar drügi razred meščanske ali Srednje šole i so od 16 ne mlajši, od 25 let pa ne sta- rejši. Šola je pod vodstvom cerkvene oblasti. Šolnina znaša zvün knig letno 1000 Din., za hrano i stan si more vučenec sam poskrbeti. Gda bo mogoče, se nastavi zavod, v šterom do priglašenci sküpno stanüvale— Orglar-ska šola v Celji je s tem zaprta. Novo bogoslovje v Maribori. Augusta drügoga se je zmero prostor pod kalvarijov v Maribori, gde de se zidalo novo bogoslovje za lavantinske škofijo. En tjeden sledkar so se že začele kopati podloge za novo zidino. Penez je nekaj nabranoga, áli stroški do desetkrat vekši. Zato prosijo Prezvišeni gospod knezoškof, naj duhovniki po vsakoj svetoj meši molijo za navadnim! i predpisanimi molitvami ešče eden Očanaš, Zdravomarijo i Dika bodi: nZa boli blagoslov l bole varstvo pri zidanji novoga bogoslovja“. Isto prosijo vernike, naj molijo v te namen, ar kak pravi sv. Düh Bog: »Dosta premore goreča molitev Pravičnoga'* (Jak. 5, 16.) Molimo, da se bogoslovje srečno dozida, ka pridejo ž njega novomešniki z svetimi düšami i z zdravim telom, ki do vernike vodili na poti svetosti te, gda do sami Od dneva do dneva rasli v svetosti. Tak v popolnosti dosegne novo bogoslovje svoj namen. Kralov rojstni den. Sept. 6. smo obhajali Njeg. Vel. Petra II. rojstni den. Cela držáva se je Spominate svojega vladara i molila za njega. Iz srca Želemo mladomi krali, naj ga vodi Bog, ka k Bogi pripela svoj narod 1 svojo državo. Dodatek k prošnji poplavlenih na oblasti V predpreminočoj št. Novin je bila navedena jako pereča prošnja poplavlencov na oblasti, posebno na davčna srca, štera je bila bole glas po-nesrečencov po rešitvi, kak pa prošnja. Kaj Čüdno me je presüno odstavek, gde se čte, da je davčna oblast nešterne občinske prijave zavrnola j ka so za siromake potroši. Mi kmetje trpini, šteri obdelavamo z žülnatov rokov svoje skromne njivice i si z vsov skrbjov je vrejdno, moremo biti pač potrti, gda zaglednemo svoje njivice vničene od povodni i ka je odplavani ž njov yves naš pov. Gde naj iščemo pomoči, če ne na merodajnih mestaj, štera so edina zdajšnja naša pomoč poleg Stvar-nika. Kak boli, če čtemo, da je oblast naše prošnje zavrnola, ar so ne bilé v predpisanom roki vložene. Pravilno! Samo da, Žalibog, Povoden tüdi ne mela svoj predpisani čas, da bi nas pitala, če smo pripravleni na njo, ali ne. Pridjala je ravno ob najbole nezaželenom časi i tak se je vlekla duge tjedne. Preslabo je razmenje do kmeta od vnoge strani gospodov. Po vsej vesnicaj vidimo proglas banske uprave za pomoč po toči i povodni poškodüvana krajom, pá če dva radovedno gospoda pristopita k coj, niti ne poglednete prav, že odbežita vkraj. Iz toga se vidi, da sta pokazala premalo razumevanja za nesrečne. Pretežka je ta katastrofe za nas, krivdo pa ne nosimo mi, da bi si sami zakrivili. Ne, to vse Prihaja od zgoraj. Pomoč, neobhodna pomoč nam je potrebna,' ne nas trbe gledati'samo od tiste strani, gde bi dobri bili pri raznovrstnih plačilaj. Zato nikaj ne novoga, če se med nami širi nezadovolnost. Vekše naj bo zato razumeva-nje do nás, posebno med meščanstvom i oblastmi, kda klonkamo, prosimo, rotimo. — Odpri srce, odpri roke, lej-šaj kmetovo nevoló! Što bi zameno za naše živlenje, gda nas moči na poli dež, mantra süša, ogroža Povoden, vniči toča, kda nam klonka na okna kruta zima proti njoj pa je mrzla peč. Tüdi eden od nesreče prizadeti. Svaja med Kitajci i Japonci. Prvi sad te svaje so požgali komunist! v Rusiji, ar so sklenoli z Kitajskov nenapadalno pogodbo. Čeravno to ne vojaška zveza, itak dobavlajo Rusi že mogo orožja Kitajcom i do te gotovo z vojskov pomagali, če de bojna dugo trpela. Čakajo na to, ka Japonci oslabijo. Japonski parlament ma že protina, štera bojne ne odobrava, ar se boji ka se vniči japonski penez, Japonska vrednost. Veroborci v Asturiji. Veroborci so že prišli sto km. daleč od Santandra i vdrli v Asturijo. Mesto Gijon se je odločilo, da se njim brez bojá prek da. Madžari se nam bližajo. Pri zadnjem zasedanji Male zveze v Linaji v Rumuniji se je pojavo tüdi madžarski odposlanik grof Bárdossy. Kelko se poroča, je bio namen toga obiska te, da Madžarska Malo zvezo obvesti po svojih želaj, najmre, da bi Mala zveza dovolila Madžarskoj svobodno oborožavanje. Mala zveza je vzela to na znanje, ar je Madžarska itak že jako oborožena i se njoj to lejko dovoli, pač pa mora za to priznanje dati gotova jamstva, kakti nenapadalni pakt z vsakov državov Male zveze, nato pa gospodarski odnošaji se morajo vrediti med Madžarskov, Jugoslavijov, Rumunijov, Čehoslovaškov i Bolgarijov. Kak Madžarska prizna te zahteve, tak se njoj prizna tüdi oborožavanje, 12. septembra 1937. NOVINE 3 GLASI. SLOVENSKA KRAJINA. Navuk za 3 red sv. Frančiska je v Črensovcih dnes tjeden, 19. septembra po večernicaj. Lotmeržani na proščenje v Črensovcih. Na križno nedelo 19. t. m. nas obišče prosvetno drűštvo iz Ljutomera. Nastopi s spevoigrov„ Čev ljar in Vrag ˮ. Čevljar bi najmre rad prišeo do penez, zato se zapiše vragi, šteri njemi da peneze, ali kda pride vrag po njega, te se spreobrne i nazadnje zgrabijo vraga i ga zadavijo. Pred samov igrov bo vzgojno predavanje od prosvete. Po igri pa nastopi znam pevski zbor z Ljutomera, ki bo spevao lepe narodne pesmi. Vsi Vableni, pridite! Bogojina. Na Angelsko nedelo smo obslüžavali mi proščenje i doži-veli dve velkivi i lepivi presenečeni. Pri sv. meši nas je presenato naš mladi konzervatorist, g. Maučec Nači s svojim mešanim pevskim zborom. Tak lepoga spevanja smo že pa dugo ne čüli i smo gvüšni, da če bi g. Nači ostao bar edno Ieto doma, bi se lejko postavili j. pevskim zborom kak je malo gde. Popoldnevi po večernicaj je pa melo naše Prosvetno drűštvo sestanek. Gučao je g. Horvat Lujzi, akademik od komunističnoga raja, šteromi moremo močno proti stanoti. Povdaro je, da komunisti v Rusiji kažejo gospodom, šteri pridejo ogledüvat si te kraje, samo lepe zidine, nikdar pa ne stanovanja siromaških delavcov. Med predavanjom sta nas obiskala g. advokat i banski svetnik Bajlec i g. upraviteo bolnice Štancelj iz Sobote i oba povdarjala važnost sobočkoga tabora i nas vse povabila na te tábor, šteroga smo se tüdiv velkom števili vdeležili. Na podporo naših listov sta darüvala Vuk Matjaš v Franciji iz Polane 44.50 Din. i Donša Štefan iz Francije 4 Din. Bog plačaj. Sobota. Poslovio se je od nas dobro poznani i tihi gospod odvetnik g. Koder Franc i preselo je svojo pisarno v Ljubljano. Želemo njemi vnogo sreče na novom mesti i naj se večkrat spomina na nas. M. Črnci. Novo brizgalno so blagoslovili g. Vojkovič, sobočki plebanoš aug. 29. Navzočih je biIo do 200 gasilcov i vnogo naroda. Po blagoslovitvi so z lepimi rečmi pozdravili gasilsko nesebično delüvanje. Za njimi so govorili gg. Srezki načelnik dr. Bratina, poslanec Benko, župan Celec i poveljnika kroške i črnske čete, Gomboc i Prkič. Zadružna šola v Ljubljani. Oktobra U. je začetek »Zadružne šole* v Ljubljani. Do 25. sept. naj pošlejo kmečki dečki od 18 let starejši potom svojih posojilnic prošnjo na Zadružno zvezo v Ljubljani za sprejem. Pri zvezi dobijo stanovanje, kürjavo i razsvetljavo brezplačno. Pri vpisüvanji mora predložiti ali pa s prošnjov poslati na zvezo zadnje šolsko svedočanstvo i rojstni list. Za tiskovine plačajo Din 200, za vpisnino pa Din 20 za celi tečaj. Madjarsko bombno letalo pristalo v Noršincaj. V četrtek 2. sept. je pristalo madžarske bombno letalo v bližini Sobote v Noršincaj popunoma nepoškodüvano, samo potačje so se poglobili pol metra globoko v mehko zemlo. Letalci, šterih je bilo šest, ne so znali, gde so pristali, zato so šli v ves i spitavali, v šterom kraji se nahajajo. Gda so zvedili, ka so na jugoslovanskih tleh, so bili jako potrti. Naskori na to je prišla komisija iz Sobote i zastražila letalo z žandarami, dokeč je ne prišla komisija letalskoga povelstva iz Zagreba. Letalo je madžarske, bombnik je pa italjanskoga izvora s tremi motori. Letalci so pravili, da so v sredo popoldnevi odle-teli iz Sombotela v Budapešt z namenom, da se po noči vrnejo na svoje letališče. Med poletom pa se je pokvarila radio naprava i tak je letalo zgübilo zvezo z letališčom i zajšlo v Jugoslavijo. Vse navedbe madžarskih letalcov se krijejo z njüvimi dejštvi, samo to ne, da bi bilo letalo iz civilne pilotske šole. Ivanci. Pri nas mamo tüdi novine „Delavska politikaˮ štere redno dobiva v našoj vesi nekak vsaki tjeden dvakrat. Če človek te novine prečté, včasi spozna njih komunistični düh. Ta peršona pa pravi: Zakaj bi je pa ne sprijao, plačati ne trbe, čteti je ne dam nikomi za........so pa dobre, ve je mehki papirˮ. — Istina je pa tak, ka gift škodi, čeravno je dobro zamotan, ar se po zraki širi njegova slaba stran. Ravnotak je z slabim čtenjom. Uprava „Knjižicˮ na Rakovniki je izdala jako lepo knigico „Mihec Magoneˮ, štero je spisao sv. Ivan Bosko. Knigica je napisana za mladino i nazorno kaže, kak je te svetnik pisao i vzgajao mladino. Knigica košta s poštoinov vred 5.50 Din. Dobi se pri upravi „Knižiceˮ Rakovnik Ljubljana. Sv. Sebeščan. Pridite vsi 12. septembra k nam na tombolo. Za 2 Din. dobiš novi biciklin. — Istin den bomo blagoslavlali novo cerkveno vöro. Na svidenje. GLASI PO DOMOVINI. Zavolo betega v smrt. V Zagrebi se je Preminoči pondelek obesila Škrbin Magda 65 let stara ženska. Zrok njene smrti je bio, neozdravlivi beteg na želodci. Velika tolvajija pri belom dnevi v Beogradi. Preminoči pondelek so neznani vlomilci vdrli v zob-ni atelje dr. Čorlukiča i odnesli za 300 jezero dinarov vrednosti. Jugoslavija ma 80.000 gasilcov včlanjenih v 2384 četaj. Od teh 2297 dobrovolnih gasilskih čet, 9 mestnih, 53 industrijskih, 18 prometnih i 3 zavodske čete. Vse čete so včlanjene v 109 šupe, a te župe povezane v 10 gasilske zajednice, šterim načelüje centralna uprava gas. saveza. Največ gasilcov ma Savska banovina. Začetkom toga leta je bilo v savskoj banovini 31.352 gasilcov,v dravsko j 30.394, v dunavskoj 10.749, v moravskoj 1445, v Vardarskoj 1409, v drinskoj 1200, v vrbaskoj 1069, v primorskoj 531, na področji grada Beograda 516 i v ženskoj banovini 274 včlanjenih gasilcov. Zvun toga majo gasilna drüštva ešče blüzi 70 jezero podpornih članov. Ročnih brizgalnic majo 3196 (od toga 1164 v dravskoj, 1041 v savskoj banovini), motornih pa 618. Po celoj državi jeste 894 gasilskih domov (298 v dravskoj, 551 v savskoj banovini). Vrednost vseh gasilskih drüštev je ocenjena na 130 milijon dinarov. Ciganka porodila 22 dete. V Križevci na Hvatskom je edna Ciganka porodila 22 dete i tak dosegnola retek rekord. Ka pravijo na to naše moderne ženske, ki neščejo meli dece? SVETOVNI GLASI. Oča ne šteo vzeti 5 milijon dinarov penez od svojega sina. Te dni je vmro v Zürichi bogati fabrikant Francesco Borelo, šteri je pred 20 letmi prišao v Švicarsko kak siromaški delavec. V fabriki, gde je dobo slüžbo, si je s svojov marlivostjov pridobo telko, da njemi je lastnik prekdao fabriko i svojo hčer za ženo. Borello ne se je dosta brigao za svojega staroga očo, šteri je mogao zavolo siromaštva kodivati v svojem rednom mesti Orta v gornjoj Italiji. Sin se je nikdar ne spomno na svojega očo. Zdaj gda je sina doletela smrt, je šče pred smrtjov napravo teštamališ, v šterom je zapüsto svojemi oči gotovine od 5 milijon dinarov. Oblasti so starca obvestili od te herbije, ali starec je odločno izjavo, da njemi ne trbe niti pare od te šume i da niti prek groba ne odpüsti svojemi sini za njegov postopek, ar gda se je sin v milijonaj köpao, je oča ne meo niti falajček krüha i je mogao kodivati. Kitajski roparji napadnoli francoski samostan. Preminoči tjeden je bio japonski oddelek čet pozvani, naj hitro pride na pomoč francoskomi semináriji v Hejšankvani, ar je jezero roparov napadnolo samostan i ga izropala. Razbojniki so vlovili 12 dühovnikov i 10 laikov, štere so nesmilene mantrali nato pa pregnali iz samostana. Med razbojniki, ki so napadnoli Marijanski samostan i med zastopniki Martjanske kongregacije so se začnola pogajanja. Razbojniki zahtevajo 500.000 dolarov odküpnine od seminarov. Samovmor deteta zavolo strašenja. V Ameriki je izvršo samovmor 10 letni dečkec, šteroga so starišje strašili. Zdaj je vlada odredila stroje kazni za vse vzgojitele dec, ki strašijo deco, Cerkvica na potačaj. V Ameriki jeste več cerkvic na potačaj, to je na automobili. To so tak zvane Trailer cerkve. V teh cerkvicaj je poleg oltara mesta za 24 lüdi i tak potüjejo dühovniki s temi cerkvicami v dalešnje kraje božo slüžbo opravlat. Medved raztrgao 9 letnoga dečka. V Lodzi se v parki nahaja zverinjak, v šterom je viditi vnogo divje živali. Te dni si je ogledüvao to zverino tüdi eden 9 letni dečkec, šteri je malo preblüzi prišeo k medvedi. Medved ga je zgrabo za glavo i ga strašno razmrcvaro. Dečkec je od groznih bolečin vmro. 13 letni dečkec rešitel živlenja. V Valencienesi 13 letni Roger Vincenc, sin ednoga rudara je v dvema letoma rešo večim lüdem živlenje, ki so se v vodi vtaplale ali pa so bili v drügih smrtnih nevarnostaj. Pri tom je postavo svoje živlenje na kocko. Smrtna sodba na 51 Ruskih državlanov. V Rusiji so te dni znova obsodili 51 državnih uradnikov, šteri so bili taki streljeni. Bolševiška Rusija den za dnevom vmarja svoje lüdi, šteri po nedužnom trpijo to zverinsko klanje. Krvave volitve v Argentiniji. Preminočo nedelo so se vršile v Argentiji volitve, gde se je prelejao vnogo krvi med lüdstvom. Varte se krivih prorokov. Pod tem naslovom Opomina na podlogi okrožnice sv. Oče svoje dühovnike i vernike naš Prezvišeni gospod nadpastir da se z komunisti ne smemo pogajati, čeravno bi nam oblübili versko sloboščino. Oni pišejo: „Med katoličanci i komunisti nega i ne more biti nikšega sodelüvanja.ˮ Iz Pariza smo pa dobili zaneslivo poročilo, da se je začelo pod vodstvom znanoga Titana, voditela komunistične stranke v Moskvi, delo, da naše delavce, ki v cerkev hodijo, zdrüži v „Katoličanski ˮ ki de se drüžo z komunisti. Titan je celo obečao penezno pomoč, da do se izdavale v Slov. krajini „katoličanskeˮ novine za naše lüdstvo. Vsi načrti so nam znani, osebe tüdi, ki stojijo v ozadji i ki so se v Parizi pogajale z Titanom, zaednok je ne omenimo. Titan se pripravla zdaj v Ameriko, da tam širi komunizem med našimi delavci. Negdašnji komunistični list „Novi časˮ se pa šče poroditi, čeravno pod drügim imenom. Oča njemi je Titan. Pop, ki de ga krste, je že določen. Misijonska razstava. Na velesejmi v Ljubljani so preč. g. Jezuitje razstavili zanimive reči iz Indije, gde vodijo oni prvi misijon iz Jugoslavije v pokrajini Bengalije. Tü se vidi indijska noša, tü se čüje lepo domáča indijska pesem, se oglasijo slovenski zvonovje, na štere se pobira, da bodo glasili slavo božo v dalnoj Ažiji. Ki ma kakšo paro više, naj jo pokloni za te zvone. Dare sprejme tüdi naš list. Na tom misijoni dela tüdi naš rojak č. brat Ribaš iz Petanjec. Novinarska razstava. V Ljubljani na velesejmi se je odprla tüdi novinarska razstava, štero je odpro minister g. dr. Korošec z lepim govorom. V svojem govori je g. minister povedao, da so novine dnesden postale najmočnejše ravnilo i vodilo človeče drüžbe. Pred 40 leti je tüdi on bio novinar, urednik Slov. Gospodara i z veseljom misli na te čas. Povdarjao je pa, da novine morejo slüžiti samo Istini i Pravici. — Prve slovenske novine so bile „Lublanske Novize, štere so izišle pred 140 leti. — Na razstavi se vidijo tüdi naše Novine z M Listom i M. Ogračekom. Na velesejmi vsaki lejko vidi, kak se vrejüjejo i tiskajo razne novine. 7 let obstoječa pekarna z hišov, dobro vpelani poseo, se oda taki. Pitati v Črensovcih hš. 100. Pošta. Mencigar Frančiška, Herzecle, Francija. Sprejeli Din 43.75, za letos vse plačano. — Kerec Adela, Francija. Peneze smo na drügi naslov dobili kak maš v knigi, odpiši štero je pravi naslov. — Činč Rozalija, Bos Rhin, Francija. Peneze sprejeli 85.75 Din. Duga je ešče 14 Din za list i kalendar. — Ferenc Alojz, Grande Mote, Francija Sprejeli smo Din 53. Iz te naročnine ostalo na 1. 1938. Din 15. — Lopert Marija, Pamproiuc, Francija. 78.75 Din sprejeli. Duga ešče 8.25 Din na lanskom kalendar!. — Curič Ana, Travov Francija. Sprejeli 61.25 Din, mati plačali 50 Din, Višek 11 Din. Daj nam na znanje, na koj naj to obrnemo. — Denša Bara, Guclnappe, Francija. Sprejeli 43.75 Din, duga je ešče 11 Din na letos. — G. Zelko I., Dobrovnik. Ferencekoye Novine so prišle nazaj, prosimo za njegov novi naslov. — Bokan Franca, domači. Vašega Novine so prišle z Kneževoga nazaj, prosimo za njegov novi naslov. — Vrečič Karol, Soisy-Ecule, Francija. Naročnina je plačana 24. maja Din 48, opomin vam je tiskarna pomotoma notri dala. — Horvat Frančiška, Klingenberg, Nemčija. Sprijali Din 30 naročnine, plačali domači. — Bagar Alojz, Borgois, Francija. Penez sprejeli Din 43.25. Do konca julija 1938 je duga 29 Din. — Jerič Katarina, Ouzouer Le Marche, Francija. Pismo sprejeli, Novine i liste pošilamo sküpno na Ropoša Matjaša ime. — Bokan Franc, St. Dente des Monts. Od Ropošo sprejeli 30 Din. Do novoga leta je ešče za plačat 6 Din., zato je šo opomini — Seredi Margita v Franciji. Točen naslov nam pošli. Pri sv. mešaj se te spominamo. Bog plačaj na podobici. — Škaper Treza, Dolič. Naznanite nam od Bokan Janoša, kde je zdaj i kelko je vam plačao. — Kohek Anton, Dubnitz. Na letos vse plačano. — Kohek Joško, Francija. Na letos vse plačano. — Frumen Marija, Versallles. Naslov spremenili i Prošeno poslali. Prle ne smo dobili novoga naslova, zato smo na staroga pošilali. — Premoša Štefan, Bagnolet. Novak Ana, Genevilliers. Po g. Kolednih sprejeli za oba sto frankov. Gda je Zmenimo, naznanimo, keliko je še za plačati. — Tanacek Franc, Vadarci 19. Benkič Jožefi pošilamo Novine, nej smo je stavili. Na njih je nikaj nej dužna. Mi joj pošilamo na stari naslov. Če je naslov spremenila, nam Javite. — Vrečič Frančiška, Laventire, Francija Naročnino sprejeli. Marijin List zaostani i novoga pošilamo. Duga je ešče 22 Din. za M. List 1 kalendar. — Kreft Jožefa domači Murski Petrovci. Pošlite nam Vašega naslov v Nemčiji, zato ka so Novine prišle nazaj zavolo nezadostnoga naslova. — Donša Štefan Iz Ivanec v Franciji. Tistoga gospoda, šteroga naslov prosite, nega več tam. — Novak Ludovik, Thlouvllle, Francija. Sprejeli 27.76 Din. Do novoga leta je ešče duga 8 Din. — Vogrinčič Jožefa žena Gerlinci 7. Pišeš, da si dobila Ček meseca maja, a plačala avgusta za moža. Če bi ti včasi meseca maja plačala, mož nebi dobo opomina. Zdaj pa je Opomin prle šo, kak si ti poslala peneze. Peneze smo sprejeli za moža i je plačano meseca avgusta. Za hčer Emilijo sprejeli 48 Din, duga je ešče 24 Din, dužna je bila na kalendari 12 Din. — Rajbar Ana, Aveyran, Francija. Kniga sv. Male Trezike košta Din 23.50. Za Novine si dužna Din 42. Duga vsega vküp Din 65.50. Plačala si Din 33.25 tak si ešče dužna Din 32.25.— Smolko Franca domači. Vašega Novine so prišle z Bleda nazaj, naznanite nam njegov novi naslov — Edšidt Štefan, Gederovci. Berden roj. Gujtman Trezika je ešče dužna 19 Din za Francijo. — Fujs Mariška, Čazma. Sprejeli 20 Din. To ide že za leto 1938. CENE. Dinarov vala: 214—216 17.20-17.50 8.40 8—8.76 31-50 48.80 23—24 9-10 7.87 2.31 1.70 154 Živina. Kg na živo vago v dinaraj': Jünci debeli 5.50—6.50, poldebeli 4.75— 5.75, biki za klanje 5.50—6--, krave za klanje 3—4, plemenske krave 3—3.65, krave za kolbase 2—3.50, telice 5—6.60, teoci 7.50—5, praščiči 8.50—9*25, plemenski prasci 5—6 tjednov stari 115—140, 7—9 tjednov stari 120—150 Din. po falati. Konji 3000—3600 Din. Zrnje. 100 kg. v dinaraj: pšenica 185 do 190, žito 165—170, oves 110—120, kukorica 120—140, grah 150—220, ječmen 110 do 125, proso 90—110, hajdina 95—115. Razglas. Občina Poljana naznánja, da bo oddala svojo Občinsko gostilno v Veliki Polani dne 26. septembra t. 1. popoldne ob 3 uri ná javni dražbi v nájem za dobo 3 let. Začetek od 1. januarja 1938. do 31. decembra 1940. Vsak reflektant, ki namerava licitirati, mora pred začetkom licitacije položiti 800 Din kavcije v občinski pisarni. Uprava občine Poljana, dne 7. sept. 1937 Tajnik: Predsednik: Balažic Franc s. r. Jaklin Jožef s. t, Penezi. Angleški fünt ____ Nemška marka ... Austrijski šiling ... Vogrski pengő .. Grčka lira........ Amerikanski dolar Holandski goldinar Švicarski frank ... Belgijska belga___ italijanska lira ... Francoski frank... Češka korona _____ 4 NOVINE 12. septembra 1937. Pisma naših iz tüjine. Kohek Jožef, Loiret, Francija iz Srednje Bistrice: Prečastiti g. uredniki Jaz vas zdaj prvič gorpoiščem, kak našega dobroga pastera cele Slovenske krajine i želem vam od Gospodnoga Boga zdravje, pa da bi šče duga leta mogli skrbeti za nas izseljence, ki smo rastepeni kak ftice po celom sveti, posebno v toj brezverskoj Franciji, štera tüdi ide za bolševiškov Rusijov i Španijov. Lepo se njim zahvalim na rednom pošilanji Novin, štere me tüdi jako veselijo. Tü vam pošilam 10 Din na Dom sv. Frančiška i 5 Din na podporo M. lista. Pozdravim svoje stariše, očo, mater, brate, sestre, vso rodbino i vse dühovne pastere Slovenske krajine, posebno pa svojo domačo ves Sr. Bistrico. Kristuš naj kralüje, Kristuš naj zmagüje. Žalig Ana iz Francije: Častiti gospod! V začetki mojih par vrstic Vas najlepše pozdravim v imeni Srca Jezušovoga i Vam želem lübo zdravje od Gospodnoga Boga, ka bi šče dugo let vrejüvali naše dobre liste. Jako žmetno pričaküjem Novine i gda je dobim, mislim, ka sam v naroči matere domovine. O srce človeče, gde blodiš po senci, po vetri, po praznoti, ali se zmeniš kaj za onoga, ki je Vse. Za Onoga, ki je Vsemogočnost, najvišiša modrost, neizrekliva dobrota. Na potüvanji smo, spominajmo še zato, da se bližamo smrti z vsakšim korakom, šteroga napravimo. Če vidimo ftice, ki po zraki lečejo, ali tekočo vodo, mislimo, da šče hitrej beži naše živlenje k konci. Da se zdigavlejo silni viheri, ali če se bliska, grmi, spominajmo se strašnoga sodnoga dneva. Prosimo Boga, naj nam podeli milost božo, da bomo lejko dobro pripravleni stopili pred Bože Veličanstvo. Bodimo pripravleni, ar ne vejmo, gde bo naša Zadnja vöra odbila ali na poti ali na cesti. Pozdravlam dobro mater i očo, sestre brate i vse sosede i prijatele, tüdi mojeka svaka i celo Polansko faro. Švarda Franc i žena Gizela, Polana iz Francije: Prečastiti gospod urednik! V začetki mojega pisanja Vam želem vse dobro od Gospoda Jezuša Kristuša i od blažene Device Marije i Vam naznanjam, da z ženov dobivava redno Vaše liste, na šterih se Vam lepo zahvaliva. Prav lepo Vas pozdravlava i tak tüdi gospoda Gerič Martina i celo familijo iz Vel. Polane. Casar Jožef, Francija: Preč. g. urednik ! V imeni Jezušovom i Marijinom Vas pozdravlam i Vam želem lübo zdravje, da kem več ovc k Bogi pripelate, gde do njemi slüžile. Bog je etak pravo: šest dni delajte i sedmi den posvetite Gospodi vašemi. Eti pa nemrem zvršavati te njegove zapovedi. Dosegamao sam bio v takšem mesti, ka sam na leto samo 9 krat prišeo k sv. meši. Mislim, ka de mi v tom drügom mesti bolše. Naznanim Vam, ka redno dobivam Vaše liste, i se Vam najlepše zahvalüjem. Pozdravim bogojanskoga dühovnoga pastira, mojo žalostno mater, vso rodbino i njim želem vsem lübo zdravje. Kavaš Rozika iz Trnja v Franciji: Pošila pozdrave vredniki, vsem domačim, dühovnikom črensovske fare i trnjarskim deklam. Paučič Jožef, Francija. Veleč. g. uredniki V lübezni do Boga Vas goreče pozdravlava z ženov i želeva, da bi nam ešče dugo časa mogli vrejüvati naše krščanske liste, ki so jako potrebni eti v tüjini za našo mladino. Gospod Jezuš i Marija naj Vam bodeta bogativa plačnika za trüde, štere mate za našo mladino, šteri smo raztepeni v tüjini i tak skrbimo za vsakdanešnji krüh. Naznanim Vam, da sam slüžbo spremeno. Tü lehko ideva z ženov vsako nedelo k sv. meši. Prav srčno Vas pozdravlava oba i ostaneva z Bogom ! Grah Cecilija iz Vidonec v Franciji: Pošila pozdrave g. vredniki, celoj Slovenskoj krajini, posebno gračkoj fari i gg. dühovnikom, dragomi oči, bratom i sestram, svaki, sosedom i vidonskoj vesi i se zahvalüje na rednom pošilanji naših listovi I 382|36 - 26 Dražbeni oklic. Dne 20. septembra 1937 ob 11 uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 21 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o, Bratonci vl. št. 352 B 1a, b a) parc. št. 85 stavbišče in hiša z gostilniškimi prostori in gospodarskimi poslopji, b) parc. št. 308 vrt in c) parc. št. 309|2 sadovnjak v naravi do 24 arov, cenilna vrednost: 110 000 Din., vrednost pritiklin: najmanjši ponudek: 73.340 Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal vdobri veri. — V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, dne 6. avg. 1937. 1 1523|36 - 6 Dražbeni oklic. Dne 27. septembra 1937 ob 9 uri bo pri pödpisanem sodišču v sobi št. 21 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. b. Gaberje vl. št. 46 B 13c parc. št. 55 hiša št. 5 dvorišče in vrt, sedaj hiša št. 14 z dvoriščem in njivo, 120 B 5c, 7c parc. št. 120 njiva, k. o. Lakoš 138 B 29 c, 33 c parc. št. 211 njiva, cenilna vrednost: 2.644 Din., vrednost pritiklin: najmanjši ponudek: 1.762 Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. — V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, dne 5. avg. 1937. Dražbeni oklic. 1 192/37- 8 Dne 27. septembra 1937 ob 10 uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 21 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Kapca vl. št. 211 B 4 b, 5 parc. št. 121 c njiva, deloma vrt za zelenjavo in travnik, parc. št. 266 d travnik, pare. št. 17 b hiša št. 29 dvorišče, vrt in gosp. poslopje, 216 B 3b, 4 parc. št. 194|24 pašnik sedaj v naravi travnik, parc. št. 194|271 pašnik z jelšovim grmovjem, cenilna vrednost: 25.415 Din, vrednost pritikline: 300 Din, to je 1 voz s kolci in 1 brana, najmanjši ponudek: 17.002 Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. — V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, dne 5. avg. 1937. Dražbeni oklic. 1412/37 - 6 Dne 4. oktobra 1937 ob 11.30 uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 21 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Žižki vl. šl. 69 B 14/a parc. št. 110 njiva, vl. št. 114 B 5/a parc. št. 68 hiša št. 31 dvorišče in vrt do 1/6 stavbe, cenilna vrednost: 5.253 Din, vrednost pritikline: . najmanjši ponudek: 3.503 D. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. — V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, dne 12. avg. 1937 1 1153,36 - 21 Dražbeni oklic. Dne 4. oktobra 1937 ob 9 uri bo pri pödpisanem sodišču v sobi št. 21 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Beltinci vl. št. 689 B1 a, 4 a, b parc. št. 3|2 stavbišče, parc. št. 4|2 stavbišče, parc. št. 5|2 stavbišče in vrt stanovanjska hiša št. 11 s 3 stanovanji, trgovska lokalom, gospodarskim poslopjem in skladišči brez pritiklin, cenilna vrednost: 380.000 Din, vrednost pritikline: najmanjši ponudek: 253.333,33 Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje, pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. — V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, dne 7. avg. 1937. 1 609/37 - 6 Dražbeni oklic. Dne 11. oktobra 1937 ob 9 uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 21 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Črensovci, vl. št. 231 B 13, 25, 33 parc. št. 635 hiša št. 182 z gospodarskim poslopjem in vrtom, cenilna vrednost:-700 Din, vrednost pritikline: 160 Din, najmanjši ponudek: 430 Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. — V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, dne 24. avg. 1937. Dražbeni oklic. 1 538/37 -7 Dne 11. oktobra 1937 ob ½9 uri bo pri podpisasanem sodišču v sobi št. 21 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Lipa, vl. št 239 B 38 parc. št 728 travnik sedaj njiva, vl. št. 299 B 6 parc. št. 89 hiša, dvorišče in vrt sedaj hiša št 102 z gospodar, poslopjem in gruntom, vl. št 303 B 3 parc. št. 553 njiva, vl. št 426 B 12a parc. št. 682 travnik, sedaj 3|4 njiva, 1|4 travnik, vl. št. 500 B 13a parc. št. 304 njiva, vl. št. 739 B 1 parc. št. 814|91 njiva,cenilna vrednosti 50.000 Din vrednost pritikline: 4.200 Din, k vl. št 299 B 6 spadajo sledeče pritikline, 2 kravi, 1 gospodarski voz, plüg s kolci in brana, najmanj, ponud.: 36.468 D, Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobil veri. — V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, dne 24. avg. 1937. 1 492|37 - 9 Dražbeni oklic. Dne 11. oktobra 1937 ob ½ 10 uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št 21 dražba nepremičnin zemlj. knjiga k. o. Polana, vl. št 288 B 8 parc. št. 107 travnik preje njiva, vl. št. 868 B 2 parc. št. 367c, stavbišče, dvorišče in vrt, njiva in travnik danes grünt s hišo št. 15 gospodarskim poslopjem in dvoriščem, cenilna vrednost: 2.200 Din, vrednost pritikline: najmanjši ponudek: 1.347 Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. — V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, dne 24.avg. 1937 Dražbeni oklic. 1 391/37-7 Dne 18. oktobra 1937 ob 9 uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 21 dražba nepremičnin, zemlj. knjiga k. o. Gančani, vl št. 73 B 25 parc. št 891 (114) njiva 10.25 kv. kl. vl. št 83 B 2,9,10, parc. št. 374 (1|4) njiva 2076.20 kv. kl.št 456 B1,4,5, 9, parc. št. 154 (3|8) pašnik parc. št 155 (318) stavb, prostor 414.30 kv. kl. skupaj, vl, št 457 B 1,4,5,10 parc št. 157 (3|8) pašnik, parc. št. 158 (3|8) hiša, dvorišče vl. št 470 B 1,4,5,9 parc. št. 215 (3|8) njiva 280.50 kv. kl. parc. št 444 (3|8) pašnik 1129.50 kv. kl. parc, št. 466 (3|8) travnik, 1989 kv. ki. cenilna vrednosti 62.500 Din, vrednost pritikline: 5.700 Din, najmanjši ponudek: 3800 Din, najmanjši ponudek: 41,669 Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. — V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, dne 24. avg. 1937. Vika Razlagova: Iz življenja vzornega očeta. Hčerka Helena se je med tem poročila. Mlajša, Elizabeta, ki je živela le za svoje drage in je posvečala vse svoje proste ure molitvi in v blagor okoliških deklet, se je nenadoma odločila zapustiti dom ter oditi v samostan. Edino samo njeni domači so vedeli za to njeno odločitev. Ni še vedela, ali bo izpolnjena ta njena srčna želja, vendar je mirno glédala prihodnjosti v oči. Še istega leta, ko je brat Lojze — sedaj č. brat pater, Karl, daroval svojo prvo daritev — je vzela slovo od doma ter odšla v daljno Monakovo, k č. sestram svetega Križa. Srce ji je bilo v sladkem veselja ko je bila sprejeta med nje. Dospela je v varno zavetje, kjer bo lahko posvetila vse svoje življenje samo njemu, za katerega je že iz davna živela vsa njena duša. Čez leto in dan je sprejela ime „č. sestra Dafrozeˮ ter daleč proč od svojih dragih praznovala svoj najlepši dan življenja. Sestra Jožefa je prihitela ta dan k njej, da deli srečo ljübljene sestre ter ob njeni strani preživi te njene najlepše trenutke. Blago-pokojna mati pa je iz nebeških višin blagoslavljala svoje otroke ter jih spremljala kod angelj varuh na novi živlenjski poti. Leta so tekla; z njimi je bledel spomin v srcih vseh Fričevih — očeta in otrok, — toda ugasnil ni. V njih blagih düšah je vzbujal hrepenenje po zlati mamici in sestri in ju stavil v najslajši in najlepših podobah pred njih oči. V samostanskih celicah je kipeia iz ljubečih src iz dneva v dan vroča molitev za blagopokojni. Tek časa ni izbrisal iz spomina najdražjih in jih ne bo. Oče je začel bolehati in kloniti od prestane bolesti. Njegove temne lase so preplele snežnobele srebrne niti. Čütil je v sebi bolečino, ki mu je vzela vse moči ter ga priklenila na bolniško postelj. Izročil je gospodárstvo svojemu sinü ter si pri njem izgovoril prehrano in kotiček do smrti. Nekdaj postaven in krepak mož, je slabel od dne do dne. Z mirnim srcem se je pripravljal na svoj odhod iz te doline solzá, ki je bila zanj vedno nosila to ime. Ko se je zunaj v naravi büdita pomlad, ko je začelo poganjati prvo zelenje in cvetje, si je še enkrat zaželel ven v milo naravo. Zahrepenel je po solncu, po njegovi toploti. In to njegovo hrepenenje je postajalo od dne do dne večje, tako, da se mu ni mogel zoperstavljati več. Globoko v svoji notranjosti je občuti!, da je to hrepenenje zadnje, ki mu napolnjuje dušo. Ni se mogel upirati več črni misli, da se njegova trnjeva pot življenja končava, da se bliža k večnemu zátonu. Bil je vsak hip pripravljen, da vzame slovo od vsega, kar mu je bilo milo in drago. Zato si je zaželel še enkrat ven iz bolniške postelje tja med sredo svoje domačije, v sadni vrt, za tihe stene gospodarskega poslopja, da se ob pramenih zahajajočega solnca poslovi od svoje mile domačije. Trüden in telesno ves onemogel je slonel pomladnega večera sredi domačega vrta, sivolasi starček, očé Fric. Bolezen in starost sta mu vzeli poslednje moči. Niti šum lahnega vetra, ki se je ljübeče poigraval z njegovimi snežnobelimi lasmi, niti prijetna govorica njegovih malih dveh vnukinj, ki sta se mirno igrali tik njega, ga nista predramili iz globoke zamišljenosti. Oprt na palico, je sanjal z odprtimi očmi. Njegova glava je bila globoko sklenjena na prsi, njegove misli so segale daleč, tja daleč v onostranstvo. In kakor bi hotel pritrditi tu in tam svojim mislim in željam, je sklonil glavo še nižje na prsi in komaj slišno zašepetal drago in milo ime, Cilka. Kraj njega so bili zbrani njegovi otroci. Ljubeče je upiral v nje svoj pogled. Bežni so bili ti pogledi. Iskal je z njimi še ostale, ki jih ni bilo. Trpek in bolesten je bil ta njegov pogled, ki je rezal vsrce in dušo navzočih. Zasanjal je. Globoka tišina je legla v sobico, kjer je usahnevalo življenje njega, ki je storil toliko za svoje otroke; — zastalo je ljubeče srce, ki ga je prepletalo trnje bolesti od ure smrti njegove ljübljene žene. še v smrti je ležal na njegovem snežnobelen obrazu mir; bil je videti kakor da bi zasanjal najlepši sanj. Petinsedemdesetletni starček je bil še v smrti lep. Tako umira in konča trnjevo pot življenja vzorni očé. Tako zasanja pravični, ki je vse dni življenja zaupal v Boga ... (Konec) Novine izhajajo vsaki četrtek za prišestno nedelo. — Za tiskarno Balkánji Ernest, Dolnja Lendava. — Izdajatelj in urednik: Klekl Jožef, župnik v pok. Naši izseljenci po vüzemskoj sv. spovedi na Gravelli v okolici Pariza letos marca 28. Na sredini g. Grešnik Franc spovednik z bogoslovcom Natlačenom, sinom našega g. bana dr. Natlačena, ki je na malo mešo darüvao svojo prvo sv. mešo v Ljubljani.