------    4    -----
O zadevi slovenskega političnega časopisa.
Sadanji čas tirja od nas, da na eni strani to popravimo in dobimo, kar so naši preddedje zanemarili, na drugi strani pa, da našim potomcom to ustavimo, česar mi po naših očetih podedovali nismo, namreč veljavnost nase narodnosti. Mi, ki zdaj živimo, moramo biti Janezi Kerst-niki: pot moramo delati za tiste, ki bodo za nami. To mora biti sadanji čas naša uloga,   naša  ualojra,   ako nočemo za-
¦v
ostajati za našimi brati Cehi in Horvati; ako nočemo našemu zarodu samo naš prah zapustiti, ki ga bo teptal brez hvaležnega spomina; ako nočemo, da bodo naše deca to, kar smo bili mi — jadni heloti; ako nočemo, da naš narod do vekomaj suži! Ako vsega tega nočemo in še več drugih nesreč ne, moramo se živeje gibati, kakor do sedaj, ko se vse okoli nas krese. Mi moramo svetu pokazati, da tudi mi kaj veljamo, da tudi mi imamo pravico glasno govoriti v zboru narodov iu da naši besedi gre enaka veljavnost in tehtnost, kakor besedi drugih. Da pa zamoremo svoj glas povzdigniti, da se tudi v daljnih krogih zasliši, treba nam je javnega organa: političnega lista. Res je, ,.Pozor" v Zagrebu nam je obetal, da če tudi nas Slovence v svojo obranbo vzeti, pa dosedaj je celo malo govora bilo v njem o naših zadevah; saj mu še za domače včasih prostora po-manjkuje. Nam je tedaj treba svojega lastnega. Mož za uredjevanje sposobnih, mislim, nam ne manjka, tudi zastran naročnikov in dopisnikov se nam ravno ni treba bati; kaj drugega je zastran dovoljenja politične oblasti. Pa tudi to, sodim, bi se rešiti dalo, kakor takrat, ko smo imeli časnik „Slovenijo". Al kje bodemo pa kaucijo od 10.000 fl. vzeli? To se mi dozdeva, je najvažniše vprašanje o ti celi zadevi. Ako Ljubljana moža nima, ki bi bil pripraven in sposoben to svoto položiti, ga, mislim, drugod ne bo uajti. Pa, kdo ve?! Vaš dopisnik na Dunaji je v zadnjih lanskih ?)Novicaha   to   reč   sprožil   in   dobro   bi   bilo,   da   bi   se   še
•driiffi naši ljudje   o ti zadevi oglasili,   da   bi se stvar uredila, kakor želimo.   Bog:  blagoslovi početje!
V Zagrebu 27. dec.  1860.                     K. Žavcanin.
-----5    ----