»Novi list« izhaja vsak četrtek zjutraj. — Uredništvo in upra» va sta v Gorici via Mameli 5; telefon št. 308. — Pouredni» štvo in podružnica uprave Trstu via Valdirivo 19/HI; te» lefon št. 39»08. — Uradne ure vsak delavnik od 9. do 12. ure.
Novi list
Naročnina za celo leto 15 L., za pol leta 8 L. Za inozemstvo 30 L. — Oglasi trgovski po 1 liro; osmrtnice, poroke, po» slana, oglasi denarnih zavodov itd. po 1.50 L. za ] mm v stolpcu. — Mali oglasi po 50 stot. za besedo, najmanj 5 lir.
ŠTE¥. 40.
¥ GORSCi, ČETRTEK 2. OKTOBRA 1030.
LETO II*
Tedenski koledarček,
3- oktobra, petek: Kandid, muč.; Fe» licija; Mala Terezija Deteta Jezusa. — 4., sobota: Frančišek Seraf., spoznava» vec; Edvin, kralj. — 5., nedelja: 17. pobink. Rožnega venca. Placid in to» varisi, muč. — 6., ponedeljek: Brunon, spoznava vec ; Sagar, škof. — 7., torek : M. D., kralj. sv. rožn. venca ; Justina, devica. — 8., sreda: Brigita, vdova; Si» raeon; Benedikta, devica. — 9., četr» tek: Dionizij in tovariši, mučenci; Rustik.
V	torek dne 7- oktobra je ščip; lepo.
Žitni avtomobilni vlak.
V	ponedeljek popoldne jé dospel v Gorico naznanjeni žitni avtomobilni vlak, obstoječ iz osmih sijajno oprem» 1 jenih razstavnih avtomobilov, katere so spremljali še razni pomožni avto» vozovi. Na Telovadnem trgu, kjer se je dolga vrsta teh vozov ustavila, je bilo zelo živahno. Na tisoče ljudi iz mesta in dežele si je prišlo ogledat za» nimive vozove, ki bodo gotovo poma» gali razširiti zanimanje za žitno bitko in s tem dvignili naše kmečko gospo» darstvo. Iz Gorice se je žitni vlak na» potil v Postojno, odkoder bo preko Sežane vozil v Trst, kamor bo prišel v petek 3. t. m.
Verski pouk v srednjih šolah.
Kongregacija koncilja, vrhovni cer» kveni urad, ki vrši nadzorstvo nad verskim poukom, je izdala okrožnico glede verouka na srednjih šolah. »To» lažilen prerod verskega čuta, ki se pre» vidnostno vrši v Italiji, in pa številni vpisi na prostovoljne verske tečaje, ki so bili ustanovljeni na mnogih sred» njih šolah, dajejo upanje, da bodo vsi katoliški gojenci obiskovali nove te» čaje verouka na srednjih šolah.« Zato poziva okrožnica vse župnike, naj po» skrbijo, da bodo starši vršili svojo dolžnost in pošiljali svoje otroke k verouku. — Upamo, da v naši deželi ne bo staršev, ki bi se ne odzvali temu pozivu.
Za podvig Rima.
Pred časom je bila ustanovljena po» sebna komisija, ki je imela nalogo iz» delati načrt za veliki Rim. Sedaj je ta odbor dovršil svoje delo in bo pred» ložil svoj predlog načelniku vlade. Po tem načrtu bo v Rimu, ki ima sedaj 940 tisoč prebivalcev, prostora za 2 milijona ljudi.
Vinska olajšava.
Na podlagi okrožnice ministra za finance si nabavi lahko vsaka družina po 8 kvintalov grozdja, iz katerega na» pravi vino za domačo porabo. To
grozdje je prosto vsake užitnine.
Dan grozdja.
Zadnja nedelja je bila posvečena grozdju. Izvirna zamisel je našla po vsej državi mnogo priznanja. Tudi po mestih Julijske Krajine smo ta dan slovesno obhajali. Zobali smo mnogo dobrega grozdja in občudovali lepe vozove, ki so pripeljali sladki jesenski sad. Tudi radovedneži, zlasti otroci, so prišli na svoj račun, kajti vozniki, spremljani večinoma od postavnih de» klet, so bili zelo radodarni. Po mnogih javnih lokalih so bili gostje posluženi z okusnim letošnjim pridelkom.
Jesenske poplave.
V ponedeljek ponoči so se zopet otvorile nebeške zatvornice in je lilo prav pošteno. Soča in Vipava sta moč» no narastli. Vipava je ponekod tudi bregove prestopila. Hujše poplave so pa bile v Toskani okoli Pistole in pro» ti mestu Lucca. Tarn je bil celo že» lezniški promet za nekaj časa ustav» Ijen. Vinogradniki se zelo pritožujejo nad jesenskimi nalivi, ki povzročajo hudo gnitje sladkega pridelka.
Pri javnih delih
je po zadnjih podatkih zaposlenih 395.849 delavcev. V goriški pokrajini je dobilo delo pri cestah, javnih stav» bah itd. 2856 delavcev, v tržaški pa 5827.
Balkanske tekme.
Od 5. do 12. oktobra se bodo vršile v Atenah tekme balkanskih držav. Ude» ležili se jih bodo Albanci, Bolgari, Ro» muni, Turki, Jugoslovani in Grki. Tek» movali bodo v telovadbi, tenisu in sabljanju.
Smrt v Soči.
Zadnjič smo poročah o nesreči na Soči, katere žrtev sta postala dva mia» da Solkanca: Ivan Komel in Ivan Ko» del j a. Prvega so po par dnevih našli in svečano pokopali, drugega so pa blizu Podgore potegnili iz vode šele zadnjo soboto. V ponedeljek je bil slovesno pokopan.
Druga plat.
Vsa Anglija slavi junaškega letalca majorja Kingsforda»Smitha, ki je prvi obletel zemeljsko oblo. Toda kaj je zdaj njemu vsa čast in slava. Drzni poleti so junaka zračnih višin tako strli, da je dobil hude živčne napade in se mu glava in roke venomer tres» Ijajo.
Visok obisk.
Pred dnevi se je mudil v Gorici španski princ Alfonz Asturski. Prile» tel je v naše mesto z letalom ter nada» Ijeval pot preko Jugoslavije v Buka» rešt na letalske slavnosti. Vračal se je po isti poti. V Ljubljani se je sestal s svojo sorodnico jugoslovansko kralji» co. Potem je zopet pristal na miren» skem letališču, kjer so mu letalci pri» redili lep sprejem. Po obisku mesta in bojišč je odplul proti Madridu.
Andrée se je vrnil.
Zemeljski ostanki slovitega razisko» valca severnih pokrajin in njegovih dveh spremljevalcev so dospeli v do» m ovino na Švedsko. Po poročilih listov je pričakovala bojno ladjo, ki je vozila okostja drznih mož, množica broječa nad stotisoč oseb. Parnik ie spremljalo 50 drugih ladij in 36 letal.
Španski prestol se maja.
V Španiji se z veliko naglico širi re» publikanska misel. Delavstvo stavka in brani dovoz živil v velika mesta. Zadnji teden so bili v Madridu veliki shodi republikancev, kjer so številni govorniki zahtevali, nàj kralj odstopi. V mestu Malagi je že prišlo do pobo» jev med republikanci in kralju zve» stimi pristaši.
Pred izrednim sodiščem.
Listi prinašajo vest, da se bo obrav» nava proti drugi skupini obdolžencev (v tej so Jelinčič, Sfiligoj in dr.) pričela v začetku tega meseca. Predsedoval bo kot v Trstu general Cr is tini, dr» žavni pravdnik bo Dessy.
Bodo za spomin.
Znano je, da so bankovci po 5 in 10 lir stopili iz veljave. Državna banka pa sporoča, da niso ljudje prinesli v za» menjavo za 67 milijonov lir teh ban» kovcev. Najbrže jih tišče kaki skopu» hi ali stare mamice v nogavicah.
Pospeševanje lova.
Na prefektovo pobudo se je pri Po» krajinskem gospodarskem svetu v Gorici ustanovil poseben odbor za po» speševanje lova. Ta odbor bo pro» učeval možnosti, da se lovstvo pravil» no vključi v splošni gospodarski zna» čaj dežele.
Obsojeni napadalec.
Anarhist De Rosa, ki je ob zaroki kraljeviča Humberta v Bruslju nanj streljal, je bil v soboto obsojen na 5 let ječe. Pri obravnavi so bile navzo» če razne priče, med temi tudi bivši min. predsednik Nitti, poslanec Tu» rati in vrsta drugih političnih ubežen» cev, ki so zelo ostro govorili proti fa» šizmu. » Giornale d’Italia « pripo» min j a, da je kazen zelo mila.
Klic božji.
Duh božji res veje, koder hoče. Tu» di za gledališke kulise seže. Te dni je namreč stopila v samostan benedik» tink sloveča francoska igralka Ivonne Llautni. Do zadnjega hipa ni nihče ni» česar vedel o njeni odločitvi.
t	Odklanja časti-
Predsednik novo ustanovljene tur» ške liberalne stranke Fethy bey je sklenil, da bo predlagal sedanjega predsednika turške republike Kemal pašo za dosmrtnega predsednika. Ke» mal paša pa je dal v liste izjavo, da mu taki predlogi niso čisto nič po volji.
Nov podmornik.
V	nedeljo 28. sept. je v Tarantu pr* vič zarezal morske valove novi pod« mornik »Settembrini.« Ladja je zgra* jena po najnovejših predpisih mo« derne tehnike.
Dežela brez morilcev.
Glavni ravnatelj norveških jet« nišnic je izdal poročilo, da na Nor« veškem že od 1. 1928. ni bilo nobenega umora, niti pretepa s smrtnim izidom. Kaj takega ni v nobeni drugi državi. Da teh zločinov na Norveškem ni, je predvsem vzrok blagostanje ljudstva; brezposelnosti ni in prebivalstvo je visoko naobraženo.
Umre med petjem.
V	mestnem gledališču v Paviji je pel pevec Constantini vlogo v operi »Tos« ca.« Ko je najlepše pel, se je zgru« dii mrtev na tla. Zadela ga je kap.
Za sirote letalcev.
1. oktobra so v Gorici otvorili za« vod za otroke letalcev, ki so se smrtno ponesrečili. Zavod je nameščen v Šem« petru pri Gorici na posestvu grofa Go« roninija.
Literarna pravda.
Pred mariborskim sodiščem se je zagovarjal mladi pisatelj Bratko Kreft, ki je spisal že pred časom roman »Človek mrtvaških lobanj«. Držav« ni pravdnik je proti socialističnemu pisatelju naperil pravdo, češ da v knji« gi žali vladarja.
Rojstva in smrti.
V	septembru je bilo v Trstu rojenih 323 otrok, umrlo pa je 264 oseb. Porok je bilo 181.
»Suha« Amerika postaja »mokra«.
Vlada Združenih držav ameriških je izjavila, da izdelovanje vina in pi« va v zasebnih hišah ni protipostavno. Pridelano vino in pivo mora pa slu« žiti le v lastno porabo in ne za kupčijo.
Tatinska družba.
Pred časom je bilo v Gorici zelo ne* varno puščati kolesa v vežah ali pa celo na ulici. Takoj je skrivna roka se« gla po njih in jih odnesla. Nazadnje se je pa le posrečilo dognati, kam iz* ginjajo vsa kolesa. Na Mont! Tja jih je pa pošiljala za 50 ali za 70 lir neka Dora Stroppolo, ki je imela poveljstvo nad celo- sodrgo tatic in tatov deloma iz Furlanije, deloma iz drugih krajev. Svojim »podložnikom« je zvita Dora dajala jesti in obleko, njej so pa nosili ukradena kolesa, ki so pridno romala v zastavljalnico na Mont. No, zdaj bodo pa Dora in njeni pomagači do* bivali hrano in stanovanje za zamre« ženimi okni.
V Sredozemskem morju.
Po poročilih listov bo ruska križar« ka »Rdeča Ukrajina« z dvema torpe« dovkama napravila daljše potovanje po Sredozemskem morju. Ladje bodo med drugim obiskale Carigrad, Pirej in Mesino na Siciliji.
Nezvest tajnik.
V	Krminu je bil zadnja leta za mestnega tajnika računovodja Karol Razza. Bil je zelo ugleden gospod, ki
si je znal urediti prav udobno živ« ljenje. Sedanji mestni načelnik, pre« fekturni komisar g. Fabioli je pa opa« zil, da je občinski urad v neredu. Ko je Razza začutil, da bodo njegovi gre« hi prišli na dan, je zginil iz Krmina. Komisar Fabioli pa ni okleval, ampak je zadevo takoj javil pristojnemu varnostnemu oblastvu, ki je nemudo« ma podvzelo potrebne korake. Razza je bil aretiran na Trbižu, ko je ravno hotel že s prej pripravljenim potnim listom zbežati v Nemško Avstrijo. Preiskava je dognala, da je poneveril okrog 120 tisoč lir.
Ukinjena šola.
Pri Sv. Jakobu v Trstu je bila več« razredna ljudska šola, katero je pred vojno ustanovila družba sv. Cirila in Metoda. Zadnja leta je šola delovala kot zaseben zavod pod vodstvom g. Andreja Čok^. Te dni je tržaški pre« fekt šolo ukinil.
Letalska nesreča.
Italijanski letalski oddelek, ki se je udeležil letalskih svečanosti v Buka« reštu, jena povratku v Atenah zadela žalostna nesreča. Pri neki letalski tek« mi se je smrtno ponesrečil podčastnik Brizzolari. V četrtek je bil slovesno prepeljan v domovino.
Nekoliko pomote.
Pariški list »Echo de Pariš« je objavil vest o spremembi pri tajništvu faši« stovske stranke. Objavil je tudi sliko, pod katero je napisano Avgust Tura« ti. V resnici je pa to slika bivšega so« cialističnega poslanca Filipa Turatija.
Iz Argentine v Rim.
Te dni sta dospela v Rim Alojzij Cuneo in Josip Fiore. Pred prilično dvema letoma sta v glavnem mestu Argentine Buenos Airesu zasedla ko* lesa in preko skoraj vse Amerike po* tovala do Njujorka. Od tu sta se pe* ljala s parnikom do Španije, odkoder sta zopet s kolesom dospela sedaj v Rim.
Mladi zločinci.
V mestu Prossnitz na Češkoslova* škem je policija razkrila tolpo mladih zločincev. Dečaki so imeli točno ure« j eno organizacijo s posebnim skriva* liščem. Tja so nosili ponoči nakradeni plen. Vodil jih je 14 leten fant.
Mednarodno razsodišče.
»Zveza narodov« v Ženevi je pri svojem sedanjem zborovanju izvolila tudi sodnike za mednarodno razsodi* šče v Haagu na Nizozemskem. Pred to razsodišče pridejo — kakor znano — vsi važni mednarodni spori, ki niso strogo političnega značaja. Sodnikov je 15, ki dobivajo po 240 tisoč lir letne plače. Italijo zastopa g. Anzillotti.
Na smrt obsojen.
Aleksander Sovoljev, ki je bil do* dan kot vojaški strokovnjak sovjet« skemu poslaništvu v Stokholrnu na Švedskem, je bil obtožen, da je nepra* vilno ravnal z zaupanim denarjem. Ker se ni maral vrniti v domovino, je bil v nenavzočnosti obsojen na smrt.
General prorokuje-
Nemški general Ludendorff proro* kuje, da bo izbruhnila 1. 1932. velika evropska vojna. Če se je bo Nemčija
udeležila ,bo popolnoma poražena. V novi vojni bodo po Ludendorffovem mnenju na eni strani Francija, Polj« ska, Češka, Romunija in Jugoslavija.
V drugem taboru pa bodo Italija, Av« strija, Ogrska in Rusija. Proti koncu vojne se bodo Italiji pridružili morda še Angleži in Nemci. — Tako poroča o »prorokbi« »Osservatore Romano«.
Kinematograf.
Kinematograf je brezdvomno ena naj duhovitejših in najprivlačnejših modernih iznajdb. Ker je pa njegovo delo usmerjeno večinoma v opolzko in kupčijsko stran, prinaša človeštvu več zlega ko dobrega. Kako je pa kino že zagospodoval v vsakdanjem življenju, pričajo številke. Po angleških poroči* lih je na vsem svetu 35 tisoč kinema* tografov, katere obišče tedensko 250 milijonov ljudi. Če bi to iznajdbo člo« veštvo rabilo v poštene, vzgojne svr* he, koliko dobrot bi donašala!?
Kuga.
V	severni Mandžuriji je začela raz* sajati kuga. Prebivalstvo je prepla* šeno in beži iz krajev, v katerih se je pojavila ta strašna bolezen. Oblastva so ponekod ukinila celotni železniški promet, da se grozna nevarnost uduši.
Malo takih.
Kot povsod tako je tudi v nemškem mestu Hamburgu brezposelnost pre* cejšnja. Toda malokje jo znajo mest* ni očetje tako uspešno pobijati kot tu* kaj. Sklenili so namreč dajati 10 od« stotkov svoje mesečne plače za uboge brezposelne. Na ta način bodo lahko razdelili vsak mesec 50.000 mark.
Na kratko.
Angleški dnevnik »Daily Express« je priobčil več člankov, da iz Rusije iz* važajo žito pod ceno, ljudje pa tam lakoto trpe. Sovjetskim voditeljem ta* ko pisanje seveda ni bilo všeč in so angleškemu listu nekaj časa odgovar* j ali. Ko se pa le ni dal ugnati, so sov* jeti glavnega urednika Daily Expressa obsodili — na smrt. Seveda se jim urednik iz Anglije lepo smeje.
Konec kratkih las.
Na Dunaju se je te dni vršil medna« rodni zbor brivcev, ki je sklenil, da tako zvana ženska »bubi frizura« (na kratko ostriženi lasje) ni več moderna. Od sedaj naprej bo tedaj zopet nego« vanje dolgih las v modi.
Razsipnost.
Londonski gledališki ravnatelj Jack Taylor se poslavlja od odra. Za slovo je hotel nuditi razvajenim london« skim bogatašem nekaj izrednega. Iz* mislil si je posebno varietetsko točko (plesanje, petje, žive slike itd.). Za ta nastop je poklical iz Njujorka 12 naj« lepših in najbolj znanih plesalk (v sve* tu jim pravijo »girls«), katerim bo plačeval po 2600 lir tedensko.
Voda na izkaznice.
V	vojnem času so povsod delili ži« vež na izkaznice. V ruskem mestu No* vorosijsku so pa začeli sedaj deliti meščanom tudi vodo na izkaznice. Za vsakega prebivalca dajo po četrt vedra vode na dan. Vzrok tega čudnega varčevanja je, da se je mestni vodo« JI vod pokvaril in se nihče ne briga, dajg bi ga popravil.
1
IZMENA V TAJNIŠTVU FAŠISTOVSKE STRANKE.
Dosedanji tajnik fašistovske stran; ke Avgust Turati je 14. septembra poslal vladnemu načelniku pismo, v katerem ga prosi, naj mu dovoli od; stopiti. »Zakaj pet let voditeljstva v stranki je dolga in razjedajoča doba za vsakogar, ki hoče strastno delati po ritmu, ki Ste ga Vi vtisnili italijanske; mu življenju.« Vodja fašizma mu je 23. septembra takole odgovoril:
»Dragi Turati, priznavam, da imate po skoraj petih letih plodovite in ne; pretrgane delavnosti pravico, da se povrnete v vrste črnih srajc kot član. Toda ne sprejemam Vaše prošnje brez obžalovanja. Vodili Ste stranko, to je hrbtenico režima v obdobju, ki je bilo bogato na pomenljivih dogod; kih. Kar Ste izvršili, je v duhu črnih srajc, a to bom poklical v spomin in osvetlil dne osmega oktobra v palači Vidoni, ko se izvrši predaja poslov. V tem trenutku fašisti vse Italije po; zdravljajo z menoj vred tovariša A v* gusta Turatila in potrjujejo, da ima velike zasluge za stvar fašistovske re; volucije.« — Podpisan: Mussolini.
Vladni načelnik bo predlagal faši; stovskemu velikemu svetu, naj ime; nuje za tajnika stranke poslanca Iva; na Giuriatija, sedanjega predsednika poslanske zbornice. Obenem so bili poklicani v Veliki svet poslanci Ciano, bivši finančni minister De Stefani, bivši voditelj sindakatov Rossoni in Turati.
Mož, ki prevzema vrhovno vodstvo Fašistovske stranke, je v Julijski Kra; j ini zelo znan, ker se je živahno in dolgo let udeleževal iredentističnega gibanja. Že njegov oče Domenico Giu; riati, sloveč beneški odvetnik, je stal v prvih vrstah bojevnikov proti Av; stri ji in je zato 1. 1848. zbežal v Turin, odkoder je vzdrževal živahne stike s tržaškimi iredentisti. Njegov sin Ivan Giuriati, ki šteje zdaj 54 let, se je že zgodaj jel pečati z jadransko politiko. Že 1. 1911.. je imel prvi iredentistični govor. Dve leti pozneje je prevzel predsedstvo društva »Trento;Trie; ste«, ki je imelo poglavitni namen, od; trgati Trst, Gorico, Istro in Dalmacijo od Avstrije in pridružiti te dežele Ita; liji. S tem je Giovanni Giurati postal priznan voditelj iredentizma. Ob iz; oruhu avstri j skodtali janske vojne se je javil na bojišče. Oktobra meseca je bil ranjen na Oslavju in odlikovan. y naslednjih vojnih letih se je udele; &val bojev, pa tudi vršil živahno pro; pagando za priključitev Primorja Ita; hi. Po vojni se je udeležil pohoda na ICko, kjer je bil politični svetovalec Poveljnika D’Annunzija. Leta 1921. je postal državnozborski poslanec, za rimskega pohoda je poveljeval faustovski milici Treh Benečij. Potem Je bil zaporedoma minister za osvo; boene dežele, vrhovni komisar za iz; selevanje, minister za javna dela, kjer se e izkazal za preudarnega organiza;
torja. Po lanskih volitvah je Ivan Giu; riati postal predsednik poslanske zbor; niče. Z imenovanjem za tajnika faši; stovske stranke je stopil na mesto, ki je visoko in polno odgovornosti.
SPREMEMBA VLADE V AVSTRIJI.
V	petek je avstrijski kancelar Scho; ber z vso vlado odstopil. Mala avstrij; ska republika se spet nahaja na raz; potju. Kakšni so pravi vzroki vladne krize?
Na političnem borišču Avstrije sto; je štiri stranke:	Krščanskosocialna,
ki je najmočnejša, potem Velenemška stranka, liberalna Kmečka zveza, ki sta dokaj šibki, ter socialni demo; kratje, za katerimi jè ob zadnjih vo; litvah stalo 40 odstotkov volilcev. Po; ieg strank pa stoji peta sila, Heim; wehr (domovinska hramba), ki na; stopa vojaški urejena v ostri borbi proti socialni demokraciji. Z njo vleče desna skupina krščansko ; socialne stranke, med tem ko se nje levo krilo, kjer so združeni demokratični, delav; ski krogi, bolj zavzema za sodelovanje s socialno demokracijo. Tako so raz; vrščene politične sile v Avstriji.
Kancelar Schober, ki ne pripada no; beni teh strank, je leto dni spretno plaval nad njimi in skušal ublažiti burne boje med Heimwehrom in so; rialno demokracijo. Schober, ki je po; stal kancelar po volji najmočnejše stranke, t. j- krščanskih socialistov, je začel delati notranjo politiko na lastno pest in ni hotel slediti njihovim za; htevam. Zato je bilo jasno, da bodo krščanski socialci prej ali slej spet vzeli vladno krmilo v roke. Povod za to se je ponudil, ko so počile vesti o korupciji v upravi državnih železnic.
V	zadnjih mesecih je prišlo na dan, da je uprava državnih železnic dajala socialno demokratskim zadrugam iz tajnih fondov milijonske podpore. Govori se o treh milijonih šilingov, ki so jih drž. železnice darovale so; c brini demokraciji. To zadevo je po; grabil podkancelar Vaugoin, sedanji načelnik Kršč.ssocialne stranke, ter zahteval, naj vlada imenuje za vrhov; nega ravnatelja državnih železnic dr j a Strafello, ki je odločen pristaš Heim; wehra. Schober pa tega ni hotel stori; ti. Zakaj medtem so socialno ; de; mokratski listi Strafello ljuto napadli, očitajoč mu, da je v času denarnega poloma grdo verižil s hišami in si z izkoriščevanjem nagrabil milijonsko premoženje. Medtem pa je zbor za; upnikov krščanske socialne stranke sklenil, da se Schober mora vda; ti. Na tem je vlada padla. Pred; sednik republike je naročil Vaugoinu, naj sestavi novo vlado. Dosedanji ka; binet so podpirale vse tri meščanske stranke, v opoziciji je stala le socialna demokracija. Vaugoin (reci: Vogučn) pa bo le težko pridobil velenemce in agrarce za sodelovanje, ker mu ti za; merijo, da je zrušil Schoberjevo vlado.
Kako sodijo nemški centrumaši.
Ko se je politična pot Avstrije tako nenadno zasukala, je glavno glasilo nemškega Centra »Germania«, ki tol; mači mnenje nemškega kancelar j a Briininga, prinesla sledeče opomnje:
»Pač redko je bolj zaslužen držav; nik padel ob manjšem pripetljaju. Schober se je zrušil ob vprašanju, ali je vodja avstrijskih državnih železnic Banhans sposoben, da zatre korupcijo pri državnih železnicah — ali je zato sposobnejši dr. Strafalla, ki mu je so; dni j a ravnokar dokazala, da se je ma* lo spodobno in nečedno obnašal pri prodaji hiš za časa denarnega poloma. Ob tem se je.spotaknila vlada, ki je v dvanajstletni živahni zgodovini Av; strije zavzemala častno mesto. Že iz ničnosti tega sporčka je razvidno, da je Vaugoinov boj proti Banhansu le izvesek za dogodke, ki so se vršili za kulisami in ki imajo po zatrdilu itali; janskega tiska namen, spraviti na kr; milo trdno krščanskosocialno večino. Da bo temu tako, kaže nagli povratek drja Seipla iz Skandinavije na Dunaj. Seipel je, odkar je odstopil z mesta državnega kancelar j a in od načelstva Krščansko ; socialne stranke, sicer skrbno stal v ozadju, a je vendar od; ločilno vplival na desno krilo kršč. so* cialcev.«
Delo kancelarja Schoberja.
Schober je bil na vladi točno eno leto. V tem kratkem času je nabral sredi velikih težav vrsto važnih uspe; hov v zunanji politiki Avstrije. S spretnimi pogajanji pri posvetovanjih v Haagu je Schober dosegel, da so ve* levlasti Avstriji brisale velik del dol; ga za vojno odškodnino ter ukinile mednarodno nadzorstvo nad njenim državnim gospodarstvom. Da to do* seže, je moral pridobiti privoljenje Italije. Schober je to pot sporazumno z Italijo odločno nastopil in je kmalu po II. haški konferenci obiskal vlad* nega načelnika Mussolinija v Rimu. Kancelar je potem odšel v Berlin, kjer se mu je posrečilo, da je uspešno do* končal pogajanja za trgovsko pogod; bo med Avstrijo in Nemčijo, zakar so se njegovi predniki več let zaman tru* dili- Da poudari, da je Avstrija z vse; mi državami v prijateljskih zvezah, je nato potoval v Pariz, kjer je pri* pravil tla za veliko posojilo za okrepi* tev avstrijskega gospodarstva, potem pa v London, kjer mu je delavska via* da obljubila podporo pri nabavi poso* j ila, a ga opozorila, naj se vlada nikar ne zažene v boj proti socialni demo* kraciji. Schoberjeva vlada je v dva* najstmesečnem delu močno dvignila ugled Avstrije v zboru evropskih držav.
V notranji politiki .pa je imel Scho* ber manj uspehov. Kljub vsem napo* rom ni mogel premostiti prepada med skrajno desnico, kjer stoji Heimwehr, in med socialno demokracijo na levi* ci. Tudi desno krilo krščanskih so* cialcev, ki ga vodita Seipel in Vaugoin, je kancelarju Schober ju očitalo, da je nasproti socialni demokraciji preme* hak in da se njenim zahtevam vdaja. Desnica se pripravlja za splošen nas pad na socialno demokracijo. Zato je
vrgla Schoberja in postavila na krmi* lo Vaugoina, o katerem gre glas, da je mož železne roke. Ali se bo Vam goinu posrečilo, da bo bolje obvlado« val notranje napetosti Avstrije kot jih je preizkušeni državnik Schober, bo pokazalo šele njegovo bodoče de« lovanje-
V torek zvečer je Vaugoin sestavil novo vlado. V njej je Vaugoin kance«
lar in vojni minister, Seipel zunanji minister, vodja Heimwehra knez Star« hemberg pa notranji minister. V vladi sedi pet krščanskih socialcev, dva vo« di tel j a Heimwehra in en uradnik. Ta vlada nastopi kot prava bojna vlada proti socialni demokraciji. Pričakuje se, da bo razpustila sedanji parlament in razpisala volitve, ki se bodo vršile 9. ali 16. novembra.
krajevnih imen. Gutnik je bila grašči« na pri Zabičah. Od tam teče Reka mi« mo Podgraj, Jablanice, Prema, Vrem in gre v zemljo pri Škocjanu. Stružni« kar je moral biti kak mlinar pod Su« horjem. Potok Klivnik imenuje Suša »Molla«. (Rutar piše, da teče Klivnik »po Molni,« dandanes, če vem prav, se tudi dolina imenuje Klivnik). Pod« stenšček, ki prihaja od vasi Podste« nje, in Padež pod Kozjanami, sta zna« na še vedno pod starim imenom. Pre« lepo staro ime Posertev so pa sedanje dni že skoro pozabili in rabijo n. pr. Pregarci mesto tega Žleb, kar se pa grdo sliši. Suševa »Jussiza« bo najbrže Sušica. —- Suša našteva ribe, ki se do« bivajo v Reki in pove, da je Reka go« nila njega dni 33 mlinov, 12 žag in vr« hu tega še suknarne in stope. Vseka« kor je posebne omembe vredno, da so nekoč volno doma predelavah v o« bleko.
Po Brdih.
Iz rokopisne ostaline učenega seme« niškega profesorja v Gorici Štefana Kocjančiča (»Zgodovinske drobtince po Goriškem nabrane v letu 1853.«) sem posnel par zanimivih razlag o krajevnih imenih.
»Brici« pravi on, je nastalo iz bese« de Berdici, ker stanujejo po berdih (brdih). Iz slovenske besede »berdo« je nastal tudi plemiški pridevek von Werdenberg; v besedi Werden tiči beseda »Berde.« Pridevek Werden« berg so nosili grofje iz Humskega. Kje je pa to? Sedanje Kojsko. Beseda je neki nastala iz Humsko. Hum = holm, griček. In res so okoli Kojskega sami holmi.
Gradno v zapadnih Brdih je dobilo ime po nekem starinskem gradu, ki je stal blizu sedanje cerkve.
Omenjeni zgodovinar ne pozna vasi Šmartno, pač pa Šmartin (= Sv. Mar« tin) kar je pač pravilneje. Piše tudi B i a n a kot Brici še danes izgovarja« jo, in ne Biljana, Dobra (misliti si je treba zraven še »vas«, torej Dobra vas) in ne Dobrovo, Kozana in ne Ko« zana. (V starih patriarških listinah se bere »villa de Cosano«) ter Vipuže, ne Vipolže. — Že iz teh par imen bo«
Zgodovinski paberki.
Tolikrat smo se že z našimi bravci zamislili v sive davnine naše preteklo« s ti in prisluhnili, kaj se bere iz starih bukev zgodovine. Pa vendar smo ko« maj malo paberkovali v velikem go« zdu povestnice o naši domačiji. Vsi radi poslušamo, kako je bilo njega dni, toda dosti tega še ni zapisanega. In tudi kar j è, je razmrvljeno po zrn« cih, ki jih bo šele treba zbrati. Dosti je po naših krajih starih napisov, zna« men j, vklesanih letnic in podobnih ostalin, ki veliko povedo! Tudi posta« nek krajevnih imen ima marsikod za« flimiv zgodovinski koren.
Poglejmo si par teh imen.
Goriški »Cingrof«.
Cingrof (Zingrof) se še danes zove del goriškega mesta med potokom Kornom, Piacuto, in sega zadaj za sedanjo gimnazijo in do via Coronini. Pravi Cingrof je pa le prelepi park s Coronini j evo graščino. V srednjem veku je bilo vse tod zemljišče go« riških grofov, ki so gospodarili pri nas do 1. 1500. Po dednih pogodbah so vsa posestva pripadla avstrijskim Habs« buržanom.
Za časa goriških grofov še ni bilo na Cingrofu gradu. Šele 1. 1593. si je plemič z imenom Zehngraf, tajnik dvorne komore (vladne pisarne) av« strijskih nadvojvod v Gradcu, prido« bil od nadvojvode Karla to zemljišče. Na njem je sezidal grad, ki se je po lastniku zval Zehngraf. Bržkone se je pa omenjeni plemič drugače zval, ker »Zehngraf« (desetinski grof) je bil tudi uradni naslov grofovskih uradni« kov, ki so imeli deseti del grofije.
Ljudski jezik je iz Zehngraf naredil Cingrof.
L. 1768. so ime Zehngraf spremenili v Grafenberg. Ko je rodbina Zehn« grafov izmrla, je njih posestvo prišlo v last grofov Strassoldov, katerih ena veja ima še danes pridevek Zehngraf. Za Strassoldi so postali gospodarji Cingrofa grofje Coroniniji, ki so še danes lastniki.
V začetku prejšnjega stoletja so zgradili sedanjo ulico 20. septembra od bivšega samostana sv. Klare (sedaj je tam okrožno vojaško poveljstvo) do Soče. Ta cesta je razdelila bivši grofov vrt v dva dela. Južno polovico vrta so kupili baroni Formentini, ki so si sezidali veliko palačo blizu ceste. V njej je danes nastanjena licealna gim« nazija.
V ljudskem jeziku se je pa še danes ohranilo ime Cingrof, ki je potem« takem-staro že več kot tri stoletja.
Koder teče Reka.
Prvi zgodovinar Trsta, Vincencij Scussa (Suša), rojen 1. 1620. je ohranil v svoji kroniki lep spomin na Reko (Timav). O nji piše: »II Timavo ... ha la sua origine dalla Reca, che nasce dalla signoria di Guttneck, scorre Foderai, Jablanes, Premb, Strusnikar, Uremb, e si fonda a canto Cianciano. Aggrandiscono la Reca fiumicelli e torrenti: Bistrizza, Molla, Postenzech, Jussiza, Poserteu, Pades. — Nutrisce trutte bianche e rosse, barbi, trigli e gamberi in quantità. Serve quest’ ac« qua a trentatrè molini e dodici seghe, oltre le valche di lana e le pile.« — Zajemljiv je ta odstavek radi lepih
V. J. Kriianovikt:
KRALJICA HATASU.
Roman iz življenja starih Egipčanov.
»Veliki duh je blagoslovil moje delo! Upam, da se mi kmalu posreči izpremeniti vonje izparivanja v trdna telesa. Potem, ,sin moj, se uresniči tvoja vroča želja. Tedaj ti bom mogel odgrniti preteklost in bodočnost.«
»Ah, Taadar! Kako hrepenim po tem, da bi spoznal bodočnost im čudovite zakone, ki nas vladajo!« je rekel Horemseb in živa rdečica se je pojavila na njegovem bledem obličju.
»Tvoja radovednost je upravičena in razumljiva, sin moj. Bodočnost, to je usoda naše duše. Če bi se nam posrečilo vloviti vonje, tedaj bi se nam tudi ta skriv« nost odgrnila. V kakšni stopnji morejo vonji vplivati ha dejstva in občutke, si izkusil pri gojenju ljubezenske cvetlice. Oživljajoči in izpodbujajoči vonj daje živ« ljenje; če ga je pa preveč, prinaša smrt. Saj je znano, da je postelja iz cvetlic smrtna. So pa tudi taki vonji, ki uničujejo druge vonje. Dokaz ti bodi tekočina, ki ubija v tebi poltenost in ti dovoljuje, da moreš gledati
lepo žensko, ki te ljubi, brez razburjenja. Vendar pa moram pristaviti, da ti taka zasluga ne bo šteta v dobro, ker mi posledica očiščevanja.«
Taadar je dolgo govoril o predmetu in dokazoval, da je z nekaterimi sredstvi mogoče' doseči celo telesno nesmrtnost.
Horemseb ga je poslušal in se tresel od radovednosti in razburjenjai.
»Oh, učitelj ! Da bi mogli videti, kam nas v bodoč« mosti privede volja nesmrtnikov! Da bi se mogli raz« govarjati z onimi, ki so odšli pred nami v svobodno prostranstvo!«
Modrijan je pokimal z glavo.
»Včasih se razgovarjam z onimi, ki so ostavil:' zemljo, včasih pa me celo obiščejo. Gorje! Še vedno sc slepi. Kaj pa ti morejo prerokovati? Vendar pa so n j il sveti modri in dali so mi marsikatero misel in migljaj zt moje delo.«
»Taadar! Prosim te, daj, da vidim čimprej vse tok je vzkliknil Horemseb s plamtečim pogledom.
»Potrpljenje, sin moj! Ni še prišel čas tvojega p|S svečenja, pa pride kmalu,« je rekel modrijan.
Nato sta šla ven k posebnim cvetličnim gredam Tam je rastla cvetlica, ki je bila še nerazcvetem.
ste razbrali, da sami s »pravopisno« sij o« imen često kvarimo njih prist« nost.
Par kraških imen.
Čudno je ime Devin. V starih nem« ških listinah se bere Thybain. V sred« njeveških je zapisano Ortuwin ali Du« Wein. V letu 1286. je bil devinski go« spod Hugo von Duwein. Ime kraja se je torej razvilo iz priimka grofov. Ta« ko je tudi pri imenih Rihenbcrk in Dornberg.
Še bolj nenavadno je krščen Volčji Urad. Ime nam pojasni kamen, ki je vsaj še tedaj (okoli 1. 1853.) bil .vzidan na zunanji strani cerkvice. V kamen je vklesan latinski napis, ki pove, da je tu pokopana 151etna hčerka neke gospe po imenu Volgia Priscilla. Ust« no izročilo je naredilo iz Volgia, Vol« eia in je nazvalo kraj po njej Volčji« grad (= grad gospe Volcie). Doben dob skriva v sebi besedi dober in dob = hrast. Ustno izročilo pa tudi zapi« ski vedo povedati, da je tod res nekoč rastei zelo dober hrast. Še dosti je raznih imen, ki jim običajno ne raz« beremo ne pomena ne korena (Ko« men, Mavhinje, Pliskovica, Avber itd.)
Na sosednem Vipavskem, naletiš na čudno ime Vogersko, ki sem je že lani v 11. številki razlagal. Šempas je nastalo iz Sanctus«Passus; drugi razlagajo po nekem drugem svetniku. Tako je n. pr. tudi Štjak na« stalo iz Št. Jakob. Prvačina, tu pravi Kocijančič, bi se morala pravzaprav pisati Pervačina, češ »da pervo sadje vselej tukaj dozori.« Kakor ni to prav trdno, tako se tudi o Ajdovščini ne more trditi, da je nastalo ime po ajdih (iz nem. Heiden) ali paganih, ki da so se tu dolgo obdržali.
Zlasti pri tolmačenju in raziska« vanju vipavskih imen — (Branica iz korena brani; Vrtovin, češ da je sredi vrtov, Skrilje, češ da se tam lomi opo« ka v celih skrlah; Batuje iz bat, češ da so v ondotnih fužinah že zdavna bati udarjali itd.) — se moramo varovati, da ne posežemo po najbolj priročni razlagi, ki ni vedno prava.
Vendar pa ste spoznali, da teče v krajevnih imenih lep kos zgodovine dotičnega kraja. Veliki narodi goje posebno vedo o krajevnih imenih. Pri Nemcih je takozvana »topografska
Spremembe v jugoslovanski vladi.
Dr. Anton Korošec, minister za goz« darstvo in rudarstvo, je v soboto 27. septembra odstopil, in sicer radi sla« bega zdravja. Kralj je odstop sprejel in v znak priznanja odlikoval Ko« rosea z redom Karadžordževe zvezde II. stopnje. To je najvišje jugoslovan« sko odlikovanje. Za Koroščevega na« slednika je bil imenovan dosedanji dravski ban inž. Dušan Sernec, bivši poslanec prejšnje Slov. ljudske stran« ke in znan strokovnjak v električni industriji. Sòdi se, da se radi vladne spremembe položaj ne bo bistveno spremenil.
Korfanty zaprt.
Korfanty je voditelj Poljakov v ti« stem delu Slezi j e, ki je pred vojno spadal k Nemčiji. Po vojni je mirov« na konferenca določila, naj ljudstvo z glasovanjem (plebiscitom) samo od« loči, ali pride pod Nemčijo ali se pri« ključi Poljski. Zgodilo se je podobno kot s Slovenci na Koroškem. Čeprav so bili Poljaki v velikanski večini, so vendar zmagali Nemci. Vsa Slezi j a bi torej morala pripasti Nemčiji. Tedaj pa se je dvignil Korfanty in s prosto« voljci zasedel vso poljsko Slezi j o. Mi« rovna konferenca se je takemu izrazu ljudske volje morala vdati in je ne glede na izid glasovanja del spornega ozemlja prisodila Poljski. Tako je Korfanty rešil del Šlezije poljski dr« žavi. Postal je pravi narodni junak. Politično je pa še vedno deloval, in si« cer predvsem v Šleziji. Ko je Pilsud« ski prišel na vladno krmilo, je začel Korfantvja odrivati. V petek 26. sept. ga je dal pa zapreti kot številne dru« ge opozicionalne poslance. Prej pa je še moral razpustiti šleski deželni zbor, čigar član je bil Korfanty, ker bi
nomenklatura« že močno razvita. To tu zgoraj je le drobtinica. Pa že iz te« ga se vidi, da imena krajev niso le su« he oznake, marveč živo življenje, ki sega tudi iz preteklosti v sedanjost.
r. b.
ga sicer radi poslanske nedotakljivo« sti ne mogel sodnij sko preganjati. Pil« sudski hoče s takim postopanjem o« pozicionalne poslance in njihove vo« livce prestrašiti. Morda se mu bo to začasno posrečilo. Trajnih uspehov pa nasilje ne prinaša. Sicer bodo na oktoberske volitve pokazale, ali je Pilsudski ubral pravo pot.
Po dveh letih.
Romunski liberalci so pri volitvah 1. 1928., ostali v neznatni manjšini. Zmagala je namreč kmetska stranka, katero vodi Maniu. Liberalci so tedaj v znak nezadovoljnosti zapustili po« slansko zbornico in senat ter so dve leti odklanjali vsako odgovornost za delo vlade in parlamenta. Maniu se zanje ni dosti zmenil, ker je bila nje« gova stranka dovolj, močna in zmožna vladati, Medtem se je v Romunijo vr« nil princ Karol, sedanji kralj, katere« ga je liberalna stranka pred leti izgna« la iz domovine. S Karolovim povrat« kom se je položaj kmetske stranke močno utrdil. Liberalci so spoznali, da jih bo prej ali slej konec, ako bodo še nadalje samo oddaleč gledali, kako se nasprotniki utrjujejo. Zato so skle« nili, da se vrnejo v parlament ter da se poklonijo kralju Karolu. Čeprav je liberalnih poslancev malo, vendar bo ugled parlamenta z njihovim vstopom zrasel.
Objave.
Invalidom.
Prosta je neka služba za vojne invalide v Piacenzi. Pojasnila se dobe na udruženju (Cor« so V. E. III. št. 33.).
Za sadjarje.
Deželna drevesnica v Postojni ima na pro* daj mnogo mladih sadnih drevesc, posebno ja* bolčnih. Obrnite se na drevesnico!
Okno v svet.
Taadar si jo je ogledal in rekel Horemsebu:
»Pop j e se bo kmalu odprlo. Čez dve- noči bo treba odrezati cvetje. Ali si razmišljal o tem, Horemseb?«
»Da, učenik. Deklica, ki jo potrebujem, je že pri« pr avl j ena. Drugič si izberem katero- izmed sužnjev, ker se bojim, da ne bi ljudje zapazili, kako izginjajo de« kleta, posebno ona, ki imajo sorodnike. Kakšnega po« rekla je, ni važno, da je le plemenite krvi.«
Nato sta -se vrnila v dvorec in Taadar je vzel s po« lice dva majhna lončena vrčka. Prvega je napolnil z neko prozorno brezbarvno tekočino, drugega pa z rdeč« kasto». Zamašil je skrbno vrčka in ju podal knezu.
«To je napoj, sin moj. Tretjo noč, pričenši z da« našnjim dnem, naj zaspi na cvetličnem ležišču. Ostalo veš.«
»Da, učenik. V tem času mora izpiti vsebino- obeh vrčkov. Tvoj ukaz bo natančno izpolnjen.«
»Kaj pa ženska, ki si jo določil za žrtvovanje? Ali ni to ona z belo poltjo, zelenkastimi očmi in kodrastimi lasmi? Videl sem jo, ko se je izprehajala po vrtu med tvojim počitkom.«
»Da, učenik, to je ona.«
»Krasno bitje! Ali ti ne bo srce trepetalo in sene ho tvoja roka tresla v odločilnem trenotku?« je vprašal
Taadar in. z zloveščim nasmehom uprl svoj praticavi pogled v Horemsebove oči. Ta je zmignil z rameni.
»Ne boj se! Moja kri je mrzlejša od vode in samo z očmi uživam ljubezen. Ob določeni uri bo vse priprav« ljemo. Zdaj pa na svidenje, učenik, grem k počitku.«
Vzel je Oba vrčka in se tiho napotil proti palači. Knez ti opazil, da je neki moški, ki je bil skrit v gr« movju, prežal na njegov odhod ter mu sledil kakor senca. Ustavil se je šele- tedaj, ko je Horemseb stopil na teraso in izginil v notranjosti hiše.
Ta ogleduh, ki se je plazil med drevjem s kačjo spretnostjo, je bil petnajstleten slaboten deček, s peča« tom zgodnje ostarelo-sti, ki si jo opazil pri vseh, ki so živeli v Horemsebovi bližini. Pogled, s katerim je spremljal visoko in vitko postavo svojega gospoda, je izdajal smrtno sovraštvo.
Ko se je mladi suženj uveril. da je njegov gospod stopil v hišo, se je vrnil v vrt, se skril v grmovje ter pozorno gledal na vrata palače. Stal je že več kakor uro na svojem mestu, ko -so se hipoma odprla vrata. Po ja« vila se je Nefti-sa v spremstvu Hamusa, predstojnika evnuhov. Evnuh je izpregovoril nekaj besed in se nato vrnil v hišo, Nefti-sa pa je stopala po senčnatem drevo« redu, vodečem v sredino vrta.
k
Kaj nam pišejo
iz goržške okoiice»
Orehovlje- — (R e s n i ci n a 1 j u « b o) — Pred časom je bil aretiran mia* denič Josip Lestan iz Orehovelj radi tatvine. Pri obravnavi se je pa izkaza« lo, da Lestan ni nikoli kradel in da je pošten in delaven fant.
Sv. gora. — V nedeljo je poromalo na Sv. goro precejšnje število romar« jev. V soboto zvečer in v nedeljo zjutraj je prav lepo prepeval cerkve« ni zbor iz Oseka«Vitovelj. Za njim so se pa oglasili pevci iz Štandreža, ki so zlasti pri enajsti maši prav lepo peli. K svetišču so tudi poromale Marijine druzPenice iz Gorice pod vodstvom g. Reščiča in g. Cigoja.
iz Idrijskega kotla
žn okolice.
Idrija. Za zlato mašo msgr. Ar« kota se je idrijski cerkveni pevski zbor posebno potrudil. Peli so težko Filkejevo mašo v e«molu z orkestrom, ofertori j in graduale ter Vodopivčevo pozdravno^ pesem z orkestrom in Tan« tum ergo Foersterjev. Izvajanje je bilo prav dobro, precej številni orkester je spremljal sigurno in diskretno tako, dp se je zbor in orkester zlil v lepo harmonično celoto. Sploh ima Idrija izvrstne glasbene moči; tudi godbo na pihala, ki je s virala med obedom, smo z veseljem in užitkom poslušali, ker je bila lepo ubrana in je s virala izbra« ne komade. Na svoje pevce in glasbe« nike je Idrija lahko ponosna. V.
Sp. Idrija. — (Nesreča.) — V ponedeljek dne 22. sept. si je, pri kole« sarski vožnji na prav čuden način zlo« mil nogo 52«letni g. Tomaž Seljak, znani pleskar iz Podmelca. Prepeljan je bil v idrijsko bolnišnico.
Ledine. — (Jubilej. — Križev P o t.) — Na Šmaren 8. sept. ie tuk. Marijina družba praznovala SOIetnico obstoja. Župna cerkev je bila zopet odeta v vence in cvetje. G. prodekan
i dežele ?
in župnik gorski Peter Likar je imel lep, pomemben slavnostni govor. N a« to je bilo sprejetih v družbo 9 novih članic. — V nedeljo 28. septembra smo imeli zopet redko slovesnost; blago« slovili smo nov križev pot. Bil je res naši župni cerkvi zelo potreben; slo« vesnost se je vršila ob 10. uri in se je je udeležilo tudi mnogo sosedov. (Prejšnji križev pot je bil star 79 let.)
Gore nad Idrijo. — (Smrt.) — V ponedeljek 22. sept. smo pokopali 79« letno posestnico Marijo Seljakovo. Lansko leto sta s še živečim možem praznovala slovesno zlato poroko. Naj počiva v miru!
Iz Gor.
Sv. Lucija. — (Porok a.) — Mi« nuli ponedeljek sta se poročila gospod Bogomil Mikuž in gospodična Marija Fratnikova. Novoporočencema, ki sta iz uglednih naših družin, prav iskreno čestitamo in jima želimo obilo sreče v novem stanu!
Kal nad Kanalom. — Po dolgem ča« su se tudi mi malo oglasimo. Letino imamo tudi pri nas kot po drugih kra« jih bolj slabo. Angeljsko nedeljo smo precej veselo praznovali. Navada pa je že, da imamo skoraj vedno sitnosti z nekaterimi fanti, ki se radi prete« pa j o ali pa kaj drugega zagrešijo.
Zavratec. — Pa še mi malo povej« mo, kako se nam godi. Kako je z letos« njo letino, si lahko že sami mislite. Mlekarna nam dobro nese, da bi le maslo ne bilo tako po ceni. — Ponoči nas ni prav nič strah, ker so naši fan« tje večji del noči zunaj. Ta in oni jo mahne tudi v bližnje Medvedje brdo, kjer v neki gostilni pojo, plešejo in pi« jejo, da je že preveč. — Pot do glavne ceste imamo tudi lepo. Radi bi po njej les vozili, radi, a je prepoceni.
Sužid. — Prišel je čas, ko polnimo svoje prazne kašče in senike. Letina se da približno takole oceniti: fižola je precej, krompirja je pod srednjo me« ro, sirka je srednja letina, pridelek se« na je prav dober. Posebno so se obne«
sli gnojeni travniki. Hvalevredno je, da se naši gospodarji vedno bolj pe« čsjo z umetnimi gnojili. — Zadnji te« den sta se poročila Franc Kurinčič in Katarina Šuberjeva. Bog jima daj sre« čo! — Nekateri fantiči, ki spadajo še pod nadzorstvo staršev, kradejo po vasi grozdje. Lepo vedenje! — H kon« cu še povejmo, da se še precej podvi« zamo v gradbi greznic in gnojišč-Sedlo. — Po prizadevanju gospoda vikarja smo dobili močno doneče or« tile. Le škoda, da so zavzele toliko prostora, da nimajo pevci kje stati. Zato je tudi zbor malo prešibak. — Toliko porok imamo, da nam nikdar ne zmanjka sladkih potic. Ker ie pre« več potrate pri porokah, se pa opaža varčevanje pri pogrebnih svečah. — Začetka javnih del, zlasti vaškega vo« dovoda se precej veselimo. V neki gostilni so hoteli biti vsi »inženir ji« in »palirji«; dokazovali so si kar s pestmi po glavah. — Pri nas se dobe ljudje, ki menda v nedeljo raje kosijo kot pa na delavnik. Še bolj čudno je pa, da drugi take nedeljske kosce javno hvalijo.
Soča. — (Sv. misijo n.) — Veli« častni so bili ža našo duhovnijo dnevi od 7. do 14. septembra. Po 27 letih smo obhajali slovesnost sv. misijona, ki sta ga vodila misijonarja g. dr. Zde« šar in g. Zdravlič. Govori gg. misijo« nar jev so nam segli globoko v srce, saj je velika večina ljudstva prejela sv. zakramente. Lepo slovesnost smo za« ključih v nedeljo 14. septembra s pro« cesi j o z Najsvetejšim. Bc-g .ir j, da bi sv. misijon obrodil v naših dušah- obi« len in trajen sad! Enako slovesnost je obhajala isti dan sosednja Trenta. /Misijon je vodil g. misijonar Klanč« nik. Vsem misijonarjem lepa hvala!
iz Istre. * 1
Marezige. — (Ples brez d o v o«
1 j e n j a.) — Zadnjo nedeljo so pri nas priredili ples. Ko se je na plešišču vrtelo že precej mladine, je prišel g. brigadir in vprašal godce po plesnem dovoljenju. Ti ga seveda niso imeli in so morali kar brž pobrati svoja piha« la. Plesalcem so morali povrniti že
S povešeno glavo in z obupnim obrazom je Neftisa blodila po vrtu. Preklinjala je dan, ko ji je usodna roža priletela v naročje v Tuj nem čolnu. Od tiste usodne ure ni imela več miru in bodočnost se ji je zdela temna in pusta. Tedaj jo je potegnil za krilo za grmovjem skriti deček.
v »Kaj hočeš, ubogi dečko? Le govori,« je rekla dečku, ki je klečal pred njo.
Deček je odkimal z glavo in s pomembno kretnjo pokazal na znamenja, ki jih je naglo zarisal s palčico po pesku.	!
V svoje veliko začudenje je Neftisa brala: »Sem nem. Odrezali so mi jezik kakor vsem, ki so tu v službi. Zbeži odtod, ako nočeš umreti, kakor je umrla moja sestra in kakor so umrli vsi, ki so izginili pred teboj!«
»Ali blazniš!« je rekla bledain tresoča se deklica in odstopila.
Deček je naglo zabrisal znake in napisal sledeče: »Sovražim ga in ga zasledujem. Moja sestra je bila lepa in nedolžna kakor ti, pa je poginila!. Ako nočeš izginiti kakor ona, zbeži odtod. Vedi, da čarovnik umori vse svoje žrtve!«
Nato je deček zopet zabrisal znake na pesku in iz«
ginil v grmovje,
Neftisa je zdaj razumela resnico.
»Da,« je rekla, »komaj se napijem one peklenske pijače, čutim, kako sem pod vplivom blazne strasti. Te« daj sem pripravljena žrtvovati svoje življenje za en edini znak ljubezni. On pa se smeje mojemu trpljenju; ko se me bo naveličal, me bo usmrtil. Zbežati moram. Toda kako? Vsekakor pa danes odklonim čašo, ki mi jo predloži.«
Ko pa je tistega večera sedela nasproti knezu, jo je minila jeza in njeno sovraštvo se je izpremenilo v obo« ževanje.
Po večerji je prinesel star suženj dve čaši in dva zamašena vrčka. Ko je Neftisa to videla, se ji je Amil zdravi razum. S prosečim pogledom je odrinila čašo, katero ji je ponujal njen zapovednik.
Horemseb je prisedel k njej, jo objel okrog pasu in se sklonil tako nizko k njej, da se je z obličjem dotikal deklice, nato je rekel:
»Zgladi si čelo in obriši si solze, draga! Tvoje srce se umiri in naše ustne se združijo v poljub, po katerem hrepeniš, in srečna zaspiš.«
_ Deklica se je vsa stresla. Komaj je prestregla čudo« viti in zlovešči Horemseb ov usmev. Njegov pogled jo je tako začaral, da je sprejela čašo in jo izpraznila. Kne«
vplačane svote. Cela komedija je bila. — Trgatev bo te dni. Pa bo precej ža* lostna, ker grozdje močno gnije. Do* s ti časa moramo porabiti za čiščenje.
Kubed. — (Dobra letina.) — Zadnjo nedeljo smo imeli opasilo pri sv. Mihaelu na pokopališču. Pri tej priliki smo videli, da je cerkev v prav slabem stanju. Nameravali so kupiti tudi mali zvon. Pa je zdaj vse nekam zaspalo. — Pri nas častimo sv. Miha* eia za patrona trgatve. Zato začenja* mo s trgatvijo ob sv. Mihaelu. Letos se nam obeta prav obilna in dobra vin* ska kapljica. Zato vabimo že sedaj kupce. Druga letina je še precej obilna. Le krompirja in žita ni toliko. Ne* katerim kmetovalcem je naredila pe* ronospora dosti škode, ker so prema* lo škropili, t— Še nekaj : od občinske* ga premoženja imamo vsi enake de* leže. Čudno pa je to, da moramo plačati eni več eni manj. Kako to?
Več Občinarjev.
S Krasa.
Mavhinje. — (Nove orgle.) — V nedeljo 21. sept. se je vršila v naši cerkvici slovesna blagoslovitev ob* novi j enih orgel. Cerkvene obrede je opravil č. g. dekan Grbec iz Nabreži* ne ob asistenci č. g. iz Gorjanskega in iz Šempolaja. Orgle, ki jih je izdelala znana tvrdka Cecilija v Gorici, so po* polnoma nove, le omara je od prej* šnjih, ki so bile poškodovane v vojni.
Sežana. — V nedeljo 14. sept., ko se je pri nas po šestih letih vršila sv. bir* ma, smo imeli Sežanci priliko opazo* vati domačo inteligenco, vozečo se v avtomobilih v cerkev. Marsikdo, ki ni imel morda drugi dan niti za sol, se je na ta dan imenitno postavil; marsika* tera botrica je prišla nalašč prekasno v cerkev zato, da so jo vsi gledali. — Za okrašenje cerkve, ki je bila vsa v cvetju in zelenju, ni bilo treba nikakih prošenj, kakor je sploh navada. To delo so prostovoljno opravili nekateri fantje s sodelovanjem danskih fantov in deklet, za kar jim bodi izrečena naj* toplejša zahvala. Ob tej priliki je tre* ba pograjati tri sežanske punčare, ki
so prišle v cerkev zijala prodajat, ne da bi kaj pomagale. Pričakovale so menda kavalirskih poklonov! — Da se bližajo pusti jesenski dnevi, to se pozna tudi pri nas; Letoviščarji, kate* rih ni bilo dosti, so že odšli. Nekaterih gospic, ki so ob poletnih večerih iskale svoje simpatije po ulicah, tudi ni več videti. Nova moda se je pri nas pre* cej vdomačila. Posebno vlogo so letos igrali ženski klobuki in to še celo na tuk. »Pitlerkomandi«.
Kazlje. — (N a š e šolsko po* s 1 o p j e.) — Čas šole je prišel, učite* Ijico smo tudi dobili, pouk se pa ni še mogel pričeti, ker je bilo šolsko po* slop j e v slabem stanju. Za sedaj so nekaj zakrpali. Vsako leto se mora pouk prekiniti zastran poslopja, ki je kot rešeto. Na sredi vasi je že kup* 1 j eno stavbišče in vedno pravijo, da bodo drugo leto zidali. A kdaj bo to drugo leto?
Komen. — (Vernost mož in fantov.) — Da se poglobi versko prepričanje mož in fantov, so1 se ti le* tos drugič zbrali v večjem številu kot lani v romarski cerkvi M. Device v Obršljanu. Poslušali so tri govore o presv. Evharistiji in so celo noč v mo* Litvi prebili pred izpostavljenim Naj* svetejšim. Zjutraj so pristopili k mizi Gospodovi. Pevski zbor iz Gorjanske* ga je lepo prepeval ponoči in med sv. mašo. Vidi se, da vidno napre* duje. — Čudno je, da so mnogi fantje — in tudi naša »itelegenca« — ki se še nočejo odločiti za dobro in koristno.
Doberdob. — (S m r t.) — V nede*
1 jo zjutraj je umrl 20*letni Mirko Fcr* letič, dober in blag fant. Vdano je prenašal mučno bolezen. Na zadnji poti ga, je spremljalo dosti njegovih tovarišev, le starši in bratje ga niso mogli, ker so se v februarju izselili v Južno Ameriko. Mirko pa je ostal do* ma pri starem očetu in materi, ker je bil še podvržen vojaški dolžnosti. N. p. v m.!
Štanjel. — Odkar nas je zapustil č. g. Kos, nimamo še dušnega pastirja.
! Srčna želja vseh faranov je, da bi ga ! kmalu dobili. — 15. t. m. je Vsemo* /točni poklical k sebi Marijo Jako*
min, ženo bivšega podžupana. N. p. v m.! — Zadnja toča nam je naredila precej škode na grozdju. Nekaterim je vzela dve tretjini. Grozdje tudi precej gnije. Upamo, da bodo davčna oblastva to vpoštevala.
iz Brd,
Števerjan. — (Javna dela. — Trgatev.) — Zadnjič je bilo j a vi j e* no, da se popravlja naš občinski dom. Sedaj pa moramo to preklicati, ker naš nekdanji obč. dom bo še naprej kazal svoja gola rebra in čakal, da ga kdo zakrpa. Le šolsko poslopje se v notranjosti popravlja. Zunanje lice bo pa menda še dokazovalo, da se, kdor je poklican, ne zanima za to. Trgatev bo tako žalostna, da je Štever jan še ne pomni take. Lani smo pridelali do 7000 hi vina, letos ga bo komaj 300.
iz Vipavske dolžne,
Štomaž. — Hvala Bogu! Vendar se je zbudila stolpna ura iz smrtnega spa* nja; v soboto 20. sept. je oživela. — Stomaške občinske poti so še vse raz* orane, kažejo rebra. Naj jih vendar občina popravi. Grozdja ni niti za zo* banje; kar ga je pustila toča, se je sko* ro vse posušilo.
Bilje. — (Nov kip z a cer* k e v.) — Naš umetnik kipar Gorše je izvršil res umetniški kip roženvenske Matere božje za našo farno cerkev. V nedeljo bomo kip slovesno blagoslo* vili in ga nesli v procesiji skozi faro. Umetnik sam je mnenja, da se mu je delo zelo posrečilo. Tudi ljudstvo bo bržkone z njim zadovoljno. Kip bo Gorše najbrže razstavil na umetniški razstavi. Prihodnjo nedeljo si ga pa lahko vsak ogleda v naši cerkvi.
Ozeljan.. — (N a š shod.) — Za* kasneli shod sv. Jakoba, ki je bil v ne* del j o, tudi s popoldanskim blagoslo* vom, smo praznovali še dovolj sloves* no. Le dež nam ni bil po godu in pa ti* sti neotesanci, ki so med sv. mašo kle* petali in kadili pred cerkvijo. Pamet* nemu in omikanemu človeku to ne pristoja. Zvečer pa so se ga nekateri preveč navlekli in se nazadnje prav
zove oči so se zadovoljno zabliščale. Zopet jo je peljal k majhnemu dvorcu, kjer sta opazovala bajno sliko pie* šočih in pojočih na zeleni trati. Neftisa pa se ni zanL mala za vse to. Še nikdar ni telesno tako trpela. Bilo ji je, kakor bi vsa njena notranjost gorela, ogenj ji je piai po žilah in dih ji je zastajal. Zdaj se je dobro zavedala, da je njenemu trpljenju vzrok prekleta pijača.
Horemseb je kmalu nato vstal, podal Nettisi rožo in dejal s prijateljskim usmevom:
»Na skorajšnje svidenje! Spomni se moje obljube!«
Deklica ni nič odgovorila. Izrabila je trenotno zine* do, iki je nastala med služabništvom in knezovem od* hodu, ter stekla v goščavo. Slišala je glas kličočega jo Hamusa,- toda nato je vse vtihnilo. V tem hipu je niso iskali, ker iso bili bržkone prepričam, da ne more uiti nikamor.
Nočna vlaga in hlad sta ji dobro dela. Začela je trezno misliti. Vkljub svojemu sklepu je izpik zastrup* Ueni napoj, jutri zopet tako napravi, toda ali bo kedaj Horemsebova? Tedaj ji je prišla v glavo nova misel. Kaj ?e bi se napila tekočine iz modrega vrčka, katero je pil knez, ki je bil vedno tako miren in brezstrasten! V ti* Stem hipu je sklenila, da poskusi priti do one pijače,
Naglo je stekla k palači. Previdno se je približala terasi, na stopnicah katere je sedel mali suženj, ki je z njo zjutraj govoril.
Z znaki je dopovedala dečku, kaj bi rada, in po* kazal ji je vrata na desno. Tako je Neftisa prišla v majhno sobo pred spalnico. Pri svetlobi svetiljke je za* gledala starega sužnja, dremajočega na pragu. Nedaleč od njega sta na majhni polici stala dva vrčka in dve čaši. Izza pasa je povlekla Horemsebovo rožo, se pri* plazila k sužnju in pristavila k njegovemu nosu cvetlico. Starec je nekolikorat vdihnil omamno vonjavo ter se prebudil. Njegov medli pogled je strastno blodil okrog sebe, nosnice so se mu napele, a na uvelem obličju se mu je pojavil čuden živalski izraz. Iztrgal je rožo de* klici, napravil nekaj opotekajočih se korakov in se kakor pijan oprijel zidu. Neftisa je stekla k polici. Po* grabila je modri vrček in ga izpraznila do zadnje kap* ljice.
Že medtem ko je pila čudoviti napoj, jo je začela izpreletati po životu prijetna svežost. Nato jo je po* padla trenotna slabost in nezavestna se je zgrudila na tla.
(Dalje.)

po moško stepli. Bil je pač dan, poln smešnih, resnih, a tudi žalostnih do* godbic, ki pa se nam ne zde vrene, da bi jih tukaj omenjali. — Tista brv za
Žorčevo hišo je tudi slaba in manjka že nekaj desk, tako da ni več varno, po njej hoditi. Prosimo, da bi se po-pravila!
Kaj se sliši po
Kongres ameriških tihotapcev.
Zedinjene države ameriške so suhe, j alkohol je prepovedan, kar pa ni po volji mnogih Amerik anccv, ki ga radi srkajo. Število teh vedno bolj raste. Seveda si Amerikanci lahko privoščijo alkohola kolikor hočejo, saj skrbi za to mogočna tihotapska or ga 5 nizacija.
Tihotapska organizacija je danes najkrepkejša podpora »suhih,« struje, ki je za prepoved alkohola. Če bi zrna« gali takoimenovani »mokri«, ki so za dovoljenje alkohola, bi bili tihotapci brez zaslužka. Zato ‘so tihotapci skl h cali pred kratkim kongres in tuhtali poti in ukrepe, ki jih je treba pod* vzeti, da se prepoved alkohola še bolj poostri. Tihotapska organizacija je baje dala v času zadnjih volitev na razpolago težke milijone, da je bil iz* voljen »suhi« Hoover proti »mokre* mu« Smithu. Pač po amerikansko.
Nemške poslanke.
Nemški državni zbor ima 6 ženskih poslancev več kot prej. Največ žensk so poslale v zbornico leve stranke: so* daini demokrati 16, komunisti 13, ka* toliški centrum 4 in, razne druge stran* ke po eno. Vseh nemških poslank je 39.
Vojni vpokojenec.
V	ameriški državi Ohio, v mestu Tennison je zapustil ta svet svoje* vrsten vojni vpokojenec. Bil je to pes, znan pod imenom »Big«, ki je bil v vojni last nekega častnika. Kadar so Nemci jeli spuščati strupene pline, jih je žival zavohala ter z laježem opozo* rila svojega gospodarja nanje. Psa so potem stalno držali v prvih strelskih jarkih. Po končani vojni so psa »vpo* kojili« in mu določili 1500 lir mesečne pokojnine. Imel je posebnega pazni* ka, izvrstno hrano in lepo hišico, v ka* teri je te dni poginil.
Moda dolge brade.
V	Rusiji se zopet uveljavlja moda dolge brade. Gladko obrita lica se smatrajo za znak buržujstva. Glavni razlog pa, da so začeli nositi dolge bra*, de je v tem, ker v Rusiji ni mogoče do* biti mila Za britje. Tako je potreba ustvarila »proletarsko modo«.
Solnčni mrk
bodo 25. oktobra proučevali učenjaki na majhnem otoku sredi neizmernega Tihega oceana- Otok se kliče Ninfa* voli. Na njem živi le par Polinezijcev in dva, bela človeka. Ladje ob samot* nem otočiču sploh ne pristajajo. En* krat na leto vrže mimo ploveči parnik pošto v nepremočljivi vreči v morje. Valovi splavijo potem to edino vez med svetom in zapuščenim otokom na obal. Zdaj so pa vendarle učenjaki izbrali ta otok, ker bo le na njem mo* g oče opazovati popolni solnčni mrk. Za opazovanje so že zgradili velikan* skj 19 metrov dolg fotografski aparat,
svetu,
da bodo fotografirali solnčno površje. Od te znanstvene odprave si učenjaki dosti obetajo. .
Gora na prodaj.
Znano je, da je Arabec hujši trgo* vec od Juda. Pa so se zbrali arabski šejki (poglavarji) tam iz Transjorda* nije in dejali, da ni več denarja ne za sol ne za smodnik. Zato so sklenili, da gredo k očetom frančiškanom v Jeruzalem in jim ponudijo za 1500 angleških funtov Mojzesovo goro v nakup. Na tej gori je baje Mojzes pre* jel od Gospoda 10 zapovedi. Očetje frančiškani pa poznajo zvite sine pu* Ščave in niso hoteli gore kupiti. Šejki se jeze.
Nova industrija.
V Španiji in v južni Italiji se je močno razvilo gojenje rdečih ribic. Te ribice, ki služijo v vodometih le za okras, potrebujejo za razvoj precej toplo vodo (do 15° C), kakršna je le v južnih krajih. Gojenje teh ribic se je precej razvilo in nosi lepe dohodke.
Stoletna starka v letalu.
Stoletna Amerikanka Almadia Ben? nett je praznovala svoj stoti rojstni dan s tem, da si je najela letalo in se pustila voziti po zračnih višinah. Vse* kakor krepka in korajžna starka.
Božji bič,
Iz severne Kitajske pošiljajo stra* šna poročila o kugi, ki mori na tisoče ljudi. Cele vasi so izmrle, mrliči leže nepokopani, prebivalstvo beži iz oku* Ženih krajev kot pred povodnijo. »Črna smrt« je vtisnila svoj grozni pečat vsej osrednji Kitajski. Pa tudi v severni Afriki, v Alžiru, se je kuga baje že pojavila.
Kuga je skeleč bič božji. Stari kro* nisti so zabeležili, da je že grške ju* nake pred Trojo kosila neznana bo* lezen. V 6. stoletju se je kuga razširila po vsej Evropi. Ne vojna in ne lakota nista pustili za seboj toliko gorja kot »črna smrt.«
V 14. stoletju je kuga iztrebila sko* raj vso Evropo. Tedaj niso niti ve* deli, kakšna bolezen je to. Šele čez dolgo let so prišli na to, da prenaša kugo majhen bacil, paličaste oblike. Ta bacil se najraje zaje v kože bolh na podganah. Zato se splošno meni,
da so predvsem podgane raznaševal* ke kuge. To je do neke mere res. Ba* cil pa pride v človeka lahko tudi z di* banjem. Tako se razvije pljučna ku* ga, ki najhitreje umori. Bacil se pa lahko vsesa v človeka tudi skozi kakšno rano. Kri se zastrupi in po* vsem telesu se razpihnejo gnojni iz* puščaji; to je tako zvana bubonska kuga.
Ognjišče ima kuga v Kitajski in v Indiji. Od ondi so jo karavane za*
ZAHVALA.
Ob nesrečni smrti naše drage sestre MARIJE MARUŠIČEVE se najtopleje zahvaljujemo preč. gg. duhovnikom iz Štandreža in mirenske* ga Grada, domačim dekletom, darò* valcem cvetja in vsem, ki so spremili drago pokojnico na zadnji poti. — Bog povrni vsem!
R u p a , 30. septembra 1930.
Žalujoča brata in sestre.
Marija Accertai - Trst,
Via Genova 21. ... in via Mazzini 41,
Najboljši madapolam L P75, Platno Madonna 80 cm „ 2-40, Platno Lavoratore 120 cm „ 3*30, Platno Lavoratore 150Ì cm „ 4-30,
Črn saten	120 cm „ 3*80,
Gladek saten 130 cm „ 5-90,
Črn thibet	120 cm „ 2 95,
Volna mušola 99 cm „ 8’90, Nogavice, maje, naramnice, spodveze, robci in odeje po najnižjih cenah v Trstu.
ZDRAVNIK
dr. L. SIMONITI,
bivši asistent za notranje bolezni,
sprejema vsak dan u OOFtd*
mm yiTTOKIB (na Tmnilui) št. 6/11.
(nasproti lekarne Cristofoletti.)
od 9. - 12. in 3. - 4.
Ob sredah po četrti uri na lastnem domu v
Biljani v Brdih
Kolsozdravnišlcf
ambulatorij
TEST - - Via delie Sette Fontane 6.
Izvršuje točno vsako delo z zlatom in kavčukom. Našim ljudem z dežele poseben popust za potne stroške. Govori se slovenski. — Delo zajamčeno! — Odprto od9.—13. in od 15.—19. Ob nedeljah od 10,—12.
™.|	| Odlitima tisana pil in rašp
„m „ lenny Freres 8 Oomp. S. S.
Aiifliitcoorl - Framelj-a
Zaloga za Julijsko Krajino :
Pellet^ Halhan it Oemp.
družba z o. z.
Trsi, via S. Nicolò št. 12 - telefon št. 41-18.
nesle v Malo Azijo. Od tu je bila prav kratka pot na Sicilijo in v Marsej, južno francosko luko. V treh letih je takrat kuga pobrala okoli 25 milijo« nov ljudi. Po 1. 1350. je kuga nenado« ma izginila. Pojavila se je v Evropi zopet v 16. in 17. stoletju. V novejši dobi so jo doživeli v ruski pokrajini Astrakan. L. 1908. so se pred njo tresli v Hamburgu in Bremenu. V vzhodni Aziji pa ni nikdar prav potihnila.
Človeštvo se kuge danes še prav tako boji kot v preteklih stoletjih. Saj ni čudo, ko pa še danes ni prave obrambe proti njej. L. 1897. se je v Benetkah sešla posebna konferenca držav, kjer so obravnavali, kako se je moč ubraniti kuge. Vse države so po« tem pristopile h »kužni konvenciji« ter so v Carigradu izbrale poseben »vrhovni zdravstveni svet.« Ta odbor ima nalogo ubraniti kugi prehod pre« ko Carigrada in Aleksandrije v Evro« po. S temi zdravstvenimi odredbami ter z razkuževanjem ladij so kugo precej omejili. Vendar bo pa še vedno ljudstvo molilo iz globoke vere tisto prošnjo iz litanij »Kuge . . . .«
• ■T/g-a	T:	' •■■■ T C : .-Tj: .:CT ■■ C. 'Tč-r -
Od 29. septembra dalje so otvorjeni
us
ti
m
M
N

..MAGAZZINI
BEL POPOLO",
mora 11 faScf uar rt a skladišča
Književni pomenki.
»Družinska kuhinja«.
Sestavila Marta Uršičeva. — Izdala Goriška Mohorjeva družba. — Gorica 1930. To je Prva slovenska kuhinjska knjiga, ki je izšla v Julijski Krajini, To potrjuje tudi njena vsebi« na, kajti v njej dobiš navodila, kako se razne jedi pripravljajo na naš, primorski način. Več receptov je tudi takih, ki veljajo prav posebno za nekatere kraje naše dežele, n. pr.: idrijski krompirjevi žlikrofi, vipavska potica itd. Pi« sateljica pravi v uvodu: V naši domačiji se srečujeta sever in jug. Severna kuhinja ljubi meso, maščobe, svinjine, močnate jedi, jug nam nudi obilje zelenjave, sadja, morskih rib. Zato je tudi naša kuhinja raznolična, pestra. Zato prinaša ta knjiga kuharske listke za se« verne in južne pridelke, in sicer pripravljene na način, ki je pri nas udomačen.« Knjiga vse« kuje 500 receptov, ki šo uvrščeni v skrbno Urejena poglavja. Recepti so prirejeni za 6 oseb. Mere so zelo razvidne, tako da jih bo, če je družina manjša ali večja, gospodinja
lahkoto sorazmerno zmanjšala ali povečala. Ker je knjiga namenjena predvsem mladim, novim gospodinjam, so v njej tudi recepti za jedila, ki jih pri nas pogostoma kuhamo. Sem sPadajo v prvi vrsti naše »mineštre«. Hvale« Vl'edno je to, da bodo lahko kuharice našle v Joj knjigi navodila za okusne in za naše raz« mere ne predrage jedi. Tako bodo tudi gospo« dar j i zadovoljni. Pa tudi za družinske slavno« sti, svatbe, godove in botrinje bo kuharica našla v »Družinski kuhinji« izvrstna navodila.
- »Družinska kuhinja« stane 5 lir; dobi se v Katoliški knjigarni v Gorici in po drugih 'ečjih knjigarnah v Trstu in Gorici.
toporiarstn.
lil 'taj&iii prižeto.
1 est, 30. septembra 1930.
grozdje 120—240, fige 80— breskve 280, jabolka 200—240—
m
N
Gorica - via Garibaldi 0 - Gortea
telelon štev. 510.
Hadaljuj© se velikanska razprodaja I I I
Platno; blago za hlače; frštajn; blago za moške in ženske; maje iz volne in fr-štajna; pleteni telovniki; ženski životci; nogavice; odeje itd.
Številni odjemalci so potrdili, da so e e rù e res Blizke m da je blago res prvovrstno.
Pridite nehupit še za časa in oglejte = si naše cene.----------------------
tabi prillilo!
Žele n j ad: Radič 50—400, zelje 50, vrzote 90, solata 90, solatica 140, jaj« čevec 140, fižol v stročju 80—100, špi« nača 120—140, domača 260, blitva 80, pesa 50, paprika 90—100, paradižniki 90—100, šelin 80.
Krompir 50.
Gorica 1. oktobra 1930.
Sadje: Grozdje moškat 200, rebula 110—140, amerikansko 100, jabolka 80 do 150, hruške 200 do 300, kostanj 100 do 140, smokve 60.
Zelenjad: fižol v stročju 80, za mr« ven j e 100, solata endivija 40 do 50, vr« zote 50, kapus 40, špinača 80, kuma« rice 80, koče 80, paprika 50, jajčevec 100.
Krompir 30 do 35, jajca 58 do 65,1 maslo 11 do 12.
Opomba: V inozemstvo ne gre sko« raj nič, večnoma le v Trst.
Indeksne cene.
Pod indeksnimi cenami razumemo današnje cene v primeri s cenami, ki so bile v veljavi pred vojno v letu 1913. Gospodarski strokovnjaki smatrajo 1. 1913. za redno leto; takrat so bile cene v pravem razmerju z zla« tom (zlate cene) in je bilo tudi pravo razmerje med cenami različnega blaga. Zato vzamemo pri računanju sedanjih indeksnih cen predvojne cene za šte« vilo 100 in računamo: koliko moraš dati danes za blago, za katerega si pred vojno plačal 100 denarnih enot, (lir, kron, dolarjev, frankov itd.).
V posameznih državah so posebni statistični uradi, ki vodijo seznam teh cen. V Italiji računa indeksne ce« ne Gospodarski svet v Milanu (prej« šnja trgovska zbornica). Po teh podat« kih so danes v Italiji sledeče indeksne cene (v trgovini na debelo):
1.	Hrana rastlinskega izvora (žita, krompir, zelenjad, olje itd.) 407.
2.	Hrana živalskega izvora (meso, maslo, sir, jajca, itd.) 460.
3.	Oblačilni predmeti (izdelane tka« nine, konoplje, lan, svilodi itd.) 292.
4.	Kemični predmeti (umetna gno« j ila, drogerije, galica, barve itd.) 390.
5.	Rude in kovine (žveplo, železo itd.) 394.
6.	Stavbeni materijal (les, opeka, ce« ment itd.) 515.
7.	Različni industrijski izdelki (stroji, itd.) 471.
Če bi delili vse predmete le v dve skupini, in sicer v hrano in industrij« ske izdelke, dobimo za hrano indek« sno številko 431, za industrijske izdel« ke pa 387, kar pomeni, da je treba da« nes dati 431 lir za tisto hrano, katero si dobil 1. 1913. za 100 lir in da moraš dati 387 lir za toliko industrijskih iz« delkov, za katere si potrosil pred voj« no 100 lir. Iz tega sledi, da je danes v Italiji hrana nekoliko dražja kot in« dustrijski izdelki. Indeksna številka za vse blago v Italiji je 399.
Seveda ne veljajo zgornje indeksne cene v enaki meri za vse blago. Vze« mimo za primer jajca in koruzo. Pred vojno si dal pri nas za eno jajce 5 vi« nar jev, danes moraš dati 50 stotink, torej je razmerje kot 1 : 10 (jajca so desetkrat dražja). Kvintal koruze si pred vojno dobil za 18 kron, danes jo
dobiš za 66 lir, torej velja tu razmerje kot 1 : 3.66 (koruza je danes le 3.66 krat tako draga kot pred vojno.) To« rej so se jajca mnogo bolj podražla kot koruza.
Rečeno pa velja le za cene v papirju. Če hočeš primerjati današnje zlate ce« ne s predvojnimi (zlatimi cenami), po« tem moraš vzeti za podlago zlato. Gle« de Italije velja razmerje 100 : 368, kar pomeni, da moraš dati danes 368 na« vadnih lir za tisto množino zlata, za katero si dal pred vojno 100 lir. Če pri« merjaš zlato podlago 100 : 368 z indek« snimi številkami zgoraj navedenih sedmih skupin blaga, vidiš, da so vse številke razen pri skupini pod 3 (obla« čilni predmeti) višje kot 368. To po« . meni, da moraš dati za šest skupin I
blaga več zlata kot pred vojno, le za oblačilne predmete manj. V zlatu so se torej oblačilni predmeti pocenili, vsi ostali so se podražili. Če pa ne de« lamo teh razlik, temveč gledamo na splošno ceno blaga, ugotovimo, da se je blago na splošno podražilo. Zlata indeksna številka za Italijo je danes 108, katero dobiš, če deliš skupno in« dekspo številko 399 z zlato številko 368. Zlata indeksna številka 108 pra« vi, da moraš danes dati 108 zlatih lir za isto blago, katero si dobil pred vojno (1913. leta) za 100 lir.
Za posamezne države veljajo raz« lične indeksne številke, ker se ni bla« go povsod enako podražilo. Zlati in« deks za Zedinjene države Severne I Amerike je 125, za Anglijo 109, za
Tvrdka
S o
2, o # 8 o o 3 o
«m §
2? Ni 5 8-t S
*N
o 6L © N' » s
u •
t» VI
Pavide Cavalieri) - TRST
z izgotovljenimi oblekami in drogerijami ter lastno krojačnico prvega reda
rta Corso Garibaldi štev. 4, I. nadstr.
naznanja cenj. občinstvu, da ji je došla popolna zaloga jesenskega in zimskega, blaga za moške
OBLEKE — POVRŠNIKE — SUKNJE
iz najboljših domačih in inozemskih tvrdk, v lastni delavnici pa smo izdelali iz: blaga, ki je bilo poprej še dobro namočeno, veliko množino
OBLEK — POVRŠNIKOV — BERBERRYS — TRENCH COATSOV — SUKENJ — ŠPORTNIH IN PISANIH HLAČ v najnovejših ris« bah in po
selo nizkih cenah.
NB. — V naših izložbah na Cor su Garibaldi štev. 6, nasproti našim prostorom, so razstavljeni ostanki blaga v različni velikosti po
resnično nižjih cenah, kot smo jih sami plačali. EDINA PRILIKA!	IZKORISTITE JO!
Ne kupna cena, marveč vzdrževalni stroški in trajnostnaredepo-snemalnik cenenega ali dragega. Dolgo trajajo brez popravil samo pristni posnemalniki in pinje
»DIABOLO**.
KMETJE!
Ne izbirajte, kar je poceni, marveč, kar je dobro ! ! !
Za pojasnila se obrnite na
Vittorio Jonson — GORICA,
Via Contavalle 4=11. (Casella 25).
m
P+v
Nemčijo 125, za Francijo 108, za Ru* sijo 187 itd. Iz teh številk sledi, da so se cene blagu najbolj podražile v Ru* siji, v Italiji in tudi drugod pa da se Polagoma bližamo predvojnim ce* nam. Posamezne skupine blaga so da« nes že cenejše kot pred vojno.
Gnilo grozdje.
Še enkrat pozivamo vinogradnike, da pri trgatvi strogo ločijo gnilo grozdje od zdravega. Zdravo grozdje zmastite posebej in napolnite z mo« štom ali mladim vinom posebne sode. Gnilo grozdje zmastite tudi posebej. Ne mešati, ker drugače boste imeli vino, ki bo podvrženo vsem mo« gočirn boleznim, predvsem pa rja« ven ju. Še nikdar tudi niso bile tako na mestu čiste vinske kvasnice, kot so letos, posebno ker mošt v tem slučaju lahko žveplamo. Navadne naravne kvasnice težko prenesejo žveplan j e mošta, žveplan je pa je letos nujno po« trebno. Zato svetujemo vinogradni« kom, da si nabavijo selecijonirane (odbrane) vinske kvasnice.
Laneno seme.
Na svetu se prodaja predvsem ru« sko laneno seme, katerega se porabi Pa j več za napravo lanenega olja. La« Peno seme pa rabimo z velikim uspe* hom tudi v živinoreji.
Živini dajemo laneno seme pred* vsem v obliki napojev, ki vplivajo bla* godejno na prebavo in tudi kot lahko čistilo. Predvsem se priporočajo taki Papoji za krave v zadnjih mesecih no* sečnosti. Izkušnje pravijo, da je po* rod potem lažji. Laneni napoji pa vpli* vajo tudi na mlečne žleze in tako kra« ve dajejo več in bolj mastnega mleka.
Zato pa bi morali naši živinorejci redno dajati živini — posebno kra* Vam — lanene napoje, katere napra« vimo, če laneno seme skuhamo.
Davek na koze.
Davek na koze je spremenjen in sicer: Za tekoče leto so morali kozje« rejci plačati po 10 lir davka za vsako kozo do treh, po 15 lir za četrto do de* seto glavo in 20 lir za vsako nadaljno. Po novih določbah (v veljavi od 1. ja* Puarja 1931. naprej) ne plača nobene« ga davka, kdor ima tri ali manj koz, Po 10 lir na glavo če jih ima do deset 'P po 20 lir na glavo, če jih ima več kot jleset. Razliko med dosedanjo in pri* hodnjo obdavčitvijo pokaže najlepše sledeči primer :
. Ce je dosedaj imel posestnik 12 koz, Je plačal
30.— L za prve tri
105.— L za nadaljnjih sedem in 40.— za zadnji dve
175.— L skupaj.
, Po novi'obdavčitvi bo plačal za vsa* ko izmed 12 glav po 20 lir, torej sku* Paj 240 lir. Iz tega sledi, da je vlada s spremembo hotela oprostiti davka uboge, ki imajo eno do treh koz, pri* tisniti pa kozjerejo v velikem.
•	Glavnato zelje
p drugo zelenjad moraš oprostiti pie* Ga. Tudi gnojiš še vedno lahko, in sicer je sedaj gnojnica najprikladnej* gnojilo. Razredči jo z vodo ali pa 'a)ivaj med dežjem.
Cb hočete dobro porabiti denar, hupujfe vedno pri dobroznani
___ naslednici tvrdke
GIUSEPPE CORRETTI,
erf-’
CfQ
O
H»
S
M»
B. STRUCHEL
ZOPET OTVORJENI
v nosila	prostorih
ulice tria Mazzini 38 in via S. Lazzaro 8
==W* TRST. -*1=
9
BOGATI
IZBERA
DELIBA
ZALOBA
PODLOGE
volnenega blaga za moške in ženske, svile, žameta, čipk, rut, ogrinjalk, majic, nogavic, rokavic, volnenih telovnikov, za moške ženske in otroke, zaves, preprog, dolgih in obposteijnih, volnenih odej in kovtrov, trližev za žimnice.
za moš^e in ženske, perila, izgotovljenega in na meter za moške in ženske, fanele, frštanja, prtenine, brisač, žepnih robčkov, ovratnikov, ovratnic, naramnic, kožuhovine za okraske, prejice volnene in bombaže-vinaste za vezenje, trakov in druge drobnarije.
NB. — Vse blago je na novo dobljeno in za jam* ceno prve vrste, prodajamo ga po cenah, ki jim ni konkurence.
8W Sirite „NovI list" I "tpt
ZA OBUVALO RABITE SAMO ČISTILO
m 'USNJE OHRANI, OMEČI = IN OSVETLI. --------r
Izdeiel tyrdhB,»SIDOL company“ - Trst oia della Fonderia I
Saje.
Kmetovalci mečejo saje na gnojišče, kamor tudi spadajo. Na noben način pa naj jih ne mečejo po poteh, ker vsebujejo tudi saje nekaj redilnih snovi, predvsem dušika. Marsikje uporabijo saje za zalivanje zelenjadi. Saje pomešajo z vodo in z mešanico zalijejo-. S tem dajo zelenjadi redilnih snovi in delujejo tudi proti škodljive
cem.
Prepozno cvetje.
Iz več krajev dežele, posebno iz V h pavske doline, smo dobili poročila, da se nahajajo v popolnem cvetju mnoga črešnjeva in jabolčna drevesa. Kjer je toča uničila na trti mlade poganjke, so se razvili iz oči za drugo leto novi po« ganjki, ki so zagnali zarod, ki je sedaj v cvetju. Ti pojavi so za naravoslovca zanimivi, za kmetovalca pa žalostni, ker potroši rastlina letos tisto silo, ka« tero bi morala hraniti za prihodnje leto.
Lepilni pasovi.
Letos ste videli, kakšno škodo na« pravijo- gosenice. Kmalu bo čas, da pri« vežete na debla lepilne pasove in tako zabranite samici zimskega pedica, da ne bo mogla zlczti na drevo. Nabavi si pravočasno lepilne pasove.
Move
postave.
VPIS V SEZNAM POLJSKIH DELAVCEV.
Pred kratkim so začele davčne iz« terjevalnice izterjevati prispevek za sindikat poljskih delavcev. Pomotoma je bil predpisan prispevek za sindikat poljskih delavcev tudi sinovom in hče« ram kmečkih posestnikov, ki itak že plačujejo prispevek za sindikat krneč« kih gospodarjev. Istotako se je lahko tudi zgodilo, da je bil prispevek pred« pisan tudi članom drugih sindikatov. Kdor misli, da mu je bil prispevek po« motoma predpisan, lahko zaprosi ko« misijo, da odredi njegov izbris iz se« znama poljskih delavcev. Rekurz je treba vložiti na tale naslov: »Commis« sione per la decisione dei ricorsi con« tro V inscrizione nei Ruoli dei lavora« tori agricoli.«
O ZAKLADU.
Pred kratkim smo razložili v »No« vem listu« določbe italijanskega civil« nega zakonika o najdenih stvareh. Zato naj danes sledi kratek pouk o zakladu.
Pod zakladom razumemo premični« no, ki je nekje skrita ali zakopana ta« ko, da ne more nihče dokazati, da je njen lastnik. Pod zakladom je treba razumeti le dragocene premičnine, ki so skrite ali zakopane v kakem zem« ljišču, ne pa v kaki omari ali v skrinji. Stvari, ki so skrite v omari ali v skri« nji, ali v kaki drugi premičnini, je tre« ba smatrati za izgubljene, in jih je tre« ba vrniti lastniku.
Predvsem pa je važno, da ne more nihče dokazati, da je lastnik skrite in
^j§§
KABINET ROENTGENJ
Primorij
dr. DE FIORÌ AUG.
8 0 BIE č, Corso lift. Ena». E H. 1H1
od 9. — 12. in od 2. — 4.
Odlikovani zobozdravniki ambulatori!
M. BREZIGAR
SPREJEMA
mssmmmzmL
V OOHICS
na Travniku št. 17/1 (Piazza TOtorla)
poleg kinematografa.
"Maliji'^ ti:'X ^	VifoiliRfti jform fit

ZDRAVNICA
tir. VILMA DOMINGO,
bivša asistentinja kr. klinike za porodništvo in ženske bolezni v Florenci
sprejemat
od 10.-12. in 15.-16. ure
GORICA,
ulica Corso Vittorio Emanuele Hi. številka 59. Posebnost: zdravljenje z ultravijoletaimi žarki.
-	p— v U*,

Sp i I d
najboljše mil® ra p l'arile»
Zagotovljeno pristno 98.26 % brez sode.
10.000 Lir* jasnstsa ssa pristnosi.
Tovarna Pollltzer - Trst.

Združili smo vse naše dolgoletno izkustvo in zmožnost, da smo preskrbeli nešteto pred« metov za novo sezono.
Naše veliko skladišče
je prenapolnjeno z zadnjimi modnimi novostmi v velikanski izberi po najprikladnejših cenah.
Naše osebje, ki je znano kot redno in lju« beznivo, bo na razpolago z nasvetom in navo« dilom vsakemu posamezniku.
VOLNENINE:
Kmchevboker za plašče, tip težak, red«
ka prilika, 70 cm vis..............L 8.50
Voln. blago za obleke, fant., 70 cm v. L 9.— Voln. blago za obl., z ubodi, 70 cm v. L 12.— Tweed, fantazija, za plašče, in »tali« leurs« iz pristne volne, 140 cm vis. L 21.— Velour za plašče, v vseh barvah, brez
risb, vis. 140 cm..................L 21 —
Fiammingo volnen, za obleke, v maj«
hnih risbah, 125 cm vis............L 23.—
Tweed, fantazija za plašče, iz pristne volne, različnih risb, 140 cm vis., v
veliki izberi......................L 25.—•
Tweed težak za plašče, v modernih
risbah, 140 cm vis.................L 35.—•
Tweed težak za plašče, v risbah fan«
tazija, 140 cm vis.................L 45, -
Duvetine za plašče v vseh modernih
barvah, brez risb, 140 cm v’s. .	. .L 48.—-
Blago Buche, finejši tip, zadnja no«
vost, 140 cm vis...................L 48.65
Duvetine melange, za plašče, vdelan,
težak in vseh barvah, 140 cm vis. . L 58.— SVILENINE:
Damask za prevleke .	.	.	od	L	4.40	naprej
Charmisette svil., v enot. h. od L 5.-— naprej Brokat težak za podlogo .	. od L 6.— naprej
Ražo iz bomb. za zim. podloge od L 6,— naprej Crepe marocaine za obleke . od L 9,— naprej Crepe marocaine .Souplesse’, v modernih barvah .	. od L 12.— naprej
Crepe Georgctte, zelo težak od L 16.— naprej Crepe Chine »Scintilla« .	. od L 17.— naprej
Crepe Satin, barve zad. nov. od L 18.— naprej Satin »Sultana« za plašče . od L 18.— naprej Georgete iz naravne svile . od L 23.— naprej Crepe de Chine, zelo težak, iz naravne svile	.	.	. od L 34.— naprej
Crepe faille zelo težak, iz pristne svile .	.	.	. od L 42.—naprej
Faille fiammingo, za plašče . od L 45.— naprej
BOMBAŽEVINE:
Frštanj tenis, dobre vrste in brez risb,
70 cm vis.........................L 2.20
Frštanj črtan v barvah, trpežne kakovosti, za pižame in perilo, 70 cm vis. od L 4,— naprej Frštanj piketiran, 7(5 cm vis.
v bogati izberi	.	.	. od L 4.— naprej
Frštanj enot. bar., tež., 70 cm v. po L 3.60, 4.50. Frštanj »Drappč« z velikimi cvetličnimi vzorci, moderne risbe, 70 cm vis. .	. .L 4.59
Blago tkano iz trpežnih barv, v risbah fanta« zija, 70 cm vis. po L 4.40 in 4.80 Frštanj enotne barve, posebno težke vrste, 70 cm vis. po L 5.50 naprej Frštanj z dvojnim licem in posebnimi vzorci, 70 cm vis,, v vel. izberi po L 4.90 in L 5.50 Frštanj z dvojnim licem, posebne težke vrste, 70 cm vis. po L 7 in L 7.50 Žameti fantazija, velika izbera, vrste, ki se dajo prati, 70 cm vis. L 7.80 Blago tkano, poseb. tež. vrste, 70 cm v. L 8.--' Prstan j »Matclasse«, zadnja novost, v enotnih barvah in z risbami, 70 cm vis. po L 7 in c>-
Corso V. Eman, 111. št. 16*
zakopane stvari; če kdo dokaže, da je lastnik skrite stvari, sme zahtevati od najditelja, da mu jo izroči, ker dotič» na stvar ni zaklad. Iz tega sledi, da ne izgubi lastnik, ki je kako premičnino zakopal v tujem zemljišču, lastnine na tej premičnini. Čeprav bi bila pre» mičnina več ko 30 let zakopana v tu» jem zemljišču, se lastnina ne izgubi, ker je ne more lastnik zemljišča prh posestvovati, ker zanjo niti ne ve. Le če ne more nihče dokazati, da je last» nik v zemljišču zakopanih stvari, lah» ko govorimo o zakladu.
Komu pritiče zaklad?
Člen 714. določuje, da pritiče zaklad lastniku zemljišča, v katerem je bil zakopan, če ga je lastnik našel. Če pa je našla zaklad tretja oseba, pritiče polovica zaklada lastniku zemljišča, druga polovica pa najditelju. Najdi» tel ju pa pritiče polovica le tedaj, če je našel zaklad na tujem zemljišču le slučajno. Ako pa je najditelj šel prav na delo, da bi našel zaklad v tujem zemljišču, nima pravice do polovice zaklada. Vzemimo pa slučaj, da je naj» ditelj prestopil tuje zemljišče in ga izkopal, da bi speljal vodo s tujega na svoje zemljišče, ali ima pravico do polovice zaklada, če ga pri tem delu najde? Da, ker ga je našel slučajno. Pri tem ne pride v poštev dejstvo, da je oškodoval tujo lastnino, ker je sa» movoljno hotel speljati vodo iz tuje» ga zemljišča na svoje. Lastnik ga se» veda lahko toži radi motenja posesti in za odškodnino, toda pravico do po» lovice zaklada ima kljub temu, ker ga je le slučajno našel. Kakor vsak drugi najditelj, tako ima tudi posestnik (ne» lastnik) v dobri ali slabi veri zemlji» šča, v katerem je zaklad zakopan, pra» vico do polovice zaklada samo tedaj, če ga le slučajno najde. Če pa gre na na delo, da bi zaklad našel, nima te pravice.
Kdor najde zaklad v tujem zemlji» šču, zagreši tatvino, če si ga prilasti, ako ga ni slučajno našel. Če bi ta naj» ditelj prodal zaklad tretji osebi, za» hteva lahko pravi lastnik ali pa lastnik zemlišča, da mu tretja oseba zaklad vrne, ker je bil ukraden.
Delavci in zaklad.
Najditelj, ki je le slučajno našel za» klad, ima pravico do polovice zaklada. Kaj pa velja za slučaj, da je lastnik zemljišča naročil delavcu, kako naj dela na zemljišču in če je delavec pri tem delu našel zaklad? Pravico do po» lovice zaklada ima delavec le tedaj, če je našel zaklad le slučajno, torej ne pri delu, ki je imelo namen najti za» klad; če pa je gospodar naročil delav» cu, naj najde zaklade, nima delavec pravice do polovice zaklada. Če je več delavcev, ima pravico do zaklada le tisti delavec, ki ga je prvi slučajno našel.
Najditelj in lastnik imata pravico do zaklada, in sicer vsak do polovice. Po sami postavi pritiče polovica zakla» da lastniku zemljišča in druga polovi» ca najditelju. Med njima ne vlada le osebni odnošaj, marveč stvarni, zato postaneta takoj oba na polovico last» nika zaklada.
Civilno inženirska pisarna
dr. lig. Saberščik Oskar,
TOLMIN,
izvršuje vsa civilno inženirska dela in vsako» vrstne projekte; napravlja načrte in vse po» trebno za priznanje vodnih pravic ter za žične vzpenjače; meri in parcelira zemljišča; izde» tuje zemljiške skice za kupnoprodajrie pogod* be; razne cenitve za privilegirana posojila itd
F
Gostilna „Mlle CORRIERE"
(tik Caffè Fabbrls)
v TRSTU — via Romagna št. 4.
Domača kuhinja, vipavsko in istrsko vino ter kraški teran. -'Postajališče potniških avtomobilov in ljudi z dežele.
LSSTfiH ZilLOBB VIE v Trstu Viale XX Sett. P
Vljudno se priporoča
lastnik F. STRAN CAR.
Zelimi sdrsivnifc
dr. Robert Hlaoaly
w TESTU
SE JE PRESELIL v ulico CAHDUCea 10/11.
9b mM la sobotah tmiiaira '
v POSTOJNI
H93THDHE3ŠE POHIŠTVO
ISi ZftJRIBČEHO
PO StiSIŽJIH CENAH
dobite g terni
G. ÌMBCHER
TRST — Via del!’Istria 27. Najbolj moderne sobe, kuhinje in jedilnice. Razpošiljamo po deželi.
Veliki popustil

T O L 1 I N
Zdravnik - kirurg - zobni zdravnik
dr. P, Ugo Netzbandt,
izvežban oa klinikah naDci/ajulc v Mon&kovem (na Bavarskem)
sprejema
v Tolminu vsako soboto in nedeljo (pri tir ju Bussiju),
|Fv Aorte! druge dneve v tednu (via Dante 10).
M. Ml [OMEL,
specialist za bolezni v
ušesih, nosu in grlu,
bivši operater na univ. klinikah prof. Neumanna in Hajeka na Dunaju in asistent prof.Brunettija v oddelku za nosne in ušesne bolezni v mestni bolnišnici v Benetkah. Sprejema od 9.-11. predp. in od 3.-4. pop.
Sorica, Via Garibaldi H (prej Teatro)
□□□□□□□□□□□□□□n
KROJA CM
naslednikov PbIBIPÌAB liBDi-jtl
TRST — Corso Viti. Eman. 31
Bogata izbera domačega in inozemskega blaga za moške in ženske. Velikanska zaloga nepremočljivih plaščev znamke
,PIRELLI". -pl
V TRSTU,
VIA RIBOROO 25,
podružnica Piazza Piccola 1 (za magistratom).
nODATRGODirifllCDliiJCD
(25) „COHCORRENZA CALZATURE,“ (25)
(TEKMK ČEVLJEV),
Nekaj primerov našega	Ki JR LAST IZDELOVALCEV SAMIH,
PRVENSTVA V ZNIŽANJU:
moški čevlji, zelo močni, šivani iz črne telečje kože lir 39.— par, moški čevlji, nizki, zelo močni, šivani, iz rumene telečje kože lir 49.— par, moški čevlji, težki, z lesenimi žebljički, iz črne kravje kože lir 44. par, ženski čevlji, črni, zelo močni, šivani, z usnjato peto lir 32.— par, ženski čevlji, iz rumene telečje kože in svetlega ševro, z usnjato peto lir 45.— par, ženski čevlji v najmodernejših barvah in veliki izberi, z usnjatimi in lesenimi petami po lir 29.—, 33.—, 35,— par.	■	'
Kazven tega Imamo v zalogi veliko tolsero čevljev za otroke no sesali, ki mbijaip vsako konkurenco.
ssm^B^ši^i^gsggeaasaBieiBssaeeiBaeB«
1 YwrsJka Teod. Hribar - Gorica, §
H	CORSO G. VERDI št. 32,	jj|
g§ priporoča svojim starim odjemalcem domače in inozemsko blago vseh §jj$ m vrst, posebno veliko izbere črnega sukna za čast. duhovščino in ih
“,~A---;L A	°egenhart & Raymann za cerkvene prte.
Btijnavadnejšik do najfmejših vrst
čast. duhovščino in
«« platno znanih tovarn Regenhart & Raymann za cerkvene prte.
IŽj Perito za neveste od najnavadnejših do najfinejših vrst in vse ®
potrebno z«, njihovo popolno onremo.	m
iS potrebno v.n njihovo popolno opremo, BLAGO SOLIDNO,
CENE ZMERNE.

Vprašanja in odgovori.
V	38. številki »Novega lista« je bilo priob; ceno vprašanje št. 648. o nekem nezakonskem otroku. Ker je vprašalka podpisala vprašanje z neresničnim naslovom, jo vabimo, da nam javi točen naslov v svojo in otrokovo korist.
V	pršanje št. 678: Pred vojno sem se poško; doval pri delu in sem dobival prej 18 kron na mesec podpore, potem 18 lir, sedaj so me pa poklicali na zdravniški pregled in mi določili mesečno podporo od 9 lir. Ali lahko prosim za enkratno likvidacijo? — Odgovor: Prošnjo lahko napravite na urad, ki Vam izplačuje, a bo skoro gotovo zavrnjena.
Vprašanje št. 679: Sem kmet in že več let bolan. Imam sina, ki bo klican na prihodnji nabor. Poleg dotičnega sina imam še 6 otrok, od katerih pa ni še nobeden sposoben za delo. Ali bi imela prošnja za skrajšano vojaško službo kakšen uspeh? — Odgovor: Ako Vas uradna zdravniška komisija prizna za vsako delo popolnoma nesposobnega, ima Vaš sin pravico do najkrajše, to je trimesečne službe, čeprav nimate 65 let. Pod omenjenim pogo; jem pa ima Vaš sin pravico do najkrajše v o« jaške službe le tedaj, če je edini sin ali prvo; rojenec, ki nima nad 16 let starega brata. Prošnjo vložite ob priliki nabora na naborni urad (Ufficio Leva).
Vprašanje št. 680: Naša vas ima kos skup; nega zemljišča, na katero je odmerjenega 48 lir zemljiškega davka. Jusarjev nas je 19, ob; čin pa zahteva od posameznika po 42 lir. Kako je to mogoče? — Odgovor: Nam se tudi zdi krivično; napravite prošnjo na ob; čino, da Vam odmeri prispevek sorazmerno z užitkom. Če občina ne ugodi prošnji, pritožite se pri prefektu.
Vprašanje št. 681: Sem krojač in znam tri jezike (slovensko, italijansko in nemško). Prihodnjič bom šel na nabor. H kateri vrsti vojaštva naj se javim, da bom bolj hitro na; predoval? — Odgovor: Je vseeno. Če boste kaj vredni, boste napredovali. Najbrže pa bo; ste odslužili vojaško službo kot krojač, ker take rokodelce rabi vsaka, vrsta vojaštva.
Vprašanje št. 68: Sem kmet, imam 50 let in sem si radi živine zlomil roko. Ali mi ne pri; tiče neka odškodnina, oziroma zavarovalnina''' — Odgovor: Zdravnik, ki Vas je zdravil, bi-bil moral vložiti prošnjo v Vašem imenu. Če tega ni storil, naprosite ga, da jo takoj napravi.
Vprašanje št. 683: Kakšna bolezen je vnetje reberne mrene? Kako se zdravi? — Odgovor: Vnetje rebcrne mrene ali znanstveno imcno; vano pleuritis, je vnetje mrene, ki pokriva pljuča in prsni koš od znotraj. Kar se zdrav; 1 jen j a tiče je nujno, da se obrnete do Vašega zdravnika, ker edino on Vam bo po dobri pre; iskavi lahko dal za Vaš slučaj primerna zdra; vila.
Vprašanje št. 684: Prehladil sem se in že več časa pokašljujcm ter imam katar. Kaj naj na; pravim? — Odgovor: Vsak kašelj in katar, ki traja več kot par tednov, je sumljiv. Zato Vam ne moremo drugega svetovati, kot da se obrnete na zdravnika. Dobro sredstvo za katar je gorko mleko, v katerem se je kuhal žajbelj z medom.
Vprašanje št. 685: Imam pravico do skrajša; ne vojaške službe. Koliko časa bom služil? — Odgovor: Kdor ima pravico do skrajšane vo; jaške službe, služi navadno 12 mesecev ; če pa je dokončal z dobrim uspehom oba tečaja piedvojaških vaj, potem služi le 9 mesecev. Kdor ima pravico do najkrajše vojaške službe, služi 6 mesecev; če pa ima predvojaške vaje, le 3 mesece. (Opomba: Ker smo slična vpra;
mmmfTffTT
Ortoped N. BECCHI — TURIN, via Ormea štev. 32., IZVEDENEC ZA ZDRAVLJENJE
KILE
BREZ OPERACIJE.
O velikem uspehu nam pišejo sledeči novi ozdravljene!: Bogatelj Ivan, Lokavec pri Aj; dovščini štev. 132, Fabjan Katerina, Borut štev. 53 (Istra), Ijink Alojzij, Schnalstal (Bočen), Massaruto Ivan, Portogruaro (Be; netke),
Opozarjamo, da bodo ortoped N. Becchi in njegovi pomočniki prišli v naslednje kraje:
v GORICO: v nedeljo 5. in ponede* ljek 6. oktobra v hotel »Angelo d’ Oro«,
v Čedad: 7. oktobra v hotel »Trieste«, v Kormin: 8. oktobra v hotel »Leon Bianco«,
v Tolmin: 9. okt. v hotel »Modrijan«, v Idrijo: 10. oktobra v hotel »Didič«, v TRST: vsako nedeljo in v -soboto 11. oktobra na Corso Vitt. Eman. III. štev. 41, I. nadstropje, v PULJ: 18. okt. v hotel »Miramare«, v Zader: 19. oktobra v hotel »Bristol«, na Mali Lošinj: 20. in 21. oktobra v hotel »Italia«,
na Osor: 22. okt. v hotel »Obssirto«, na Cres: 23. oktobra v hotel »Adria«, v Moščenice: 24. oktobra v hotel »Ar; manda«,
na REKO: v soboto 25. in nedeljo 26.
oktobra v hotel »Rojal«, v Labin j: 27. oktobra v hotel »Monte Maggiore«,
v Pazin: 28. oktobra v hotel »Roma«.
N. B. Ortoped N. Becchi pride na željo tudi na dom.
Novi veliki dohodi pritvrdki
bil’ Economia fbmiblibhe
Trst- Piazza Ponterosso N. 5

Madapolam.........................po L 1.75,
platno »Madonna«, težko, 80 cm vis. po L 2.50, platno po tipu laneno .	.	.	. po L 2.60,
jajčna kožica ....................po I. 2.75,
platno težko v dvojni višini .	.	. po L 2.90,
platno za rjuhe, 150, 180 in 240 cm po L 3.90 naprej,
platno mešano, 1ls lanu, 150 cm vis. po L 10.80, platno iz pristnega lanu, 150 cm vis. po L 15.—, flanela težka v vseh barvah . po L 2.25 naprej, pike frštanjast .	.	.	. po L 3.50 naprej,
frštanj težak, z dvoj n. licem po L 4.90 naprej, svila težka za površnike, be;
la in črna.................po L 25,-—naprej,
k rep saten v vseh barvah . po L 18.50 naprej, blago za površ., 150 cm. vis. po L 7.50 naprej, blago iz prist. volne (Twed) po L 29.— naprej.
Bogata izbera brisač, bombaževinastih in volnenih majic, telovnikov, pulloxverjev itd. — Vse po pravi konkurenčni ceni.
„91 buon mercato"
TRST — VIA ARCATA 16 — TRST.
Veliko skladišče moških in deških oblek, na novo založeno z največjo izbero: površnikov in sukenj v vseh modernih barvah. Štajerske jope z navadnim in kožuhovinastim ovratnikom. Vedno nova izbera temnili, svet; lih, pisanih flanelastih modernih hlač in po; sameznih črnih, plavih in pisanih jopičev. Velika zaloga delavskih oblek, hlač in jopičev. Govorimo slovenski.	Cene zelo ugodne.
ZDRAVNIK
dr. G. GREGORIO
za notranje bolezni
sprejema vsak dan
od IO. - IZ. in od 3. - 4. ure
V GORICI Viale XX1V- MaSg- (Prej via H uumui, Tre Re) štev 9 v pritličju.
RUDOLF KOLI,
zobozdravniški atelje, ustanovljen 1. 1892.
odlikovan z najvišjimi odlb
kovanji iz Londona, Pariza, Dunaja, Gorice, Vidma in St.
Louisa, sprejema V
via Arcivescovado 1, vsak dan od 9,—12, in od 14,—17.,
v KOBARIDU
(pri gostilni Miklavič) pa od 1. do 8. oktobra.
KMETOVALCI!
Da je letošnja sadna letina izpadla tako slabo, je pripisovati v veliki meri škodi, katero je prizadel pedic vsemu sadnemu drevju po celi deželi. Te ško; de pa niso utrpeli oni, ki so lanske je; seni ovili debla svojih sadnih dre; ves z lepilnimi pasovi znamke :
flX-fCRUQ
Zato si pravočasno nabavite te pasnve pri :
agronomu
JUSTU UŠAJU,
GORICA,
Piazza della Vittoria 4.
Lahek motor, 175 cm3, znamke M M.
ki lahko vozi brez dovoljenja in brez tablice, za šport in velike ture, se proda na obroke. Po; rabi zelo malo bencina. — Vprašajte za cenik. — Edini zastopnik je U. Barbolini. — Delavni; ca je v Trstu, Viale Regina Elena, št. 27.
sanja že večkrat pojasnevali, bodo v bodočo vsa vprašanja iste vsebine romala v-koš.)
Vprašanje št. 686: Kako se prisili dozoritev letošnjih, še nezrelih cepičev? — Odgovor: Priroda ne prenaša nasilja. Zato- bi moral kme« tovalec paziti že tekom leta, da ne bo imel v jeseni še zelenih cepičev. Nekaj pomaga, če cepičem vpognete vršičke in s tem onemogočite dotok hranil v vršičke. Verjetno je, da bo tekom jeseni cepič ali vsaj del cepiča toliko dozorel, da bo imel drugo leto zdrava in močna očesa.
. Vprašanje št. 687: Kako se zračuna, koliko
litrov drži sod? — Odgovor: Računska oblika za vsebino soda je 0.2618. v (2 P2 p2), pri čemur pomeni »v« višino soda od spodnjega do zgornjega dna, »P« premer na najbolj širokem delu, »p« pa premer na najožjem delu (navadno premer dna). P2 zračunate, če množite P s P; enako zračunate tudi p2.
Vprašanje št. 688: Ali smem krmiti deteljo, ki je polna predice? Ima li predica kakšen strup? — Odgovor: Predenica ne vsebuje po« sebnega strupa, zato daj ate živini lahko brez strahu deteljo, ki je prepletena s predenico. V splošnem ima vsaka žival poseben čut proti
strupenim rastlinam, zato jih ne použije. S strupenimi rastlinami se pogosteje zastrupi »pametni« človek kot »neumna« žival.
Vprašanje št. 689: Ali ima žena pravico do pokojnine, katero je užival njen mož vojni in« valid? — Odgovor: Ko umrje mož invalid, mora njegova žena napraviti prošnjo na finan» čno ministrstvo, da se pokojnina prepiše na njeno ime. Prošnji je treba priložiti: a) možev mrtvaški list, b) družinski list, c) poročni list. V prošnji je treba navesti tudi številke pokoj« nitiskc knjižice in datum odloka, s katerim je bila umrlemu priznana pokojnina.
Najboljši dar, ki ga nudijo stmjim odjemalcem velika skladišča tvrdke
„AL RIBASSO»
UDINE	Viai Savorgnana S	VIDEM
je v vsestranski prikladnosti cen, ki so nižje kot povsod drugod«
S prvim oktobrom bomo začeli z veliko razprodajo bo~ gate zimske zaloge. Plačamo vožnjo na progi Goriea~
Videm vsakomur, ki kupi za več kot 200 lir blaga; kdor kupi za več kot 500 lir, dobi še kosilo za dve osebi; poseben dar pa dobi, kdor kupi za več kot 1000. ■■
V naslednjem majamo nekatere predmete s cenami:
Žepni robčki, škotski ...	L	0.40	Panama za moške srajce . .	L
Čajni prtički.............L	0.40	Platno za moške srajce, po
Žepni robčki z robom »azur«	L	0.70	tipu »Cormons« ....	L
Otroški povoji...............L	0.90	Zefir	za moške srajce	.	.	.	L
Prtiči ......................L	0.90	Jajčna kožica, zelo fina	.	.	L
Moške nogavice raznobarvne	L	1.—	Madapolam »Extra« ...	L
ženske nogavice prozorne .	L	1.	Trliž za blazine in žimnice .	L
Brisače za kuhinjo ....	L	1.10	Platno »scuola«, 80 cm vis.	L
Mešane plenice...............L	0.95	ženske spodnje hlače, ples
Gobaste plenice..............L	1.20	tene ..L
Bombaževinasta flanela, bela	Belo platno za rjuhe,
m v barvah . . . ...	L	1.50	150 cm vis..L
Frštanj v barvah za halje. . L 1.60 m	.	..	T
Gobaste brisače..............L	1.8(1	Z«>S,M ”«><*	•	•	•	\
»Oxford« za moške srajce . L	1.30	e k	1 ” * |e' kl«u«	■	•	•	(
Domače moške nogavice	.	.	L	1.50	Saten za kovtre 120 cm visok	L
Belo platno...............L	1.50	Saten črn 120 cm visok, fine
ženske nog., po tipu volnenih L 1.90 vrste.................^ . L
Perkal za predpasnike	...	L	1.80	Žamet za lov. obleke, težak	L
Platno »Madonna« s »Extra«	L	1.70	Domače platno za rjuhe,
Naramnice z dvojno elastiko	L	2.25	150 cm vis..L
Naglavni robci, črni ...	L	1.90	Bela prtenina, 120 cm visoka	L
2.50 Platno »scuola« za rjuhe,
150 cm.....................L	4.90
1.95	Blago za moške hlače iz
2.95	zvite niti...............L 4.90
2.40 Srajce ali spodnje hlače vez. L 6.50
1.95	Blago za moške obleke 140 c. L 9.— 2.40 Domače platno za rjuhe,
2.70	240 cm....................L 6.50
Moške majice iz bombažev. L 6.50
2.50	Belo platno za rjuhe, 240 cm L 7.90 Blago »Velour« za žen. suknje L 16.—
3 95 Namizna oprema za 6 oseb . L 16.— VQn Namizna oprema za 12 oseb . L 29.50
»'n- Flanelaste rjuhe..............L	15.50
Posteljno pregr. iz trikoja L 17.—
3.50	»Drap« za ženske sukn je . L 18.—
Kovter........................L	27.—
3.90	Volnena odeja
5.90	»borgo jacquard«	... L 42.—
Kovter iz šatena, zelo fine
4.50	vrste................. . L 38.—
3.50	Žimnice v 14 kg žime ... L 39.—
Bogata zaloga bombaž ivin, moškega io ženskega blaga, napravljenega perila, lanenega in bambažastega platna vseh širin, volnenih odej, posteljnih pregrinjal, zaves, preprog, predmetov za tapetnike, neposredno uvožene volne in žime za blazine, celotnih oprem za gostilne, zavode, Itd. itd.
Cene stalne.	Sprejemamo naročila tudi po pošti.	Cene stalne.
Poseben popust nazprodajalcem.	Postrežbafv slovenskem in nemškem jeziku.
| U S>I N E	Via Savorgnana 5	V 1 P E M
				
	■mmmm		—MUl	HUM—
mali oglasi.
V'saks Deseda stane S) stai., debelo tiskana I liro, najmanj 5 lir. — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. Če je navedeno posebno geslo, poSljite ponodbe ali odgovore v zaprtem ovitku, ne katerem je navedeno geslo.
Edini pooblaščenec za nabiranje oglasov za naš list v tržaški občini, starih pokrajinah Italije in v Jugoslaviji je Pubblicità G. Čehovin, Trst, viale XX Settembre 65, tel 83—34,
Valuta — tuji denar,
Dne 1. oktobra si dal ali dobil za 1 dolar	19.77	lir
1 angl. funt	92.82	lir
1 argentinski peso	6.60	lir
100 dinarjev	33.85	lir
100 šilingov (avstr.)	269.62	lir
100 čeških kron	5(758	i;r
100 nemških mark	454.45	lir
100 švic. frankov	370.50	lir
100 franc, frankov	74.94	lir
100 belga .	266.20	lir
Beneške obveznice	76.75 lir
»Consolidato«	80.30 lir
Loterijske številke
dne 27. septembra 1930.
Bari	23	70	27	18	6
Florenca	15	37	27	7	77
Milan	88	38	67	29	85
Neapolj	12	2	19	23	13
Palermo	85	16	7	69	4
Rim	16	27	56	10	28
Turin	25	35	56	44	45
Benetke	26	89	33	71	29
Semnji v prihodnjem tednu.
Nedelja, 5. okt.: Lokovec, Veprinac, Sovinjak, Plomin.
Ponedeljek, 6. okt.: Šmarje pri Ko* pru.
Torek, 7. okt.: Milje.
Sreda, 8. okt.:	Šturije, Podgrad,
Hum.
Četrtek, 9. okt.: Gorica, Št. Peter na Krasu.
Petek, 10. okt.: Škofije, Suta pri Komnu, Turjak.
TOLMIN.
Preizkušeni
zobni zdravnik
ItOBEFšT BEHSCJI
SPREJEMA itol doslej
mito isdelje
drjjia Serjunu v Tolminu,
ostale dni pa w BOKtlCŽSje Cìor-so Uterdš 88,
PREKLIC.
Podpisani preklicujem vse žalitve proti g. Čermelju Karlu iz Bilj. Bilje, 30. septembra 1930.
Soller Adam.
POZOR PRED NAKUPOM 1
Raznovrstna darila za vsako priliko, popol* ne kuhinjske, namizne in sobne opreme za skrbne neveste, gostilne in restavracije iz pr» vib domačih in inozemskih tovarn dobite po najugodnejših konkurenčnih cenah pri dobro založeni tvrdki z lastnim skladiščem
Ivan Kerle,
Trst, Piazza S. Giovanni 1.
Obiščite nas, da se prepričate o ugodnosti, ki se Vam nudi iz prve roke.
Odgovorni urednik: Dr. Engelbert Besednjak. Tiskala Katoliška tiskarna v Gorici Riva Piazzutta št. 18.
Pohištvo nudi širom naše dežele znana industrija pohištva Štefan Gomišček, Solkan 280. Tu je velika izbera oprave iz trdega lesa po najnižjih cenah. Ne zamudite prilike!
Vsakovrstni darovi za birmo po nizkih cenah. Kupujemo rabljeno zlato in srebro po najboljši ceni. »Moderna zlatarna«, Corso Ver» di 13, Gorica, (nasproti novega zelenjadnega trga)____.___________________________________
Gramofone, gramofonske plošče (tudi slovenske), fotografske potrebščine na drobno in debelo dobite v knjigarni Wokulat, Gorica, Corso Viti. Eman. III. štev. 7.
Zdravilne posebnosti. Lekarna G Ca, stellano, last F. Bolaffio, Trst, via Belli, vogal via dell’ Istria 7, tel. 64—85.
Neveste pozor! 2 omari, 2 postelji, 2
nočni omarici, umivalnik z ogledalom in n ramorjem, vse iz trdega lesa, 2 žimnici iz 30 kg volne, 2 vzmeti, vse za lir 1890. Tapet« nik, zaloga pohištva Jelerčič, Torrenova di Bisterza. Naročila se sprejmejo tudi pri po« družnici v Postojni, zraven cerkve
Ivan Kacin, tovarna orgel, Gorica,
Piazza Tommaseo 29. Najstarejša in najbolj zanesljiva tvrdka, kjer dobite harmonije že za 700.— lir, prvovrstne pianine za 3500.— lir, ventilatorje za orgle za 2500.— lir. — Zahte« vajte cenik!
Proti zastaranemu revmatizmu, trganju po udih, bolečinam v križu in plečah služi preiz« kušeno mazilo: »Menthosalyi«. Velika stekle« niča stane 8 lir. Čibejeva lekarna v Trstu, Piazza S. Francesco (blizu nove sodnijske palače).
Posestva v Sloveniji, 3 do 150 oralov, gostilne, hiše, žage, grajščirie prodaja Posre« dovalnica v Mariboru, Sodna ulica 30.
Malo posestvo v Renčah, ki obsega novo zidano hišo, hlev in osem in pol njiv zemljišča, se proda ali odda v najem pod ugodnimi po« goji. Pojasnila daje Anton Merljak, pri Mer« ljakih v Renčah.
Tolmin; urar *n zlatar J. Gerželj pripo« roča svojo trgovino in delavnico. Prodaja gra« mofone in gramofonske plošče.
Sod 700 litrov za črno vino v dobrem sta« nju je na prodaj pri Lupincu v Šempolaju.
Naznanjam sL občinstvu, da sem prevze« la restavracijo »Isonzo« v Stražicah. Za obilen obisk se vljudno' priporočam. — Olga Vončina.
Posestvo na Logarščah št. 17 pri Podmel« cu, obstoječe iz hiše, hleva, njive, travnika, se« nožeti in gozda se prav po ceni proda. Po« jasnila daje lastnica Marija Kobal, Ponikve 53, p. Slappe d’ Idria.
Gnjati (pršute) 8 slanino kuP* v vsaki
množini po najvišji dnevni ceni L. Komel, Go» rica, trg sv. Antona 5.
Pianino, dobre znamke in harmonij z 12 registri se proda. Na ogled sta v Katol. knji» gami — Gorica.
Izgotovljene nagrobne spomenike od 300 do 1000 lir ima na prodaj Anton Guštin, klc« sar — Repentabor.
Naznanjam krojačem, šiviljam in nešivi« ljam, da se prične krojni tečaj v Vipavi dne 6. oktobra. Kdor želi obiskovati tečaj, naj se javi par dni poprej. Ernest Krapež, vodja te» čaja, Vipava.
Za trgovino 8 številnimi odjemalci in z večjim prometom na deželi iščem takoj so« lastnika oz. družbenika z 20.000 lirami. Po« nvdbe pošljite upravi.
Radi konca sezone nudim velike popustu na dvokolesih (biciklih) znamke »Bianchi« — »f.egnano« — »Wolsit« — Durkopp itd. Lado Petrič — Trnovo pri Bistrici.
Na prodaj ie m°t°r znamke »Triumph« v dobrem stanju. Naslov pove uprava.
Dve parceli zemljišča na Sabotinu pro« dam po nizki ceni. Naslov pove uprava.
Naznanilo1 Od Lribuše do1 Lokovca jo izročil moj mož, ki je vojni invalid in katere« mu se posledice vojne dobro poznajo, dvokolo in obleko nekim drvarjem, ki so bili na poti v gozd. Prosim, da bi oni, katerim so bile te stvari izročene, vse proti nagradi vrnili.
T. Hrvatič, Št. Peter pri Gorici 203.
Zgubljeno.
Na »kvaternico« je nekdo na poti iz Mirna na Grad zgubil 100 lir. Pošten najditelj naj jih proti primerni odškodnini prinese v župni urad v Opatjem selu.
Centralna
Posojilnica,
reg. zadr. z omejeno zavezo
D GORICI,
CORSO VERDI št. 32 (I. nadstropje).
Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po 4"/«0/o čisto, večje oziroma vezane vloge po do« govoru. Davek plača posojilnica sama. Posojila daje na vknjižbo po	na menice
po 63/4°/o. Od vseh posojil se zahteva plačilo davka in primernega upravnega prispevka. Prosilci za posojila naj se obrnejo direktno na urad posojilnice, kjer dobe brezplačno po» trebne informacije.
Uradne ure: vsak dan razen nedelj in prazni* kov od 8.—12. Popoldne od 3.—5. ure. Ob sobotah popoldne je urad zaprt.
Naj večja urarska delavnica v Trstu-
ALOJZIJ POVH,
TRST — Piazza Garibaldi
štev. 2, I. nadstropje.
Kupuje krone In zlato.