Na skupno delo! (Konec.) »Naloge sIot. tehnika", poročal abiturient L a p a j n e. Globoko zamišljeno in zanimiro predavanje je očrtalo dosedaoje stremljenje slov. tehnikov, ki se zbirajo v svojih klubih v Pragi in na Dunaju ter v klubu sloranskih tehnikov v Curihu. Poročal je o strokovnem glasilu ,,Slovenski tehnik", ki pa je prerano prenehal zaradi gmotnih zaprek, nastalih vsled brezbrižnosti občinstva. Omenil je, da 75 odstotkov slovenskih dijakov, ki študirajo na tehniki, ne do?rši svojih študij. Podal je obrise slov. inženirske organizacije, ki naj se ustanovi v doglednem času, in očrtal naloge, ki jo čakajo. Omenil je tudi, da bi morali Slovenci v izrabljanju vseh svojib. moči biti bolj samosvoji. Na shodu so se sprejele resolucije, ki so važne tudi za slorensko učiteljatvo, posebno za naraščaj in učiteljiščni naraščaj. Eesolucije slovejo: Narodno radikalno dijaštvo, zbrano na shodu v Trstu: 1. Umeva narodnost pozitivno. Torišče socialne prakse je narod. 2. Je prepričano, da je za smiselno življenje potrebna le nravnost, temelječa na poznatkih vede. 3. Eazumeva soeialno vprašanje nravno. Zbuditi zavest in čut za socialno odgovornost med ljudstvom je njegovo glavno stremljenje. II. Dijakinje, zbrane na nar. rad. abit. sestanku v Trstu uvidevajo, da pride pri reševanju slov. ženskega vprašanja v prvi vrsti v pošter kulturna in socialna stran našega feminističnega gibanja. 2. Kot prvo sredstvo v dosego svojih stremljenj pa smatrajo izpopolnitev naših ženskib izobraževališč in razširjanje izobrazbe v vse ženske sloje. 3. Sposobnost reševanja vseh nalog domačega in javnega svojega delokroga pa se more doseži le potom koncentriranih moSi. 4. Zaradi tega se uvideva potrebo izdajati ženski list in reformirati, oz. ustanoviti splošno vseslovensko žensko društvo t smislu naprednih, narodnih in demokraških načel. Shod III. poudarja, pomen slovenske inženirske organizacije, ki naj ne bo le interesna temveč tudi znanstvena, in slovenski tehnik preiskuj naše pokrajine. 2. Vidi v oživitvi in sistematičnem delu tehničnih klubov prvo stopnjo k realizaciji inženirske organizaoije in opozarja obenem tehnike, da stopajo tudi v druga akademična društva. 3. Da ne stopi slovenski realec popolnoma neorientiran na visoko tehnično šolo, zahtevamo, naj se pri dijaškib. srednješolskih knjižnicah uvede poseben oddelek s poljudno in primerno tehniško literaturo. IV. nProsveta" se preosnuj po zgledu nGorotana" v akademično-učiteljsko društvo. 2. Pri vseh naših kDJižnicah naj se osnujejo društva, ozir. se knjižnice dajo v oskrbo narodnim društvom na meji. 3. Dijaštvo naj se zavzema pri svojem javnem delovanju za javnost, zlasti obsojamo vse koketiranje s kako »katoliško" firmo v svrho reklame. 4. Naj se naroči nProsveti", da poskrbi, da se vrše sistematična predavanja v okvirju že obstoječib. društev nSokol", C. M. podružnie in da se osnujejo ljudsko izobraževalni klubi v naših akad. društvih in da se posveča več pažnje slovenskim visokošolcem. Posebe opozarjamo na II. del resolucij naš ženski naraščaj. Kakor smo čuli bodo za prvi moment dali za razvoj ^enske organizacije na razpolago prostor v BOmladini". Ta ženski vestnik si bodo urejevale ženske same. Provziočiti močno kulturno gibanje ženstva [je potreba, ki se posebno uvideva pri našem stanu. 0 razmerju u&teljstva do BProsvete" bomo še ob priliki izpregovorili.