Naročniuu mesečno 25 Din, zu inozemstvo 40 Did — nedeljsko izdaja celoletno 120 Din, za inozemstvo 140Din Uredništ vo je v Kopitarjevi ul.6/IH Telelonl uredništva: dnevno služba 2040. - nočna 2Ч0ћ. 2944 in 2050 VENEC Cek. račun: Ljub ijuna št. 10.650 ir 10.344 za inserute; Surujevo štv. 7563 Zagreb štv. 39.011 Praga-Dunaj 24.79» U prava: Kopitur-jeva 6. telefon 2992 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« izhaja vsak dun zjutraj, razen pondeljka in dnevu po nmznikn Krik bridke resničnosti Človeška narava kliče po moralni avtoriteti. Sodobna družba mnogokje take avtoritete ne pozna in ne priznava. Zato se človeška narava maščuje nad družbo, ki odteguje človeku tisto moralno silo, katera edina more človekovo notranjost uravnovesiti v njenem večnem nihanju med dobrim in zlim. Tako je bilo do-sihtnal od nekdaj do danes in bo posihmal do konca človekovih dni na zemlji. Tragični konflikti v človekovi notranjosti zadobe svojo zadovoljivo rešitev, kadar v njih prevlada sila ! moralno boljše, plemenitejše duševnosti nad 1 močjo živalske telesnosti. Ta boj srečno voditi in smotreno izvojevati, zato so na delu naj- : boljše duhovne sile vseli narodov. Od uspeha in neuspeha teli prizadevanj jc bil, jc in bo j odvisen obstoj narodov in držav. Mirno lahko rečemo, da bi Slovencev danes ne bilo in da bi jih morda niti zgodovina več ne poznala, ko bi plemeniti možje slovenskega imena in duha z vsem svojim hotenjem ne bili ohranjali Slovencem tiste moralne avtoritete, ki nas je varovala in kulturno krepila. To je bila v resnici narodna vzgoja, ker je objemala široke plasti našega rodu in jih usposabljala za kulturno tekmo. Nositeljica te narodne vzgoje je bila katoliška slovenska duhovščina, ki je to kulturno in narodno delo izvrševala dostikrat brez priznanja, mnogokrat brez iležnosti, večkrat zato od avstrijskih oblastnikov preganjana in od podlih duš denuncira-na. Slovenski župnik in kaplan pa sta z nedo-sežnim idealizmom ustvarjala in delala, ne meneč se za vse, kar je prihajalo izza plc-i.. Tako se je v teku zadnjih dveh generacij posrečilo dvigniti duhovno in tudi materijalno kulturo Slovencev na nadpoprečni evropski nivo. Vrelci te naše duhovne moči pa so vreli iz cerkva, prosvetnih domov in iz vseh organizacij, katerih naloga je bila slovenski rod duhovno po-plemenititi. Ali je to plemenito delo zastalo? Ali so delavci omagali? Ali ljudstvo zavrača moralno silo, ki je začetek in pogoj njegove eksistence? Z grozo namreč opažamo in beremo, da surovost, preklinjevanje, pijančevanje, nož in sovraštvo vedno glasneje označuje naša mesta in vasi. Poročila o pobojih in divjaštvih so za nas krik bridke resničnosti. Bridke in grozne! Naša dolžnost je pogledati resnici v oči in poklicati zdravnika. Kdo je in kje? " So ljudje, ki pravijo: Država je poklicana. Stroge paragrafe in stroge sodbe! Je nekaj na tem. A mnogo manj, kakor si svet misli. Amerika je menila, da bo s potezo peresa prepovedala alkohol in s tem iztrebila pijančevanje. Pa se je zgodilo, da je danes v Ameriki več pijancev in več alkoholizma, kakor ga je bilo pred uradno prepovedjo. Zadnjič smo brali v ameriškem časopisju članek, ki je odkrito povedal, da je državna metoda bila napačna. Paragrafi in organi tako mogočne države kakor je Amerika ne morejo krotiti človekove volje. Ta je svobodna in pripravljena podrediti in pokoriti se prostovoljno le moralni avtoriteti iz ozi-rov vesti. To spada pa v duhovno kraljestvo, kjer vladajo večni zakoniki svetega dekaloga in norme božje Cerkve. Če to priznava zmaterijalizirana Amerika, mislimo, da bi morali spoznati tudi mi! Državna avtoriteta lahko kaznuje radi storjenih javnih zločinov zločince, ki jih dobi; ne more pa Iz src izkoreniniti strasti in zločinskih nagonov To je stvar moralne sile, ki naj vlada v človekovi notranjosti in ki je pridržana edino lc Cerkvi božji. Zato se v dneh, ko s strahom in grozo gledamo moralno razdejanje, ki ga vidimo vsepovsod okrog sebe, moramo vprašati: kje je krivda? Beremo o pobojih in nasiljih celo v vaseh, kjer od pamtiveka ni bilo pobojev ln kjer je do nedavna vsa mladina smatrala za čast, služiti Bogu in domovini z neoskrunjenim življenjem. Ali je Česa zmanjkalo, ali ji je iz-podbit temelj moralne avtoritete, ki se je doslej uveljavljala po organizacijah, katere so vodile našo mladino? Kaj se je podrlo v mladini? Nedeljska kronika zločinov po mestih in vaseh postaja naša narodna sramota. Pred letom dni so bili taki pojavi še osamljeni, danes pa rine prostaštvo na dan na vseh straneh domovine. Ali naj šc prašamo, kam bo to privedlo? Aii naj šc prašamo, čemu to in zakaj? Ali naj prašamo vse, ki so poklicani, če umejo ta krik bridke resničnosti? Krik bridke resničnosti je naš narodni me-mento! Orient se probuja Graditev vzhodnega bloka se nadaljuje z mrzlično hitrostjo — Bolgarski kralj poseli Turčijo Istnmbnl, 2. decembra, or. (Izv. »Slov.«) Orijent pomeni po svojem evropskem slovesu neiskrenost in počasnost. V vprašanju graditve vzhodnega bloku držav, o katerem sem že večkrat poročal, pu je demontiral vsaj očitek počasnosti. Orijent sc zdi sedaj kot prenovljen iu pomlajen, tako gu je zdramila nervozna evropska politika iz svoje zaspanosti. Dejanja sledijo dejanjem z nenavadno brzino. Politično ozračje postaju udušljiivo. Od vseh strani Evrope sc stekajo zadnje tedne več uli manj zanimive osebnosti. Angleži jih imenujejo vul-tures, jastrebi, ki sc zbirajo tam, kjer je pričakovati plena. Ob vsakem neurju v idile iste osebe, ki sc sprehajajo |к> Evropi sledeč političnemu instinktih Vlaki пкч! Stunvhuloni in Ankaro stalno prevažajo diplomate in vladne kurirje ter dopisnike inozemskih listov. >l)ie loteii reiten schnelU mi je rekel kolega iz Berlinu. mrtveci hitro jezdijo. Mislim, du jc hotel s tem reči, da stoji Evropa pred kritičnimi dogodki, in da je zato brzina, s katero sc odvija že dolgo pripravljeni film apeninskih diplomatov, postala tako nerazumljivo nagla. Komaj so za nemi ankarske slovesnosti, ki so zapečatile prijateljstvo med Turčijo in Grči-jo ob asistenci drugih evropskih državnikov, komaj so zatonili zadnji odmevi berlinskega potovanja grofu Bethlena, že se je pojavila v svitu senzacij slika sovjcto-fašistiičiicga pobru-timstva. Takoj ji je sledila druga, nič manj presenetljiva o turškem posredovanj« zu trajno i-talo-sovjetsko zvezo, in druga, ravnotako nepričakovana akcija sov jetov za zbližan je z Mndjarsiko. Istočasno so se v orijentu samem dogodile značilne stvari. Tako se nam javlja, da je bol-garski poslanik v Atenah Kisi nov prosil grške-gu zunanjega ministra Mihalaikopulosa, da posreduje pri turški vladi za bvlgarsko-turšiko prijateljsko pogodijo. Gr^ki minister jc obljubil, da I so storil radevolje vse, du ugodi željam bolgarske vlade. Solunski »Progress« jki poroča iiz Ankare i j. »zelo zanesljivega vira«, du je turška vludu povabila lx>lgarski kraljevi par na obisk v turško prestol i co. Bolgarska vladarska dvojica jc baje vabilo sprejela in namerava jiotovati v posete h Kcmal Paši tekom mesecu decembru. To vest javljam z vsemi rezervami, ker je vendar malo čudno, da bi bolgasrki kralj že mislil na potovanje, ko sc pogajanja niiso niti začela. Mogoče bi pn bilo, da je že vse zdavnaj pripravljeno. Vest sama v tukajšnjih krogih ni vzbudila nikukegu začudenju, taiko se zdi sama ob sebi razumljiva iu logična. Tukaj vsuk dun pričakujemo novic o diplomatski vlogi, katero bodo morale igrat/i ostale evropske države. Sicer sc širijo fantastične novice, da je del angleškega brodovja odplul proti Cypru in da so prispele tudii francosko bojne ladje v sirsko pristanišče Bevruth. Da sc lx>stu francoska in angleška diplomacija branili, jc neizbežno, in potovanje češkoslovaškega zunanjega ministru dr. Bcne.šn v Grčijo, kateremu grško časopisje posveča veliko pozornost, je |к> mojem mnenju samo prvi blisk izza temnega obzorju. Dr. Beneš ima baje nalog vprašati grško vlado, če bi ostala nevtralna v slučaju vojne nevarnosti v Sredozemlju. Značilno je, da še nobeden grški list do sedaj ni zagovarjal p rotiif rameosk e ga stališča. »Ellc-nikec pu izraža upanje, da 1к> Benešev obisk razgnal mnogo oblakov in mnogo iluizij. Grčija Ik> oči vid no igrala ono vlogo v orijentu, o kateri j - sanjal pred 10 leti njen sedanji predsednik vlade. Dal Bog du bi bila in ostala v službi miru. Istnmbnl, 2. dec. or. Skupina nemških inženerjev in izvedencev je potovala skozi ožino v smeri proti Ankari, kjer neka porenska firma izvršuje večja gradbeno dela. Bukarešta, 2. dec. or. »C.'onvcntuU. vodilni italofilski list v Romuniji je v svojem uvod- Marinkovič obišče Atene Znak prisrčnih odnošajev z Grčijo in se mu pripravlja lep sprejem. Atene, 2. dec. AA. V zvezi z obiskom jugoslovanskega ministra dr. Vojislava Marinkoviča v Atenah, je atenski dopisnik Avale posetil predsednika grške vlade Venizelosa, ki mu je dal sledečo Atene, 2. decembra, kk. »Elevteron Vinmc poroča, da l><> jugoslovanski zunanji minister dr. Voja Marinkovič dne 10. decembra prišel na štiridnevni obisk grške vlade. To bo protiobisk za lanski Venizelosov obisk v Belgradu. Njegov poset j« zato posebnega pomena, ker bo to prvi jugoslovanski obisk v Atenah. Izjavlja se, da se bo pri tej priliki zopet pokazalo, da obstojajo med Grčijo in Jugoslavijo prisrčni odnošaji. Obenem pa se v tem obisku lahko vidi demanti nasproti trditvam, ila bi se Grčija udeleževala kakršnihkoli novih gru-pacij. Prihod dr. Marinkoviča sc srčno pozdravlja grške vlade Venizelosa, ki mu je izjavo: Jako srečni bomo, da bomo mogli v svoji sredini sprejeti g. dr. Marinkoviča, da pri tej priliki damo izraza čustvom prijateljstva, osebnega proti njemu in do kraljevine Jugoslavije. Ta trenutek je najugodnejši, da se izmenjajo misli o premnogih vprašanjih in da se ponovno manifestira čuvstvo prijateljstva, ki spaja obe sosedni si državi. Ubit poleg svo$e matere Zločinski teror mahedonstvujuščih Sofija, 2. dcc. kk. Dolga vrsta macedon-skili ubojev jc včeraj popoldne inorulu zabeležiti zopet nov umor. Topot je btiil ubit znani časnikar in voditelj Protogcrove skupine Naum loma lovski, bivši član inozemskega zastopstva IM Rt). Sprehajal sc je |x> vrtu svoje hiše s svojo muterjo, ko sta naenkrat priskočila dva mladeniča, oborožena s kara burkami, ki sta takoj začela nanj streljati. Tomalevski je padel takoj mrtev. Po strelih je takoj prihitela policijska straža kakor tudi telesna straža Toma lov- skega, nakar st? je začela na cesti z mo: Iceina prava bitka. Eden od napadalcev jc bit lahko ramjen, eden telesnih stražnikov pu težiko. Končno se je |>osrečiilo premagati morilec. Njuna identiteta šc n.i dognana, ni pa dvoma, (hi stu iz taboru teroristov Ivanu Mihajlova. Rodbina in prijateljski krog Tomulcvskega očitajo vladii Ljapčcva, da pušča neprestane umore m i ha j listov nekaznovane. Očitajo ji tudi. da je policijska oblast šele več ur po umoru Toniu-levskega prišla nu kraj umoru. Otvoritev avstrijskega parlamenta Misija dr. Enćerja propadla — Uradniška vlada ? niku izrazil željo, du bi se Romunija približala Italiji. Med sovjeti in Mudjari se bodo kmalu začela [jogajanju zu normalne razmere, zakaj naj bi Romunija ostala izven tega |x>kretu. osobito še, ker izgleda, da se bo tudi Nemčija uvrstila med države, ki |>od vodstvom Italije zahtevajo preureditev Evrope. Tevitk Rudzibej v Sofiji Sofija, 2. dee. AA. Semkaj je prispeti Lz I!ima turški minister zu zunanje zadeve Ružda-bej. Na postu j i so ga sprejeli minister za zunanje zadeve Burov in drugi bolgarski dostojanstveniki. Danes 1н> minister Ruždi-bej obiskal preti« sedniku bolgarske vlade Ljapčcva. Izjava Ruždibcja Sofija. 2. dec. kk. Tevfiik Ruždi bej. ki st* nahaja sedaj v Sofiji, je i/javil pri sprejemu časnikarjev, da so narodi ffetluj dobili nove pojme, ki zahtevajo tudi nove metode, katere vidi posebno v tem. tla sc sklepajo prijateljske pogodbe, kakor meti Grčijo, Turčijo in Italijo. Tcvfk Ruždi bej da je proti vsaki politiki front, ki mora voditi do katastrofe, ka-Kor je to dokazal perdvojni čas. Če žc obstojajo meti posameznimi državami fronte, se morajo po njegovem mnenju razpustiti. Nu vprašanje, ali je zadovoljen / obiskom pri Bu-rovu iu Ljapčevti osebno in |>o!itičiio, je odgovoril pritrdilno. Naglasil |ki je, tla njegov ob:sk ii i imel nobeniih konkretnih ciljev. V splošnem pu se ne sme v motlselx>.jnih obiskih ministrov, kakor so danes na dnevnem redu, iskati posebnih političnih tendenc. — Če se upošteva zelo šumnii sprejem, ki so ga Bolgari pripravili turšikemu zunanjemu ministru in ki je imel očividcu značaj zunanjepolitične demonstracije, jc smatrati, tla so le izjave Ruždi« boja samo očitna ublažitev prvotnega dojili«. Sofija, 2. decembru. AA. Kralj lioris je danes ob 17 sprejel \ avdijenco turškega zunanjega ministru Teveik Ružtli-bcja. Sokolska deputacija pri kralju Belgrad, I. deccmbra. AA. Izvršilni otlbo* Saveza Sokolu kraljevine Jugoslavije jc imel konec tedna svojo sejo. Po seji sta prvi namestnik starešine g. Gangl i.n drugi g. Paun-ković bila sprejeta od Nj. Vel. kralja v avtli-jenci. Pri tej priliki sta Nj. Nj. kralju predala jubilejno delo o slovanskem sokolstvu. Nato sta Kralju razložila položaj soikolstva in razvoj njegovih organizacij v državi. V svojem odgovoru je poudaril Nj. Vel. kralj velik moralni uspeh sokolskcga /letu zlustli med tujimi gosti, posebno !1кч1 l'raneotzi, ki so z zleta odnesli najboljše vtise. Nj. Vel. kralj jc izrazil prepričanje, da se nova jugoslovanska generacijo najbolje odgaja v sokolstvu. Seja VZS Belgrad, 2. dec. AA. Vrhovni zakonodajni svet je imel danes sejo od 1(>. do 10. ure pod predsed-ništvom svojega najstarejšega člana g. Ivana Hribarja. Na seji so razpravljali o zakonskem predlogu o izkoriščanju vodnih sil. Razprava je v načelu končana iu načela razprava o poetiinostih, ki ee hr nadaljevala jutri oh 18. Dva nova člana VZS Belgrad, 2. deccmbra. AA. Z ukazom N), Vel. kralja in na predlog predsednika ministrskega sveta generala Petra Živkoviča sta postavljena za nova člana vrhovnega zakonodajnega sveta g Uroš Dcsnica, odvetnik v Splitu in g. Salih-Baljič odvetnik v Sarajevu. K atentata na ital. financarja Pariz, 2. dec. AA. Havas poroča iz Rima: Italijanski listi izražajo povodom atentata na avtomobil ч 6 italijanskimi cariniki pri Gorici svojo nevoljo in zopet trdijo da gre za teroristični akt. V zvezi z atentatom je bila izvršena arelaci a več oseb. Našli in zaplenili »o baje tudi večjo količino orožja in municije v kraju Murovice. (Poročilo glej na 3. strank) Dunaj, 2. dec. kk. Prva seja novo izvoljenega avstrijskega narodnega sveta je nudila čudno sliko. Parlament so stružili številni policisti, pred njim je bila zbrana velika množica, v parlamentu pa je bila slroga kontrola poslušalcev. Krščanski socialei so ostentalivno pustili skrajni desni sektor prazen za Heimwehrovce, ki ob pričetku seje še niso bili prisotni. Krščanski sucialci so imeli v gumbnici bele rože. Velenemci Schobrovega bloka so imeli pla-vice, socialni demokrati pa rdeče naglje. Šele potem, ko so bili zbrani že vsi drugi poslanci, med njimi 11 žensk, so prišli v zbornično dvorano po dva in dva poslanci avstrijskega fašizma, pred njimi bivša ministra Starhemberg in llueber, vsi v uniformi z zelenim klobukom in petelinovim perjem. — Ker predsednik prejšnjega narodnega sveta, profesor dr. Gtlrtler ni bil zopel izvoljen, je prevzel predsedslvo prve seje bivši drugi predsednik, socialni demokrat Elderse.h. Pozdravil je predvsem mnogo novih poslancev in odredil prisego za republiko in ustavo. Velenemec dr. Slraffner je predlagal. naj se konstituiranje predsedstva odgodi na prihodnji čelrlek. Tu je prišlo do prvega presenečenja. Za predlog sta glasovala Schobrov blok m socialni demokrati, levičarska veČina, ki bi bila za prevzem vlade. Krščanski sodnici so obsedeli, ne-voljni radi lega. da še pred sporazumom o sestavi novega kabineta Schobrovi ljudje niti niso hoteli dovolili prvo predsedniško mesto krščanskemu socialnemu kandidatu in bivšemu zveznemu kanclerju Itunieku. Socialni demokrati zahtevajo zase kol najmočnejšo stranko prvo predsedniško mesto, zakar se vrše še pogajanja. Voditelji strank so sklicnni za jutri popoldne k novim posvetovanjem, da zavzamejo svoje stališče glede zadnjih predlogov za sestavo nove vlade. S precejšnjo gotovostjo se lahko sedaj reče, da bo dr. Ender kot zvezni kancler prevzel tudi zunanje ministrstvo in da dr. Sei-pel ne bo pripadal novi vladi. Pristaš Lanil-bundii dr. AVinklor b« postal podkancler brez portfelju, dr. Schober bo prevzel notranje ministrstvo, eekeijski šef dr. Jueli bo ostal kakor dosedaj finančni minister, Ileinl trgovinski minister. Vaugoin pa vojni minister. Bivši kmetijski minister, Thaler obdrži svoje mesto dočim glede prevzema pravosodnega ministrstva, ki ga ima dobiti kuk "elenemec. se ni gotovo, »Ii naj ga prevzame dr. Slama ali dr. Weher, ki sta oba že imela la resor. Dunaj, 2. nov. kk. Pogajanja, ki jih je vodil dr. Ender, so bila zvečer prekinjena. Ob 10 zvečer se je odpeljal dr. Ender k zveznemu predsedniku Miklasu, da mu iMtroču o stanju stvari. Kakor doznnva Vaš |>oročovaloc pozno Iionoči, se mora smatrati, da jc misija dr. Sndcrjn propadla. O nadaljnjem poteku razvoja se »h tej uri še ne more ničesar reči. Govori se. da se misli na sestavo uradniškega kabinetu; Seja ministrskega sveta f Belgrad, 2. dec. AA. Danes od U do 13.30 se je vršila seja ministrskega sveta |>od predsedstvom predsednika ministrskega sveta generala Petra Živkoviča. Ministrski svet jc razpravljal o tekočih zadevah. Kazenski postopek proti mor lcem Slegla Zagreb, 2. dec. ž. Po odredbi drž. tožilstva za zaščito države je sodnemu stolu v Zagrebu izročena v redno postopanje kazenska stvar proti Hraniloviču, Križnjanu, Soldinu, Hercegu in tovarišem radi uboja |*>kojnega Šlegla, policijskega agenta Trenskega in Keča ter poskušenega umora policijskega organa Bana iu Blagoviča ter drugih terorističnih aktov, izvršenih v Zagrebu 1n mestni okolici I. 102O. O ostalih članih le teroristične organizacije, ki so pobegnili, pa bo sodilo sodišče za zaščito države v Belgradu in contumafiam. »-'ernar oh so jen Zagreb, 2. dec. ž. Oh devetih dopoldne ie sodišče proglasilo obsodilno razsodbo v tožbi dr. Benkoviča proti dr. Pernarju, ki jc na občnem zboru hrvatske pevske zveze razžali! Benkoviča, Pcrnar je bil obsojen na mesec zapora, 600 Din denarne kazni, pogojno na eno leto in na stroSke kazenskega postopanja. Dunajska vremenska napoved. V severovzhodni in vzhodni Avstriji bo oblačno vreuie brez posebnih nadavin. nekoliko htadmue. Francija zopet posegla v gospodarsko krizo Prekomorsha konkurenca vzrok evropski gospodarski krizi — Proti sinajshi konferenci Dunaj* 2. decembru, d. Francoski senator ш minister La- Troquer, predsednik ^Evropske carinske linije' v Parizu se mudi na potovanju po Srednji Evropi. Sedaj je dospel tudi na Dunaj in je imel predavanje o gospodarskem ujedinjenju evropskih držav. V glavnem bi označili njegova izvajanja v sledečem: Že Briand je v svojem memorandumu 16. julija 1929 izjavil, da se mora Evropa gospodarsko /.družiti. Dve leti pred tem pa je komite Evropske carinske unije« vložil pri Društvu narodov spomenico, v kateri zahteva kot prvi korak k splošnemu evropskemu znižanju carin carinsko premirje. Marca tega leta je predložil tudi omenjeni komite predlog na konferenci za carinsko premirje v Parizu, kateri je predsedoval kot častni predsednik Briand sam, da se stvori jo najprej carinske zveze med posameznimi državami. Na pariški konferenci se je obenem naglašala tudi važnost rešitve evropskega žitnega problema. Kakor skupna gospodarska kriza, tako bi se dal rediti tudi žitnt problem potoni sodelovanja producentov in konsu-mentov pod vodstvom .mednarodnega urada, ki bi imel nekak regulativni značaj. Le Troipier deli države > dve grupi, ia siccr zapaduo-cvropske — industrijske drŽave iu vzhodno-evropske — agrarne države. Ti dve grupi bi morali tvorili skupaj lepo harmonijo in enoto. Glavni vzrok nazadovanja evropskega gospodarstva pa vidi v prckpmor-ski konferenci. Pri francoskih gospodarskih krogih se dela vztrajno na to, da se stvorijo življenja zmožne carinska zveze med posameznimi evropskimi državami. ki bi tvorile protiutež sistematičnemu napadanju evropskih trgov od strani ameriškega kapitala. Svetovna produkcija se je namreč od leta 1913. do leta 1925. povzdignila za 17%. od česar odpade na Evropo same 6%. Vzroka je iskati v 6000 km dolgi carinski steni evropskih držav, ki je povzročila tudi, da je trgovinska bilanca celotne Evrope za 114 milijard francoskih frankov pasivna, medtem ko je trgovinska bilanca izven Evrope ležečih držav za 65 milijard aktivna. Večina nd tega odpade — se razume — na Ameriko. Da je ravno carinsko vprašanje v .Evropi najbolj pereče, nam kaže dejstvo, da je v Zcdiujenih državah v Severni Ameriki nn teritoriju 7 milijonov km- samo ena carinska meja, kar povzroča ravno, da lahko ameriški produkti skoraj neomejeno konkurirajo, medlem ko je v Evropi na samo o milijonov km3 obsežnem prostoru 27 carinskih mej. To je po mnenju g. Tr<>quera tudi vzrok podražitve in zmanjšanja kupne oioči konsumenta. Evropske industrijska države morajo uvideti, du bo najbolje, če hydo prevzemale agrarue produktu od evropski!} agrarnih držav, ki bodo potem v zameno prevzemale industrijske produkte samo od evropskih industrijskih držav. Na ta način bi se dalo doseči ravnotežje y evropskem gospodarstvu. Dve poli vodita k mednarodnim carinskim zvezani: prvič bi se mogli ustanoviti mednarodni j karteli, kakor je že to pri jeklu in kaliju uvedeno. Francija je. v lem oziru pripravljena za popolno in neposredno sodelovanje z Nemčijo. Drugič bi se pn mogle doseči mednarodne carinske zveze potoni iudirektnega sodelovanja, in sicer bi se v vsaki zainteresirani državi ustanovila posebna narodna organizacija, ki bi stala neposredno pod kontrolo mednarodne organizacije, |Dailj Maila« Ward Pricc, ki je sam imel velik govor. Dejal je, da so milijoni Madjrtrov v th.iih državah v suženjsti u in da bo prišel dan, ko bodo osvobojeni. Prosvetni minister Klobelšberg je v svojem govoru dejal, da so la spomenik zgrauili sredi zi- me kot simbol na triatlonsko pogodbo, in sicer v dneh, ko madjarski narod doživlja težko duševno in nacionalno krizo. Govoril je o zaslugah lorda Rothermera za revizijo mirovnih pogodb ter da ni nobenega Madj'ara, ki se ne bi nadejal, da sc ho svoječasno vzpostavila stara in velika Madjarska. Govorili »n še nekateri drugi govorniki o vposta-vitvi starih iiia'jarskili mej, Zvečer jc bil banket, kateremu so prisostvovati predsednik vlade in mnogi drugi člani bivše vlade. Na banketu so bili sližnl govori. Cela proslava je potekla v duhu ire-deutištičnili manifestacij v navzočnosti vlade. Težkoče francoske vlade Radi bančnih polomov omajano zautsanje javnosti Pariz. 2. decembra, kk. Na včerajšnjem ministrsko • msvetu je prišlo, kakor se čuje, do zelo hudih razprav med posameznimi ministri. Tardieu sam, kakor tudi oficiozni listi, energično demanti-rajo, da bi bili pri tem vojni minister Maginot, trgovinski minister Flandin, proračunski minister Martin, ali celo gospodarski minister Pietri zahtevali demiaijo vsega kabineta, ker se je avtoriteta kabineta v očeh javnosti preveč zmanjšala. Potrjuje pa so Iudi z pficiozne strani, da je prišlo do prave živahne razprave med novim pravosodnim ministrom Cherononi in delovnim ministrom Ln-valeom o postopanju v aferi OusU'Uv Glede te afere je predsednik parlamentarne preiskovalne komisije Marin poslal včeraj ministrskemu predsedniku nič manj kot 15 pisem, s katerimi zahteva, da preiskovalna komisija pošlje dokumente in poročilo o aferi Oustric državnemu pravdniku. Drl dokumentov je bil včeraj izročen tej komisiji. Aretirani Oustric je včeraj pismeno protestiral proti temu, da se je njegovo knjigovodstvo predložilo odprlo preiskovalni komisiji. V interesu svojo obrambe zahteva, da dokumenti ostanejo lajni do glavne raziprave. Serija polomov radi Oustricove afere pa se nadaljuje. Tako je bil včeraj v Grenoblu aretiran borzni mešetar Rabalal radi goljufije in poneverbe in bankir Verre radi deficitov več milijonov frankov. Mnogi finančni izvcd°nci trdijo, da bodo denarno-lehuične posledice Iudi na pariški horzi še najmanj en mesec jnivzroSale presenečenja. Radi mnogih zahtev po povračilu kreditov je včeraj angleški funt močno padel nasproti franku pod zlato točko. Pariz, 2. decembru, kk. Kljub vsej diskreeip, s katero postopa parlamentarna preiskovnlna komisija, je postala že javna tajno?!, da so dosedanji rezultati preiskave v aferi Oustric naravnost uničujoči, nc samo za odslopivžega pravosodnega ministra 1'ereta, temveč tudi za druge politike, od ka- terih so vsaj nekateri zelo blizu Tardieujevemu kabinetu. Danes se je objavila nova afera, v kateri je neposredno udeležen državni tajnik za tehnični pouk Lillaz. Preiskovalni sodnik je povabil Lillaza k sebi v neki zelo temni aferi radi ponarejanja juenia.. Danes sc imenuje v zvezi s to- afero tudi državni podtajnik za kolonije Delmont. V krogih večine v poslanski zbornici, ki je pretekli petek ponovno z zaupnico rešila Tardieuja, grozi, da se bo razpoloženje popolnoma spremenilo. Tudi v senatu, kjer je bila demokratična levica še pred par tedni proti vsaki kri/,j in je hotela odpraviti interpelacijo senatorja Иегуја, nima Tardieu pričakovati nobenega prizanašanja več. Francoska vlada ne misli demisifonirati Pariz, 2 decembra. AA. Listi priobčujejo poročila o razgovorih, ki so bili včeraj med poslanci v parlamentu in naglašajo, da so govorice o tem, da bo vlada podala ostavko, bre/. osnove. . Le Malin« pravi, da sedanji predsednik francoske vlade Tardieu ne spada med one, ki bi melali puško v koruzo in ki bi dezerlirali. Listi pa pripisujejo velik pomen interpelaeij-ski debati, ki bo v četrtek v senatu o občem političnem položaju. Bitka bo resna. Francoski vo ni krediti Pariz. 2. dec. kk. Francoska poslanska /boinj-ca je danes odobrila vojaške kredite s 4T5 proti 191 glasovom, ker sta vojni minister Maginot iu minister zn zrakoplovstvo Купас i/javila, da so vojaške zaloge nezadostno in se morajo spopolniii. Ila/.en ingu je vojni minister Maginot napovedal, do bo vložil predlog zu podaljšanje vojaške služb-ne dobe za obmejne čete, ki se pa uioraio hitreje mobilizirati, 1 Ljubljanska občinska politika Ljubljanska komunalna politika je bila že od nekdaj predmet najrazličnejših razprav, v katerih jo bila kritika običajno ostra in primerna značaju naših meščanov. Skoro pa ne bi vedeli povedali slučajev, v katerih bi kritika ne bila upravičena. Preveč dobriti stvari doslej tudi zato nismo slišali, ker jih ui bilo. Sedaj je postal zaradi velike stavbne delavnosti v Ljubljani položaj nekoliko boljši in angažiranih je bilo tudi nekaj več državnih sredstev. Rndi tega pa prehajamo sedaj v drug eks-trem, da vežemo te stvari s sedaaiini sistemom komuualue politike v Ljubljani. Padla jo beseda, da jjc veliko letošnjo stavbno delavnost v Ljubljani pripisovali sedanji komunalni politiki. V resnipi pa Ljubljana z izredno živahno stavbno delavnostjo ni osamljen pojav, pač pa je povečana stavbna delavnost v večini naših mest. Zato nam razlogov za to povečanje stavbne delavnosti ni Iskati v razmerah posameznih mest. pat pa v splošnih tendencah našega gospodarstva. Današnja visoka obrestna mora in druge gtvan povzročajo izredno živahno gradbeno delavnost. Vsakemu narodnogospodarsko mislečemu človeku Je Jasno, da imamo letos izredno živahno gradbeno delavnost, ki pa ni v zvezi z našo komunalno politiko v taki meri, kakor bi se to skušalo prikazali z gotove slrani. Gradbena dela mestne občine ljubljanske so letos v primeri s privatnimi deli majhna in ugotoviti moramo, da je predvsem narastla zasebna stavbna delavnost v' Ljubljani. Leta, ko je v Ljubljani skoro največ gru-dila mestna občina, so za nami Ko je hil na predvčerajšnjem predavanju ljubljanskega podžupana prof. g. Evgena Jrirca govor o ljubljanski trošarini, je pndln beseda, da se morajo za veliko investicije, ki ho po mnenju vse javnosti potrebne, dobiti tudi velika sredstva. Priznavamo, da morajo občine za svoja dela dohiti velika sredstva, vprašanje pa je, čp šo do sedaj dobljena sredstva bila pravično razdeljeno breme. Belgrajska občina je uvidela, lako obremenjuje trošarina belgrajsko gospodarstvo in jo bo sedaj nadomestila •/. drugim davkom. Mislimo, da jc umestno, da se začne tudi pri nas razpravljati o socialnih iu gospodarskih straneh uvedbe trošarine. Razumemo težki položaj, v katerega je zašla mestna občina ljubljanska, pn tudi druge občine, Irgi in vasi po vsej naši deželi zaradi novih nalog in finančnih potreb, katerim je bilo treba zadostiti. Zato smo tudi imeli dovolj razumevali;,-i za velike potrebe občinskega gospodarstva, da smo trošarine doslej kolikor toliko poštedili s krililo. Zdi se nam pa potrebno odgovoriti na izvajanja župana dr. Puca, ki je rekul. da sc zaradi občinske trošarine niso zvišale cene niti enega predmeta. To je res razveseljivo dejstvo za kousumonta. ni pn tako razveseljivo za kmeta, ki mora nositi lo breme v tako težki svetovni agrarni krizi, ker ga ni prevalil na konsumenta. Trošarina je danes enako breme za vse, tako za male ljudi, kakor za velike gospodarje. Toda kakor lepo izgleda na zunaj ta enakost, tako pa trošarina ui upravičena obremenitev. ker zadeni- siccr absolutno vsakega enako, relativno pa se malemu ftoveku bolj pozna kakor večjim gospodarjem. Gotovo je, (ia se ho moral najti način, ki bi drugače pomagal občinam do potr.ebuih sredstev. Nobcneca (IVotna ni, da mislimo pri trm na dife-renciranje dokhitl na držav n° neposredne davke. Finančne potrebe občin so dane v gotovih vsotah in doklade, če so enake za vso vrste neposrednih davkov, zadenejo nekatere sloje bolj kakor druge in zato so enake doklade socialno malo pravičue. To ni nikaka enakost, če plačuje mali človek na svoj državni davek ravno toliko doklail kakor vele-industrija. Jasno je, da je mali človek relativno bolj obremenjen zaradi svojih manjših dohodkov kakor velepodjetje. Zato moramo ponoviti staro željo naših občin ix) diferenciranju doklad. S tem bi bilo občinam v njihovem gospodarstvu zelo pomagano in bi lahko mislile-na razbremenitev gospodarsko šibkejših slojev. * Končno šc besedo o kritiki. Predavanje ljub« Ijanskega podžupana iu govor župana je izzvenelo nekako kot zagovor pred javnostjo in kot odgovor mnenju trgovskih krogov v Ljubljani, kalero ie svoječasno tolmačilo njih časopisje. Mislimo, da je časopisje storilo saino svojo dolžnost, ko je upravičeno kritiziralo in opozarjalo na nedostatke, ki jih jc treba odpravili. Zato bi morali vodilni krogi v komunalni politiki to vpoStevati, ne pa da skušajo kritiki pritisniti pečat nestvarnosti, kat nikakor ne drzi Dokler bomo tako kritizirali kakor doslej, naj bodo ljubljanski občinski vodje zadovoljni in naj vpoštevajo želje in jiotrebe ljubljanskega prebivalstva, kakor jih tolmači naše časopisje. Razorožiivena konferenca bo na Dunaju Berlin, 2. dec. ž. V zvezi z vestjo, da se bo prva konferenca za razorožitev, ki se sestane v februarju, vršila na Dunaju, se v tukajšnjih diplomatskih krogih čuje, da še ui v lem smislu padla nobena odločitev. Vsekakor izgleda, bo izbran Dunaj za kraj konference, ker pride na konferenco od vsake države približno 50 do 60 članov, udeležilo pa se bo konference 60 držav. Nobena preslollca ne more prili v lem oziru kot kraj zborovanja v po-štev, ker ni nikjer lako velike dvorane, izvzeta M Dunaja, ki je s svojim Burgom najprimernejše mfc-sto za кипГегопсо. Kdo bo popustil Zagreb, 2. dec, ž. Poseben odbor mestne ob. čine je določil za kruh znižane etne. Peki so odgovorili, da je ta odbor cene dojočil samovol.no in da so sklenili, da osta-ejo cene kri hu neizpremenjene. P:ebivalstvo sedaj čaka z veliko napetostjo, ali bodo morali popustiti peki, ali pa pride c^ia zadeva pred sodišče. Rushs monarhisti Pariz. ,2. decembra. AA. Veliki knez Ciril, ki ga je del ruskih emigrantov proglasil za carja, je v Marlyju pregledal čete ruskih monnrhistov in ruske mladine. Več sto Pusov .je defiliralo pred velikim knezom in njegovim sinom in pelo rusko liimno Poleg velikega kneza iu njegovega sina je bila postavljena ruska carska in prestolonasled-niška stand a rta. Sledil je velik sprejem v čast prestolonaslednika. Sprejema se je udeležilo okrog 100 zastopnikov visokega ruskega plemstva. Ljudsko štefe v Italiji Rim. 2. decembra. AA. Uradni list priobčil, je dekret z navodili o ljudskem štetju, ki bo v Italiji in (K) italijanskih kolonijah 21. aprila i 1931.