Inserat! se sprejemajo in vel j i tristopna vrsta: 8 kr., če b« tiska lkrat, „ „ ,, ,, - », 16 n o n o "i Pri večkratnem tiskanji se aeua primerno zmanjša. Rokopisi ne vračajo, nefrankovana pi.sina se ne sprejemajo. Naročnino prejema opravništv administracija) in ekspedieija n> ^tarem trgu h. št. 16 Političen lisi za slomrtl mi Dr. Frančišek Palacky. Kraljeva Praga in za nio druga češka. mesta so 14. t. m. s posebnimi slavnostmi slavili rojstni dan svojega očeta Palackega. To storiti je češki narod dolžen Palackemu. Vse svoje življenje je posvetil Palacky službam svojpga naroda, bil mu je skozi vse svoje življenje veren, nevstrašljiv in nepremagljiv bra-nitelj. Ko so najblažji sinovi češki, kakor Do-brovsky, plakali nad narodom svojim, češ, da je že po njem in prijatelji si že naprej deliii plen, Palacki ni obupal, on je poznal svoj narod, vedel je, da je v njem še dovolj životue moči, narod je bil le duševno gladen, vedel je, da kedar ga nasiti omika vabeča ga k sebi z ljubeznjivimi zvuki govora od očetov svojih podedovanega, da se tedaj zopet razvnaine ta njegova moč, da potem dospe k novemu, znanstvenemu političnemu življenju. Pomenljive so besede, ki jih je dejal Dobrovskemu: „Če bodemo vsi tako delali, potem se v >, da mora poginiti narod naš; jaz vsaj, naj bi bil tudi ciganskega rodu in celo njegov poslednji potomec, bi si še štel v dolžnost, delati po svoji moči na to, da vsaj časten spomin po njrm ostane v zgodovini človeški." Ali Palacky ni bil korenjak le v besedah, temveč tudi v dejauji. Ni je niti jedine reči v znanstvenem in političnem življenji naroda češkega, ktere bi se Palacky ne bil živo vdeležil, glavno delo njegovo pa je in ostane zgodovina svojega naroda. Z mravlinčjim trudom je preštudiral vse arhive, razsvetljujoče zgodovino češko in iz teh raznovrstnih vesti je sestavil svojemu narodu prekrasno podobo, ki jasno dokazuje resnico, da tudi mali narod zamore velike reči stvoriti, če se le navdah- njen s prelepo idejo složno za v.-e lepo, za j vse dobro, za vse pravo bojuje. To delo jej :-talne cene in Palacky se dostojno vsporedij najslavnišim zgodovinarjem vseh narodov. Poleg literarnega življenja se je vdeležil! Palacky vneh političnih vprašanj. Mrtva tišina, gospodujoča za Metternichovega absolutizma v Avstriji, je jela presedati narodom avstrijskim, kar 1. 1848 napoči revolucija francozka, ki je zapletla v svoj vrtinec vso srednjo Evropo. Avstrija, ki je zamudila vvesti času primer-nejo vstavo, je zadrgetala v svojih najglobočjih podlagah. Nemce je vleklo tje v Nemčijo, Madjari so sanjarili o novi veliki državi Arpadovi, in ko sta oba ta naroda povstala proti vladajočemu domu, tedaj so bili Slovani, ki so zanj zavihteli orožje proti prevratnim življem, nemškemu in madjarskemu. Prišlo je povabilo iz Friinkobroda, naj bi se Čehi vdehžili vstavnih obravnav za državo nemško, toda Palacky zavrne takovo ponubo in pri tej priložnosti izgovori znamenite besede: „če bi ne bilo Avstrije, morali bi jo sezidati." Poleg nagleda Palackega mora to biti država, ki bi cnoko-inerno skrbela za razvitek duševnih zmožnosti narodov v njej vmestenih in za njih gmotno blagostanje, kar je zopet le mogoče na poti prave enakopravnosti, kakor je to razložil Palacky v svojem spisu „ideja avstrijske države." Palacky je pa zraven tega tudi trezen mislec, ki si je na podlagi zgodovine raznih narodov pridobil prepričanje, da tudi najlepša ustava in najlepši zakoni narodu ne koristij», če niso vzrastli na narodnih tleh, zato je imel Palacky historično pravo najbolj v čislu, ter priporočal federalizem Prej nego so bila prva vstavna dela končana, je nastala reakcija, ki se je spremenila v bujni centralizem Bachov. Zaradi njegove ljubezni do Avstrije so deli Palackega pod policijsko nadzorstvo, in še celo z zaporom se mu je grozilo. Nova doba je zasijala Avstriji z oktoberskim diplomoni (20. okt.), ko so se federativna načela Palackega v principu sprejela, žalibog, dane tudi provedla, kajti Šmer-lingovi diplomi so zadušili oktoberski diplom in Avstrija je vsled tega izlegla nove ustavne boje v svojem notranjem, kterih konec še ni tako blizo. Čehi, videči, kako jih vlada tlači, da celo v lastnem zboru nimajo besede, so nastopili pasivni vpor, kteri še zdaj razven malih izjem traje. Nekoliko častiželjnih mož je prelomilo obljubo storjeno v deklaraciji, nikdar ne vstopiti v državni zbor, dokler ima sedajno obliko, odcepili so se, da priberačijo nekoliko drobtin, padajočih z mize bogatinove ter zasejejo neslogo med narodom, zbog ktere še sedaj krvavi. Ostre besede, ki jih je spregovoril Palacky proti narodnim razkolnikom, so razvezale nasprotnikom strupene jezike, in ravno tistega Palackega, ki je posvetil vse življenje svobodi, so jeli raznašati Kot nazaduj uka. Kogar pa še ni strast preslepila, ta časti v Palackem moža, ki ga krase vse kreposti občanske, zatoraj mu kličemo z dna srca: „Naj živi še dolgo let naš oče Palacky!" („Slovanske Listy") Politični pregled. V Ljubljani, 18. junija. Avstrijske dežele. Razprave n coSoii in kii;ičij<,ki pogodbi med našo in ogersko vlado se ne vrše tako gladko kakor se je mislilo. Madjari za- hl a n a n i, ali poslednje dni v Jeruzalemu. (Spisal E. Ouenot — poslovenil F.Jaroslav.) (Dalje.) ,,A.li se spominjaš, kako je bilo ime možakom." „Samo dve imeni ste mi ostali v spominu; enemu, menda oskrbniku, reklo se je Natan, enemu pa Sihar. Takoj prvi dan so me prijeli. Jonadab stopi pred me, v levici kos pergamenta, v desnici pa bodalo. „Nu!" za-pretil mi je, „sedaj izvoli: ali smrt svojej deci, ali podpiši to pismo". Vsa prepadena sem prijela list in se na prvi pogled prepričala, da se bom s svojim podpisom odpovedala vsemu premoženju, kar ga že imam in kar ga še bodem prejela. Nisem se upala protiviti, raje sem podpisala. ,,Nu, sedaj sva ločena", omenil je Jonadab in potegnil list iz roke. Vzeli so mi tudi oba otroka vkljub milim mojim proš- njam in jokanju, mene pa so povezali in pripeljali le-sem, ter me kot noro zaprli v najtesnejšo ječo. Od takrat bivam tukaj v r.ajvečej siroščini. Ko sem se postarala, dali so mi več prostosti, sedaj smem vsaj po dvorišču hoditi." „Zakaj pa nisi ljudi klicala na pomoč? Ali se tvoj brat Ilanani nič ni potezal za-te?" „Nisem ga videla več od takrat, ko so me odpeljali z doma, tudi ne Jonadaba, da-si je predstojnik tej hiši, kakor se govori." Tribun je natihoma nekaj se pomenil s svojim tovarišem, starki pa rekel za slovo: „Noema, tvoja nesreča naju zelo boli, in tvoja zadeva se mora natanko preiskati. Sedaj le še potrpi, ali poveljniku grajskemu hočeva naročiti za boljšo postrežbo." Do sedaj se še nikdo ni tako lepo raz-govarjal z nesrečno ženico, odkar je sedela v ječi, zato se je ginjemga srca vrgla pred Lucija in Avrelijana, da pokaže svojo hvaležnost. Vojaka sta naročila oskrbnikom, naj bolje skrbe za nedolžno in staro jetnico. Ivo so se jima rane pocelile, zapustila sta Tirzo in se vrnila k legijam, ktere so se pod načelništvom Vespazijana in njegovega sina Tita na Judovsko pomikale. — Pogledimo, kako so se zasuknile homatije, odkar se je Cestij Gal, načelnik sirski, umaknil bil iz dežele po pobitju v soteskah. Skoraj ravno oni čas, ko je deželni glavar poslal Emilija Vokoncija v Jeruzalem preiskovat ondotne zadeve, došel je bil tudi kralj Agripa, preunuk kralja Agripe silnega, v glavno mesto, da bi upokojil svoje rojake upirajoče se rimskej nad-oblasti. Njegov govor, ki ga je govoril v skupščini na gori Morias, in kterega je zapisal zgodovinopisec Jožef Flavij, priča nain, kako nasprotnih misli ste stranki bili. „Ves svet", rekel je Agripa, „sprejema ukaze iz Italijanske zemlje, po trikrat, štirikrat veče nego Judovska, in čijih stanovalci so mnogobrojniši in bojnejši nego vi, drage volje slušajo rimske ukaze. Tako postavim: Briti na oddaljenih ostrovih, Traki ua mrzlih svojih gorah, in vse te brzda nekaj kohort (četa vojakov). Vsa Grška, ki je Kserks z neštevilnimi svojimi Po pošti prejeman velja: Za eelo leto . . 10 gl. — Ur. za pol leta . , 5 .. — . za četrt leta . . •> ,, 50 V administraciji velja /.a eelo leto . . 8 gl. 41) Ur za pol leta . 4 ,, *20 ,, za Četrt leta . . 'J „ 10 ,, V Ljubljani na doin pošiljati r veija HO kr. več na leto. Vredništvo je ua Stolnem trgu Mi. st. 2»4. Izhaja pn trikrat na teden in sfcer v torek , četrtek in soboto. C fl* AiimfiiM VI lil/ K N H I uiiU U klluu« htevajo reči, ktere se jiui ne morejo privoliti. Sliši se, da naša vlada v bistvenih rečeh za dlako ne bode odjenjala. „Vsakdo mora to želeti in zahtevati, piše Reform, in sicer ne samo zarad Cizlajtanije, ampak tudi zarad Ogerske, ktera bi s svojo razdružljivostjo sama sebe pogubila." Jožefa VHesingerja, kterega so bili unidan zasačili, češ, da je Bismarka hotel napasti, je sodnija za nedolžnega spoznala. Najbolje bi bili storili, da ga ne bi bili tožili, zlasti ne zarad goljufije, ampak k večemu, da je skušal druge k hudodelstvu zapeljati. W i e s i n g e r je namreč obstal, da je hotel le Jezuitom nastaviti mreže, da bi jih bil potem pri knezu Bismarku po-črnil. Je li to Wiesinger storil samovoljno vsled vednega hujskanja liberalnih časnikov proti Jezuitom, ali pa je bil najet in zapeljan od drugih, to pri sodniji ni prišlo na dan. V hrvaškem Naboru bilo je 14. t. m. še vse bolj viharno kakor prejšnje dni. Obravnavali so Makančev predlog o adresi do kralja. Odsek je predlagal, da naj se povdarja pravica do vseh deželnih delov trojedine kraljevine ter vladi priporoči skrbeti za to, da se vojaška granica združi s Hrvaško in tudi Dalmacija z njo zedini; Makančev predlog pa naj se zavrže. Poslanec Š r a m je priporočal prestopiti na dnevni red in vladi ničesa ne priporočati. Za ta predlog so glasovali poročevalec Derenčin, Živkovič, Šram, Hrvat, Vuče-tič pa Kukuljevič, ki je preklical svoj podpis na predlog ter Makanca hudo napadel. Makanec je zagovarjal svoj predlog ter trdil, da ni upor, če narod krono prosi, naj izpolni svoje dolžnosti proti narodu; Kukuljeviču pa, nekdanjemu privržencu februarskega patenta in sedanjemu iskrenemu prijatelju Madjarov, je očital politično nedoslednost. Kukuljevič ves razkačen je Makanca dolžil nepoštenosti, kar je zbudilo velik hrup v zbornici in na gale rijah. Ko je Kukuljevič razžaljive svoje besede še enkrat ponavljal, je Makanec predsednika prosil, da naj ga brani napadov, in predsednik Krestič je Kukuljeviču vzel besedo. Konečno je bil sprejet predlog odsekov s pristavkom Šramovim. 15. t. m. pa je sabor sklenjen in ker je potekel čas poslanstva, tudi razrušen. Kraljevo pismo pripoznava, da so si poslanci oziraje se na državno korist modro si prizadevali vtrditi državnopravne razmere med Hrvaško in Ogersko ter na ta način pomiriti razburjene duhove. Po prebranem pismu do neli so kralju navdušeni živio-klici, potem pa so se poslanci podali k slovesni sv. maši. Vnanje države. X llcrolinu je 15. t. m. imela višja sodnija obravnavo o pravdi Arnimovi. Višji državni pravdnik je dokazoval, da berolinska mestna sodnija je bila kompetentna in da zatoženec je iz slabega namena pridržal vradna pisma, da tedaj zasluži 1 leto ječe. Zagovornik Dockhorn je trdil, da mestna sodnija berolinska ni imela pravice soditi Arniina in da se mora razsodba prve sodnije ovreči, ker se cerkveno-politična pisma niso javuo brala, ker se je razsodba sodnije vpirala na dogodke, zarad kterih Arnim še tožen ni bil in da se je §. 133 kazenskega zakonika napačno razlagal. Govornik je rekel, da se Arnimu ni bilo treba bati pisma dati nazaj, ker je bil v cerkvenih rečeh z Bismarkom ene misli. Sodnija je sklenila razsodbo objaviti 21. t. m. ob 3. uri popoldne. Arnima pri obravnavi ni bilo. ker vedno boleha. Angleški list „Times" zanikuje novico o zvezi angleški in ruski, ter pristavlja, da Rusiji ni treba druge zveze, razun tiste, ktere je pred 3 letmi v Berolinn sklenila. Ruski list „Golos" pa trdi, da zveza 3 cesarjev ni več porok za ohranjenje miru, odkar se je eden zaveznikov pripravljal na vojsko. Najbolj gotovo ne „Times" ne „Golos" ne vesta, kaj njihove vlade nameravate. Iz Kima se poroča, da papež so 16. t. m. sprejeli kardinale ter na vošila kardinala Patrizia odgovorili: Sprideni ljudje skušajo zatreti verska načela, dobri ljudje pa marljivo pospešujejo dobro. Slabi tiskovini naproti stav-ljajo dobro, slabim šolam dobre šole. Papež so konečno izrekli kardinalom svojo zahvalo ter priporočali jim biti stanovitnim. Bavarskega Vaterlanda vrednik dr. Sigi je stal 17. t. m. pred porotno sodnijo sol nograško zarad veleizdaje. Obravnava je bila tajna. Telegrama „Slovenca". A a Dunaju, 17. junija Današnja „Wiener Zeitung" objavlja imenovanje milost-ljivega g. Dobrila za škofa tržaškega in dr, Hai s a za škofa kraljevograškega. 'Mt Dunaja, 17. junija. Danes sta nova škofa Dobrila in Ilais obljubo storila nunciju, v kratkem bodo to spolnili za Ljubljano stolni prošt dr. Pogačar. _ Izvirni dopisi. ■z Tr*la, 14. juaija. (Mestni zbor in § 19.) (Konec). Začenja se razgovor. Okoliški svetovalec N a b e r g o j podpira resolucijo ter stavi predlog, naj bo magistrat dolžen z okoličani v vseh njihovih zadevah občevati v slovenskem jeziku; predlog, kterega je pozneje sam on nazaj vzel! P a s c o t i n i predlaga, naj se stvar izroči odboru ali posebnemu odseku v pretresovanje. V okolici izvoljeni B u rg-s t a 11 e r obžaluje, da je prošnja tako pisaua, rekoč, da društvo „Edinost" s tem okolici več škodi, nego koristi, vendar pripoznava, da ona ni brez podlage in nasvetuje, naj se za okolico magistratovi odloki izdajajo tudi v slovenskej prestavi ter podpira Pascotinijev predlog. Okoliški svetovalec dr. Loser bi rad vedel, ali je resolucija dobro prestavljena in ni morebiti prestavljavec bil kak magistraten berič. Predsednik mu odgovori, da prošnja je bila oddana županu, ki je preskrbel prestavo, gotovo po kakem uradniku. Zloznani H e r m e t se opira predlogu Pascotinijevemu, rekoč, da tirjatev društva „Edinost-i" ni, da bi se usli-šala niti iz pravičnosti (I), niti iz oportuustva. To skuša dokazati s tem, da našteje več tacih krajev, kjer je več narodnosti, pa se vendar rabi le uradni jezik. Zato predlaga, naj se prestopi na dnevni red. Burgstaller podpira spet predlog Pascotinijev; Na b ergo j pa Ilermetu nasproti našteje nekaj drugih krajev, kjer se rabi v javnem življenji več jezikov; P a s c o t i u i govori proti dnevnemu redu. R e y e r predlaga, naj se prestopi na dnevni red in stvar naj se izroči odboru. Svetovalec Wittmann govori o §. 19, ua kterega se prošnja naslanja. Država je hotela pripoznati pravice vsem narodnostim, pravi on, zato da bi bil mir med njimi, ali ako bi hoteli povsod odgovarjati v vseh jezikih, nastal bi pravi Babel. On ni sicer zato, da bi §. 19 imel veljati le za tiste narode, ki so v večini; pa če bi ga morali povsod spolnovati na tanjko, modruje g. Wittmann, morali bi vsi duuajski uradniki biti kardinali Mezzofanti. Tukaj v Trstu so le trije jeziki; laški, nemški (??) in slovenski, vendar bi bilo težko dobiti uradnikov, ki bi bili zmožni vseh treh jezikov. Slovenski jezik je star, pa njegovo slovstvo je še le pri začetku; okoličani so razdraženi, ker vidijo, da se vsaka njih prošnja odbije; jaz sem že večkrat pokazal simpatije za okoličane, vendar ne morem v vsem podpirati prošnje društva „Edinosti" in se vjemam s predlogom Reyerjevim. Con- četami ni mogel prevladati, uklanja se šestim | štabom rimskim. Sedem milijonov sosednjih Egipčanov posluša dve rimski legiji. Mi pa, če bomo v svojej nespameti otresali sužni jarem, ki smo ga od svojih očetov podedovali, hočemo naposled zapraviti tudi dedino svojih očakov, to je: „svete postave". Kako malo je izdalo svarjenje in opomi-novanje, pričali so poznejši dogodki, kterih naj na kratko omenimo. Ustajniška četa je nenadoma napala bila trdnjavo Masado na jugozahodu mrtvega morja ter sesekala ondotno rimsko posadko. Glas o tej moritvi provzročil je tudi v Jeruzalemu krvavo svajo med nepomirljivo in zmerno stranko, in nasledek te svaje bil je pogin polovice rimske posadke v Antonijevem gradu, druga polovica, ki se je bila umaknila v tri stolpe, pala je pozneje pri nekem navalu razkačenih Judov. Ta čas začeli so Grki neusmiljeno klati one Jude, kteri so se vračali v Cezarejo; vsled tolikih pobojev izpraznile so se vasi in mala mesta, in po poti so vse prek ležala uezakopana trupla. Ravno tukisto se jej godilo v Askalonu, Ptolomeji, in tudi v egipt-skej Aleksaudriji, v kterej je grško prebivalstvo besnilo proti Judom in jih pobijalo v njih stanovališčih. Sedaj še le vzdignil se je prvo-mestnik sirski z močnimi četami na Jeruzalem, središče ustaje, ali kakor smo bili poprej omenili, pustil je obleganje in se vračal domu, pri kterej priliki so ga Judje zelo potolkli. Ustaja se je jela širiti po vsej deželi. Največ upliva imela je zmerna stranka, in je Jožefu Flaviju izročila Galilejo, najvažnejši predel judovske dežele na severu. Kedar cesar Neron vidi, da se ni šaliti, izroči vrhovno poveljništvo sirske vojske Titu Flaviju Vespazijanu, izurjenemu vojaku, ki je v Antijohiji stopil na čelo vojske od raznih strani se stekajoče. Po velikej cesti od juga pripeljal je Tit, njegov sin, tudi še nekaj čet, in s to skupljeno vojsko 60.000 mož menil je prevladati beden judovski, bojno in plodno Galilejo. Ali kmalo je sprevidel, da tu ima posel z nasprotnikom, kakoršnega ni imel niti na Britanskem niti na Grmanskem. Jotapata. Jopa, Tiberija, Tariheja, Gamala, in tudi Gi-škala, v kterej je veleval Janez, Levijev sin, odrivajoč zmernega Jožefa, vsa ta mesta so s svojo upornostjo utrudila rimsko hrabrost. Judje so za tega delj brezozirno postopali; videli so, kako se stresa zidovje, v ktero so butali silni rimski ovni, a oni so se hladnokrvno smejali. Niso jih oplašili lomasteči naskoki rimskih čet niti bučanje tromb, niti oglušni bojni krik niti debelo kamenje, ki se je vsipalo kot toča, niti puščice, ki so frčale tako gosto, da se je kar tema delala, niti mesarsko klanje, — narodski iu judovski fanatizem nadkriloval je vse te in temu slične grozovi-tosti. Za vsako ped zemlje so se na vso moč trdo sprijeli; krasne obale genezaretskega jezera in njegovih pritokov bile so oblite s človeško krvjo in posute s trupli palih. Ravno ta hip, ko so se Rimci pehali za Galilejo, postal je tudi Jeruzalem pozorišče zelo grozovi-vitih bojev. — Ali ne sezajmo naprej! — (Dalje sledi.) solo praša, zakaj okoličani ne tirjajo in ne poskušajo kaj takega pri vladi in je tudi on za to, da se prestopi ua dnevni red, kar priporoča še enkrat H e r m e t. In 6lavni zbor modrih in pravičnih mestnih očetov na zadnje res prestopi na dnevni red z 32 glasovi proti 7. Še enkrat poskusita o tem govoriti Wittmann in Lozar, ali lahonski kolovodje se temu ustavljajo, češ, da se stvar po §. 38 opravilnega reda šest mescev ne sme več obravnavati, na kar se je zbor sklenil. — Poročati sem hotel o tem „Slovencu" tako obširno, ker je reč važna in občuoslovenska; pa da ne bo vendar predolgo, naj še svoje opazke pristavim le na kratko. Iz vsega tega, kar se je godilo v trž. zboru v omenjenej seji, se vidi: 1) Kako pravični so Lahi Slovencem; še celo taki, ki se hlinijo prijatelje okoličanom — možje patriotičnega društva. 2) Kako se naši nasprotniki poslužujejo vseh zvijač, da zakrivajo krivico svojega postopanja. Tako jim je gola, če tudi ostro povedana resnica že nespodobna, na krivice drugih se sklicujejo v svoje opravičenje, ne delajo razločka med jeziki sploh in med deželnimi jeziki, kteri edini imajo pravico enakopravnosti v javnem življenji, da lehko govord o Babelu, ki bi moral nastati, če se pravično dela, da hočejo oni presojati slovensko slovstvo itd. itd. 3) Da naši okoliški zastopniki bi bili lehko kaj boljše in krepkejše zagovarjali slovenšino v zboru. — Vendar smo Slovenci veseli, da če tudi nismo za zdaj še ničesar dosegli, so pa lahoni vsaj resnico in našo pravico slišali in da je narodnostno vprašanje v Trstu tolik hrup včinilo. V molčanji je sužnost, v stanovitnosti je zmaga. I k J?Iit»vci >5 ? b -c o .. i .Z >n s j» -S, i- o v Ljubljani 2 30 1.00 1.30 1.05 1.45 1.30 l.3ö! 1.70 v Kranji 2.50 1.80 1.50 0-75 1.50 1.15 1.30 — 1 I v Loki 2,50 1.80 1.50 1.00 1.55 1.20 1.35 - vNovomestu | 2.60 2.00 1.30 1.10 i.Oo 1.45 1.80 2.05 v Sodražei 1 > 90 — ' — 1.00 1.801 1.50 1.50 240 v Mariboru 2.1oj 1.85 1.70 1.05 1.50 130 1,85 — v Ptuju I.75' 1 60 1.50 1.40 1.40 1 15 1.60 v Celji 2.35 1 80 1.55 1.15 1.75 1.50 1.70 — v Cclovcn 2.25 1 90 1.55 1.00 1,35 — v Trstu 2.70 1.90 1.70 1.10 1.70 — — — v Zagrebu 2.40 j 2.00 1.50 1.10 1,36 _ — _ v Varaždinu 2.00, 1 50 1.30 0.95 1.25 1.15 1.90 — na Dunaju 2.80 2.00 1.60 1.17 t'55 — — — v 1'eštu 2.381 1.76| 1.46! 1,10 1.66 — — — v Pragi 2.60 2.10 1.75 1 30 — — — — v Gradcu ! 2.36 1.80 1.40 1.20 1.50 — Telegraliene denarne cene 18. junija. Papirna renta 70.06. — Srebrna r«nta 74.15. — 18601etno državno posojilo 112.--Bankine akcije 969. — Kreditne akcije 219 25 — London 111.46 — Srebro 101.60. — Cos. kr. cekini 5.26. — 20Napoleon 8.88. Piim Maraa „k milji. Farmacijske špecijalitete Grabricl Piot^ollia, lekarja v Ljubljani na dunajski cesti. Anaterihova ustna voda in zobni g»!'tt4eSt.. Boljši, nego vsaka druga zobna; voda iu zobni prašek, pravo sredstvo zoper zoboböl in ustne bolezni, zoper gnjilobo iu| majanje zob, zoper (lifleritiS ali VIK'tiCO gl'lil in SkOI'llllt, prijetnega duha in okusa, krepi dalje zobno ineso, in je sploh neprimerljivo sredstvo za čistenje zob. Kdor ga enkrat poskusi, dal mu hode gotovo prednost, ulic vsim enakim izdelkom, i steklenica 60 kr., 1 škatlja 40 kr. Ribje olje, pošiljano naravnost iz mesta Bergen na Norveškem, brezkusno in ne slabo-dišeče, 1 originalna steklenica 80 kr. Pravi siijdlicev pulver. Nareja se s čisto kemičnih tvarin. i škatlja 80 kr., i tucat škatelj 6 gold. 60 kr. Pravo vinsko žganje s soljo, v pomoči bolebnemu človeštvu pri vsih notranjih in vnanjih prisadih, zoper večino boleznij, posebno za vsakovrstne rane itd. 1 steklenica 40 kr. Eiiksir iz Kine in Koke. Najboljši do sedaj znani želodečni liker. Pospešuje cirkulacijo in prebavljenje. ter različne organe in ude z nova okrepi in oživi. 1 steklenica 80 kr. Glyccrin-Creme, je yosebno izborno sredstvo zoper razpokane ustnice in kožo ua rokab. 1 flacon 30 kr. Lancaster-Iilijna voda. Toaletni zaklad. Špecijaluo, da se obrani koža krasna, nježna in mehka, sc jej daje prednost pred vsemi nmivalnimi vodami, Icpntičjem in leptitlenfin sredstvom, ktera so cesto škodljiva. 1 stekle niča 1 gold. Rajžev pulver. [zključljivo iz vegetabiličnih tvarin, posebno zdrav za kožo, kterej podeli izvirno brhkost iu čvrstost, kar se nahaja le pri mladini. 1 paket 10 kr., 1 škatlja 40 kr Sok iz Tamarinde. Po mrzlih sredstvih iz- tlučen. Učinkuje znamenito krepilno in olaj-šajoče. 1 steklenica 40 kr. Nezmotljivo sredstvo zoper mrzlico. Učinek tega ldka je dokazana istina in vsaki bolnik, ki je lek uže poskusil sam na sebi, se bode radostno prepričal, da jc najmočneje in zanesljivejše sredstvo do sedaj znanih zoper ponavljajočo se mrzlico, i.steklenica 80 kr. NaroČila se izvršujejo vrnčajočoj se pošto proti poštnemu povzetju. (36 -7) Ozira vredno! medicinsko - popularna razsodba zdravilnosti in učinke pravega Wilhelmovega antiartritičnega antirevmatičnega čaj a za čiščenj e krvi po resničnih dokazih. Le mnogi dokazi i/.vrstne uplivuosti zgorej menovanega čaja v protinskib in revmatičnih boleznih, potem pohvalni sprejem in rabljenje od tiko racijonelnih zdravnikov, so nas napotili, tukaj o tem važnem sredstvu govoriti. Velko je tistih, ki vsako leto obisku;ejo žvepljene toplice, la bi tam našli zlajšauje in oproščeuje svojih protinskib ali revmatičnih bolezni, iu v resnici se vrnejo domu kot novo ustvarjeni. Dvakrat more toraj tiste boleti, ktere omejeno premoženje ali nemoč, od svojega poklica, od svojih ločiti se, izključuje, udeležiti se zdravilnost majke narave: oni so obsojeni na vedne bolezni. V tem slučaii je tedaj, kjer se ta čaj izkaže in jo zategadelj visoke vreduosti. Ta čaj ima specifično uplivnost na scavnico, put in krv bolnikovo, kar smo po kemični preiskavi scavnice in potil opazovali in more vsak na protinu in revmatizmu trpeči, ki rabi ta čaj, čudno spremembo, posebno v scavnrci (ktera se že v malo dneh vedno bolj in bolj kali in gošo kaže na dnu, v kteri so anomalne izpeljane dražeče tvarine) si m opazovali, pri čemur boile ob enem veselje doživel, da bo čutil s-ojo bolezen vsak dan zmanjševati se in naposled celo izginiti. Kavno tako vzroči ta čaj (vžit. pred ko se spat gre) zbadanje na koii in jako zmerno izpar-jenje kože kar bolnerru vedi.o veliko izlajšanje dela. Uživanje tega čaja ni nikakor neprijetno, ne nadleguje prebavljunja in pospešuje zelo pri marsikom odpiranje telesa. Toraj imamo polni uzrok, zaznamovati ta čaj ho