Izhaja vsako prvo in tretjo soboto ▼ Krauju (tiska in izdaja tiskarna Ir. Pr. Lampreta ▼ Kranju, odgovorni urednik Mirosl. Ambrožič) Velja za celo leto 4 K in se plačujejo naročnina in iu-serati naprej. Vsi rokopisi, pisma in druge poSiljatve naj se pošiljajo na uredništvo in upravništvo „Korošca“ v Kranju. Rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plačuje ra enostopno petit-vrsto za enkrat 12 v, za dvakrat 18 v, za trikrat 24 v, za večkrat po dogovoru. Posamezne številke stanejo 10 vin. GospodarsKi in političen list za Slovence. Štev. 11. V Celovcu, v soboto, dne 3. junija 1911. Slovenski kandidatje za državnozborske volitve na Koroškem. L Muto Celovec. JUojzij 7er£ek ka|tgovei v Celovca. 2. Celovške okolic». Valentin podgorc ■oaitgaor la raviete!) poeojllnlcc v Celovca. S, Borovlje, Dobri« vei, Pliberk, Selen« Keglje. Prane Grafenauer iei. poiloaee la poseatilk v Brda pri ftnohora. 4. Velikovec, Bvlntc, Stari dvor. Jurij Butar kapeo ta poieitnlk v St. Petra at Vtllajifc pri Velikovca. 5. Beljak. ptatija Uošpsrnik inpen varenborkke občine. Volllcl, vsi na krov! Koroške razmere. x. Veieli pojavi »o bili m korolke Slovence, po* icbso za redoljube Oiril-Metodove podružnice. Naloga, ki jim je bila poverjena, ni bila lahka. Treba je bilo vzbuditi ljudstvo in mu pokazati, kako kvarljive so koroške šole aloveaiki mladini. V go rerih ae je razlagalo, kakšne naj bi bile, kako naj bi ae delil pouk, da bi imele kaj uspeha. Toda pri tem «e je moralo dotikati nepriljubljenih stvori. Q overiti o poman« in potrebi dob* Ude, je oaed PODLISTEK. Izpoved. «Torej: da ali ne N Tako resolutno me je vprašala sedeč kot moj sodnik pred svojo pisalno mizo in nervozno je zacepetala z majhno nožico po čistih preprograh. Jaz pl sem slonel ns zofi in brskal po fotogra* ftčnem albumu, želeč se sambogve kje, samo da bi mi ne bilo treba odgovoriti na to nadležao vprašanje. Toda ona je zahtevala odgpvora ■— kar zapičila so se živahne oči mlade moje sodnice v me ter mi gnale kri v glavo. «Ali aaj se ti zlažem ali po pravici povem?» «Dušan--------1» «Torej vedi: dal» Nalahko je prebledela, nato pa zbrala vso svojo eaergijo. «To sem že vedela, Dulao, samo tvoje odkritosrčnost sem hotela poizkuiiti.---» Ponudila mi ja roko, katero sem hvaležno poljubil. «la sedaj Se povej, ali eno ali več?» ♦Več!» *De«et P» «Petuajit 1* Postajalo mi je vroče — čemu me to izprašajo moja ljubica 1 Da, kakih petnajst sem jih ljubil dosedaj, ali tako še nobene kot ravno njo — med ljudstvom nehvaležna stvar. Kajti šola je ve-1 kemu deluLglovensbih koroških kmetov vse prej, nego priljubljena. Razlagamo pa ti to tudi lahko. Starejši kmetje, ki niso hodili v šolo, a ao vkjlub temu izhajali, re mirajo umeti, čuuu bi bila šola potrebna P! Kmet misli: če aem jaz lahko živel brez šole, zakaj bi ne mogli moji otroci? So ša drugi vitek*. SjUke doklade so nepriljubljen davek, a tretje — kar je glavno — je nesrečna vzgoja in ponesrečeni vepehi naše šole. Celih osem let trati otrok v čisto zgubljene namene, ubija se mu dan na dan nemščina v glavo, otroci postajajo topi in neobčutljivi, sploh nepristopni za vsako boljšo misel in dtlo. Velko, ds, največ otrok, ki hodijo v mesta in trge v šolo, je izgubljenih ta kmeta; šola s svojim popolnoma napačnim sistemom ni dosegla nič drugega, nego da je odtujila otroka kmetu. Mladeniča ne veseli več biti na kmetih, ne mara biti za hlapca, kako zaničljivo zasramujejo mestni in trški štrici fante z deželo. In tako gre rajši v kakšne rudnike, ali k železnici, ali pa — kar se dogaja najčešče — v mesta v tovarne. In vsled tega nastaja veliko pomanjkanje poslov na deželi. Kmet nima delavnh moči. To ga beli, a vidi v šoli izvor tej prikazni. Zalo mu je nepriljubljena. Drugi, a zanimiva stvar je jezik, učai jezik šok, v katerem ae je razpravljalo na > hodih podružnic, Z ničemur ne dirnel koroškega kmeta bolj, nego če mu rečeš, da ae mu mora v štrli alovensko poučevati. Zakaj pravi kmet, saj znajo alqvenske otroci že doma, v šoli sa morajo uč>ti nemško. Zialepljenoat v tem oziru je tako velika, da lahko rečemo, da v tem tiči glavni vir nesrečnega šolskega sistema na Koroškem. To je predaodek, tako vkoreninjen v meso in kri koroškega Slovenca, da je veliko vprašanje, kako bi ae dalo to odpraviti. Tukaj je treba v resnici še radikalnega dela; pri korenini moramo te nesrečne predsodke iztrgati ljudstvu is duis. Kajti to je tudi glavno orodje, a katerimi delajo ona je zsaagelba nad va*mi petnajstimi! — — — In to svoje mišljenje ji takoj povem. Pa kaj mi odgovori P «Hvala sa tako zmagoI» Mojbog, — kje pa najde kakšno dekle takega žeoins, ki bi bil še tako nedolžen, kot da bi ušel ravnokar iz materinih rpk t Koliko je potem boljši pametnejši in stalnejši I Sicer sem imel že od nekdaj namen, da take reči pred svojo prihodnjo nevesto Ča mogoče ali popolnoma utajim ali pa vsaj po možnosti zmanjšam — ali poredna moja Irmica zahteva vedno resnico od mene — no pa vsaj je pametno dekle, ki si nič nemogočega ne domišljuje in svet vzame tako kot je. —------------ Mene pa zarez ljubi in tudi jas njo----------- boljše je, da take reči prej izve, potem pa, ko enkrat stopiva pred altar in rečeva «ja», potem pa križ Čez to, kar je bilo! Take misli »o se mi podile po glavi, ko ona k meni prisede. Vedno sem še brskal z eno roko po albumu, s drugo sem se pa poigraval s njeno fino ozko roko, ko me ona zopet vpraša: «In kupil — ali si kupil Se tudi katero?» Vraga — takega vprašanja pa od svojega angeljčka nisem pričakovali Saj poznate velika mesta in njih nočne kraljice, ki so sa denar vsakomur na razpolago — ej, vraga in denarja nam ni manjkalo, ko smo študirali na Dunaju, v Pragi in Parizu mladi smo bili, pa veseli iu zvedavi-------- — in sedaj tako vprašanje! Leto IV. »inasBOuse naiprotniki. Ničesar ni lažje nasprotnikom, nego Slovenca prepričati, da je znanje nemščine glavna stvar, ki se mora v šoli gojiti. Seveda ne misli slovenskih rodoljubov nihče na to, da bi popolnoma iztirali nemščino iz šole. In čeravno se to ljudstvu povdarja, vidiš vendar takoj kisle obraze, sko sploh hočeš govoriti o kaki ispremembi šole. Nekateri se ta* * * * v bojijo, da bi se ojih otroci ne naučili dosti ! Mae, da jih četudi je v bližini šols, raje pošiljajo uro daleč v mesto, kjer je popolnoma nemška šola. Tako se je na čuden način ustvaril specijelen pojem šole. Na eni strani je šola nekaj kvarljivega, na drugi pa nudi deci zaklad, ki je najdrageceaejši nego vse na svetu. Tolažbo nam more pri teh tužnh razmerah dajati le to, da se marsikje že obrača na boljše. Lahko spoznamo iz tega, kako težko nalogo so imele podružnice sv. Cirila in Metoda. Med ljudstvom, ki je že tako s tujim duhom prepojeno io tako zapeljano, delo pač ni lahko. Toda priznati se mora, da so podružnice zasejale dosti semena, in marsikatero je vskiilo; ali vsega, kar bi človek lahko pričakoval od njih, iz vzrokov, o katerih bomo še govorili, ie niso dosegle. Poleg vsega živahnega gibanja smo pridobili tudi prvo druibino šilo v St. Rupertu pri Velikovcu. Kakega pomena je ta šola za Slovence iz velikovške okolice, a tudi iz dragih krajev dežele, je znano vsakemu rodoljubu. Strastno ruvajo nasprotniki proti njej, dobro poznavajoč njen pomen. Kolikokrat so že naboj skali drnhali, da so pobijale okna in razbijale okoli poslopja, kakor Torki v srednjem vekul To «o čini, ki jih je zmožen storiti samo prvi kulturni narod Avstrije. Vpliv te šole za okolico mesta je neprecenljiv. Otroci, ki prihajaj« iz te šole, kažejo v vsakem oziru, da so vzgojeni v narodnem duhu, de so te vzgojili v slovenskem zavodu. Stoji pa še druga privatna slovenska šola in taje v St. Jakobu v Rotu. Ta je ie mlada, zato tudi ie ne meremo govoriti o njenih vtpehib. P ri «Tudi ljubica!» Spomnil aem se na tiste dunajske, praške in pariške ned — vraga, lepo je bilo! In dobro razpoloženje me je objelo ob teh spominih — njena roka pa jo nalahno zadrhtela v moji — pogledal sem jo skrivaj — ustnico so se ji tresle in bila je bleda kot zid. Prestrašil sem se. «Ampak Irmica, ali ti je slabo?» V trenutku je zadobila naravno barvo iu se zasmejala. «Kaj ti pade v glavo, Dušani» Vstala je in se vsedla h klavirju •— vaesti sem se moral poleg nje in uigrala je Chopina, svojega ljubljenca. Ko je dokončala, sva nekaj skupno zapela — postala jo prav dobre volje, mene je pa le nekaj grizlo v prsih. Ampak nazaj se ni dalo več iti — veljalo ja torej tole ublažiti. Sicer pa, ko sva že enkrat pri takem razgovoru — naj izve vsel Ako me v resnici ljubi, mora biti njena ljubezen do mene potem še močnejša — pa tudi pametnejšo je mora narediti pogled v življenja mladega lahkoživčka, ki sa le je v pravem času zmlel na pravem potu. «Ampak Irmica,» sem dejal, ko sva sedela zopet na zofi, «saj to ni nič takega, saj vsi tako delajo.---------In pa takrat le tebe pozabil nisem. -----------Tebe, ki te ljubim md vse, tebe, ki si me pripeljala in obdržala na pravi poti, Irmica —----------.» pomnimo pa lahko, da je šola velikega pomena za Rež, kajti ravno za St. Jakobom *e «tekata dve železnici — dye črti, po katerih se v novejšem času širi nemčurstvo kakor kuga. Kako naj si pomagamo? m. Predvsem pa ne tratimo, zametujemo, ne ravnajmo tako potratno z gnojem, katerega doma pridelamo. Stotisoče kron kmetskega premoženja se vsako leto izgubi z napačnim, neskrbnim ravnanjem z gnojem. Veliko kmetov navozi že 4 do 12 tednov pred setvijo gnoj na njivo na male kupčeke. Kako veliko škodo si s tem napravijo, naj nam služi za vzgled sledeče: Kmet navozi 30 vozov gnoja po 10 q na male kupčke na njivo, namesto da bi ga zvozil samo na en veliki kup in ga pokril z zemljo. S tem si prihrani: da ni treba urediti kupa in z zemljo pokriti, 2 kroni, da ni treba spomladi razvoziti, prihrani en par uprežne živine: 10 kron in dva težaka štiri krone, skupaj 16 kron. Koliko je pa škode? Solnce in veter sta kupčke tako presušila, da se je skoraj ves dušeč, ta za rastline neobhodno potrebna in v umetnem gnnju najbolj draga snov, izgnal v zrak. Škode je najmanj 200 K. Dež in sneg sta kupčke izprala tako, da je pod kupom preveč gnojeno, po drugod premalo in se samo suha stelja podorje. Škode, malo računano, 100 kron, skupaj 300 kron. Z drugimi besedami: Ker se je gnoj pozimi, ko je čas, takoj na kupčke razvozil, namesto na en veliki kup, ima kmet potem spomladi 16 kron manj stroškov pri delu. Pridelal je pa pa zato na tisti njivi že v tem letu za 300 kron vrednosti manj blaga. Slabe posledice se te pa poznajo naprej v drugem in tretjem letu, ko ne gnojimo. Kdor tako dela, ravna potratno z doma pridelanim gnojem. Ne zametujmo doma pridelanega gnojila, namreč gnojnice. Gnojnica od enega goveda je vredna na leto 30 do &0 kron. Za kolikor kron se te izgubi, za toliko se manj pridela, ali pa mora kmet v žep seči in tisti denar za umetni gnoj dati. Časi so veliko preslabi, da bi smeli nekaznovani z doma pridelanim gnojem tako neskrbno in potratno ravnati. Na eni njivi zraste 10 q pšenice. Na drugi ravno zraven in ravno tako veliki zraste 20 q. Na prvi njivi je pridelek vreden 200 K, na drugi 400 K, In delo stane enako veliko na eni kot na drugi. Davek in obresti se morajo enako plačati od ene kot od druge. Zrkaj pa zraste na prvi njivi samo 10 q? Zato, ker njivi primanjkuje živeža, rastline morajo stradati, in zato se ne morejo dobro razviti In tako je pri vsakem drugem blagu, na travniku in povsod. Umetni gnoj sam brez domačega gnoja oziroma gnojnice in brez bolj skrbnega obdelovanja se nam nikakor ne splača. Kar pomeni dobro seno «Saj nič ne pravim, Dušan, vedela sem že prej to, le slišati sem še hotela-------.* «Veš, ljubica, kaj pravi neki veliki pesnik? Da človek le skozi vse zmote pride do resnice------.» «Da, spominjam se! In nekdo drugi je zapisal : skozi blato in umazanost k lepoti 1 Sicer pa, ali bi mi znal povedati, ljubček, kaj je vzrok, da moškega ne zadovolji ena ženska P> «Zvedavost, nekaka pikantnost, ljubica in pa neko neugasno hrepenjenje v nam po lepoti, po lepi ženski.--------Nekak ideal o ženski nosimo v prsih, ljubica — morda se ga komaj zavedamo, toda čim ga le približno vidimo podobnega, se nam razplamti tisto neugasno hrepenenje v naših prsih, ki mnogokrat prevlada naš razum in jih nešteto pahne v prepad, ljubica. *— — — Jaz sem hvaležen usodi, da se tako kmalu našel svoj ideal, Irmica.----------* Hvaležno me je pogledala, vendar je mahnila nalahno z roko. «Pustiva to ljubček 1 Tisto neugasno hrepenenje pa more veljati le za zaljubljene — —- — kaj pa je s kupljivimi?» «Tu je pa zvedavost in jpa hrepenenje po zabavi------------morda tudi nekoliko moške samo- pašnosti.-------Veš, ljubica, nekatera ima .take telesne lastnosti, druga zopet drugačne.-----— Ko bi le videla različne fine linije, ljubica —-- to človeka kar taja in stresa! Pa duševne lastno-sti. — ;-----In način, kako vsaka svojo ljubezen za vzrejo naše živine, to pomeni dober gnoj za rast naših rastlin. Ge vzameno trajno z njive več kakor nazaj damo, postane njiva čimdalje bolj nerodovitna in nam od leta do leta slabše plačuje naš trud, naše delo. Ge ji damo, kolikor odvzamemo, jo obdržimo zmiraj enako. Ge ji pa damo več, tedaj jo izboljšamo, povečamo množino pridelkov, in naše delo nam več nese. Napredek v kmetijstvu ne obstoji ravno v nakupu umetnih gnojil, ampak v prvi vrsti v tem, da izboljšamo naše hleve in gnojišča in se popri-memo pravilnega ravnanja z gnojem tako, da se bode ves doma pridelani gnoj rastlinam v prid porabil. Goričan v «Z». Dopisi. Iz Borovelj. Boroveljski «Sokol» je vposlal na c. kr. deželno vlado sledečo pritožbo: G. kr. okrajno glavarstvo v C lovcu. Telovadno društvo «Sokol» v Borovljah se pritožuje tem potom proti ustmeni odredbi c. kr. okrajnega glavarstva v Golovcu v smislu katere je poslednje prepovedalo «Sokolu» v Borovljah pešizlet v kroiih na Jezersko. Velja sicer pravni pregovor: «Qiod non est in actis, non est in mundo», a v tem slučaju nam ni mogoče drugače, kakor pritožiti se proti ustmeni odredbi, kajti gospod okrajni glavar iz Celovca je našo pismeno prošnjo rešil dne 10. maja 1911 ustmeno, ko je bil tega dne osebno v Borovljah. Uitmena odredba okrajnega glavarstva v Cdovcu je popolnoma neutemeljena. Pred vsem bi menda spravili g. okrajnega glavarja samega v zadrega, sko bi ga vprašali, zakaj nas ne pusti napraviti v četrtek dne 25. maja izleta v Jezersko. Sedaj ko imamo mesec maj in je narava v cvetju, je najlepši čas za izlete. Prosti državljani smo «Sokoli» kakor drugi, kot pošteni ljudem in imetju ne nevarni, tudi veljamo — in vsled tega si usojamo biti skromnega mnenja, da bi se c. kr. oblast nikakor ne pregrešila, ako bi nam velikodušno pripustila, da se v smislu svojih društvenih, že potrjenih pravil na praznik razvedrimo, osvežimo duha ter okrepimo z zdravim zrakom svoja teleta. To dosedaj niti državi Avstriji, niti katerikoli drugi ni škodovalo, ako so državljani, če tudi v posameznih gručah napravili ob praznikih kak pešizlet in upati je, da tudi naš izlet ni tako silno nevarne narave, ds bi škodoval državnemu ustroju bodisi na znotraj ali na zunaj. Iz tega stališča bi bilo naivno, braniti nam storiti to, kar store več ali manje vsa društva v Avstriji, kakor tudi posamezne rodbine. Razven tega pripomnimo, da je ravno isto okrajno glavarstvo dovolilo nam v popolnoma enakih političnih razmereb, kakor jih imamo sedaj, pešizlete na Plešivc, v Smarjeto v Rožu in na Jesenice. V vseh teh slučajih smo šli korporativno v krojih iz Borovelj ves čas po koroškem ozemlju, oziroma smo se peljali z drugimi potniki v skupnem paktu in nikdar ni bilo niti najmanjšega prepira s komurkoli ali kjerkoli. To jasno dokazuje, da smo trezni, taktni in mirni ljudje, ki smo znali tudi izzivanja suvereno prezirati. Gotovo je, da je c. kr. oblast že na podlagi teh izkušenj lahko popolnoma prepričana, da smo ravno mi vsled naše vzgoje in discipline kot «Sikoli» pred vsem upravičeni, da se prosto gibljemo in vsako oviranje na tem je neupravičeno kršmje uveljalja----------kako vsaka ljubil Na tisoče oblik, na tisoče načinov, a vsaka računi le na to, da nas meške priveže. —-----------Pa užitek sam. Ljubica, to se mora izkusiti, z besedami se to ne da izraziti! «Torej nismo vse enake ? No, saj to se samo obsebi razumi, ljubček! Ali si Že veliko teh načinov izkusil?» «Veliko!» «P& žensk?» «Tudi veliko!» «Sto?» «O več!» Zamislila se je nekoliko, nato pa naivno vprašala: «Pa, ako bi enkrat jaz tistemu tvojemu neugnanemu hrepenenju v prsih ali kje že, ne bila kos?» «Oh, ljubica, kakšne besede se znebiš! Veš, da si mi ti vse, sedaj in vekomaj — večno, večao!» Govoril sem odkrito — ker priznati moram, da mi je Irmica ljubša od mojega življenja. Podala mi je roko in mi ponudila ustne v poljub. Nato se je zopet nekam zamislila. Kar naenkrat se vpro njene globoke oči V moje in krog ust ji zaigra rahel smehljaj. «No, ljubica? «Mislim na. —--------* Ah naj ti povem?» «Seveda — jsaj sem tudi jaz tebi vse po-yedall» naših pravic. Naši kroji so udomačeni na Geikem, Moravskem in Šlezkem, pri čeških «Sokoli» in pri vseh jugoslovanskih «Sokolih» na Kranjskem, Štajerskem in Primorju. Na svetovnih mednarodnih tekmah vzbujajo naši sokolski kroji vsled okusnosti in harmonične sestave barv največje občudovanje. I: tega sledi, da nobena oblast ne more iz stališč« nravnosti ugovarjati proti nošnji elegantnih in lepih sokolskih krojev. Ustmena odredba okrajnega glavarstva v Celovcu je torej popolnoma brezpredmetna. Vsled tega stavimo predlog: C. kr. okrajno glavarstvo v Celovcu blagovoli nemudoma to pritožbo predložiti c. kr deželni vladi v C «lovcu, katero prosimo, da nam dovoli najpozneje do srede, dne 24. maja t. I. pešizlet v krojih na Jezersko. Pod 1 prilagamo s prosto roko napravljeno sliko «Sokola* v kroju. Borovlje, dne 20. majaika 1911. Svetna vas. (Milijonar noče plačati kmetu drv.) Znano je, daje na Koroškem kmetov najsigurnejši dohodek les, če more istega prodati leto za letom vsaj nekaj iz svojega boršta. Tako je tudi gosp. Mišic iz Svetne vasi oddal lansko leto za par sto kron drv za opekarno milijonarja Medile v Zihpolju. Uslužbenci tega milijonarja so za božjo voljo prosili kmeta Mišica, da bi jim dal nekaj lesa iz boste, ker ne morejo več delati naprej, kajti nimajo več drv, s katerimi bi kurili peči v opekarn'. Mišic je zaupal na poltenost milijonarjevo, ter je dal takoj najlepših drv za opekarno, kjer so se ta drva potem v korist milijonarja takoj porabila. Ko pa je bilo treba plačati, je milijonar rekel: «Jaz od Mišica nisem kupil drv irf me nič ne briga, če so se tudi v mojo korist porabile v moji opekarni». M š;c pa je vložil po svojem zastopniku gosp. dr. Ferdinandu MMerju v Celovcu proti milijonarju tožbo. Ker pa v Celovcu ni našel pri deželni sodniji pravice, je njegov zastopnik gosp. dr. Müller napravil pritožbo na Dunaj in na Dunaju milijonarja premagal. Milijonar mora sedaj plačati slovenskemu kmetu Mišicu drva in pa vse stroške tudi, seveda s'ovenskemu zastopniku gosp. dr. Mütlerju. Borovlje. (Lausbubenstückei.) Opetovano smo že poročali, na kak kulturni način se trgajo slovenski lepaki po Borovljah in okolici. Gs se je le kateri kje nalepil, g« drugo jutro gotovo ni bilo več. Siti tega, smo Začeli loviti te nemškutarske ptičke, ki so vzeli na trganje lepakov patent. Posrečilo se nam je, zasačiti pri izvrševanju svojega «poklica» Božijevega Foltija ter ga izročiti postavi. A sodnik je sodil kakor Pilat. Trganje plakatov ie je vnaprej s potrojeno marljivostjo gojilo. Radi-tega smo se ustmeno pritož li pri okrajnemu glavarju, a ta je v tej zadevi zadevi zaslišal župana Ogrize, ki je menda prvič v svojem Življenju sodil pravično, ko je povedal svoje mnenje o ljudeh, ki trgajo slovenske lepake. Nemškutarji, poslušajte s Foltijem vred, da se imenujejo take reči: «Laus-bubenstückel». To je rekel Ogrizi Ti pa, ki tafce «štiklce» delajo, so «lausbubi», smrkovci, in to amo že pred Ogrizom pribili aami ! Iz Ziljske doline. (Wulfen! a c arin-thiaca.) V Ziljski dolini so dobili cvetlico tega imena, ki je tako redka in raste posamezno samo na Himalaji. Po triletnem poizkušanju je dobil vrtnar Tihi v Porečah seme, ki je kalilo in pognalo in je nasadil celo gredo te zanimive in redke cvetlice. Jtarotajte in razširjajta naš list! Zarudela je nekoliko, popravila si na čelo ji šileče kodre, mi ovila eno roko krog vratu in me gledala naravnost v oči. «Kaj menil, ali sem jaz že katerega ljubila?» «Ti?» sem se začudil. «Mislim, da ne! Pa če bi ga tudi bila — sedaj ljubiš mene in to je dokaz, da ona ljubezen ni bila prava, da je ona do mene močnejša, da sem zmagal jazi» «Prav praviš, ljubček! Ali pa veš koga si zmagal ?» «Ne-------—» «O jih je več!» Poredno se mi je smejita, meni pa je začelo prihajati vroče, še bolj kot prej, ko sem polagal lastno izpoved. «Več jih je več!» je povdarlla. «Sedaj si stara devetnajst let ljubica; koliko si bila stara, ko te je očaral prvi?» «Trinajst!»] «In drugi?» «Petnajst! Potem pa konkurirajo, po đva, trije Štirje naenkrat, ljubček, dokler ne prideš slednjič ti, ki premagaš vse in odnesel lavorjev venček!» Že sem mislil reči: «Hvala lepa za tak lovorjev venček,» toda v grlu, v prsih me je nekaj davilo tako, da nisem mogel spraviti besede na dan. Ona se je pa prešerno smejala. Crne misli so vstajale v meni. Torej nisem jaz prvi — le najmočnejši sem —r —> —* če niao le posebne oko- Svetovna politika. Kdaj bo «klican novi državni ibor? «Vaterland» poroča, da se aa podlagi sedanjih dispozicij sestane novi državni zbor dne 12. jilija na kratko, tri tedne trajajoče zasedanje, v katerem se konstituira, sprejme adreso na prestolni govor in izvoli delegacije. Na to se skliče deželne zbore in dele-gacije. V oktobru se potem zopet sestane državni zbor. 1600 kandidatov za državnozborske volitve v Avstriji je dosedaj proglašenih; število poslsncev pa znaša 516. Kandidatje rastejo kot gobe po deževju. Btroiki reforma brambanega zakona. Od 1. 1911, ko se vpelje dveletna vojna služba, do 1. 1915 se povišajo tekoči stroški za armado za 44 milijonov več. Za mornarico se zahteva v istem času 252 milijonov. Po 1. 1915 se ta vsota šs zviša za 21 milijonov. Razen tega bo zahtevala 1. 1916 za armado 21 milijonov, za mornarico 5 milijonov. Od 1. 1910-1915 se torej povišajo stroški za 100 milijonov kroa za armado in za 407 milijonov kron za mornarico. Poljiko-napradno «Iranko so ustanovili v Lvovu. Njen program pravi, da bo nova stranka podpirala ono avstrijsko politiko, ki vidi bodočnost države v demokratizac ji, v resničnem parlamentarizmu in v samostojnosti narodov. Podpirala bo politiko, ki se bo v Berolinu zavzemala za poljski narod. Nova stranka bo tudi stala na stališču svobode vesti, tiska in besede. Zavzemala se bo za socialni napredek in delavsko varstvo. Malorusko vprašanje bo treba rešiti v demokratičnem smislu, židovsko vprašanje na podlagi popolne enakopravnosti. Dr. Hinkovtö auipondiran. Iz zagrebške vele-izdajniške sfere znani zagovornik dr. Hinkovič je suspendiran od advokature. Kot vzrok navaja vlada, da je dr. Hinkovič v zadevi tega procesa spisal in priobčil več člankov, ki baje kompromitirajo zagrebško justico, oziroma tudi vladne kroge na Dunaju. Prnaka zbornioa ja sprejela postavo o sežiganju mrličev s 176 proti 158 glasovom. Za llndakololaki pouk T Rnaijl. Proračunski odsek ruske dume je sprejel resolucijo, da naj se iz državnih blagajn pridoda za leto 1911 tri milijone rubljev k sedmim milijonov, katere zahteva naučno ministrstvo za ljudskošolski pouk. Novi lamoitanakl aakon ? Španiji. Dne 9. t. m. je bil predložen državni zbornici novi zakon o samostanskih redovih. Ta zakon vsebuje določbo, po katerih se omejuje število samostanov na Španskem. Vsi samostani, ki so dosedaj izvrševali kako obrt ali trgovino, se enostavno razpuste. Abenlnlja. O Meneliku se je pisalo že zdavnaj, da je umrl, pa zopet, da še živi. No, sedaj je evropskim velevlastim naznanjeno, da je proglašen vladarjem Abesinije sin Menelikove hčere neguš Jašu, ki je še deček, rojen leta 1897, v letu sloveče bitke pri Adni. Narodne zadeve. £9 nfj «r JW JBnjfw »jrCr-A? MT Poziv zavednim Slovencem na Koroškem. V lanskem koledarju družbe sv. Cirila in Metoda st je sprožila misel, da bi se podružnice po posameznih ozemljih centralizirale ter bi se v posameznih kronovinah opravilo po možnosti toliko, da se osrednje vodstvo razbremeni. Da torej olajšamo nekoliko trudapolno delo osrednjega vodstva družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, prosimo zavedne Slovence na Koroškem, da nam blagovolijo natančneje poročati: kje se nahajajo družbeni nabiralniki, kdo pobira iz njih denar in kam ga pošilja. Tudi nam poročajte, kam bi se nastavili še lahko novi nabiralniki, ker jih imamo še v zalogi. Posamezne podružnice prosimo nadalje, da nam naznanijo pravočasno dan in uro svojih občnih zborov, da eventuelno pošljemo kakega govornika. Tudi z raznimi nasveti glode Koroške se naj obračajo podružnice na nas. Vsa tozadevna pisma naj se naslovijo no naslov: dr. Anton Gosak ali pa Ivan pl. Kapur, Celovec. Dne 15. junija t. I. se vrši veselica pri gosp. Matiji Pro sekarju na Plešivcu. — Koroški Slovenci, pridite v mnogobrojnom številu! Odbor. Slovenci, podpirajmo se med seboj! Vsak slovenski trgovec, gostilničar, obrtnik, zdravnik, duhovnik, učitelj in sploh vsak Slovenec in član našega naroda lahko neizmerno veliko stori za okrepitev našega naroda, ako kupuje in naročuje vse potrebščine v našem slovenskem jeziku ter le pri slovenskih ali slovanskih podjetjih. Počasi, vendar sigurno se mi Slovenci otresemo «tujega» ter si vsled tega ustvarjamo vedno več «svojega». Z veseljem lahko opazujemo, da nam dandanes že ni treba iskati potrebščin pri tujih nam sovražnih podjetjih, ampak da nam že slovenska in slovanska industrija in podjetnštvo nudi toliko kolikor rabimo, če le hočemo. — Tudi podjetje Tolstovrške slatine je prišlo pred kratkim v slovenske roke. Kako je bilo treb», da smo se Slovenci tudi na tem polju rešili «tujega», kaže dejstvo, da je naročil na Tolstovrške slatino ogromno ter da se že pošilja cele vagone po vseh slovenskih pokrajinah. Pošilja se pa tudi v inozemstvo. Ni ga že menda kraja na Slovenskem, kjer bi ne imeli edino slovenske kisle vodr, Tolstovrške slatine. Podjetje Tolstovrške slatine se je moralo od začetka boriti z velikimi težkočami. Nikakor ni bilo mogoče vrelca urediti kakor bi bilo treba. Zadnji čas se je posrečilo celo napravo izboljšati in izpopolniti o čemur priča veliko število došlih pisem v katerih se voda hvali in od gg. zdravnikov priznava kot zdravilna mineralna voda. Kdor sedaj naroči bode gotovo zadovoljen. Vrbutega se prida k vsakemu zaboju listek, za katerega se vplača od podjetja 20 vin. v narodne namene društvu, katero pošlje listke. Tudi zaloge se bodo sčasoma po vseh krajih uredile. Naslov: Tolstovrška slatina, p. Gnštanj, Koroško. (Opozarjamo na Inserat 1) Slovenaklm občinam In denarnim uvodom poslala je družba sv. C rila in Metoda preteklo jesen prošnjo za podporo.' Opravičila je svojo vlogo s tem, da jej je priložila družbeno jubilejno knjigo,^ opisujočo njeno četrtstoletno velepomenljivo delovanje, opozorila pa j e obenem na veliko obrambne in posvetne potrebe xa slovensko mladino na ob- liščine, ki so me slučajno naredile najmočnejšega ----------Morda bi moje mesto pri Irmici tndi lahko zasedel prvi potepuh, ako bi imel slučajno tudi to srečo, da ima naslov doktor in pa mastne tisočake donašajočo pisarno---------Toda vse te misli je potisnila v ozadje le ena: koliko in kaj so ti moji predhodniki pri Irmici dosegli Znoj mi je stal ob teh mislih na čelu, srce mi je utripalo kot kladivo in stisnil sem pesti — vendar sem izpregovoril s kolikor mogoče mirnim naravnim glasom: «Pa ni nihče mogel več doseči pri tebi kot jaz P» Vzel sem albam v roke — vse se je treslo v meni, kot bi igrai va baoque — izkušal sem poiskati v albuma sam ne vem koga, ko mi zadoni lahkotni njen odgovor: «Kot se vzame 1 V formalnem ozira seveda nihče!» «Kako naj to razumem P» «Zaročil se ni nihče z menoj I» uem inštitutu nisem bila, ni bilo kitajskega udu krog mene, pa mlada sem bila, neizkušena, radovedna, morda tudi lahkomiiljena--------------* «No in —----------P» n» zahropel. «— in naprej si sam lahko mislil --------------* Glas ji je padal, postajala je čimdalje manjša pred menoj, tisti pritisk v mojih prsih pa čimdalje hujli — --------Odtegnil sem ji švojo roko, po- grabil klobuk in sam novem, kako sem se znašel na ulici, kjer sem srečal tebe —------------ «Ziletel si se v me, hočeš reči,» prekinem prijatelja, ki mi je to pripovedoval. «Kot nor si drl čez ulice, ljudje so gledali za teboj in zmajevali s glavami, dokler nisi mene skoro na tla podrl ob šenklavški ulici.» «Ampak pomisli, Janez, tako razočaranje •. .* «Hataaha,» sem se smejal, «kaj pa si ti nji povedal? Nad petnajst si jih ljubil, nad sto kupil — osliček, da kaj takega pripoveduješ svoji nevesti 1 Sicer pa, ali si kdaj kaj slabega o nji slišal?» . «Pa v neformalnem ozira?» «Hm, ali naj ti po pravici povem, ali naj se ti zlažem?» «Torej naj bo 1» Prijela me je za roko, lahno zardela in povesila oči. Vse je zatrepetalo v meni, vse ie je vrtelo krog mene, vmes pa so padale počasi njene besede kot škorpijoni na moje srce. «Veš, Dušan, da sem bila stara že osemnajst lat, ko •«» tebe spoznala — Pa v Hobe- «Nikdar I» «Jaz tudi nel Ali si jo vprašal po imenih svojih neznanih rivalov?» «Tudi nel» «In oprosti, ali si opazil pri nji kdaj lastnosti; ki jih pri svoji nevesti ne bi videl rad?» «Nikdar I Je zelo sramežljiva —----------Največ, kar sem dosegel, je bil poljub,» je priznal pro-itoduino moj skromni prijatelj. mejnih pokrajinah, katero nam hočejo odtujiti «Schulrerein» in «Südmark» ter «Lega nazionale». Z ogroženih obmejnih pokrajin prihajajo namreč obupni glasovi in prošnje: «Na pomoči Obvarujte, rešite slovensko zemljo in slovensko ljudstvo Slovenstvu!» Ti klici so naslovljeni na družbo sv. Cirila in Metoda, veljajo pa vsem Slovencem, posebno še slovenskim občinam in dobro vspevajo-čim denarnim zavodom. T imenu rojakov, bivajočih v ogroženih pokrajinah, prosi vodstvo dražbe sv. Cirila in Metoda za podporo in te prošnje so našle često prijaznih odzivov. Vsem občinam na čelu koraka mestna občina ljubljanska. Darovala je C. M. družbi I. 1909. 1600 K, 1. 1910. 2000 K, tudi za 1. 1911, je dovoljenih 1500 K, poleg tega bo vplačanih v petih letih pet obrambnih «kamnov» po 200 K. Od drugih občin in od denaroih zavodov je prejela družba I. 1910, podpbre 3804 K, a 1. 1909 K 7736. Družba sv. Cirila in Metoda ee je odločila letos vsled nujnih potreb za ustanovitev novih šol, stroški so proračanjeni na okroglo vsoto pol milijona kron. Vsled tega se je mogla nadejati vsetranske in pomnožene podpore, da se stari zavodi ohranijo in da se novi omo-goče. Dejstva pa kažejo nasprotno. Neverjetno, ali resnično je, da nekatera županstva ne marajo informacij o narodnih potrebah in o družbenem delovanju; jubilejne knjige so se vrnile neprečitane, opremljene pa z nepopisano poštno položnico. Mestna občina ljubljanska je ostala zvesta družbi sv. Cirila in Metoda, v zvestobi jo posnemajo tudi letos nekatere tovarišice preteklih let, mnoge pa pogrešamo in tem težje pogrešamo, čimvečja je potreba skupnega dela v blagor našega naroda. Izrekamo torej izkreno željo, da se priglase družbi sv. Cirila in Metoda z gmotno podporo vse slovenske občine in vsi na-sadni denarni zavodi. Korošci! Naročajte, priporočajte in razširjajte vaš Usti — Vsak naročnik naj pridobi vsaj enega naročnika I — Bodite povsod šlrlteljl njegovega poštenega prizadevanja! ___ VABILO na zabavni večer Ciril Metodove podružnice v Celovcn ki se vrši v nedeljo, dne 11. junija 1911 ob 8. url zvečer, na vrtu hotela Trabesinger, Vellkovška cesta, v slučaju slabega vremena pa v pokritih prostorih. Vspored: Petje, tamburanje, govori i. t. d. Vstopnina 30 vinarjev, za vojake 20 vinarjev. — Preplačila se hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi vabi uljudno ODBOR. «Ali imaš torej brez njenega pripovedovanja opravičen povod, dvomiti o njeni neomadeževa-nosti?» «Priznam, ni ga!» «Sedaj pa pomisli, kako je ona tebi to o sebi dopovedala 1 Ati ne najdeš neke podobnosti s svojim skoro bahaškim pripovedovanjem?» «Da, v resnici------* «In kako ti je to povedala? Med solzami?» «Ne, skoro med smehom — in to je, kar me najbolj dražil» «Prijatelj, ti si osliček! Da, da, le glej me — tako dobro bogato in lepo golobičico imaš, pa jo pastil samo! Pa zakaj? Pomisli nekoliko! Kaj ko bi ona hotela s tem pripovedovanjem tebi na občuten način pokazati, kako prijetno dene, če se o svojem idealu kaj podobnega izve — in ti osliček, mesto da bi jo razumel, zdivjaš iz sobe!» Prijatelj se je udaril ob čelo. «Ne osliček —- osel sem, prijatelj! Ampak kaj naj storim?» «Kaj, nazaj pojdi in popravil Sicer si pa zapomni: Za tajenje takih stvari boš Zel pri ženskah večjo hvaležnost kot pa za priznanje. Ce še bolj resolutno zahteva od tebe priznanja, vedi, da so le besede, v srcu pa si misli: da bi mi ja nič ne povedali Potem se ravnaj, kot se one tudi same potem ravnajo i> Izginil je prijatelj med mojimi vratmi, da popravi, jaz pa sem ie — smehljal. Raznoterosti. Antrlkauka reklama. Pred nekaj dnevi to gledali pasantje na velikem trgu v Cikagn pretresljiv prizor, h prvega nadstropja neke hiše so slišali obupne klice, okno se odpre in na njem se prikaže mlada žena v veliki razburjenosti. Spusti lestvico skozi okno ter hiti po nji na tla. Za njo neki moški. Nato pa pribiti k oknu njen mož z nožem v roki, in zakriči: Nezvesta! Sedaj umreš! Prišli so redarji, nabralo se je ogromno občinstva, kar začne oni na oknu govoriti tako-le: «Gospoda! To, kar ste sedaj videli, je samo en prizor iz is-vanrednega romana, kateri začne izhajati jutri v tem in tem listu». Berač z loncem niete !■ srebre. Pogoste se fuje, da se debi berače in beračico, ki žive od miiodarov v veliki revščini, branijo pa denarje, n česte krat velike svote. Iz Križevca so poslali domov v pristojno občino bolehaveda berača Stanka Lisjaka. Kakn so se začudili, ko so našli pri njem velik lonec zlata in srebra, ko je vsakdo mislil, da je Lisjnk reven berač. \ ' ' , s***« Slovenci, ne zabite družbe SV. CIRILA IN METOPAI © zahÄÄ'samo TolstovršRo slatino, ki je edina slovenska ter najboljša zdravilna in namizna kisla voda. Od vsakega zaboja plača podjetje v narodne namene 20 vinarjev, kamor naročnik določi. Naslov: Tostovr£ka slatina, pošta Ouštanj, Koroško. kjer je tudi gostilna, letovišče in prenočišče. Svoji k svojim! s CHOATIA zavarovalna družba v Zagrebu. r-Tii-T-n-i-B Ustanovljena leta 1884. - ...' i Centrala: V Zagrebu, ? lastni hiši, vogal Marnske In Preradlćeve ulice. Glavna zastopstva: V Osjekn, Reki, Sarajevu, Novem Sadu In Ljubljani. Podrnžnioa: V Trsta, Corso štev.l. :: Teieion 25-94. :: Ta zadruga prevzema pod ugodBimi pogoji sledeč« zavarovanja: 1. Na življenje, s) Zavarovanje glavnic za slučaj doživetja in smrti, b) zavarovanje dote, c) zavarovanje žlvljenske rente; 2. Proti ikodi po požaru, a) Zavarovanje zgradb (hiš, gospodarskih zgradb in tovaren) b) Zavarovanje premičnin (pohištva, prodajaloiškegs blaga, gospodarskih strojev, blaga i. t. d.) c) zavarovanje poljskih pridelkov (žita, sena i. t. d.) 3. Zavarovanje etekienlh iip. Zadružno imetje v vsrh delih je znašalo leta 1909 K 2 116 261 86 Od tega temeljna glavnica................* 800 000 — Letni dohodek premije s pristojbinami . ...» 1 11785603 hplačane škode............................» 3 923.163 48 Sposobni posredovalci in akviziterji se sprejmejo pod Jako ugodnimi pogoji. HataujSuelše I.I.rB.cl|. dale „EllliC“ ? Mil, ta lil!!. 1, L idSlfOpje, odnosno Glavno zastopstvo „Mie" v Ljijani (Ma imel la Slivar). Levske pušk« vteh sestav, priznane dele prve vrste, 'i najboljšim strelnim učinkom, priporoča Prva borovska oroinotovarniška drnšba Peter Wernlg 2610 družba z omejeno zavezo v Borovljah Kdtoiko. Gmiki brezplačno in poštnino prosto. Brzojav! Še nikoli k«j takega! Razdelimo K 1200'— T cenah in v gotvinll Za rešilo« te slike smo določili zgornji znesek. Kdor najue gospodinjo in jo preslika, dobi uro xa gospoda a—20 dovoljuje proti 5% obrestovanju na amortizacijsko dobo, katero si lahko vsak dolžnik sam določi, namreč proti vračilu na 14, 167«, 197«, 25 ali 36 let, izjemoma tudi na 50 let. Tako vračilo je za vsakega dolžnika zelo ugodno, ker poplača napravljeni dolg z malimi odplačili mimogrede z obrestmi. Kdor si izposodi drugod recimo 300 K s 6% obrestmi, plača zanje v 36 letih 648 K golih obresti, ostane torej še vedno 300 K dolžan. Dolšnlk Mestne hranilnice v Radovljici se pa dolga docela Iznebi, dasi plača v celi dobi še za 97 vin. man). Nadalje dovoljuje posojila tudi na menice in proti zastavi vrednostnih papirjev. Tudi za posojila je Mestna hranilnica v Radovljici prvi zavod na Gorenjskem. Kdor želi najeti posojilo airdobiti kaka druga pojasnila, zglasi naj se v hranilnični pisarni nasproti c. kr. okrajnega sodišča, kjer se uraduje OSMU dan od pol 9. do 12. ure dopoldne In od pol 3. do 5. ure popoldne razen ob nedeljah in praznikih RavnatoQstvo Mestne hranilnice v Radovljici.