Leto LXVIII Poštnino plačana v gotovini / Ljubljani, v soboto, dne 8. junija 1940 Štev. 129 a Cena 2 din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za nozematTO 120 Din Uredništvo je » Kopitarjevi ul.6/111 SCOVENEC telefoni uredništva ia uprave: 40-01, 40-03, 404)3, 40-04, 40-05 — Izhaja vsak dan ajotraj razen ponedeljka la dneva po praznika Čekovni račun. Ljubljana številka 10.050 in 10.349 sa insnrate. Uprava: kopitar ieva ulica itevilka fc Pod sovjetsko vladavino Boji trajajo ŽC tri dni Ofenziva se na vsem bojišču razvija z vso silo Kakor je znano, je poljska republika jeseni lanskega leta, ko sta vkorakali vanjo nemška in sovjetska armada, izgubila nekako poloviuo svojega ozemlja, ki ga je vzela pod svojo upravo Zveza sovjetskih republik, druga, zapadna polovica je pripadla Nemčiji, ki pa je Pomorje, Poznanj in šlezij-ske kraje ustavno priključila sebi kot del rajha. Poročila, kako se zasedene pokrajine upravljajo, niso ne izčrpna, ne zanesljiva ter so pobarvana po političnem stališču in simpatijah, ki jih gojijo poročevalci. Nekaj poročil pa ima očividno težnjo, da bi podala kolikor toliko resnično stanje; tako poročilo najdemo v številki • londonske gospodarske revije »The EconomisU od 23. maja tega leta, ki ga posnemamo. Sovjetska Rusija je dobila od poljske republike pretežni del pokrajine, ki se je pod avstrijsko monarhijo imenovala Galicija, potem Volinijo in Polesje, to sta pokrajini ob številnih pritokih Dnje-pra, ter severovzhodne kraje, ki so osredotočeni okoli Bjalisloka, Baranovičev in Novogrodeka, ki imajo pretežno belorusko prebivalstvo. Spričo zelo nezanesljivih statistik o narodnosti prebivalstva, ki jih imamo iz dobe povojne poljske republike, je zaenkrat še nemogoče povedati, koliko je pripadlo Sovjetski uniji poljskega in koliko nepoljskega prebivalstva, mirno pa se lahko reče, da je Galicija, posebno ko se je večina poljskega prebivalstva itak izselila, danes skoraj docela ukrajinska, v volinj-skem, poleškeni in bjalistoškem vojvodstvu pa delež poljskega prebivalstva ne bo večji ko 20 od 100, ostalo prebivalstvo v severovzhodnem delu Poljske pa je belorusko in od nekdaj teži k svojim soroja-kom na ruskem ozemlju, kjer tudi leži nacionalno in kulturno središče belorustva Minsk. Ukrajinsko in belorusko prebivalstvo s politično in gospodarsko nadvlado do poljskega življa nikoli ni bilo zadovoljno in je še pred svetovno vojno tvorilo pravo ire-dento, ki ji je bil politični ideal neodvisna ukrajinska oziroma beloruska država. Iz narodnega ozira torej okupacija po Rusiji ni izpolnila teženj tega prebivalstva, v kolikor pa je prenehala podreditev pod Poljsko in tvorijo sedaj Ukrajinci in Belorusi v mejah ene same države en sam narodni blok, je njihovo stanje v tem pogledu relativno bolje od prejšnjega. Tudi v gospodarskem oziru se more označiti kot relativni napredek to, da je prenehala premoč veleposestva, ki je bilo pretežno v rokah poljskega plemstva. V gospodarskem pogledu pomenijo vzhodni kraji poljske republike za Sovjetsko unijo veliko pridobitev. V njih je tako poljedelstvo, kakor lesno gospodarstvo in industrija ter rudarstvo zelo razvito. Mali in srednji kmečki živelj bo veliko pridobil po končni razdelitvi veleposesti in bo na posamezno družino odpadlo zadosti zemlje oziroma lesa za skromno, pa vendar dostojno življenje. Tudi živinoreja je na zadovoljivi višini. Dočim je Nemčija dobila, kar se tiče rudarstva, večino premoga in železarske oziroma jeklarske ter predilne industrije, je Rusija postala lastnica petrolejskih virov in rafinerij, ki so dajale pod republiko nad 800.000 ton nafte na leto. Manj pa je v vzhodnih pokrajinah industrije dogotovljenih fabrikatov, ki jih vzhodna Poljska producira v veliki množini in dobri kvaliteti. Ob pametnem gospodarstvu se bo tudi industrija na vzhodu lahko visoko dvignila in Sovjetska Rusija tudi ima ta namen, seveda trpi sovjetsko gospodarstvo v tem oziru na metodah, ki dvig industrije v marsikaterem oziru zaradi sistema državnega socializma ovira, ker pogreša vsake osebne iniciative in pogona ter ne zadovoljuje konzuma. Ob zasedbi vzhodne Poljske je, če izvzamemo prve dni, ko je posebno trpel poljski živelj pa tisti veleposestniki, ki niso uspeli zbežati, manjkalo tega, kar smo videli v prvih letih boljševiške revolucije in kar se je imenovalo teror; na to je veliko vplivala tudi okoliščina, da se ni smelo storiti ničesar, kar bi moglo preveč občutno omajati geslo, pod katerim so Sovjeti izvršili zasedbo, to je nacionalna osvoboditev od gospodujočega poljskega naroda. Neizprosnost režima v političnem in socialnem pogledu pa se je pokazala tako v začetkih kolektivizacije in podržavljenja obrtne ter industrijske delavnosti, kakor tudi v političnem oziru. Na tem področju je vrhovni in edini gospodar dežele G TU, ki je zaprla, konfinirala in izgnala voditelje vseh bivših, bodisi poljskih bodisi ukrajinskih političnih strank, ki so seveda bile razpuščene. Predvsem so odpravili na varno voditelje poljskih, ukrajinskih in židovskih delavskih strank, od katerih so večino odpravili najprej v koncentracijske tabore v osrednji Rusiji, kjer so jih nekaj izpustili, pač pa jim prepovedali oziroma onemogočili povratek v domovino. Državnemu uradništvu se izvzemši Poljakov, ki so po večini sami zbežali, ni zgodilo nič hudega, ampak so ostali na svojih mestih; kdor je bil ali ostal protikonuinist, če se ni znal spretno prilagoditi ali izpreobrniti, je seveda bil odstranjen. Količkaj bolj odgovorna uradniška mesta so pa zasedli Rusi, kar v ukrajinskih in beloruskih krogih ni napravilo dobrega vtisa. Izginile so vse zasebne banke in industrijska podjetja, ki so zdaj v rokah državnih direktorjev in inženirjev ter delavskih odborov, kakor v Sovjetski Rusiji. Kdor od bivših lastnikov slovi kot strokovnjak, je ostal, seveda kot uslužbenec. Delavske odbore vodijo strokovni organizatorji iz Rusije. Standard plač je ostal tako nizek kakor je bil pod prejšnjim režimom in znaša povprečno 1.50 do 200 rubljev na mesec, čijih kupna moč, kakor vemo, ni velika. Znatno izboljšanje pa je v tem, da bivše brezposelnosti ni več in je število delovnih rok zelo poskočilo ter so postali ti kraji, ki so bili prej v socialnem oziru hudo zanemarjeni, deležni vseh socialnopolitičnih naprav, ki delujejo v Sovjetski Uniji. Sovjeti so takoj začeli s svojimi znanimi industrijskimi koncerni in kooperativami in najvažnejša mesta za vodstvo industrijske produkcije so v rokah strokovnjakov iz Rusije. Mala industrija in obrt se ni zatrla, se pa ji godi zelo slabo, ker se težko prilagodi gospodarskemu sistemu sovjetske socialne politike, ki zasebno iniciativo kar moč omejuje in duši. Obrtnik tudi nima sredstev^ da bi obstojal dalje ali se še celo povzpel na boljšo stopnjo. Zato se že sedaj počasi umika sovjetskim ko-operativom. Hudo trpi zlasti boljše, specializirano rokodelstvo, ker je vsa produkcija standardizirana. Velika posest je že popolnoma izginila in je ostala samo mala po primerni razdelitvi zemlje, ki se seveda še nadaljuje. Ta razdelitev je zaenkrat zadovoljila ukrajinskega in beloruskega kinetiča, Francoska poročila poudarjajo, da ni nobenih sprememb na bojišču, nemška poročila pa pravijo, da sc razvijajo vsi boji točno po načrtu in z uspehom Na znpadu že tri dni divja ogromna bitka na več ko 200 km dolgi črti. Od izida tega boja bo odvisna usoda Pariza in v veliki meri izid sedanje vojne sploh. Nemške divizije, vajene zmage in opremljene z najmodernejšimi tehničnimi pripomočki, napadajo v neverjetno velikem- šte--vilu in s silovitostjo, kakor je doslej še niso nikjer pokazale. Italijanski listi poročajo iz Berlina, da ima sedanja ofenziva namen vreči Francijo ob tla. Šele po tej zmagi pride Anglija na vrsto. Trenutek za uničujočo bitko proti Franciji, pravi italijanski tisk, je izbran zelo srečno: Francoska armada je zaradi borb v Flandriji oslabljena; Angleži trenutno še nimajo dovolj čet, da bi jih mogli poslati v Francijo; razen tega pa Italija veže s svojim zadrževanjem več kot en milijon najboljše francoske armade. Iz istega vira javljajo, da ima nemška vojska od Hitlerja nalogo, da zavzame Pariz v enem tednu ali najkasneje v 15 dneh. Nemške čete so odlično oskrbljene s topništvom, letalstvom in tanki. Francozi so spričo prodorne taktike nemških oklopnih divizij prilagodili svojo obrambo novemu načinu vojskovanja. Kot je znano, h koncu svetovne vojne na zapadnem bojišču ni bilo več prave bojne črte, ki bi se vlekla v podobi vzporednih jarkov — zaradi tega, ker je taka črta nudila preveč izrazit cilj nasprotnemu orožju. Pač pa se je fronta spremenila v široko polje, posejano z globokimi granatnimi lijaki in dru- gimi skrivališči, v katerih se je držala pehota s strojnicami, ročnimi granatami, malimi inož-narji in topiči. Takšno fronto je bilo laže braniti in pri obstreljevanju tudi ni toliko trpela, ker cilj ni bil tako ozko določen. Podobno tudi sedaj Francozi organizirajo globoko obrambno črto, ki se naslanja na naravne ovire in ki sestoji iz nekakšnih gnezd, v katerih pa niso le strojnice, temveč tudi protitankovsko topništvo. Takšen obramben sestav je teže osvojiti, ker sega v globino in ne nudi ognju topništva tako določenega cilja kakor pa strnjen obrambni pas. Izkušnja ho pokazala, če je to dovolj uspešno protisred-stvo proti napadom oklopnih divizij. Dosedanji boji so Nemcem prinesli uspeh oh Sommi, kjer so se zavezniške čete morale umakniti kakih 20 km, in pa v središču, kjer so Nemci potisnili Francoze v gričevje, ki se vleče vzporedno z Aisne. Nekateri trdijo, da to še ni glavni .sunek, ampak šele obtipavanje nasprotnika in iskanje mesta, kjer bi se pokazala najšibkejša obramba. Neposredni cilj Nemcev je gotovo zavzeti Pariz, a še važnejša je zanje posest nadaljnjih obalnih mest (Dieppe, Le Havre), s čimer naj bi angleška pomoč francoskemu zavezniku postala vse bolj težavna in tvegana. Francozi se tudi po nemških poročilih hrabro bore, ker se očitno zavedajo, da se bijejo za usodo svoje domovine. Kako se razvija ofenziva Pariz, 7. junija. Havas. Davi, ko so se boji začeli z isto srditostjo in z isto ogorčenostjo, je bil položaj francoskih čet po 2 dneh bojev od Rokava pa do srednjega toka reke Aisne tale: Na južnem bregu Somme, ki se jo je Nemcem posrečilo prekoračiti v njenem spodnjem toku, stoje zavezniške čete na Bresli od Omala pa do njenega izliva v Rokavski preliv, katere tok predstavlja v tem delu nekakšno vrsto jarka. V srednjem delu fronte so postojanke ostale v glavnem neizpremenjene. Tain se Francozi še zmerom drže v bližini mesta Peronna, čeprav so Nemci vrgli v boj samo v tem odseku skoro tisoč bojnih voz, to je efektive dveh oklopnih divizij. To velikansko število oklopnih enot pa ni moglo omajati obrambnega gnezda, ki je čvrsto organizirano in odločno hranjeno. Nemškim tankom se je posrečilo samo izvesti prodore med obrambnimi gnezdi. Toda vse to njihovo prodiranje ni nikjer preseglo besedo 12 km in nikjer se ni pehoti, ki tvori z bojnimi vozovi oklopno divizijo, posrečilo spremljati stroje pri njihovem prodiranju. Naposled se v onem delu, ki še zmerom predstavlja skrajno desno krilo bitke (dalje proti vzhodu se bitka namreč ni razširila) boji vrše med Aisno in Ailetto. Tu je napor Nemcev skrajno srdit. Misli se, da so Nemci vrgli v boj 40 divizij pehote in 4 do pet oklopnih divizij. Sodijo, da skuša nemški generalni štab za vsako ceno izvesti prodor. Ta ofenziva je po svoji srditosti podobna ofenzivi z dne 14. maja na Meusi, vendar obstoji pomembna razlika med obema operacijama, da niti ne omenimo odpora francoskih četa, ki so se takoj prilagodile novi taktiki proti vojnim vozovom. Glavna razlika je v tem. da je ta bitka v nasprotju s tistim, kar se je dogajalo na Meusi, predvsem bitka bojnih vozov. Nemci so vrgli bojne vozove v velikem številu naprej ob krepki podpori topništva in pehote. Izvedelo se je pa, da nemško letalstvo zelo malo napada francoske postojanke s strmoglavci. V tem je bistvena razlika med temi operacijami in operacijami v severni in severovzhodni Franciji, kjer je nemško letalstvo igralo skrajno važno vlogo. Kljub temu francosko letalstvo ne drži križem rok, le da veljajo njegovi napori v glavnem bližnjemu in daljnemu zaledju vojnega območja. Nemško letalstvo izvaja posebno veliko oglednih poletov nad zaledjem in nad oniini frotitami, :ki se še niso vnele. Obenem nadaljujejo nemški bombniki bombardiranje, vendar se zdi, da so bila včeraj nekoliko slabša kakor prejšnje dni Bombardirali so posebno prometne zveze, ceste, mostove, železniške proge in pristanišča in letališča. V zvezi s tem nemškim letalskim delovanjem je bil davi v Parizu alarm, ker je preletelo franki je stoletja in stoletja hrepenel po zadostni zemlji. Kako pa bo v bodočnosti, ko bo režim izvedel kolek-tivizacijo zemlje, seveda ne vemo. Premoženje meščanskega človeka ni bilo zaplenjeno, razen velikim bogatašem, ki jih pa itak ni bilo veliko oziroma so sami zbežali ob zlomu poljske vojske. Je pa nastopila velika stanovanjska beda, ki je sploh temna točka sovjetskega režima. Seveda moramo upoštevati, da je vojska veliko ljudi oropala doma in zadnje pare. Glede verskega prepričanja pa velja lole: vera se ne preganja tako, kakor se je v prvih letih revolucije v Sovjetski Rusiji in ljudstvu ne branijo naravnost, da vrši svoje verske dolžnosti. Pač pa so vse vere, bodisi vzhodnega, bodisi zahodnega obreda, bodisi pravoslavna ali židovska, izgubile vse svoje premoženje, ki je bilo zaplenjeno. Cerkev morajo vzdrževati sedaj samo verniki po prostovoljnih prispevkih. Sovjeti so tako zelo obdavčili cerkve in sploh bogoslužje, da ljudje ne morejo plačati in bo že zaradi lega vse propadlo. PaJ pa stori režim vse, da podpre protiversko brezbožno organizacijo, ki skuSa ljudstvo odvračati od Cerkve. coske črte okoli 200 nemških letal. Do opoldne nt v Parizu še znano kakšen je bil uspeh te letalske ekspedicije. Medtem ko nemško letalstvo ni sodelovalo v velikih množicah pri bojih, je bilo francosko letalstvo zelo živahno. Od 400 uničenih tankov, kolikor so jih Nemci včeraj izgubili, jih je mnogo uničilo topništvo in bombe, ki so jih nanje metali francoski piloti. Poleg direktne intervencije v boju je francosko letalstvo bombardiralo tudi bližnje in daljno zaledje nemških čel, prav tako pa tudi kraje globoko na nemškem ozemlju. Francoske pilote so energično podpirala tudi britanska letala. Na ostalih točkah fronte smo razne nemške napade z lahkoto odbili. Francosko vojno poročilo Pariz, 7. junija. AA. Havas. Uradno poročilo z dne 7. junija zjutraj se glasi: Po relativneni zatišju v pretekli noči se je bitka davi nadaljevala v enakih okoliščinah kakor včerajšnji dan. Pariz. 7. junija, t. Reuter. Vsekakor bo najbrž držalo, da se bitka sedaj razvija na črti, ki je dolga 180 milj in sega od morja do reke Ailette. Na dveh odsekih so nemški oklopni oddelki prodrli najgloblje in sicer ob dolnjem teku Somme. kjer so prodrli 16—18 milj glolioko in prispeli do reke Bresle, kjer so bili ustavljeni in pri Ailetti, kjer so nemški tanki prodrli v globino za 19 milj. V tem odseku so francoski oddelki že prešli v protinapad. Položaj je mnogo bolj zadovoljiv, kakor bi bilo pričakovati. Tokrat nemški tanki niso napadali, da bi prodrli, ampak so samo pregledali, kaj je prvi dan doseglo nemško topništvo in nato nemška pehota, ki je takoj nato prešla v napad. Tanki so iskali samo mesta, kje so francoske postojanke najšibkejše. Čudno se zdi francoskim poveljnikom, da je nemško poveljstvo napadlo tako kmalu po bojih v Flandriji in še s tako zmanjšanim številom oklopnih oddelkov. To najbrž le dokazuje, da so bile nemške izgube v Flandriji zelo velike. Dosedanji potek borb dokazuje vsaj to. da ni res, da bi bili novi nemški oddelki nepremagljivi. Povelle generala Weyganda Pariz, 7 junija Havas; Takoj po začetku sedanje velike bitke je general Weygand, vrhovni poveljnik zavezniških čet, izdal 5, junija ob 10. tole zapoved četam. Začela se je bitka na Francoskem. Ukaz se glasi, da moramo obdržati postojanke, ne da bi mislili na umik. Častniki, podčastniki in vojaki francoske vojske' Naj vaa misel na našo domovino, napadeno z navalom zavojevalca, utrdi v neomajni odločnosti, da obdržite postojanke, na katerih stojite. Toliko primerov iz naše slavne preteklosti kaže. da je zmerom močnejši tisti, ki ima več odločnosti in hrabiosti. Vztrajajte na francoskih tleh Glejte samo naprej! Za vami je fran-« cosko vrhovne poveljstvo ukrenilo vse potrebno, da vas podpre Usoda naše domovine, ohranitev njenih svoboščin, bodočnost nas vseh — vse to je odvisno od vaše vztrajnosti. Snoči, po prvih dveh dneh bitke, je general Weygand izdal novo povelje. V njem se zahvaljuje četam, ker so ga poslušale in izpolnile njegovo prejšnje povelje. Belgijska divizija odšla na fronto Pariz, 7. junija, ta. Havas. Belgijska vlada je začela zbirati vse belgijske vojake, ki so se pred nemško vojsko rešili v Francijo. Tako je bila zbrana in opremljena ena divizija belgijske vojske, ki je takoj odšla na svoje mesto v prve vrste ob Sommi. Prav tako je sedaj v Franciji devet desetin vseh belgijskih pilotov, ki so se celo s svojimi letali rešili iz Belgije v Francijo. Prav tako pa zbira belgijska vlada nove belgijske pilote, ki se že vadijo po raznih francoskih letališčih. Prav tako jo v Franciji tudi mnogo pilotov nizozemskega vojnega letalskega zbora. Pariz, 7. junija. AA. Havas: Po poročilu agencije Belge jc princ Sikst Bourbonski, ki se je ponudil belgijski vojski in se mu je posrečilo priti na Francosko, stopil v stik z belgijsko vlado in jo prosil, naj mu omogoči nadaljevanje službovanja v belgijski vojski. V svetovni vojni leta 1914/1918 sta se princ Bourbonski in njegov brat Xavier borila v belgijskih vrstah. Borimo se za vsako ped Pariz, 7. junija. A A. Havas. Od Rokavskega preliva pa do Chemina des Damesa 6e bije bilka, ki bo odločila o usodi sveta. Predvčerajšnji začeti boj se nadaljuje srdito in neizprosno. O tem boju piše Charles Maurice v »Petit Parisienut: Podčrtati je treba, da smo v tej bitki od Rokavskega preliva do Chemina des Damesa ukrenili kar največje varnostne ukrepe. Generali, ki po navodilih generalisima Weyganda branijo nacionalna tla, so prepričani, da si bo sovražnik na tej velikanski fronti polomil zobe. Jean Fabry piše v »Matinuc Hrabre francoske in angleške čete bodo vse storile, da bodo Nemci prisiljeni zavzemati teren ped za pedjo.^ in da bo zavezniški odpor naposled prekrižal nemške račune. Glavni urednik lista pa pravi, da bo hoj težak in da še ni čas za pesem o zmagi. List poudarja, da se zavezniki drže. »Victoire« pa piše, da je najlepši dokaz visoke morale Francije dejstvo, da se delavci in delodajalci, bogatini in siromaki, komunisti in socialisti, radikali in zmerni rojalisti, katoličani, protestanti in židje čutijo v času. ki ga danes preživlja narod, enako sinove iste matere Francije in da so vsi solidarni v nevarnosti, v trpljenju in veselju. Tunizija je lojalna Tunis, 7. junija. AA. Ilavas: Novi generalni rezident Francije v Tuniziji Peyrouton se je odpeljal, da pozdravi tuniškega beja. Spremljal ga je ravnatelj njegovega civilnega kabineta. Arabski list »Enašda« izraža zadovoljstvo spričo Pey routonovega prihoda in pravi, da bodo Tunižani srečni, ker bodo v tem času videli Peyroutona v Tuniziji in da bo novi rezident našel vse prebivalce Tunizije brez sleherne ruz.like pripravljene in potrpežljive. Peyrouton, pravi list dalje Imi našel v Tuniziji popolno lojalnost do slavne Francije. »Pripravljeni moramo biti na vse« Tunis, 7. junija: AA. Ilavas: Generalni rezident Francije v Tuniziji Peyrouton je izdal na tuni.ško prebivalstvo tale proglas: Tunižani! Francozi! Želim vam izreči nekaj prijateljskih besed. V trenutku, ko sem se odpravljal na svoje nteslo v Bukarešto, je vlada odločila, da ostanem v Tuniziji Pred sedmi leti sem prvič prišel v Tunizijo. 20 mesecev smo vsi delali za obnovo blagostanja v deželi.. To se nam je posrečilo kljub raznim opozicijam. Naloga, ki nas danes čaka. je še večja in še resnejša. Francija ni nikoli skušala s pustolovščinami doseči koristi. Fran- cija je verovala obliko, slovesno v spoštovanje pogodb, v tc vsem narodom, ki spoštujejo častno besedo. Verujoč v človeško srce in duha, je Francija verovala, da sme svoje ustva-rijalno delo posvetiti miru in socialni pravičnosti. Toda na lepem je udaril na dan boj za svetovno nadvlado. Tunizija mora gledati dogodke jasno in jih mirno sprejeti. Utegne se zgoditi, da se Tunizija zaplete v vojno, lahko pa ostane tudi zunaj vojne. Toda naj bodo miroljubna čustva te dežele, kjer je gojenje oliv naše bogastvo, še tako velika, pripravljeni moramo biti na vse. Biti moramo mirni in ne se vdati slabi nepremišljenosti in izzivanjem. Mi moramo z molkom potrditi svojo državljansko zavest. Zavedati se moramo, da odgovorne osebnosti več vedo o svojih funkcijah, kakor poklicni kritiki. Absolutno zaupanje moramo imeti. Francija bo zmagala v svojo rešitev in rešitev človeštva. Mittelhauser se je vrnil v Bejrut Ankara, 7. jun. AA. Havas: General Mit-telliauser, ki je prišel na mesto Wevganda za poveljnika vzhodnosredozemskih čet. se je včeraj odpeljal z letalom iz Ankare, kjer so je mudil od ponedeljka, v Bejrut V Ankari je obiskal predsednika turške republike, šefa generalnega štaba in zunanjega ministra. Nemci poročajo, da je Weygandova črta prebita Glavni stan vodjo rajha, 7. junija. AA. (DNB.) Vrhovno poveljstvo nemške oborožene sile poroča: Operacije vojske in letalstva južno od Somme in južno od prekopu od Aisne in Oisa se nadaljujejo po načrtu in z uspehom. Weygandova črta je prebita na vsej dolžini fronte. V noči od ti. na 7. junij je nemško vojno letalstvo uspešno napadalo britanska letališča. Letala, ki so se udeležila tega pohoda, so se brez igub vrnila v svoja oporišča. Ob severni francoski obali se je obrežni obrambi naše vojne mornarice posrečilo uničiti neko sovražno podmornico. V teku včerajšnjega dne je sovražnik izgubil vsega 37 letal, in sicer 27 v zraku, 10 pa od protitetalskega topništva. Devet nemških letal pogrešamo. Nemško vojaško letalstvo je razdejalo poslopje norveške radijske postaje pri Hammerfestu. Berlin, 7. junija. AA. DNB: Po naknadnih informacijah je treba današnje poročilo vrhovnega poveljstva državne oborožene sile takole popraviti: Na severni francoski obali se je posrečilo obrežni obrambi naše vojne mornarice uničiti neki sovražni napadalni čoln (in ne sovražno podmornico). V teku včerajšnjega dne je pa sovražnik izgubil vsega skupaj 74 letal in sicer 64 v letalskih bojih, 10 pa od portiletalskega topništva. Hamburg, 7. junija. AA. DNB: Preteklo noč so sovražniki napadli Hamburg. Zaradi neprestanega obstreljevanja protiletalskih topov so sovražni bombniki vrgli bombe kakor preteklo noč brez vsakega načrta. V Hamburgu je ranjenih nekaj ljudi. Zvečine so bombe priletele na teren, kjer ni nobenih poslopij. Sovražni bombniki so metali bombe tudi v daljni okolici Hamburga in ubili nekega petletnega otroka, njegove starše pa ranili. Washington. 7. junija. AA. (DNB.) Zadnji dogodki na bojišču so našli v ameriškem tisku komentarje, ki računajo s končno zmago Nemčije. »Ciiicago l)aily Ne\vs< pravi med drugim, da ameriški narod lahko računa s tem, da Zedinjene države ne bodo zapletene v vojno, če ne bi nastale nepričakovane okoliščine. List pravi med drugim, da se morajo Zedinjene države zadovoljiti z dobavo vojnega materiala zapadnima evropskima velesilama in da ne smejo v nobenem primeru prekoračiti te meje, določene za ameriško pomoč zaveznikom. >Wasliington Post« objavlja članek bivšega ameriškega vojnega ministra Johnsona, da po njegovem mnenju izgledi za zmago Nemčije proti zaveznikom stoje 80 proti 20, medtem ko gotovi ameriški diplomatični .in vojni krogi smatrajo, da bo Nemčija končno dobila vojno, ko bodo^ njene čete stvarno prebile sedanjo obrambno črto v Franciji. Gotovi listi, ki kažejo posebne simpatije za zapadni velesili, ponovno naglašajo zahtevo, da je treba Franciji in Angliji odpreti vsa skladišča starega vojnega materiala iz časov svetovne vojne. Ti listi pišejo tudi o dozdevni nevarnosti, ki preti Ameriki. Orfaški dvoboi med Weygandom in Brauchitschem t, H Rim, 7, junija, t. (Havas.) List »M^essagero* piše, da se po prvih dnevih bojev ob Sommi ne more vedeti, kakšen je prav za prav potek bitke. Tudi se še ne more določiti, v katerem odseku bodo Nemci poskusili z najsilnejšim napadom. Von Brauchitsch in general Weygand sta stratega čisto posebne vrste in zato se bo ofenziva najbrž razvila v orjaški dvoboj med obema poveljnikoma. Kaj dosežejo zavezniška letala nad Nemčijo Berlin, 7. junija. (DNB.) O priliki vesti o dozdevnih uspehih napadov angleških in francoskih bombnikov ponoči na nemško ozadje se na_ mero-dajnem mestu ponovno naglasa, da ti nočni napadi niso dosegli nobenega uspeha. V noči 4. junija sta se pojavili dve sovražni letali v okolici Memingena ter vrgli z višine 700 m bombe, lina od teh bomb je padla na cesto Oheim-Inden, druga pa na dvorišče finančne straže Otobeuren. Oba kraja se nahajata 10—15 km severno od Memingena. Vzhodno od Milnchena je bilo vrženo na Rien, ki se nahaja S km od Miinchena, G bomb na dvorišče neke kmetije. Ranjena je bila samo ena oseba. Iste noči so bile vržene tri bombe na železniško progo Mohrbach-IIoxel. Od teh bomb je padla najbližja 20 m daleč od proge ter ni napravila nobene škodo. Pri Dietzu je bilo vrženih 9 eksplozivnih in 12 zažigalnih bomb. Pri Ingelheima je bilo vrženo v bližini železniške postaje več bomb, in sicer 4 eksplozivne in 4 zažigalne bombe. Ot> tej priliki se je vžgala neka prazna koča. toda ogenj je bil takoj pogašen. Pri Braubachu in Gotthardhausenu sta eksplodirali dve bombi 200 m daleč od bolnišnice in blizu železniške postaje, toda nista napravili nobene škode. Za časa istega nočnega bombardiranja je bil napaden Frankfurt ob Meini in njegova okolica. Tega napada so se udeležila štiri sovražna letala, ki so letela zelo visoko. V ulici Rebstecker Strasse in Schlossborner Strasse sta bili poškodovani od bomb dve poslopji, v Schmitborner Strasse pa je bilo poškodovanih več hiš. Istotako je padlo več zažigalnih bomb 200 m zapadno od \Vesterbacher Strasse. Za časa bombardiranja Frankfurta so bili ubiti na žalost trije meščani, trije so bili lahko, trije pa težko ranjeni. Iste noči je 8—10 sovražnih letal vrglo več bomb na letovišče Homburg ter sta bili porušeni dve poslopji. Deset bomb je padlo na polje. Ti nočni bombni napadi so ,kakor naglašajo tukajšnji vo- jaški krogi, z vojnega pogleda popolnoma bre?- miselni.Isti krogi pravijo, da se morejo doseči pravi uspehi edino podnevi, ko je mogoče videti vojne in druge važne rije. To so dokazali nemški letalski napadi, ki so bili izvršeni podnevi. Mnenje švicarskega tiska: Ofenziva na Sommi se razvila počasi Beril, 7. junija, t. (Ilavas.) Dopisniki švicarskih listov v Berlinu poročajo svojim listom, da je najbolj zanimivo bilo včeraj lo, da je nemško vrhovno poveljstvo uradno poročilo o položaju na bojišču objavilo precej pozno. Dopisniki švicarskih listov javljajo, da sedaj v teh borbah presenečenje ne igra več nobene vloge. Najvažnejše v tej ofenzivi je dosedaj vsekakor to, da so Nemci vrgli v borbo izredno veliko število svojih divizij. Japonska industrija naj posnema nemško 'Tokio, 7. junija. AA. DNB: Na današnjem sprejemu uovinarjey v japonskem zunanjem ministrstvu je predstavnik japonskega zunanjega ministra govoril o ameriški omejitvi izvoza na Japonsko. Dejal je med drugim, da japonska vlada proučuje sedaj obseg ameriškega einbarga ter vprašanje, kateri japonski trgi bodo prizadeti zaradi tega ameriškega sklepa. Če bo Amerika še nadalje izvažala v Francijo in Anglijo proizvode, katerih izvoz na Japonsko je prepovedan, bo japonska vlada morala smatrati tako stališče za sovražno napram Japonski. Treba je obžalovati, da ameriška vlada izvaja vedno bolj pogosto ukrepe, ki so škodljivi Japonski, je dejal omenjeni predstavnik. Japonska industrija se bo morala zaradi tega prilagoditi taki ameriški politiki, kajti ni dopustno, da bi državna varnost Japonske bila odvisna od dobre volje Zedinjenih držav. Zaradi tega se bo moralo delati na to, da se preuredi japonska industrija po nemškem zgledu. Lavrentijev odšel v Moskvo Sofija, 7. junija. AA. Reuter: Sovjetski poslanik v Sofiji Lavrentijev je snoči odpotoval v Moskvo, Poročila iz angleških virov Francoske obrambne utrdbe segajo daleč v globino London, 7. junija. A A. Reuter. Vojaški urednik Reuter ja piše: Francoska vojska je že sijajno dokazala svoje nove ideje v novi bitki na Sonimi in Aisni. Obrambne postojanke, ustvarjene v manj ko treh tednih, so na več točkah zadržale sovražne motorizirane oddelke in to je glavna značilnost dosedanje bitke. Na nekaterih točkah smo morali prepustiti nekaj ozemlja sovražniku zaradi pritiska, a to ne pomeni, da bi bil sovražnik kjerkoli predrl obrambno črto, ker segajo obrambne postojanke daleč v globino. Na tej novi črti ni utrdb. Če sovražnik kje prodre, se tudi francoska obramba pomakne obenem za njim in se sovražnik znajde v istem položaju kakor prej, le s to razliko, da je po tem napadu znatno slabši. Toda prezgodaj je še, prepuščati se optimizmu, ker vemo, kako strašne udarce so zmožni Nemci izvesti na določenih točkah, da utro pot svojim tankom. V takšnih okoliščinah nima zavzemanje in izgubljanje terena istih posledic kakor poprej. Obe stiani imata velike rezervne pehote. Treba je pa tudi poudariti, da imajo tudi Francozi velike divizije oklopnih avtomobilov. London, 6. jun. AA. Reuter. Letalsko ministrstvo sporoča: Letala angleškega kr. letalstva vznemirjajo od srede v drugi fazi ofenzive Nemce s tem, da vršijo stalne napade na nemške motorizirane enole, koncentracije nemških čet in važne prometne zveze za bojiščem. V sredo zjutraj so lahki angleški bombniki začeli svojo zračno ofenzivo ter napadli železniška križišča in vozle mod Aniiensom iu Arrasom. Ko so sovražna lovska letala poskušala pri vrnitvi zadržati angleške bombnike, je bilo zbito eno nemško lovsko letalo vrste Mpsserschniitt 110 in eno lovsko letalo vrste Mes-serschmitt 109. Drugi večer so formacije angleških bombnikov izvršile napad na letališče in na formacijsko postajo v Cambraiju. Uničile so več 100 km železniške proge. V Lecatouju je bilo šest l>oinb vrženih na sovražni vlak, tako da je bila lokomotiva s prvimi vagoni popolnoma uničena. Angleški bombniki so bombardirali nemške formacije tudi v Sa i ti t Cantinu in Doueju. V Nemčiji so' bili zažgani številni rezervoarji goriva. Bombardiranje Hamburga je trajalo več ur. Angleški bombniki so izvršili v več naletih napad na rezervoarje goriva. Jasno je bilo videti vrsto požarov, ko so i/.vršili angleški bomhniki zadnji napad. Bombardiran je bil rezervoar gorilnega materiala v bližini Kielskega prekopa, bombardirani pa so bili tudi vojni cilji na llelgolandu ter železniške proge v več drugih krajih. London, 7. junija, t. Havas. Ponoči je bil dan znak o tem, da se bližajo sovražna letala v 11 grofijah in je to obenem največji nemški letalski polet nad Anglijo od začetka vojne. Ponekod je znak o nevarnosti trajal tudi nad tri ure. V Lincolnshireu sta bili dve osebi ranjeni od bomb. London, 7. junija, ta. Havas. Včeraj in danes zjutraj so angleški bombniki napadali nemške oddelke pri Abbevilleu. Angleški bombniki so nemške kolone in oddelke tankov obsipavali s težkimi bombami in tudi z bombami manjšega kalibra. Včeraj popoldne so angleški bombniki nad 45 minut bombardirali mostove, ceste, železniške zveze in druga prometna sredstva v zaledju nemške fronta. Glavni most so angleški bombniki porušili s tremi bombami, ki so padle naravnost na most. Poročilo angleškega letalskega ministrstva London, 7. junija, t. Reuter: Letalsko ministrstvo objavlja, da so srednje veliki angleški bombniki včeraj ponoči in danes bombardirali sovražne prometne zveze. Prav tako so bombardirali zaledje sovražne fronte in razbijali zbiranja nemških čet, nemške oklopne oddelke in kolone tankov. Ves dan so bili bombniki v borbi v vsej dolžini fronte. Pet naših bombnikov se ni vrnilo na svoja oporišča. Naša letala so bombardirala petrolejska skladišča v Belgiji in prometne zveze v južni Belgiji ter severnozahodni Nemčiji. Vsa letala so se s teh poletov v redu vrnila na svoja oporišča. London, 7. junija. AA Reuter. Nemško letalstvo je letelo kmalu po polnoči nad nekaterimi kra- ji Velike Britanije. Znaki za alarm so bili dani v grofijah Darham, Yorkshire, Licolnshire, Noting-hamshire, Norfolk, Safolk, Kent, Susex in Hamshire. Letala 60 letela v zelo veliki višini. Reflektorji in protiletalsko topništvo so stopili takoj v dejstvo. Bombe so padle v bližini nekega mesta v grofiji Lin-colnshire. Ranjene so bile tri osebe, ubit ni bil nihče in tudi materialne škode ni bilo. Poškodovana so bila samo nekatera okna in stekleni krovi. Alarm je trajal od tri minute po polnoči do 40 minut po polnoči. V toku alarma ob južni angleški obali so angleška lovska letala letela nad Rokavskim prelivom. London, 7. junija. AA. Reuter. Listi smatrajo v glavnem, da je še prezgodaj delati sklepe na osnovi nove nemške ofenzive na Sommi in Aisni. »Daily Telegraph« pravi: Naj nam prinese nova velika bitka v severni Franciji karkoli, prvi udarec nemških čet ni napravil pomembnejšega vtisa na francosko obrambo General Weygand je dobro izkoristil teh 15 dni za konsolidacijo svoje črte ob rekah, ki predstavljajo naravne ovire. Njegova vojska je elektrizirana z močnejšim poveljoištvom, ter gre v borbo z junaštvom in zavestjo, da gre za Francijo. London, 7. junija. AA. Havas. Danes je vojvoda Kentski obiskal glavne formacije britanskega le- talstva v severozahodni Angliji ln ee posebno žarami za življenjske razmere letalcev. London, 7 junija. AA Havas. Snoči »o pripeljali Ncmce, aretirane na Islandu po izkrcanju britanskih čet, v neko pristanišče za zahodni angleški obali Tam bodo ostali, dokler jih ne pošljejo v koncentracijski) taborišče. London, 7. junija. AA. Havas. Angleški kralj je inspicual taborišče Aldershot. Spremljal ga je vojvoda Glocestrski. Obifk je trajal tri ure. Kralj se je zanimal za stanje čet, nakar se je vrnil v London. Wellingon, 7 junija. AA. Havas. Novozelandski parlament je imel dolgo tajno sejo. Razpravljali so o vojnem naporu države. London, 7 junija. AA. Reuter. Mornariško ministrstvo razglaša, da ne sme od 8. junija nobena trgovinska ladja približati se obalam in lukam Velike Britanije bolj kakor na tri milje. To velja za čas od sončnega zahoda do vzhoda. Izjeme veljajo le za ladje britanskih konvojev. London, 7 junija. AA. Reuter. V poučenih londonskih krogih izjavljajo v zvezi z bitko na zahodni fronti, da položaj ni preveč slab, da je celo precej dober. Na zahodu od Amiensa poteka zdaj bojna črta ob reki Bresli, drugače je pa položaj v giavnem takšen, kakršen je bil včeraj. Nemci so vrgli v boj mnogo tankov, a veliko število od njih je že uničenih. Opozoriti je treba proti pretiranemu optimizmu zato, ker še ni gotovo, ali je treba glavni nemški napad šele pričakovati. Obrambni sistem je zdaj zelo globok in če nemški tanki puste za seboj točke pred fronto, to še ne pomeni, da bi bila obrambna črta prebita. V tej bitki zavezniških čet ne ovirajo begunci. Po drugi strani pa sovražni tanki ne bodo mogli kakor prej oskrbovati se z govi-vom na licu mesta. Sydney, 7. junija. AA. Reuter. Avstralski ministrski predsednik Mensis je objavil, da je ustanovil municijsko ministrstvo in da ga je sam pre-vzel. London, 7. junija. AA. Reuter. Včeraj je odplu-la iz Marseilla v Vzhodno Afriko skozi Suez italijanska ladja otovorjena z blagom, ki je last zaveznikov. Zavarovalnina za vojni riziko, ki jo je bilo treba plačati za to ladjo, znaša nič manj ko 25 odstotkov vrednosti tovora. Vtis Reynaudovega govora London, 7. junija. AA. Havas. Londonski listi ugotavljajo z globokim zadovoljstvom, da je govor Paula Reynauda poln prepričanja, da sta Francija in Anglija odločeni vztrajati na bojišču do konca in razviti svojo produkcijo orožja do maksima, da bosta mogli pozneje preiti v protiolenzivo. Ne da bi se spuščali v pretiran optimizem, poudarjajo listi, da se ie zavezniška fronta pokazala odporno in da je ohranila zveznost po zaslugi globokega obrambnega sistema in. posebnih dispozicij proti tankom. Listi izrekajo priznanje junaštvu in visoki morali zavezniških čet in ponovno poudarjajo voljo Anglije, da pošlje v Francijo maksimum orožja. Listi pravijo, da se je Velika Britanija izoremenila v orjaški aparat. Deset let vladanja kralja Karola Sovjeti pripravljajo zasedbo Besarabije Moskva, 7. junija, t. Ilavas: V moskovskih diplomatskih krogih se stalno vzdržuje govorica, da moramo vsak čas pričakovati, da bodo sovjetske čete vkorakale v Romunijo, in sicer da bodo zasedle Besarabijo. Ko bo Besarabijn priključena, bodo sovjetske čete takoj nato zasedle tudi še Bukovmo in jo priključile k Besarabiji. . , , v , . V zadnjih dneh se sovjetske čete naglo pomikajo na sever Besarabije, prav tako pa v smeri proti romunski meji ob Bukovim. ste: ,.;l.,e Br.vjelsWe diviziie se pomikajo tudi proti krimu, Odesi in Lvovu, DuJita poučeni krogi menijo, da so sovjetski poveljniki zbrali tod okoli 40 divizij. Giavnina te vojske je zbrana ob romunski meji, nekaj divizij pa se je pomaknilo tudi proti turški meji. Proti turški np 'oj»/. afrziAip ai(s)3fAOs ofB^iuiod as ifaui bi izvajale pritisk na Turčijo, ko bo sovjetska vojska vkorakala v Besarabijo. Sovjetija l>o izrabila koristi iz svojega zavezništva /. Nemčijo tako, da bo zasedla Besarabijo, ko bo Italija stopila na stran Nemčije, prav tako pa bo pritisnila na Turčijo, ko bo Italija začela z vojno v Sredozemlju. Bukarešta, 7. junija. Pred desetimi leti je dne 8. junija 1930 zasedel kraljevski prestol v Romuniji kralj Karol II. Ves narod ga je tedaj sprejel z velikim navdušenjem. Vsi so pričakovali od novega vladarja, da bo uredil razmere v Romuniji. Tedaj je Romunija preživljala težke čase. V notranji politiki je bil na višku razdiralni boj med številnimi sprtimi strankami, ljudstvo pa je poleg tega v gospodarskem oziru še mnogo trpelo zaradi svetovne gospodarske krize, ki je tedaj začela pritiskati tudi na Romunijo. Že po prvih mesecih vladanja je Romunija krenila na pot obnove in se pridružila v prvo vrsto vsem lepo se razvijajočim državam. Glavna dela kralja Karola II. pa so: Uvedel je novo ustavo, ki je razčistila s preteklostjo in postavila nove temelje za razvoj romunske države. Ustava odgovarja v vseh ozirih vsem sedanjim zahtevam časa. Vse stranke so bile razpuščene in ustanovljena je bila enotna stranka »fronta ljudskega preporoda«, ki je zagotovila popolno enotnost naroda in države. V državno upravo je kralj Karol II. uvedel predvsem nov upravni naraščaj, ki odlično izvaja upravo države pod modrim vodstvom svojega vladarja. Prav tako je bilo ogromno opravljenega za prosvetni napredek države. Prav tako je bila zelo posrečeno izvedena organizacija mladine v mladinski zvezi, ki nosi ime »Domovinska straža«. Na gospodarskem polju se delo kralja Karola II. uveljavlja predvsem s tem, da se ohranja proračunsko ravnotežje. Neštevilne kraljeve ustanove skrbe za umetniški naraščaj in umetniški napredek. Glavna skrb kralja Karola II. pa je posvečena romunski vojski, ki je sijajno izvežbana in odlično opremljena. Ob mejah so bile zgrajene utrdbe, ki nosijo ime kralja Karola II. Zato bo danes ves romunski narod z velikim navdnšenjem slavil desetletnico vladanja kralja Karola II., ki je s svojim modrim delom zagotovil varnost in napredek svoje države Proslave v Romuniji Bukarešta, 7. junija. AA. DNB: Jutri poteče 10 let, odkar ;e zasedel prestoi kraij Karol 11. .....ti a i'. . ct'*>n«°. Prvotno so mislili to' desetletnico proslaviti z velikimi svečanostmi, a. ; kraljev.p žejjo..so te svečanosti odpovedali. Listi pripravljajo za jutri svečane izdaje in članke o »10 letih preporoda in obnove«. Namesto prvotno nameravanih velikih slovesnosti se bodo vršile samo seje akademije, ki bo izrekla priznanje 10 letnemu delu kralja Karola. Posebno bodo poudarili pomen sedanje ustave in vseh vladnih ukrepov v zadnjih 10 letih. Posebno bodo poudarili kraljeve zasluge za državno obrambo in za narodno vzgojo mladine ter dela, ki jih je vladar izvršil za kmeta in kmetijstvo. Pohvalili bodo tudi pobudo kralja Karola za preureditev Bukarešte ih drugih romunskih mest. Pomen spremembe zun. ministra v Romuniji Basel, 7. junija. »Basler Nachrichten* pišjo, da je Romunija sicer izjavila, da svoje zunanje politike ne bo spremenila in da je Gafencu odstopil le zaradi zdravstvenih razlogov. V resnici je pa tako, da Romunija res ne misli spreminjati svojega političnega pravca. Toda Gafencu ni šel zaradi bolezni, ampak zaradi tega, ker je kralj mislil, da ni primerna oseba ob sedanjem razvoju dogodkov v Evropi. Gafencu je v resnici skrbno zasledoval politiko nevtralnosti. Vendar pa ga Nemci niso radi videli, kajti Gafencu je bil med vojno častnik francoske armade in pozneje, ko je postal glavni urednik lista >Timpuk, ni nikdar skrival svojih simpatij za Francijo. Nasprotno pa je novi minister za zunanjo politiko Gigurtu znan sodelavec Goga. Bil je član stranke profesorja Čuza, ki je znan po svojem antisemitizmu in svojih simpatijah za Nemčijo. Jeseni je bil pooblaščen, da je v Berlinu maršalu Goringu nesel spomenico, v kateri je romunska vlada Nemčiji zagotovila strogo nevtralnost, če so torej Gafenca smatrali za naklonjenega Franciji, velja Gigurtu splošno kot germanofil. Vendar pa romunski tisk ob spremembi v zunanjem ministrstvu rii objavil nobenih lastnih opazovanj. Vojno gospodarstvo v Romuniji Bukarešta, 7. junija. AA. Reuter: Poljedelski minister je izjavil, da je Romunija sklenila prilagoditi svoje gospodarstvo vojnim časom in razmeram. S tem v zvezi je obrazložil podrobno zakon, ki daje vladi zadnja pooblastila, da lahko izvrši gospodarsko mobilizacijo v mirnem času. Velike povodnji v Romuniji Bukarešta, 7. junija. AA. DNB: Iz več romunskih krajev prihajajo poročila o novih povodnjih, nastalih zaradi neviht. Prebivalstvo je ponekod splezalo na drevesa in čakalo tam, da pride pomoč. Mnogo živine je utonilo, V mnogih krajih je letina uničena. V Moldaviji je posebno prizadeta pokrajina Foksanija. Veliko škodo trpi tudi dolina Sereta, ker so vode ponekod predrle nasipe. London, 7. junija. AA. Havas: Podpisan je bil sporazum o plačilnem prometu med Anglijo in Romunijo. Razstava bolgarske umetnosti v Atenah Atene, 7. junija. AA. DNB: Kralj Jurij je danes otvoril v navzočnosti ministrov in poslanikov Sovjetske Rusije, Jugoslavije, Bolgarije, Romunije in Turčije razstavo bolgarske umetnosti. Govorili so glavni organizator razstave, predsednik grško-bol-garske lige in bolgnrski atenski poslanik. Zemunska vremenska napoved: Izpremenljivo vreme. Pretežno oblačno Plohe v vseh krajih razen v Primorju. Ponekod nevihte z bliskanjem. Toplota bo nekoliko Doskočiia, Italija pred vstopom v vojno Italijanski parniki na visokem morju so prejeli ukaz, da naj se takoj zatečejo v nevtralna pristanišča i Demonstracije proti zaveznikom se nadaljujejo Rim, 7. junija, t. Havas: Danes so se v Rimu nadaljevale demonstracije proti zaveznikom. V vrtovih Monte Pincia so danes odkrili spomenik For-tunatu Missiju, ki je ustanovil italijansko nacionalistično stranko na Malti. Pri odkritju spomenika je bilo navzočih zelo mnogo vodilnih osebnosti fašistične stranke in vladnih ustanov. Govornike so navzoči stalno prekinjali z vzkliki proti zaveznikom in za to, da se naj Malta vrne Italiji. Italijanski listi objavljajo obširne dopise iz Sirakuz o tem, kako angleške oblasti postopajo z Italijani na Malti. Listi prinašajo novice o tem, da so angleške oblasti zaprle mnogo italijanskih nacionalistov na Malti. Italiianske družbe so ustavile promet v Ameriko Newyork, 7. junija, t. Havas: Zastopnik ' italijanskih paroplovnih drnžb v Newyorku je izjavil danes popoldne, da so vsi italijanski parniki na visokem morju prejeli ukaz, da morajo takoj pohiteti v najbližje nevtralno pristanišče. Zastopnik italijanskih paroplovnih drnžb je izjavil, da je prejel ta nkaz naravnost iz Rima in so zato odpovedani vsi tisti parniki, ki bi morali še voziti med Italijo in Ameriko. Maršal Bono — poveljnik južne armade Rim, 7. junija, t. Reuter: Po vesteh iz uradnih virov je bil maršal de Bono imenovan za vrhovnega poveljnika italijanskih armad, ki se bodo borile na jugu. Milan, 7. junija. A A. Štefani: Pod naslovom »Edina odgovornost« prinaša »Popolo dTtalia« članek, v katerem pravi, da francoski uradni krogi trdijo, da bo Italija, če stopi v vojno, odgovorna za razširitev vojne. List pravi, da se s francoske strani pozablja, da je bila Italija ona, ki je delala na tem, da se Evropa izogne vojni takrat, ko je bilo to še mogoče, da sta pa zapadni plutokratski sili ostali za to gluhi. To nepomirljivo stališče tako Anglije kot Francije je izviralo od tod, ker sta bili ti dve državi matematično prepričani, da bosta premagali tako Nemčijo kot Italijo. Namesto da bi ugodili pravičnim zahtevam teh dveh držav, ki sta zahtevali edino sveto pravico, da lahko živita tako kot ostali narodi, sta Francija in Anglija zagrabili za orožje ter je zato nastala vojna v Evropi. Stopili sta v vojno, da bi uničili proletarske države. Danes, ko izvaja Italija akcijo, ki je v soglasju z neuničljivo pogodbo, podpisano za Nemčijo, se govori o odgovornosti Italije, kakor da fašistična revolucija že takrat ne bi bila prevzela zgodovinsko odgovornost, da namreč odpre italijanskemu narodu pot v bodočnost in da ga osvobodi zemljepisnega in gospodarskega suženjstva. Zato je Italija morala prijeti za orožje, ker ni bilo mogoče doseči teh ciljev drugače kot s silo. Italijani hite iz Palestine domov Jeruzalem, 7. junija. AA. Reuter: Z italijansko ladjo Galata je včeraj 130 italijanskih državljanov, večinoma žensk in otrok zapustilo Haifo. Izve se, da bo druga skupina Italijanov odpotovala z ladjo, ki bo verjetno prispela še danes. Italijansko potniško letalo družbe »Ala Littoria« danes ni prispelo. Agencija Reuter izve, da je omenjena družba prenehala z rezerviranjem sedežev v letalih. Carigrad, 7. junija. AA. Reuter: Iz Smirne poročajo, da je veliko število italijanskih žen in otrok odpotovalo v Italijo. Večje število italijanskih otrok iit učiteljev ter več italijanskih rodbin je zapustilo tudi Cariarad ter z ladio »Citta di Bari« odpotovalo v Italijo Krščanska družina Dne 6. t m. je imel papež Pij XII. nagovor velikemu številu romarjev, med katerimi je bilo največ novoporočcncev. Živimo ▼ času — je dejal sv. oče — ko se ljudje sprašujejo, ali je še kje kakšen kotiček na zemlji, kjer bi mogla cvcteti t miru zvesta ljubezen. Ta kotiček je krščanska družina, kjer se starši in otroci tudi sredi sedanjega krvavega viharja zbirajo okoli Srca Jezusovega. Kdor se uči čednosti od tega srca, ki je blago, skromno in čisto, ta bo gotovo našel pot miru ne samo zase in za svojo družino, ampak tudi za narod, ki sc iz krščanskih družin obnavlja v veri in ljubezni. Nato je papež toplo priporočal novo-poročencem, da svoje življenje posvetijo Zve-ličarju, čigar srce je toliko za nas žrtvovalo in trpelo ter nam darovalo cel6 svoje življenje. Naj ne bo krščanske družine brez podobe Jezusovega srca, okrašene od rož in razsvetljene od luči, da bi se okoli nje vsak večer zbirala družina s prošnjo po varstvu in blagoslovu. Kdor pa na tak način časti božjo ljubezen, ima tudi dolžnost, da svoje srce in svoje življenje vpodobi po Kristusovem. Treba je opustiti gotove navade in načine hoditi sredi med čednostjo in grehom, med nebom in zemljo, med pobožnostjo in pregrešnimi užitki. Družina more največ pripomoči k temu, da se svet spreobrne in uboga božjo postavo ter sledi njegovi Cerkvi na poti do večnega blagra. Na ta način bomo tudi veliko lažje prenašali trpljenje našega časa, ki ima svoj globoki smisel in vredno?' Darre v Rimu Rim, 7. junija. AA. Štefani: Nemški poljedelski minister Darre je obiskal italijanskega poljedelskega ministra Tassinarija ter ostal z njim nekaj časa v prisrčnem razgovoru. Rim, 7. junija. AA. Havas: Sestanek med nemškim poljedelskim ministrom Darrejem in Musso-linijem je potekel zelo prisrčno. Razgovoru je prisostvoval italijanski poljedelski minister Tassiuari. Aleksandrija, 7. junija. AA. Havas: Ko je neka italijanska ladja hotela odpluti iz Aleksandrije, so oblastva odredila izkrcanje tovora. Ladja je bila otovorjena z bombažnimi balami. Zdaj policija pregleduje ta tovor. Rim, 7. junija. A A. Havas: Na osnovi odredbe državnega podtajnika za vojno proizvodnjo se bodo morali vsi bakreni predmeti predati posebnemu uradu za zbiranje starih kovin. Ta odredba ne velja za tuje državljane. Ministrstvo za korporacije je odredilo, da se za bakrene odpadke plača 12 lir za kilogram, za posodo in druge predmete iz bakra pa 20 lir za kilogram. Ali bo šla Turčija v vojno? Berlin, 7. junija. A A. DNB: »Berliner Borsen-zeitung« prinaša članek svojega diplomatskega urednika o razmerju med zahodnima velesilama in Turčijo. Članek pravi med drugim: Zahodni velesili mislita, da bosta sklicevaje se na zvezno pogodbo zapletli Turčijo v vojno. Do tega sklepa se mora priti iz Ilavasove razlage glasov turškega tiska v zvezi z nedavnim govorom predsednika turške vlade Refika Saidama. Zahodni velesili podtikata Italiji in Nemčiji vse tisto, kar bi sami radi storili. Podtikata jima napadalne namene proti Turčiji, podtikata ravno Nemčiji in Italiji, to je tistima dvema državama, ki sta že od vsega začetka obžalovali, da je turška politika v urah nervoze in strahu spomladi in poleti leta 1939 krenila s poti prisrčnega in prijateljskega razmerja do držav osi. Toda pojmovanje, ki se je v tistem času moglo psihološko še kako razumeti, je prihodnje mesece izgubilo sleherno utemeljenost. Znano je, kako si Nemčija želi, da ostane mir ohranjen na Balkanu in v Turčiji. Italija pa, proti kateri so hoteli vzdigniti na noge države jugovzhodne Evrope, posebno Turčijo, se je pa v dejanju pokazala. Zato bi mogli zapletljaji, ki se jih Turčija iz razumljivih vzrokov hoče obvarovati izvirati samo od zahodnih velesiL Bim, 7. junija. A A. Štefani: »Messaggero« piše, da skuša britanski tisk v sedanjem položaju, ki postaja čedalje težji za zaveznike, odvrniti pozornost angleške javnosti od dogodkov. Tako piše »Times«, namesto da bi se bavil z britanskimi zadevami, o italijanskem gospodarstvu in ga slika tako, kakor da bi bilo tik pred katastrofo. »Evening Standard« pa celo trdi, da bo vojna z Italijo dramatsko pokazala moč britanske mornarice. Medtem ko padajo nemške bombe z angleškega neba in ko stoje nemški topovi na obalah Rokavskega preliva, se takšno pisanje britanskega tiska zdi »Messaggeru« kakor vbrizgavanje morfija. Bim, 7. junija. A A. Štefani: Predsednik vlade Mussolini je dobil brzojavko od predsednika italijanskega olimpijskega odbora, ki mu zagotavlja, da izražajo predsedniki 26 italijanskih športnih združenj, ki so se sestali v Rimu, vero športnikov, ki čakajo pod orožjem zapovedi za boj in zmago na kopnem, na morju in v zraku, in svojo pomoč vojski, ki jo je fašistovski šport storil in ki jo bo zmerom storil italijanski vojski. Vatikan v primeru, da stopi Italija v vojsko Rim, 7. junija. Pred dnevi je sv. oče sprejel v avdijenco apostolskega nuncija pri kvi-rinalu msgr. Borgoncinija-Duca. Razgovor je bil v zvezi z vprašanjem, kako naj se Sveta stolica zadrži v slučaju, da bi Italija stopila v vojno. Kolikor je mogoče izvedeti, bo Sveta stolica obdržala vse tiste pravice in ugodnosti, ki so ji po latcrarski pogodbi zagotovljene. Tudi diplomatski zastopniki, ki so akreditirani pri Vatikanu, bodo v smislu 12. člena lateran-ske pogodbe lahko ostali v Rimu, pu četudi stanujejo na italijanskem ozemlju. Kljub temu pa je Sveta stolica napravila korake, da bi na nek način spravila v Vatikanu pod streho zastopnike tujih držuv, ki so pri njej akreditirani za slučaj, da bi Italija stopila v vojno. To pa velja seveda samo za poslanike, ne pa za osebje, ki jc po poslaništvih in legacijah in tudi ne za inozemske časnikarje. Vatikanski radio bo se naprej oddajal papeževe poslanice. Glede »Osservatore Romano« je prišlo do sporazuma z italijansko vlado v tem smislu, da »Osservatore Romano« nič več ne priobčuje lastnih političnih komentarjev o političnih dogodkih in se sedaj zopet sme prodajati po vsej Italiji. Združene ameriške države niso več nevtralne Washington, 7. junija. (Havas.) Predsednik Roosevelt je imel poluren sestanek s člani odbora za narodno obrambo. Član tega odbora je, ko je odhajal iz Bele hiše, izjavil novinarjem, da je očividno, da bodo takoj podvzeti potrebni ukrepi za pospešitev vojne proizvodnje. Izve se, da bo odobrena prodaja topov in pušk, ki jih je uporabljala ameriška vojska in da bo iz Bele hiše izdano v zvezi s tem sporočilo. Sklep pravosodnega ministra Jaxona, da se omogoča prodaja zaveznikom gotove količine orožja in municije iz zalog ameriške vojske, je bil sprejet v javnosti z velikim zadovoljstvom. Javno mnenje se vedno vedno bolj izraža za hitro in učinkovito pomoč zaveznikom. »Newyork Herald Tribune«, ki je nedavno objavila uvodnik pod naslovom »Konec nevtralnosti«, v katerem je list priporočal stališče v korist zaveznikom, ne glede na to, da bi to lahko dovedlo do komplikacij, dobiva stalno veliko število pisem, v katerih čitatelji izražajo svoje odobravanje. Mornariško ministrstvo je izdalo s svoje strani sporočilo, v katerem pravi, da bo gotovo število rezervnih letal ameriške mornarice dano na razpolago družbi Courtis, ki bo dobavila namesto njih nova letala. Sporočilo pravi dalje, da se lahko pričakuje, da bodo tudi ostali rezervni aparati predani njihovim konstruktorjem takoj, ko bodo naročena nova letala v njihovo zameno. Ta sklep predstavlja prvi korak k pošiljanju razpoložljivih letal ameriške vojske in mornarice zaveznikom, kar v ostalem javno mnenje vsak dan bolj zahteva. Zavezniki bodo lahko takoj kupili te rezervne aparate pri konstruktorjih. Newyork, 7. junija. AA. Predsednik Roosevelt ostane z ozirom na položaj v Evropi čez nedeljo i Washingtonu. Nemške družine v Ameriki pod nadzorstvom Washington, 7. junija. AA. (DNB.) Roosevel-tova namera, da bo zahteval nove kredite za federalno tajno policijo; izjave uglednih ameriških vojaških osebnosti onevarnostih, ki groze Panamskemu prekopu od pete kolone, in druge reportaže agencij o delovanju pete kolone, so vzbudile splošno nervoznost i v severnem i v južnem delu ameriške celine. V Washingtonu samem so vse nemške družine jx>d strogim nadzorstvom. Ustanavljajoči se prostovoljski policijski klubi (Vigi-lant Clubs) ovajajo tajni policiji osebe, ki se jim zde sumljive. Včeraj se je vnel pretep, pri katerem so ranili z nožem nekega Američana nemškega rodu. Glede na te pojave piše današnji »VVashington Post« v svojem uvodniku, naj prebivalstvo ne uganja takšnih stvari. Newyork, 7. junija. AA. (Havas.) Današnji jutranjiki poudarjajo govor Paula Reynauda, odpor francoskih čet in najnovejše sklepe o prodaji letal zaveznikom. »Newyork Herald Tribune« zahteva, da se zaveznikom prodajo letala najnovejšega tipa, ki so zdaj potrebna. List pravi, da so ta letala izdelana za obrambo Združenih držav in dodaja, da bodo bolj izpolnila svojo dolžnost na Sommi in na Aisni, kakor pa če ostanejo v Ameriki. Uvede naj se obvezna vojaška dolžnost Newyork, 7. junija. AA. Reuter. »Ncwyork Times« se zavzema za uvedbo obvezne vojaščine v Združenih državah, češ da je ta ukrep v -Madu s sedanjimi izjemnimi razemrami. List praviš Potek dogodkov nam nalaga to dolžnost. Glede položaja Francije pravi list: Naj so bile napake vodilnih francoskih osebnosti v preteklosti kakršne koli, danes moremo samo občudovati irancosko zadržanje. Washington, 7. junija. AA. Reuter. Neki opazovalci mislijo, da je ameriške nevtralnosti konec po najnovejšem sklepu, da se da določeno število letal ameriške mornarice na razpolago njihovim konstruktorjem, ki jih lahko pošljejo zaveznikom in po odločitvi, da se sme prodati prebitek pušk in topov ameriške vojske. Po drugi strani pa opozarja na dovoljenje, po katerem smejo ameriški piloti leteti v Kanado, odkoder bodo nadaljevali vožnjo z letali na Angleško. Mislijo, da je to dovoljenje posledica predvsem osebnega apela poslanikov USA v Parizu in Londonu Roseveltu za pomoč zaveznikom. Amerika pošije 1500 letal zaveznikom Washington, 7. junija, b. Predsednik Roosevelt je dane6 obrazložil stališče Amerike v pogledu podpiranja zaveznikov, ki se z vseh strani zahteva. Roosevelt je izjavil, da bo Amerika storila vse, kar je v tem oziru mogoče. Amerika bo v najkrajšem času odposlala zaveznikom 1500 letal. Zavezniški nakupi v USA Newyork, 7. iunija. AA. Reuter. V krogih komisije za nabavke, ki 6e mudi v Ameriki, se naglaša, da 60 nakupi, izvršeni na osnovi prvega načrta dosegli vrednost 1200 milijcmov dolarjev. Za to vsoto so zavezniki nabavili letala in letalske motorje. Dozdaj je bilo dobavljenih že 2300 ameriških letal. Izve se, da se konkreten zavezniški predlog o odkupu presežka ameriškega vojnega materiala lahko pričakuj v 24 urah. Vo?no gospodarstvo v Franciji Pariz, 1. junija. Sleherni Francoz culi od tedna do tedna bolj, kako narašča pritisk vojnega gospodarstva. Do sedaj so gospodarske odredbe, ki jih je narekovala vojna, predvsem zadevale proizvodnjo in veliko trgovino. Toda ostali ljudje so živeli približno tako kakor pred vojno, ako ne upoštevamo treh brezmesnih dni v tednu. Vsak čas je bilo mogoče dobiti blago in živila, le malo težje je bilo s i, Šmartno pri Litiji, Gabršček Franc, Koroška Bela, Grušar Ana, Blagovica, Klemenčič Helena, Pred-oslje, Kolart Amalija, Sevnica, Potočnik Peter, Kranj, Pavlič Efrem, Trbovlje, Vončina Josip, Iga vas, Logatec, Demšak Antonija, Železniki, Zupane Valerija, Spodnja Loka, Kočevje, Grčar Angela, Ig pri Ljubljani, Ritonja Hedvika, Kamenica pri Mariboru, Šot Vida, Komenda, Čertelj Viktor, Pre-vorje, Preglez Marija, Vojnik, Pucelj Ivana, Do-brepolje, Kranjc Gizela, Ljubljana, Podboj Ana, Laško, Svete Stanko, Zalog, Semeni Mara, Breg pri Ptuju, Markič Alojzij, Selce, Škofja Loka, Strah Gabrijela, Birčna vas pri Novem mestu, Podber-šček Frančiška, Sostro, Kovač Marija, Dol pri Ljubljani, Orač Olga, Sv. Križ, Šmarje pri Jelšah, Liberšar Karla, Ljubljana, Obram Marija, Tezno, Rihter Zora, Strigovo, Macarol Rudolf, Šoštanj, Rautner Julka, Sevnica, Stal Leopoldina, Velike Lašče, Lukič Kristina, Ljubljana, Koglot Josip, Pobrežje, Tomažič Božidar, Marenberg, Leban Ljudmila, Sv. Marjeta pri Ptuju, Rajne Dragica, Raj-henburg, Sancin Ana, Hrastnik, Hvala Ana, Arti-če. Beršič Albina, Bakovci, Hribar Marija, Teža-novci, Radin Marija, Zidani most, Gačnik Marija, Guštanj, Valenčič Milica, Šmarje-Grosuplje, Kra-ker Mira, Leskovec, Vovk Slava, Brežice, Polak Nada, Slovenske Konjice, Flegar Anton, Trbovlje, Gerlanc Bogomil, Celje, Jereb Ana, Letuš, Rus Mila, Kamnik, Trdina Frančišek, Celje, Perko Veronika, Št. Lovrenc na Dolenjskem, Bežek Marija, Žalna, Apih Marija, Ljutomer, Furlan Ladislav, Gornje jezero, Logatec, Brezovnik Ivan, Ig, Ljubljana, Kline Drago, Senovo, Demšar Renata, Ljubljana, Kuhar Marija, Mokronog, Gselman Roza, Zgornja sv. Kungota, Podboj Elza, Begunje, Frece Valentin, Tržič, Žvan Angela, Dolnja Lendava, Benčina Olga, Vrhnika, Aparnik Vojmir, Videm-Krško, Bitenc Rudolf, Ptuj, Kramar Drago, Kam-nica, Puntar Milko, Radovljica, Jurnič Regina, Rečica. Črnomelj, Petih Oton, Kapele, Bitenc Franc, Št. Vid pri Kamniku, Mihelič Ivo, Krka na Dolenjskem, Režabek Marjin, Slov. Konjice, Jereb Milan Letuš, Knapič Viktor, Žalec, Fanton Anka, Jezer sko, Unkrec Alfonz, Kamnik, Katoliška bogoslovja -- fakultete »Hrvatski Dnevnik« o zunanji politiki Hrvatski Dnevnik se v uvodnem članku peča z zunanje političnimi vprašanji, ki se zdaj postavljajo na dnevni red ter pravi, da se Velika Nemčija ne more zadovoljiti t svojim vplivem v Evropi, temveč bo svoj vpliv razširila na angleške in francoske kolonije, o čemer je prepričana tudi Amerika. Toda obnašanje Amerike je podobno obnašanju Anglije, ko je šlo za usodo malih narodov. Iz Amerike res prihaja nekaka pomoč, odvisno pa je od odpora francoske vojske, ali bo nadaljna obljubljena pomoč pravočasno prišla. Nato pa pravi list: »Kar se tiče malih narodov, ti na kolonijah niso interesirani, jjim gre le za narodni obstanek. Naj bo nova Evropa taka ali drugačna, mali narodi imajo pravico lo življenja. Gotovo pa je, da se bodo mogli obdr-iati, če bodo ohranili 6vojo moralo ter se zavedali, la imajo pravico do življenja. Niti nova Evropa, ki io nastala po vojni, ne bo močna in krepita, če bo- 10 v njej tlačeni mali izobraženi narodi. Zaradi tega i narodi nimajo nobenega vzroka, da bi obupavali,« »Vladne stranke načelno niso zoper sporazum^ Sarajevska »Narodna Pravda« prinaša članek o oncentraciji ter med drugim takole pravi: »Naši lotranji politiki je do tega, da bi se sporazum do Taja izvedel. Zato mora vsaka vladna kombinacija loneti na sklenjenem sporazumu, kar pomeni, da norajo sporazum od 26. avgusta priznati vse stranke, i bi prišle v poštev za vladno kombinacijo... itranke, ki podpirajo delovanje vlade, načelno ni-o odklonile koncentracije, zahtevajo pa poprej spo-azum, kako naj se naše notranje razmere naprej azvijajo, ker notranje življenje države zahteva do-očeno politiko. Zato pa koncentracije ne mere biti, e se stranke med seboj ne bodo sporazumele o tej •olitiki, ki je največje važnosti za stranke narodnega sporazuma, ki so zastopane v sedanji vladi. Hadni prištaši trde, da naša država nikakor ni v akem položaju, da bi moralo prenehati že v6ako iotranje politično življenje. Toda ideje koncentra-.ije nihče ni odklonil, pač pa zahtevajo, da sc ohra- 11 tisto, kar je bistveno in dobro v našem notranjem ;ivljeoju. Tisto dobro pa so dobri srbski-hrvatski idnosi na podlagi sporazuma od 26. avgusta, torej lotranji mir v državi, ki je prav tako važen kakor o važne pobude tistih, kateri žele koncentracijo.« Slovenska mladina je pripravljena Belgrajsko Vreme prinaša pod debelim go-renjim naslovom poročilo o izjavah slovenske mla-iine domovini Jugoslaviji. List poroča: »V vrsti rodoljubnih manifestacij slovenske mladine, ki so aile izražene zadnje čase, je zlasti treba naglasiti )klic slovenske dijaške mladine vseh organizacij, Ki so včlanjene v osrednji organizaciji Slovenski iijaški zvezi, kakor tudi oklic vseh mladinskih »rganizacij JRZ.« Nato list dobesedno navaja oklic dijaških organizacij, nakar prinaša tudi dobesedni sklic mladine JRZ. Ne moremo biti razočarani Zagrebška »Nova srpska riječ« prinaša članek, Kjer govori o tem, kako je dandanes treba vsakemu Jugoslovanu misliti na celoto jugoslovanske domovine. Nato piše o ljudeh, ki so skušali v tem smislu delati med ljudstvom, pa so bili razočarani, češ ker so ljudje drli za demagogi, ne pa za njim. Nato list pravi: »Ko bi se naši stari bili dali lako lahko razočarati, kakor se dajo ti njihovi sinovi in vnuki, ne bi nikdar bilo niti Srbije niti Jugoslavije. Koliko razočaranja je bilo treba, ko jo šli skozi Albanijo. In vendar ta vojska ni sedla na Krf ter ob goslih jokala, marveč je odšla na solunsko fronto . .. Jugoslavija potrebuje pogumnih in ne malodušnih ljudi. Pogumni in neustrašeni pijonirji bodo pripomogli, da bo domovina dosegla tisto veličino in varnost, ki jo zasluži in ki ima za njo vse moralne in gmotne pogoje.« Stara priča se ponavlja Pod gornjim naslovom prinaša »Narodna Pravda«, glasilo ministra dr. Kulenoviča, dolg članek, kjer se naglasa, da muslimani v svojem političnem delovanju nikdar niso imeli drugih ciljev kakor le to, da bi Jugoslavija bila dobro in moderno urejena država . .. Našla pa se je — pravi list — skupina nekakih »patriotov«, ki so sami sebe razglasili za edine »nacionalne« ljudi, ki pa so pri tem imeli docela druge namene. Sebe so oklicali za nacionalne elemente, da bi mogli druge obtoževati ter )ih imenovati, kakor ne zaslužijo. Od drugih so zahtevali žrtev za domovino, ki pa sami na nje niso bili pripravljeni. .. Nato pravi list dalje: »Ko so se kazali tako goreče za narod in državo, se moramo vprašati, zakaj pa so bili tako mirni do tistih, ki so odkrito in z dejanji ilegalno rovarili zoper državo?... Zdaj se je spet ponudila prilika, da tako imenovani čuvarji države dvignejo glave. Po svojih 6tarih metodah skušajo dokazovati, da v našem političnem življenju obnašanju ljudskih množic ter v vprašanju nacionalne zavesti je nekaj, kar bi moglo za državo baje biti usodno . .. Vprašamo pa se: Ali more biti večja laž kakor je ta? Ali je mogoče bolj služiti interesom tuje propagande, kakor pa služijo tisti, ki preobračajo resnico ter sumničijo vdanost državi pri tistih, ki so svojo vdanost že tolikokrat dokazali? ... Svoje nasprotnike dobro poznamo ter poznamo njihove nedovoljene metode ter smo tega že vajeni... To je vse skupaj le neresna spletka, ki nas ne razburja mnogo ... Razburja pa nas, kar moramo tokrat naglasiti, da nam to očitajo tudi tuji elemenati, ki jim Jugoslavija ni demovina v pravem pomenu be-sebe, in ki nikoli ne bodo mogli biti tako zanesljivi kakor so muslimani...« Pridiga pravoslavnega episkopa Nikolaja V pravoslavnem samostanu Ziča je episkop dr. Nikolaj Velimirovič imel govor, kjer je med drugim dejal, kakor poročajo listi: »S tega kraja je sv. Sava razglasil program srbskemu narodu, program organski, ne pa mehanični. Razložil ga bom v obliki več koncentričnih krogov V srednjem krogu je točka, ki vse giblje. Prvi krog je srbstvo, drugi ju-goslovanstvo, tretji slovanstvo, četrti pa človečan-stvo. To je sv. Sava pokazal s svojimi vzgledi in deli. Govoril je: Nisem le Srbin, marveč Jugoslovan, nisem pa le Jugoslovan, marveč pripadam slovan-stvu in nazadnje vsemu človeštvu, lo je program svetosavja, ki je vlit v naS narod.« Belgrad, 7. junija, m. Na podlagi § 42 točka G fin. zakona za leto 1939-40 in po S 1. odstavka 1. uredbo o proračunskih dvanajstlnah za mesece april, maj, junij in julij 1040 je prosvetni miniater predpisal uredbo o stopnji rimskokatoliških bogo-slovskih šol. Uredba se (.dasi: § 1. Rim. kat. bogoslovne šole, ki sprejemajo slušatelje z višjim tečajnim izpitom ter traja pouk najmanj 8 semestrov, dajejo visoko strokovno bogoslovno izobrazbo ter so na vstopnji fakultet. Te šole so naslednje: frančiškanska visoka šola v Ma-karski, frančiškanska teologija v Sarajevu, frančiškanska teologija v Mostaru. škofijsko bogoslovno učilišče v Mariboru, centralno bogoslovno semenišče v Splitu, škofijska bogoslovna visoka šola v Djakovem, škofijska bogoslovna šola v Senju, do-minikansko-filozofsko učilišče v Dubrovniku, Vrh-bosansko-filozofsko-teološka visoka šola v Sarajevu. Minister za prosveto bo priznal vse stopnje tudi drugim rim. kat. bogoslovnim šolam, ki bodo dokazale, da dajejo enako bogoslovno strokovno izobrazbo, ter da za sprejemanje slušateljev pouka veljajo isti pogoji iz odstavka 1. tega §. Za semester iz odstavka t. tega § se računa samo, če prebije na šolah, na kateri je dobil diplomo, ali na drugih visokih šolah, če je kandidat iz prejšnje šole izstopil s pravilnim odpustnim izpričevaloin. § 2. Šole se bodo v bodoče imenovale »Visoke bogoslovne šole«. § 3. Diplome šol iz § 1. dajejo pravice do napredovanja v državne ali samoupravne službe na vse položaje, za katere je potrebna diploma o končani bogoslovni fakulteti in na vse druge pravice, ki dajejo diplomo bogoslovnih fakultet. § 4. Pravice iz § 3 dajejo diplome, ki so bile že preje dobljene na šolah iz § 1. ne oziraje se na prejšnji naziv teh šol, če imajo njihovi absolventi spričevalo o višjem tečajnem izpitu, če je šolanje trajalo 8 semestrov. Seznani prejšnjega na- ziva teh šol izdaja minister za prosveto na podlagi IKidatkov, ki jih dobi od pristojnih rim. kat. verskih oblasti. § 5. V kolikor prihajujo iz šol iz odstavka 2 ali 3 § I. do sedij absolvirani kandidatje, ki nimajo zrelostnega izpita, temveč najmanj šest razredov gimnazije, se njihovemu izpričevali! prizna stopnje diplome višje strokovne izob-razbe (S 62. fin. zakona za 1932-33), !» 6. Rimsko-kotoliška bogoslovja, ki sprejemajo samo slušatelje s položenim višjim tečajnim izpitom ter pouk ne traja 8 semestrov, temveč samo 6, so enake višjim strokovnim šolam in dajejo višjo strokovno izobrazbo. Seznam teh šol bo po sporazumu rimsko-katoli-škimi verskimi oblastmi določil minister /a prosveto. § 7. Rimsko - katoliške bogoslovne šole, ki sprejemajo slušatelje brez višjega tečajnega izpita ali z najmanj nižjim tečajnim izpitom in ki traja pouk najmanj 4 leta, dajejo popolno strokovno izobrazbo (§ 43.. odst. 2 uradniškega zakona). Seznam teli šol v vseh tako po sporazumu z rimsko - katoliškimi verskimi oblastmi določa prosvetni minister. ( 8. Nostrifikacijo inozemskih diplom iz § t. te uredbe izvrše nn liogoslovnih fakultetah v smislu določila zakona o nostrifikaciji diplom tujih učilišč in visokih šol. Nostrifikacijo drugih diplom inozemskih rimsko - katoliških šol izvrši minister zu prosveto po zaslišanju glavnega prosvetnega sveta ter bo dajal diplome stopnje i/. §!) 5.. 6. in 7. te uredbe. § 9. Tn uredba stopi v veljavo z dnem objave v Službenih novinnh 30. maja 1940. Minister zn prosveto M a k s i m o v i č. Prednjo uredlx> je ministrski, svet odobril in potrdil na svoji seji 30. maja 1940. Uredba je objavljena v današnjih Službenih novinah ter je stopila z današnjim dnem v veljavo. Ob sklepu lista s Zadnja poročila z bojišča Paril, 7 junija, t. (Reuter.) Boji so trajali ves dan i izredno srditostjo od Kanala pa do vihodno oil Solssonsa. Francoski vojaški krogi potrjujejo, da so bili nemški napadi povsod zadržani. Silno huda bitka »e je razvila severno od Aisne, kjer so Nemri ponovno poskušali predreti naše črte. Danes je bilo »opot iiredno mnogo nemških tankov uničenih in nemške izgubo v tankih postajajo ogromne. Resne besede Adama Priblčevlča Položaj balkanskih držav in mi Pred kratkim smo že enkrat prinesli izpod peresa Adama Pribičeviča članek o našem razmerju do Sovjetske Unije, ki je bi tako trezen, da bi ga morali upoštevati vsi naši javni delavci. Zdaj je Adam Pribičevič v zagrebški Novi Riječi, ki je sicer precej moskovsko usmerjena, napisal članek o jugovzhodnem bloku. Pisec naglaša, da moramo, ko govorimo o balkanskem bloku, misliti na to, da v tem bloku Slovani ne pomenijo niti ene tretjine prebivalstva in da slovansko ozemlje na prostoru tega bloka, ki vanj spada tudi Turčija, ne znaša niti ene petine. Pribičevič naglaša, da se je treba otresti filoslovanskih in vseslovanskih čustev, ker vseslovanstvo je bilo, ki ga je carska Rusija izrabljala za svoje namene, da pa so Vseslovani izločali iz slovanstva drugi največji slovanski narod Poljake, nekateri pa celo Čehe. Ko smo bili še otroški narodi, smo delali pač tako politiko. Zdaj smo dozoreli, moramo delati pametno in razumno politiko. Zato pri ustvarjanju balkanskega bloka nikakor ne smemo dodajati kakih slovanskih tendenc, če nočemo, da bomo vse skupaj razbili. Nato pa člankar nadaljuje ter pravi: »V interesu vseh sosednjih narodov, ki želimo z njimi sodelovati, je, da ostane Balkan svobodni dom balkanskih narodov. To je interes tudi nekaterih velikih držav. Nobena izmed njih ne bi trpela slovanske hegemonije na Balkanu, ki bi pod i.jo prišlo 53 milijonov neslovanov. Tor da važno je tudi to, da niti tiste države, ki imajo svoje namene na Balkanu, bodisi romanske, slovanske ali germanske, ne bi trpele druga druge na njem. Za katerokoli bi se mi odločili, zoper sebe bi potem imeli vse druge. Mi imamo že sami dovolj drugih težav in smo preslabi, da bi z nepremišljenimi dejanji in ne-uresničljivimi utopijami smeli izzivati sovraštvo vseh sosedov in vseh velikih držav... Čeprav jo naš položaj težaven, nikakor ni obupen. Štiri balkanske države so v bloku. Zdaj je treba delati na to, da gre vanj še Bolgarija. Če pa ima ta san-stefanske aspiracije, tedaj, žal, o tem ne more biti več govora. Tedaj bo treba pač brez nje. Izmed velikih držav sta dve, ki nimata nobenih aspiracii na balkanskih tleh. Tri pa so, ki se zdaj med seboj izključujejo. Za Balkan bi bilo usodno, ko bi se te tri države med seboj sporazumele ter si ga razdelile. Sodimo pa, da tega ne morejo. Ko bi se pa to vendarle zgodilo, tedaj se motijo vsi tisti, ki verjamejo, da bi v tem primeru prišli v okvir »slovanske« Sovjetske Unije. Naša usoda bi stala v -tem primeru do-izida boja svetovne demokracije s fašizmom za primer poraza demokracije pa do izida prihodnjega boja med deležniki delitve. Da bi mi v primeru sporazuma o delitvi ne smeli ostati pasivni, tega menda ni treba naglašati. Drugačno stališče je nemogoče ter bi nas z viška vrglo v brezdno.« Ban dr. Natlačen v Belgradu Belgrad, 7. junija, m. Davi je dopotoval v Belgrad ban dravske banovine dr. M. Natlačen ter je v zadevah dravske banovine posredoval v več ininistrstvin. Dopoldne je bil sprejet pri predsedniku senata dr. Korošcu, gradbenem ministru dr. Kreku ter ministru pa jiošte, brzojav iti telefon dr. Torbarju. Popoldne pa je obiskal zunanjega ministra dr. Ciuear Markoviča. Za dviganje »Ljubljane« Mariborski občinski svet Maribor, 7. junija. Nocoj ob 6 je bila v mestni posvetovalnici peta seja, ki je bila zadnja seja pred počitnicami. Zupan dr. Juvan je ex praesidio poročal, da se je sestavil odbor za podjioro rodbinam vojaških vpoklicancev, v katerem so za mestno občino Sabothy, Geratič in Steblaj ter vodja socialno-politič. urada Brandner. Na nocojšnji seji sta bila izvoljena dva odbora, in sicer konkurenčni odbor za stolno župnijo in novo mestno hranilnico. V novi konkurenčni odbor za stolno župnijo so izvoljeni dr. Schaubach, Ozva-tič, Grčar in inž. Lah. Novo vodstvo Mestne hranilnice bo imelo namesto dosedanjih 18 samo 12 članov in od teh polovico zastopnikov občine, tretjino vlagateljev in tretjino strokovnjakov. Občinski svet bodo zastopali ravnatelj Hrastelj, Sabothy. Steblaj in Zebot; vlagatelje Grčar, Bureh, notar Gajšek in Ferk; strokovnjake: dr. Lipold, Tone Kovačič, Gračar ter trgovec Pintar; v nadzornem odboru so inž. Urbanija, Jakob Lah in Šetinc. Sledilo je poročilo odsekov. Ker je imel prvi odsek važnejša vprašanja samo za tajno sejo, je za drugi odsek podal svoje poročilo poročevalec Aljan-čič. Iz njegovega poročila je razvidno, da se v mestnem oskrbovališču nahaja 11 oseb, ki imajo večje mesečne dohodke, kakor pokojnine, rente itd. Občinski svet je na predlog odseka sklenil, da se tem oskrbovancem odvzame gotovi del njihovih oskrbnin kot kritje stroškov za oskrbovanje. Pusti se jim mesečno 60 din, s katerimi morejo sami razpolagati. V mestni občini mariborski se je zelo razpaslo beračenje otrok. Mali berački se pojavljajo po vseh ulicah, ki izrabijo vsako priliko, če morejo kje kaj ukrasti. Kradejo celo na pokopališču cvetice, ki jih potem prodajajo po gostilnah in drugih javnih lokalih pozno v noč. Pri svojem beraškem poslu prodajajo tudi razglednice, vezalke za čevlje in druge predmete, ki so jim seveda samo povod za beračenje. Mestna občina se je obrnila s prošnjo na policijsko ravnateljstvo, da temu beračenju otrok posveti vso svojo pozornost in da prisili starše, da na svoje otroke pazijo in da jih tudi kaznujejo, Če svojih dolžnosti ne izpolnjujejo. Kaznujejo naj se tudi gostilničarji, ki trpijo v svojih lokalih tako beračenje. Za četrti odsek je podal poročilo ravnatelj Hrastelj. Tvrdka Schell bo postavila na Aleksandrovi cesti r>oleg bencinske črpalke še avtomat za inliltracijo. Najemnina se zviša od 1000 do loOO dinarjev. Združenje trgovcev prosi, da se jim odpiše zaostanek občinskih doklad. Prošnja se je zavrnila. Občina je prodala nekaj parcel na Rožen-bergu. Posestvo na Roženbergu naj se parcelira. Upokojenci mestne občine so prosili za priznanje izrednih doklad. Te doklade naj bi dobivali upokojenci za nazaj. Sedaj prosijo za doklade tudi tisti upokojenci, ki imajo pokojnine po 2000 do 3000 din mesečno. Mestni svet je to prošnjo zavrnil. Sledi poročilo petega, trošarinskega odseka, ki ga je podal podžupan Zebot. Združenje prevoznikov je predložilo novo tarifo za avtomobilski promet na Pohorju na novi avtomobilski cesti. Občinski svet je tarife odobril. Obenem prosijo prevozniki za zvišanje tarif za avtomobilske izvoščke za 30 odstotkov. Tudi tej prošnji je občinski svet ugodil. Najemnica hotela »Mariborski dvor« Kveder Justina prosi za zvišanje tarife za hotelske sobe. Dovoli se jim zvišanje do največ 15 odstotkov. Kar se tiče sledečega poročila o mariborskih mestnih podjetjih, ki ga je i>odal ravnatelj Hrastelj glede gradnje mestne garaže, se sprejme druga varijanta načrta, jx> kateri naj se zg"radi garaža s proračunanim zneskom 409.000 din. Končno je poročal ravnatelj Hrastelj, da sta bila nabavljena dva avtobusa, za progo štev. 1, ki so si iih občinski odborniki po končani seji ogledali. Belgrajske novice Belgrad, 7. junija. AA. Trgovinski minister Ivan Andres je danes dopoldne sprejel v svojem kabinetu senatorja Frana Sinode ja in imel z njim daljši razgovoi. Potem je minister sprejel bolgarskega časnikarja Stojana Zareva, ki je prosil ministra, naj bi sodeloval pri jugoslovansko - lnilgarskem gospodarskem sodelovanju. Minister je prošnji ustregel. Belgrad, 7. junija, m. V »Službenih novinah« je objavljena uredba o sporazumu in končni uredbi vprašanja dvolastniških posestev na meji med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Bolgarijo. Šihenik, 7. junija, b. Dva železna cilindra, ki sta sestavni del opreme za dviganje jjotopljenih ladij, ki sta bila na popravilu v Splitu, sta dospela danes zjutraj na italijanskem remorkerju »Hitlosu«, italijanskega društva za reševanje ladij, v šibeniško luko, s katerima bodo ponovno poskušali dvigniti potopljeni rušilec »Liublianac iz morja. Osebne novica Zagreb, 7. junija, b. Na predlog bana Šuba-šiča so bili ujiokojehi 4 vseučiliški profesorji, in to: dr. Ljudevit Andrasy s pravne fakultete, dr. Laza Pojjovič z medicinske fakultete, ki je imenovan za senatorja, dr. Milan Šenoa in dr. Slavoljub Konabari. »Srpski glas« o volitvah na Hrvatskem Zanimivo je vedeti, kako 6odi o teh volitvah »Snpski glas«, glasilo Srbskega kulturnega kluba. Tako ta list na primer poroča iz Gospiča v Liki, da je tamkajšnja lista SDS bila prav za prav marksistična ter pravi: »Kandidati te takoimenovane samo-stakke liste so javno govorili, da njihova lista ni sa-mostalska, marveč lieta kmečkega in delavskega ljudstva, torej skrajna levičarska. Verjamemo, da prav zaradi tega HSS ni hotela sodelovati s kandidati te liste, zlasti ne, ko se je razvedelo, da so simpatizerji te liste klicali Stalinu ter bili zaradi tega tudi klicani na odgovor... V občini Smiljan je bil glavni boj med listo HSS, ki jo je nosil Anton Brkljačič, sin rajnega narodnega poslanca HSS Karla Brkljačiča, ter frankovsko listo. Frankovska lista je dobila 319 glasov, lista HSS pa 312 glasov. Ker je glavni volilni odbor prot/postavno dal fran-kovski listi 20 mesto 16 mandatov, je nastal nered, med katerim so pristaši HSS raztrgali del volivnih spisov, vsled česar so bili zaprti.« — Odgovornost za te navedbe pa 6eveda prepuščamo omenjenef" listu. Uredba o tehniških fakultetah Belgrad, 7. junija, m. Minister za prosveto je na podlagi § 41, odst. 2. zakona o vseučiliščih podjiisal uredbo o spremembah in dopolnilih uredbe tehničnih fakultet, vseučilišč v Belgradu, Zagrebu in Ljubljani, kakor tudi uredbo o spremembah in dopolnilih te uredbe. Po tej uredbi bo na predavanjih več novih predmetov, tako tehnična znanost o kovinah, ognjestalni material, meta-rulgična tehnologija, splošno železarstvo, zidanje peči, valjarstvo, predelava kovin v topilniškem strojništvu. V § 39. v odst. 4. se spreminja ves odstavek in se sedaj glasi na rudarskem odseku: a) rudarska skupina: matematika, opisna geometrija, fizika, kemija, mineralogija; topilniška skupina: matematika, fizika, anorganska eksperimentalna kemija in opisna geometrija. V § 39. odst. 5. se tudi menja ves odstavek ter se sedaj glasi na rudarskem odseku: a) rudarska skupina: matematika, znanost o trpežnosti, nižja geodezija, pe-trografija; b) topilniška skupina: matematika, znanost o trpežnosti, strojni element, amalitična kemija; v § 52. se na koncu spremeni odstavek, ki prične z besedami: rudarski odsek in sedaj glasi: rudarski odsek: a) rudarska skupina, tehnično rudarstvo, tehnično oplemenjevanje ekonomskih rud, rudarski stroji, rudarsko merjenje,, rudarska geologija, znauost o slojih ekonomskih rud; b) topilniška skupina: topilniško strojništvo, topilniška tehnika, kovinarsko-metarulgična tehnika. Tudi ta uredba je objavljena v današnjih »Službenih novinah« ter je stopila z današnjim dnem v veljavo. Nemci grade nov železniški most čez hudournik. Stari most je bil porušen. GoApCrtLahStVJD Seja zborničnih odsekov , Ljubljana, 7. junija 1940. Z ozirom na jutrUnjo plenarno sejo Zbornice za trgovino, obrt in industrijo so bile danes seje vseh odsekov zbornice ter tudi širše uprave Zavoda za pospeševanje obrti. Zasedali so trgovski, obrtni, industrijski in gostinski odsek, o katerih delu so dobili naslednja poročila: Trgovski odsek Trgovski odsek je zasedal pod predsedni-Stvom g. Albina Smrkolja. G. predsednik je podal najpreje predsedniško poročilo, zatem pa je referent odseka podal poročilo o delovanju zbornice in o aktuelnih vprašanjih. Po leni poročilu se je razvila debata, v kateri so gg. zbornični svetniki govorili mnogo o kontroli cen in predlagali ukrepe, po katerih naj bi se kontrola cen poenostavila. Bilo je govora tudi o pravočasni ureditvi dobave petroleja in je potrebno, da se že zdaj ukrene vse potrebno, da zlasti obmejni kraji, kjer še niso elektrificirani, ne bi ostali na jesen in zimo brez petroleja, kakor se je dogodilo zadnjo zimo. Trgovci bodo tudi na prihodnji anketi, ki jo namerava sklicati banska uprava glede minimalnih mezd za trgovske pomočnike, zastopali isto mnenje kot so ga zastopali na prvi anketi, predvsem v tej smeri, da se naj mezde diferencirajo po okrajih in da naj se zviša ekvivalent za stanovanje in hrano. Glede trgovanja z živino se odsek skoro v celoti pridružuje predlogu veterinarskega odseka banske uprave, izjeme pa naj bodo v tem. da se zaščitijo trgovci z živino, ki imajo že sedaj obrtno pooblastilo. Glede trgovine s sadjem je bil trgovski odsek mnenja, da kmetijske šole ne nudijo zadostne trgovske izobrazbe za to stroko, ker je njihova skrb osredotočena predvsem na vzgajanje dobrih kmečkih gospodarjev, ne pa trgovcev. V lesni trgovini naj ostane pri dosedanjih določilih obrtne zakonodaje, zatre naj pa se z vsemi silami šuš-marstvo, kar je predlagalo tudi šumarsko združenje. Odsek je nadalje vztrajal pri mnenju, da naj se ukinejo vsi blagovni sejmi kot gospodarsko nepotrebni. Živinski sejmi naj pa ostanejo, kjer dokazuje dogon živine, da so res potrebni. Ekvivalent za naturalne dajatve v socijalnem zavarovanju raj ostane pri dosedanjem, t. j. 25 dni na mesec, ne pa na 30, oz. 31 dni. Soglasno je nadalje odsek osvojil mnenje zbornice, da naj postane ljubljanski okrožni urad samostojni nosilec socijalnega zavarovanja. Nato so sledila še podrobna poročila o davčnih in taksnih vprašanjih itd. Končno je odsek soglasno 6klenil zaprositi vse merodajne faktorje. naj se zavzamejo za to, da bo Priv. izvozna družba izpremenila svoje nerazumljivo stališče glede izvoza štajerskih vin. Obrtni odsek Obrtni odsek je zasedal pod predsedstvom g. Ivana Ogrina. G. predsednik je podal poročila o tekočih zadevah, ravno tako tudi referent odseka g. dr. Josip Pretnar. Iz poročil posnemamo, da je bilo obširno delo odseka in zbornice, zlasti v smeri novelizacije obrtnega zakona, glede socialnega zavarovanja obrtnikov, o davčnih predpisih, glede akcije za decentralizacijo socialnega zavarovanja, podpiranja šolstva, pobijanja šušmarstva, o reorganizaciji združenj, težkočah obrtništva glede izvajanja členov 219 in 221 zakona o obrtih. Zlasti je bilo poudarjeno, da je koristno snovati obrtniške gospodarske zadruge, da bi se tako olajšala preskrba obrtništva s surovinami iz inozemstva, ki je sedaj zaradi deviznij predpisov otežkočena. Debata je bila zelo dolgotrajna. Popoldne je bila seja širše uprave zavoda za pospeševanje obrti, katero je vodil zopet predsednik obrtnega odseka g. Ivan Ogrin. Podrobno poročilo o delu zavoda za časa vsega njegovega obstoja, posebno pa v zadnjem letu je podal tajnik g. dr. Josip Pretnar. Nato je uprava razpravljala o obračunu za 1939 ter za dobo prvih 5 mesecev tekočega leta ter o proračunu za 1940. Proračbn zavoda za 1940 znaša 507.000 dinarjev v izdatkih. Industrijski odsek Industrijski odsek je imel svojo sejo pod predsedstvom g. Riharda Skubca. Na seji odseka je poročal glavni tajnik g. Ivan Mohorič o davčnih vprašanjih, nadalje o železniški tarifni reformi. Podal je obširno poročilo o težavah pri preskrbi industrije s surovinami ter o ukrepih, ki so za izboljšanje preskrbe s surovinami ter pogonskimi sredstvi nujno potrebni. Končno je odsek razpravljal tudi o kontroli cen v industrijski proizvodnji ter o ostalih aktualnih zadevah za industrijo. Gostinski odsek Pod predsedstvom predsednika odseka g. Cirila Majena je bila v petek dopoldne seja gostinskega odseka zbornice. G. Majcen je najprej podal predsedstvena poročila, nato pa je referent odseka g. dr. Jure Koče poročal o delu zbornic« v dobi od zadnje plenarne seje sem. Zlasti je poudaril uspeh zborničnih prizadevanj, ki ie bil zlasti v tem, da je kr. banska uprava pred nedavnim izdala prepoved dovoljenj za nove krčme in bifeje za dobo 2 let. Po zbornični statistiki je bilo v prvem četrtletju letos izdanih 57 novih dovolil za gostinske obrate, dočim je bilo odiav 52. Dvig je posebno znaten pri krčmah, katerih je bilo ustanovljenih kar 10 nanovo v škodo že obstoječih gostinskih obratov. Pravilnik o izpremembah in dopolnitvah z dne 20. februarja 1940 je prinesel zopet nekatere novosti o pobiranju drž. trošarine na vino in žganje. Na splošno je odsek mnenja, da je pri vseh noveiacijah predpisov upoštevati naslednje zahteve: 1. Odpravi naj se v vseh krajih trošarin-ski register. 2. Dovoli naj se obročno plačevanje trošarine. 8. Dovoli naj se plačilo trošarine na mestu prevzema, odn. nakupa. 4. Prizna naj se kalo. Odsek je ponovno ugotovil, da bi bilo želeti, naj bi veljali tisti predpisi glede trošarine, kot jih je imela prej naša banovina, saj so ti predpisi v izvajanju pokazali, kako velik efekt pomeni tak način plačevanja za banovinsko blagajno in da je tak način )>opolnoma siguren zanjo. Obširno se je od.sek bavil tudi s tem. kako kaže za tujskopro-metno sezono. Iz inozemstva ni pričakovati obiska in tudi domači turizem je zelo slab. Naša letovišča. ki so drugače ob koncu šolskega lela imela že mnogo prijav, so letos prazna. Zato so potrebni nujni ukrepi v zaščito gostinstva v tujskopromet-nih krajih in je odsek izdelal tozadevne predloge za jutrišnjo plenarno sejo. Nadalje je odsek razpravljal o raznih ohrtnopravnih zadevah, o prošnjah za podpore itd. Popoldne ob pol dveh je bila seja zaključena. Izvoz vina iz Slovenijo V mesecu maju t. 1. smo iz štajerskih okrajev izvozili 91.818 litrov naših vin, in sicer v Nemčijo 57.358 litrov, na Češko pa 34.460 litrov. . Ves letošnji izvoz naših vin je znašal v času od 1. januarja do 31. maja t. 1. 588.812 litrov. Od te množine smo izvozili 543.754 litrov v Nemčijo, 120 litrov na Švedsko, 879 1 v Holandijo in 44.059 litrov na Češko. Izžrebani dobitki vojne škode Dne 5. junija so bili izžrebani naslednji naknadni dobitki vojne škode: eerija štev. dobitek eerija štev. dobitek 5449 680 5000 7476 960 3000 5455 513 3000 7708 400 5000 5511 708 5000 7876 864 3000 5804 753 3000 8074 10 5000 6744 546 5000 8114 264 5000 6770 998 3000 8310 650 3000 6989 370 3000 8715 745 3000 7160 539 3000 j Nova industrijska organizacija na Hrvatskem. V Sloveniji obstoja že dolgo vrsto let organizacija Zveza poslodajalcev tekstilne »troKe. Sedaj poročajo iz Zagreba, da bo slična organizacija ustanovljena tudi v banovini Hrvatski. Ustanovna glavna skupščina te organizacije, ki se imenuje Zveza in-dustrijcev tekstilnih proizvodov v banovini Hrvatski, bo dne 10. maja ob 10,30 v Palace-hotelu v Zagrebu. Zviganje glavnice. Tvornica papirja Smith & Meynier na Sušaku zvišuje glavnico za 5 milij. din, torej od 20 na 25 milij. din. Izda se 25.000 novih delnic po 200 din imenske vrednosti v razmerju 4:1, za katere je treba plačati delničarjem do 15. junija 1940 200 din po delnici. »Osnove zadružništva«, je naslov knjigi, ki je pravkar izšla v založništvu Zadružne zveze v Ljubljani. Knjigo je napisal svetovnoznanl profesor dr. V. Totomlanz. Prevod je oskrbel dr. Andrej Veb-le, član državnega svela v Belgradu. Mnogo povpraševanja je bilo po knjigi, ki bi podala temeljne misli o zadružništvu. S prevodom svetovnozna-nega dela je sedaj ta vrzel izpopolnjena. Knjigo toplo priporočamo vsem, ki se zanimalo za zadružna vprašanja. Dobiva se po vseh knjigarnah. Cena 24 din. Borze Dne 7. junija 1940. Denar Ameriški dolar 55.— Nemška marka 14.70—14.90 Devizni promet je znašal na zagrebški borzi 3.773.560 din. V efektih je bilo prometa na belgrajski borzi 300.000 din. Na deviznem tržišču danes naše borze niso imele nobenih tečajev za Pariz in London, tako da smo imeli samo še tečaje za Newyork in Curih. Ljubljana Newvork 100 dol. . , Ženeva 100 frankov . Ljubljana — Newyork 100 dol. . Ženeva 100 frankov Ljubljana • Berlin 1 marka . . Zagreb — Sii!im 100 drahem . Belgrad — Solun 100 drahem . Sofija 100 din — uradni tečaji: ..... 4425.00—448.5.85 ..... 993.81—1003.81 svobodno tržišče: .... 5480.00—5520.00 .... 1228.10—1238.10 ■ zasebni kliring: ......14.70—14.90 zasebni kliring: ...... 33.00 denar zasebni kliring: ...... 32.15-32.85 ...... 84.90—85.60 .. __- «„_:_!■_ |_ JJj I Ko mi je potekla služba, sem šel v veliko dvo- V senci VOinin IČICIIJ • rano, kjer je duhovnik daroval sveto maso. Prav ta dan smo odločili za naš »zabavni sestanek«, kar je bilo od strani sopotnikov hvaležno sprejeto. Mnogi hočejo pomagati pri izvedbi: mladenke plešejo, mlade žene šminkajo igralce, starejše dame pa vso stvar vodijo. Tudi stari gospodje dobijo nekoliko svoje mladostne svežote. Brivec nain posodi umetne brade. Če preveč obvestiš publiko o programu, bo z njitu redkokdaj zadovoljna in prav zaradi tega smo se mi bali naše: vendar zaradi njene odpustljivosti nismo izšli brez časti i/ folklornih plesov in petja, kar je v glavnem tvorilo noš nekoliko na hitro sestavljeni pro- _______n •>m ■ a vnrpr nriihlliil veliko Po E. Dargentu priredil Fr. Torkar. 22. septembra. — Novice pogrešamo. Že šest tednov ne dobim nobenih poročil od svojih domačih, pa tudi ladjin dnevnik je tako skop da si moraš večinoma le sam izmišljati in kar je najhujše — tudi glede stanja nase domovine. . . . . Moj sobni tovariš Paul se trudi, da bi kaj novega izvlekel iz radijskega aparata, ki ga je v vsej tajnosti kupil v Kanadi. \es trud je zaman: kovinske plošče, ki nas obudajajo motijo sprejemanje. Ko je Paul obupal nad tem, je izročil aparat krovnemu komisarju, kakor zahtevajo določbe. Nenadoma se je vreme poslabšalo. Naša junaška »Columbie« postaja nemirna; velim valovi jo privzdigujejo in med tresenjem se zopet j>ogre/.a v vodovje, ki se močno peni. la so nam izmikajo pod nogami les škriplje, obleka na obešalnikih se ziblje kakor uteži pri cerkvenih urah. Na jedilnih nnzah so krožniki, kozarci in steklenice pritrjene. Okoli treh zjutraj je hud sunek zbudil speče; vsa ladja se je stresla: velik morski val jc odtrgal od ladje nek splav: na sprednjem koncu jc mornarje kar pometalo z lezisc. 21 septembra. - V črni noči nastopim prvi službo. Mrzlo je. Oblaki razpršene vode oblivajo most in neusmiljeno mučijo stražarje. Ub naraščajoči dnevni svetlobi opaziš razburkano morje, na katerem se odražajo oblike naših sedmerih tovarišic. Temu viharju pravijo mor-ti a r j i »lahka sapica«, ki pa vendar zadošča, tla a« nam ni od strani podmornic ničesar bati. ivuniu II«.-' Iltavni,,/ . • .. i 1-1 gram. Vsekakor nam je veter pridobil veliko simpatij: organizator Jean hodi ml skupine do skupine, ki mu čestita na uspehu. Drugega sodelavca Robia prosijo, da bt jim kai povedal o gibanju francoskih katoliških študentov in Jo dobi krasno mlado botrico ki mu obljubi nogavice in na roko pleteno športno jopico. 24. septembra. — Moramo se bližati r ran-ciji. Res so to jutro naravnali naše ure tako, da se skoraj popolnoma ujemajo z zapadno-evropskim časom. , Siri se novica — seveda nepotrjena. — oa se vrši nekje velika pomorska bitka, 'loda česa pa ljudje ne govore?! 25. septembra. — Po nobenih znakih ne moremo sklepati na skorajšen pristanek; morje je še vedno razburkano in prazno. Vendar je dobila straža opozorilo, naj podvoji svojo pozornost, ker že prehajamo v nevarno cono. Ko sem za trenutek pogledal na poveljniško geografsko karto, sem videl, da se moramo nahajati nekje zahodno od Irske. Curih. Belgrad 10. Pariz 9.25 nominalno. Ioljši bi bil Cherbourg ali Brest: tudi Saint Nuzaire in Bordeaux sta na varnem in prav v teh dveh pristaniščih se je v pretekli vojni vršil največji promet. Mnogi so tudi napravili stavo za to ali ono možnost. 27. septembra. — V megli se jjojavi svetla točka: ugasne in spet posveti, kar se večkrat ponovi: je poročilo v Morsejevih znakih. Odkod neki prihaja? Preteklo je nekaj minut, ko pride od straže naznanilo, da je na vidiku neka vojna ladja: toda naš telegrafist je že sprejel poročilo in tudi odgovoril nanj C.rc za britansko proti-torpedovko, ki so nam jo (»oslali naproti: nekaj časa za tem se pojavi na obzorju še druga, popoldne se nain pa približata še dve po-možni vojni ladji. Ker so vse sorazmerno lahke konstrukcije, precej trpijo v tem razburkanem morju, kjer valovi dosegajo sedem do osem metrov. Včasih popolnoma izginejo pod vodo in sc |>oteni daleč od onega mesta pojavijo med oblaki pen na površju: zdaj se dvigajo. nas prehitevajo, umikajo se nam in pa-trulirajo s hvalevredno spretnostjo. Slednjič smo po [Klinoma obkroženi, kar je na razburjena srca mnogih potnikov vplivalo blagodejno kot balzam. Proti večeru naletimo na velik ameriški tovorni parnik, na čigar boku je bila naslika na zvezdasta zastava; njegovo ime »Black Fagle« je bilo napisano z deset čevljev velikimi črkami. ^^^ Posebno pazite, kaj bolnik pije! Pitje nI I« ta »draieg« tloreka nino. (em»ei tudi ia bolnika mae-^^ gokrat vainrjie od hrane I Zato pijte VI in Vaš bolnik čitn češče na*o najboljšo mineralno vodo, ki je obenem tudi zdravilna ono z rdečimi srci! Prospekte in vsa potrebna navodila pošlje zastonj in z veseljem: Uprava zdravilnega kopališča SLATINA RADENCI nična moka 4—5. koruzna moka 3. ajdova moka 5—5.50 din za 1 kg. — Trda drva 140 din kub. meter, jajca 0.90—1 din za 1 komad, mleko 2.25—2.50 za liler, surovo maslo 32—40 din za 1 kg. — Navadno mešano vino v gostilnah 10—12 din za liler. finejše sortirano vino 14 — 18 din za liler. Cene živine in kmetijskih pridelkov na sejnin v Kranju dne 3. juniju t. I. Dogon: 43 volov, 21 krav, 11 telet, 5 junic. 2 bika. 90 svinj in 61 prašičev. Prodanih je bilo: 19 volov, 11 krav. II telet. 5 junic, 2 bika, 40 svinj in 37 prašičev. Cene naslednje: voli I. vrste 9.25. II. K. 111. 7 din: telico I. vrste 9.25. II. 8. III. 7 din; krave 1. vrste 8. II. 7.50, 111. 6 din: teleta I. vrste 9. II. 8 din; prašiči špeharji 12—13.50. prašiči priularji 11 do 12 din za kg žive teže. Mladi prašički 7 do H tednov stari 205 din do 310 din za glavo. — Goveje meso 1. vrste 16. II. 14 din; svinjina 18—20 din. slanina 20, svinjska mast 22. čisli mod 22—24, neoprana volna 28— 38 din. oprana volna 34—40. goveje surove kože 12—14. telečje surove kože 20. svinjske surove kože 8—10 din za I kg. — Pšenica 3. ječmen 2.50. rž 2.50. oves 2.25, koruza 2.45, fižol 7.50—8.50, krompir 2.25 din. lucerna 7.a krmo 1.00. seno' 1.30—1.50. slama 0.75. jabolka II. vrste 12. UL vrste 8. pšenična moka 3.50 do 4.50, koruzna moka 3.50, ajdova moka 4—8. ržena moka 3.75 din za 1 kg. Trda drva 115—125 za kub. meter, jajra 1 din za 1 komad, mleko 2.25—2.50 din za liler. surovo maslo 38—12 din za 1 kg. V okraju Laško, dne 1. junija I. I. — Voli prve vrste 8.75 din. voli II. vrste 7.25 din. voli 111. vrsle 6.50 din, telice 1. vste 8.50 din, telice II. vrste 7 din, telice lil. vrste 6 din. krave I. vrste 7 din, krave II. vrste 5 din, krave lil vrsle 4 din, telela I. vrste 9 din. telela II. vrste 8 din. prašiči špeharji 12 din, prašiči pršutarji 10 din za 1 kg žive teže. — Goveje meso 1. vrste 14 — 16 din. goveje meso druge vrste 12 din, goveje meso 111 vrsle 9—10 dinarjev, svinjina 16—18 din, slanina 20 din, svinjska mast 24 din. čisti med 20 din, goveje surove kože M din. telečje surove kože 16 din. svinjske surove kožo 10 din za 1 kg. — Pšenica 250 din, oves 250 din. rižol 400— 500 din. kroni|iir 200—250 din. seno 100 do 120 din, slama 30—10 din. jabolka I. vrste 700 do 800 din, pšenična moka 375—450 din za 100 kg. V Mariboru (mesto), dne 3. junija I. 1. — Voli I. vrste 7.80 din. voli II. vrste 7 din. voli 111. vrste 6.75 din, telice I. vrste 8 din, telice II. vrsle 7 din. telice III. vrste 6 din. krave I. vrsle 6.50 din. krave II. vrste 6 din. krave III. vrste 4.60 din. (olo!a I. vrste 8 din. telela II. vrsle 6 din, prašiči špeharji 9.50 din, |irašiči pršutarji 13.50 din 7.a I kg žive leŽe. — Goveje meso I. vrste prednji del 14 din. zadnji del Iti din. goveje meso II. vrste prednji dol 12 din, zadnji del 14 din. goveje meso 111. vrsle prednji del 10 din. zadnji del 12 din. svinjina 16 din. slanina 16—20 din, svinjska mast 21 din. čisli med 18 din. goveje surove kože 12 din. telečje surove kož 20.50 din, svinjske surove kože 8.50 za 1 kg. — Pšenica 2.75 din. ječmen 2.62 din, rž 2.50 din, oves 2.75 din. koruza 2.75 din, fižol 7 din. kroni|>ir 2.25 din. lucerna 1.80 din, seno 1 70 din, slama 0.70 din. jabolka I. vrsle 16 din. II. vrsle 12 din. III. vrsle 8 din. hruške I. vrsle 16 din. II. vrsle 13 din. trelje vrste 10 din. pšenična moka 4.10 din. koruzna moka 2.40 din. ajdova moka 5 din za 1 kg. — Trda drva 127.50 din za kubični meter, jajca 0.70 za komad, mleko 2 din za liter, surovo maslo 30 din za 1 kg. — Navadno mešano vino v gostilnah 10 din za liter, finejše sortirano vino 13 din za liter. Živinski sejmi Mariliorski svinjski sejem 7. junija 1940. Prignanih je bilo 214. prodanih 157 svinj. Cene so bile naslednje: mladi prašički od 5—6 tednov 95 do 125. 7—9 tednov stari 135—180. 3—4 mesece J00—360, 5— 7 meserev 390—460. 8—10 mesecev 490—570, 1 leto slari 820—910 din za komad. 1 kg žive teže 8—10 50 din. 1 kg mrtve teže 12—15 din za kg, koza 190 din komad. Motorne dirke z Jesenic k Sv. Križu V nedeljo 9, če bo slabo vreme pa 16. junija, bodo v izvedbi I Gorenjskega Moto-kluba II. med-klubške gorske hitrostne motorne dirke z Jesenic k Sv. Križu Tekmovanje se prične ob 15. a cesta *e za javni promet zapre 1 uro pred pričetkom. Vstopnina je malenkostna, in sicer za otroke in vojake 2 din, sicer pa 5 din. 28. septembra. — Ojiolnoči so na= zapustili britanski parniki. spremljani od treh torpedovk; tiho so se ločili od nas, ne da bi to kdo kaj opazil. Sedaj se postavimo v bolj sklenjeno vrsto in >De Grasse«, ki |)love stopetdeset metrov za nami nudi vtis, kakor da se drži našega krna: naš poveljuik se jezi in mu ukaže zmanjšati brzino. Sedaj pa že vemo. »In gremo v Ha vre. Ker je megla, boli malo zaupamo strmini pečinam angleške obale. Nenadoma pa «e pojavi na naši desni temna masa vojne ladje Prijatelj ali sovražnik? Iznenadenje: to je |x>!jska tor-pedovka. ki je pobegnila iz Gdinjc in nam prišla v pomoč in varstvo, kakor bi nas hotela spomniti, da se Ihjuio bojevali prav za njen ) domovino. Če bo šlo vse po sreči, bomo prišli jutri... 29. septembra. — Že od jutra vidimo francosko zemljo: izkicavanje je predvideno ob eni uri pojioldne. Vsak poskrbi za svojo prtljago; dvajsetkrat se poslovimo eden od drugega. Opoldne je zadnji obod na krovu: dq 'e pa ne opusti lope stare navade, dobi vsakdo poleg krožnika lep trak s sliko »Columbie« kot s|x>min na vožnjo. Res čudna vožnja! Toda za vse od nas skupine bodo ostali ti tedni skupnega življenj« v takih okoliščinah čudovit spomin to|>lcga in krščanskega prijateljstva. In jutri, ko sein srečal s tovariši že na od-kazanetn mestu, s, lx>mo pač iuieli marsikaj zanimivega povedati... (Konec.) novice Koledar 8. junija: Medan! Škof: 1'acifik; nedeljo. Sobota, Viljem. Nedelja, 9. junija: pobinkoštna Primož iu Felicijan, inučcnca. Novi grobovi ■f V Ljubljani je v Mostah mirno v Gospodu zaspala gospa Marija Blas (ne Blaš, kakor jc bilo pomotoma v včerajšnji osmrtnici) roj. Novak, žena posestnika. Pogreb bo danes ob 5 iz hiše žalosti, Zaloška cesta 169, na pokopališče k Sv. Križu. Naj ji sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje! ■f V Ljubljani je umrla ga. Marija Zarnikova, dolgoletna in nad vse zvesta služabnica družine ge. Viktorije Skaberne. Doma je bila iz Komende pri Kamniku in je doživela 7(> let. Pogreb bo danes oh pol 3 popoldne izpred mrlvašnice splošne bolnišnice. Naj v miru počiva! Preostalim naše iskreno sožalje! \ — Vsa zborovanja okrajnih učiteljskih društev JUU so do nadaljnjega odjiovedana. JUU sekcija — Ljubljana. — Ta nam ne dela ugleda. Iz Šoštanja nam poročajo dne 7. junija. Predvčerajšnjim so se odigravali po šoštanjskih ulicah in gostilnah prizori, ki vzbujajo veliko ogorčenje. Neki tukajšnji inteli-gent je vinjen obiskoval eno gostilno za drugo ter tako preklinjal, da se je vse zgražalo, tako da so bili ljudje prisiljeni obvestiti o tem orožnike, katerim pa se jc potem prizadeti spretno izmaknil. Takšnih izpadov je navedeni že veliko povzročil ter se tukaj ljudje čudijo, kako da ga niso še zadele posledice. Zadnji dogodek je bil prijavljen okrajnemu načelstvu ter šoštanjčani pričakujejc* da se bo nekaj tozadevno ukrenilo. — Dn boste stalno zdravi. Je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in podobno. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost. Zopet se bodete od srca nasmejali pri spojni francoski burki FERNANDEt v vlogi namišljenega barona FILM HUMORJA — GODBE — IN PLESA Premifera danes — KINO MATICA, telefon št. 21-24 — Graditev ceste Maribor-Fram. Znano je, da sla že dve licitaciji za modernizacijo najvažnejše štajerske prometne žile, ceste Maribor-Fram propadli, ker se nikdar ni oglasil noben podjetnik. Ker jc modernizacija te ceste nujno potrebna in ker nikakor ni prav, da bi z začetkom gradbenih del odlašali, jc minister za gradbe g. dr. Miha Krek odločil, naj se modernizacija ceste Maribor-Fram začne v režiji banske uprave v Ljubljani. Zato je bil že postavljen režijski odbor, ki bo vodil vsa gradbena dela. Za načelnika odbora je bil postavljen inž. Vanek, šef tehničnega oddelka v Mariboru. Režijski odbor je že začel s pripravami za graditev, tako da bo v kratkem tudi že mogoče začeti s prvimi gradbenimi deli na terenu. — Modernizacija cestc skozi Celje. Gradbeni minister dr. Miha Krek je potrdil gradbene načrte za preureditev in tlakovanje državne ceste v Celju iti naprej mimo Gabcrja. Ker so krediti za to modernizacijo že na razpolago, bo tehnični oddelek banske uprave v kratkem razpisal licitacijo za modernizacijo te cestc. — Pri zlati žili, bolečinah v križu, zastoju krvotoka jeter in nezadostnem izločevanju želodca, nastalih vsled zapeke, se dosežejo vedno odlični uspehi z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo. Bolniki radi jemljejo preizkušeno »Franz-Josefovo« grenko vodo in jo dobro prenesejo tudi pri večkratni uporabi. Ojtl. re«. S. br. ,10(71/,U — Sprejemni izpit za 1. razred na drž. ženski realni gimnaziji v Ljubljani (Resljeva cesta). Prošnje za pripustitev k sprejemnemu izpitu, naslovljene na ravnateljstvo in kolkovane z 10 dinarskim kolkom, sc bodo sprejemale v ravnateljevi pisarni od 20. do 22. junija od 0 do 11, in sicer 20. junija od A—L, 21. junija od M—R in 22. junija od S—Z ter zamudniki. Prošnji, ki naj bo pisana na vzorcu, ki se dobi pri šolskem slugi, in na celi poli, je priložiti krstni list in izpričevalo o dovršenem 4. razredu osnovne šole in morebitno izpričevalo višje osnovne šole. Sprejemale se bodo učenke. rojctic v letih 1027 do 1930. Pri oddaji prošnje bo vsaka učenka izvedela, kdaj bo delala izpit. Izpiti se bodo vršili 24. in 2». junija ob S v poslopju drž. učiteljišča na Resljevi cesti št. 10. p4> cbi&avi * Nova župnijska cerkev v Zagrebu. V nedeljo 23. junija bo nadškof dr. Stepinac blagoslovil temeljni kamen za novo župnijsko cerkev na Selški cesti v Zagrebu. Cerkev bo veljala 1,400.000 din in bo zgrajena v sedmih mesecih. * Prosvetno delo v Bosni in Hercegovini. V travaiškem okraju so te dni bili izpiti tistih, ki so se naučili brati in pisati. V vasi Brajkoviči se je udeležilo izpita 82 oseb, med njimi 22 deklet, v vasi Vitezu pa 17 oseb, med njimi 2 muslimanki. V preteklem šolskem letu se je v travniškem okraju naučilo brati in pisati nad 1500 nepismenih, od katerih se je za izpit prijavilo okrog 500. * Petrovgrad dobi 15,000.000 din posojila. Državna hipotekama banka je dovolila mestu Petrov-gradu 15,000.000 d.:n pesojila, ki se bo odplačevalo iz rednih letnih mestnih dohodkov. 10,000.000 din bo banka izplačala takoj, 5,000.000 pa v začetku leta 1941 Od desetih milijonov, ki jih bo mesto dobilo takoj, bodo uporabili dva milijona in pol za nakup modeme opekarne, ostanek pa bodo investirali za popravo cest, za gradnjo šolskih poslopij itd. * Spet sneg na bosanskih planinah. Pretekli četrtek je na planinah Majevici in Konjuhu zapadel nov sneg. Niti najstarejši ljudje ne pomnijo, da bi meseca junija padel sneg na teh planinah. V Vrba-6ki banovini dežuje že deset dni, vendar pa 6e voda s poplavljenih ozemelj odteka sproti in zaenkrat šc ni nevarnosti večjih povodnji. * Podražitev opeke na Hrvatskem. Kartclna komisija, ki jo je imenoval ban banovine Hrvatske, da prouči vse razmere po opekarnah, ker so te zaprosile za povišanje cen zidni in strešni opeki, je sedaj končala svoje delo. Na podlagi poročila te komisije je ban izdal odlok, ki dovoljuje delno povišanje ccn opeki. Opekarne so zahtevale, da ccnc za strešno in zidno opeko zvišajo za 100 din pri 1000 komadih, ban pa je dovolil, da se pri zidni opeki zviša cena za 55 din, pri strešni opeki pa za 25 din pri 1000 komadih. * Koliko porabijo zagrebške šole za kurjavo in razsvetljavo. V letošnjem zagrebškem proračunu je za 24 ljudskih ii večje število meščanskih šol določenih 3,650.000 din, od te vsote odpade na ljudske šole 3,215.800 din, na meščanske pa 433.000 din. a 300 letnica „ Kapele' Kostanjevice pri Gorici Pred dobrimi tristo leti je bila Kostanjevica. kjer se beli sedaj mogočni frančiškanski samostan / vabljivim Marijinim svetiščem in ki je za gradom najlepša goriška razgledna točka, pokrita z gostim, zelenim gozdom. Sredi njega je bilo majhno, na po! zidano :>oslopje, kamor so sc zatekli pastirji ob slabem vremenu. Znotraj jc bila na steni naslikana Devica Marijo Slika je bila zelo lepa. Zanjo so vedeli tudi goriški meščani. Ta podobo je silno vplivala na neko Knniilo ( imbcilc. ki jc bila doma iz Gorice, kjer je bil njen oče znan in spoštovan mož. Kamita Ciinberle jc sklenila posvetiti vse življenje službi te podobe. Kmalu je bila pozornost vse Gorice obrnjena na Kostanjevico. Vedno pogosteje so prihajali ljudje iz mesta in okolice na prijazni griček molit. Začeli so dajati milodare. V kratkem sc jc nabralo toliko denarja, da je lastnik gozda Matija flella Torre lahko zgradil kapelico in zraven nje hišo za stanovanje duhovnikov Kakor govore stori viri in so zgodovinarji ugotovili, je bil ta skromni Marijin Od te vsote je določenih za kurjav® 1,050-900, za električno razsvetljavo pa 4S#!000 d'n, jirej odpade za kurjavo in razsvetljavo nad polovico vaote, ki (e v proračunu določena za ljudske in meščanske šole. * Nad 100.000 paldnih odtise* v evidenci aa-grebške policije. Zagrebška policija vodi redno daktiloskoj>sko evidenco že od leta. 1906. Doslej je v evidenci že nad 100.000 oseb, od katerih io vzeli odtbož-na tridncvnica, zadnji dan v nedeljo je pa spominska proslava dosegla svoj višek v poni tifikalni sv. muši goriškega nadpastirja, ki je imel tudi cerkveni govor in je pri popoldanskih v oče rn i culi zaključil svečanost s papeževim blagoslovom. Vse dni ie bilo kapelo — tuko imenuje po prvotni zgradbi ljudstvo Jc sedaj svetišče na Kostanjevici — cilj številnih polx>žnili duš, v nedeljo je pa prikupni vrh ves zaživel: našteli so por tisoč ljudi, ki so prihiteli k spominskim cerkvenim slovesnostim. Leta 1651. so sc nu Kostanjevici naselili karmcličnni. pozneje so prišli frančiškani, ki so ustanovili tu tudi svojo notranjo gimnazijo, ludi sedaj oskrbujejo priljubljeno Marijino svetišče sinovi sv. Frančiška. Svetovna vojno je svetišče in samostan čisto jMirušila. Danes je vse zopet obnovl jeno. V krijiti pod Cerkvijo so rokve zadnjih francoskih burbonskih kraljev. To počiva francoski kralj Karel X. in pctorica njegovih najožjih sorodnikov. Po izgubi prestola se je kralj Karel naselil v Gorici, Stanoval je na Cingrofti v gradu grofov Coronini. Iz okna tega gradu, tako pravi ljudska govorica, je večkrat občudoval le|H>to nasproti ležeče Kostanjevice in izrazil željo, počivati v njenem svetem zatišju. Zelja se mu je izpolnila. Zadnjo svetovna vojno po tudi tem slavnim burbonskini mrtvecem ni bila prizaneslo. Bežati so morali, vojna vihra je razrušila tudi njihovo zadnje zatočišče. Ko je bilo po vojni isto zopet obnovljeno, so se znova vrnili v svoj znželjoni mir. Kapela« s svojim samostanom jc važno tudi zu slovensko kulturno zgodovino. Tu ie med drugimi znamenitimi možmi pred zadnjo svetovno vojno bival slavni jezikoslovec j). Stanislav škrnbec, ki je urejeval zanimivo •Cvetje z. vrtov sv. Frančišku« z važnimi raz-pravami na platnicah. Marijino svetišče na Kostanjevici jc šc vedno zelo privlačna cerkcv in hrepenenje mnogih pobožnih vernikov od blizu in daleč. Dal Bog. da bi nikoli več ne doživela usode, ki jo jc zadela pred 25 letii * Dva otroka se sijirtoo ponesrečila. V Zagrebu vsako leto ponesreči veliko Število otrok, ki so brez nadzorstva prepuščeni raznim nevarnostim. Te dni beleži kronika spet dve smrtni nesreči otrok. V Kustošijskem Černomercu je prišel pod voz, ki je bil naložen s prstjo, štiriletni Franjo Harapin, sin čevljarskega pomočnika. Oče in mati 6ta čez dan na delu, sinček pa je bil sam doma in jc bil večinoma na cesti. Mali Franjo je skakal po cesti in se zaletel naravnost pod vori močeh in opravlja vsa domača dela. Starka ima živih sedem hčera in enega sina. Vsi otroci imajo družine, ki so bogate na otrokih. tako, da ima starka danes že 72 vnukov in pravnti-kov, skupaj s svojimi lutkami in sinom pa 80 potomcev. Starka ima še zelo dober spomin in si je zajiomnila stare narodne pesmi, ki jih rozun nje nihče ne zim. * Najvišje cene za domačo volno. Uredba o kupovanju in prodaji domače volne določa tudi dobre cene, ki so različne za razne vrste v«lne. Najnižja cena bo znašala 50 do 55 dinarjev za kilogram, najvišje pa 4S dinarjev. * Redka požrtvovalnost mlade zdravnice. Pred par dnevi se je v neki belgrajski otroški Intlnišnici dogodil primer redke požrtvovalnosti in globoke ljubezni dobližnjega, ki dokazuje, du so klub temnim časom, v katerih živimo, še ljudje, nc glede na lastne .koristi vse store, do bi pomagali svojemu bližnjemu, ki je v potrebi. Darujejo mu svojo lastno kri. dn bi mu dali dovolj moči. du premaga smrt. Od silne bede do skrajnosti sliujšanega desetletnega dečka — siroto — so pripeljali v bolnišnico. Brez. moči so bili njegovi shujšani udje. samo velike oči so gledale, iz njegovega bledega, upadlega obraza. Deček je bil zaradi silne oslabelosti m slabokrvnosti zapisan gotovi smrti, neredno in sunkoma je bilo njegovo malo srce in mrzel pot jč močil njegovo belo čelo. Dve m ladi zdravnici, ki že dolgo delujeta po dnevi in ponoči brezjilnčno na tem oddelku bolnišnice, stu izjavili, da sta pripravljeni dati svojo kri malemu dečku, ko se je pokazalo, du bi bilo to edino sredstvo za rešitev otroka. Poklicni krvodajalci niso bili tako hitro pri rokah, pa bi tudi ne prišli v j)oštey. ker zahtevajo nagrado, ki bi je pa uboga sirota ne mogla dati Dr. Mirjnha Stefanovič in dr. Zagorka I.azarevič stu hoteli opraviti to delo ljubezni do bližnjega. Obe bi radi žrtvovali svojo kri za ubogega dečka. Ker . je kri dr. Zagorke La-zarevič po svoji sestavi odgovarjala krvi na smrt lx)lnega, je ta zdravnica, ki preživlja svoje mlade dni med malimi lioltiiki, na svoje veliko veselje s svojo krvjo j>omagalo do zdravja malemu dečku. V zvezi s tem poročajo listi, da je nedavno neki zdravnik, ko jc bilo govora o volonterkoh' jx> bolnišnicah, zastopal mnenje, da je treba te pomožne moči odpraviti, češ, soj itok ne bodo ničesar storile, ker brezjilačno delujejo. Po mnenju tega go-spoda doktorja zdravniki torej ne delajo, do bi koristili splošnosti in jKimagali bližnjemu, ampak edino Ln samo. z.o denar. Da so pa še pravi ljudje nu svetu, ljudje, ki imajo srce za svoje trpeče brate in sestre in so pripravljeni žrtvovati svoje najboljše za bližnjega, to sta dokazali obe mladi zdravnici v Belgradu. • Za realno gimnazijo v Krapiui sc žc dolgo časa jHiteguje mesto Krnpina kakor tudi vse Hrvatsko Zagorje. Svoj čas so že imeli gimnazijo in sicer 2 let. pa jo je pred desetimi leti takratni režim ukinil. Žc pred 150 leti je imela Krapina neke vrste višjo šolo. Polnih 22 let se je Krapina ponašala s vojo gimnazijo, ki jo je sama vzdrževala. Nekega dne pred desetimi leti pa je jirišel v Krapino brzojav: Ukinja se mala realna gimnazijo. Zakaj je bila ukinjena, brzojavka ni povedalo. Tudi pozneje vlado ni navedla, zakaj jc ukinila to gimnazijo. Te dni so imeli kropinski meščani sestanek, na katerem so razpravljali o nujni po trebi nižje realne gimnazije, ki bi bila največje važnosti za ta del Hrvatskega Zagorja, šest okrajev nima srednje šole, to je nad 250.000 prebavalcev. Krapinčoni upajo, do bo sedanja vlada, v kateri jo jiodprcdsednik dr. Maček, ki je svoj čas preživel v Kropini lepe dneve, izpolnilo njihovo željo in ustanovila nižjo realno gimnazijo. Ljubljane, 8. junija Gledaliiče Drama: Soboto. 8. junija: »Severno lisica«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Nedelja 9, junija: »Neopravičena ura«. Izven. Globoko znižane cene i>d 16 din navzdol. — Ponedeljek, 10. junija: Zaprto. Opera: Sobota, 8. junija: »Evgedij Onje-gin«. Red A. Gostovanje Borisu Popova. — Nedelja 9. juniju: >Frasc]uita«. Izven. Gostovanje /lote Ojungjenčeve. Znižane cene ml V) din navzdol. — Ponedeljek, 10. junija: Plesni ve-čer šole Mete Vidmarjeve. Izven, Radio Ljubljana Sobota, 8. junija: 7.00 Jutrunji pozdrav — 7 05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12.00 Zdaj veseli spet Imdimo, plošče lepe izberimo — 12.50 Poročila, objave — 15.00 Napovedi — 15.02 Zdaj veseli spet bodimo, plošče lepe izberimo — 14 Poročila _ 17.00 Otroška: Nastop otrok (vodi gdč. SI. Vencnjzovn) — 17.50 Za najmlajše (plošče) — 17.50 Pregled sporeda — 18.00 Za delopust, igra Radijski orkester — 18.40 Pogovori s poslušalci — 19 Napovedi, j>oročila — 19.20 Nac. ura _ (<).4o Objave — 20.00 Zunanjepolitični pregled (g. dr. Al. Kuhar) — 20.50 -'Življenje v dveh...« Pisan večer s prizori, petjem in godbo — 22.00 Napovedi, poročila — 22.15 Za vesel konec tedna (Radijski orkester). Drugi programi Sobota, 8. junija: Belgrajska post. YUA, YUB (49.18 m) 19.45 kratkoval. 'oročila v slovenščini YUF (19.69): 1.55 Oddaja za Južno Ameriko — YUG (19.69 m): 5.00 Oddaja za Severno Ameriko — Belgrad: 19.40 šuinadijski večer — Zagreb: 20.50 Klavir — Praga: 22.20 N. Dostaljeva opera: »Vijolica v snegu« — Sofija: !9.Violino — Beromiinster: 20.45 Pisan spored — Budimpešta: 22.10 CiCganska ork. — Bukarešta: 20 Simf. konc. — Trst-Milan: 20.50 Verdijeva opera: »Moč usode« — Rim-Bari: 21 Simf. konc. — Florenca: 21.50 Lahka glasba — Sottens: 21.50 Klavir. Prireditve in zabave Zbor najlepših komornih del slavnih mojstrov boste slišali na komorni produkciji Glasbene akademije v ponedeljek 10. junija. Začetek ob Vt 19 v veliki filharmonični dvorani. Nastopili bodo slušatelji Logerjeva, Bradačeva, Burger, Gregorc, Zalokar in Zižmond in šol profesorjev Šlaisa, Zarnikove, J. Ravnika, Rupla in Pfeiterja ter bodo izvajali Co-rellijevo komorno »Sonato za dve viol:ni in klavir«, Tartinijevo »Sonato za violino in klavir v a-duru«, Brahmsovo »Sonato za klavir in violino,op. 100 v a-duru« in Dvorakov »Tercet za dve violini ter violo«. Ves program je naštudiral z izvajalci prof. Jan Šlajs, vodja oddelka komorne glasbe. Program velja kot vstopmica. Izredno delavnost in marljivost pevskega zbora Ljubljanski Zvon dokazujejo njegovi redni koncerti. V teku letošnje sezone je pripravil Zvonov zborovodja g. Dore Matulj s svojim zborom že dva koncerta. Sredi meseca decembra se je oddolžil s celovečernim koncertnim sporedom spominu svojega bivšega zbOr6vodje, skladatelja Zorka Prclovca. Prihodnji ponedeljek pa izvaja zopet stilni koncert 'j>od naslovom »Slovenska cerkvena glasba«. Zvonu damo najlepše priznanje za njegovo delo s tem, če v obilnem številu poselimo cerkveni koncert, kar ta po vsej pravici tudi zasluži. Koncert l>o v frančiškanski cerkvi 10. t. m. ob pol 9 zvečer in so vstopnice, kakor tudi |xxlrolini koncertni spored v predprodaji v Knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu. Sestanki Pozivam vse mladce F. O. Ljubljana — mesto, da se udeleže izredne mlarlčevske telovadbe, ki bo danes ob 15 na stadionu. Ker je zarodi okrožnih mladčevskih tekem na Dobrovi telovadba zelo važna, tc pozivam, da se telovadbe zanesljivo udeležiš. Voditelj. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tvrševa, (Dunajska) cesta I: mr. Hočevar, Celovška cesta 62 in mr. Moste — Zaloška cesta. Mestna zdravniška dežurna služba Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 8 zvečer do ponedeljka do 8 zjutraj mestni zdravnik dr. Debelak Gvido, Tjrševa cesto št. 62-1. telefon št. 27-29. Poizvedovanja Zlata ura z zlato zapcsnico se je izgubila od ceste na Rožnik proti Tivoli. Pošten najditelj noj jo odda proti nogradi v ujiravi »Slo-venea«. Zgubila sem rdečkasti roženvenček s križcem v Kopitarjevi ul. Pošten najditelj naj ga vrne pri vratarju Jugoslovanske tiskarne — ker mi je drag sjiomin! Anekdota Po balkanski vojni je imel veliko zborovanje v enem izmed užičkih'okrajev znani ljudski tribun in radikalni prvak okraja prola Milan Ciju-rič. Tisti okraj je do balkanske vojne mejil na turško ozemlje. Prola Gjurič, ki je bil prav tako znan po svojem rodoljubju kakor po svojem jeklenem značaju, je imel sijajen patriotični govor, v katerem je med drugim dejal: Bratje moji, Kosovo je maščevano, maščevane so kosli naših pra-dedov, znova sc je zableščala krona carja Dušana. Meje uu»e mile domovine i© razširjene ler so b« razmaknile vse Ija do Skadra na Bojani in do sinjega morja ...« »E, to i jeste muka, prolo! Dok bi granice. bi i nekog šverca in mi mogaše nekako živjeti. Ali sada nemaš baš ni olkuda pare uzeti!' je prekinil prolov govor star Užičan. — (»Dam*.) Mož: Maščevanje »Sedaj si vsaj lahko predstavljaš. ka| moram pretrpeti, kadar »i li kupuješ nov klobuk,« POT K SLAVI NajboljSi španski film sezone, v katerem se odlično odraža junaški temperament ognjevite ljubezni, zdravega bumoria in bohemske dubo"itosti BHBII^HnBMMHBHMBB Razkošna in bogato opremljena originalna Španska opereta polna divnih melodij, prirejena po znameniti komedifi bratov Quintero V glavni vlogi znamenita španska pevka ESTRELLITA CASTRO Za film priredil: Benito Perejo Glasba: Antonio Quintero Premiera danes oh 10., 19. in 21. uri KINO SLOGA. tel. «7-30 p UUBlUN^i Varstvo in samopomoč pri letalskih napadih Kako se obvarujemo pred strahotami letalskih napadov, bomo videli na razstavi, ki jo danes, v soboto, 8. t. m. ob 11 ljubljanski župan dr. Juro Adlešič odpre na velesejmu v paviljonu »N«. Mestni zaščitni urad priredi to aktualno poučno razstavo z namenom, kako se z najmanjšimi stroški obvarujemo pred posledicami letalskih napadov čim najbolj učinkovito. Razstavo so pripravili vsi odseki mestnega zaščitnega urada s sodelovanjem vojaških ter državnih in banovinskih oblasti in zavodov, Gasilske zajednice dravske banovine ter s sodelovanjem tvrdke Bata in drugih razstavljal-cev. Razstava nam prikazuje prav vse, kar moramo vedeti o uspešni zaščiti ter o samopomoči pri letalskih napadih in je zato tudi skrajno potrebna in koristna, da jo bo vsakdo s pridom obiskal. Razstava je odprta vsak dan od 9 do 18 brez kakršnekoli vstopnine. Na razstavi bodo tudi redna vodstva, ko bodo strokovnjaki razlagali razstavljene predmete ter njih uporabo. Razstava ima pa tudi zato za Ljubljano in vso Slovenijo velik pomen, ker jo je mestna občina sklenila razviti v stalno šolo za vso zaščito pred letalskimi napadi. Ljubljanski mesarji zahtevajo ponovno zvišanje cen Ban dravske banovine g. dr. M. Natlačen je določil z odločbo 21. maja t. 1. maksimalne cenc za meso vseh vrst v drobni prodaji. Po tej odločbi ima cela vrsta me6t in krajev v Sloveniji za dinar višje cene, kakor vsi ostali kraji. Poleg tega pa je določeno, da trne biti v Ljubljani svinjina še za 1 dinar dražja kakor v drugih mestih. Prebivalstvo je s to odločbo zadovoljno, pa tudi mesarji se nikjer ne pritožujejo razen v Ljubljani. Slične odločbe so bile izdane tudi v drugih banovinah, tako v banovini Hrvatski. Zanimivo je, da so zagrebški mesarji kljub težkim časom bili z novo določenimi cemacni tako zadovoljni, da so šli sami od sebe s ceno me6a pod maksimalno določene zneske za posamezne vrste. Zagrebški mesarji so uvideli, da mora v današnjih časih tudi njihov 6tan nekaj žrtvovati za 6plošno blaginjo ter se niso hoteli okoristiti z večjim dobičkom, ki so ga jim maksimirane cene dopuščale. Verjetno je tudi, da so zagrebški mesarji to storili iz konkurenčnih razlogov; najbrž niso dobro organizirani, pa so nekateri z nižjimi cenami hoteli doseči mnogo večji promet. V Ljubljani pa so mesarji vedno enotno nastopali in so tudi sedaj poslali banski upravi spomenico, v kateri prosijo, naj se za Ljubljano določijo precej višje cene, kakor jih določa sedanja banova odločba. Kakor čujemo, mislijo v primeru, če jim ne bo ustreženo, nehati s klanjem in začeti nekakšno stavko. Tega sicer ne verjamemo, ker tudi sedaj gotovo še zmeraj V6aj nekaj zaslužijo, potem pa ne bi. Hkrati bi jim grozila nevarnost, da bi v teh resnft časih, ko res ni lepo nastopati s stavkami, nastopil kak resen stavkokaz, n. pr. kako oblastvo. Cene, ki jih mesarji predlagajo za Ljubljano so sledeče: Govedina I., zadnji del s privago 18 din, pljuča cela 24 din, beafteaki očiščeni 30 din, bržola-zrezki 22 din, ledvice 16 din, vampi mešani 10—12 din, loj 8—12 din, možgani 20 din, kravje I. 14 din, pljuča kravja 20 din, možgani 16 din, telečja stegna s kostmi 20 din, jetra telečja 24 din, telečje brez kosti 24—32 din, svinjsko I. 24 din, ledvice 24 din, mast 24 din. Predlagane cene so razmeroma precej višje od sedaj maksimiranih in so v splošnem prav gotovo previsoke. Ne rečemo, da bi morda nekatere cenc govedine in teletin v Ljubljani ne 6mele dobiti malenkostnih poviškov, v splošnem pa je treba predlog odkloniti. Mnenja smo, da se bo tudi odbor za pobijanje draginje izjavil v tem smislu. * 1 Devetdnevnice za mir so v Ljubljani v mesecu juniju v sledečih cerkvah: v cerkvi presv. Srca Jezusovega od 5. do 13. junija, v cerkvi sv. Jožefa od 14. do 22. junija, v cerkvi Sv. Petra od 23. junija do 1. julija. — Vernike na.jul.judne.je vabimo, da se devetdnevnic v obilnem številu udeležujejo. Pridite, da skupno prosimo Boga, da ohrani naši domovini mir in da tudi ves svet pomiri! 1 Slovesna sv. maša zadušnica za f Mateja To-mazkivs, ^rjt »vinskega tajnika JRZ, bo danes ob prvi oblet«iicititk'i ob 7 zjutraj (ne ob 8, kakor jc bilo pomotmo yyWianjeno v »Slovenskem domu«) v cerkvi Marijrj'ega Oznanjenja pri frančiškanih. Vse prijatelje iv znance pokojnega gospoda Mateja vljudno vabimo. 1 Maša za turiste ln izletnike bo v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob 4.50 zjutraj, pred odhodom vseh prvih jutranjih vlakov. 1 Izletnikom, ki so se prijavili za izlet v kraje, kjer je živela sv. Lma, sporočamo, da je odhod točno ob 6 izped hotela Union na dveh avtobusih. Sv. maša bo za izletnike v Št. Rupertu na Dolenjskem ob pol 8. Spored ostane isti, kakor je bil objavljen. Ker se je pa prijavilo toliko izletnikov, da niso bili sprejeti v prvo skupino, zato se Im> izlet ponovil v nedeljo, 23. junija. Za ta i/let je nu razpolago še več mest. 1 Udelcžence kongregacijskega izleta v Prodoslje opozarjamo, da morajo biti zadnji čas ob 5.30 na glavnem kolodvoru. Pri novem betonskem mostu nad pokopališčem v Kranju naj vsi počakajo, da uberemo pravo pot. Kolesarji nuj se ustavijo pri gostilni l.ikozar v Predosljah in počakajo pešce. Nihče naj ne ostane doma! 1 Šempetrsko prosvetno društvo ima v nedeljo, dne 9. junija društveni izlet k sv. Katarini. Odpeljemo se s tramvajem ob četrt na 8 izpred Šara-bona do Št. Vida. Kupijo se povratne karte. 1 Razstavo G. A. Kosovih monumentalnih slik si je ogledalo že prav lepo število obiskovalcev. Tudi mnogo šol je obiskalo to zanimivo razstavo slik iz slovenske zgodovine. Razstava ostane odprta še ves prihodnji teden. 1 Tobačno delavstvo ima v nedeljo, 0. t. m. ob 9 na Rožniku sv. mašo za mir. Vubljeno je vse delavstvo in uredništvo. 1 Društvo zaščitnih sester v Ljubljani ima danes ob 15 sestanek v šoli za zaščitne sestre, Dvoržakova ulica. 1 Romanje na Žalostno goro pri Prcserju. S Ko-deljevega in okolice gremo jutri k Žalostni Materi božji prosit za mir. Vsi, ki 60 se priglasili, naj bodo najpozneje do Vt na 6 pred glavnim kolodvorom. Vlak gre ob 6.10. Na goro pojdemo v procesiji. Kdor ne more tešč na goro, naj bo ob 5 zjutraj v cerkvi sv. Terezije pri obhajliu. Ostali bodo lahko prejeli obhajilo na Žalostni gori. Vrnemo 6e z večernim vlakom. 1 Na plesnem večeru šole Mete Vidmar-jeve, v ponedeljek, 10. t. m. v operi se lx> izvajal spored na glasbo mladega komponista Jožeta Osane, ki bo tudi sam oskrbel klavirsko spremljavo. V posameznih plesnih točkah bodo nastopile vse mlajše in starejše učenke, ki nam bodo tako kot vsako leto tudi letos pokazale sad celoletnega truda. Spored sam obsega osem daljših in krajših točk, k; jih bodo po vrsti odplesale- I. Spev — Majla šušterši-ceva, II. Capricio — Majda Petelinova, III. Poigravanja — naraščaj. IV. Priček — Majda Petelinova. V. Sozvok — Majla šušteršičeva in Živa Krajgerjeva. VI. Iz tišine — Marija Dobil ikova, Vida Favaieva in Živa Krajgerjeva, VIL Študija. — Marija Dobnikova in Živa Krajgerjeva. VIII. Balada — Majla šušteršičeva. 1 Martinčeva dvorana Zg. šiška: jutri koncert operne in domače glasbe! 1 Važno za voznike in vozače motornih vozil. Uprava policije v Ljubljani opozarja lastnike in vozače motornih vozil, da se sme obratovati samo z onimi avtomobili, avtobusi in motocikli, ki so za leto 1940 komisijsko pregledani in odobreni za javni promet ter opremljeni z evidenčno tablico za leto 1940. Zato poziva uprava policije prizadete lastnike in vozače, da pripeljejo svoja še nepre-gledana motorna vozila k pregledu, ki se bo izjemoma vršil še dne 19. junija 1940 od 11 do 12 v Ljubljani, na Bregu, št. 20, vhod iz Novega trga. 1 V Stritarjevi ulici štev. 6 v Ljubljani, pri frančiškanskem mostu, se sedaj nahaja optik in urar Fr. P. Zajec, torej ne več na Starem trgu. Samo kvalitetna optika. 1 O mesarskih muhah smo brali, da so se v velikih množinah pojavile tudi na Sv. Petra cesti predvsem okrog tovarne za usnje. Seveda je tudi to tovarno takoj pregledala uradna komisija mestnega fizikata ter naišla precej muh v onem delu obrata, kjer se surove kože predelujejo z apnom. Komisija se je pa tudi prepričala, kako v tem delu tovarne muhe stalno uničujejo s potresanjem apna, ter dobila zagotovilo, da bo vodstvo strogo pazilo na snago in sanitarne predpise. Seveda bo mestni fizikat tovarno redno nadzoroval, da se muhe z doslednim izvajanjem predpisov do "skrajnosti zatro. Ker smo pa čitali tudi priporočilo neol.jenega apnenega dušika za dober pripomoček pri zatiranju muh, predvsem pa ličink, pripominjamo, da tudi mestni fizikat priporoča ta pripomoček, kar je storil tudi v tovarni za klej. Pri tem priporočilu pa mestni fizikat V prvi vrsti opozarja vso javnost, da je najboljši pripomoček zoper muhe — snaga. Kjer gospodinji snažna gospodinja, vas nikdar ne 1k)(1o nadlegovali roji muh. Zato pa opozarjajte in z vso strogostjo zahtevajte, naj hišne pomočnice smeti sežigajo, preden jih oddajo smetarju. Kakor je bilo že javljeno, imajo sedaj smetarji najstrožji nalog, da morajo naznaniti vsako stranko, ki bi oddajala nesežgane smeti. Že samo strogo nadzorovanje smetarjev, če izpolnjujejo ta nalog z vso vestnostjo, bo imelo uspeh, toda še boij bodo muhe pregnali plačilni nalogi, če muhaste hišne uslužbenke ne bodo predpisa smatrale za resno zadevo. 1 »Pot k slavi« je razkošna in bogato opremljena španska filmska opereta prireje- na po znameniti komediji bratov Joaquina in Serafina Quintero. V tem prelepem filmu nastopa znamenita španska lepotica in operna pevka Estrellita ( astro, ki poje prelepe Iju-bavne pesmi in prelepo pleše. Ne manjka pu tudi zdravega humorja, bohemsko nustrojene mladine, ki išče sproščenja v glasbi in pri plesu. Premiera tega izredno lepega filma je danes v kinu Slogu. 1 Pri zaprtju, motnji v prebavi — vzemite zjutrai še na prazen želodec en kozarec naravne ziutrai še na prazen ži »Franz-Josel« grenčice. I Žeparji so postali podjetni. Zadnje čase prejema policija vse polno prijav o ukradenih listnicah in torbicah, lako je bilo pri procesiji nn Rakovniku v nedelio okradeuih več žrtev. Tekavcu Antonu je izginila usnjata listnica z okrog 1860 din in potrdilom, da pri nekem lesnem trgovcu v Borovnici luliko dvigne 14000 din. Prav tam je nekdo odnesel Jožefi Fajdiga torbico s 130 din, Fnnčiški Mihevc pa črno torbico s 00 din in Mariji Primožič črno usnjato torbico z 20 din in z voznim listkom do Ribnice. Posestnici iz Podgorice Angeli Trontelj pu je žepar izmaknil iz. žepa .J +00 din. Na vožnji z avtobusom z Jezice do Ljubljane pu je žepar izmaknil posestnici Cor-fiik Jožefi denarnico s 350 din. Temno modro jisnjato denarnico s 582 din v gotovini in listinami je nekdo odnesel s podstrešja stare mestne ogrevalnice v Kosovski ulici dcluvcu Skalja Leopoldu. I Tatvine železa. Betonsko železje se kaj ugodno proda kot staro železo. Zato tatovi starega železa pridno pazijo, kje bi mogli od- nesti kaj železa s stavbišč. Tako je bilo pred nedavnim s prazne parcele na vogalu I rdino-ve in l)unaj«ke ce 700 din. I Dva žeparja prijeta. Poročali smo že. ka-> ko so v nedeljo nu Rakovniku spretno nastopili žeparji in okradli mnogo obiskovalcev. Policija je prijela 12 prijav žepnih tatvin, ki so bile izvršene ali v cerkvi ali pa v tram-vuju ali na kolodvoru. Te tavme so zagrešili žeparji, ki so prišli z jugu iu hoteli najbrž obiskati tudi velesejem. ker so bili že v Ljubljani, so si pa poiskali druga polja /a svoje udejstvovanje. Ie dni je ljubljanska |>olicija sprejela nekoga B. L. prav, ko kradel. Spoznali so v njem spretnega žeparja. Kmalu za tem pu je zaprtega žeparja prišel i ^ k n t njegov brat. Prijeli so tudi tega in izkazalo se je, da sta se ol>a krepko dejstvovula pri žepnih taU vinah na Rakovniku. I član slovite Rocanove tolpe prijet. Kranjska policija je te dni prijela nekega Dvornika Franca, ki je trdil, da je doma v Nemčiji in da stanuje sedaj v Studencih pri Mariboru. Trdil je nadalje du je prišel le na obisk k prijatelju v Kranj. Kranjska [Hilicija ie poizvedovala v Mariboru, kjer jim pu o Dvorniku ni bilo ničesar znanega Zuto so moža po-slali v Ljubljano. Tu so ugotovili, la se mož piše knez Franc in du jc bil rojen v Mežici. Kljub temu. da je star šele 2.8 let. ga razna oblastva. sodišča in orožništva zasledujejo zaradi ropov in \ lomov. Vsega skupaj mu očitajo 10 pregreškov. Ugotovljeno je bilo tudi. da je bil član lolpe proslulega Rogana ki |e bil lani v Mariboru ustreljen. Policija v Kranju je postala pozorna zuradi tega. ker je v treh dneh zapravil 3000 din ()«tal bo seveda v preiskovalnem zaporu, dokler njegovih grehov temeljito ne preiščejo. MARIBOR i.' T* Po Nemcih uničene letalske lope na zahodu. Mladina gre v novo zivt\en\e Zadnja preizkušnja 250 mariborskih maturantov se je že začela. Maribor, 7. junija. 250 mladih mariborskih inteligentov v najlepšem razdobju življenja preživlja te dni posebne vrste »živčno vojno«, ki je drugim prihranjena — mladina v zadnjih razredih mariborskih srednjih šol stoji namreč sedaj tik pred maturo — to zadnjo hudo in bridko preizkušnjo, s katero konča sedenje na šolskih klopeh. Kot že rečeno, je letos na vseh mariborskih srednješolskih zavodih 250 maturantov. To število je precej nižje, kakor prejšnja leta, ko je bilo povprečno vsako leto okrog 300 do 350 maturantov v Mariboru. Sedaj prihajajo na srednjih šolah pri maturah do izraza najhujša leta gospodarske krize, ki je preprečila marsikateremu nadarjenemu fantu študiranje v mestu ter 6e je moral zateči v drug poklic. Matura se vrši letos samo na štirih mariborskih zavodih: na klasični in I. realni gimnaziji, na trgovski akademiji in drž. učiteljski šoli; brez mature je zasebno žensko učteljišče šolskih sester in II. realna gimnazija, ki je šele v letošnjem šolfkem letu dobila tudi V. razred. Razmeroma majhno je letos število maturantk: 89 deklet proti 161 fantom. — Prejšnja leta je bilo to razmerje neugodnejše, sedaj pa izgleda, da je nalet deklet na srednje šole zastal ter se ženska mladina spet zateka v druge poklice, ker se je pokazalo, da ji niti srednja šola, niti univerza ne nudita dovolj priložnosti za primemo živ-Ijensko samostojnost. Največ maturantov ima leto6 spet I. realna gimnazija in sicer 107. Med temi jc 60 kanidatov in 47 kandidatinj. Pismena matura se prične na realni gimnaziji v ponedeljek, ustmeni izpiti pa bodo sledui okoli 25 junija. Po številu maturantov sledi nato klasična gimnazija. Ta jih ima 71 in sicer 59 fantov in 12 deklet. Med maturanti je 53 rednih, 6 pa pn-vatnikov-dijakov salezijanske zasebne gimnazije v Veržeju, ki prihajajo vsako leto k maturi na mariborsko klasično gimnazijo. Tudi na tem zavodu se prične pismena matura v ponedeljek, po pismeni pa takoj sledi ustmena. Državno učiteljišče ima letos 27 maturantov, med njimi 11 deklet. V torek začnejo pismeni izpiti, ustmeni pa sledijo 19. junija. Državna trgovska akademija pa je s pismeno maturo že pričela včeraj. 6. junija. Na tem zavodu polaga letos zaključni izpit 45 dijakov in sicer 26 fantov ui 19 deklet. Pismena matura traja 7 dni, ustmena pa tudi toliko, tako da bo zaključek izpitov 24. junija. Izmed vseh imajo dijaki trgovske akademije najtežjo maturo, ker morajo polagati zakučne izpite pismeno in u6tmeno iz vseh 7 predmetov. * m Sprejemni izpiti na IL državni realni gimnaziji v Mariboru. Prošnje za sprejemni izpit z.a I. razred se bodo sprejemale v ravnaleljevi pisarni dne 21. in 22. junija. Prošnjo je nasloviti na ravnateljstvo in kolkovati t državnim kolkom z.a 10 din. Priložiti jo treba krstni (rojstni) list in spričevalo o dovršeni ljudski šoli. Sprejemni izpiti bodo dne 24. junija. K sprejemnemu izpitu se bodo sprejemali saino učenci, ki so bili rojeni v letih 1927,' 1928, 1929 in 1930. m Iz jctiiiškc službe. Upokojen je bil jetniški paznik pri okrožnem sodišču v Mariboru Aloj-zij Bevc. ... ,, ., m Slomškova družba, podružnica v Mariboru, ima jutri, v nedeljo, svoj IV. občni zbor. Ob 9 je sv. maša na Slomškovem grobu, kalero daruje g. ravnatelj Fran Hrastelj, ob 9.30 pa redili občni zbor s predavanjem tov. Kotnika »Reforma našega izvenšolskega delac v veliki dvorani Zadružne gospodarske banke. Polnoštevilne udeležbe članstva pričakuje — odbor. m Visokošolski obisk v Mariboru. V sredo so se mudili v Mariboru slušatelji filozofske fakultete ljubljanske univerze. Z njimi so bili profesorji dr. Franre Štele, Balduin Saria, dr. Milko Kos in dr. Franc Zwitter. Bilo je vsega 26 slušateljev — umetnostnih zgodovinarjev in arheologov. Maribor je bil točka njihovega tridnevnega poučnega izleta, ki jih je vodil v okolico Slovenske Bistrice in Ptuja ter na Ptujsko goro. m Ljudski oder pohiti v nedeljo na Boč. Vabljeni vsi prijatelji Ljudskega odra in planinskega veselja. Odhod zjutraj ob 5.05 z glavnega kolodvora, komur je bolj prikladno, se lahko pridruži tudi na postaji na Teznern. m Dekliški krožek frančiškanske župnije ima sestanek jutri ob 10.30 v Domu na Slomškovem trgu 12. m Konji razbili šest vagonov. Zadnje čase spet izvažajo konje iz naše države v Nemčijo, šlo je že več velikih transportov konj čez mejo. Tudi včeraj je prispel tak transport, pri katerem pa se je dogodi' nenavaden primer. Med vožnjo do Maribora so se konji v šestih zaprtih vagonih na nepojasnjen način odvezali ter so začeli ogorčeno »protestirat'«, da morajo čez. mejo, in sicer na ta način, da so s kopiti močno poškodovali vagono ter stranske stene na vseh šestih vagonih tako razbili, da so jih morali v Mariboru zamenjati. Seveda pa so pri tem >protestu< tudi konji do-hili poškodbe, ki pa so bile lažjega značaja, tako da so lahko nadaljevali vožnjo proti severu. m Hud karambol med motociklistom in avtomobilom se je pripetil na Tržaški cesti. Pri tem trčenju se je močno poškodoval 44 letni Franc Pc-ternei s Pobrežja, ki je padel z motorja ter so ga morali reševalci zapeljati v bolnišnico. m Lokomotiva se jc iztirila na poslaji Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Ptujski vlaki so zaradi tega prihajali v Maribor z veliko zamudo. V Sv. lx)vrenc so bili poslani specialisti iz železniške delavnice, ki so stroj spet spravili na tir. ! m 800 litrov grškega pelinkovca je izteklo. Na mariborski kolodvor je prispel vagon finega grškega specialnega veimuta, namenjenega za Nemčijo. Ko so pošiljko pregledali, so ugotovili, da se je med vožnjo nekje — ali v naši državi ali Grčiji, en sod, ki je držal 800 litrov, zaradi prehudega premika razbil ter so lesene doge počile, sladka tekočina pa je skoraj vsa iztekla. Ostalo je v sodu še nekaj litrov tega vina, s katerim so se posladkali nekateri na mariborskem kolodvoru, ko so razbit sod iztovorili. Kapljica je bila lako odlična, da je že četrtinka litra upi-janila najmočnejšega hrusta. m Kovinastc krste sta kradla na pokopališču. Pred malini senatom mariborskega okrožnega sodišča sta se zagovarjala včeraj dopoldne dva tatova nenavadne vrste. Izkopavala sta namreč stare kovinastc krste na pokopališču ter jih prodajala kot staro želez.o. Lansko jesen in pozimi so se vršile na starem mestnem pokopališču v Mariboru, ki je sedaj zaprto in opuščeno, ekshuma-cije ostankov tam pokopanih mariborskih meščanov. Nekatere rodbine so dale svoje prednike prenesti na drugn pokopališča. Ostanki so se nahajali v kovinaslili krstah, katerih pa pri ekshu-maciji po strogih sanitetnih predpisih — da se ne bi dogodila kakšna okužba — niso smeli prenesti na druga pokopališča. Prazne krste so v grobnicah zasuli z zemljo. Tako je ostalo na pokopališču večje število praznih rakev, ki so vzbudile skomine 48 letnega Alojza Osima in 30 letnega kotlarskega pomočnika Karla Lubeja s Pobrežja. Oba sla opazovala ekshumacije ter sta potem napravila načrt, kako bi si rakve prisvojila. Ponoči sta se podala na pokopališče ter sta najprej Iz.kopala iz neke z.asute grobnice dve rakvi. Zbila sta pločevino skupaj, ki je tehtula 128 kg ttr jo prodala trgovcu s starimi kovinami po 2 din kg. Ker sta napravila dobro kupčijo, sta naslednjo noč nadaljevala z. >ekshumacijo> krst na svojo roko. Iz grobnice rodbine Naskok sla izkopala kar 9 kovinastih krst, pri tem pa ju je zasačil stražnik. Osi m je bil danes obsojen na 6 mesecev strogega zapora, Lubej pa nn |>oldrugi mesec strogega zapora, oba tudi na 2 leti izgubo častnih pravic in nepogojno. Oba sta se pritožila, češ da je bazen previsoka. m Tat v liiši. Gostilničarkn pri Lovskem domu nad Tremi ribniki je opažala, da ji zmanjkuje zadnje čase sedaj denar, sedaj vino in jestvine. Skrila se je zaradi tega ponoči v kuhinjo ter oprezovala, da bi zasačila tatu. Res so se okrog štirih ponoči odprla vrata v kuhinjo ter se je pojavil tam njen sosed, ki stanuje v isti hiši. Previdno je odprl predal v miznici, kjer ima go-stilničarka spravljene ključe od kleli ter pobral iz njega še nekaj drobiža. S ključi se je odpravil v klet. Gostilničarka je nato primer prijavila orožnikom Izkazalo se je. da je mož že več mesecev hodil v klet gostilničarke, kaleri je odnesel 160 litrov vina, za 120 din cigaret, raznih jestvin in tudi precej gotovine. Gledalište Sobota, 8. Junija ob 20: »Ples v maskah«. Zadnjič. Nedelja, 9. junija, ob 20; »Gejšac. Gostovanje g. Jos. Povheta. Zadnja predstava v seioni. Znižane cene. Novo mesto Akademija. Državna meščanska šola v Novem mestu priredi v proslavo 10-letnice obstoja akademijo, h kateri se vljudno \abi novomeško občinstvo Bogat in pester program obsega pevske, orkestralne, dramatske in telovadne točke. Akademija se prične v soboto ob 8 zvečer v velik' dvorani Prosvetnega doma. Vstopnina. Sedeži po 10, 8, 6, 4 din — Stojišče 2 din. KULTURNI OBZORNIK Hrvatski skladatelj dr. p. Benjamin Sokol Frančiškanski red je že od nekdaj slovel po tem, da je šel na roko svojim članom, ki so pokazali nadarjenost za to ali ono vrsto umetnosti. Ta red nam ni dal samo lepe vretc svetnikov in globokih mislecev; s ponosom more pokazati tudi na imena, ki so nekaj pomenila v leposlovju, v slikarstvu, v glasbi. Kakor imamo Slovenci svoje Hribarje in tudi Sattnerje, tako imajo drugi narodi skladatelje iz reda frančiškanov, ki niso ostali samo pri skromnih pesmicah, ampak so dali svojemu narodu umetnine najširših oblik, zla6ti oratorije in nabožne opere. Med Hrvati je trenutno poleg p. Kolba najbolj viden skladatelj frančiškan dr. p. Bernardin Sokol. Z mnogimi našimi cerkvenimi skladatelji je znan. Pa tudi 6icer jc storil slovenski glasbi, posebej cerkveni, marsikako uslugo. Ko je pred leti izdajal v Zagrebu vrsto zbirk pod naslovom »Pjevajte Gospodinu pje-smu novu«, je redno upošteval v njih tudi slovenske skladatelje. Tako je prinesel v svojih zbirkah skladbe Hochreiterja, Kimovca, Premrla, Sattnerja. V nekaterih skladbah hrvatskih skladateljev je prevedel hrvatski tekst tudi v slovenščino. Pa tudi sicer je budil zanimanje za slovensko cerkveno in tudi svetno glasbo in je o njej večkrat pisal v »Hrvatski straži«, v »Obzoru« in v »Sv. Ceciliji«. Sodeloval je že tudi pri našem »Cerkvenem Glasbeniku«. * Dr. Sokol se je rodil 20. maja 1888 v Kaštel Sučurcu blizu Splita. Ze v mladih letih je spoznal in vzljubil frančiškanski red: gimnazijo in bogoslovje je končal v šolah provincije 6v. Hieron;ma v Dalmaciji. Ko je dovršil bogoslovje, so ga uvidevni predstojniki poslali na glasbeno akademijo na Dunaj, kjer je obiskoval oddelek za cerkveno glasbo. Akademijo je končal z odličnim uspehom 1. 1917. Po povratku v domovino so ga predstojniki postavili za ravnatelja kora v frančiškanski cerkvi »Mala brača« v Dubrovniku. Obenem je poučeval klerike-v bogoslovnih vedah. Na koru, kjer je deloval, je povzdignil cerkveno petje na visoko stopnjo. V tej službi je ostal do 1. 1924, ko je odšel v Rim na višjo papeško glasbeno šolo. V Rimu je napravil 1. 1925 doktorat a bogoslovja, l 1926 pa še iz glasbe. Ko se je vrnil iz Rima, je bil do konca 1. 1932 honorarni docent za cerkveno glasbo na zagrebškem bogoslovju. Ker pa ni bilo upanja, da bi sc za to mesto ustanovila stalna stolica, je šel za profesorja glasbe na Badijo na Korčuli, kjer imajo frančiškani klasično gimnazijo 6 pravico javnosti. Tam še dane6 deluje in ima med mladino lepe uspehe. Dr Sokol se je udejstvoval kot skladatelj na polju cerkvene in svetne glasbe. Zložil je več latinskih maš, med njimi mašo »Gaudens gaudeo«, ki so jo večkrat tudi že v Bratislavi izvajali in jo tam v radio prenašali. Peli 60 jo tudi že v ljubljanski stolnici. Njegovo delo je tudi latinska masa v čast 6v. Cirilu in Metodu ter maša v čast sv. Tereziji Deteta Jezusa s hrvatskim besedilom. Najnovejše delo na tem polju je pa staroslovenska maša v čast frančiškanskemu mučencu bi. Nikolaju Taviliču. V tisku ;e izdal štiri zvezke 6vetnih pesmi pod naslovom »Hrvatsko selo«; dalje 25 zvezkov solo-kupletov za mladino s spremljevanjem klavirja pod naslovom »Glasbeni monolozi«. Izšlo je tudi njegovih enajst zvezkov izključno Marijinih skladb (XI Angelus Domini)) za visoki glas in z instrumentalno spremljavo. Posebej je še izdal tri zvezke Marijinih pesmi pod naslovom »Neoskvmjenoj«. Poleg tega ima še celo vrsto skladb, ki 60 izšle v posebnih zbirkah ali pa raztresene po raznih revijah in nabožnih listih. V rokopisu ima več klavirskih in orgelskih skladb. Njegov slog je pretežno harmoničen, zelo nasičen in barvit. Tudi polifonih mest ima mnogo, a ne v smislu čiste polifonije; osnove, iz katerih skladatelj izhaja, so harmoničnega značaja. Zborovske skladbe so velikokrat težko izvedljive zaradi močnih alteracij, pogostih enharmoničnih zamenjav in za-radi zgoščenih harmonij, ki se zdijo skoraj instrumentalno občutene. Morda se zato tudi toliko ne izvajajo kot bi se sicer, če bi jih skladatelj nekoliko prečistil in jih prilagodil zahtevam zborovskega sloga. Vendar je že s tem, kar je do zdaj ustvaril, dal hrvatskemu narodu marsikako umetnino trajne vrednosti. V tem smislu želimo izredno plodovitemu skladatelju še mnogo lepih uspehov na skladatelj-skem poljul M. Tome. »Mladika« št. 6 Junijska številka te družinske revije, ki jo izdaja Mohorjeva družba že 21. leto, je izšla kot vsak mesec točno prvega v mesecu, in prinaša zanimivo gradivo. Na uvodnem mestu se nadaljuje že drugo leto povest iz bohinjskih gora, opisujoča planšar-sko življenje, življenje poklicnih in divjih lovcev v naših planinah ter goste, ki prihajajo na planine, kakor v tem poglavju profesor Novak, sicer pa ljubezen med planšaricami in lovci ter medsebojno tekmo. Pisatelj Janez Jalen pozna to življenje do podrobnosti in ga sočno opisuje, kakor poznamo njegovo umetnost že iz Cvetkove Cilke in Ovčarja Marka. Tone Glavan je novinec in zdaj prvič nastopa v reviji s črtico »Zgodba o Stanetu«, ki je bil beden pobožen ministrant z željo po meniškem življenju, da ga je ugriznil pes in od tedaj ni bil zdrav, prijemala se ga je božjast in ga celo spravila ob razsodnost. Donesek je res samo zgodbica, ki pa je za začetnika obetajoča. Jože Dular je napisal prav tako kmečko zgodbo o ruskem ujetniku, ki za stavo 300 dinarjev v prvi pomladi gre plavat v Krko, pa ga prime krč in utone. Kar odlikuje Dularja, ni invencija motiva, temveč realistično in svojstveno opisovanje dolenjskega miljeja in sprememb v ozračju. Mara Husova je prikazala v črtici »Sprava na klancu« notranjskega čudaka, ki se je zakrknil vase zaradi odbite ljubezni v mladosti, kar pa se potem šele v letih popravi ob najmlajšem otroku njegove prve ljubezni. Pisana je v krepkih potezah in dobrem dialogu. Pripovedništvo predstavlja še stari Mohorjan Ivan Zoreč, ki v svojem klenem nenarejenem jeziku opisuje svoj vstop v življenje pod naslovom »Gosposki hlapec«, kar je nadaljevanje spominov Kotarjevega Naneta. Pesmi ima to pot samo Leopold Stanek. (Poglej, Morana). Viktor Smolej opisuje slovaška pota in nas seznanja z zgodovinskimi kraji Slovaške (Ni-tra) ter početki krščanske slovanske kulture, obenem pa so to prijetni potopisi po slovaški zemlji, ki jo slabo poznamo. Narte Velikonja pa priobčuje v Mladiki ljudsko igro Tabor iz časa turških vpadov. V II. dejanju v tej številki nam pokaže tabor ob cerkvi, kako se opira Turkom, ki ga naskaku-jejo, ler kako so katoličani prav za prav neenotni v vodstvu borbe s sovražnikom. »Prave skupnosti ni, vsak se boji za svojo glavo, če mu pa kaj rečeš, pravi, da Boga varuje,« te besede so postavljene, kakor da so govorjene za naš čas. 0 igri in njeni dramatični vrednosti bo mogoče govoriti šele, ko bo v celoti izšla in bo gotovo preizkušena na naših podeželskih odrih. Drži pa, da je Velikonjev slog že sam v sebi dramatičen, kajti tudi sicer v pripovedništvu Velikonja dosega vse učinke z dramatičnim dialogom. V poljudno znanstvenem delu opisuje Franc Erjavc Dansko in Dance, kar bo v današnjem času gotovo zanimalo vse bralce. Dr. Žontar, ki je že v zadnji številki pokazal slovenske pravne starine, sedaj obravnava sramotilne stebre, ki so še tu in tam ohranjene po naših krajih. Ivan Šaiclj priobčuje slovenske pregovore in reke. Ocenjeno je več novih slovenskih knjig, tako: Papini: Priče trpljenja Gospodovega (Stanek), VI. mednarodni kongres Kristusa Kralja (J. P.), Ušeničnik: Izbrani spisi (V. F.), Fr. Krašovec piše o gibanju kot fotografskem motivu. Razložene so slike, ki jih Mlakida priobčuje. Oddelek Dom in družina vsebuje opis poletnih oblek iz bombaža (Š. Humek), prtiče (Elza Skalicky), drobro kuharico (Marija Remčeva). Zabava in šala zaključuje — kot vsako številko — tudi to. »Naša Zvezda« v tekočem letu Naša Zvezda je dijaški verski in organizacijski list, zvest spremljevalec, ki dijakom kaže sodobno življenje ki je njihov nevsiljivi usmerjevalec v božje višine. Med slovenskim katoliškim dijaštvom opravlja to svoje delo že polnih devet let, do zadnjega leta ločeno za dijakinje in ločeno za dijake, v pravkar minulem šolskem letu pa jc začel izhajati ski^no za dijake in dijakinje. Naj pred vstopom trga lista v njegovo desetletnico na kratko pogledamo, kako je list pod uredništvom prof. dr. Vilka Fajdige in tovarišev v preteklem letu izpolnjeval gori omenjene naloge do slovenskega katoliškega dijaštva. Dasi je list v prvi vrsti verski, je vendar povsem upravičeno, da je bil list urejevan ne samo z verske strani, ampak je spremljal vse slovensko in splošno svetovno kulturo človekovo življenje in delo ter ga zmerom seveda z verskega zrelišča tolmačil slovenskim študentom. Na prvem mestu je li«t kot kongrcgacijski vestnik marljivo spreml|al dogodke io praznike cerkvenega let«, pa tudi »i- cer se je v mnogoterih člankih Naža Zvezda pomur dila pri religioznih, moralnih, etičnih, vzgojnih in verskoznanstvenih vprašanjih. Poleg verskih in splošno javnih in kulturnih vprašanj je list obravnaval tudi literarna vprašanja, bodisi literarno kritično ali literarno zgodovino — vedno z regioz-nega zrelišča — prav nič pa ni zaostajal tudi v pravem umetniškem podajanju. Pri tem je znal urednik zbrati v svojem listu poleg priznanih starejših pesnikov in pisateljev ter prevodnih del tudi najmlajše, ki so iz dijaških vrst prispevali marsikatero pesniško delo, ki bo imelo trajno vrednost. Tudi dijakom primerne ideološko-kritične preglede najnovejših slovenskih dramatskih in drugih književnih del je Ust stalno prinašal. Tako je dijakom res nudil vsega, kar v današnjih zmedenih in razrva-nih časih najbolj potrebujejo. Posrečene ilustracije so to nalogo podpirale. List Naša Zvezda je potemtakem res bila zvezda vodnica slovenskemu vernemu dijaštvu. Ni čuda, da je število naročnikov naraslo na 5000. Od kongregacijskega lista bi vsekakor pričakovali več dopisov s posameznih slovenskih srednjih šol in kongregacij. V prihodnje bo treba, da se naši dijaki tudi tako lista še bolj oklenejo in v njem tudi dopisujejo. Zvezda je gotovo izpolnila svojo dolžnost do našega dijaštva, saj je bila urejevana zares v duhu časa, to se pravi, da je bila nad vse pestra in živahna načelno jasna versko globoka in razgledana. O njeni visoko kvalitetni vrednosti gotovo pričajo tudi imena naših znamenitih kulturnih delavcev, kakor so F. S. Finžgar, dr. Jože Pogačnik, dr. Stanko Canjkar, dr. L. Ehrlih, Silvin Sardcnko, Janko Mlakar, dr. Tine Debeljak, Valerijan Učak, dr. Roman Tominec, dr. Alojzij Kuhar, Narte Velikonja, dr. Stanko Gogala, dr. Andrej Gosar, dr. C. Potočnik, p. K. Zakrajšek, Pavle Slapar, J. Bo-govič, Jos. Šimenc, dr. J. Janžekovič, Janez Orar žem in cela vrsta še mlajših. Upamo, da bodo v prihodnje ostali vsi ti listu zvesti in da bodo pristopili tudi še novi odlični so-trudniki. Zato je tudi gotovo, da bo slovednsko katoliško dijaštvo, ne samo tisto, ki j« včlanjeno v kongregacijah, ampak tudi drugo ostalo listu zvesto in pridobilo še novih naročnikov. Saj tak list zasluži, da ga naroči in bere 6lehetni slovenski kato* liški dijak in dijakinja. Naša Zvezda izhaja kot štirinajstdnevnik na 16 straneh, doseže na leto 16 številk, stane za dijake 10 din, za druge pa 15 din ter se naroča pri upravi Naše Zvezde, Ljubljana, Streliška ulica 12/11. Li6t prav toplo priporočamo! F. J. * Mladi verzi. V Rimu je te dni šla močno iz rek v roke knjižica pesmi »Voci del cielo e voci della terra«. (Glasovi nebes in zemlje.) Kritika navdušeno hvali kristalno sveže verze in deviško čiste misli o zemlji, stvarstvu in ljudeh. Tudi oblika je brezhibna. Te oblike zadobe še poseben pomen, če vemo, da je pesnica komaj —16 letna deklica (Anica Lo Monaco). Izgube v prejšnji svetovni vojni V času minule svetovne vojne se je našlo zmanjšalo število rojstev v vojskujočih se državah. Na Angleškem se je število rojstev zmanjšalo za 500.000, na Francoskem za 833.000. v Nemčiji in bivši A vstro-Ogrski pa za 2,000.000. V vseh teh državah se je število rojstev zmanjšalo za 20 milijonov. Co prištejemo k temu še število vojakov, ki so padli na bojiščih, in druge žrtve vojske, moramo reči, da je Evropa v štirih letih od 1914-18 izgubila 38,000.000 ljudi. Sredstvo za tiste, ki nočejo plačati lz Lakevievva v Areki poročajo: Ravnatelj tukajšnjega vodovoda si je izmislil izvrstno sredstvo, kako bi prisilil lene plačnike, da bi spremenil svojo grdo navado. Ce kdo takoi ne plača računa za vodo. dajo na vodovod dolžnika majhno napravo. Zaradi te naprave voda ne teče drugače kot po kapljicah, tako da mora vsakdo čakati deset minut, proden si napolni kozarec z vodo. Ce bi hotel napolniti banjo, bi jiotreboval štiri dni za to. >Ta zamisel se ie sijajno obnesla,« je rekel ravnatelj. >Le malo jih je, ki bi imeli tako zdrave živce, da bi takšno natakanje dolgo zdržali. Ko smo prej vodovod kar zaprli, ni dosti zaleglo. A ta misel, da imaš vodo, a da potratis toliko časa, preden si io natočiš, to je šlo ljudem tako na živce, da račune zdaj točno plačujejo.« Zmaga nad jeklom in betonom. ŠPORT Smuška državna prvenstva Državna prvenstva so bila izvedena letos prav vsa v vseh disciplinah na prvotno določenih terminih. Tek na 18 km in klasična kombinacija je bila poverjena v izvedbo SM k Bohinju. Pokroviteljstvo nad to prireditvijo so prevzeli g. minister za telesno vzgojo g. Jevrem Tomič, ban g. dr. Marko Natlačen in komandant dravske divizijske oblasti, div. gen. D. P. Stefanovič. V teku na 18 km je star-talo 66 tekmovalcev. Z veseljem 6e lahko ugotovi, da ta lepa smuška disciplina pridobiva zopet na interesu, gotovo pa je, da je prav tečaj, ki je bil istočasno v Bohinju, mnogo pripomogel k številni udeležbi. Prva tri mesta v teku so zasedli: 1. Smolej 1.34.41, 2. Jože Knific 1.37.19 (oba SK Bratstvo), 3. Lado Starman 1.38.21 (Sm. k. Ljubljana). Za klasično kombinacijo se je prijavilo 19 tekmovalcev, kar je tudi velik napredek v tej disciplini. 1. Knific Jože 270.9, 2. Tone Razinger 269.2, 3. Lovro Zemva 258.5 točke (vsi SK Bratstvo). Državno prvenstvo v klasični kombinaciji se je vršilo z mednarodno udeležbo. Nemčija je poslala štiri svoje tekmovalce. V mednarodnem tekmovanju je vrstni red sledeč: 1. Knific 270.9, 2. Maier (N) 270.2, 3. Razinger 269.2, 4 Holl (N) 263.1, 5. Zemva 258.5, 6. Bevc 257.8, 7. Petrič 248. Vztrajnostm tek na 30 km kot državno prvenstvo. To tekmovanje je bilo tudi z mednarodno udeležbo Nemčije, ki je prijavila 8 svojih najboljših tekmovalcev, in pričakovati je bilo do sedaj pri nas najbolj inter-esantne tekme te vrate. Naš Smolej naj bi 6e na domačih terenih enkrat pomeril s svojim dolgoletnim rivalcm v srednjeevropskem razredu, z Demctzem, ki je bil tudi pismeno prijavljen. Od 8 prijavljenih tekmovalcev Nemcev so prišli samo 4, in to brez Demetza. Na 6tartu 6e je javilo skupno 20 tekmovalcev, kar je za vztrajnostni tek mnogo, toda brez Demetza in Smoleja, ki ni prišel. Tekma je bila v izvedbi marljivega Sm. k. Dovje-Mojstrana in je potekla v najlepšem redu prav povoljno. Rezultati: 1. Knific 2.06.24, 2. Petrič 2.08.04, 8. Klanč-nik Alojz 2.15.46, 4. Pogačnik 2.18.29, 5. Fred Ross-ner (Nemčija). Alpska kombinacija za moške je bila v izvedbi GZSP v Tržiču dne 28 januarja; od 89 prijavljenih je startalo 44, torej polovica. Izvedba alpskega prvenstva ni bila na tisti višini, kot morajo biti državna prvenstva, toda zaradi novega predela na katerem je potekala, je treba pomanjkljivosti oprostiti. V smuku prva tri mesta: 1. Koblar St. (Skala) 3.32, 2. Zvan Alojz (Gorenjec) 3.53, 3. Lukanc Slavo (Tržič) 3.54. V slalomu prva tri mesta: 1. Praček C. (Skala) 1.37, 2. Lukanc Slavko (Tržič) 1.41, 3. Voller Kristl (Ljubljana) 1.46. V alpski kombinaciji: 1. Koblar Stanko 375.5, 2. Lukanc Slavko 376.6, 3. Praček Ciril 386. Prvenstvo deklet v alpski kombinaciji je bilo 25. in 26. februarja na Pokljuki odnosno na Lipanjci v izvedbi SK Ljubljane. Pri smuku je bilo 9 tekmovalk, pri slalomu pa 7. Smuk: 1. Pcrnuš Poldka (Ljubljana) 1.49.3, 2. Heim Erika (Skala) 1.57.8, 3. Praček Alojzija (Gorenjec) 2.16.2. Slalomi 1. Pernuš 1.19.4, 2. Stolcer Pavlina (Skala) 1.41, 3. Heim Erika 1.44. Kombinacija: 1. Pemuš 177.58, 2. Heim 207.24, 3. Stolcer 258.%. Skoki za državno prvenstvo z mednarodno udeležbo v Planici dne 3. marca. Pokrovitelji nad to prireditvijo so bili zunanji minister dr. Cincar-Mar-kovič, minister vojske in momarce arm. gen. Milan Nedič, minister za telesno vzgojo naroda Jevrem Tomič in ban dravske banovine dr. Marko Natlačen. V športnem pogledu je prireditev nad vse pričakovano krasno uspela. Razilka med našimi tekmovalci od lani do leto6 je velika in napredek očiten. Poleg naših najboljših tekmovalcev v smuških skokih 6mo Sprememba postojanke težkega nemškega topništva na zahodni Ironti. imeli še 9 Nemcev, med njimi dva svetovna prvaka in to Josef Bradi in Gustl Berauer. Nastopilo je 33 tekmovalcev. Vsa prva mesta so dosegli gostje: 1. Bradi Josef 227.6, 2. Hackel Pavel 225.9, 3. Marr Hans (vsi Nemčija) 224.1 točk. Za državno prvenstvo so se razvrstili sledeči: 1. Novšak Albin (Bohinj)) 211 točk (toda na IX. mesto v skupnem tekmovanju), 2. Pribošek Franc (Ilirija) 205.1 točk (X. me6to), 3. Jakopič Albin (Mojstrana) 203.2 točke (XI. mesto). Državno prvenstvo za juniorje je bilo poverjeno SK Iliriji v Planici v dneh 2., 3. in 4. februarja. Podrobno poročilo je v poročilu Mladinskega odseka. »Triglavski dan«, smuk s Triglava v dolino Krme, vsakoletni zaključek zvezne smuške sezone, je bil izveden kot običajno in tradicionalno na belo nedeljo letos dne 31. marca. Tudi ta prireditev je bila razpisana z mednarodno udeležbo. Z gotovostjo smo pričakovali tekmovalce iz Nemčije, Italijani so nam tik pred tekmo odpovedali svojo udeležbo iz tehničnih zadržkov. Na tekmovanje so se prijavili tudi tekmovalci in tekmovalke iz Češke, žal pa ni bilo mogoče ugoditi njihovi zahtevi zaradi visokih stroškov. Rezultati moških: a) mednarodno: 1. Maier (N) 5.01.2, 2 Seer Kari (N)) 5.03, 3. Komer Kari (N) 5.28; b) nacionalno: Saša Molner (Ljubljana), 2. Lukanc Slavko (Tržič, 3. Zvan Alojz (Gorenjec). Rezultati deklet: 1. Schrottenbach (N) 4.55, 2. Šulgaj (Ljubljana) 6.17, 3. Pavlič (Ljubljana). Triglavski 6muk je bil letos razpisan tudi za moštva in so dosegli: I. mestp moštvo ASK Gorenjec — Žvan-Žnidar-Bertoncelj; II. mesto moštvo SK Tržič -7t Lukanc-Čarman-Štcfe. Letošnji državni prvaki so tedaj: Franc Smolej, SK Bratstvo v teku, v teku na 18 km; Jože Knific, SK Bratstvo, v vztrajnostnem teku na 30 km; Jože Knific, SK Bratstvo, v klasični kombinaciji; Stanko Koblar, TK Skala, v aljiski kombinaciji; Stanko Koblar, TK Skala, v smuku; Ciril Praček, TK Skala, v slalomu, Albin Novšak, Sm. k. Bohinj,, v skokih; moštvo SK Bratstva, v štafeti 4X10 km; Saša Molnar, Sm. k. Ljubljana, v Triglavskem smuku. Med dekleti pa: Poldka Pemuš, Sm. k. Ljubljana, v smuku; Poldka Pernuš, Sm. k. Ljubljana, v slalomu: Poldka Pemuš, Sm. k. Ljubljana, v alpski kombinaciji; Jelka Sulgaj, Sm. k. Ljubljana, v Triglavskem smuku. Juniorski in mladinski prvaki: Mulej Janez, Sm. k. Bohinj, tek mladina A; Dolžan Srečko, Mojstrana, tek mladina B; Bem Boris, Sm. k. Ljubljana, tek mladina C; Hrovat Janez, SK Ilirija, tek juniorji; Mulej Tine. SK Ilirija, slalom juniorji; Mulej Tine, SK Ilirija, kombinacija juniorji; Krznarič Pavel. Mojstrana, kombinacija mladina. Gradjanski je že na vrhu tabele! V četrtek so imeli pravoslavni svoj Spasov dan in nogometni klubi so ta dan porabili za odigranje važnih tekem. Na sporedu so bila V6a tri velika srečanja med klubi, ki tekmujejo za ponovni naslov državnega nogometnega prvaka. V Belgi sta 6e pomerila BSK in Hajduk ter Jugoslavij;e a Hašk. V Sarajevu pa je bila najvažnejša tekma jyieva srečanje med Gradjanskim in dosedanjim vodjem lige, sarajevsko Slavijo. Za to tekmo je vladalo zanimanje kakor ga tam še ne pomnijo za nobeno nogometno igro, odkar Sarajevčani poznajo nogomet. Nad 8000 ljudi 6e je nabralo na igrišču. Če bi zmagala Slavija, potem bi ji prav gotovo letos ne bi mogel noben klub več odvzeti naslova državnega prvaka. Toda zgodilo se je drugače — kakor se to tako rado dogaja. Vsi upi 6o — deloma baje tudi pa zaslugi madžarskega sodnika — splavali po vodi, ali pa so 6e vsaj silovito omajali. Gradjanski je namreč sredi Sarajeva — pravi športni čudež — zmagal nad Slavijo z rezultatom 3 :2. S to zmago si je pomagal na prvo mesto zato, ker ima 6icer enako število točk kakor sarajevska Slavija, vendar pa se postavlja z mnogo boljšo goldiferenco. V Belgradu sta bila dosežena dva skorajda kazenska rezultata. BSK je vzel v roke splitskega Hajduka ter ga premikastil naravnost katastrofalno: zmagal je namreč z groznim rezultatom 9:0. Prav dobro se je tokrat postavila tudi Jugoslavija, ki je premagala zagrebškega Haška s 6 : 2. Današnja boksarska prireditev Po presledku več let bomo danes zopet videli v Ljubljani boks. Program, katerega je pripravila nova Hermesova boks-sekcija, je kljub težkočam dobro izbran in bo zadovoljil še lake izbirčnože, ki niso z vsako stvarjo zadovoljni. Imena, kakor Baloh, Ipavec, Majnik, Mitrovič, Volčič ter najnovejša: Ma-rušič, Meze, Vidmar, švajger, Novak, Graček, ki bodo danes prvič stopili v ring, nam jamčijo, da bodo borbe prvovrstne. Pred boksarskim programom bosta dve zanimivi točki rokoborbe. Program se bo pričel točno ob pol devetih, blagajna pa bo odprla že ob osmih! Zaradi velikega zanimanja priporočamo, da pridejo gledalci že pred pol deveto uro ter zasedejo čim boljša mesta. Na prireditev pride tudi savezni delegat g. FVr-ček iz Zagreba, po nastopu pa se bodo sestali drle-gati vseh slovenskih klubov v svrho osnovanja »Slovenske boksarske zvi?7et, Najmogočnejše vojno pristanišče sveta Najbogatejši nizozemski otoki Malajskega otočja, Java, Sumatra, Bali in Borneo so pravkar zanimali ves svet. Vojaško jih nadzoruje angleško vojno pristaniiče Singapur. Ribiški otok z 200 domačini Zgodovina o Singapurju in njegovem razvoju za mednarodno žarišče je že zato zanimiva, ker stoji v začetku položaja, ki je sedanjemu izredno podoben. Ta položaj pa so ustvarile napoleonski pohodi 19. stoletja. Ko je Francija v rcvoluciiskih vojnah zasedla Nizozemsko, je Anglija vzela v varstvo Nizozemsko Indijo. Leta 1816. je Anglija odšla iz Niz. Indije in guverner sir Stamford je odšel s svojega mesta na Javi. Le majhen del vzhodno obale Sumatre je Anglija dobila kot honorar za svoje varstvo. Sir Stamford se je preselil v Singapur, ki je majhen otok. takrat — 1. 1819. — je bivalo ondi le 200 Malajcev. čez pet let nato je vrnila Anglija vso Sumatro Nizozemski in si je zato izgovorila Singapur. Penang in Malako. Odtlej se je pristanišče v Singapurju razvilo v najvažnejši steber angleškega imperija, in če govorimo o Gibraltarju, Suezu, Malti in Cipru, tedaj moramo pomisliti tudi na Singapur, čigar svetovno pomembnost so Angleži že pred več ko sto leti spoznali. A tudi Japonska je spoznala pomen Singapur-ja. Nizozemsko-indijsko otočje se je spremnilo v najvažnejše tržišče za neskončni industrijski tok blaga, ki se je iz držav vzhajajočega sonca neprestano izliva'. pristanišče in mimo angleških bojnih ladij so bilo pri slovesnosti tudi ameriške bojne ladje. Odkar je Japonska gospodarica Ilongkonga, je Singapur malo izgubil na pomembnosti kot ne-zavzetno oporišče. Pred dvema letoma je merila zračna razdalja med Singapurjeni in najbližnjim japonskim letalskim pristaniščem 2500 mili, torej je bil za japonske bombnike nedosegljiv. Odkar pa je Japonska zasedla otok Hainan, je ta zračna črta precej krajša. Navzlic temu ostane Singapur še nadalje najmočnejše vojno prialanišče in eden najvažnejših stebrov pomorske oblasti Anglije. Kako zelo je Anglija močna v Singapurju. je najboljši dokaz to, da je zadoščal ugovor Amerike. Anglije in Francije, pa je Japonska opustila svoj namen, da ni zasedla nizozemsko-indijskega otočja. Skoraj vse kaže na to, da je Japonska opustila svoje načrte v Malajskem otočju in namen, da bi posegla v štreno sedanjih sporov. Singapur ostane še nadalje to, kar je zdaj, in to je: ključ za Daljni Vzhod. o&cutfiiv teint~ P|M| SPECIALEN riJLVr PUDER dvfioCnjenje delovanja Orizol- kreme i Vas je gotove vedno xadavouiia ! Eksplozija v španski vasi Iz Valencije poročajo: V pirotehnični tvornici v Sedaviju je pri izdelovanju gorilnih snov nastala huda eksplozija in je bilo ubitih osem delavcev, dvanajst pa je bilo ranjenih. Tvornica le bila povsem podrta in prav tako sosednja hiša. Japonska trgovina Japonci so skušali s svojo konkurenco izpodriniti francosko svilo in angleško platno. Singa-purske izložbe so polne japonskega blaga, koles, svile, papirnatih izdelkov, torbic, pasov, denarnic in škatlic za lepotila. Pred petimi leti je Japonska prodala na nizozemsko-indijskem otočju štirikrat več platna kot Anglija. Leta 1934 je bila Anglija prisiljena, da je omejila uvoz iz Japonske. A s tem je nastala nejevolja. Zakaj Japonci so zdaj izvažali v Batavijo in Bangkok. Kar je bilo v dobro domači angleški proizvodnji, je bilo v škodo angleški trgovini Časi se spreminjajo Lela 1921 je angleški državni posvet sklenil, da Singapur utrdi. Cez tri leta nato je dal Mac Donald, ki je menil, da je svetovni mir že dobljena stvar, vsa tozadevna dela ustaviti. Singapur naj bi ostal prosta luka brez oporišča za pomorsko in letalsko brodovje, brez postojanke za podmornice. V spodnji zbornici in v vladi so zato nastali hudi spori, češ da Singapur mora ostati postojanka za brambo. Kmalu je imela ta borba uspeh. Čez šestnajst mesecev nato, ko so bili prenehali z utrjevanjem Singapurja, so s temi deli spet začeli in jih z večjo naglico nadaljevali. Vojno pristanišče prve vrsta Dne 14. februarja 1938 je bil Singapur že utrjen in je zdaj najmogočnejše vojno pristanišče sveta. Utrjeni zaliv niore sprejeti Volne ladje dO 57.000 ton, njegove vojašnice imajo 10.000 mož, da ne omenimo še letalskega pristanišča, ki je stalo milijon funtov in je najmodernejše letalsko taborišče sveta. Z veliko slovesnostjo so otvorili vojno šmihel pri Novem mestu Srebrna poroka. Te dni sta tiho in skromno, a zato tembolj praznovala svojo srebrno poroko gospod Ivan in gospa Justina Lovren-eič. V tesni povezanosti z Bogom in v tihem kramljanju s pokojnimi gospejnimi starši, ki počivajo na bližnjem vaškem pokopališču, sta hotela s svojim iepim praznikom tiho smukniti mimo vdanih in ljubečih src premnogih, ki ju poznajo. Pa jima je pošteno izpodletelo! Dobra soseda sta izrabila njuno odsotnost ter jima pripravila presenečenje: postavila sta pripravila p.^..------------ ,-----_---- jima slavolok pred hišo in okrasila njun dom potem pa so jeli prihajati drug za drugim z iskrenimi voščili. Solze so trepetale blagima I 1 l "t ______1 1___ I—— m Ir r s podporo banske uprave in mestne občine Metlika posestniku zgradil novo hišo in tam cesto lepo razširil. — V kratkem se začne zopet delo nn cesti, novi cesti Drašiči—Repica in bodo ljudje zopet kai zaslužili. Iz Julijske Krajine Industrije! darujejo za fašistovske domove na Goriškem. Kakor smo poročali, je bilo sklenjeno, dn se zgradi na Goriškem vrsta novih fašistovskih domov. Po poročilih italijanskih listov so se za postavitev teh domov najbolj zavzeli veliki industrijci, ki imajo svoja podjetja v deželi: senator Banelli iz Trsta, predsednik družbe »Cementi Isonzo«, njen podpredsednik in tajnik so se ponudili, da zgrade fašistovski dom v Anhovem (Saloni), kjer stoje cementne tovorne; g. Piermaria Tognelli, generalni ravnatelj tržaških predilnic (Colonificio Triestino), ki imajo svoje tovarne v Podgori. bo sezidal podgorski dom; inž. Karel Semenza, ravnatelj soških elektrarn (SADE) je prispeval 250 tisoč lir k zgradbi fašistovskega doma v Kanalu; gg. Anton Riz-zatti iz Ajdovščine in Al. Tacchino iz Gorice sta podarila vsak po 50 tisoč lir za pokrajinski fašistovski dom v Gorici. Pred par dnevi je vse imenovane gospode s pokrajinskim političnim tajnikom na čelu sprejel vladni predsednik v posebni avdienci. Poroka v ječi. V kapeli goriških zaporov sta bila te dni poročena neki +1-letni kaznjenec Briani iz I^očnika in 36-letna Pavla Me-rigioli, ki je delj časa prebila v zaporu katerega je pa pred dobrim mesecem zapustila. Poročal je ločniški g. župnik. Srečni analfabet Neki Njujorčan, ki ni imel nikdar prilike, da bi bil hodil v šolo, je dobil službo sluge v nek prodajalni. Drug dan ga je gospodar vprašal: »Kdo me je sinoči klical k telefonu? Zakaj mi tega niste povedali?« — »Oprostite.« je odvrnil sluga, »skušal sem si zapomniti njegovo ime. toda ker ne znam pisati.. .c Tudi gospodar mu je dejal, naj mu oprosti, ker ga mora odpustiti iz službe in poiskati drugega slugo, ki si bo znal napisati telefonska poročila. — Cez dvajset let ie imel naš junak dvajset milijonov dolarjev. Nekoč, ko so mu prinesli važno pogodbo, so mu deiali. naj jo podpiše. Namesto podpisa je napravil na pogodbo veliko ničlo. »Moji odvetniki io bodo podpisali namesto mene .« je dejal. — »Slišal sem, da imate 20 milijonov dolarjev premoženia.« mu ie segel v besedo neki navzočni bančnik. — »Da. približno toliko imam.« se le glasil odgovor. »In zdai pomislite.« je dejal bančnik, »koliko bi šele imeli, če bi znali pisati I — »Da.« je odvrnil milijonar, »imf bi službo v trgovini.« Slovaška ima več ko 2000 duhovnikov Iz Bratislave poročajo: Prosvetni minister Slo vaške je v kulturnem odboru izjavil, da biva na Slovaškem 856 rimsko-katolišklh župnikov; 360 kaplanov; 16 profesorjev veronauka: 17 semeniš-kih duhovnikov: drugih 61. skupaj 1310. Grško-katoliških duhovnikov je 233: protestantskih 360; reformirane Cerkve 30: a judovskih rabinov 106. Vse duhovščine je na Slovaškem 2064. Upokoie-nih duhovnikov pa je 284 L -nite donosnost in učinek svojega dela z vporabo originalnih SBVV-voznih In Industrijskih dvignile (vint), ki so izdelane iz jekla in železa in zato nad vse trpežne Te dvigalice. stavbni materijal. poljedelske stroje, orodje itd. dobite v železnini FR. STUPICA LJUBLJANA, Gosposvetska 1 Nagradna križanka Tvrdke, ki cele delati reklamo zase po križankah, naj izrofe svoja naročila en teden popreje v upravi »Slovenca«. Rešitev križanke je treba poslati na upravo »Slovenca« pod značko »Križanka do četrt k a prihodnjega tedna. — Rešitev križanke bomo objavili prihodnjo soboto. Med one, ki bodo pravilno razdelili križanko, bomo z žrebanjem rezdelili 4 nagrade in sicer za vsakega list »Slovenec« za en mesec zastonj. 1 2 3 4 ■ S 7 8 9 IU 11 1 1 llb ■ 12 1 13 ■ 14 15 ■ 16 ■ ■ 17 18 1 ■ ■ 19 20 ■ 21 j ■ 22 23 24 1 2.» ■ 26 j 27 28 ■ 29 BESEDE POMENIJO: Vodoravno: 1. Drogerija v Ljubljani. 5. Južni sadež. 11. Ukaz, dejanje, 12. Denar (srbhrv.). 13. M. o. 14 Orožje. 16. Ruska reka. 17. Za življenje potrebna snov, 19. Konec očenaša. 21. Steblo. 22, Vprašalnica. 24. Kožna bolezen. 26. Rožni venec, 28. Gorovje v Franciji. 29. Telesna poškodba. Navpično: 1. Gora ob Savi. 2. Veanik. 3. Kratica »na razpoloženju«. 4 Mesto v Zetski banovini. 6 Veznik. 7. Rečna bojna ladja. 8. Domača žival. 9. Raj Starih Slovanov. 10. Kratko srbsko moško ime. llb. Znoj. 15 Jugosl. denami zavod (kratica) 17. Postaja proti Rakeku. 18. Ne govori. 19. Turški oblastnik. 20 Vprašalnica. 22. Brezdelen. 23. Kratko žensko ime. 25. Stevnik. 27. Pevska nota. Rešitev sobotne križanke. Vodoravno: 1. Gregorič (drogerija v Ljubljani, Prešernova uU. 9. Krilat. 10. OvSs. 12. Sabina. 13 Kasa 14. Iks 16. Deva! 17. Nak. 18. Hram. 19. A.var.. 21., Parfum. 26, Ujet. 27. Tasa. Navpično: 1. Grakh. 2. Rib. 3. Elida. 4. Ja. 5. Otava. 6. Rokav. 7. Ivan. 8. Cesar. 9. Ksi. 11. Sak. 13. Nem. 15. Srp. 20. Am. 22. Aut. 23. Rja. 24. Fes. 25. Uta. Izžrebani nagrajenci: Med rešilci, ki so pravilno rešili sobotno križanko, so bili izžrebani: Irana Braunc, Pod hribom 44. Ljubljana VII, Jožefa Jurca, zdravilišče, Golnik, Izidor Florjan, obč. uslužbenec, Jurklošter, Vinko Jerič, Dokležovje 15, p. Beltinci. Dobivali bodo 1 mesec »Slovenca« brezplačno. Konrad Gologranc mestni stavbenik v Celju, Mariborska 30 prevzema in izvršuje vsakovrstne privatne, javne in industrijske zgradbe solidno in poceni. Sodnijsko zapriseženi cenilec. Daje tehnične nasvete in pojasnila. Iščem mesto kuharice ali samostojne gospodinje. 40 let stara, zanesljiva, vajena vsega dela, tudi nekoliko šivati; grem najrajši na deželo ali v kako župnišče. Nastop takoj. Naslov v upravi »Slo-vcnca« pod št. 8274. Ca I Vajenci ii 17 letno dekle poštenih kmečkih staršev, močna, se želi Izučiti v trgovini mešanega blaga. Pavlin Anica, črna 10, p. Stahovica. Službodobe Kamnoseke sprejme firma J. Clhlar, Tyršcva 69. Več dobrih zidarjev sprejmo gradbeno podjetje A. Mavrič. — Vojaški obvezniki se po možnosti oprostijo. II Pohištvo Pohištvo: I jedilnica, spalnica, vse s korcninastega oreha, več kuhinjskih oprav, vse lepo in solidno Izdelano, pripravljeno za razstavo velesejma. takoj ugodno proda Tomšič, mizarstvo, Zg. Kašelj, p. D. M. v Polju. Varilni agregat 20—300 Amper, elektro-brusilnl stroj s ploščami za livarno ln ključavničarsko delavnice, ter več tesarskih ln mizarskih univerzalnih strojev nudim iz zalogo v Ljubljani. D o v ž a n Ivan, Frančiškanska 4. Tel. 40-42. Kupimo Bukova drva vsako količino, kupim. -Bukov gozd, večje komplekse, kupim. Ponudbe na I. Meštrovifi, eksport Urva, Zagreb, Zrinjevac ID, telefon 23-612. (k irogffpffffl Najugodnejši nakup moških oblek nudi Presker, Sv. Petra e. 1«, Ljubljana. Telefonski aparat namizni, kupi »Kmečka pomoč« r. z. z o. j. v Celju. Pisalni stroj prodamo. - Poizvedbe v upravi »Slov.«, Kopitarjeva S. Dva pisalna stroja v kovčegu, skoraj nova, ln trt velike pisarniške stroje, rabljene, v odličnem stanju, proda »Torpedo« Miklošičeva 18. Gostilno z mesarijo zelo dobro ldoča obrta, prodam po ugodnem takojšnjem plačilu. Naslov v upravi »Slovenca« pod »56« št. 8503. Varilni agregat 20—300 Amper, elektro-brusllni stroj s ploščami za livarne in ključavničarske delavnice, ter več tesarskih ln mizarskih univerzalnih strojev nudim iz zaloge v Ljubljani. Dovžan Ivan, FVanŽi-šlsajirtou 46-«. . I Automofor i Otroški vozički najnovejši modeli prispeli. • Najugodneje dobite pri Banjal, Ljubljana -Miklošičeva cesta 20. Gumbnke, gumbe, pllse, munograme, entel. ažur fino in hitro izvrši Maftek & Mike* Ljubljana Franbikanska ulica nasproti hotela Union Veienje perila, krasna predtiskana žen roč. dela Avto dvosedežnl, z velikim kovčegoin za prevoz ma lih strojev in orodja — prodam. Cena 7000 din. Dovžan, Ljubljana, Frančiškanska 1. Otroški kotiček ZAČARANI GOZD (175) Spet je v diru šlo naprej in ni trajalo dolgo, pa so zagledali v daljavi hišico palčka Samo-tarčka. In glej, puščavnik sam jim hiti nasproti in želi srčno dobrodošlico. (176) Biserčka so spremi i ter je lahko počival. Drugi pa so tova-riško odšli sedet za hišico v sen-čico, saj so imeli Samotarčku toliko povedati. Ta se je le smejal in potem prav resno prebral debelo kraljevo pismo ter Ančki prijazno pokimaval. i Hfl Prostov. javna dražba trgovske hiše, pripravne za vsako obrt, bo 9. t. m. ob 5 popoldne. Tržaška cesta 88. Enonadstropna hiša v Šoštanju, z dvema vhodoma (dve posebni parceli), s prttikllnami in vrtom — takoj naprodaj event. dvema kupcema (za vsako parcelo). Informacije daje notariat v Šoštanju. Jtanoianja oddajo« - Enosobno stanovanje oddam. Poizve se: Gunc-lje 24. Dvosobno stanovanje oddam s 15. junijem v Ulic! na Grad 8. Najemnina 400 din mesečno. Objavel S V upravi »Slovenca« naj dvignejo inserenti sledeče ponudbe: Brez posredovalca Dolenjska 7892 Hipoteka dobrodošla 7835 Lepa lega 7582 Resnost 7220 Samostojna 7858 Središče Weekend 8290 Weekend parcela. iščejo: Sobico s hrano išče mirna gospodična. -Ponudbe upravi »Slov.« pod »Zmerna cena«. (s oddajo: Veliko sončno sobo lepo, prazno, oddam. — Kenk. krznarstvo, Jurčičev trg 3-II. Vele Industrij a KUPUJE vsako količino papirja po najvišjih cenah. Ponudbe z navedbo količine in cene pod »Papir P-6278« na Interreklam d. d., Zagreb, Masarykova 28. DiUNlVAR mineralno-blatno kopališče. (Jugoslovanski Franzensbad) Radioaktivni termalni vrelci 38°—52e C. Zdravijo izredno uspešno KEVMATIZEM, 1SH1AS in ŽENSKE BOLEZNI. Glavna sezona od 15. junija do konca avgusta. Izven glavne sezone znatni popusti. Vsa pojasnila uslužno daje Uprava kopalISCa Daruvar. V poslovalnici OUZD v Kranju so nastale v ambulatoriju in kopališču sledečo spremembe: Rentgenološko pregledovanje članov v ambulatoriju vrši g. dr. Josip Bezič vsak torek, četrtek in soboto od Vi8 do M9. V fizikalnem zdravilišču se vrši obsevanje vsak dan od 9 do 12. Medicinske kopeli pa se dajejo za moške v ponedeljkih in četrtkih od 13 do t9; za ženske v torkih in petkih od 13 do 19. Čistilno kopališče pa je odprto v ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih od 13 do 19; v sobotah od 10 do 19; ob nedeljah in praznikih pa od 7 do 12 dopoldne. Od 1. junija 1940 naprej je zaposlena v fizikalnem zdravilišču v Kranju kvalificirana maserka, ki je maserske zmožnosti uveljavila v vseh važnih oblikah masaže. Maserka bo na razpolago članom OUZD in članom Trgovske bolniške blagajne, kakor tudi privatnikom. Vsako sredo je medicinsko in čistilno kopališče zaprto zaradi čiščen ja in event. popravil. Občinstvo se naproša, da se poslužuje čistilnega kopališča po možnosti tudi med tednom popoldne, ker je ob sobotah prepolno. V Kranju, dne 3. junija 1940. Inserirajte v ,.Slovencu" I E. Claess 5 Pokojni župnik Kampens Iz flamščine prevedel L. Ogrin »Saj ni bila tako slaba, gospod župnik: ne, samo... vidite... Zame je bila prelepa« Hri-pavo so prišle te besede iz njegovega grla, ki ga jc stiskala bol. »Res tako misliš, fant?« »Da. gospod župnik, prav tako je. Slaba ni bila Nora nikdar, vedno je bila tako prijazna z menoj; z otrokom je tud; bila zelo dobro. Ampak pri meni je bilo pretiho, premirno, jaz sem samo čisto navaden človek, gospod župnik.« v. Nobenega tožen ja. nobenega očitanja. I o je bilo pred šestimi leti. Ko je sedaj župnik Kampens prišel k Den-su in sedel na trinožnik, ga je Dens samo trenutek pogledal v obraz, pa se takoj zopet zagledal v svoje delo. Gospod župnik je rekel nekaj o vremenu, o čevljarstvu, o Pavleku, o kakih vaških malenkostih. Dens po je strmel v svoje delo in na kratko odgovarjal Ce sta se njuna pogleda slučajno srečala, je bita opaziti v Densovih očeh neko žalostno vprašanje, na katero ni bilo odgovora. Zato sta se izogibala pogledom. Oba mislita na ženo. na mater jn vsako jutro se zbudi v Densu nikdar izrečeno upanje, dn bo župnik kaj vedel povedati o njej; in vsako jutro čuti gospod župnik, kako živa jc slika pobegle žene v srcu njenega zapuščenega moža. Tako hodi župnik Kampens skozi vas. Vsak dan »prejme del žalosti in skrbi dobrohotnosti in veselja svojih župljanov v svoje srcc, ki ie tako veliko, da lahko sprejme vse v svoj objem in ljubezen Veseli sc z veselimi, za- losti se z žalostnimi in ni ga srca v vsej vnsi, ki mu ne 1» šlo nasproti, ali očesa, ki bi mu bilo sovražno. Nato gre župnik še nekoliko iz vasi na stare utrdbe. Tam gleda prostrano božjo naravo, v daljavi vidi zvonik in kupolo božjepotnega Svherpenheuvela (flamske Brezje) sliši celo zvonjenje iz daljnega samostana Averbode. Božja slava se počasi preliva v njegovo dušo, kot dih večnosti in prevzame ga neizrekljivo,,, zadovoljstvo. Srečen mir ga navdaja; čemu bi ne znal razložiti in tudi ne poskuša; mir, kakršen vlada v stvarstvu okrog njega, ga napolr njuje in z.enačuje z naravo; kar je v njem, itj; kar je okrog njega je vse eno in isto. Obrne se zopet nazaj proti vasi in stopi v cerkev. Nobenega človeka ni v njej. Sončni žarki bijejo skozi okna, svetniki strmijo na svojih podstavkih v večnem zamaknjenju v nekaj, česar človeško oko še ni videlo. Zdi se kot bi cerkev ne bila popolnoma prazna. Gospod župnik poklekne na lesen klečal-nik pod podobo sv Avguština in moli. Tedaj se ga ne drzne nihče motiti. Cerkovnik gre v nogavicah v zvonik, ljudje morajo nanj ča-kati. , , ' • Njegov pogled, kakor pogled svetnikov,-strmi nepremično v tabernakelj. Tu stoji župnik sam med Očetom v nebesih in med ljudmi. ki so mu izročeni v varstvo. Sedaj daje svoj račun in prosi moči. Sliši vse vaške glasove, razbijanje kovačevega kladiva, Topotanje voz, vpitje otrok, glas matere, ki kliče; vse glasove, ki čez dan prodirajo skozi ccr-kveno zidovje in nekoliko omiljeni prihajajo v njeno glavno najsvetejše središče Vsi ti glasovi, — hvalnica življenja, ki klije iz duš stvarstva. — so tudi župnikove molitve. ln kaj moli, kaj govori? Ne besede iz očenaša. ne stavke iz svojega starega brevirja, nič. Samo oči mirno str-* me, kakor svetniki motrijo v nepremičnem zamaknjenju božje veličanstvo. Saj taka je molitev angelskih trum, ki veje skozi zvezde, skozi nebo in zemljo na vekov veke. Nato pridejo dnevni opravki. Vse skrbi v vasi pridejo naravnost ali po ovinskih na župnika. Vedno je pripravljen pomagati in dajati modre nasvete, vse mu ljudje lahko zaupajo, o vsem ga vprašajo. Gospod župnik tako vse zna in vse ve in pa na koga naj se drugače obrnejo? Ni jim treba niti govoriti, gospod župnik sliši brez besed; v njihovih pogledih vidi to, kar bi radi povedali, pa ne najdejo besed zato. Tako mine dan. Na polju so osuli krompir... Candeelova Minka si je izpahnila no Tuj človek je šel skozi vač... Neka preveč najedla ... In tem podobni so vsi dogodki v tihi vasi. Drug drugCga iz- go... krava podrivajo, lepo umerjeno, in počasi potiskajo voz dneva naprej, mirno naprej, naravnost skozi noči. skozi letne čase, brez prevelike naglice. Podobni so črkam, postavljenim druga poleg druge, in ko je vrsta polna, ko je stran poina, ko je vsa knjiga polna, je eno življenje odživelo. Zvonovi zvonijo. Župnik Kampens vstane, se pokriža in moli: Angelus Domini .. Angel Gospodov ... III. O mlinskem kamnu. Moja prva srečanja z našim dobrim župnikom Kampensom, ko sem bil še otrok, so bila zame bolj neprijetnega značaja. Če sem jih včasih doma slišal reči: >Sedaj imamo pa res dobrega župnka!« sem vedno precej grdo pogledal tistega, ki je to trdil, ker sem bil prav tedaj navadno čisto drugega mišljenja. Za nas, šolske paglavce, je »župnik« pomenilo nekaj kar je tesno v zvezi z učitelji in očeti, ki imajo vedno kaj zoper male fantke, ki ti čisto mirno prisolijo katero okrog ušes, ne da bi se mogel kjerkoli pritožiti; ki imajo vedno prav. Župnik, to je bilo še celo nekaj nevarnejšega kot učitelj. Najprej smo poznali župnika iz cerkve, kjer smo ga ob nedeljah videli brati mašo in pridigati. Toda vse to je bilo le bolj za odrasle. Če je kdaj govoril o dolžnostih otrok napram n jihovim staršem, smo mislili, da velja to za velike fante in dekleta, katerim je tega gotovo bolj treba kot nam. Če nas je po taki pridigi mati doma preteče vprašala: »No, ali ste sedaj slišali, kaj je gospod župnik rekel?« je bilo, kot bi mislila, da je bila pridiga nalašč za nas in da smo vse doslej čisto narobe delali. Če pa je bil v pridigi govor tudi o dolžnostih staršev napram otrokom, kar je navidezno župnik mnogo bolj povdarjal, so očetje in matere tudi tako gledali na prižnico, kot bi se jim niti ne sanjalo ne, zakaj gre in kot bi bilo namenjeno popolnoma drugim ljudem. Mi vsaj nismo nikdar poskusili, da bi župnikovi nasveti o »ljubeznjivem ravnanju« in podobnem imeli pri naših očetih kaj uspeha, če so nas takoj po pridigi že položili čez svoja kolena, ali na pri materah, če so opazile, da smo še pred poldnem zapacali svoje nedeljsko obleke. Potem smo videli župnika od časa do časa tudi v šoli. To je bila vedno huda ura. Res je prišel v razred vedno prijazno smehljajočega se obraza, nikdar se ni jezil, ni tepel, še polovico tako strog ni bil kot učitelj, ampak kljub temu — spraševal je: Katekizem, zgodbe, o prvem sv. obhajilu in, saj razumete, navaden šolarček ne more vsega vedeti In če nismo znali odgovoriti ali smo samo približno uganili, nas jc pozneje učitelj lepo pretepel ali nam dal pisati kazen ali pa nas pridržal po pouku v šoli. h jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarii Izdajatelj: inž. Jo2e Sodja Urednik: Vktor Cenčii LIUBD4NA Varstvo in samopomoč pri letalskih napadih Kako se obvarujemo pred strahotami letalskih napadov, bomo videli na razstavi, ki jo danes, v soboto, 8. t. m. ob 11 ljubljanski župan dr. Juro Adlešič odpre na velesejmu v paviljonu »N«. Mestni zaščitni urad priredi to aktualno poučno razstavo z namenom, kako se z najmanjšimi stroški obvarujemo pred posledicami letalskih napadov čim najbolj učinkovito. Razstavo so pripravili vsi odseki mestnega zaščitnega urada s sodelovanjem vojaških ter državnih in banovinskih oblasti in zavodov, Gasilske zajednice dravske banovine ter s sodelovanjem tvrdke Bata in drugih razstavljal-cev. Razstava nam prikazuje prav vse, kar moramo vedeti o uspešni zaščiti ter o samopomoči pri letalskih napadih in je zato tudi skrajno potrebna in koristna, da jo bo vsakdo s pridom obiskal. Razstava je odprta vsak dan od 9 do 18 brez kakršnekoli vstopnine. Na razstavi bodo tudi redna vodstva, ko bodo strokovnjaki razlagali razstavljene predmete ter njih uporabo. Razstava ima pa tudi zato za Ljubljano in vso Slovenijo velik pomen, ker jo je mestna občina sklenila razviti v stalno šolo za vso zaščito pred letalskimi napadi. Ljubljanski mesarji zahtevajo ponovno zvišanje cen Ban dravske banovine g. dr. M. Natlačen je določil z odločbo 21. maja t. 1. maksimalne cene za meso vseh vrst v drobni prodaji. Po tej odločbi ima cela vreta mest in krajev v Sloveniji za dinar višje cene, kakor vsi ostali kraji. Poleg tega pa je določeno, da (me biti v Ljubljani svinjina še za 1 dinar dražja kakor v drugih mestih. Prebivalstvo je s to odločbo zadovoljno, pa tudi mesarji se nikjer ne pritožujejo razen v Ljubljani. Slične odločbe so bile izdane tudi v drugih banovinah, tako v banovini Hrvatski. Zanimivo je, da so zagrebški mesarji kljub težkim časom bili z r.ovo določenimi cenami tako zadovoljni, da so šli sami od sebe s ceno mesa pod maksimalno določene zneske za posamezne vrste. Zagrebški mesarji 60 uvideli, da mora v današnjih časih tudi njihov stan nekaj žrtvovati za splošno blaginjo ter se niso hoteli okoristiti z večjim dobičkom, ki so ga jim maksimirane cene dopuščale. Verjetno je tudi, da so zagrebški mesarji to storili iz konkurenčnih razlogov; najbrž niso dobro organizirani, pa so nekateri z nižjimi cenami hoteli doseči mnogo večji promet. V Ljubljani pa so mesarji vedno enotno nastopali in so tudi sedaj poslali banski upravi spomenico, v kateri prosijo, naj se za Ljubljano določijo precej višje cene, kakor jih določa sedanja banova odločba. Kakor čujemo, mislijo v primeru, če jim ne bo ustreženo, nehati 6 klanj in začeti nekakšno stavko. Tega sicer ne verjamemo ker tudi sedaj gotovo še zmeraj vsaj nekaj zaslu žijo, potem pa ne bi. Hkrati bi jim grozila nevar nost, da bi v teh resnih časih, ko res ni lepo nastopati s stavkami, nastopil kak resen stavkokaz, n. pr kako oblastvo. Cene, ki jih mesarji predlagajo za Ljubljano so sledeče: Govedina L, zadnji del 6 privago 18 din, pljuča cela 24 din, beafteaki očiščeni 30 din, bržola-zrezki 22 din, ledvice 16 din, vampi mešani 10—12 din, loj 8—12 din, možgani 20 din, kravje I. 14 din, pljuča kravja 20 din, možgani 16 din, telečja stegna s kostmi 20 din, jetra telečja 24 din, telečje brez kosti 24—32 din, svinjsko I. 24 din, ledvice 24 din, mast 24 din. Predlagane cene so razmeroma precej višje od sedaj maksimiranih in so v splošnem prav gotovo previsoke. Ne rečemo, da bi morda nekatere cene govedine in teletin v Ljubljani ne smele dobiti malenkostnih poviškov, v splošnem pa je treba predlog odkloniti. Mnenja 6mo, da se bo tudi odbor za pobijanje draginje izjavil v tem smislu. * 1 Devetdnevnice za mir so v Ljubljani y mesecu juniju v sledečih cerkvah: v cerkvi presv. Srca Jezusovega od 5. do 13. junija, v cerkvi sv. Jožefa od 14. do 22. junija, v cerkvi sv. Petra od 23. junija do 1. julija. — Vernike najuljudneje vabimo, da se devetdnevnic v obilnem številu udeležujejo Pridite, da skupno prosimo Boga. da ohrani naši domovini mir in tla tudi ves svet pomiri! _ 1 Slovesna sv. maša zadušnica za t Mateja To-mazina, banovinskega tajnika JRZ, bo danes ob prvi obletnici smrti ob 7 zjutraj (ne ob 8, kakor je bilo pomotmo naznanjeno v »Slovenskem domu«) v cerkvi Marijinega Oznanjenja pri frančiškanih. Vse prijatelje in znance pokojnega gospoda Mateja vljudno vabimo. 1 Maša za turiste in izletnike bo v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob 4.50 zjutraj, pred odhodom vseh prvih jutranjih vlakov. 1 Izletnikom, ki so se prijavili za izlet v kraje, kjer je živela sv. Ema, sporočamo, da je odhod točno ob 6 izped hotela Union na dveh avtobusih. Sv. maša bo za izletnike v Št. Rupertu na Dolenjskem ob pol 8. Spored ostane isti, kakor je bil objavljen. Ker se je pa prijavilo toliko izletnikov, da niso bili sprejeti v prvo skupino, zato se bo izlet jionovil v nedeljo, 23. junija. Za ta izlet je na razpolago šc več most. 1 Udeležence kongregacijskega izleta v Predoslje opozarjamo, da morajo biti zadnji ras ob 5.30 na glavnem kolodvoru. Pri novem betonskem mostu nad pokopališčem v Kranju naj vsi počakajo, da uberemo pravo pot. Kolesarji naj se ustavijo pri gostilni Likozar v Predosljah in počakajo pešce. Nihče naj ne ostane doma! 1 šempetrsko prosvetno društvo ima v nedeljo, dne 9. junija društveni izlet k sv. Katarini. Odpeljemo se s tramvajem ob četrt na 8 izpred Šara-bona do Št. Vida. Kupijo se povratne karte. 1 Razstavo G. A. Kosovih monumentalnih slik si je ogledalo že prav lepo število obiskovalcev. Tudi mnogo šol je obiskalo to zanimivo razstavo slik iz slovenske zgodovine. Razstava ostane odprta še ves prihodnji teden. 1 Tobačno delavstvo ima v nedeljo. 9. t. m. ob 9 na Rožniku sv. mašo za mir. Vabljeno je vse delavstvo in uradništvo. ..... , . 1 Društvo zaščitnih sester v Ljnbljani ima danes ob 13 sestanek v šoli za zaščitne sestre, Dvor/okova ulica. , „ „ 1 Romanje na Žalostno goro pn Preserjn. S Ko-deljevega in okolice gremo jutri k Žalostni Materi božji prosit za mir. Vsi. ki so se priglasili, naj bodo najpozneje do % na 6 pred glavnim kolodvorom. Vlak gre ob 6.10. Na goro pojdemo v procesiji. Kdor ne more tešč na goro, naj bo ob 5 zjutraj v cerkvi sv. Terezije pri obhajliu. Ostali bodo lahko prejeli obhajilo na Žalostni gori. Vrnemo 6e z večernim vlakom. 1 Na plesnem večeru šole Mete Vidinar-jevc, v j>onedeljek, 10. t. m. v operi ?e lx> izvajal spored na clasbo mladega komponista Jožeta Osane, ki bo tudi sam oskrbel klavirsko spremljavo. V posameznih plesnih točkah bodo nastopile vse mlajše in starejše učenke, ki nam bodo tako kot vsako leto tudi letos jjokazale sad celoletnega trudu. S|>ored sam obsega osem daljših in krajših točk. k; jih liodo po vrsti odplesale- 1. Snev — Mujla šušterši-ceva, II. Capricio — Majda Petelinova, lil. Poigravanja — naraščaj. IV. Priček — Majda Petelinova. V. Sozvok — Mujla šušteršičeva in Živa Krajgerjeva. VI. Iz tišine — Marija Dob-nikova, Vida Favaievu in Živa Krajgerjeva, VIL Študija. — Marija Dobnikova in Živa Krajgerjeva. VIII. Balada — Mujla šušteršičeva. 1 Mnrtinčeva dvorana Zg. šiška: jutri koncert operne in domače glasbe! 1 Važno za voznike in vozače motornih vozil. Uprava policije v Ljubljani opozarja lastnike in vozače motornih vozil, da se sme obratovati samo z onimi avtomobili, avtobusi in motocikli, ki so za leto 1940 komisijsko pregledani in odobreni za javni promet ter opremljeni z evidenčno tablico za leto 1940. Zato poziva uprava policije prizadete lastnike in vozače, da pripeljejo svoja še nepre-gledana motorna vozila k pregledu, ki se bo izjemoma vršil še dne 19. junija 1940 od 11 do 12 v Ljubljani, na Bregu, št. 20, vhod iz Novega trga. 1 V Stritarjevi ulici štev. 6 v Ljubljani, pri frančiškanskem mostu, se sedaj nahaja optik in urar Fr. P. Zajec, torej nc več na Starem trgu. Samo kvalitetna optika. 1 O mesarskih muhah smo brali, da so sc v velikih množinah pojavile tudi na Sv. Petra cesti predvsem okrog tovarne za usnje. Seveda je tudi to tovarno takoj pregledala uradna komisija mestnega fizikata ter nuišla precej muh v onem delu obrata, kjer se surove kože predelujejo z apnom. Komisija se je pa tudi prepričala, kako v tem delu tovarne muhe stalno uničujejo s potresnnjem apna, ter dobila zagotovilo, da bo vodstvo strogo pazilo na snago in sanitarne predj>ise. Seveda bo mestni fizikat tovarno redno nadzoroval, da se muhe z doslednim izvajanjem predpisov do skrajnosti zatro. Ker smo pn čituli tudi prijioročilo ncoljenega apnenega dušika za dober prijio-moček pri zatiranju muh, predvsem pa ličink, prijjomin jamo, da tudi mestni fizikat priporoča ta pripomoček, kar je storil tudi v tovarni za klej. Pri tem priporočilu po mestni fizikat v prvi vrsti ojiozarja vso javnost, da je najboljši pripomoček zoper muhe — snaga. Kjer gospodinji snažna gospodinja, vas nikdar ne FmkIo nadlegovali roji muh. Zato pn opozarjajte in z vso strogostjo zahtevajte, naj hišne pomočnice smeti sežigajo, preden jih oddajo smetarju. Kakor je bilo že javljeno, imajo sedaj smetarji najstrožji nalog, da morajo naznaniti vsako stranko, ki bi oddajala nesežgane smeti. Že samo strogo nadzorovanje smetarjev, če izpolnjujejo ta nalog z vso vestnostjo, bo imelo usjich, toda še bolj bodo muhe pregnali plačilni nalogi, če muhaste hišne uslužbenke ne bodo predpisa smatrale za resno zadevo. 1 »Pot k slavi« je razkošna in bogato opremljena španska filmska opereta prirejena po znameniti komediji bratov joaquina in Serafina Quintero. V tem prelepem filmu nastopa znamenita španska lepotica in operna pevka Estrellita Castro, ki poje prelepe lju-bavne pesmi in prelepo pleše. Ne manjka pa tudi zdravega humorja, bohemsko nastrojene mladine, ki išče sproščenja v glasbi in pri plesu. Premiera tega izredno lepega filma je danes v kinu Sloga. 1 Pri zaprtju, motnji v prebavi — vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-Josel« grenčice. i 1 Žeparji so postali podjetni. Zadnje čase prejema policija vse polno prijav o ukradenih listnicah in torbicah. Tako je bilo pri procesiji na Rakovniku v nedeljo okradenih več žrtev. Tekavcu Antonu je izginila usnja ta listnica z okrog 1860 din in potrdilom, da pri nekem lesnem trgovcu v Borovnici lahko dvigne 14.000 din. Prav tam je nekdo odnesel Jožefi Fajdiga torbico s 130 din, Frančiški Mihevc pa črno torbico s 60 din in Mariji Primožič črno usnjato torbico z 20 din in z voznim listkom do Ribnice. Posestnici iz Podgorice Angeli Trontelj pa je žepar izmaknil iz žepa 1400 din. Na vožnji z avtobusom t Jezice do Ljubljane pa je žepar izmaknil j>osestnici Gornik Jožefi denarnico s 350 din. Temno modro usnjato denarnico s 582 din v gotovini in listinami je nekdo odnesel s podstrešja stare mestne ogrevalnice v Kosovski ulici delavcu Skaljo Leopoldu. I Tatvine železa. Betonsko železje se kaj ugodno proda kot staro železo. Zato tatovi starega železa pridno pazijo, kje bi mogli odnesti kaj železa s stavbišč. Tako je bilo pred nedavnim « prazne parcele na vogalu 'I rdino-ve in Dunajske ce»te ukradenega okrog 100 kg novega betonskega železjs stavbenemu podjetju »Tehna«. Z dvorišča no Šmorski cesti pa so v noči nn zadnji maj odnesli Mihaelu Dimniku sveženj betonskega železja, težak okrog 90 kg. V obeh primerih znaša škoda po 700 din. „ 1 Dva žeparja prijeta. Poročali smo ze, kako so v nedeljo na Rakovniku spretno nastopili žeparji in okradli mnogo obiskovalcev. Policija je prijela 12 prijav žepnih tatvin, ki so biie izvršene ali v cerkvi ali po v tramvaju ali na kolodvoru. Te tavine so zagrešili žeparji, ki so prišli z juga in hoteli najbrž obiskati tudi velesejem. Ker so bili že v Ljubljani, so si pa poiskali druga polja za svoje lidejstvovanje. le dni je ljubljanska jTolicija sprejela nekoga B. L. prav, ko j° kradel. Spoznali so v njem spretnega žeparja Kmalu za tem pa je zaprtega žeparja prišel i=kat njegov brat. Prijeli so tudi tega in iznazolo se je, do sta se oba krepko dejstvovala pri žepnih tatvinah na Rakovniku. 1 član slovite Roganove tolpe prijet. Kranjska policija je te dni prijela nekega Dvornika Najnovejša poročila Višek bojev ob Sommi Francosko vojno poročilo Pariz, 7. junija, t. Havas: Večerno francosko vojno |>or<)čilo se glasi: Od morja do Chemin des Dames se je bitka nadaljevala ves »lan z isto silovitostjo. Naše čele so se z vso silo upirale sovražniku, ki je nc glede na silne izgube pošiljal v borbo nove množico po vsem bojišču. Nuše prednje čete, ki «o opravile svojo nalogo proti tankom in oddelkom pehote, so se umaknile tako, kakor je bilo to odrejeno jx> vrhovnem poveljstvu. V pokrajini ob Brcsli oddelki tankov še vdirajo v naše vrste, toda naših postojank niso mogli porušiti in se te naše postojanke upirajo nu|irej. V odseku ob Aisnei je sovražnik nadal jeval s silnim bombardiranjem, zlasti vzhodno od Soissonsa. Toda sovražni oddelki, ki so prodrli naprej nn levem krilu, so bili uničeni. Naše letalstvo strašno obstreljuje sovražne čete. V zadnjih 24 urah so letola zmetala nad 100 ton bomb na sovražne tanke, kolone in prometne zveze. Pariz, 7. junija. AA. Havas: Bitko se je nadoljevolu ves dan. in sicer na prostoru med morjem in kra ji vzhodno od Soisonsa. Nemški pritisk je bil nu vsej črti zadržan, a predvsem no Aisni, preko katere nemške čete niso mogle priti. Danes je bilo uničenih mnogo sovražnih tankov. Pariz, 7. junija. AA. Havas: Pri raznih spopadih so danes francoska letalu sestrelila 21 nemških aparatov. Nemško vojno poročilo Berlin, 7. junija. A A. DNB: Operacije nemške vojske nu zahodu so bile izvedene tudi drugi d on ofenzivne bitke v severni Franciji po določenem načrtu. Že v teku prvega dne doseženo zavzemanje sveta v jugozahodni sme- ri, se je znatno j>ovcčalo. Obupni poskusi sovražniku, da obdrži \Veygandovo črto, se niso posrečili- Niti v globini bojnega pasu, v katerem dajejo francoske čete i.a posameznih krajih trdovraten odpor, sovražnik ni mogel zadržati naleta nemškega na|iudu. Nemške čete stalno prodirajo preko bojišč i/, letu 1914 in 1918 ter so zavzele nu vsej fronti nove ugodnejše izhodiščne postojanke za svoje nadaljne operucije. Sovražni protinapadi, pri katerih so nastopili tudi oklopni oddelki, so bili odbiti s pomočjo letalstvo. Tu je treba predvsem po-udariti učinkovitost protiletalske urtilerijc, ki je uničila večje število oklopnih edinic ter s tem s|>et dokazala svojo premoč nad sovražnimi tanki. Angleško vojno poročilo London, 7. junija. AA. Reuter: Letalsko ministrstvo je izdalo tole poročilo: \ es včerajšnji dan in danes so srednji in težki bombniki angleškega kr. letalstva izvajali napade na sovražne prometne zveze, ki vodijo nn bojišče, kakor tudi na nekatera važna mesto tik za bojiščem. Ob vsej fronti so bile sistematično iMimbnrdirane postaje in železniško križišča, mostovi, razpotja, čete, ki se zbirajo .er topovska gnezda, in sicer večkrat. Oddelki naših težkih bombnikov so snoči napadli rafinerijo petroleja, formacijske postaje, prometne žile in letališča v južni Belgiji in severnozahodni Nemčiji. Vsi srednji in težki bombniki angleškega letalstvo, ki so opravili svoje naloge v južni Belgiji in severnozahodni Nemčiji, so se vrnili v svoja oporišča, l etala obalne službo tista, ki sodelujejo s suhozemskimi oddelki, izvedla celo vrsto zaporednih pntrnlnih in ogledniških jx>letov nad morjem in kopnem, lino teh letal ie izgubljeno. Naši lovci so ponovno nastopili in uničili 17 sovražnih letal. Štiri nuša lovska letula so izginila. in so Veleposlanik Cadere o romunskem prazniku Belgrad. 7. jun. Romunski veleposlonik v Belgradu Viktor Cadere je imel preko kratkovalovne radijske jx)staje 7. juniju 1940 ob priliki jiroslove 10 letnice vladanja romunskega kralja Karola II. govor v srbohrvaškem jeziku in je v njem med drugim dejal: Priprava kakega naroda predstavlja danes težko in zapleteno dolžnost. Ne gre samo za tehnično pripravo, pač pa za mobilizacijo in koncentracijo vseh narodnih sil. V našem narodu je bilo mnogo nepoznane in neuporabljene sile. Treba jo je bilo sprožiti, z drugimi besedami, bilo je treba, da romunski narod jjozna samega sebe, da bi mogel z zaupanjem gledati v bodočnost z vsemi njenimi okoliščinami, v katerih bo morala najti sebi pot. Če (»omislimo na vse to, bomo mogli jjopolneje razumeti ogromno delo, ki ga je opravil Nj. Vel. kralj Karol II. v času teh 10 let svojega vladanja. Po zaslugi globokega razumevanja, ki ga ima romunski suveren za svoj narod in potrebe časa, ki ga preživljamo, je krulj Karol mogel dati Romuniji novo ustavo, ki je postavilo v službo prestola, domovine in naroda vse (K)litične sile države brez izjeme. Naredil je konec prepiru med brati in je približal veliki romunski družini narodne manjšine Da bi imej vedno v svoji bližini velike državnike, je kralj ustanovil kronski svet, s katerim se posvetuje. Zbiranje vseh političnih sil je danes v Romuniji edinstveno, ker vsak državljan pripada fronti narodnega preporoda. Na to temeljno reformo jc vezana reorganizacija uprave Maribor m Sprejemni izpiti na II. državni realni gimnaziji v Mariboru. Prošnje za sprejemni izpit za I. razred se bodo sprejemale v ravnateljev! pisarni dne 21. in 22. junija. Prošnjo je nasloviti na ravnateljstvo in kolkovati z državnim kolkom za 10 din. Priložiti je treba krstni (rojstni) list in spričevalo o dovršeni ljudski šoli. Sprejemni izpiti bodo dne 24. junija. K sprejemnemu izpitu se bodo sprejemali samo učenci, ki so bili rojeni v letih 1927, 1928, 1929 in 1930. m Iz jetniške službe. Upokojen je bil jetniški paznik pri okrožnem sodišču v Mariboru Alojzij Bevc. m Slomškova družba, podružnica v Mariboru, ima julri, v nedeljo, svoj IV. občni zbor. Ob 9 je sv. maša na Slomškovem grobu, katero daruje g. ravnatelj Fran Hrastelj, ob 9.30 pa redni občni zbor s predavanjem tov. Kotnika »Reforma našega izvenšolskega dela« v veliki dvorani Zadružne gospodarsko banke. Polnoštevilne udeležbe članstva pričakuje — odbor. m Visokošolski obisk v Mariboru. V sredo so se mudili v Mariboru slušatelji filozofske fakultete ljubljanske univerze. Z njimi so bili profesorji Franca, ki je trdil, da je doma v Nemčiji in da stanuje sedaj v Studencih pri Mariboru. Trdil je nadolje. da je prišel le nn obisk k prijatelju v Kranj. Kranjska policijo je jw-izvedovala v Mariboru, kjer jim pa o Dvorniku ni bilo ničesar znanega Zato so moža i>o-sloli v Ljubljano. Tu so ugotovili, la se moz piše Knez Franc in dn je bil rojen v Mežici. Kljub temu. dn je star šele 28 let. po razno oblastva, sodišča in orožništva zasledujejo zaradi ro|Miv in vlomov. Vsega skupaj mu očitajo 10 pregreškov. Ugotovljeno je bilo tudi. da je bil član tolpe proslulego Rogana ki ;e bil lani v Mariboru ustreljen Policija v Kranju je postala pozorna zaradi tega. ker je v treh dneh zapravil 3000 din 0<-ta! bo seveda v preiskovalnem zajioru, dokler njegovih grehov temeljito ne preiščejo. države na podlogi decentralizacije in svobode poklicev. Nj. Vel. kralj Kurol II. je velik za-/ ščitnik romunske kulture. Preko univerze, a posebno s pomočjo kr. zadužbin kralj teži k uresničenju nacionalne vrednosti romunsko kulture. Romunski suveren ni jiozabil, da jo treba svoje skrbi zu ljudsko prosveto jireko šol posvetiti najprej šolski mladini začenši s tisto iz ljudskih šol. Koliko zablod in škodljivih struj je bilo odstranjenih »o zaslugi lepe in plemenite ustanove za vzgajanje mladine v poštenju in delu za državo in kralja, t. j. po zaslugi nlržavne stranko«, ki je jiod neposrednim nadzorstvom našega toliko ljubljenega kralja. Sv. oče ne bo odšel iz Vatikana Vatikan, 7. junija. AA. Štefani: Poročajo, da je sv. oče Pij XII. izjavil, da se čez poletje letos ne bo odduljil iz Vatikana. Ismet Ineni odpotovai v Trakijo Carigrad, 7. jun. A A. Reuter: Predsednik republike Ismet Ineni je v spremstvu ministra za narodno obraml>o odpotoval danes v Trakijo, do stopi v stik s turško vojsko in prebivalstvom teh krajev. V uradnih krogih poudarjajo: Potovanje predsednika turške republike nima nobene zveze z mednarodnim položajem, pač pa je to samo običajni letn; obisk predsednika republike v pokrajinih, ki so blizu Bolgarije in Grčije. dr. France Štele, Balduin Saria, dr. Milko Kos in dr. Franc Zvvitter. Bilo je vsega 25 slušateljev — umetnostnih zgodovinarjev in arheologov. Maribor je bil točka njihovega tridnevnega poučnega izleta, ki jih je vodil v okolico Slovenske Bistrice in Ptuja ter na Ptujsko goro. m Ljudski oder pohiti v nedeljo na Boč. Vabljeni vsi prijatelji Ljudskega odra in planinskega veselja. Odhod zjutraj ob 5.05 z glavnega kolodvora, komur je boli prikladno, se lahko pridruži tudi na postaji na Teznem. m Dekliški krožek frančiškanske župnije ima sestanek jutri ob 10.30 v Domu na Slomškovem trgu 12. m Konji razbili šest vagonov. Zadnjo čase spet izvažajo konje iz naše države v Nemčijo. Šlo je že več velikih transportov konj čez mejo. Tudi včeraj je prispel tak transport, pri katerem pa sa je dogodi1 nenavaden primer. Med vožnjo do Maribora so se konji v šestih zaprtih vagonih na nepojasnjen način odvezali ter so začeli ogorčeno »protestirat'«, da morajo čez mejo, in sicer na ta način, da so s kopiti močno poškodovali vagone ter stranske stene na vseh šestih vagonih tako razbili, da so jih morali v Mariboru zamenjati. Seveda pa so pri tem »protestu*, tudi konji dobili poškodbe, ki pa so bile lažjega značaja, tako da so lahko nvlaljevali vožnjo proti severu. m Ilud karamliol med motoeiklistom in avtomobilom se je pripetil na Tržaški cesti. Pri tem trčenju se je močno poškodoval 44 letni Franc Pe-ternel s Pobrežja, kt je padel z motorja ter so ga morali reševalci zapeljati v bolnišnico. m Lokomotiva se je iztirila na postaji Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Ptujski vlaki so zaradi tega prihajali v Maribor z veliko zamudo. V Sv. Lovrenc so bili poslani specialisti iz železniške delavnice, ki so stroj spet spravili na tir. Gledališč Sobota, 8. junija ob 20: »Ples v maskah«. Zadnjič. Nedelja, 9. junija, ob 20: »Gejša« Gostovanje g Jos. Povheta. Zadnja predstava v sezoni. Znižane cene. POT K S L, AVI Najboljši španski film sezone, v katerem se odlično odraža junaški temperament nonieviie liubeimi. zdraveca humona in bobemske duhovitosti Razkošna In bogato opremljena originalna ijf.an»ka opereta polna dlvnlh melodij, prirejena po mnameniti komediji bratov Qninlero V glavni vlogi znamenita španska pevka ESTRELLITA CASTRO Za film priredil: Benito Perejo Glasba: Antonio Quintero Premiera danes ob 1R.. 19. in 21. uri KINO SLOOA. tel. 27-30 Novo mesto No-ob-no- Akndemijn. Državna meščanska šola v vem mestu priredi v proslavo 10-letnice stoja akademijo, li kateri se vljudno vabi vomeško občinstvo Bogol in pester program obsega pevske, orkestralne, dramatske in telovadne točke. Akademija prične v soboto ob 8 zvečer v veliki dvorani Prosvetnesra doma. Vstopnina. Sedeži po 10, 8, 6, 4 din — Stojišče 2 din. KULTURNI OBZORNIK Hrvatski skladatelj dr. p. Benjamin Sokol Frančiškanski red je ie od nekdaj slovel po tem, da je šel na roko svojim članom, ki so pokazali nadarjenost za to ali ono vreto umetnosti. Ta red nam ni dal samo lepe vrete svetnikov in globokih mislecev; s ponosom more pokazati tudi na imena, ki so nekaj pomenila v leposlovju, v slikarstvu, v glasbi. Kakor imamo Slovenci svoje Hribarje in tudi Sattnerje, tako imajo drugi narodi skladatelje iz reda frančiškanov, ki niso ostali samo pri skromnih pesmicah, ampak so dali svojemu narodu umetnine najširših oblik, zlasti oratorije in nabožne opere. Med Hrvati je trenutno poleg p. Kolba najbolj viden skladatelj frančiškan dr. p. Bernardin Sokol. Z mnogimi našimi cerkvenimi skladatelji je znan. Pa tudi sicer je storil slovenski glasbi, posebej cerkveni, marsikako uslugo. Ko je pred leti izdajal v Zagrebu vrsto zbirk pod naslovom »Pjevajte Goepodinu pje-smu novu«, je redno upošteval v njih tudi slovenske skladatelje. Tako je prinesel v svojih zbirkah skladbe Hochreiterja, Kimovca, Premrla, Sattnerja. V nekaterih skladbah hrvatskih skladateljev je prevedel hrvatski tekst tudi v slovenščino. Pa tudi sicer je budil zaromanje za slovensko cerkveno in tudi svetno glasbo in je o njej večkrat pisal v »Hrvatski straži«, v »Obzoru« in v »Sv. Ceciliji«. Sodeloval je že tudi pri našem »Cerkvenem Glasbeniku«. * Dr. Sokol se je rodil 20. maja 1888 v Kaštel Sučurcu blizu Splita. Ze v mladih letih je spoznal in vzljubil frančiškanski red: gimnazijo in bogoslovje je končal v šolah provincije sv. Hieronma v Dalmaciji. Ko je dovršil bogoslovje, so ga uvidevni predstojniki poslali na glasbeno akademijo na Dunaj, kjer je obiskoval oddelek za cerkveno glasbo. Akademijo je končal z odličnim uspehom 1. 1917. Po povratku v domovino so ga predstojniki postavili za ravnatelja kora v frančiškanski cerkvi »Mala brača« v Dubrovniku. Obenem je poučeval klerike v bogoslovnih vedah. Na koru, kjer je deloval, je povzdignil cerkveno petje na visoko stopnjo. V tej službi je ostal do 1. 1924, ko je odšel v Rim na višjo papeško glasbeno šolo. V Rimu je napravil 1. 1925 doktorat iz bogoslovja, 1. 1926 pa še iz glasbe. Ko te je vmil is Rima, je bil do konca 1. 1932 honorarni docent za cerkveno glasbo na zagrebškem bogoslovju. Ker pa ni bilo upanja, da bi se za to mesto ustanovila stalna stolica, je šel za profesorja glasbe na Badijo na Korčuli, kjer imajo frančiškani klasično gimnazijo s pravico javnosti. Tam še danes deluje in ima med mladino lepe uspehe. Dr. Sokol se je udejstvoval kot skladatelj na polju cerkvene in svetne glasbe. Zložil je več latinskih maš, med njimi mašo »Gaudens gaudeo«, ki so jo večkrat tudi že v Bratislavi izvajali in jo tam v radio prenašali. Peli so jo tudi že v ljubljanski stolnici. Njegovo delo je tudi latinska masa v čast sv. Cirilu in Metodu ter maša v čast 6V. Tereziji Deteta Jezusa t hrvatskim besedilom. Najnovejše delo na tem polju je pa staroslovenska maša v čast frančiškanskemu mučencu bi. Nikolaju Taviliču. V tisku je izdal štiri zvezke svetnih pesmi pod naslovom »Hrvatsko selo«; dalje 25 zvezkov soio-kupletov za mladino s spremljevanjem klavirja pod naslovom »Glasbeni monolozi«. Izšlo je tudi njegovih enajst zvezkov izključno Marijinih skladb (XI Angelus Domini)) za visoki glas in z instrumentalno spremljavo. Posebej je še iadal tri zvezke Marijinih pesmi pod naslovom »Neoekvmjenoj«. Poleg tega ima še celo vrsto skladb, ki so izšle v posebnih zbirkah ali pa raztresene po raznih revijah in nabožnih listih. V rokopisu ima več klavirskih in orgelskih skladb. Njegov slog je pretežno harmoničen, zelo nasičen in barvit. Tudi polifonih mest ima mnogo, a ne v smislu čiste polifonije: osnove, iz katerih skladatelj izhaja, so harmoničnega značaja. Zborovske skladbe so velikokrat težko izvedljive zaradi močnih alteracij, pogostih enharmoničnih zamenjav in zaradi zgoščenih harmonij, ki se zdijo skoraj instrumentalno občutene. Morda se zato tudi toliko ne izvajajo kot bi se sicer, če bi jih skladatelj nekoliko prečistil in jih prilagodil zahtevam zborovskega sloga. Vendar je že s tem, kar je do zdaj ustvaril, dal hrvatskemu narodu marsikako umetnino trajne vrednosti. V tem smislu želimo izredno plodovitemu skladatelju še mnogo lepih uspehov na skladatelj-skem poljul M. Tome. »Mladika« št. 6 Junijska številka te družinske revije, ki jo izdaja Mohorjeva družba že 21. leto, je izšla kot vsak mesec točno prvega v mesecu, in prinaša zanimivo gradivo. Na uvodnem mestu se nadaljuje že drugo leto povest iz bohinjskih gora, opisujoča planšar-sko življenje, življenje poklicnih in divjih lovcev v naših planinah ter goste, ki prihajajo na planine, kakor v tem poglavju profesor Novak, sicer pa ljubezen med planšaricami in lovci ter medsebojno tekmo. Pisatelj Janez Jalen pozna to življenje do podrobnosti in ga sočno opisuje, kakor poznamo njegovo umetnost že iz Cvetkove Cilke in Ovčarja Marka. Tone Glavan je novinec in zdaj prvič nastopa v reviji s črtico »Zgodba o Stanetu«, ki je bil beden pobožen ministrant z željo po meniškem življenju, da ga je ugriznil pes in od tedaj ni bil zdrav, prijemala se ga je božjast in ga celo spravila ob razsodnost. Donesek je res samo zgodbica, ki pa je za začetnika obetajoča. Jože Dular je napisal prav tako kmečko zgodbo o ruskem ujetniku, ki za stavo 300 dinarjev v prvi pomladi gre plavat v Krko, pa ga prime krč in utone. Kar odlikuje Dularja, ni invencija motiva, temveč realistično in svojstveno opisovanje dolenjskega miljeja in sprememb v ozračju. Mara Husova je prikazala v črtici »Sprava na klancu« notranjskega čudaka, ki se je zakrknil vase zaradi odbite ljubezni v mladosti, kar pa se potem šele v letih popravi ob najmlajšem otroku njegove prve ljubezni. Pisana je v krepkih potezah in dobrem dialogu. Pripovedništvo predstavlja še stari Mohorjan Ivan Zoreč, ki v svojem klenem nenarejenem jeziku opisuje svoj v*top v življenje pod naslovom »Gosposki hlapec«, k«r je nadaljevanje spominov Kotarjevega Naneta. Pesmi ima to pot samo Leopold Stanek. (Poglej, Morana). Viktor Smolej opisuje slovaška pota in nas seznanja z zgodovinskimi kraji Slovaške (Ni-tra) ter početki krščanske slovanske kulture, obenem pa so to prijetni potopisi po slovaški zemlji, ki jo slabo poznamo. Narte Velikonja pa priobčuje v Mladiki ljudsko igro Tabor iz časa turških vpadov. V II. dejanju v tej številki nam pokaže tabor ob cerkvi, kako se opira Turkom, ki ga naskaku-jejo, ter kako so katoličani prav za prav neenotni v vodstvu borbe s sovražnikom. »Prave skupnosti ni, vsak se boji za svojo glavo, če mu pa kaj rečeš, pravi, da Boga varuje,« te besede so postavljene, kakor da so govorjene za naš čas. O igri in njeni dramatični vrednosti bo mogoče govoriti šele, ko bo v celoti izšla in bo gotovo preizkušena na naših podeželskih odrih. Drži pa,- da je Velikonjev slog že sam v sebi dramatičen, kajti tudi sicer v pripovedništvu Velikonja dosega vse učinke z dramatičnim dialogom. V poljudno znanstvenem delu opisuje Franc Erjavc Dansko in Dance, kar bo v današnjem času gotovo zanimalo vse bralce. Dr. Žontar, ki je že v zadnji številki pokazal slovenske pravne starine, sedaj obravnava sramotilne stebre, ki so še tu in tam ohranjene po naših krajih. Ivan Šašelj priobčuje slovenske pregovore in reke. Ocenjeno je več novih slovenskih knjig, tako: Papini: Priče trpljenja Gospodovega (Stanek), VI. mednarodni kongres Kristusa Kralja (J. P.), Ušeničnik: Izbrani spisi (V. F.), Fr. Krašovec piše o gibanju kot fotografskem motivu. Razložene so slike, ki jih Mlakida priobčuje. Oddelek Dom in družina vsebuje opis poletnih oblek iz bombaža (Š. Humek), prtiče (Elza Skalicky), drobro kuharico (Marija Remčeva). Zabava in šala zaključuje — kot vsako številko — tudi to. »Naša Zvezda« v tekočem letu Naša Zvezda je dijaški verski in organizacijski list, zvest spremljevalec, ki dijakom kaže sodobno življenje in je njihov nevsiljivi usmerjevalec v božje višine. Med slovenskim katoliškim dijaštvom opravlja to svoje delo že polnih devet let, do zadnjega leta ločeno za dijakinje in ločeno za dijake, v pravkar minulem šolskem letu pa je začel izhajati skupno za dijake in dijakinje. Naj pred vstopom tega lista v njegovo desetletnico na kratko pogledamo, kako je list pod uredništvom prof. dr. Vilka Fajdige in tovarišev v preteklem letu izpolnjeval gori omenjene naloge do slovenskega katoliškega dijaštva. Dasi je list v prvi vrsti verski, je vendar povsem upravičeno, da je bil list urejevan ne samo e verske strani, ampak je spremljal vse slovensko in splošno svetovno kulturo človekovo živ |en|c in delo ter ga zmerom seveda z verskega zrehsča tolmačil slovenskim študentom. Na prvem mestu ^e list kot kongregacijski vestttik mar.pvo sprem.|al do^odke io praznike cerkveoeja leta, pa tudi e»- eer se je ▼ mnogoterih člankih Naša Zvezda pomu-dila pri religioznih, moralnih, etičnih, vzgojnih in verekoznanštvenih vprašanjih. Poleg verskih in splošno javnih in kulturnih vprašanj je list obravnaval tudi literarna vprašanja, bodisi literarno kritično ali literarno zgodovino — vedno z regioz-nega zrelišča — prav nič pa ni zaostajal tudi v pravem umetniškem podajanju. Pri tem je znal urednik zbrati v svojem listu poleg priznanih starejših pesnikov in pisateljev ter prevodnih del tudi najmlajše, ki so iz dijaških vrst prispevali marsikatero pesniško delo, ki bo imelo trajno vrednost. Tudi dijakom primerne ideološko-kritične preglede najnovejših slovenskih dramatskih in drugih književnih del je list stalno prinašal. Tako je dijakom res nudil vsega, kar v današnjih zmedenih in razrva-nih časih najbolj potrebujejo. Posrečene ilustracije so to nalogo podpirale. List Naša Zvezda je potemtakem res bila zvezda vodnica slovenskemu vernemu dijaštvu. Ni čuda, da je število naročnikov naraslo na 5000. Od kongregacijskega lista bi vsekakor pričakovali več dopisov s posameznih slovenskih srednjih šol in kongregacij. V prihodnje bo treba, da se naši dijaki tudi tako lista še bolj oklenejo in SV njem tudi dopisujejo. Zvezda je gotovo izpolnila svojo dolžnost do našega dijaštva, saj je bila urejevana zares v duhu časa, to se pravi, da je bila nad vse pestra in živahna načelno jasna versko globoka in razgledana. O njeni visoko kvalitetni vrednosti gotovo pričajo tudi imena naših znamenitih kulturnih delavcev, kakor so F. S. Finžgar, dr. Jože Pogačnik, dr. Stanko Canjkar, dr. L. Ehrlih, Silvin Sardenko, Janko Mlakar, dr. Tine Debeljak, Valerijan Učak, dr. Roman Tominec, dr. Alojzij Kuhar, Narte Velikonja, dr. Stanko Gogala, dr. Andrej Gosar, dr. C. Potočnik, p. K. Zakrajšek, Pavle Slapar, J. Bogovi č, Jos. Šimenc, dr. J. Janžekovič, Janez Ora-iem in cela vrsta še mlajših. Upamo, da bodo v prihodnje ostali vsi ti listu zvesti in da bodo pristopili tudi še novi odlični so-trudniki. Zato je tudi gotovo, da bo slovednsko katoliško dijaštvo, ne samo tisto, ki je včlanjeno v kongregacijah, ampak tudi drugo ostalo listu zvesto in pridobilo še novih naročnikov. Saj tak list zasluži, da ga naroči in bere sleherni slovenski katoliški dijak m dijakinja. Naša Zvezda izhaja kot štirinajstdnevnik na 16 straneh, doseže na leto 16 številk, stane za dijake 10 din, za druge pa 15 din ter se naroča pri upravi Naše Zvezde, Ljubljana, Streliška ulica 12/11. List prav toplo priporočamo! F. J. • Mladi verzi. V Rimu je te dni šla močno iz rok v roke knjižica pesmi »Voci del cielo e voci della terra«. (Glasovi nebes in zemlje.) Kritika navdušeno hvali kristalno sveže verze in deviško čiste misli o zemlji, stvarstvu in ljudeh. Tudi oblika je brezhibna. Te oblike zadobe še poseben pomen, če vemo, da je pesnica komaj —16 letna deklica (Anica Lo Monaco). Izgubo v prejšnji svetovni vojni V času minule svetovne vojne se je naglo zmanjSalo število rojstev v vojskujočih se državah. Na Angleškem se je število rojstev zmanjšalo za 500.000, na Francoskem za 833.000, v Nemčiji in bivši A vstro-Ogrski pa za 2,000.000. V vseh teh državah se je število rojstev zmanjšalo za 20 milijonov. Če prištejemo k temu še število vojakov, ki so padli na bojiščih, in druge žrtve vojske, moramo reči, da jo Evropa v štirih letih od 1914—18 izgubila 38,000.000 ljudi. Sredstvo za tiste, ki nočejo plačati Iz Lakeviewa v Areki poročajo: Ravnatelj tukajšnjega vodovoda si je izmislil izvrstno sredstvo, kako bi prisilil lene plačnike, da bi spremenil svojo grdo navado. Če kdo takoi ne plača računa za vodo, dajo na vodovod dolžnika majhno napravo. Zaradi te naprave voda ne teče drugače kot po kapljicah, tako da mora vsakdo čakati deset minut, preden si napolni kozarec z vodo. če bi hotel napolniti banjo, bi potreboval štiri dni za to. »Ta zamisel se je sijajno obnesla,« je rekel ravnatelj. »Le malo jih je, ki bi imeli tako zdrave živce, da bi takšno natakanje dolgo zdržali. Ko smo prej vodovod kar zaprli, ni dosti zaleglo. A ta misel, da imaš vodo, a da potratiš toliko časa, preden si jo natočiš, to je šlo ljudem tako na živce, da račune zdaj točno plačujejo.« Zmaga nad jeklom ln betonom. ŠPORT Smuška državna prvenstva Državna prvenstva so bila izvedena letos prav vsa v vseh disciplinah na prvotno določenih terminih. Tek na 18 km in klasična kombinacija je bila poverjena v izvedbo SM k Bohinju. Pokroviteljstvo nad to prireditvijo so prevzeli g. minister za telesno vzgojo g. Jevrem Tomič, ban g. dr. Marko Natlačen in komandant dravske divizijske oblasti, div. gen. D P. Stefanovič. V teku na 18 km je star-talo 66 tekmovalcev. Z veseljem se lahko ugotovi, da ta lepa smuška disciplina pridobiva zopet na interesu, gotovo pa je, da je prav tečaj, ki je bil istočasno v Bohinju, mnogo pripomogel k številni udeležbi. Prva tri mesta v teku so zasedli: 1. Smolej 1.34.41, 2. Jože Knific 1.37.19 (oba SK Bratstvo), Lado Starman 1.38.21 (Sm. k. Ljubljana). Za klasično kombinacijo se je prijavilo 19 tekmovalcev, kar je tudi velik napredek v tej disciplini 1. Knific Jože 270.9, 2. Tone Razinger 269.2, 3. Lovro Zemva 258.5 točke (vsi SK Bratstvo). Državno prvenstvo v klasični kombinaciji se je vršilo z mednarodno udeležbo. Nemčija je poslala štiri svoje tekmovalce. V mednarodnem tekmovanju je vrstni red sledeč: 1. Knific 270.9, 2. Maier (N) 270.2, 3. Razinger 269.2, 4. Holl (N) 263.1, 5. Zemva 258.5, 6. Bevc 257.8, 7. Petrič 248. Vztrajnostni tek na 30 km kot državno prvenstvo. To tekmovanje je bilo tudi z mednarodno udeležbo Nemčije, ki je prijavila 8 svojih najboljših tekmovalcev, in pričakovati je bilo do sedaj pri nas najbolj inter€6antne tekme te vrste. Naš Smolej naj bi se na domačih terenih enkrat pomeril 6 svojim dolgoletnim rivalom v srednjeevropskem razredu, z Demetzem, ki je bil tudi pismeno prijavljen. Od 8 prijavljenih tekmovalcev Nemcev so prišli samo 4, in to brez Demetza. Na startu 6e je javilo skupno 20 tekmovalcev, kar je za vztrajnostni tek mnogo, toda brez Demetza in Smoleja, ki ni prišel. Tekma je bila v izvedbi marljivega Sm. k. Dovje-Mojstrana in je potekla v najlepšem redu prav povoljno. Rezultati: 1. Knific 2.06.24, 2. Petrič 2.08.04, 8. Klanč-nik Alojz 2.15.46, 4. Pogačnik 2.18.29, 5. Fred Ross-ner (Nemčija). , Alpska kombinacija za moške je bila t izvedbi GZSP v Tržiču dne 28 januarja; od 89 prijavljenih je startalo 44, torej polovica. Izvedba alpskega prvenstva ni bila na tisti višini, kot morajo biti državna prvenstva, toda zaradi novega predela na katerem je potekala, je treba pomanjkljivosti oprostiti. V smuku prva tri mesta: 1. Koblar St. (Skala) 3.32, 2. Zvan Alojz (Gorenjec) 3.53, 3. Lukanc Slavo (Tržič) 3.54. ^ , > V slalomu prva tri mesta: 1. Praček C. (Skala) 1.37, 2. Lukanc Slavko (Tržič) 1.41, 3. Voller Kristl (Ljubljana) 1.46. V alpski kombinaciji: 1. Koblar Stanko 375.5, 2. Lukanc Slavko 376.6, 3. Praček Ciril 386. Prvenstvo deklet v alpski kombinaciji je bilo 25. in 26. februarja na Pokljuki odnosno na Lipanjci v izvedbi SK Ljubljane. Pri smuku je bilo 9 tekmovalk, pri slalomu pa 7. Smuk: 1. Pernuš Poldka (Ljubljana) 1.49.3, 2. Heim Erika (Skala) 1.57.8, 3. Praček Alojzija (Gorenjec) 2.16.2. Slalom: 1. Pernuš 1.19.4, 2. Stolcer Pavlina (Skala) 1.41, 3. Heim Erika 1.44. Kombinacija: 1. Pemuš 177.58, 2. Heim 207.24, 3. Stolcer 258.96. Skoki za državno prvenstvo z mednarodno udeležbo v Planici dne 3. marca. Pokrovitelji nad to prireditvijo so bili zunanji minister dr. Cincar-Mar-kovič, minister vojske in momarce arm. gen. Milan Nedič, minister za telesno vzgojo naroda Jevrem Tomič in ban dravske banovine dr. Marko Natlačen. V športnem pogledu je prireditev nad vse pričakovano krasno uspela. Razilka med našimi tekmovalci od lani do leto6 je velika in napredek očiten. Poleg naših najboljših tekmovalcev v 6muških skokih 6i»o imeli še 9 Nemcev, med njimi dva svetovna prvaka in to Josef Bradi in Gustl Berauer. Nastopilo je 33 tekmovalcev. Vsa prva mesta so dosegli gostje: 1. Bradi Josef 227.6, 2. Hackel Pavel 225.9, 3. Marr Hans (vsi Nemčija) 224.1 točk. Za državno prvenstvo so se razvrstili sledeči: 1. Novšak Albin (Bohinj)) 211 točk (toda na IX. mesto v skupnem tekmovanju), 2. Pribošek Franc (Ilirija) 205.1 točk (X. mesto), 3. Jakopič Albin (Mojstrana) 203.2 točke (XI. mesto). Državno prvenstvo za juniorje je bilo poverjeno SK Iliriji v Planici v dneh 2., 3. in 4. februarja. Podrobno poročilo je v poročilu Mladinskega odseka. »Triglavski dan«, smuk s Triglava v dolino Krme, vsakoletni zaključek zvezne smuške 6ezone, je bil izveden kot običajno in tradicionalno na belo nedeljo letos dne 31. marca. Tudi ta prireditev je bila razpisana z mednarodno udeležbo. Z gotovostjo smo pričakovali tekmovalce iz Nemčije, Italijani 60 nam tik pred tekmo odpovedali svojo udeležbo iz tehničnih zadržkov. Na tekmovanje so se prijavili tudi tekmovalci in tekmovalke iz Češke, žal pa ni bilo mogoče ugoditi njihovi zahtevi zaradi visokih stroškov. Rezultati moških: a) mednarodno: 1. Maier (N) 5.01.2, 2 Seer Kari (N)) 5.03, 3. Komer Kari (N) 5.28; b) nacionalno: Saša Molner (Ljubljana), 2. Lukanc Slavko (Tržič, 3. Zvan Alojz (Gorenjec). Rezultati deklet: 1. Schrottenbach (N) 4.55, 2. Šulgaj (Ljubljana) 6.17, 3. Pavlič (Ljubljana). Triglavski smuk je bil letos razpisan tudi za moštva in 60 dosegli: I. mesto moštvo ASK Gorenjec — Zvan-Znidar-Bertoncclj; II, mesto moštvo SK Tržič — Lukanc-Čarman-Stefe. Letošnji državni prvaki so tedaj: Franc Smolej, SK Bratstvo v teku, v teku na 18 km; Jože Knific, SK Bratstvo, v vztrajnostnem teku na 30 km; Jože Knific, SK Bratstvo, v klasični kombinaciji; Stanko Koblar, TK Skala, v alpski kombinaciji; Stanko Koblar, TK Skala, v smuku; Ciril Praček, TK Skala, v slalomu, Albin Novšak, Sm. k. Bohinj,, v skokih; moštvo SK Bratstva, v štafeti 4X10 km; Saša Molnar, Sm. k. Ljubljana, v Triglavskem smuku. Med dekleti pa: Poldka Pemuš, Sm. k. Ljubljana, v smuku; Poldka Pernuš, Sm. k. Ljubljana, v slalomu: Poldka Pemuš, Sm. k. Ljubljana, v alpski kombinaciji; Jelka Sulgaj, Sm. k. Ljubljana, v Triglavskem smuku. Juniorski in mladinski prvaki: Mulej Janez, Sm. k Bohinj, tek mlad:na A; Dolžan Srečko, Mojstrana, tek mladina B; Bem Boris, Sm. k. Ljubljana, tek mladina C; Hrovat Janez, SK Ilirija, tek juniorji; Mulej Tine, SK Ilirija, slalom juniorji; Mulej Tine, SK Ilirija, kombinacija iuniorji; Krznarič Pavel, Mojstrana, kombinacija mladina. Sprememba postojanke težkega nemškega topništva na zahodni fronti. Gradjanski je že na vrhu tabele! V četrtek so imeli pravoslavni svoj Spasov dan in nogometni klubi so ta dan porabili za odigranje važnih tekem. Na sporedu so bila V6a tri velika srečanja med klubi ki tekmujejo za ponovni naslov državnega nogometnega prvaka. V Belgradu sta se pomerila BSK in Hajduk ter Jugoslavija in Hašk. V Sarajevu pa je bila najvažnejša tekma dneva srečanje med Gradjanskim in dosedanjim vodjem lige, sarajevsko Slavijo. Za to tekmo je vladalo zanimanje kakor ga tam še ne pomnijo za nobeno nogometno igro, odkar Sarajevčani poznajo nogomet. Nad 8000 ljudi se je nabralo na igrišču. Če bi zmagala Slavija, potem bi ji prav gotovo letos ne bi mogel noben klub več odvzeti naslova državnega prvaka. Toda zgodilo 6e je drugače — kakor se to tako rado dogaja. V6i upi so — deloma baje tudi pa zaslugi madžarskega sodnika — splavali po vodi, ali pa so se vsaj silovito omajali. Gradjanski je namreč sredi Sarajeva — pravi športni čudež — zmagal nad Slavijo z rezultatom 3:2. S to zmago si je pomagal na prvo mesto zato, ker ima sicer enako število točk kakor sarajevska Slavija, vendar pa se postavlja z nalogo boljšo goldiferenco. V Belgradu sta bila dosežena dva skorajda kazenska rezultata. BSK je vzel v roke splitskega Hajduka ter ga premikastil naravnost katastrofalno: zmagal je namreč z groznim rezultatom 9 :0. Prav dobro se je tokrat postavila tudi Jugoslavija, ki je premagala zagrebškega Haška s 6 : 2. Današnja boksarska prireditev Po presledku več let bomo danes zopet videli v Ljubljani boks. Program, katerega je pripravila nova Hermesova boks-sekcija, je kljub težkočam dobro izbran in bo zadovoljil še lake izbirčneže, ki niso z vsako stvarjo zadovoljni. Imena, kakor Baioh, Ipavec, Majnik, Mitrovič, Volčič ler najnovejša: Ma-rušič, Meze, Vidmar, Švajger, Novak, Graček, ki bodo danes prvič stopili v ring, nam jamčijo, da bodo borbe prvovrstne. Pred boksarskim programom bosta dve zanimivi točki rokoborbe. Program se bo pričel točno ob pol devetih, blagajna pa bo odprta že ob osmih I Zaradi velikega zanimanja priporočamo, da pridejo gledalci že pred pol deveto uro ter zasedejo čim boljša mesta. Na prireditev pride tudi savezni delegat g. Fer-ček iz Zagreba, po nastopu pa se bodo sestali delegati vseh slovenskih klubov v svrho osnovanja »Slovenske boksarske zveze«.