Posamezna Številka 14 vinarjev.
Slev. 10.
v mm. i soboto, dne 12. mm isn.
Leto XLVI.
s Velja po pošti : s h oelo leto naprej •. K 36 — S> ei mesec „ .. „ 3*50 U Nemčijo oeloletno . „ 40-— •a oitaloinozemstvo. „ 46-
▼ Ljubljani na doms I b oelo leto naprej.. K 32-— , m en mesec „ .. K 2«70 T spravi prejemati nueAno „ 2-50
as Sobotna izdaja: ~
Za oe o leto.....K 8-—
sa Nemčijo oeloletno. „ 18 — isa ostaloinozemstvo. „ 13_

HT Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6/III. Rosopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Inserati:
Enostoipna petitvrsta (72 mm široka m 3 mm visoka ali nje
prostor) sa enkrat . . . . po 50 v za dva- In večkrat . „ 45 „ pri večjih naročilih primeren popust po dogovoru. Ob sobotah dvojni tarif.
Poslano: =
Enostoipna petitvrsta K 1-— Izhaja vsak dan izvzemši nedelje in praznike, ob 3. nri pop. Redna letna priloga vozni red
Političen list za slovenski narod.
Vftsrršf.trs h v Kopitarjevi ullol št. 6. — Račun p»S*n<* >K>rilnioe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bo,m. št. 7563. — Dpravniškega telefona št 188.
Pretekli leden.
Sklicanje parlamenta so odgodili do 22, januarja; »zgoraj« se ga boje. Čehi so že napovedali interpelacije radi mirovnih pogajanj v Brestu-Litovskem. — Shod vseh čeških poslancev se je vršil 6, t. m. v Pragi; navzočih je bilo do 170 državnih in deželnih poslancev. Sprejeli so rcsolucijo v smislu deklaracije za samostojno češko državo. Resolucijo je oblast zaplenila. Cenzura je sploh postala zopet zelo delavna tudi pri nas. — Mlada češka inteligenca snuje novo splošno češko narodno stranko, katere edini program bo ustanovitev samostojne češke države. — Češka duhovščina je objavila izjavo proti nemškemu opatu Helmerju, ki je imel svoj čas v gosposki zbornici proti Čehom hujskajoč govor. Izjavo pošljejo papežu. — Maršalski svet se je 9. t. m. 'vršil na Dunaju. Šlo je menda za ogrske vojaške zadeve. — Ogrski ministrski predsednik dr. Wekerle se je pogajal te dni na Dunaju in v Berlinu radi samostojne ogrske armade. Pravijo, da je cesar Madjarom ugcdil.
—	Poljski regentski svet varšavski je prišel te dni na Dunaj in bil pri cesarju v avdijenci.
—	Kuba nam je napovedala vojno. Ima 3 milijone, prebivalcev in 12.000 vojakov. — Mirovna pogajanja v Brestu-Litovskem se nadaljujejo; udeležujejo se jih tudi zastopniki samostojne ukrajinske republike. — Angleški ministrski predsednik Lloyd George je 4. t. m. na shodu zastopnikov delavskih organizacij podal izjavo o angleških vojnih ciljih. Glavne točke bi bile: Popolna obnovitev samostojnosti in odškodovanje Belgiie, Srbije in Črnego-re; zasedena ozemlja na Francoskem, Italijanskem in Rumunskem mora tuje vojaštvo popolnoma izprazniti; leta 1871. Franciji storjena krivica se mora popraviti (Alzacija-Lore-nal, ustanoviti se mora popolnoma neodvisno poljsko kraljestvo, ki obsegaj vsa poljska oifimlja; narodi v Avstriji morajo dobiti samoupravo; Italiji in Rumuniji gredo Vsa ozemlja,
kjer prebivajo Italijani oziroma Rumuni: Turčija naj ohrani Carigrad in svojo sedanjo posest, v Arabiji, Armeniji, Mezopotamiji, Siriji In Palestin i se morajo priznati posebne pravice; Dardanele morajo biti v vojni in miru proste za vse ladje; o nemških kolonijah naj razsodi posebna konferenca, ki se oziraj na želje in koristi domačinov; ustanovi naj se mednarodna organizacija, ki naj omeji oboroževanje in zmanjša možnost vojne. 8. januarja se je nato v kongresu Združenih držav oglasil tudi predsednik Wilson in v štirinajstih točkah natančno označil program za svetovni mir, ki se v glavnem popolnoma strinja z angleškimi zahtevami; lc da je Wilson posebno povdaril naslednje splošne zahteve: razorož-ba, zveza narodov, ki bo ščitila koristi molih narodov in pa samoodločba narodov. — Na bojiščih nič novega; večji krajevni boji sc vrše le na zapadnem bojišču. Na Italijanskem tu in tam topovski boj.
Kij pa li, Hrvatska!
Ljubljana, dne 12. prosinca 1917.
Misel o lastni državnosti je vplivala v celem slovanskem jugu kakor mogočna električna iskra. Jugoslovanska majniška deklaracija je vzbudila v srcih vseh čisto novo pojmovanje o našem narodnem živ-
ljenju. Vžgala je v nas novo vero v lepšo bodočnost, iztrgala nas je iz duševne brezbrižnosti in pasivitete. Poklicala nam je v spomin davne čase, ko se ni še zajedel med nas nemško-mažarski klin, mešetaril, spletkaril in nas razdvajal. Osvežila je misel in jo postavila na realna tla, da smo Hrvati, Srbi in Slovenci le veje na mogočnem deblu velikega.troimenskega jugoslovanskega naroda. In to deblo je zasadilo v t!a svoje korenine ob morju, dohodu in oknu našd monarhije v svet. Danes ni združenje Hrvatov, Srbov in Slovencev samo lepa govorniška gesta, ampak danes je to naša življenska nujna potreba. »Združeni ir, svobodni hočemo biti Jugoslovani v svoji lastni neodvisni državi pod habsburškim žezicm . Ta klic gre danes na našem jugu kot mogočno valovanje od človeka do človeka, od koče do koče, od sela do sela, od mesta do mesta. Sega do Dunaja in Pešte in še dalje in tvori danes resen predmet razmišljanja državnikov in predmet debate nam nasprotnega in prijaznega časopisja. Da temelji ideja svobodne Jugoslavije na realnih tleh, nam priča najbolj besnost naših narodnih nasprotnikov, Nemcev in Mažarov, ki so sanjali in še ranjajo o nemško - mažarski poplavi naših krajev irr so padli na nas kakor stekli pci. Danes se jih več ne bojimo. Pojem samoodločevanja narodov vsebuje danes v sebi večjo in močnejšo silo kot pa aspiracije nemškega in mažarskega imperializma, ki bi se hotel še vedno igrati z našo usodo in nas držati v svojih kleščah. Narodna zavest in ponos sta oživela, energija je močna. Naše geslo velja danes, hočemo in moramo doseči svoj ideal in sicer v celoti in še pred koncem vojne. Drobtin ne ,maramo več! Ideja Jugoslavije živi v srcih ogromne večine našega ljudstva, postala je ljuski postulat. Ni je sile več, ki bi jo spravila s površja.
Ko so češki zastopniki proglasili svojo deklaracijo v avstrijskem parlamentu, je dal češki narod kompaktno duška tej skupni volji in zahtevi češkega naroda. Oglasile so se občine, društva, razne korpo-racije in posamezniki ter povedale javno Avstriji in svetu, da zahteva celokupni češki narod svojo lastno državnost. Samo-odločevanje naroda, plebiscit je pri Čehih že dovršen.
Isti proces se je izvrši! danes na Slovenskem, kjer se oglašajo trumoma občina za občino, društva, korporacije in naša vrla dekleta in žene s tisočerimi in tisočerimi podpisi, da zahtevajo samostojno državo in združenje Jugoslavije. Klic po svobodi je imel mogočen odmev v srcih vseh in človek bo moral iskati kmalu še z lučjo onih, ki dvomijo iz zle volje ali pa
zapeljani o realni podlagi in izpeljivosti te naše ideje.
Navdušenje pri nas Slovencih je velikansko. Za občinskimi odbori so prišle spontano naša dekleta in žene, da sprego-vore v imenu svojih mož, očetov in zaročencev, ki se nahajajo na bojnem polju. Ne strašijo se truda, ne pritiska. Hodijo od doma do doma. Tisočero in tisočero podpisov so že nabrale za deklaracijo. In kar kipi v teh izjavah trdna, odločna narodna volja po svobodi. Ljubljana je nabrala koj v prvih dneh brez posebnega poziva že nad 10.000 podpisov žen in deklet. In sedaj jih je nabranih že krog 20.000. A za Ljubljano ne zaostajajo nikakor naši drugi slovenski kraji. Povsod življenje!
Kmalu bo pri nas na Slovenskem ljudsko glasovanje zaključeno. In ponosni smo na ta izraz svobodne narodne volje.
Največ so upali naši narodni nasprotniki, Nemci in Mažari, da bodo po starodavnem receptu izigravanja Srbov in Hrvatov, ovirali deklaracijsko misel na Hrvatskem. Toda hvala Bogu, ni se jim ob-nesel njihov načrt. Frankovci imajo po banovini in Bosni neznatno manjšino. In še ta gine in kopni, kakor cneg pod dihom solnca. In dan na dan vstajajo novi glasniki za jugoslovansko združenje v svobodni državi. Pojavljajo se novi časopisi, ki zastopajo deklaracijsko politiko. In veseli smo tega oojava, veseli nas, da ni našlo časopisje, ki stoji v službi tujcev, odziva med narodom. Pozdravljeni ti novi glasniki in sobojevniki v boju za našo svobodo.
Toda Hrvatska, nekaj je, kar pogrešamo, nekaj je, kar nas boli in. žalosti. Treba je dati tudi na zunaj duška volje naroda, tako kakor se godi na Češkem in Slovenskem. Pri nas sc oglašajo občine, korporacije, dekleta in žene. Na Hrvatskem pa mislijo, da je dovolj, če piše samo časopisje o narodni volji za ujedinjenje celega naroda. Izjav občin, korporacij, deklet in žena je le malo. A čas tako beži po bliskovo. Važni dogodki se kar kopičijo in ni več daleč dan, ko bomo imeli konec vojne in mir — oni važni moment ko se bo usoda našega jugoslovanskega naroda odločila za vso dolge bodočnost. Do takrat mora biti tudi v hrvatsko - srbskem ozemlju ljudsko glasovanje že končano. Zadeva pa jc nujna, lahko nas dogodki kar čez noč prehitijo in najdejo nepripravljene. Naši tlačitelji bi bili tega veseli.
Hrvatr-ka, zgani se, vzbudi se dokler je še čas, da ne bo prepozno. Organizarajte izjave občin. Vsaka najmanjša občina se mora izjaviti pred svetom za deklaracijo. Vse hrvaško-srbske korporacije. Dekleta in žene, hodite od koče do koče in nabirajte podpise za izjavo, ki bo povedala
svetu, da so se vaši možje, sinovi, očetje in zaročenci bojevali in se še bojujejo in prelivajo dragoceno kri naroda za svobodo Jugoslavije. Nobeden ne sme izostali. Vsi na plan, vsi ste poklicani, da izvršite to veliko važno delo, predvsem voditelji naroda. In sicer čimprej. Zadeva je nujna. Izjave s podpisi pa pošljite naši skupni hrvatsko-srbsko - slovenski reprezentanci na Dunaju — Jugoslovanskemu klubu — da že sedaj pokažetc, da ne eksistirajo za vas umetni mejniki tostranske in onostran-ske državne polovice.
Hrvatska, dvigni glas pred svetom, da hočeš svobodo in združenje troimenskega jugoslovanskega naroda v lastni državi pod Habsburžani. Hrvatsko-srbske občine, korporacije, dekleta in žene, oglasite se, oglasite se!
(J Zagrebu, dne 10. I.
Zgrada jc politike hrvatsko-srpske koalicije iz temelja uzdrmana. Ne još prema gore,-jer jc njezin oportunizam doista r~alan, suviše realan. Izbor varaždinskog zastupnika dra. Živka Bertiča eklatantan jc primjer propadanja koalicijinog u narodu, To zvuči malo paradoksno, jer je dr. Bertic izabran bez protukandidata. Ali ipak je tako. Da je Bertič izabran jedino kao vatreni pristaša jugoslavenske ideje. To su jasno istaknuli varaždinski gra-djani.' I samo to je uzrok, da mu nijc postavljen protukandidat. S druge strane ša-lje nar. zast. Kraus, član koalicijc, odu-ševljeno pismo novom jugoslavenskom dnevniku Jugu« u Osijeku. Posvuda se opaža spremanje na veči politički pre-okretaj. Mladji rodoljubni elementi koalicije mogu uzdržati svoje pozicijc jedino u sklopu s ostalim jugoslavenskim grupama.
Jdeia narodnog jedinstva Slovenaca, Hrva ta i Srba u smislu deklaracije od 30.
V. 1917 prodirc sve snažnije u narodne redove. Kako je Vaš dopisnik informiran, pokreče se akcija — analogna vašoj slo-venskoj — oko organizacije narodne volje, našeg narodnog samoopredjeljenja. Nase opčine nijesu doduše tako slobodne kao one u Avstriji, no zato če progovoriti ostale korporacije, ne izuževši ni naših žena i djevojaka. Hrvatice grada Zadra prve če — kako se čuje — započeti s lom ak-cijom.
Jugoslavenski je klub danas pravi reprezentant narodne volie i banovinskih Hrvata. Preko njega može i Banovina da progovori u delegacijama, jer koalicijini delegati u Pešti nijesu danas više zastup-nici narodne volje. Hrvatske če korpora-
Kako so slovenski slepi vojak! božične praznike v oraskem zavodu za slepe.
Rdeči so oblaki, oh, kaj pomenijo? Da vsi ti mladi fantje na vojsko pojdejo. Tako so se glasile naše pesmice, ko smo se leta 1914. odpravljal; po 20 let stari fantje in poslavljali od svojih domačih ter odhajali v široki svet, nevede kam. Minul je mesec za mesccm, prišli so veseli božični prazniki, ki imajo toliko lepih spominov. Ta Božič smo praznovali na fronti, med hudim grmenjem topov in pušk. Napravili smo si božično drevesce, katerega je krasila ena svečica. Klečali smo okrog njega in molili, v duhu pa smo hiteli vsak v svojo domačo cerkev ter tam združeni s svojimi domačimi častili ta sv. večer. Kako smo ga drugače obhajali, to si lahko, dragi rojaki, sami predstavljate, posebno vojaki, ki take slučaje sami doživljate. Prišel je drugi Božič, za tem tretji, katerega obhajamo v graškem zavodu za slepe. Tudi letos smo se zbrali okrog božičnega drevesa, katerega so tudi krasile svcčicc, a
razsvetljevale ga niso za nas, ker jih ne vidimo. Pevci so zapeli pesem: »Kak zvezde migljajo na nebu lepo,« a zvezde migljajo, migljajo za druge. Naše oslepele? oči ne vidijo in videle ne bodo nikoli več prelepe svetle luči. Res, ugasnile so lučicc naših ljubih oči, katere pa ste prižgali nam zopet Vi, dragi Slovenci, s svojimi darovi. Poslali ste nam več pošiljatev iz dobrih slovenskih rok. Kakor prerojene se čutimo sedaj. V tem hudem vojskinem času je veliko pomanjkanje cigaret, pa vse eno so nam jih dragi rojaki preskrbeli in nam jih na naslov sestre Klare poslali. Zraven tega smo sprejeli tudi več pošiljatev jestvin, kakor jabolk, orehov, suhega sadja in kruha. Še celo s Češkega smo prejeli 340 cigaret. Neka nemška grofica nas jc prišla obiskat in nam je napravila prav lepo bo-žičnico. Od dobrodelnega društva iz Ljubljane smo dobili precej cigaret, katere pa so shranjene za hude čase bodočnosti. Katje bilo bolehnih, so šli zvečer spat. mladi in bolj navihani smo sc zbrali v neki sobi, kjer smo ob spremljanju harmonija zapeli nekaj znanih slovenskih pesmi. Lepo jc bilo, kak jr doma, ko se je v tiho noč glasila naš« slovenska pesem. Bližala se jc polnočna ura. Šli smo k polnočnicam ter tudi k sv. obhajilu prav vsi Slovenci. Po končani službi božji smo legli k počitku. Tako je minul naš letošnji sv. večer v graškem zavodu za slepe. Oh, nekaj bi bil
kmalu pozabil. Obiskala nas je tudi neka kuharica s svojo prijateljico ter nam prinesla prave ljutomerske kapljice, katero je skuhala in nas pokrepčala z njo. Ta gospodična je bila že enkrat pohvaljena v Vašem cenjenem listu. Pleškova mati s Kožarjev, ki ima sama slepega sina desetnika Antona Pleška, sc je tudi vseh nas spomnila. Ni nam toliko za razne pošiljat-ve, ki nam jih pošiljate, seveda, radi jih sprejemamo; a več nam jc na tem, da vemo, da nas tudi sedaj ne zaničujete, ko smo slepi. Lansko leto smo bili popolnoma pozabljeni od dragih nam rojakov, letos smo precej na boljšem. Za vse to sc moramo zahvaliti Vam, dragi dobrotniki. — Nekateri vedo veliko smešnih povedati, kar nam je zelo všeč. Ob priliki Vam pošljemo pismo nekega oslepelega vojaka, ki je pisal sestri Klari z dopusta. Boste slišali, kako dobre volje smo, četudi smo najnesrečnejša žrtev krvave vojske, za katere ni več drugih zvezd, razen tistih, ki nam jih prižiga svetla luč Vaše ljubezni. — Šoster Franc.
li^verov ML
Kako velik bi bil kapital, ki bi ga mogel imeti danes Ahasver, večni jud, če bi vložil eno leto do Kristusovem roistvu 12
vinarjev v posojilnico, in sicer po 5 odstotkov obresti in obrestnih obresti?
Odgovor: 100 let pozneje bi imel približno 12 kron. Še 100 let pozneje bi si mogel kupiti že hišico za 2000 kron. Po zopetnem lOOlctncm potovanju, torej v dobi cesarja Dioklecijana, bi mogel kupiti že veleposestvo, kajti imel bi že 236.875 K. Okoli leta 400. bi imel že 311 ^ miljona K in zopet 100 let pozneje bi mu bilo malenkostno, poravnati vso škodo ljudskega preseljevanja, kajti njegov kapital bi dosegel že vsoto približno 400,000.000 K.
400 let pozneje, torej za vlade Karla Velikega, bi narastlo njegovo premoženje na 9314,750.000,000.000 K, za časa križarskih vojsk, pa že na
161,075.000,000.000,000.000 K.
Ako bi živei za časa Kolumba, torej okoli leta 1500., in hotel pridobiti zaklade novega sveta, bi mogel storiti to le z majhnim delom svojega premoženja; kajti doseglo jc že število
6;344.000,000.000,000.000,000.000,000.000 K. S to vsoto bi mogel Ameriko tisočkrat preplačati.
Če bi hotel iztehtati to vsoto v čistem zlatu, ki napolnil 50 posod na tehtnici in vsakikrat bi moral položiti v nasprotno po-,-,odo kol protiutež — solnce. Če bi hotel zvarili to zlato v eno samo kepo, bi vrgla ta ogromna krogla solnce in planete iz njih tira in povzročila strašno svetovno kata-
cije snažno demonstrirati za južnoslaven-ske ideale i tirne, što če svoje izjave iz banovinske Hrvatske slati u ruke pred-sjedniku »Jug. kluba« i zastupniku na ca-revinskom viječu dr. A. Korošcu.
Obustava zagrebačkih dnevnika usli-jedila je danas povodom tipografskog štrajka. Medjutim — kako informirani pri-povijedaju — pravi je raslog toj obustavi politički. Hrvatska je vlada doduše pod-uzela u zadnji čas shodne korake u Budimpešti ali s neuspjehom. Pešti su danas zazornc ideje, koje su poplavile hrvatsko novinstvo pa je radi toga uskračena pri-pomoč.
Radi toda vlada u narodu silna uzru-janost. Nc čemo proricati ništa. Sva ugnje-tavanja rodit če to snažnijom reakcijom, to jačim zahtjevom i željom za slobodnim Narodnim Ujedinjenjem.
Prvi saflovi.
U
»Karntner Tagblatt« je priobčil dopis »Reichsposte« iz Ljubljane o razdoru na Kranjskem, katerega snidj^e ponatisnili in pristavlja:
»Naše stališče do jugoslovanskega vprašanja smo že večkrat pojasnili. Slovensko ljudstvo, . ki je, bilo tako hrabro, tako cesarju zvesto, ki se je tako vztrajno borilo, ki je poslalo in še danes pošilja na bojišče tako vrle čete, ki so držale postojanke do zadnjega noža in ki ne poznajo umikanja, zasluži v resnici boljšega vodstva, kot ga ima. V kolikor smo poučeni, niso jugoslovanski voditelji pred zasedanjem parlamenta niti nameravali podati ono izjavo 30. maja, katero je nato podal klubov načelnik. Takoj ko se je zbornica sestala, se je uveljavil češki vpliv, in ta vpliv, ki noče Avstrije, se ni zmanj-šal, marveč vedno bolj raste. Za Jugoslovane je brezpogojno potrebno, da popolnoma pretrgajo namizni prt med seboj in Kramarem; ne more in ne sme biti nobene zveze z voditelji in politično stranko, ki imajo toliko krvi na vesti. Dokler se to ne bo zgodilo, ne smejo jugoslovanski voditelji zahtevati, da se brezpogojno verjame njih besedam o habsburški monarhiji.«
To so prvi sadovi slovenske denunci-jacije na Dunaju. Lažem »Reichsposte« pristavlja koroški list še svojo, da jugoslovanski poslanci niso namerjali podati deklaracije, da je nastala pod češkim vplivom in ta da je veleizdajalski. Dokazali smo, da je to slovenski program izpred vojne — in kdaj se izvede, kakor sedaj? Kar^ Nemce pri tem boli, je le tesna edinost med Čehi in Jugoslovani — in politična moč, ki je v tej edinosti. Najprej so poskušali razbiti Jugoslovanski klub; ni šlo,. Tudi edinosti češkega naroda niso mogli preprečiti: to jc najlepše dokazal praški shod, na katerem so manifestirale vse češke stranke. Sedaj poskušajo zastrupiti z denuncijacijo politično zvezo našega kluba in Svaza. Svare nas — pre-čudna ljubezen do Slovencev! — nemški nacionalci pred veleizdajo, nemški krščanski socialci in kranjski deželni odbor povrhu še pred ^češkimi Husiti«! In vendar se avstrijski Slovani ne bodo več dali atomizirati. Vojska je, treba je politične mo?i in moč je v edinosti.
strofo. Mogel bi napraviti s svojim zakladom zlate mostove do planetov ali pa vratni privesek z zlatimi kroglami, izmed katerih bi bila vsaka tako velika kot kak planet.
Ako bi živel Ahasver še danes, bi imel velikansko premoženje. Imel bi namreč
4,384.030,000.000,000 000.000 000,0 0.0000,000.000,000.000 K.
Ta nečloveško velika vsota nam ne poda nikakega pregleda, ako je izražena le v številkah. Torej jo moramo ražjasniti s pomočjo primerov.
Mislimo si vse 'zlato na zemlji, ki nam predstavlja lepo vsotico 100 milijard kron; v primeri z Ahasverovim premoženjem je to le peščeno zrnje. Ako bi ga zvarili namreč v eno kepo, bi merila ta 1500 kubičnih metrov. Če bi moglo torej 1500 milijonov zemljanov plačati Ahasverju vsako leto vsoto, ki bi bila enaka vsemu zem-skemu bogastvu, torej 100 milijard, bi potrebovalo prebivalstvo 10 sekstiljonov let, da bi se rešilo dolga.
Mislimo si železniško progo od zemlje do solnca z zlatimi tračnicami in s solidno podlago iz zlata, torej progo, dolgo 148 milijonov kilometrov. Da bi prevozil to progo, bi potreboval najhitrejši brzovlak 176 let. In vendar bi bila proga lahko 131/s km široka in ravnotako debela, in vendar ne bi porabil Ahasver vsega premoženja.
Še en primer: Mislimo si, da bi hotel Ahasver kot grand seigneur, kar bi pač bil, razdeliti svoje premoženje med 1500 milijonov ljudi; tedaj bi dobil vsak posameznik 16 zlatih krogel, in sicer tako velikih, kot je naša zemlja.
Meni se zdi to nekaj velikanskega. Ali ne? Takim številom in velikostim ni kos niti najdrznejša fantazija.
Politične novice.
-f- Nemci in deklaracija. Glasilu mariborskih nemških nacijonalcev »Marbur-ger Zeitung« je niajniška deklaracija kakor trn v peti. Napada nabiralce podpisov in laže, da pobirajo podpise tudi pri šolski mladini in celo pri nemških družinah. Poslužuje se tudi najpodlejšega sredstva — denuncijantstva. Imenoma navaja nabiralce in hujska oblasti, naj nastopijo proti njim. Slovensko ljudstvo se teh napadov prav nič ne boji, šlo bo po začrtani poti naprej, dokler ne doseže tega, kar mu gre po božji in naravni postavi,
+ Češke stranke. Češka državno-pravna napredna stranka bo imela dne 13. t. m. v Pragi sestanek zaupnikov, da zavzame stališče nasproti stremljenju za enotnost čeških strank in nanovo se snujoči češki državnopravni demokratični stranki. Češka napredna ljudska stranka (Stransky) pa zboruje 20. t. m.
-f- Nemški socialni demokratje na Češkem odklanjajo vstop v skupno nemško stranko. Nemški češki socialno demokratični poslanec Seliger je poslal predsedniku nemško-češkega narodnega sveta dr. Titti nismo, v katerem izjavlja, da odklanja rsmška socialno demokratična stranka na Češkem vstop v skupno nemško strank^. Korist nemškega ljudstva zahteva dar>es, (b> se vrne ljudstvu politična svobod,-. da se prenovi Avstrija na podlagi samoodločbe narodov na demokratičnem principu s sodelovanjem vseh narodov monarhije. Socialni demokrati na Češkem odklanjajo vsako imperialistično stremljenje.
V-?f>n*mški predlog za skupni nemški program objavlja »Alldeutsches Tag-blatt". r.r- prvi strani z velikimi reklamnimi črkami. Kaj pa pravzaprav hočejo ti vse-nemci! Po Bismarckovem načrtu se mora dati naiprei Galiciji nekako samostojnost, nato se pa morajo ustvariti med Nemčijo in Avstrijo takšne zvezne razmere, istočasno ce mor.; -»amreč popolnoma zasigurati nemški državni jezik — da se trajno zarigura obstoj nemštva v bivših nemško-* avstrijskih zveznih deželah. Ta programa-tičen prediog naj Nemci širijo med najširše Iji-dr.ke plasti in naj v ta namen ustanove nemška, društva po Nemčiji in Avstriji. — Tako pravita pod oklicem podpisana znani Schonerer in dr. Ursin. Avstrijski Slovani bomo poskrbeli, da iz te vse-nemške moke re bo prav nič kruha. Najboljši odgovor pa jim damo, da se vsi, do zadnjega Jugoslovana, izjavimo za jugoslovansko deklaracijo.
* * *
Pred^rfodovina ogrskega vojaškega programa.
Madjarska politika in madjarsko mišljenje sploh stoji pod močnim vplivom madjarske zgodovine. Argumentacije mad-jarskih politikov koreninijo večinoma še v razmerah izza Arpadovcev. Tudi današnja razlika v politiki med pristaši »1848« in smerjo .1867.« temelji na stopnjevanju teh zgodovinskih vidikov.
Sredi med to nasprotje neodvisnostne in nagodbene struje je spravil sedanji ogrski ministrski predsednik dr. Wekerle vprašanje skupne c. in kr. armade. Zakaj se je to zgodilo, kakšne skrite misli in postranski nameni igrajo tu svojo vlogo, v koliko so Madjari mislili pri tem na jun-ktim z ogrsko volilno reformo ali z dolgotrajno avst.roogrsko gospodarsko na-godbo, o vsem tem sc je v zadnjem času obširno pisalo, ne da bi se bil pri tem kdo lotil jedra celega vprašanja: končnih ciljev Wekerlove armadne politike. To pa najbrže zato, ker je Wckerle podrobnosti, svojega načrta za preosnovo armade skrbno prikrival. V kakšni smeri se giblje ta načrt, se more iz zgodovinskih zvez, ki so, kakor že rečeno, za madjarsko politiko merodajne, brez težave dognati.
Madjarska neodvisnostna politika je označila svoj vojaški program že v § 6. III. zakonskega člena ustavnega načrta iz I. 1847—1848. Tu je med drugim določeno, da bo v vseh vojaških in brambnih stvareh, ki tičejo Ogrsko, izvrševal vladar poslej svojo izvršilno oblast edino-le potom ogrskega ministrstva. To pravno stališče je kakor znano vsled poraza madjarske ustaje pri Vilagosu postalo brezpredmetno.
Namesto neodvisnostne misli se je 1. 1867. uveljavila nagodbena misel; temeljila je na zgodovinskem mnenju, da neposredno iz pragmatične sankcije ne izvira le dolžnost vzajemne brambe, marveč tudi dolžnost, da se ta bramba izvršuje z združenimi močmi. To trajno življenje pragmatične sankcije -tvori državnopravni substrat za ustanovitev in obstoj skupne c. in kr. armade.
Pri tem je v prvih desetletjih po 1867. 1. ostalo. Ko je pa vojni minister 1. 1002. vložil novo brambno predlogo z zvišanim kontingentom rekrutov, so se začele madjarske neodvisnostne skupine zopet čutiti in začele obstrukcijo; izdelali so vojaški program, ki je bil s sedanjimi Weker!o-'■mi idejami v mnogočem soroden ter je
dokaj jasno kazal, da gre z vpeljavo mad-
jarskega službenega jezika za razdelitev armade.
Ta vojaški program je vplival tudi na stališče tedanje »staroliberalne« vladne stranke; Tisza, ki je bil takrat ministrski predsednik, je formuliral »devetorični program«, ki je vsekakor kazal majhen okret proti stališču 1867.; tako med drugim zahteva madjarskega jezika vanj ni bila sprejeta.
Posledica so bili škandali v parlamentu in demonstracije v Budimpešti. Pozimi 1905. je prišlo do novih volitev. Tisza je podlegel; stranka za neodvisnost je priborila večino mandatov. Ministrski predsednik je poslal Fejervary ter obljubil popolno izpolnitev »devetoričnega programa,« razen tega pa še dualizacijo emblemov diplomacije, kakor tudi uvedbo mad-jarščine kot polkovnega in vojaškega učnega jezika. Vse te obljube so bile dane brez vsakega dogovora z Avstrijo. Pa neodvisnostna stranka niti s tem ni bila zadovoljna.
Še-le 1. 1903. je prišlo do preobrata. Ustanovila se jc »koalicija« in neodvisnostna stranka jc umirila svoje divjanj" Ministrski predsednik je postal Wekerb, ki je takrat vedel varovati koristi celokupne države. Posebne vojaške želje gotovih madjarskih strank so zaenkrat odložili«.
Pri novih volitvah 1. 1911. je madjarska« neodvisnostna politika doživela poraz na celi črti. Pod Tiszovim vodstvom je prišla na krmilo nagodbena »narodna delovna stranka«. Kakega ogrskega vojaškega programa enostavno ni bilo več in človek bi mislil, da so med svetovno vojno vse take želje zamrle. Toda že tekom vojne je znal Ti sza pri kroni izposlovati nekaj koncesij, kakor ločitev grbov in znakov; bistvo armade je pa Ostalo nedotaknjeno.
Tisza je padel nad volilno reformo in na krmilo je zopet prišel Wekerle, ki pa ni ostal zvest svojim tradicijam iz I. 1906.; nasprotno, da bi si zagotovil prijateljstvo neodvisnostnih strank, je znova razvil vojaško vprašanje. S kakšnim uspehom, bomo kmalu videli.
-f Seja armadnega odseka ogrske ds-legacije, ki naj bi zborovala 14. t. m., se je odpovedala.
-f Stališče Wekerlejevo je, kakor trde ogrski vladni krogi, trdno, dasi vladar ni še formelno pritrdil programu nameravane nove ogrske stranke. Dalje trde ogrski vladni krogi, da so merodajni čini-telji, pred vsem grof Czernin, ker dozorevajo drugi važni politični dogodki, zapostavili vprašanje samostojne ogrske armade, kar pa ne bo povzročilo krize, ker se more vprašanje o samostojni ogrski armadi itak rešiti šele po končani vojski.
-f- Ogrski državni zbor bo zboroval
16. t. m.
-f- Ogrski katoliški škofje so se na
svojem izrednem posvetu cesarju Karlu zahvalili, ker je prepovedal dvoboj.
-f Ogrski polki na Ogrsko. Honvedni minister pl. Szurmay je interveniral na Dunaju, naj se odpokličejo ogrski polki iz Češke in naj se jim dovoli vrnitev v ogrske garnizije. Za vzrok navaja minister, da so vojaki slabo preskrbljeni s hrano in da ni nobenega soglasja z domačim češkim prebivalstvom.
+ Ogrska zbornica je sklicana za 16. januarja popoldne k zasedanju.
+ Mažarska armada. 11. t. m. se je
vršil v Budimpešti ministrski svet, ki je trajal več ur. Dr. Wekerle je poročal o svoji avdijenci pri cesarju in o vprašanju vojaškega programa. Sklepi so tajni.
+ Socialni demokrati so razbili vsenemški Woliov shod v Gradcu. Včeraj je bil sklican v Gradcu velik vsenemški shod, na* katerega so prišli socialni demokrati. Med govorom vseučiliškega profesorja dr. Scale je prišlo do viharnih prizorov med Vscnemci in socialnimi demokrati. Vse-nemci so peli Wacht am Rhein, socialni demokrati pa »pesem dela«. Ko je zaklical posl. Wolf z govorniške tribune: »To je najbolj nemško mesto v Avstriji, tako daleč smo prišli« so zaorili po dvorani klici: »Dol z njim!« Vihar je vedno bolj naraščal. Wolf je besne!. Ker nemir ni hotel poleči, je zaključil predsednik zborovanje. Socialni demokrati so ploskali. Wolf je obljubil, da se bo vršilo v prihodnjih dneh novo vsenemško zborovanje in sicer brez socialistov. Policija je dvorano izpraznila. Nemiri so se nadaljevali na dvorišču in na ulici. Na dvorišču je hotel govoriti nek nemško-nacionalni govornik. Socialisti so ga ovirali in so zopet zapeli pesem dela. Padali so klici: Dol z vojnimi hujskači! Nc potrebujemo vas. Na bojišče pojdite. Moke hočemo. Na protiklice Vsenemcev so odgovarjali socialisti: Vzdržite s tremi deka-grami mesto. Dol s centralami, do! z ljudskimi oderuhi. Šele pozno zvečer je napravila policija mir.
ce k plenarni seji zbornice dne 22. t. m.
Na dnevnem redu je edina točka, namreč poročilo zdravstvenega odseka o zdravljenju na bojiščih ranjenih rekonvalescentov. Nadaljni program se še določi. — Slovenski poslanci bodo že poskrbeli, da bo prišel na razgovor tudi Brest Litovsk.
f Proračunski odsek je sklical njegov predsednik dr. - Sylvester na sejo 17. januarja.
-f Imperialistične težnje Poljakov. V
Lvovu se je vršilo 11. t. m. veliko zborovanje poljskih meščanov, na katerem se je zahtevala samostojna neodvisna Poljska in pa priklopitev cele Galicije poljskemu kraljestvu. In Poljaki še danes mislijo, da bodo lahko še dalje tlačili Ukrajince.
+ Vsenemci v Nemčiji proti dr. Kflhl-mannu in za Ludendorffa. Vsenemci strastno agitirajo v Nemčiji. Sedaj nabirajo podpise za resolucijo, v kateri prosijo cesarja, saškega kralja, prestolonaslednika in Hindenburga, naj Ludendorff ostane* Kiihlmann pa gre.
_ 4 Nemški državni kancler bo odgovoril Lloyd Georgeju ln Wilsonu. Iz Ber-. lina poročajo, da bo v prihodnjih dneh« najbrže v ponedeljek prišel dr. Hertling v glavni odsek nemškega državnega zbora, kjer bo odgovoril v velikem govoru na izjave o vojnih ciljih L'oyd Georgeja in, Wilsona.
-f- Češki manifest, ostane pod cenznroi.
»Venkov«: Na novo vlogo »Češkega sva* za«, naj se ne cenzurira češka deklaracija« sklenjena minulo soboto, je ministrski predsednik dr. pl. Seidlor odgovoril, da zahtevi ne more ugodili. Na Dunaju trde« da se je deklaracija cenzurirala, ker so toi zahtfevali tisti Mažari, ki se seveda čisto nič in nikoli ne vmešavajo v upravne za-i, deve Avstrije.	|j
+ Cesar Kare! obišče Sofijo in Carigrad. Cesar Karel bo te dni obiskal bo!-, garskega kralja v Sofiji in turškega sulta-t na v Carigradu.
4- Grške mirovne zahteve. Pristaši bivšega grškega kralja, mudeči se v Švici, rn sestavili in objavili naslednje grške mi-j rovne zahteve: 1. Predno re začno splošna j mirovna pogajanja, morajo čete izprazniti i grško ozemjle, da bo moglo ljudstvo izra-i žiti svoje mnenje o svoji bodočnosti po ! svojih pravih zastopnikih; 2. upostaviti se mora samostojnost in neodvisnost Grčije, I razveljaviti vse ladijske pogodbe, ki ji de-. j irio neznosno silo in so jo ponižale na pro-tektorat tujih vlasti; 3. v vseh razpravah o balkanskih vprašanjih in vprašanjih bližnjega jutra se morajo vpoštevati grške koj.. risti; popraviti se morajo vse vojne škode« ki so jih Grčiji do danes prizadele vojujoče se stranke z intervencijami, kršenjem nevtralnosti, izkrcanji, posadkami in revolu« cijami.	i|
-f Avtonomija za katolike v SibirifL Petrograjski »Kolokol« poroča, da dobe tudi katoliki v Sibiriji obširno avtonomijo n^i zelo demokratičnih načelih kot katoliki ostale Rusije.
+ Voditelj ruskih židovski socialistov umrl. V Kijevu je umrl v starosti 35 let voditelj ruske socialno demokratične židovske stranke »Poale Sioss«.
Deklaracija, Jugoslovanski klub in S. L. S.
Občinski odbor občine Raka na Dolenjskem
je. v seji dne 18. decembra 1917 soglasno sklenil naslednjo izjavo: Občinski odbor navdušeno pozdravlja delo Jugoslovanskega kluba za osvoboditev našega zatiranega naroda. Izrekamo se v polnem obsegu za združenje Slovencev, Hrvatov in Srbov v samostojno državo pod habsburškim žezlom. Iz vsega srca želimo, da bi že skoraj zasijal Jugoslovanom oni zlati dan, ki ga je s proroškimi očmi gledal v zadnjih dneh svojega življenja naš veliki Janez Ev. Krek, za kojega spomenik se daruje prispevek 100 kron. Zahvaljujemo se prevzvišenemu knezoškofu dr. Antonu Bonaventura Jegliču, da je v odločilni uri krepko in neustrašeno zastavil svoj glas za zedinjenje jugoslovanskega naroda. Najodločneje obsojamo postopanje poslancev dr. Šusteršiča in Jakliča, ki sta pri tako. važnem delu zapustila našo zastavo in strahopetno pobegnila iz Jugoslovanskega kluba na veselje naših narodnih sovražnikov.
* « „
Županstvo Rihenberk za deklaracijo. 2586 oseb broječa občina izključno slovenske narodnosti, izraža ssvojim narodnim voditeljem, državnozborskim poslancem v Jugoslovanskem klubu za njih dosedanjo politiko popolno zaupanje. Pridružuje se jugoslovanski deklaraciji z dne 30. maja 1917 tpr kliče: Vztrajajte in bijte boj do končne zmage, do izvojevanja združitve vseh Jugoslovanov v enotno državo, kjer ;;e nam bo mogoče otresti sovražnega rob-stva
in tujega gospbdstva, kjer nam zašije solncc bratstva, svobode, miru in zado-voljnosti.
svojemu narodu slogo, kajti sloga jači, nesloga tlači.
• • *
Vse v Št. Peterski okolici bivajoče begunke iz občine Ravnica pri Gorici, žene in dekleta, se pridružujemo izjavi slovenskih žen in deklet. Navdušeno pozdravljamo svobodno Jugoslavijo in državno-pravno deklaracijo z dne 30. maja 1917. Jugoslovanskemu klubu izrekamo za njegovo neustrašeno delovanje svojo zahvalo in priznanje. Dr. Šusteršiču, kot usko-ku iz Jugoslovanskega kluba, izrekamo najostrejšo grajo in nezaupanje, ker nam krši slogo in edinost v tem velikem zgodovinskem času. (Sledi 20 podpisov.) * • *
Navdušeno pozdravljamo majniško deklaracijo Jugoslovanskega kluba vipavske žene in dekleta. — Sledi 472 podpisov. ...
Podpisi ddklet in Žena iz lare Sora za majniško deklaracijo.
Podpisane žene in dekleta fare Sora slovesno izjavljamo, da smo z dušo in srcem za majniško deklaracijo Jugoslovanskega kluba ter zahtevamo pod habsburško dinastijo ujedinjenje našega slovensko-hrvaško-srbskega naroda.
Zavedajoč se svojih dolžnosti kot varuhinje slovenskega domačega ognjišča, zahtevamo v svojem imenu, v imenu svojih dragih na bojišču, v imenu svojih otrok za ves naš narod ujedinjenje, samostojnost in neodvisnost. Hočemo, da bodo naši otroci srečni in svobodni občani svobodne Jugoslavije.
Našim poslancem v Jugoslovanskem klubu zaupanje in zahvalo! Kdor krši njih solidarnost, nosi pečat narodnega izda-jalstva.
Iz dna srca želimo miru v smislu sv. očeta Benedikta, ne miru sile, ampak pravice, ki ga prinese nam le zjedinjena Jugoslavija.
(Sledi 493 podpisov.) * • •
Begunci iz Ravnice na Goriškem, zbrani v Št. Petru na Krasu na sestanku 9. prosinca 1918, soglasno odobravamo in veselo pozdravljamo jugoslovansko deklaracijo z dne 30. maja 1917 ter se ji pridružujemo v polnem obsegu. Soglasno izražamo svoje popolno zaupanje celi delegaciji Jugoslovanskega kluba. Vzradoščeni kli-Včemo: Le tako neustrašeno naprej, mi stojimo kakor nepremagjiv jez za Vami! Ostro in najodločneje obsojamo izstop dr. Šusteršiča iz • Jugoslovanskega kluba, ki nam mora zagotoviti svobodno državo pod starodavnim presvetlim žezlom Habs-buržanov. Prevzvišenemu knezoškofu dr. Antonu Bonaventuri Jegliču izrekamo zahvalo za tako odločen nastop.
(Sledi 14 podpisov.)
Dnevne novice.
—	Shod na Vipavskem. Na praznik sv. Treh kraljev je priredila »Kmečka zveza« v Vipavi veličastno politično zborovanje. O državnem zboru in deklaraciji je govoril državni poslanec dr. L o v r o Pogačnik, urednik dr. Jež pa o domačih razmerah. Soglasno je vipavsko ljudstvo sprejelo resolucije, ki odobravajo majniško deklaracijo, izražajo zaupanje Jugoslovanskemu klubu, zahtevajo ljudski mir, zato naj bodo pri pogajanjih navzoči ljudski zastopniki. Vipavsko ljudstvo se zahvaljuje prevzvišenemu vladiki za nje-dov odločen nastop, obsoja dr. Šusterši-čevo dejanje, obžaluje, da je njihov deželni poslanec dr. Pcgan vstopil v drugo stranko, zato ga poziva, naj odloži svoj mandat, svojemu drugemu deželnemu poslancu Per-havcu pa naroča, naj ostane v S. L. S. in zvesto dela po njenih načelih. Sprejeta je bila tudi resolucija v prilog učiteljstvu. Govorili so tudi posestnik Potrata, inženir Schwickert in zastopnik goriških beguncev. Dolgo časa so se volivci, begunci in ženske posvetovale s svojim državnim poslancem o prehrani, vojnih poškodbah, delavnih močeh in begunski bedi na Vipavskem. Duhovni svetnik Koller je zaključil zborovanje z živio klici na cesarja Karola in sv. očeta. Zavedno vipavsko ljudstvo ostane zvesto S. L. S.
_ Tudi Idrija za deklaracijo. Gerent-
stvo je o deklaraciji z dne 30. maja 1917 sklepalo že pri seji dne 25. novembra preteklega leta ter se soglasno pridružilo izjavam drugih.občin glede deklaracije. Komur so znane razmere in zgodovina nekega podobnega svoječasnega sklepa ge-rentstva, ve, zakaj ni bil sklep razglašen po listih.
_ Za častnega občana sta imenovali
občini Rakek in Planina dež. stavb. svet. ing. gosp. Rudolfa Zajec, v priznanje velikih zaslug, ki si jih je pridobil za zgradbo vodovoda v imenovanih dveh občinah, ki jc baje najboljši na Kranjskem.
—	Šikane. Občinski odbor v Preserju je soglasno sklenil nezaupnico dr. šusteršiču, kmalu nato je dež. odbor poslal uradnika, da revidira dclovanie občinskega
• odbora, ki se je zlasti zanimal za to, kdo je pisal zapisnik dotične seje in kdo je nezaupnico predlagal. Kako se bo vršila revizija v Preserju, bomo še poročali.
—	Pravica ima zavezane oči. Johana Hohenwarten s Koroškega je bila dne 4. marca 1916 od vojnega sodišča obsojena na vislice zaradi nekega gostilniškega razgovora. Kasneje je domobransko ministrstvo odločilo, da vojno sodišče sploh ni bilo pristojno v tem slučaju in da mora zadevo obravnavati civilno sodišče. Civilno sodišče je obtoženko popolnoma oprostilo krivde in kazni. Graški »Arbeiter-wille«, ki o tem obširno poroča dostavlja: »V slučaju Hohenwarten je bila nemška patriotična Korošica po nedolžnem obsojena od vojaškega sodišča na smrt in je pretrpela tako strašne muke; ko bi to slučajno bila Slovenka, bi bila sedela do amnestije v ječi in nemško-nacionalno časopisje bi še danes vpilo in tulio, da jc bila veleizdajalka izpuščena .,.«
—	Društvo »Dr. Janez Et. Krek« sporoča, da se je na ustanovnem občnem-zboru izvolil sledeči odbor: PredscVik dr. Josip Man tu a n i, ravnatelj dež. muz.; podpredsednik Matej Hafner, c. kr. notar. Odborniki: Dr. Izidor Cankar, drž. poslanec Josip Gostinčar (blagajnika namestnik), dr. Fran Jež (tajnika namestnik), Alojzij Markež, Anton Mrkun (blagajnik), Fran Rataj, dr. Vinko Šarabon in Albin Zajec (tajnik). Namen društva je: 1. kupiti hišo z vrtom, v kateri je stanoval dr. Janez Ev. Krek in jo ohraniti v dobrem stanu; 2. zbrati in ohraniti vso zapuščino dr. Kreka; 3. zbrati in izdati v tisku spise dr. Kreka in 4. dohodke prodanih spisov in morebitna darila porabljati v dobrodelne namene, predvsem za us^mve ali podpore za slovenske visokošolce. Članarina znaša na leto 2 kroni in naj se pošilja na naslov blagajnika: Anton Mrkun, župnik na Homcu pri Kamniku. — Ker namen društva, zbrati vso zapuščino dr. Kreka, t. j. njegovo opravo, knjigo, spise, korespondenco itd., se vsi prijatelji in znanci pokojnika nujno naprošajo, i>?.j vse izposojene knjige, spise itd. takoj vrniti blagovolijo na naslov: Društvo dr. Janez Ev. Krek v Ljubljani, Prisojna ulica št, 8.
—	Cesar je dne 11. t. m. zaslišal v posebni avdienci kranjskega deželnega glavarja dr. Ivana Šusteršiča.
—	Kenonično umeščen je bil dne 9. t. m. na župnijo Sela pri Kamniku, kaplan v Cerkljah pri Kranju Ivan Tomažič.
—	Zlati zrslurni kriScc s krono na traku hrabrostne svetinje je podelil cesar prostovoljni strežkinji Elizabeti baronici Apfaltrer pl. Apfaltrern; srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje županu Francu Stibilju v Šturjah.
—	Red železne krone 3. vrste z vojno dekoracijo in z meči je dobil v priznanje hrabrega vedenja in izvrstnega službovanja pred sovražnikom major generalnega štaba Rudolf Lukanc pl. Savenburg.
—	Slovanski filolog umrl. Po dolgi | bolezni je umrl včeraj na Dunaju profesor | na dunajskem vseučilišču dvorni svetnik
dr. Josip Jireček. Pokojni je bil sin ministra Jirečeka, ki je bil član Hohen-wartovega kabineta.
—	»Trieste del mio cuore ..,« Ognji-čar Fran Černe iz Most pri Ljubljani nam je poslal iz Italije razglednico, na kateri je naslikan miramarski grad in pa alegorija Trsta, zgoraj pa je napis: »Saluti dai fronte« in pa »Trieste del mio cuore ti verremo a liberar« — Trst mojega srca, prišli te bomo osvobodit. Lepe italijanske sanje, ki so šle po vodi!
—	Beneški Slovenci prosijo po svojih zastopnikih c. kr. avstrijsko vlado, ki hoče biti narodom bolj pravična ko Italija, 1. da dovoli povrnitev v domače kraje vsem interniranim Slovencem civilnega stanu iz Benečije in ujetnikom slov. narodnosti, ki so pristojni v Benečijo. Ti bi obdelovali zapuščena posestva in oskrbovali svoje starše, žene in otroke; 2. da se spet upostavijo c. kr. p o š t e v Čedadu (Cividale), Tarčentu (Tarcento), Nimis, Šempetru (S. Pictro al Natisone), Št. Lenartu (S. Leonardo degli Slavi) in v Klo-diču (Clodigh); 3. da se upelje v š o 1 e slovenski pouk in se nastavi učiteljstvo iz porušene Primorske; 4. da se pošljejo na Beneško slovenski c. kr. orožniki in uradniki, ker ljudstvo ne razume nemški nič, laški pa le malo; 5. da se duhovščini in ljudstvu podeli potrebna podpora, ker duhovniki nimajo plače, ljudstvo pa nima vojaške podpore; 6. da se sporazumno s cerkveno oblastjo nastavi v Š t. P c t r u ob Nadiži za ž u p n i k a beneški Slovenec, ki ga ljudstvo razume, ker ima sedanji administrator preč g. Petričič, župnik v Št. Lenartu z oskrbovanjem treh župnij preveliko posla. — Opomba: interniranim beneškim Slovencem, ki so sc že oglasili ali se še bodo v »Slovencu«, se naznanja, da sc je za nje vložila prošnja na Dunaju za vrnitev v domačijo.
—	Padel je na tirolskem bojišču poddesetnik Pavel Grafenaucr, edini sin g. državnega poslanca Grafenduerja. Pač hud udarec za g. poslanca, ki je med vojsko
, žc toliko pretrpel. Naše iskreno sožaljc.
—	Kdo ve kaj? Poizveduje se po in-fanteristu Jakobu Potočniku pri domobranskem pešpolku št. 27, 2. komp., Feld-post 426. Zadnja vest je z rumunskega bojišča. Kdor kaj ve, naj blagovoli sporočiti na naslov Marija Potočnik, Potok, p. Selce, Gorenjsko. Stroški se povrnejo.
—	Nove cene tobačnih izdelkov. Cene tobačnik izdelkov se povišajo 15. januarja, ne začetkom februarja, kakor so prvotno nameravali. Stale bodo smotke Regalia Media 50 vin., Trabuko 44 vin., Britanika 36 vin., viržinske 24 vin., Kuba 22 vin., Brazil viržinke 18 vin., Pr-tor'-" 16 vin., kratke 12 vin., svalčice egipf^vr1-" ?6 vin., šport 6 vin. in pol, fini ogrski tobak za svalčice 2 K 50 vin., hercegovina 25 g 1 K 80 vin., fini turški 3 krone; navadni tobak ovoj 14 vin.
—	Umrl je v Spodnjih Goričicah pri Celovcu posestnik Josip Modrič, star 70 let. — V Dhoršah pri Celovcu je umrl posestnik Josip Male vulgo Punčari, star 74 let.
—	Pokopali so na Krvavšk~m vrhu pri Semiču dne 2. januarja slovesno Jožefa Pluta, uglednega krščanskega :"oža, kraj-nega šolskega nadzornika in večletnega župana občine Čr^šiicvec. Vs^m gg. duhovnikom, ki si ga poznali, bodi priporočan v pobožno molitev.
—	Društvo »Kamnik« iT a. v nedeljo, dne 20. t. m. svoj redni občni zbor, pri Krištofu ob 3. uri popoldne z običajnim sporedom ter prosi in vabi odbor na obilno udeležbo.
—	Smr4na ke~a. V Topli pri Črni je umrl posestnik Gregor Kordeš. — V Pre-valjah je umrla vrla katoliška žena in zavedna Slovenka Ivr.na Močivnik. — Padla sta na italijanskem bojišču Anton Plantz iz Sveč in Jakob Krivograd iz Sdovca pri Guštanju. Oba sta bila zavedna koroška Slovenca.
—	Smrtna l:/"a. V Novem mestu sti umrli gospa Ivana C-railand in gospa Ana Zupančič. — V Zagrebu je umrl mizar g. Josip Dušič, oče g. Josipa Dršiča, kaplana v Trbovljah. — V Mrkpolju na Hrvatskem je umrla g. Antonija Sinko, soproga umi-rovljenega nadučitelja. — V Vcržeju je umrl posestnik Ivan Rajnar. Blag jim spomin!
—	Brežice. Dne 10. januarja ob 8'37 dopoldne pet sekund trajajoči močen potres z vertikalnim sunkom in močnim zemeljskim bobnenjem, kateremu je čez pol minute sledil slabejši sunek.
—	Upravitelja štajerskih deželnih bolnišnic Rajrr.und Zwirn v Mariboru in Jožef Tcmmerl v Celju sta povišana v 8. činovni razred.
—	Iz učiteljskih krogov. Vsak dan pričakujemo rešitve iz prebednega našega životarenja, a zastonj. Kje so naši poslanci, kje naše c. kr. šolske oblasti, da bi nas rešile pogina? Ljubi c. kr. in necesarsko kraljevi nadzorniki vseh vret in plačilnih razredov nadzorujte bedno učiteljstvo tudi v tem, kako se oblači, kako živi in sploh kako stanu primerno preživlja sebe in številne otročiče! Tisti, ki sede pri polnih loncih, pravijo, da je zdaj »doba otroka«! — Da, doba stradajočega učiteljskega otroka, ki naj bi enkrat tudi pomagal reševati domovino! Ali je kaj čudnega, če nastanejo tudi pri nas razmere take, ka-koršne so na Francoskem, kjer jim manjka naraščaja za obstoj države? Sezidajte kmalu na Kranjskem bolnico za jetične učitelje in njih otroke! Materijala bo za njo dosti. Ali veste, da se učiteljev loteva obup, ko vidijo kako se drugi valjajo v denarju in kožuhovini in zlatu? Dolgo se že učitefjstvo tlači in strada, in ali mislite, da ne pride maščevanje, ako se razmere precej in temeljito ne izpremene? Vsi merodajni faktorji na delo za umirajoče učiteljstvo, dokler je še čas!!! Ako nima dežela sredstev za nas, naj nas pa prepusti državi. Če nismo občinski, nc deželni, pa bodimo državni! Mar li naj smo ciganski?
—	Draginjske doklade rudarjev v Idriji. Državni delavci prejemajo sorazmerno drugim državnim uslužbencem, draginjske doklade. Ministrstvo za javna dela je določilo, da dobe doklade vsi oni rudniški delavci, ki so vsaj šest mesecev zaposleni pri rudniku. S to določbo, so pa bili izključeni od draginjskih doklad vsi oni delavci ki še niso toliko časa v delu. Med te so všteli tudi one stalne delavce, ki so prišli iz vojne službe. Poslanec Gostinčar je interveniral v tej zadevi pri ministru za javna dela, nakar so dobili tudi ti delavci izplačane draginjske doklade.
—	Odmera davka na vojne dobičke. Izvleček iz plačilnih nalogov o davku na vojne dobičke za cenilni okr. Krški vsakdo lahko pregleda pri c. kr. davčnem referatu v Krškem v času od 15. do 23. januarja 1918 ob uradnih urah.
—	Zagrebški listi nc izhajajo več, ker stavka pomožno osobje, ki zahteva zvišanje plač. Podpirajo ga stavci. Lastniki tiskarn so pa sklenili, da z 11. jan. ustavijo vse delo, stavcem pa 14dncvno odpovedo službo.
—	Vojaški policaji — izsiljujejo. Dunajski listi poročajo iz Budimpešte, da jc
ondotna policija zaprla več poli«ajev vojaške policije, ki so izvršile celo vrsto težkih izsiljevanj.
—	Licitacija lova. C. kr. okr. glavarstvo v Litiji daje na znanje, da se bodo oddali potom javne dražbe v najem za dobo 5 (petih) let, to je za čas od 16. januarja 1918 do vštevši 15. januarja 1923 občinski lovi, krajevnih občin: Polšnik, Gradišče, Litija, Dole, Moravče, Konj, Bukovca, Dob, Draga, Velike Peče, Muljava, Gore-njavas, Krka, Podboršt, Hudo, Radohova-vas, Št. Vid, Žaljna, Temenica. Javna licitacija. se vrši za vse gori navedene love, v kolikor se morda med tem ne podaljša za en ali drugi lov dosedanja najemna pogodba, v torek, dne 22. januarja 1918 v prostorih c. kr. glavarstva v Litiji s pri-četkom ob 10. uri dopoldne in po zaporednem redu, kakor so občine gori navedene. Dražbcni pogoji- se morejo pri c. kr. okr. glavarstvu v Litiji med uradnimi urami pogledati.
—	O pobo'u pri rekviziciji na Forminu
v ptujskem okrajd se nam poroča: Davčnega uradnika Wiederwohla je ptujsko okr, glavarstvo pridelilo kot svojega zastopnika rekvizicijski komisiji, ki je po vseh občinah spodnjega ptujskfega polja ravnala ravno po njegovih odločnih zahtevah in po njegovih navodilih kruto in brezobzirno. Preiskave za živila,,sd bile natančnejše, kakor kakoršnekoli hišne preiskave pri goljufih in hudodelcih. Nesrečni uradnik je teroriziral zastopnika občin in kmečke izvedence in sc ni oziral na zahteve in upravičene pritožbe posestnikov. Često je vračunal vsakovrstne, popolnoma neporabne odoad-ke kot drugovrstno blago za živila kmetom in previsoko je cenil, ako je le mogel, tudi množino pridelkov. O razumevanju za malokmetijsko gospodarstvo in za njegove življenskc potrebe, o povsod potrebni blagohotnosti ni bilo nc duha nc sluha. Vse to je povzročilo, da so ljudje posegli v svoji razdraženesti in v svojem obupu po nedovoljenem sredstvu in so se zbrali v večjem številu ter uradnika pretepli, ko jih je vnovič nadlegoval s svojimi revizijami. Vsled poškodb jc W;edcrwohl umrl med vožnjo iz Formina v Ptuj. Ni kmalu bolj dostojnega in bolj potrpežljivega prebivalstva, kakor je na spodnjem ptujskem polju in lahko si torej mislimo, kakšno je bilo postopanje komisij pod vodstvom Wiedcrwohlovim, da se je zamogel zgoditi ta žalostni slučaj
—	^Črnogorski kralj je v Parizu težko obolel. Zdravniki smatrajo položaj za zelo nevaren.
—	Samomor je poskušal izvršiti Vinko Puh er, star 35 let, doma s Koroškega, stanujoč na Reki. Streljal je iz samokresa na sebe in se znatno obstrelil na čelu.
—	Tednik »Urama« prenehal, to je javil o društvo Urania dunajskemu časopisju. Vzroki: podražen list in težave' pri nabavi papirja.
—	20.000 parov vojaških čevljev raz-dele prebivalstvu — na Ogrskem.
—	Mesto venca na grob č. g. Juliju Rutar, milemu prijatelju, sošolcu in vzor-duhovniku daruje Fran Bonač, c. in kr. vojni kurat, 50 kron za oslepele slovenske junake.
—	Za Krekov dom. Pri licitaciji dr. Krekove slike se je nabralo pri Tometo-vih 27 kron 32 vinarjev.
Prosveta.
p Koncert Glasbene Matice 11. jan. 1918. Nastopila sta Josip Križai, operni pevec, basist zagrebške opere in Ciril Ličar, klavirski virtuoz. G. Križaj se vedno bolj izpopolnjuje, njegov glas je sila prožen, naj si bo v nižini ali višini, voljan in mehek kakor svila, vedno božajoč tudi v ff. Najbolj nam je ugajal v Bcndlovi »Pevčevi prošnji« m pa čudovito globoko občutenih Lajovičevih: »Mesec v izbi« (še ne objavljena) in »Romanca« (kolikor vem, še nikdar izvajana). To sta bila dva bisera v celem sporedu. Mozartovi lahkokrili ariji iz Figarove svatbe, ki sta neposredno sledili, se nista prav nič podali in sta bili kakor dve praznini napram življenja in srca polnima Lajovičevima skladbama. Neskončno ploskanje ni niti olikano niti umetniku prijetno. Skladbe je zelo diskretno na klavirju spremljal g. profesor Vedral. — G. Ciril Ličar je mlad umetnik, ki se pa že zna uživeti v skladbo, ko jo igra, jo tudi doživlja. Škoda, da Matičin klavir ne sledi zmiraj umetnikovim silam. To se je posebno poznalo v I. delu Novakove Sonata eroica«. Posebno učinkujoč je III. del te sonate. Drugi del je za sonato nenavadno kratek. — Upamo, da nas vrla slovenska umetnika šc večkrat obiščeta. — Fr. Z.
pr Podobe iz sanj. Napisal Ivan Ca n k a r. Založila in izdala Nova Založba v Ljubljani. Tiskala Katoliška tiskarna. Cena K 4.—. Ta knjiga je gotovo ena najboljših, kar jih je izda! Ivan Cankar, ; če nc najboljša. Ostala bo znamenit spomenik iz vojnega časa, pa tudi za slovenskega zgodovinarja bistveno dopolnilo k značaju tega našega najboljšega sedanjega
prozaista. Politični zgodovinar bo iz nje videl trpljenje slovenskega naroda, njegove nade in življenjsko silo, ki se v letih strahote« ni dala ubiti; videl bo, kako krepko je živela v teh letih narodna zavest v naših največjih glasnikih. Zlasti pa je zanimivo, kako je ta zavest čista vse ozkosrčnosti, kako načelno se razlikuje ta naša doslej edina »vojna knjiga^ od podobnega blaga naših severnih sosedov. Brati je treba »kralja Matjaža , v katerem je upodobljeno naše narodno upanje, in človek strme opazi, da se ravno pri tem, najbolj slovenskem predmetu prelije ljubezen do našega malega plemena v ljubezen do velike družine človeštva!
Značilna pa je knjiga tudi za notranji razvoj Ivana Cankarja. Prva črtica — uvod brez naslova — nam mnogo pove, marsikaj tudi druge. V -Podobah iz sanj« stoji Ivan Cankar sam pred seboj kot obtoženec, je svoj lastni, neusmiljeno pravični sodnik. Odkritosrčno priznava in popravlja svoje mladostne zablode. Kam je obsodil (v Poletnem solncu«) medle junake brez volje in kreposti, ki jih je svoj čas ljubil. Jzm~d vseh njegovih dosedanjih knjig je bil morda samo -Križ na gori« pozitiven. sicer mu jc bila ljubša negacija in satira. S to knjigo je krenil na drugo pot, postal je učenik in si s tem sam dal spričevalo resnične in trajne veličine.
»Nova Zaloiiba« je prav storila, da je to delo v pravem času izdala.
p »Izložba« je ime novemu ilustrova-nemu srbskemu listu, ki je začel z novim letom izhajati v Vršcu, Pancsovai uteza 27. Oglas pravi, da bo list prinašal dela prvih domačih in tujih književnikov, skladateljev in dramatičnih umetnikov. Izhajal bo dvakrat na mesec in stane naročnina za četrt leta 4 krone, posamezne številke po 72 vinarjev. Tiska se v cirilici.
poročila.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 11. januarja. Uradno:
Vzhodno bojišče: Premirje.
Italijansko bojišče: Nobenih važnih dogodkov.
p Ticianovo sliko > Venera tu počiva« je kupil na Dunaju glavni ravnatelj Viljem pl. Bode kraljevskemu muzeju v Berlinu. Sliko, ki na Dunaju ni bila javno dostopna, so sedaj javno razobesili v berlinskem muzeju Cesar Friderik. Ko je bil Tician 75 let star jo je slikal. Viljem pl. Bode jc plačal za sliko skoraj en milijon kron.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 11. jan. Veliki glavni stan:
Zahodno bojišče: Izjalovili so se poizkusi sovražnika, ki bi bil rad presenetljivo po pripravljalnem ognju zjutraj 10. t. m. jugovzhodno od Yperna vdrl v naše postojanke. Živahen topovski boj se je razvil na flanderskem bojišču in jugozahodno od Cambrai. Med Moeuvresom in Marcoin-gom so angleški topovi zvečer in so se je danilo močnejše streljali. Tudi francoska artiljerij'a je pri St. Quentinu in v odsekih med Oise in Aisne živahnejše nastopala.
Vzhodno bojišče: Nič novega.
Na macedonskem in italijanskem bojišču nič posebnega.
Mirovna pogaiania.
Mirovna pogajanja v Brestu Litovskem.
Dunaj, 11. januarja. Korespondenčni urad poroča iz Bresta Litovskega:
V nadaljnem poteku današnje seje je izjavil državni tajnik pl. Kiihlmann s pritrditvijo zbora, da bodo o preliminarnem vprašanju glede udeležbe ukrajinske delegacije na mirovnih pogajanjih kot samostojna delegacija razpravljali najprej v delegacijah zaveznikov, nadaljno obravnavanje pa se prepusti plenumu.
Nato je povzel besedo prvi delegat ruske delegacije, Trockij, in uvodoma izjavil, da smatra za potrebno ,da najprej odstrani neko nesporazumljenje, ki se je vti-kotapilo v pogajnja. Ruska delegacija ustanavlja, da oficielno v nemških listih priob-r.eni zapisnih seje z dne 27. decembra 1917 v delu, kjer navaja govor predsednika ruske delegacije, odgovarja temu, kar se je bilo v tej seji godilo. Kar se tiče ruski delegaciji docela neznane, resnične ali podtaknjene brzojavke petrograjske agen-ture, na katero naj bi se sklicevalo nemško časopisje in državni tajnik pl. Kiihlmann, mora ruska delegacija o tem šele dobiti pojasnila. Trocki je nato izrazil svoje obžalovanje, da se je pripetilo to nesporazumljenje, ki ni z delom delegacije v nobeni zvezi.
Kar se tiče protestov generala Hoff-manna in vojaških zastopnikov ostalih treh delegacij proti člankom v časopisju, brezžičnim brzojavkam, okliccm itd., mora izjaviti, da svobode tiska in besede ne omejujejo ne pogoji premirja ne značaj mirovnih pogajanj.
Nato je Trockij prešel na vsebino izjave, ki sta jo podala predsednika nemške
in avstro-ogrske delegacije, in izvajal: Najprej potrjujemo, da hočemo v popolnem soglasju s svojim prvotnim sklepom mirovna pogajanja nadaljevati brez ozira na to, ali se države entente pridružijo ali ne. Na znanje jemljemo izjave četverozveze, da temelji za splošni mir, ki so bili označeni v njihovi delegaciji dno 25. decembra 1917, sedaj ne veljajo več, ker se dežele entente tekom desetdnevnega roka niso pridružile mirovnim pogajanjem. Mi s svoje strani se trdno držimo načel demokratičnega miru. Kar se tiče ruskega predloga, cla naj se nadaljnja pogajanja premestijo na nevtralno ozemlje, smo to storili v želji, da bi dosegli za obe strani enako ugodne razmere. Rusko javno mnenje se izpodtika na tem, da vodi ruska delegacija pogajanja v trdnjavi, ki jo imajo zasedeno nemške čete, tembolj, ker gre tu za usodo živih narodov. Tehničnih težav, ki bi nastale, če bi se pogajanja premestila na nevtnlno ozemlje, ruska dclegacija ne more priznati, kakor tudi ne ententinih spletk, proti katerim se zna Rusija že sama varovati.
Z ozirom na mirovno politiko, ki jo jc maksimalistična vlada doslej dosledno vodila, kakor tudi z ozirom na njeno neodvisnost, pravi Trockij dalje, nima prav nobenega razloga misliti, da bi mogla ent-entina diplomacija na nevtralnih tleh uspešnejše delovati proti miru nego v Pe-trogradu. Nasproti bojazni, ki jo je izjavil predsednik avstro-ogrske delegacije, da bi mogli vladi Ar.glije in Francije pred kulisami in za njimi poizkušati, da preprečita mir, smatra za potrebno izjaviti, da maksimalistična politika izhaja brez kulis, ker je rusko ljudstvo v zmagovitem ustanku dne 25. oktobra to orožje stare diplomacije z mnogimi drugimi rečmi odpravilo.
Če torej po mnenju ruske delegacije usodo miru ne vežejo brezpogojno na Brest-Litovsk ne tehnične ne politične okoliščine, pa ruska dclegacija ne more prezreti nekega drugega izmed razlogov, ki jih je navedel državni kancler. Mislim na tisti del govora grofa Hertlinga, v katerem se je skliceval razen na pravico in lojalno vest tudi na moč Nemčije. Ruska delegacija ne more in tudi noče tajiti, da je njena dežela vsled politike slojev, ki so do nedavna imeli vlado v rokah, oslabljena; toda svetovnega stališča kake dežele ne določa samo trenotno stanje njenega tehničnega aparata, ampak tudi njene notranje zmožnosti, kakor tudi gospodarske moči Nemčije ne. smemo soditi samo po sedanjem stanju njene prehrano..
Kakor je velika reformacija 16. in velika revolucija 18. stoletja oživila moči nemškega in francoskega naroda, tako je tudi velika ruska rcvolucija vzbudila in razvila stvarjajoče sile ruskega ljudstva.
Toda ruska vlada je na čelo svojega programa zapisala mir in velike simpatije, ki jih goji rusko ljudstvo do narodov zaveznikov, jo potrjujejo v želji, da doseže čim hitrejši mir, temelječ 'na sporazumu narodov. Da odvzame četverozveznim državam pretvezo za pretrganje mirovnih pogajanj iz tehničnih razlogov, ruska delegacija sprejema zahtevo, da ostane v Brestu Litovskem. Ona ostane v Brestu Litovskem, da v boju za mir ne pusti ne-pozabljene nobene možnosti. Ko se ruska delegacija odpoveduje svojemu predlogu, da se mirovna pogajanja prelože na nevtralno ozemlje, predlaga, da se preide v nadaljevanje pogajanj.
Na predsednikov predlog sc je nato sklenilo, da se vrši popoldne med delegacijama Nemčije in Avstro-Ogrske na eni strani, in delegacijami Rusije na drugi,
notranje posvetovanje.
* * »
Boji boljševikov s kozaki. Allehan-da«: V Rusiji je izbruhnila državljanska vojska. Boljševiki so bili poraženi na jugozahodni Ironti. Kozaki so zaplenili štiri topove in tri strojne puške. Bitka pri Har-kovu se bije dalje.
Rusija zvezna republika. Claude Ar-net je brzojavil listu »Petit Pari'sien«: Preden je Trockij odpotoval v Brest Litovsk, je izjavil, da ga Ukrajina ne skrbi. Ukrajinci so se zedinili z zavezniki boljševikov, socialnimi revolucionarji na program, ki pripoznava federativno republiko v Rusiji in da konstituanta prizna sovjet. Konstitu-anta določi načela ruske politike, sopod-pi£* mirovno pogodbo, utrdi odredbo o zaplembi zemlje, pritrdi podržavljenju bank in razveljavi vse notranje in zunanje dolgove. Ko ta vprašanja reši, se konstituanta razdruži, vsaka neodvisna država bo izvolila svojo narodno konstituanto.
Konstituanta ne bo zborovala, to se preko Stockholma uradno potrjuje. Namesto nje bo zboroval delavski, vojaški in kmečki svet z značajem narodne skupščine.
Ukrajinci in boljševiki. Ukrajinski informacijski urad je objavil odgovor glavnega tajništva ukrajinske republike delegaciji sveta ruskih ljudskih komisarjev Velike Rusije. Glavno tajništvo smatra za predrznost, ker hočejo ljudski komisarji voditi ukrajinsko demokracijo. Nezadovoljni ruski krogi sc lahko preselijo iz
Ukrajine v Veliko Rusijo; anarhistično misleče velikoruske vojake, ki so nameravali zanesti bratsko vojsko tudi v Ukrajino, so razorožili. Vsled zmede na fronti in ker so boljševiki zapuščali zastavo, ni bilo več mogoče vzdržati enotne fronte. Ukrajinske čete so umaknili s severne in s severno-zahodne fronte; jugozahodno in rumunsko fronto so združili.
Ruski vojni minister Krilenko je izjavil, da postaja državljanska vojska strašna; položaj je nevzdržljiv; polom je neizogiben.
m Nesoglasje med ruskimi delegati v Brestu Litovskem. Dunajski »8 Uhr Blatt« poroča, da je nastalo med rusko mirovno delegacijo v Brestu Litovskem nesoglasje. Delegata Pokrovski in Pavlovič ter vojaški izvedenci smatrajo nemško mir ne
predloge za nesprejemljive.
* ^ *
Miroljub Macdonald zadovoljen z Lloydom Georgom.
London, 9. jan. (K. u.) Reuter: Ram-say Macdonald (odločen pristaš miru) je toplo pritrdil izvajanjem angleškega ministrskega predsednika. Rekel je, da bo zdaj prvi korak mirovni posvet. Vojne smotre LIoyda George preveva duh, ki mora privesti do miru.'
Odprava ruskega državnega dolga.
Amsterdam, PO. jan. (K. u.) Reuter: »Manchester 'Guardian« poroča iz Petro-grada 8. t. m.: Ljudski komisarijat namerava te dni izdati dekret, ki razveljavi ruski državni dolg. Dekret bo obsegal: 1. Vsa posojila in zakladne zadolžnice, ki so lastnina inozemcev (bodisi v Rusiji ali inozemstvu) so neveljavne; 2. posojila in zakladne zadolžnice, ki so last ruskih podanikov, ki posedujejo nad 10.000 rubljev, so neveljavne; 3. posojila in zakladne zadolžnice ruskih podanikov, ki niso naložili nad 1000 rubljev v ruskih posojilih, se bodo obrestovale s 5 odst., od 1000 do 10.000 rubljev pa s 3 odst.; 4. delavci in kmetje, ki so lastniki ruskih zadolžnic v vrednosti 100 rubljev, jih lahko prodajo državi, ki pfača 75 odstotkov nominalne vrednosti, od 100 do 600 rubljev pa 70 odst. nominalne vrednost-!.
* * *
Kapitalisti bodo izgubili milijarde, kadar preglasi Rusija državni bankerot. Najbolj bi čutili bankerot Rusije Francozi, ki so ji posodili 15 do 20 miljard. Trpele bodo tudi Belgija, Anglija in Amerika, manj bi izgubili Avstrijci in Nemci. Sicer pa med bodočimi bankrotnimi državami ne bo ostala Rusija sama.
Vojni ujetniki v Rusiji si žele domov.
Francoska »Agence Havas« poroča iz Petrograda, da je v Moskvo in Petrograd dospelo mnogo vojnih ujetnikov v upanju, da jih pošljejo domov. Svet ljudskih komisarjev je brzojavno velel sovjetom, naj tega gibanja vojnih ujetnikov ne trpe in naj jim pojasne, da bodo mogli domov šele po končanih mirovnih pogajanjih in na podlagi natančno določenega načrta.
Trockij o položaju.
Haag, 11. jan. »Dailv News« so objavile vsebino razgovora listovega poročila s Trockijem, preden je odpotoval v Brest Litovsk. Na Trockega je zelo vplivala izjava LIoyda Georga, češ da bi bilo vladam sporazuma všeč, če se sklene med Nemčijo in Rusijo ugoden mir, ker bi potem odnehavala na zahodu. Na vprašanje, če bi se boljševiki vojskovali naprej, ako bi osrednje velesile ne potrdile sklepov v Brestu Litovskem, je odgovoril Trockij: Vprašanje ni popolno, ker tudi ni zajamčeno, da bodo države sporazuma pritrdile določilom posveta v Brestu Litovskem. Vsekakor se pa bodo boljševiki borili, če pogoji ne bodo odgovarjali demokratičnemu miru, kakršnega želi Rusija. Na bolj-ševike ne morejo vplivati vlade sporazuma, marveč le narodi sporazuma. Na vprašanje angleškega poročevalca, kakšne pogoje da upa doseči zdaj Trockij, je smehljaje se odgovoril: Če bi se naša načela dosledno izvedla, bi pač morali Angliji zaradi Indije, Egipta in Irske napovedati vojsko.	»
Razna poročila.
Poljska brambna postava potrjena.
Poljski listi so poročali, da je poljski vladarski svet potrdil brambno postavo za kraljevino Poljsko, katero je bil izdelal podmaršal Rozwadowski.
Dobrudža se izjavlja za Bolgarijo.
Kongres zastopnikov iz Dobrudže je, kakor poroča švicarski »Berner Tagblatt«, zboroval v Babadagu ter sklenil sledeče: 1. Cela Dobrudža do donavskega izliva naj se takoj združi z Bolgarijo. 2. Prebivalstvo Dobrudže ne bo na noben način dovolilo, da bi se vrnila rumunska uprava, ter je pripravljeno z orožjem v roki braniti svojo svobodo in pravice. 3. Kongres kliče bolgarsko vlado, ves bolgarski narod na pomoč in za podporo v dosego svojih pravičnih zahtev.
Srbska vlada v Solunu.' Amsterdam, 11. Po italijanskih listih se poda srbski ministrski predsednik Pa-šič v Solun, kjer ustanovi sedež srbske vlade. Vse srbske arhive so prepeljali v Solun, kamor so prišli že tudi srbski uradniki.
Novi gospodarski posvet sporazuma. Amsterdam, 11. V Parizu jc pričel zborovati gospodarski posvet sporazuma; zboroval bo do 16. januarja.
Lizbona obstreljevana. Rotterdam, 11. jan. Križarka »Vasco da Gama« je obstreljevala Lizbono. Ker so obrežne baterije streljale, se jc del posadke udal. Vladne čete so zasedle mesto.
Novice iz Rusije. Angleški mornarji, 250 mož in častnikov podmorskih čolnov, odpotuje čez Petrograd in Arhangelsk domov.
Ljubljanske novice.
lj Poročil se bo jutri pri sv. Petru v Ljubljani ravnatelj ljubljanske tobačne tovarne g. Ignacij Elsner z gospodično Ju-lijano Anžič.
lj Povišani so v tobačni tovarni kontrolorjem asistenti Franc Perina, Jožef Pe-njčka, Emanuel Korinek, Robert Luhn, Gustav Kraus in Viljem Eberl; oficiali so postali asistenti Ivan Babnik, Franc Golob in Franc Aleš.
lj Občinstvu v znanje. Brivci imajo sedaj nov minimalen cenik, ki je v briv-nicah nabit. Brivnice so zaprte od 12^3 do ll/2 popoldne.
lj Tatvina. V nedeljo popoldne je bil na Vodnikovem trgu kramarju Tinti ukraden zaboj različnega galanterijskega blaga in kotoninasta streha za stojnico v vrednosti okoli 700 K. Oškodovanec ,je dobil nekaj blaga nazaj — prinesel mu ga je ponoči na stojnico Miklavž — a storilci po imenu še niso znani.
lj Zgubljeno je bilo včeraj na poti od belgijske vojašnice do jubilejnega mostu srebrno jedilno orodje z ' monogramom »O. M.« Najditelj naj je prinese na Sv. Petra nasip, št. 37, pritličje, levo.
lj Karte je kradla. Krušna komisija je bila opozorjena na neko žensko, češ, da izmakuje karte, kjer in do kakoršnih pride. Drenjala se je toliko časa med ljudmi, da se ji je sledjič le ponudil tenotek, katerega je naglo in neopazovano porabila ter po-basala karte, kakoršne so ji pač prišle pod roko. Pa ni imela sreče. Ko je včeraj zopet prišla h krušni komisiji ter se sukala po lokalu, so jo spoznali ter' poklicali stražnika, ki jo je aretiral. Pri sebi je baje zopet imela nekaj kart, ki vsekako niso pripadale nji, dognati se pa takoj tudi ni dalo, odkod izvirajo. — Navedcnka je doma iz Rožne doline.
lj Za občino Moste: Tisti,, ki niso prejeli drugič krompirja, ga dobijo v ponedeljek, dne 14. jan. 1918 popoldne od 1 do 4. ure iz skladišča pri Mausarju. Vsak naj se zglasi s številko. Cena 28 vin. za kg. Na zamudnike se ne bo oziralo.
lj Iz seje aprovizačnega odseka dne 11, januarja 1918. Že v pretekli seji je odsek povdarjal, da je mestna aprovizacija v zelo resnem položaju glede zalog moke. To predvsem zato, ker je bil Ljubljani zmanjšan mesečni kontingent za 10 vagonov. Če se položaj z moko takoj ne pre-ukrene, bo mestna aprovizacija prisiljena, zmanjšati peko hlebcev od 70 dkg na 60 dekagramov. Sedaj se namreč vsa moka, kar jo je na razpolago, porabi izključno le za peko kruha. In moke za kuho ne preostaja toliko, da bi bila mogoča razdelitev na močne izkaznice. Samoobsebi um-ljivo je, da prebivalstvo brez moke za kuho nikakor ne more izhajati in je neobhodno potrebno, da se vsaki mesec honori-ra močno izkaznico vsaj z 1 kilogramom moke. Kakor rečeno, če Ljubljani ne bo zvišan mesečni kontingent moke, mora biti že danes prebivalstvo pripravljeno, da se zmanjša krušna racija, da bo na ta način mestna aprovizacija prihranila vsaj najpotrebnejšo množino moke za kuho. — Pretekli teden mestna aprovizacija ni dobila niti enega prašiča. Ljubljana ni ostala samo brez prašičevega mesa, ampak, kar je najvažnejše, tudi brez špeha. Neoporečno je, da so odgovorna dobavna mesta za prašiče popolnoma odpovedala in to v času, ko je vsakomur znano, da mora biti na deželi še -dovolj prašičev na razpolago. Mestna aprovizacija se ne more zadovoljiti z nobenimi izgovori, in naj so isti še tako tehtni, ker z izgovori ne more zabeliti občinstvo svojega kosila. Dejstvo je, da je organizacija, ki ima dobaviti prašiče, popolnoma odpovedala, da so interesi splošne prehrane ljubljanskega mesta zelo težko prizadeti. Dan na dan se oglaša pri mestni aprovizaciji na stotine družin, ki pripovedujejo, da že po več tednov niso okusile zabeljenih jedi. Aprovizacija ne more vsem tem nesrečnežem popolnoma nič pomagati, ker so njene zaloge izčrpane in ker je navezana le na ono, kar dobi od dobavnih mest. Po deželi pa i* hodijo špekulantie. ki kupujejo prašiče ce-
lo po 15 kron žive teže in odvažajo blago pod roko iz dežele. Zakotna kupčija gre v klasje, kot še nikdar preje, mero-dajna mesta pa se niti ne zganejo, četudi je Ljubljana pred katastrofo glede pomanjkanja masti. Če se deželnemu mestu za dobavo živine onemogoča dobavljati ljubljanskemu mestu prašiče, naj pa c. kr. deželna vlada dovoli prebivalstvu, da si sme samo nakupiti prašiče na deželi. Nevzdržno pa je, da si ljudje ne smejo ničesar kupiti, deželno mesto pa tudi ničesar ne dobavlja. — O nobenem vprašanju se ni toliko govorilo, kakor o preskrbi mleka. Mestna aprovizacija kakor tudi preskrbo-valnica za mleko je imela nešteto posvetovanj in mestni župan jc v številnih vlogah opozoril c. kr. deželno vlado na ne-dostatke pri preskrbi mleka. Ves trud in vse pisarije niso čisto nič pomagale, nasprotno še nikdar ni bilo takega pomanjkanja z mlekom, kakor ravno sedaj. Me-istna aprovizacija je nakazala samo dojenjem 370 izkaznic. Vsi priglašenci so se izkazali, da so brez vsakega mleka. Za vseh 370 dojencev pa dobiva mestna aprovizacija zadnje dneve po 15 do 20 litrov mleka. Da je pri obstoječem položaju vsaka razdelitev nemogoča, bo vsakomur jasno. Pred vojnimi prodajalnimi se odigravajo žalostni prizori, ko obupane matere odhajajo praznih rok. Otroci ostajajo brez hrane, hirajo in umirajo. Pomoči ni od nikoder in tudi mestna aprovizacija stoji brez vsake moči, ker je navezana le na tisto, kar ji drugi dajo. Mestna aprovizacija bo pri c. kr. deželni vladi zahtevala konferenco, da se dobavi Ljubljani več mleka.
lj Prodaja petroleja za obrtnike in samce. Na izkaznice s tiskano številko 2 in 3 se bo odajal petrolej v sledečih trgovinah: Na izkaznice za obrtnike fšt. 3) se obi petrolej 23. in 24. januarja, in sicer a izkaznice I. pri g. Friedrich, Poljanska esta 33; II. pri g. Severju. Trubarjeva uL ; III. v konzumu. Krakovski nasip; IV. v onzumu v Zvezdi; V. pri g. Zorcu, Dunajska cesta 38; VI. pri g. Češnovarju, Kolodvorska ulica; VIL pri g. Bern.iku, Spod-|nja Šiška; VIII. pri g. St. Mencingerju, Martinova cesta 10; IX. pri g. Marenčetu, Dolenjska cesta 16; Na vsako izkaznico se dobi 2 litra petroleja. Na izkaznice za samce (št. 2) se dobi petrolej od 25. jan. naprej, in sicer na izkaznice I. pri g. Frie-|drich. Poljanska cesta 33; II. pri g. Sever-
Iju, Trubarjeva ulica 2; III. v konzumu, Krakovski nasip; IV. v konzumu, Zvezda; V pri g. Zorcu, Dunajska cesta 36; VI. pri —Češnovarju, Kolodvorska ulica; VIL pri g. Berniku, Spodnja Šiška; VIII. pri g. Št. Mencingerju, Martinova cesta 10; IX. pri g. Marenčetu, Dolenjska cesta 16. Na vsako izkaznico se dobi pol litra petroleja.
lj Nakazilo sladkorja. Trgovci, ki še niso prejeli sladkorja, naj se nemudoma zglase v sladkorni centrali pri g. ravnatelju Lillegu, kjer dobe nakaznice za sladkor.
Slavka visoke nemške oenerolllele.
Berlin, 9. jan. »Vorwarts< je objavil članek Borba za Kiihlmanna«, v katerem izvaja: Velenemško časopisje razburja že tri dni inozemstvo in tuzemstvo z novicami, da grozi stavka visoke generalitete, in o trajni vladni krizi. Neko velenemško glasilo je trdilo, da gospod pl. Kiihlmann ne zna nažgati v državnem zboru demokratov, če bi bilo to potrebno, a niti izda-leka ne mislimo, da bi držali strneno s politiko gospoda pl. Kiihlmanna v tisti obliki, ki jo je bil razvil 28. decembra. A gre za popolnoma drugačno zadevo. Kolikor nam je znano, ni res, da bi bil odpotoval gospod pl. Kiihlmann z zvezanimi rokami v Brest Litovsk, naj tam izvede gotove anek-sionistične zahteve. Resnica je pa, da vojna politika gospoda pl. Kiihlmanna ostro nasprotuje vojaškemu nazoru; to protislovje se je zgostilo v dvoboj Ludendorff-Kiihlmann. Politični in vojaški svetovalci krone si ne nasprotujejo šele od včeraj, marveč vsaj od julija 1914; zato so sovražili Bethmanna Holhvega. Ves čas, ko je upravljal kanclerstvo Bethmann Hollweg, so se med vojsko borili proti njemu. Takrat se je že govorilo, da so stavili kroni ultimat: mi ali vi, V mnogih člankih ni »Vorwarts« brez vzroka zahteval, naj se delokrog vojaških in političnih oblasti natančno omeji. Kako upravičena in potrebna da je bila naša zahteva, nam dokazuje novi požar v drž. prodajalni; lahko bi ga bili preprečili, če bi bili natančno določili delokrog in se tako izognili nevarnim sporom. Socialni demokrati se sicer ne navdušujemo ne za staro monarhijo, kakor tudi ne za novi konzulat, ki nam ga obetajo velenemški demagogi. Zastopamo zahtevo demokracije, v kateri se parlament naslanja na zaupanje naroda, vlada na zaupanje parlamenta, in ki, dokler se ji zaupa, sama odločuje. Če se to izvede, bo vsak izpolnjeval svoje mesto, tudi vojskovodja. Kdor pa posega v tuje pravice, zasluži, da se odločno pograja, bodisi kdorkoli. Neprestana vladna kriza, o kateri govori velenemško časopisje, lahko stavi tudi socialno demokratični stranki in mno-
žicami, ki drže z njo, nove zadače. Mogoče nas čaka boj proti reakcionarnim načrtom, morebiti sc nudi prilika, da bomo morali iznova hitro prodreti. Nihče nc ve, kaj se še zgodi, ker se reči šele razvijajo. Od-pVeti moramo oči in se moramo pripraviti za vsak slučaj.«
*
Ne samo sedanji državniki, marveč tudi Bismark je moral prestati v Nemčiji z generaliteto hude borbe: generaliteta je 1. 1866. zahtevala od Avstrije celo Češko, Viljema I. so pridobili, a Bismark se je bil uprl in zmagal. Bismark je leta 1871. nasprotoval, da bi jemali Francozom tudi čisto francoske kraje, a zmagala je generaliteta: Francozi -so ves čas klicali po osve-ti, posledica: sedanja. r veto vna vojska. Sicer pa postaja borba demokracije z vele-nemštvom v Nemčiji ^edno zanimivejša.
p Odlikovanje. Železni zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje jc podelil cesar policijskima agentoma v Trstu •Josipu Bitežniku in Mihaelu Jugu.
p Padel je Krajnik Jožef, posestnik in večletni občinski zastopnik na Kozar-ščah, županija Volče; sedaj v črnovojniški službi pri poljskih orožnikih pri Nabreži-ni. Zapušča ljubjjeno družino v begunstvu, domačijo pa v razvalinah. Edini brat se pogreša že spočetka vojne v Galiciji. — Bil je zelo bistrega uma, katerega je dobro porabljal posamezniku, soseski ter splošnemu blagru v korist. Občina žaluje po njem, posebno sedaj, ko bi ga tako živo potrebovali za obnovitev.
P Gospod Ciril Ivančič, davčni upravitelj v Cerknem na Goriškem je izročil gospej Liziki dr. Serjunovi kot namestnici predsednice odseka Rdečega križa« v Cerknem 845 K, katero svoto jc nabral po malih zneskih pri izplačevanju vojnih in begunskih podpor za »Rdeči križ«.
p Zahvala. Slovenski begunci v Asch-bachu na Nižje Avstrijskem se iz vsega srca zahvaljujemo preč. gosp. Jožefu Vo-dopivcu za obilne dušne tolažbe, in ves njegov trud, ki ga ima z nami dolgi čas begunstva.
p Darovi za begunce. Gosp. Fran Novak, odvetnik v Ljubljani, je poslal 50 K iz poravnave neke kazenske zadeve pred okrajnim sodiščem v Kamniku, med Sla-mičem in Jurij Kmetičem. — Neimenovana gospa Ljubljane je darovala Posredovalnici za goriške begunce 10 kron. — Iskrena hvala.
p Postani naslovi. Justina Belinger roj. Paulin, naznanja, da prebiva s svojimi štirimi otroci v Schwandorfu na Nižjem Avstrijskem. Vsi so zdravi. Dobila je sporočilo, da je prišlo zanjo v Ljubljano več pisem; ker nima od svojega moža že od začetka vojske nobenega sporočila, so morda dotična pisma njegova. Kdor bi ta pisma imel, se iskreno prosi, da jih pošlje njej pod naslovom: Justina Belinger, Grob-spinnerei, Schwandorf a. d. Fischa, N. O. — Alojzija Kolenc roj. Ipavic iz Gorice naznanja, da živi s svojo hčerko v Schwan-dorfu na Niž. Avstrijskem. Obe sta zdravi. Njen naslov: Alojzija Kolenc, Grobspin-nerei Schv/anaorf a. d. Fischa, N. O.
p Sovodnje. Vrnili sta se doslej le d\e družini: Antona Petejan 28, in Avguština Bntkovič 30. Več hiš je še dobrih, da •lahko pridejo takoj stanovat vanje. Muni-cija in žične ovire so še na mestu. Naj po-skrbe merodajne oblasti, da bo polje kmalu očiščeno, kajti mesec marec nas bo silil za sejanje krompirja. Prosimo g, Mr-moljo iz Vrtojbe, ki pozna naše polje, da se zavzame pri merodajnih oblastih za dobro in pravo seme turšice, krompirja in drugega.
Določbe o dohodninskem davku po zakonu o osebnih davkih z dne 25. oktobra 1896, drž. zak. št. 220, in po osebno davčni noveli z dne 23. januarja 1914, drž. zak, št. 13. Sestavil Valentin Žun. Cena 1 K 90 vin. s poštnino vred. Za sestavo napovedi o dohodnini, katero je treba meseca januarja vložiti, je ta knjiga neobhodno potrebna. Lahko umljiva in s praktičnimi vzorci opremljena knjiga bo vsem izborno služila, olajšala bo delo in prihranila marsikaj na davčnih izdatkih. Malokomu so namreč znane določbe glede dovoljenih odbitkov, katere mora v napovedi uveljaviti, da se mu dovolijo olajšave in zniža davčni postavek. Dobi se v Katoliški Bukvami v Ljubljani.
Knjige »Nve založbe«. Onim, ki so naročili vse tri knjige »Nove založbe«, torej tudi dr. Debevčeve »Vzori in boji«, naznanja Katoliška Bukvama, da bo poslala knjige, ko izidejo tudi »Vzori in boji« v eni pošiljatvi. Treba jc skrajno štediti s časom, ovojnim materijalom itd.; pomanjkanje na delavnih močeh, ovojnem papirju, motvozom itd. jc zelo veliko in nikakor ne kaže deliti naročilo v dve pošiljatvi. Reklamacije naj torej izostanejo, ker se sicer lahko primeri, da dobi kdo dve pošiljatvi, za kar ne prevzamemo pri teli razmerah nobene odgovornosti.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem nazoanjamo prelužno vest. da je Vsemogočni našo blago in nacl vse dobro hčerko, sestro, gospodično
Angelo - Gruden
c. kr. učiteljico
po ntukepolni bolezni, prcvicieno s sv. zakramenti za umirajoče, poklical k"Sebi dne 10 januarja 1918 ob 7. uri zvečer.
truplo predrage pokojnice sc pokoplje v nedeljo dne 13. januarja na pokopališču pri Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v cerkvi s v. Barbare.
Idrija, il. januarja 1918.
ŽALUJOČA RODBINA GRUDNOVA.

razrušena Gorice in različno raz-gleiin ce podrte Gorice. Velika zaloga umetniških kart zn 15—18 in 20 K za 100 komadov. Naročila se prosijo na naslov: ANTON PFflTOT, GraUcc: Ro-^rjerhaus
F. pi. (prej i um lininu M\ irs si. 23
Moška In ženska ilvckolcsa s staro pnevmatiko, šivalni in pisalni stroji, {jramoloal, c!el> trione žepne sveiilke - Najboljša baterij-. Posebno nizke cene za preprodajalce. 1775 Mehanična delavnica na Sinrem trgu 11
z vrtom v Ljubljani aH -rednii bližini se vzame takoj v naje m . Ponudbe pod »E >01« na upravništvi list-., loi
išče službe na Kranjskem, Zmožna je samostojnega gospodinjstva. Ponudbe pod M, B„ Slcenjigrad^c 85.
109
ki jo lahko pogrešile, se lahko proda takoj proti takojšnjemu plačilu pod ugodnimi 36 ~'	pogoji pri
»NATIONAL« Registrier-Kassen, G. m. b. H., D u n a j VIL, Siebensterngasse 31.
Poizve se pri IVANU KURALT, valiični mlin v DOMŽALAH.	107
Proda sc
.-.a posekanic 'iJBL približno 500 sežnjev drv, trdih in mehkih. Naslov pove uprava Slovenca pod št. 112.
Framvdoi lc sr®dstv° z? pomlaie-
in sive lase in brade za traino temno pobarva. 1 steklenica s poštnino vred K 2-70.
BJvffliriril i® rožnata voda, ki živo po-"J^J1" rdcil bleda lica. Učinek ie Ca-dovit. 1 steklenica s poštnino vred K. 2'4ti. Povzetje _
85 vinar,ev več. Nas|ov za ,;aroC,iH';
JflN GHOLICK, drožerija pri angelu, Brnoi643, Morava.	2525
železo, kovine, lase ter odpadke novega sukna KUPUJE po najvišjih dnevnih cenah
VIKTORIJA PANHOLCER,
108 Piažakova ulica 4, Ljubljana.
Zanesljiva	^
se sprejmeta takoj pri IVAN N. ADAMIČ. Sv. Petra cesta št. 31.
J! I
F^i^fc^ 2977. Ž) V	A Vam plačam, ako Va-
y Jkw Sih kurjih očes, bra-davic in trde kože,
tc!;om 3 dni s korenino, Iren bolečin ne odpravi Cena lončku z jamstvenim pismom K2-75,3 lončki K C'J J, Giončkov K8'50. Stotine znlivalnic in priznalnic. — KE!!1ENY, iSaschau (Kassa) I., postni predal 12/540, Ogrsko.
BMB

enitna ponudba.
Invalid, neoporečne preteklosti (s traj-i no neopazljivo hibo) iz premožne in ugledne rodbine, želi poročiti gospico posest-nico večje kmetije oziroma obrti, gostilne, trgovine ali mlina. Prednost imajo; dobrosrčne, skrbne gospodinje. Vdove brez otrok niso izključene. — Ponudbe s sliko pod »Slcvenka 64« na upravo Slovenca. Tajnost najstrožje zajamčena. Samo resne ponudbe s pravim podpisom se upoštevajo.
93
tjfltambilije
vseh vrst za urade, društva, trgovce itd.
Anton Černe
graver in izdelovatelj kavčuk - štambilijev
ana, Dvorni trg št. 1.
IZVOZ !
uvoz i
DUNAJ XVI, Menzelgasse 19, naslov z
brzojavke: »Fernando«,
išče poleg vseh za nevtralno inozemstvo in orieru primernih, predmetov ponudbe za vset vrst iesa fdesk', tramov), železnega in jeklenega blaga (kos, srpov, namiznega orodja, verig itd.), poljedelskih strojev in orodja.
Ponudbe z vzorci se žele, če le možno tudi pro
91	forma račun.
Izvršitev vsakovrstnih naročil na uvozne predmete.
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naša iskrenoljubjjcna mati oziroma stara mati, sestra, leta. gospa
Ana Schantel, roj. Klementschitsch
po dolgi in mučni bolezni, previdena tolažili sv. vere dne 11. t. m. ob pol 9 uri zvečer mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb .irage tajnice i vrši v nedeljo ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Mestni trg 18, na pokopališče k Sv. Križi; v lastni.' grobnico.
Sv, tnaše zadušnic« sc bodo brale v pondcljek ob 10. uri dopoldne v tolnici.
Ljubljana, dne 12. januarja 1918.
Ana Nippl pl. Weicrsheim,
sestra.
Franc Schantel, Josip Schanlel, Marije Drelse,
otroci.
Mag. pitami. Jos. 3ergman, Avgust Drelse, Lony Schantel roj Weiss, Roza Schanlel roj. Kaps,
sinahi in sinahe.
Pino Bcrgman, Irma Drelse, Elsft Schantcl,
vtuki in vnukinje.

5Paramente
cerkveno orodie, celotne cerkvene — oprave itd. ===== dobavlja najcenejše JOSIP VEND, specialna trgovina, Gabi ob Orlici, Češko.
suknene odrezke stare in nove, kakor vse vrste jombažastili iti volnenih cunj, žakljevino, odeje, vrvi itd. v vsaki množini in po najvišji ceni
E. Kotzbek, Kranj.
Odda sc v najem enonadstropna
fcšša z vrtom
pripravna za trgovino aii gostilno, ali kot stanovanje trem strankam, tik drinvne ccstc blizu kolodvora na lepem gorenjskem kraji., — Naslov pove uprava »Slovenca<. pod »Stanovanje na deželi 34«.
Nadomestilno

V f
S
Električna luč s pritiskom roke, nikaka baterija, ne more odpovedati, dolgo let uporabljiva. S poteg-Ijejem male rinčice sc jame premikati dinamo ki da električni to'- : tilko in nareč: • belo luč. Cenejša ..jt vsaka druga žepna svetilka, ker odpade nadomeščanje baterij. Poljubno dolgo sveti brez prestanka. Cena komadu K 30-—.
Pošilja z Dunaja proti vposlatvi zneska poleg K 1'50 za zavoj in poštnino franko po celi Avstro-Ogrski in na bojno polje glavna zaloga
Max Bohne!, Dunaj, SV. Margareihenstr. 27/32
Ceniki proti vposlatvi K 1'—.	2456
parfumirano v elegantnih kartonih, fino opremljeno ducent K 14 40. Trgovci večji popust! Dobiva se pri tvrdki
.ocevar
Ljubljana,	1
Sv. Petra cesta 28
Tehnična pisarna
2780 i
za izvršitev vsakovrstnih načrtov in proračunov. Oblastveno konc. zasebna posredovalnica za nakup in prodajo zemljišč, gozdov in posestev.
VALENTIN ACCETTO
zapriseženi sodni izvedenec
v Ljubljani, Trnovski pristan št. 14.
Izvršujem na željo tudi privatne cenitve v mestu in na deželi. Prodajalci in kupci naj se obrnejo na gori označeno posredovalnico. Prevzemam tudi stavbinska dela in nadzorovanje. Tajnost zajamčena.
kakor tudi lipo, jolšo itd., od 4 cm debelosti naprej (dolžina vsaka zadostuje) kupi v vsaki množini Fr. Skalar, mizar, Rimska četa št. 16, Ljubljana. Kavno tam so sprejme več
mu
■t dobrimi truvniki in gozdovi na južnem Štajerskem (najraje v Savinski dolini) in prosim ponudbe s podrobnim opisom. — Naslov pove „Uprava Slovenca" pod št. 2922.
Volna zarostiia ura
# ^m
i natančno reaul. in re pela Niltel ali jeklo K 12 — 16 — 2(1'— z rnfi".: svetilu kazalcem K lil — 20 - Iv 24 - vst"* brnem okrovu Iv -24- K 28-, /. I"' bvet. kazal K !)0 -— srebrn« zapestn.u na elast. K 30 — 3(1-— 40 — 1 1 kar. zkata zape«tna ura na elast. K 100 — K 120 — K 140 - 3 lot.no pismeno inni-stvo. 1'ošilja po povzetju. Nikak nziko! Zamera tlovo-Ijona ali denar nazai
Prva tovarna ur Jan Konrad
o. ui kr dvorni založnik BrUx st. 1553 (češko. Na željo so vsakomur zastonj posljo moj glavni conik.
SVILENO BLAGO
in modno volneno blago ponuja tvrdka
Prokop Skorkovsky & sin,
H u m p o 1 e c , Češka. Vzorce na željo samo direktnim odjemalcem.	3445
Kupujem zmedene
PF* ženske lase
ŠTEFAN STRMOLI, LJUBLJANA,
Pod Trančo štev. 1. 3396
POZOR! Zaradi vpoklicanja v vojaško službovanje je lokal odprt vsak dan same od 9. do pol 1. ure in v nedeljo od 9. do 11. ure dopoldne.
Sprejmem takoj ali tekom meseca januarja štiri trezne, zanesljive
MLRPCE
samske ali oženjenc, tudi invalidi niso izključeni, ker jc služba lahka. — Zglasiti sc jc: Kolodvorska ulica št. 6 od 12. do i. ure opoldne. — Košcnina, c. kr. peštni hlevar, Ljubljana.
HI Srfoežie©, Bišaie
odstrani prav naglo dr. Flesch-a izvir. ..rtijavo mazilo". Popolnoma brez duha, ne maže. Poskusni lonček K 2-30 veliki K 4 — porcijaza rodbino K 11*—. Zaloga za Ljubliano in okolico: Lekarna pri zlatem telenu, Ljubljana Marijin trg.1520
mr ..Medel'
Obče priljubljena gostilna
P „Pri Majarončku"
STAR 4 POT ŠTEV. 1, nasproti Leonišču
se v nedeljo, dne 13. januarja zopet odpre. — Na razpolago so izborna, pristna vina. Za mnogobrojen obisk se priporoča
MARIJA JELENIČ.
vseh velikosti in sistemov za tehtanje vozov in živine, izdeluje
Izšel jc
splošni žepni koledar z notezem za 1. 1918.
z vsestransko najzanimivejšo vsebino za vsakega. Vedež je neobhodno potreben svetovalec in vodnik vsakemu brez razlike toliko civilistu kakor vojaku, zato napravite svojim vojakom gotovo največje veselje, ako jim ga pošljete. Vedež za leto 1918. poklanja svojim čestitim odjemalcem in naročnikom pregleden in natančen slovenski zemljevid italijansko-avstrijskega bojišča, ki sega od naše Ljubljane pa tja do Gardskega jezera ter od koroške meje do konca Istre.
Vedež je odločil tudi 20 krasnih dobitkov, ki bodo izžrebani dne 31. marca 1918, zato je vsak izvod Vedeža previdjen s Številko (natančnejši popis v Vedežu).
Cena v lični vezavi 1 K 20 vin. Vedež sc naroča v založni knjigarni J. Stoka, Trst, ulica Molin picolo 19.
Kdor jih naroči deset, dobi enegu povrhu. Da se prihranijo razmerno previsoki stroški za posamezne izvode, naj izvolijo p. n. naročniki poslati (tudi v poštniji znamkah) poleg cene še 10 vin. za poštnino. — Večja naročila se pošiljajo po povzetju. — Preprodajalci dobijo 25% popusta.
nove in stare
vsako množino
tvrdka JELAČIN & Ko. Ljubljana ljubljanska industrija probkovih zamaškov
Sprejme se več spretnih
zirjev, lenim M
proti dobri plači, prosti hrani in stanovanju. — Priglasiti sc je pri stavbeni tvrdki G Tonnies, Ljubljana, Dunajska cesta št. 35.
mm
t-r
*'Ti
Pri nsSi gsosUo-jaica kupljene srečke so zaešeSe:
R9UE3MEHK?	
1/	. 8 h
	J
/1	
K 1	ll i
	i
Ivan Rek
Drva in premog
HITRO!
nadomesti kurjava z ekstraktnim izluženim lesom v drobcih. Prodaja in oddaja od 1000 kilogramov naprej v vsaki množini na vagone strojilna tovarna
SAMSA & Co., v Ljubljani, Metelkova ulica štev. 4. Zapisovanje naročil dnevno od 4. do 5. ure popoldne.	81
sprejme a <clo J«- vojna čevljarna v Ljubljani. -»C Plača pa dogovoru in sedanjim razmeram tnimerna. Ponudbe naj »e pošljejo na Zavod za pospeševanje obrti v Ljubliani, Dunajska cesta št. 22, kjer naj se čevljarji, ki žele stopiti v službo, v svrho dogovora osebno zglasijo od 9, ure dopoldne do 2. ure popoldne.
št. AS202, izžreban
dne SCs. oktobra SS8E5 54. &8S05, šsžrfiftan dne M. oktobra

% 35 m
K 60.000 30.000 10.000 5.000
... št. 60.606
..... 68.435
. št. 7.708. 130.169 ..... 68.425
f
n
a &
M
"t
rs r«
as"
KI
mnogo dsslsitkau po
H 2000, £000,800,400
Izplačati »o ea Siti za liimčf-
Pri!iodn|e žrebanje bo
35. ^ 16. ianuaria 1918.
Izžrebalo se bode 3200 dobitfctio 5« skupnem znesku K 392,
Srečke prodaja
u Liubllanš,
kot posloonica c. kr. aostr. razredne loterije
in njene podružnice
u Celin, Celoucu, Trstu, Splitu in Gorici sedaš
d Ljubljani.
Cene srečk za igralce I. razreda:
>/i K 40, '/2 K 20, '/i K 10, «/8 H 5.
te
»UI
•a
m*M
BI
e
kal
K
ST
e
Ml
Bk*
R N
a
ta.
21 »«>
36" aa