■ NASLOV—ADDRESS: GUuUm K.S.K. Jednots $117 St. CUOr Ave. CLEVELAND, OHIO ana VSAK KATOLIŠKI SLOVENEC IN SLOVENKA bi moral(a) spadati h K. S. K. Jednoti Kranjsko - Slovenska Katoliška Jednoti je prva in najstarejša slovenska bratska podporna organizacija v Ameriki Posluje ie 45. leto GESLO KSKJ. JE: Vse za vero, dom in narod/" Entered a« Second Claw Matter December Itth, IMS at the Pout Office at Clocriaad. Ohio. Coder the Act •( Ao«wt Mth. Ill I. Accepted tor Mailt*« m Special Belo of Peetafe Prodded for In Section 11M, Act of October Srd. 1917. Aathurratd oo Maj ttd, 191A NO. 40 — ŠTEV. 40 , CLEVELAND, 0.t 5. OKTOBRA (OCTOBER), 1938 LETO (VOLUME) XXIV. DVOJE DRUŠTVENIH JUBILEJEV 30 LETNICA DRUŠTVA ŠT. 127 — 35 LETNICA DRUŠTVA ŠT. 70 Na nedeljo 27. sept, in v nedeljo 2. okt. je dvoje društev naše Jednote obhajalo svoje spominske slavnosti povodom njih ustanovitve. Prva taka slavnost se je vršila v Wau-keganu, 111. ko je tamošnje žensko društvo sv. Ane št. 127 na lep način proslavilo svojo tridesetletnico; druga slavnost se je pa vršila v St. Louis, Mo., ko je edino društvo naše Jednote v označeni državi, društvo sv. Srca Jezusa št. 70 obhajalo svojo 35 letnico. Kakor posnemamo iz tozadevnega poročila na današnji Our Page se je udeležilo prvo-označenega jubileja v Wauke-ganu nad 400 članic društva in njih prijateljev; slavnost se je vršila zvečer v šolski dvorani z jako lepim programom. Seveda se je ta slavnost pričela zjutraj ob osmih s sv. mašo v domači cerkvi, ko so vse članice pristopile k mizi Gospodovi. Slavnostni banket se je pričel zvečer ob sedmih; istega je otvoril z molitvijo domači g. župnik Rev. M. J. Hiti; kot časten gost se je te slavnosti u-deležil tudi glavni predsednik naše Jednote br. Fr. Opeka. Izmed ustanovnic je bilo prisotnih še 8 živečih članic in sicer: Agnes Setnikar, Louise Merlak, Jennie Sedej, Mary Sebenik, Mary Gerjol, Jennie Varsek, Gertrude Celesnik in Frances Drobnik; vse so sedele pri častni mizi in nosile na prsih lepe podarjene jim šopke. Predsednica društva Miss Mary Cepon, ki je bila za stolo-ravnateljico je predstavljala govornike in osebe na programu, ustanovnicam je pa vsaki pripela na prsa zlat križec z verižico. Father Hiti, tako tudi brat Opeka sta čestitala društvu in navduševala članice še k na-daljnem delovanju, osobito mlade članice. Program je bil imenitno ter lepo izbran, pri katerem je v obče nastopala mladina s petjem, plesom in dramatiko; najbolj je bil pa zanimiv konec, ko se je vršil lepotični kontest mladih članic 15 po številu. To je bilo nekaj izrednega, pa tudi zabavnega, kar je vse občinstvo iznenadilo. Pred zaključkom je tudi vse občinstvo zapelo neko pesem v skupini. Seveda, zadnja točka programa je bila pa plesna zabava ob lepih zvokih izborne godbe. Kakor že omenjeno, se je druga slavnost vršila minulo nedeljo, 2. oktobra v St. Louis, Mo. ko je edino društvo naše Jednote v označeni državi proslavilo svojo 35 letnico. Iste se je udeležil po določbi gl. odbora tudi urednik našega lista. Na poti proti cilju se je u-rednik vsled povabila za nekaj ur ustavil tudi v Indianapolisu, Ind., da pozdravi uradnike in članstvo ondotnih dveh naših društev. V tej zadevi izraža urednik Glasila v prvi vrsti br. Fr. Velikanu in br. Joe Gač-niku iskreno zahvalo za izkazano mu gostoljubnost, tako tudi lepa hvala Mrs. Mary Do-nas-Gačnik in ostalim uradnikom ter uradnicam društev za oni pozdravni večer. Že zadnjič smo na kratko omenili, da je bilo društvo sv. Srca Jezusovega št. 70 v St. Louis, Mo. ustanovljeno 30. septembra, 1903 z 32 člani in sicer po zaslugi br. John Lu-casa, ki je še danes pri društvu; ostali ustanovniki so bili: Josip Bukovic, John Buko-vic, Michael Gerbec, Jacob Hrvat, Joseph Hrvat, Peter Eva-netic, Jacob Judnič, Joseph Kolarič, Joseph Kramar, Štefan Lucas, John Mihelčič, Anon M i h e 1 č i č, John Meden, Matt Omersu, Joseph Plut, John Plut, Joseph Plut, Joseph Petrič, John Petrič, Jacob Romšek, Joseph Skok, Fr. Skok, Matevž Strukel, Frank Strukel, Jos. Simonich, John Samsa, Jacob Speck, Jakob Kukar, Martin • Lucas, Frank Navratil in Joseph Fier. Pni odbor je bil sledeči: John Lucas, predsednik; Jakob Romšek, podpredsednik; John Plut, tajnik; Joseph Simonich, zapisnikar; John Meden, blagajnik; Joseph Plut, zastopnik; John Mihelčič, Matt Omersu, Jakob Judnich, nadzorniki ; Jos. Skok, vratar. Od ustanoviteljev so v društvu se sledeči: John Lucas, Jos. Simonich, John Mihelčič, Matt Omersu, Jacob Judnič, Joseh Kramar, Jacob Speck in Joseph Bukovic. Društvo je imelo v teh letih $80,684.77 dohodkov, in $74,-828.44 stroškov; bolniške podpore je iz svoje blagajne izplačalo $12,903.80, razna darila so znašala $2,000.04; društvo ima v svoji blagajni čistega premoženja okrog $6,600.00 in šteje- 190 čl. v obeh oddelkih. Slavnostnega banketa v hrvatski cerkveni' dvorani zvečer ob šestih se je udeležilo okrog 200 članov in povabljencev. Program, ali stoloravnateljst-vo je vodil društveni predsednik br. August R. Prebil, ki je predstavil pri častni mizi sedeče ustanovnike društva. Društvo so pozdravili in mu čestitali: domači kaplan Rev. T. Pehar, urednik Glasila v imenu naše Jednote, Mr. Luke Bi-lic v imenu društva št. 38 Hrvatske Katol. Zajednice; Mr. Frank Zvanut, v imenu društva št. 107 SNPJ.; Mrs. Ana Dermacic, v imenu društva št. 157 HBZ.; Mr. Frank Kode-lja, v imenu društva št. 87 J. S. K. J.; Mr. George Rede, v imenu samostojnega hrvatskega društva "Sloga"; Mrs. Mary Moenigman, v imenu podr. št. 46 SŽZ.; Mr. Wm. Zorko, v imenu samostojnega društva "Edinost"; Mr. George Buban, v imenu društva št. 49 HBZ., in Mr. J. Stepanič, v imenu društva "Domobran." Govorila sta tudi br. John Lucas, prvi predsednik društva in br. B. Belobrajdič, bivši uradnik in delegat društva. Končno je prikorakal v dvorano ves kuhinjski štab, katerim so navzoči burno aplavdi-rali; prvi predsednik tako sedanji predsednik sta bila po- zemljevid nesrečne čemslovaške republike ^MMTIrr^ * r —------- NEMŠKE ČETE ZASEDLE SUDETSK0 OZEMLJE Okupacija se vrši mirno Berlin, 2. okt. — Na podlagi monakovskega dogovora so Budimpešta, 3. okt. — Tudi Ogrska zahteva nekaj obmejnega ozemlja od Čehoslovaške, kjer živijo Madžari; čehoslo- včeraj popoldne nemške čete | vaška vlada pa dosedaj na to pri Aigenu-Kumau zasedle del sudetskega ozemlja v 40 milj dolgi črti. Domače ljudstvo je navdušeno pozdravljalo Hitlerjevo vojaštvo in ga obsipavalo s cvetjem. Prebivalci so postavili pred vhodom v označene vasi slavoloke v znamenje dobrodošlice; vse hiše so okrašene s swastika zastavami; vse ljudstvo je navdušeno ob zvokih godb. Nemško vojaštvo, katero vodi general Hartman šteje okrog 3000 mož. Prvi dan so Nemci prodrli 10 milj daleč od še ni pristala pač pa zahteva plebiscit pod nadzorstvom mednarodne komisije. V tem o-zemlju distriktu Slovaške in Rutenske, je okrog 200,000 prebivalcev. Ogorčena Rusija Leningrad, Rusija, 3. okt.— Tukajšnje časopisje v svojih člankih ostro obsoja Francijo in Anglijo, ker sta na tak podel način pustili Cehoslovaško na cedilu ter pristali na kapitulacijo, kakoršno je Hitler zahteval. Zaeno izjavlja svoje j obžalovanje nad neodpustlji- meje v prvi zoni, ki znaša dol-1 vim postopanjem od strani žino 4 milj; zona 2 pri Aschu j Mussolinija ter Hitlerja, ki sta h kapitulaciji največ pri- Zemljevid sedanje in bivše čehorluvašk e države. Kraji, ki so zaznamovani s tesnimi črtami .ho že bili in bodo šc zasedeni jw Hitlerju; kraji pa, ki jih vidite zaznamovane z bolj redkimi črtami, bodo določeni po glasovanju, kam da hočejo spadati. Vsled razkosanja teh obmejnih pokrajin bo čehodovaška stila okrog 5 milijonov manj prebivalstva in bo štela samo 10 milijonov, za i milijone manj stanovalcev nego Jugoslavija. in Hebu bo zasedena danes in v sredo; 3. in 4. zona v Šleziji pa v četrtek. Okupacija sudetskega ozemlja se vrši mirno brez kakih incidentov in čeho-slovaško vojaštvo se umika nazaj ne da bi se upiralo. Okupacija na podlagi monakovskega dogovora, katerega so sklenili Hitler, Mussolini, Da- AM. SLOVENEC UMRL V 35-LETNKA WAUKEGAN- STARI DOMOVINI Dne 28. septembra je naglo-ma umrl na obisku v svoji roj-sni vasi Dobliče pri Črnomlju znani slovenski trgovec v Ca-lumetu, Mich., John Vertin, lastnik trgovine Vertin Bros. Bil je 73 let star. V Ameriko je prišel za očetom Matijem pred 57 leti-(1881) star komaj 16 let. Sprva je z bratom Jo-žetom krošnjaril z blagom iz očetove prodajalne po sosednjih rudarskih naselbinah, pozneje sta ustanovila veliko trgovino v Red Jacketu (Calumet), ki je pred leti uposleva-la nad 60 uslužbencev. Še zdaj je ena največjih department prodajaln v severnem polotoku Michigana. Pokojni J. Vertin je bil splošno priljubljen med Slovenci in Amerikanci. Imel je vedno odprto srce za naše rojake, katerim je pomagal z denarjem in nasveti. V razvoju Ca-lumeta je igral odlično vlogo kot mestni svetovalec in direktor bank. Uslužbenci njegove trgovine so po večini Slovenci. Zadnja leta je veliko potoval zlasti po Evropi in ob vsaki priliki obiskal Slovenijo in svojo rojstno vas. Letos je potoval po skandinavskih deželah, po Nemčiji, po prejšnji Avstriji in je dospel v svoj rojstni kraj par tednov pred smrtjo. Njegovo truplo bo prepeljano v Ameriko. Ranjki zapušča v Calumetu soprogo rojeno Long, štiri sinove in tri hčere ter mnogo sorodnikov. V Clevelandu bivate dve sestrični, Mrs. Ana Schneller in Mrs. Dr. F. J. Kern. Pokojnik je bil sorodnik pok. škofa John Vertina. Blag mu spomin! SKE ŽUPNIJE Waukegan, III. — Župnija Matere Božje v Waukegan, III. bo obhajala 35 letnico ustanovitve v nedeljo dne 9. oktobra. Ob 11. uri dopoldne bodo blagoslovili spominsko ploščo č. g. Father M. J. Butala ter darovali slovesno peto sv. mašo. Č. g. Father Butala bodo a-sistirali kot dijakon Very Rev. Benedict Hoge, OFM., komisar oo. frančiškanov v Lemontu, in kot subdijakon Rev. Michael Cepon, bogoslovec v Mun-deleinu in lastni sin slavnostne fare. Jubilejno pridigo bode imel Rev. Dr. Math. J. Setnikar iz West Allis, Wis. Č. g. Setnikar je bil rojen v naši župniji Matere Božje. C. g. Father Butala, ki je sedaj župnik pri cerkvi sv. Jožefa v Jolietu, je bil za 9 let navdušen župnik v Waukega-r.u. Vsem faranom cerkve Matere Božje je tako priljubljen, da ga župljani z veseljem pričakujejo na slavnostni dan. Spominska plošča, katera bo blagoslovljena pred slovesno sv. mašo, se bere: "V molitev se priporoča Rev. John Plev-nik, ustanovitelj župnije Matere Božje, Waukegan, 111. Rojen 28. avgusta 1873; umrl 23. marca, 1938." Ob 1. uri pOpoldne bo banket in program v dvorani. Vsi prijatelji fare Matere Božje, tudi tisti, ki živijo v daljnih krajih, so k slavnosti iskreno vabljeni. Rev. B. J. Hiti, župnik. MUSSOLINI NA JUGOSLOVANSKIH TLEH pomogla. Češki general vrnil odlikovanje Praga, 3. okt. — Rudolf Me- dek, češki general, ki se je boril tekom svetovne vojne v francoski armadi, je danes vrnil Franciji svoj križec častne legije, katerega mu je Francija poklonila za izkazano juna- čaščena* z lepim šopkdm, tako tudi urednik našega lista. MetJ odmori je proizvajal lepe komade na svojo krasno harmoniko neki 16 letni član društva, ka- Dne 20. septembra je italijanski ministrski predsednik Benito Mussolini prvič prekoračil jugoslovanske mejo, ko se je mudil na ogledu Julijske krajine. Kakor znano, šteje Julijska Benečija okrog 400,-000 Slovencev, katere je dobila (vzela) Italija po svetovni vojni od Avstrije. Mussolini se je mudil omenjeni dan v Postojni, potem se je pa podal še v Rakek, na jugoslovansko ozemlje. V njegovem spremstvu so bili vnanji minister grof Ga-leazzo Ciano, generalni tajnik fašistične stranke Achille Sta-race in propagandni minister Dino Alfieri. Krajevne oblasti Jugoslavije, med katerimi je bil tudi o-krožni vojaški poveljnik, so pozdravile Mussolinija in njegovo spremstvo in Mussolini je nato nadziral častno stražo. Mussolini je izrekel tradici-jonalni srbski pozdrav: "Po-mozi Bog, vojnici!" Jugoslovani pa so odgovorili: "Bože pomozi!" V svojem odgovoru na pozdrav jugoslovan. uradnikov je Mussolini razglasil nedotakljivost sedanje meje med Italijo in Jugoslavijo. "To je naša meja," je rekel, "in to bo tudi ostala naša meja." Mussolini je poslal svoje pozdrave tudi regentu knezu Pa-vletu in ministrskemu predsedniku Milanu Stojadinoviču. ladter in Chamberlain (Nemči-j štvo. Istotako je vrnil tudi ja, Italija, Francija in Angll-1 Angliji neko visoko odlikovala) je razdeljena v 4 zone; v j nje. Zaeno z odlikovanjem je ostalih obmejnih pokrajinah I general Medek pisal vsaki vla- bo pa ljudstvo s plebiscitom določilo kam želi spadati. V Hebu so sudetski Nemci že postavili začasno vlado, policijsko službo so prevzeli gasilci. Konrad Henlein komisar zavzetega ozemlja di pismeno pismo. Preprečeno slavje Union City, N. J., 2. okt. — Včeraj so hoteli člani tukajšnjega nemškega nazijskega Bunda v nekem lokalu obhajati Hitlerjevo zmago glede terega imena ne moremo navesti. Ogromen jubilejni "cake" je menda zadel društveni tajnik sobrat Tohe Skoff, katerega je povsem tudi zaslužil, ker je imel toliko dela za izvršitev tega jubileja. Gostje so se potem podali iz obednice, toda ne domov, pač pa v gornjo dvorano k plesu in za bližnjo baro. Govorilo se je, da bodo to obletnico do 4. zjutraj obhajali ob peneči kapljici svetovnoznanega "Anheu-ser Buscha." Koliko časa so v resnici to vršili, je piscu teh vrstic neznano, ker je moral oditi na vlak ob 11:30 in ki bo imel navedeno slavnost dolgo časa v prijetnem spominu. ! aneksi je Sudetske; prišla je Berlin, 2. okt. — Kancler pa velika množica razjarjenih Hitler je imenoval voditelja j Čehov, ki je nazije prepodila; sudetskih Nemcev Konrada bežati je moral tudi njih vo- Henleina za komisarja vsega zavzetega ozemlja in bo odgovoren naravnost Hitlerju. V označenem ozemlju ostanejo v veljavi vse dosedanje postave. Nemški socialisti bežijo v Cehoslovaško Praga, 1. okt. — Iz strahu pred vpadom nazijskih čet in Hitlerjeve diktature je nad 50,- ditelj Kuhn. SMRTNA KOSA V soboto dne 1. okt. popoldne je v Clevelandu, Ohio preminila po dolgi in mučni bolezni za rakom Marija Kuhar, rojena Učjak, soproga pionirske trgovske družine G. Ku- harja. Umrla je po 11 me-000 nemških socialistov pobeg- j sečni bolezni, stara 52 let. nilo preko meje v notranjost; Rajna je bila doma iz Gor- Čehoslovaške. Rdeči križ in druge dobrodelne organizacije nje stare vasi, fara Št. Jernej na Dolenjskem. iDoma zapu- so postavile pomožne postaje j šča brata Matijo. V Ameriko po raznih čeških mestih, da se nudi beguncem pomoč. Mnogi so pobegnili, v avtomobilih, na vozovih z vprego, drugi pa peš, je dospela pred 30 leti. Tukaj zapušča soproga George, ki je doma iz vasi Ravne, fara Zdole, okraj Brežice, po- noseč seboj osebno imetje, j tem sina Johna in hčer Ma-Semkaj v Prago je pribežalo ^ry, dalje dve sestri Ivano Za-že več tisoč sudetskih Nemcev! gore in Josephino Šetina, dva in mnogo Židov; med temi jej brata Josepha in Jakoba, ki se številno zdravnikov, trgovcev, nahajata v West Wienfeld, Pa. učiteljev in odvetnikov. Zapušča tudi več bratrancev :n Hitler — zmagovalec Eger, 2. okt. — Diktator Hitler je dospel danes v to me- sto kakor rimski Cezar, ker je v miru počiva, svest svoje zmage in podjarm-1 j en j a Češke. Na čelu svojih čet se je oglasil tudi v mestu sestričen ter sorodnikov. Pripadala je društvu sv. Cirila in Metoda št. 191 KSKJ. — Naj ZVERINSKI FARMER San Antonio, Texas, 4. okt. Asch, glavnem stanu Henleina, —Oblasti so Drišle na sl^d na-voditelja nazijske stranke. j daljnim podrobnostim, ki so se Poljaki zasedli Tešinj dogajale na "morilski farmi" v Varšava, Poljska, 3. okt. — bližini tega mesta. Dognalo se Včeraj je poljsko vojaštvo za-'je,"da je neki Jos. Bali moril sedlo tešinjski distrikt ob reki svoje žrtve, nakar jih je sese-Osla, katerega je Čehoslova- kal in krmil s človeškim me- ška dobila pred 20 leti po svetovni vojni; to se je izvršilo z dovoljenjem vlade. S tem je som—krokodile na svoji farmi. Nihče ne ve koliko žrtev je padlo, ker dosedaj so našli ostan- Poljska pridobila okrog 300 ke samo enega človeškega tru- kvad. milj in 200,000 ljudi. Ogrska zahteva svoje pla. Umori so se godili že od 1. 1932, a morilec ni bil znan. Društvo so. Frančiška, H. 49, New York, N. Y. Pozor! Da bo vsak član in Članica našega društva vedel, vas torej najprvo opozarjam, da je bilo na naši zadnji seji sklenjeno, da od sedaj naprej ne bo društvo več čakalo tri mesece za asesment kakor je bilo do sedaj, ampak največ en mesec, in ako član ne poravna kar je dolžan do 25. v drugem mesecu, bo brez izjeme suspendiran. Do sedaj so bili že trije suspendirani. Torej ako ne hodite redno k sejam, bo boljše, da plačate za tri mesece naprej, kakor da bi bili zaradi enega meseca dolga suspendirani. Vaš tajnik je priailjen se teh novih pravil držati, ker kakor hitro bo eden član zaostal z asesmentom za en mesec, mora člana suspendirati ali pa sam plačati iz svojega žepa zaostali dolg. Zadnji mesec smo tudi dobili zadnji ček Sakserjeve banke; ako ste radovedni koliko smo dobili, pridite na prihodnjo sejo dne 14. oktobra in boste takoj razumeli zakaj smo kar naenkrat tako strogi postali. V New Yorku smo imeli zelo veliko dežja zadnje tedne, pa je vkljub temu v naši bla gajni zelo velika suša, zato vam bomo pa zopet to leto v kratkem poslali knjižice za dobitke. Zadnje leto je bila srečna Miss Elsie Swenshek, to leto mislim da boste pa vi. Vam vsakemu in vsaki želim srečo. Zaeno bomo tudi imeli veselico. Zato naj pa gotovo vsak pride na prihodnjo sejo, da se pogovorimo kako in kje bomo imeli našo veselico. V zadnjih par mesecih smo morali skoro vsak mesec denar iz banke vzeti; torej sedaj je pa že čas da zopet nekaj denarja notri v banko vložimo, drugače bodo pa člani zopet morali trpeti. Mrs. Josephine Konchan je že veliko boljša, ampak je še sedaj na bolniški listi. Dne 2. oktobra je bilo ravno eno leto kar se je ponesrečila. Člani in članice ste naprošeni, da obiščete svoje bolne sočlane kadar le mogoče, da jih potolažite in jim pokažete svojo bratsko ljubezen. Končno še povdarjam, želim in upam, da mi kot vašemu tajniku ne bo nikdar več treba kakega našega člana suspendirati. Na svidenje 14. oktobra. — Z bratskim pozdravom, Jerry Koprivšek, Jr., tajnik. terih se tiče v pogledu plačevanja asesmentov, kadar dobi* te opomin od tajnika, pomnite, da se taki opomini morajo vpoštevati, če ne, se mora društveni tajnik držati pravil in zaključkov društva. Se en opomin onim za katere je le društvo lepe svote zalotilo, oziroma plačalo njih asesment Jednoti; pri nekaterih se je v tem pogledu prišlo do skrajnosti, torej, kateri uvidi, da mu še začasno ne bo mogoče asesmentov redno plačevati, je j ako priporočljivo in v vašo korist, da vaše sedanje certifikate zamenjate za druge certifikate, kateri imajo vrednost no rezervo in s tem ste zmeraj zavarovani proti suspen-daciji in tudi za drugo član stvo, kateri ste še v stanu svoje asesmente redno plačevati, ker bodočnosti ne vemo je priporočljivo certifikate zamenjati za bodočo sigurnost, kakor je bilo priporočilo minule kon vencije pred 1. julijem 1939, ker potem se bo za premembe vpoštevala enaka lestvica kakor za nove člane, katerfc je nekoliko višja. Toliko v pri jazno naznanilo in priporočilo. Z bratskim pozdravom, Math Pavlakovich, tajnik. Društvo Marije Device, št. 50, Pittsburgh, Pa. Članstvu našega društva se tem potom uradno naznanja, da je bilo na minuli redni seji meseca septembra zaključeno, da se razpišefcizredni asesment 25c na vsakega člana(co), to je na one, ki so zavarovani za bolniško podporo in tudi one, kateri niso. Ta asesment bo za pokritje društvenih upravnih stroškov. Da plačajo vsi člani (ce) je pa radi tega, ker pri društvenem poslovanju je stroškov in dela za vse enako. Kakor je bilo zaključeno še meseca februarja t. 1. se bo vršila rabava povodom proslave 45 letnice našega društva dne 23. novembra zvečer pred Zahvalnim dnevom. Za omenjeno zabavo imamo vstopnice ze na rokah in vsi člani (ce), kateri bodo plačali redni in izredni asesment meseca oktobra in novembra bodo dobili vstopnice, katere bodo lahko za sebe obdržali ali pa drugim prodali. Glede veselice bo še pozneje bolj natanko poročano. Prosi pa se vse članstvo, da se — kateremu le mogoče — udeležite prihodnje seje, kjer boste slišali poročilo o poslovanju zadnjih treh mesecev kakor tudi tekočega leta. Nadalje se u-ljudno prosi vse Članstvo, ka- Društvo sv. Jožefa, št. 53, Waukegan, III. Članstvu našega društva se naznanja, da zaradi prireditve praznovanja farne 35 letnice, katera se vrši 9. oktobra bo naše društvo imelo svojo redno mesečno sejo 16. oktobra namesto 9. oktobra. Torej naj članstvo vzame to na znanje in pridite v polnem številu na sejo 16. ob pol deseti uri zjutraj v šolsko dvorano. Na tej seji bo volitev podpredsednika zaradi resignacije našega društvenega predsednika br. Math Slana Jr., ker je njegovo mesto prevzel podpredsednik br. Andrej Košir Sr. Na zadnji seji je bilo sklenjeno, da se bo potem izvolilo novega podpredsednika na seji 16. oktobra. Brat Slana, kakor je vsem gotovo znano, ima svoj posel v glavnem uradu kot gl. blagajnik in ves njegov čas je potreben pri tem delu čez celi teden, torej zaradi tega je podal svojo resignacijo na zadnji seji. Sobrat Košir bo vodil društvene zadeve do konca tega leta kot predsednik. Na zadnji seji sem poročal, da od časa ustanovitve našega mladinskega oddelka smo skupaj sprejeli že 499 članov(ic) v ta oddelek; izrazil sem željo in misel, da bi kmalu društvo praznovalo dosego 500 članov v tem oddelku. Brat Frank Jerina je nato stavil predlog, da oni otrok, kateri bo dobil številko 500 pri društvu, da se mu dovoli prost asesment za eno leto, tako se je tudi sklenilo. Ravno drugi dan mi pa pride na ušesa, da se je pomnožila družina našega dobro znanega sobrata Henry Drass-lerja, najstarejšega sina družine Jože Drasslerja na WadB-worth Ave. Ko sem se srečal z omenjenim sobratom je bilo vse potrebno ukrenjeno in rešeno. Torej ob tej priložnosti čestitam temu mlademu paru, Henry in Marcella Drassler, in z veseljem vknjižim ime Leo Joseph Drassler kot član številka 500 v našem napredujočem mladinskem oddelku društva št. 53. Društvo sedaj skupno šteje 490 članov(ic) v obeh oddelkih in ob koncu leta nas bo gotovo nad 500 ker imamo že gotov načrt v tem oziru za našo prihodnjo glavno letno sejo meseca decembra. Nadalje poročam o prireditvi našega domačega sosestr-skega društva, ko je društvo sv. Ane št. 127 praznovalo 8VO j o 30 letnico. Zanimiv in Vsak, kateri se je udeležil ta' slavnosti, je videl kako d* se obrala naš mladi svet na dan. Kako da m učijo* razne stvari, katere so v zanimanje splošnega ljudstva. Kij nismo bili vsi ponosni na to mladino, katera se uči in pokale talent in ieobraabo med Slovenci? Program, kateri je bil predstavljen je bil nov od koaca do kraja in pokazalo se je, kaj da sinovi in hčere naših vrlih in delavnih slovenskih družin za-morejo napraviti. Ali niso bile vse ustanovnice ponosne, ko so' videle uspešen nastop naših mladih in ravno tako matere onih, kateri so bili predstavljeni? To je bil ponos vsega navzočega slovenskega in drugega naroda. Nazadnje naj pa tudi malo omenim da drugi dan po tej prireditvi sem imel priložnost govoriti s tajnico sosestro Ter-chek zaradi posebnega "Beauty" kontesta, katerega so se udeležile članice društva sv. Ane in je bila zadnja točka na programu. Sosestra Ter-chek mi omeni, da takoj v pon-deljek zjutraj je ona dobila telegram in kontrakt iz Holly-wooda, California da se vse u-deleženke iz tega "Beauty" kontesta prevzame za premikajoče slike. Za nadaljna pojasnila zaradi tega vprašajte tajnico ali pa pišite v Hollywood. Na plan pa zopet prihaja zelo pomembni dan za nas vse iz Waukegan - North Chicaga, ko se bo praznovalo 35 letnico naše fare Matere Božje v Wau-keganu 9. oktobra. Društvo je prejelo vabilo našega župnika Rev. Hitija na zadnji seji in se je sklenilo, da se korpora-tivno udeležimo te velike slavnosti. Vsi člani, mladi in stari naj se zberejo pri šoli ob 10. uri zjutraj v nedeljo 9. oktobra. Prosim za številno udeležbo. S sobratskim pozdravom, Joseph Zore, tajnik. Društvo sv. Barbare, broj 92, Pittsburgh, Pa. Članice našega društva ste pozvane na dojduču sjednicu 9. oktobra u dvorani "Bratska Sloga." Na ovoj sjednici imamo nekoje važne točke za rje-šivati, koje stvari odbor sam ne može učiniti bez članstva. Na istoj sjednici če nadzorni odbor čitati račun za zadnje tri meseca. Isto molim članice koje dugujete da bi podmirile taj dug, ili dojdite na sjednicu se javit pred članstvom, jer ja ne smijem vas dalje čekati ako to članstvo ne odobri, te da ste koja suspendirana, da vam ne budem ja kriva da vam nišam javila. Pozdrav svima, Mary Petrcich, tajnica. Ker je naša blagajna tako zelo prizadeta škod celo leto vpled bolezni članic, j« bilo sklenjeno, da bo razpisana do-klada za mesec oktober in sicer 26c na vsako članico. Sklenjeno je tudi bilo, da priredimo 23. oktobra, to je v nedeljo popoldne, "Pillow case card party" v cerkveni dvorani. Nekatere ste ie obljubile pomagati na en ali drug način, druge bomo pa še v kratkem obiskale. Odbor se priporoča vsem članicam za sodelovanje in gotovo bomo imele uspeh. Brezpomembno je kritiziranje z opazkami, da naša blagajna še šteje $3000. Le verjemite mi, ako se ne bomo sedaj zavzele za društveno blagajno, bomo pozneje to še težje občutile, ako pride do tega, da bi morale bolniško podporo zmanjšati. Upam pa, da do tega ne bo prišlo. Vsaka izmed vas, cenjene sosestre, naj pokaže malo dobre volje pri tej prireditvi, pa bomo gotovo napravile nekaj grošev. Pri našem društvu vedno vlada dobrosrčnost ter medsebojna sestrska ljubezen in to se pravi z lepo besedo "mir." Kadar je bilo treba pomagati, naj bo pri društvu, fari ali v naselbini, so bile Članice društva Kraljica Majnika vedno prve, ki so se zavzele za dobro stvar. Kličem torej: Bog živi sheboy-ganske kraljice! Na tem mestu se želim tudi zahvaliti vsem društvenim članicam za dobre želje in čestitke k izvolitvi v glavni odbor KSKJ. Prisrčno se zahvaljujem za košarico cvetlic, ki so mi bile ,poklonjene na redni mesečni seji v imenu društva po članici mladinskega oddelka Miss Regina Brulla. Iskreno se tudi zahvalim društveni predsednici Mary Godez za ves njen trud v tem oziru. Lepo se mi vidi, ko mi je delegacija poklonila to priznanje. Skušala bom po svoji skromni moči še v naprej delovati v dobrobit K. S. K. Jed-note in našega lepega društva Kraljica Majnika. Ob enem pa prosim vas, cenjene članice, da bi složno sodelovale z mo-jifti uradom pri društvu in Jednoti. Priznati moram, da ste bile vedno z menoj, zato se vam vsem naj prisrčne j še zahvaljujem in prosim skupnega sodelovanja tudi v bodoče. Sosestrski pozdrav vsem članicam našega društva, kakor tudi vsej delegaciji zadnje^on-vencije KSKJ. f Johanna Mohar, tajnica. Mene je j ako veseKlo naše društvo; prav s veseljem delam zanj, blagajna društva mi je tako važna, kakor bi bil to moj lastni denar. Ker naša blagajna navzlic slabemu zanimanju od strani članstva vseeno napreduje, kar me zelo veseli, tako se to dobro zdi gotovo tudi vsem drugim uradnikom ker so vsi prav vestni in natančni; to imamo pa v zahvalo, da člani niti blizu ne pridete, ne na sejo, ne na zabavo. Zato vas prijazno vabim in prosim, da pridete vsaj na prihodnjo sejo dne 12. oktobra, da se kaj ukrene in da postane zopet kaj zanimanja, saj jesenska in zimska doba je zelo pripravna za društvene seje ob večerih ali pa za kako zabavo. Tudi naši fantje kegljači in dekle-ta-kegljačice naj nam kaj poročajo na seji kako se imajo, podal trimesečni račun kako ker inače bo vse zaspalo. Mi šurenc. Tamo nečete dobiti'stva, da imamo pri društvu vsi saj gobe ljubijo vai narodi kot enake pravice in koristi, tako1 okusna jed, pa tudi prezervi- pa tudi vai enake dolžnosti 11 rane so dobre. K sklepu bi še rada opomnila, da je evelethski konven-čni pripravljalni odbor morda nevedoma pozabil omeniti v časopisih, da se je tudi tukajšnja podružnica št. 19 SŽZ formalno udeležila konvenčne parade, ravno tako tudi kon-venčni zapisnikar ni o tem v Glasilu nič omenil, mislim pa, da tudi navedena podružnica zasluži par vrstic. Čast komur čast! S pozdravom, Poročevalka. -Q alične podpore kako iste vam nudi slovenska ili hrvatska organizacija ; takodjer insurance neče vas čekati 3, 4, 5 mjeseci na asesment kao naša podporna društva. Daklem naše podporne organizacije ima ju sve bolje pogodnosti nego insurance kompanije; to si dobro zapamtite, pak se bute osve-dočili. Daklem dobro promi-slite in se upitajte, pak pri-stupite u naše podporno društvo i Jednotu. Sa bratskim pozdravom, Matt Brozenič, tajnik. Društvo Marije Pomagaj, št. 176, Detroit, Mich. S tem prijazno prosim in vabim članstvo našega društva na številno udeležbo prihodnje naše seje dne 9. oktobra točne ob dveh popoldne. Na dnevnem redu bo več važnih zadev v korist društva, ob enem vam bo nadzorni odbor smo kaj napredovali. Zdaj je poletna doba pri kraju, tako tudi počitnice; zato ima vsak lepo priliko in dosti časa da pride lahko na sejo; pridite v lepem številu, kajti čim več nas je zbranih na seji, bof jše bo za nas vse da se bolj lahko kaj dobrega ukrene, saj se morate kot člani društva zase, oziroma za svoje društvo vedno zanimati. « Ob enem se bomo skupaj pogovorili tudi glede naše cerkve sv. Vianneja. K sklepu še apeliram na vse, da bi svoje asesmente toč- hočemo, da društvo zopet oživi in napreduje v vseh ozirih, zato pa vsi na plan! S pozdravom, Matilda Ropret, U j niča. Društvo sv. Jožefa, št. 249, Detroit, Mich. Članica našega društva umrla Naznanjam žalostno vest, da nas je dne 14. septembra za vedno zapustila podpredsednica našega društva sestra Mrs. Ana Gorshe. Pokoj niča je bila rojena v vasi Zastava pri Črnomlju dne 1. marca 1880. Pogreb se je vršil iz hiše no plačevali komur je to le j žalosti v cerkev sv. Janeza in mogoče. . Z bratskim pozflravom, Michael Zunich, tajnik. Društvo sv. Martina, št. 178, Chicago, III. Cenjeno članstvo tega društva je prijazno vabljeno na i Avguštinu Svete za podeljene potem pa na pokopališče Božjega groba (Holy Sepulchre). Pokojna je bila prva članica tega društva in vedno vneta delavka povsod, kjer smo jo potrebovali. Društvo se zahvaljuje Rev. prihodnjo sejo v nedeljo, dne 9. oktobra ob dveh popoldne; na tej seji bo treba mnogo važ- sv. zakramente pred smrtjo kakor tudi za lejje pogrebne obrede in lep poslovilni govor nih zadev rešiti. Najbolj važ- v cerkvi v angleškem jeziku in no je pa to, ker vas moram jaz vsak mesec prositi za asesment, katerega je treba ob koncu me- DEVETDNEVNICA PRI SV. JOŽEFU V JOLIETU, ILL. Joliet, lil. — Mesec oktober je posvečen preblaženi Materi Božji kot Kraljici presv. Rožnega venca. Dobri katoličani po celem svetu častijo Božjo Mater na poseben način v mesecu oktobru, s tem, da pobožno molijo sv. rožni venec. Sv. Cerkev sama odobrava in priporoča to prelepo pobožnost svojim vernim. Jolietski Slovenci se bodo potrudili izpolniti željo sv. Cerkve in počastiti našo nebeško mater na ta lep način, namreč s tem da bodo imeli v svoji farni cerkvi sv. Jožefa devet-dnevnico na čast Mariji Kraljici presv. Rožnega venca. De-vetdnevnica se bo začela, takoj po zaključku devetdnevnice na čast sv. Tereziji, to je 4. oktobra ob pol osmi uri zvečer in se bo nadaljevala vsak večer ob istem času do 12. oktobra. Devetdnevnico bodo vodili čč. oo. frančiškani is Lemonta. Takoj po zaključku te devetdnevnice se bo začela še ena, in to bodo vodili čč. oo. kar-meliti iz Jolieta; ta devet-anevnica bo v angleškem jeziku. Devetdnevn'ca bo torej najprej v slovenskem jeziku, in potem v angleškem, tako da se bo dala vsakemu faranu priložnost počastiti našo nebeško Društvo sv. Srca Marije, št. 111, Barberton, O. Članicam našega društva naznanjam, da smo poyabljene od tukajšnje podružnice št. 6 Slov. Ženske Zveze na njih slavnost prihodnjo soboto, dne 8. oktobra popoldne in zvečer. Dolžnost nas vseh je, da se VSE udeležimo, ter s tem pokažemo, da smo jim hvaležne, ker so se tudi one udeležile naše minule slavnosti. V slogi je moč in napredek! Sestrski pozdrav vsem! Tajnica. Društvo Kraljica Majnika, št. 167, Sheboygan, Wis. Primorana sem zopet opominjati nekatere članice našega društva glede plačevanja društvenih prispevkov. Nekaj je takih, ki odlašajo od meseca do meseca, da se nabere tako velika svota, da je človeka kar strah. Vse drugo je prej, le podporno društvo je zadnje. Kako naj na ta način napredujemo ker koncem vsakega meseca znaša dolg do $250? Prosim vas, drage sestre, da bi se /z ureda tajnika društva sv. Mihalja, broj 163, Pittsburgh, Pa. Javljam članstvu našeg društva, da če se obdižavati dojduča sjednica na 9. oktobra točno u dva sata posle po-dne. Kako vidim, da vas malo zanimaj u naše sjednice i društvo; a po uplačevanju vaših asesmentov sudim, da bi vas moralo zanimati bolje nek da samo se sjetite i pitate da ste u društvu onda, kada vam je društvo potrebno. vor. Dalje lepa hvala vsem članom našega društva ter čla-seca na glavni urad poslati ka-! nicam Oltarnega društva za kor zahtevano. Kako naj ga j špalir iz hiše žalosti in pri cer-pa pošljem, če mi ga ne pla- kvi, hvala tudi vsem za naročate!? Naš društveni pred- cene sv. maše in za darovane sednik je dobil že več pisem ali opominov iz glavnega urada, da vedno asesment prepozno pošljem. Jaz ne morem delati čudežev ker nekateri tako neredno plačujete in ste že dolžni kar za več mesecev. Ali hočete, da vse take suspendiram? Zato vas ponovno prosim, da skušate svoj dolg poravnati na prihodnji seji. Pričakujem velike udeležbe, da se bo na tej seji kaj koristnega za naše društvo ukrenilo. S sobratskim pozdravom, Marko Vouri, tajnik. Društvo sv. Cirila in Metoda, št. 191, Cleveland, O. Rada bi opozorila vse naše člane in članice na prihodnjo sejo dne 12. oktobra v navadni zborovalni dvorani na Rech- Rev. Hiacintu za slovenski go- Kraljico, in sebi za dušo kaj zaslužiti. Med devetdnevnico bo tudi sprejem novih članic v bratovščino sv. Rožnega Venca. In čč. misijonarji bodo razložili vernikom duševne dobrote in bogate odpustke, kateri so podeljeni onim, ki so člani te bratovščine in vsem onim, katri pobožno molijo sv. rožni vnec. Verni Slovenci že stoletja in stoletja radi častijo Mater Božjo. Upamo, da se bodo naši ameriški Slovenci, stari in mladi, izkazali kot vredni potomci svojih prednikov, in da bodo med tem časom pokazali svojo ljubezen in spoštovanje do naše najmočnejše priproš-njice pred božjim prestolom. G. Z. --o-- vence. Ti pa, predraga nam pokoj niča počivaj v miru božjem in večna luč naj Ti sveti dokler se zopet ne snidemo tamkaj nad zvezdami! Zaeno vse prijazno vabim na prihodnjo sejo dne 9. oktobra ker bo več važnih točk na dnevnem redu v korist društva in Jednote. V prihodnjem letu moramo namreč število našega članstva podvojiti ali 'pa potrojiti, zato se že zdaj vsi pripravimo na delo! Seja se vrši v bodoče vsako drugo nedeljo v mesecu točno ob dveh popoldne. S pozdravom, Charles Prazen, I. nadz. er Ave. Prosim vas v imenu Na dojduči sjednici če biti i odbora, da ako se še kaj bri-tromjesečno izvešče i za 9 mje- gate za društvo, da pridete na seci, pak s toga vas molim, da j to sejo na kateri moramo u-bi se udeležili u večem broju, kreniti več važnih stvari, kajti bolj zanimale za svoje podpor-fzvanredno uspešen program je | no društvo, kajti le ve boste bil izvršen v natlačeni dvorani, imele koristi od njega. da bute čuli kako obstojimo u financi i u članstvu. Dalje vas opomenjam, da bi bolj točno plačivali svoje asesmente, jer bute se krivili na svoja dela i nemarnost. Pozivam sve one, kojim sam pisal in koje sam suspendiral, da se udeležite sjednice, pak se članstvu izrazite, kaj mislite o svo-me dugu. Dalje bračo i sestre malo pojasnila vama, mladim, koji ste rodjeni u toj novoj domovini, koji se držite tako mudri, da rajši pristupate tudjincu nego svome društvu; sa tome se j ako varate jer dosta ne razumite, makar ste puno let išli o školu; to se tiče samo vas, koji pri društvu ostanete dužni, pak kažete: Idem u in- sam odbor ne more reševati DOPISI E velel h, Minn. — Tukaj v Minnesoti imamo sedaj jako lepo vreme, takozvano indijansko poletje. Toplomer kaže 76 stopinj, kar je pri nas že pre-' navodilo nastalo prav slučaj ODKLEJ IMAJO MOŠKE HLAČE ZALIKANO GUBO? Veliko predpisov za moške obleke, ki imajo tudi svoja navodila, izvira od angleškega kralja Edvarda VII., ki je bil zlasti kot prestolonaslednik merodajen za navodila moških oblek. Tako tudi pravijo, da je zalikana guba na hlačah njegova iznajdba, čeprav je to cej toplo ker smo bolj mraza vsega in za vseh 152 članov ■ vajeni. Paradižniki po naših odraslega oddelka. , Zadnja se- vrtovih bodo kmalu dozoreli, ja se sploh vršila ni; sram me da jih bo lahko trgati; tudi je-je to v Glasilu omeniti; od 152 senske rože se kažejo v svojih pride samo 6, da še kvoru- jem cvetju in letos jih menda ma ne tvorijo in niti najpotrebnejšega ne moremo rešiti. Tako ne sme in ne more iti več dalje! Rada bi vedela, kaj je temu vzrok? Mogoče vam ni odbor po volji? S tem se vam lahko prav hitro pomaga, samo na sejo pridite v velikem številu, mesec december pa tudi ni več daleč, pa si boste lahko pomagali. Odbor si vedno prizadeva, da dela po svoji previdnosti za korist SPOMINI NA AMERIKO Ssmmsnsxnmt Piše dr. Franc Trdan H-iiin i Na to lepo Marijino božjo tvoje otoke! Le požuri se in pot pnhiti slednje leto na sto- urno skakaj čez brzice, slapo-tine naših dobrih ameriških ro-1 ve in pragove, sedem tisoč dol-jakov. Ob velikih Marijinih go pot bo še treba prehoditi, praznikih napolnijo cerkev in' predno dospeš do svojega kon-griček naokrog. Tedaj je vsajčnega cilja — mehikanskega zbrana množica eno satno vere zaliva. polno srce. Vsi, ki so prišli,! "Kako se imenuje ta reka?" zdravi in trpeči, trudni in bol-1 me šaljivo pobara g. kakonik ni, pozabijo vsaj za hip pred J. Oman. "Mississippi! Tako so mene učili in tako tudi jaz učim." "Saj ni res! Reka se imenuje: Em aj, dopel es aj, dopel es aj, dopel pi aj." Izprva sem ga nekam začudeno gledal. Tega imena še svoje žive dni nisem slišal. Ko pa ie besedo še parkrat in prav hitro ponovil, sem brž uganil nagajivo zagonetko. Poskušal sem izgovoriti besedo tudi sam. V prvo in drugo je šlo-bolj trdo, potem pa vedno bolj glad- milo Marijino podobo zemeljsko gorje. Pesem in molitev, molitev in pesem se vrste venomer. Vse poje in moli, mnogi ne umejo besed, čutijo pa jih v svojih srcih. Prihajajo pa tudi v manjših skupinah na oddih. Nekaj tednov po vrnitvi iz Amerike sem prejel pismo in tri fotografske slike. V pismu je stalo črno na belem: "Tako se imamo kakor Trdinovi romarji na.Ku-mu: kuhamo in molimo, jemo in prepevamo. V Marijini bli- ko. V šaljivi izgovarjavi tičfe žini je mir in tiho veselje. Pa tudi Vas se spominjamo in Vas lepo pozdravljamo: Mary Cook. Jožefina Kocin, Mary Kurnik. Po enournem ogledovanju le-montskih zanimivosti smo se poslovili od prijaznih oo. frančiškanov in se odpeljali dalje. Pa ne vsi. G. ravnatelj Slap-šak se nam je za tri dni izneveril. Z g. sinom Julijem, ki pa se vsled zaposlenosti šele zvečer pripeljal za njim, sta ponoči odbrzela daleč proti jugu na obisk k sorodnikom. Zato je g. ravnatelj tisto popoldne prebil v Lemontu. S p. Johnom sta sedela pri čebelah in prerešetala vse najmodernejše pridobitve na polju čebelarstva. Oba seveda kot strokovnjaka! G. ravnatelj Slap-šak je v mlajših letih celo na Dunaju obiskoval čebelorejski tečaj. Tudi pisal je že o čebelo-reji. Doma v Šiški pa ima toliko panjev, da jih menda še prešteti ne more. Medtem pa je naš avto prevozil že dve državi: Wisconsin in polovico Minnesote. V Wisconsinu je bilo še pred tridesetimi leti več kot polovico zemlje pokrite z neprodirnim gozdom. Bivoli so se pasli na jugu in zapadu, po pragozdih in prerijah so se klatile tolpe volkov, dočim sta v zasedah lisica in ris prežala na plen. Zato je bila ta pokrajina za Indijance in za belopoltne lovce pravi paradiž. Po letu 1900 pa je prišla sekira, ki je v kratkem iztrebila in izčistila gozdove. Ogromno škode so napravili tudi požari, ki niso bili redki. Njihovi sledovi so še danes vidni; iznad mladega drevja in grmičevja štrle na neštetih krajih visoki in suhi o-gorki, ki spominjajo na žalostno po: gorišče. Da bi država gozdne požare omejila, je na višjih in razglednih točkah z-gradila požarne opazovalnice in nastavila vanje gozdne čuvaje. V Wisconsinu je do 15 tisoč Slovencev; nekateri delajo v šumah in kamnolomih, drugi kopljejo železno rudo ali pa obdelujejo polje. Pravijo, da je v tej državi največ slovenskih farmarjev. Posebno močni sta naselbini v Milwaukee in v Sheboyganu, kjer imajo tudi svoje župnije in prosvetne domove. Pri mestu La Crosse smo zagledali Mississippi, najdaljšo reko na svetu. Njen 30 m visoki slap je kakor ustvarjen za elektrarno, ki oddaja elektriko ravnokar imenovana indijanska daleč naokrog. "Pozdravljen oče voda — to namreč pomeni beseda — pozdravljen tisočkrat!" sem vzkliknil, prevzet od radosti in od ginjenja hkrati. Kolikokrat sem že v šoli namreč imena poedinih črk, zato se sliši izprva nekam tuje. Skoraj vse tisto popoldne nas je spremljal mogočni Mississippi. Zdelo se mi je, da se vozimo po naši lepi Gorenjski ob Savi navzgor. Na levi gra-nitasto asfaltirane ceste se dvigajo z jelovino poraščeni hribi, na desni pa reka, nešteta jezera in močvirja, travniki in polja. Polagoma pa se gozd zopet porazgubi in umakne visoki valoviti ravnini. Minnesota je poljedelska dežela. Pridelujejo vsakovrstna žita, posebno pa koruzo, pšenico, oves in krompir. Tudi živinoreja je na visoki stopinji. Farmarji izdelujejo razne mlečne izdelke in zalagajo velika mesta s prašiči in drobnico. V severnem delu države pa je še veliko neobdelane zemlje in železne rude. Statistika pravi, da nakopljjo v Minnesoti največ železne rude v Združenih državah. Po uradnem štetju je.v Minnesoti nad 20 tisoč Slovencev. Med prvimi je bil naš svetniški misijonar Friderik Baraga, ki je 1. 1853. postal škof Ami-zonije in apostolski vikar za zgornji polotok Michigan, pod čigar upravo je spadalo tudi ozemlje Minnesote. Za Baragom je došel misijonar Pire, sloveči vrtnar in čebelorejec, ki je bil med ondotnimi Indijanci tako priljubljen, da so mu nadeli ime "Ganino dec" — dobro srce. Doma s kmetov je kmalu spoznal rodovitno zem-lo v sredini Minnesote in vabil tja naše gorenjske naseljence, zlasti iz blejske in kranjskogorske okolice. Prihajali so drug za drugim Pogačnikovi, Peter-nelovi, Vovkovi, Omanovi in drugi. V bližini novo ustanovljenega samostana Sv. Janeza Krstnika so začeli trebiti gozdove in postavljati koče. V dobrih dvajsetih letih (1863 — 1885) se je naselilo sedemdeset družin. Tako je iz neznatnih početkov vzrastel Brock-way, ena najstarejših slovenskih naselbin v Ameriki. Zgodaj, že 1. 1870. so si iz lesenih brun zgradili tudi cerkev, 8 m široko in 15 m dolgo. V njej se je prvikrat brala sv. maša leta 1871., drugo nedeljo po veliki noči, daroval jo je slovenski misijonar Ignacij Tomazin. Lahko si predstavljamo, kakšno veselje je navdajalo takratne naše ljudi, ko so se prvikrat zbrali v last-, ni cerkvi k službi božji in po letih zopet slišali besedo božjo v domačem jeziku. Izprva niso imeli redne službe božje, obiskovali so jih poredko, P9zneje dvakrat na mesec, razni slovenski misijonarji kot Buh, Tomazin, Trobec, poznejši škof, in drugi. Danes čak škofa Trobca in brat g. Jožefa Trobca, župnika v Elk R iverju. G. župnik Janez Trobec je polhograjski rojak; Čeprav je že v dijaških letih prišel k svojemu nepozabnemu stricu, g. škofu, govori vendar tako čisto in neskaljeno slovenščino, da ga mora človek nehote spoštovati in čislati. Slovenski jezik ljubi kot dragoceno svetinjo. Slovenske razmere, prosvetne in narodnogospodarske, pozna do potankosti. Sicer pa to ni čudno! Če pogledaš v njegovo knjižnico, ti postane namah vse jasno in razumljivo. V njej opaziš vso slovensko literaturo od najstarejše do najnovejše. Bogato so zastopane tudi nase znanstvene revije in vsi nabožni mesečniki. Neki gospod mi je mimogrede šepnil: "Škoda bi bilo te knjižnice, če bi po gospodovi smrti prišla v tuje roke." Kot dragocen spominek sem ob slovesu poleg drugih knjig dobil tudi učbenik Caesar, Da bello Galico, bivšo lastnino prevzv. nadškofa dr. A. B. Jegliča z njegovim četrto-šolskim podpisom. In kaj je g. župnik kot človek? Ganino dec — dobro sr-?e. Ljubezniv in postrežljiv je do skrajnosti. Delo in skrbi so mu sicer posivile lase, vedro-sti duha pa mu niso vzele. Med pogovorom mu obraz ožarja rahel smehljaj, ki namah pridobi vsakogar, ki pride z njim v stik. (Dalje prihodnjič) -o— izgovarjal tvoje blagodoneče pa imajo že svojo lastno žup-ime in risal na tablo tebe in i ni j o, krasno cerkev, posveče-tvoje velike pritoke! In zdaj no sv. Štefanu, - in prostoren zrem tebe in tvojo razorano j društveni dom. Vodi jih prav strugo, tvoje šumeče valove in | očetovsko g. župnik Trobec, ne- Knoblehar jeve slovesnosti v škocijanu Ljubljana. — 14. in 15. avgusta t. 1. je bil Škocijan pri Mokronogu prizorišče lepo uspelih Knobleharjevih slovesnosti. Te slovesnosti niso bile samo veličastna proslava 80-letnice Knobleharjeve smrti, ampak so postale tako rekoč pomemben zgodovinski dogodek, kajti ob tej prilik' je bila slovesno izročena prevzv. g. škofu dr. Gregoriju Rožmanu prošnja, naj bi bil veliki misijonar Knoblehar prištet blaženim, kar je prevzvišeni g. škof tudi rad vzel na znanje in obljubil, da bo storil, kar bo v njegovih močeh. Slovesnosti so potekle tako-ie: Že na predvečer so goreli po številnih gričih kresovi, iz številnih cerkva škocijanske župnije pa so doneli slovesno zvonovi v poleten mrak, naznanjajoč slovesnosti, ki jih redko kdaj doživi kaka župnija. Naslednji dan, v nedeljo zjutraj, je bil cerkveni govor o misijonih, katerega je imel misijonar g. Dobovšek. Po maši se je odprla v prosvetni dvorani lepa misijonska razstava, ki je bila posvečena Knoble-harjovemu spominu in slovenskim še živečim misijonarjem. Razstava je bila predmet velikega zanimanja. Ob 9. je bil sprejem prevz. g. škofa, ki se je pripeljal v spremstvu svojega tajnika g. Prešerna. Slavnostno zborovanje Med tem so se zbirale velike množice ljudstva iz vseh župnij spodnje Dolenjske, tako da je bilo ob 10 na prostornem trgu pred župno cerkvijo nad 3000 ljudi, ki so se zgrinjali okrog okusno urejenega oltarja. Slovesnost se je začela z govorom prevzv. g. škofa, ki je govoril o tem, kaj je gnalo Knobleharja v Afriko med zamorce. Ali radovednost, ali častihlepnost,*ali želja za zaslužkom? Nobeno od tega, ampak velika in čista ljubezen do Boga in do neumrjočih duš. Prav zato pa je vreden, da ga proslavljamo, vreden pa tudi, da ga posnemamo. Naj #nam bo njegov svetniški lik vedno pred očlhi. Izredno lepo zasnovani in prepričevalni govor so poslušale množice z največjo pozornostjo. Po govoru je opravil g. škof sv. mašo, pri kateri je vsa množica ob sprem-ljevanju domaČe škocijanske godbe prepevala ljudske pesmi.' Po sveti maši je otvorilf domači g. župnik Škoda slavnostno zborovanje. Po pozdravu je pojasnil pomen slavno-sti in posebej pomen tega slavnostnega zborovanja: počastiti spomin velikega rojaka in dati priznanje njegovi svetosti s tem, da zaprosimo prevzv. g. škofa, da se začne razprava za Knobleharjevo beatifi k a c i j o. Nato je dal besedo uredniku Katoliških misij or. ov, misijonarju g. dr. Gracarju, ki je obširno govoril o Knobleharje-vem svetem življenju. Poudaril je, da je sicer Knoblehar živel malo let, toda ta leta je tako uobro porabil, da je v kratkem času zrasel do svetniške popolnosti. Knoblehar je bil velik kot znanstvenik, velik kot misijonar, toda pred njegovo svetostjo obledita naslova "učenjak" in "misijonar." Knoblehar je bil pred vsem svetnik. Ali ni torej prav, da ga uvrstimo v isto vrsto s Slomškom in 3aragom? Govornik je nato vprašal navzoče, ali res hočejo, da se predloži tozadevna prošnja g. škofu. Vsa množica je odgovorila s krepkim glasom: "Hočemo!" Nato je govornik še vprašal, ali obljubijo, da bodo delali in molili za Knobleharjevo beatifi-kacijo. Zopet je zadonel močan odgovor: "Obljubimo!" Za tem je župnik Škoda prebral prošnjo za beatifikacijo. Gospod škof je izjavil, da sprejema prošnjo z veseljem na znanje. Izjavil pa je, da more začeti razpravo za Knobleharjevo beatifikacijo po predpisih cerkvenega prava samo neapeljski nadškof, ker je Knoblehar umrl v Neaplju, zato bo tozadevno prošnjo poslal nadškofu v Neapelj. Nato je g., škof še s toplimi besedami pozval navzoče in ves slovenski narod* naj goreče moli, če hoče imeti svoje svetnike. Ob 12 je bilo lepo zborovanje zaključeno z Marijino pesmijo. Popoldne je bila na prostem iepo izbrana in izvedena misi-; on ska akademija, pri kateri 30 nastopili združeni pevski .ibori okoliških župnij, skupite domačinov, dijakov in otok in salezijanski kleriki z Sadne s pevskim zborom in igralci. Posamezne točka so 2elo navdušile občinstvo. Akademiji je prisostvoval tudi g. škot dr. Rožman in številni duhovniki. Proslava se je drugi dan, na praznik. 15. avgusta, nadaljevala. Zjutraj je bila v nabito polni cerkvi misijonska pridi-ja o žalostnem dušnem stanju poganov. Govoril je zopet dr. Gracar. Verniki so v velikem številu prejeli sveto obhajilo v misijonske namene.' Ob 10 pa je bila proslava na prijaznem gričku Stopno v bližini Škoci-jana, kjer stoji znamenita bož-jepotna cerkev Matere božjo. Ta kraj je bil izbran za pro-slavo predvsem zaradi tega, ker je sem gori tudi Knoblehar rad zahajal in imel 1. 1850 ob svoji vrnitvi iz Afrike tu gori govor v navzočnosti velike množice ljudi. Lepo vreme in Marijin praznik sta privabila k proslavi veliko ljudi. Gotovo jih je bilo kakih 2000. Lepo je bilo gledati od cerkve, kako so hitele od vseh strani procesije ljudi proti vrhu. Sv. maša in zborovanje je bilo na lepi ravnici pred cerkvijo. Cerkveni govor in sveto mašo je opravil frančiškanski gvardijan iz Novega mesta, p. Ludovik Dovč. Govoril je o Mariji in misijonih. Po sv. maši je bilo drugo Knobleharjevo zborovanje. Prvi je govoril šolski upravitelj iz Mekinj, g. Janko Malečič, o naši misijonski dolžnosti. V govoru je nanizal mnogo zelo lepih misli o tem predmetu. Neka dijakinja je nato deklami-rala lepo pesem pesnika Um-ka-Okiškega, v kateri pesnik slika, kako je ftla Knoblehar- jeva mati nekoč ponoči k Materi božji na Stopno in, kako je tam Mariji darovala svojega sina misijonarja. Mnogim so pri tem prišle solze v oči. Za tem je nastopil misijonar g. Dobovšek, ki je pokazal Knobleharja kot naš vzor, katerega naj posnemamo. Želel je posebno to, da bi iz naših družin izšlo še mnogo, mnogo Knobleharjev, ki bi delali Bogu čast, našemu narodu v čast in poganskim narodom v zveli-čanje. Nato je g. župnik Škoda še enkrat pozval vse, naj si ohranijo globoko v spominu, kar so videli in slišali na ten veličastnih slovesnostih in naj, kot so g. škofu obljubili, res delajo na to, da bo njihov veliki rojak prišel na oltar. Popoldne so se 'slovesnosti zaključile s petimi litanijami in zahvalno pesmijo. PROŠNJA ZA KNOBLEHARJEVO PROGLAŠENJE BLAŽENIM Ob priliki slavnostnega Kno-bleharjevega zborovanja v Škocijanu pri Mokronogu dne 14. avgusta 1938 se je prebrala javno vpričo ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rožmana prošnja, da bi se uvedla uradna cerkvena razprava za Knobleharjevo proglašenje blaženim. Prošnja se takole glasi: Prevzvišeni gospod škof! — Naš verni slovenski narod že dolgo goji veliko željo, da bi dobil svetnika svoje krvi in tako postal tudi v tem oziru enakovreden drugim katoliškim narodom. Za dva naša velika moža, škofa Antona Martina Slomška in škofa Friderika Baraga nas je sv. Cerkev že uslišala in dovolila, da se je začela razprava za njuno proglašenje blaženim. Iz najgloblje notranjosti pa smo prepričani, da zasluži enako čast tudi nas veliki misijonar in apostolski provikar dr. Ignacij Knoblehar, ki se je rodil tu v Škocijanu 6. julija 1819 in umrpsrfcfe smfti v Neaplju 13. aprila 1858. Naše verno ljudstvo je bilo od njegove smrti dalje trajno prepričano, da Knoblehar ni bil samo odličen znanstvenik in velik misijonar, ampak tudi mož izredne svetosti. Tisti, ki so ga od blizu poznali, so že ob njegovi smrti izrekali upanje, da bi mogel kdaj doseči čast oltarja. Skoro vsa duhovščina ljubljanske škofije in več duhovnikov iz drugih škofij je po njegovi smrti izrazila željo, da bi se njegovi častitljivi telesni ostanki prepeljali v domovino in pokopali v kaki cerkvi. Njihovi tozadevni dopisi v listh "Zgodnja Danica" izražajo več kot golo spoštovanje. Tudi pozneje se je o Knoblehar ju vedno govo-lilo in pisalo z največjim spoštovanjem in priznanjem. Ponovno se je izrazila naravnost želja, da bi se začela razprava za njegovo proglašenje blaženim. Vse to priznanje Knoblehar jevega svetega življenja pa ma trdno podlago. Naj pogledamo katerikoli del njegovega življenja, vedno vidimo, v kako čudovito ravni črti in brez ovinkov je potekalo njegovo življenje. Poznalo je samo dve gonilni sili: čast božjo in zveličanje duš. V podkrepitev teh trditev prilagamo tej prošnji knjižico, v kateri je navedenih nekaj nadaljnih dejstev, ki pričajo o svetosti misijonarja Knobleharja. Z vsem zaupanjem se torej obračamo, prevzvišeni, na Vas in Vas kot svojega škofa v i-menu škocijanske župnije, v i-menu slovenskih misijonskih organizacij in misijonskih prijateljev in v imenu vse Slovenije prosimo, da to našo prošnjo sprejmete in podvzamete vse potrebno, da se čimprej in uradno začne razprava, da se naš rojak misijonar dr. Ignacij Knoblehar proglasi za blaženega. MIHAJLO PUPIN PROFESOR ZA ELEKTROMEHANTKO NA COLUMBIA UNIVERZI V HEW YORKU od pastirja do IZUMITELJA PREVEL PAVEL BREZNIK Ko sem prišel v Cambridge, sem bil gos, ki je tavala v megli, toda če bi bil prišel iz angleškega kolegi- ska pri njem, ko sem mu dejal, da Cambridge brez Max-wella nima privlačnosti zame. Potem ko sem bil prečital Max- ja kot mnogo obljubljajoči wellovo' malo klasično delo, kandidat za matematični izpit sem dejal Nivenu, da moje in bi se bil vežbal v tem, kar mnenje vsekakor ni bilo tako bi mi bili predpisali moji pred- smešno in čudno, kot si je stojniki, stari običaji in stare predstavljal, navade cambridgeske univerze,! Sedaj je pa že Čas, da o-ne bi bil našel, da obstoji v'menim nekaj drugega. Vča- tem času v Cambridgeu vodil- sih sem prihajal v Trinity Col- no gibanje, katerega pomen se lege, da preživim sobotni večer ni dal dosti visoko ceniti. Na to se povrnem še pozneje. Za časa svojih prvih skušenj v Routhovih vežbalnih te- v družbi Mr. Nivena. Neko soboto zvečer sem se sprehajal okoli zgodovinskega četverokot-nika Trinity Collegea in čakal, čajih sem pogosto mislil na be-! da se vrne Mr. Ni ven v svoje sede svoje matere o strmem stanovanje od večerne službe in polzkem plezanju navzgor, j božje v kapeli. Skrivnostna ki me je čakalo in ki me bo, kot luč je v pramenih padala sko- je dejala, vodilo k pravim, ne- zi .poslikana okna kapele in ne- beškim zvezdam. Občutil sem beška godba je prihajala iz ne-pač strmino, toda zvezd nisem vidnega kora in orgel ter vzbu-videl nad seboj. Routh je bil j jala moje zanimanje. Stal velik mojster v matematični! sem nepremično kot samotna tehniki, toda ustvarjajoč genij ni bil. Bil je izvrstnik, a ne skladatelj. Njegov glavni smoter je bil, da izvežba dijake v umetnosti reševanja onih nalog, ki so jih običajno dajali pri izpitih. Izpodbujajoči pesniški temelj dinamike pa je manjkal v tem čisto trgovinskem vežbanju. Po mojem mnenju je bila edina zvezda, prikazen sredi zapuščenega in mračnega četverokotnika, gledal, poslušal in sanjal. Da, sanjal sem o velikem Newton u, največjem izmed vseh profesorjev na Trinity CollegeU, in ga videl, kako je stopal pred dve sto leti preko istega trga, na katerem sem stal sedaj jaz, kadar se je vračal od nedeljske službe božje iz kapele, ki ki so jo videli njegovi učenci j sem jo sedaj gledal. Sanjal nad seboj, visoko mesto pri iz-; sem tudi o Maxwellu, drugem pitih, ta zvezda pa mene ni mi-,velikem profesorju Trinity Tolkala. Spomnil sem se# povesti (legea, in se spomnil, da sta is-svoje matere in imenoval sem ti zbor in iste orgle, ki ju sejo pločevinasto zvezdo. Rad daj poslušam, izkazala posled-sem imel Routha in zelo sem njo čast temu cambridgeske-ga občudoval, občudoval pa ni-1 mu velikanu,' ko so njegovi Z3-sem cambridgeske metode po-imeljski ostanki zapustili žalu-laganja temelja za matematič-j jočo univerzo, na njih zadnjem no fiziko. Ko je Niven odkril potu v Maxwellovo škotsko d<;-moje razpoloženje, je soglašal sovino. Toda vedel sem, da z menoj in dal mi je Maxwel- j Je njcgov duh ostai v Cam_ lovo knjižico z naslovom "Mat-; bridgeu, da za vse čase navdu-ter and Motion" (Snov in gi-'šuje bodoče rodove ukaželjnih banje); ta knjiga je bila zelo dijakov. majhna, a napisal jo je zelo1 Sanjal sem o drugih velikih velik pisec. "Niste še zreli za možeh Trinity Collegea. Imel matematiko v veliki Maxwello-1 scm občutek, da plava njih duh vi raznravi o elektriki," je de- nad temačnim četverokotnikom jal Niven, ko mi je izročil knji-, in se veseli nebeške luči in glas-žico, "a s to knjižico, ki ima 1 5e> ki prjhajata iz zgodovinske zelo važen predmet, ne boste kapeie> kjer sta v minulih dneh imeli težav." Prvič je bil pri-občen v Ameriki v časopisu "Van Nostrand Magazine." Nikoli ni noben časopis izvršil izobrazbi večje usluge. V tej drobni in navidezno osnovni knjigi o dinamiki ni bilo samo mnogo pesniške lepote molila Newton in Maxwell. Želel sem si, da pride čas, ko bodo moja alma mater, univerza Columbija, in druga a-meriške univerze, mogle nuditi tako navdušujoče prizore svojim dijakom, in se spraševal, ali bo ta čas kmalu prišel. in modroslovnih globin, tem-j Niven mi je pripovedoval tole več tudi mnogo slik o tesni med to temeljno vedo in drugimi deli fizike. Maxwellov opis je zbudil duh raziskovanja in ga izpodbujal. Sedaj povest, ki je nudila, kakor je menil, odgovor na moje vprašanje. Nekega profesorja Magdalen koligeja v Oxfordu je vpra- se mi je prvič zazdelo, da je šal eden njegovih ameriških Routhov sistem spretno sestavljenih dinamičnih nalog samo majhen del zamotane in brezmejne umetnosti, ki se je rodila iz preproste in lepe vede, dinamike, katera je bila prvič ugledala luč sveta v Trinity Collegeu v Cambridgeu. Čudovita umetnost, ki jo je gojil Routh, in jedrnata veda, kot jo je bil opisal Maxwell, oba vodeča cambridgeska "wrang-lerja" 1. 1854., sta mi razjasnili pravi pomen Newtona, največjega velikana med cam-bridgeskimi možmi, ustvarite-Ija dinamike. Tu sem spoznal, da sem videl pravo nebeško zvezdo, o kateri je govorila moja mati. Toda brez Maxwello-ve luči ne bi bil našel Newto-nove luči. Pozneje bomo videli, da sta bila Maxwell in Routh zastopnika različnih um-stvenih struj v Cambridgeu: Maxwell je bil apostol novega cambridgeskega duha, Routh pa starega. Niven se je rad prijateljev, kako dolgo, misli, bi trajalo, da se v Ameriki napravi igrališče, enako slavnemu igrališču na Magdalen Kolegiju. "Ne vem," je odgovoril profesor, "toda tu v Oxfordu smo potrebovali za to nad dve sto let." Niven je seveda hotel s tem reči, da bo trajalo mnogo več kot dve sto let, da se napravi na katerikoli ameriški univerzi ono osredje. ki me je obdajalo na četverokot-niku Trinity kolegija tisto pomembno soboto zvečer. Čudoviti čar tega osredja me je zadrževal v Cambridgeu. čeprav sem mislil, da cambridgeski sistem polaganja temelja za matematično fiziko ni zame. (Dalje prihodnjič) Čudna postava. — V mestu Salem, Va. se ne sme okrog polnoči noben petelin oglasiti; v nasprotnem slučaju mora lastnik petelina plačati $J.j.c0 spominjal mojega prvega obi- globe. "glasilo k. 1 k. Lastnina KranJsko-CBovansks EstoHUre Jednote 7 Zdrufcnlh driarah UREDNIŠTVO IN UPRAVOTSTVO •117 ar. CLAIR AVENUE CLEVELAND, OHIO Vil rokopisi In oglasi morajo biti r nalem uradu najpoaneje do poodeljka ^V^KfMfft m prlobčltev ▼ itevllki tfkofttga tedna Za člane na leto.___________ Za nečlane aa Ameriko.. Za inoaemstvo _________ Naročnina: jO M .4140 .43.00 OFFICIAL OROAN OF AND PUBLISHED BY THE GRAND CARNIOUAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the UJSA. In the Interest of the Order Issued every Wednesday OFFICE: 611? ST. CLAIR AVENUE Phone: HEnderson 8913 CLEVELAND, OHIO For members, yearly For non members Foreign Countries ~ Terms of subscription .41 JO ..$3.00 TEDEN ZA PISANJE PISEM V Ameriki je lep običaj in navada, da je skoro vsak teden leta posvečen v kak poseben namen, in to velja za vse ljudstvo. Tako imamo: teden za sajenje dreves, teden za varnost proti ognju, zdravstveni teden itd. Za tekoči teden od 2. do 8. oktobra je pa na programu nekaj novega: Teden za pisanje pisem »i korespondenco. Glede tega smo prejeli od našega clevelandskega poštarja primerno okrožnico za objavo v listu. Sicer nam je stvar došla že malo kasno, pa vseeno se bo marsikak izmed naših čitateljev vsled tega članka spomnil, da je res treba že enkrat pisati temu ali onemu. Mr. James Mangan, živeč v Chicagu, 111. je spisal za ta važen teden primeren članek; v izvirniku se isti nahaja na današnji Our Page, v prevodu ga pa prinašamo tukaj: Samo par korakov je do bližnje poštne tružice, spiši in oddaj torej eno pismo! Vzemi si mali košček srca in razširi ga na kak papir; o, ta list bo romal tako dolgo pot! Napiši pismo svojemu očetu ali materi, sestri, bratu, ljubimcu ali ljubici. Ali jih nimaš več rad? Dokaži jim to s pismom! Napiši torej pismo pa jih z njim razočaraj in razveseli na enak način, kakor si bil ti vesel njih zadnjega slič-nega pismenega poročila. Le predstavljaj si veselje kako bo naslovljenec oziroma prejemnik pisma vesel, ko bo odprl svojo hišno poštno tružico, ko bo otvoril tvoje pismo in spoznal tako znano in drago mu pisavo! Človek vedno rad dobiva in prejema privatna pisma, zato spiši tako pismo ta teden in ga oddaj takoj! Naslovi pismo kakemu že priletnemu sorodniku, ki morda ne bo več dolgo živel, prijatelju tvojega očeta, prijatelju vaše družine, ki je še živeči člen med tvojo sedanjostjo in preteklostjo. Ne pripusti, da bi ta, tebi draga duša prej umrla pred-no ji še enkrat ne pišeš. Stori to sedaj z izrazom svoje ljubezni in navdušuj one, katerim je določeno še teh par dni življenja. Sedi k mizi in začni takoj pisati! Pošlji par vrstic onemu pisatelju, katerega povest te je sinoči med čitanjem one pol ure tako razveselila. Piši pismo kartonistu, katerega serialno sliko si danes zjutraj s takim navdušenjem gledal; odpošlji pismo učitelju, ki te je tako navduševal že pred dvajsetimi leti; zdravniku, ki je rešil življenje tvojemu otroku; tvojemu bivšemu delodajalcu ali gospodarju, da mu s tem pokažeš, da je bilo nekaj več med teboj in plačilnim čekom. Bodi človek, napiši pismo! Morda poznaš kakega moža v javnem življenju, katerega čislaš, v katerega veruješ in kateremu si tako naklonjen. Piši mu par vrstic z izrazom pohvale in navdušenja. Nikakor ne zadostuje, "da si ž njim samo v duhu," pokaži ta duh tudi v obliki pisma. Mi vsi ne moremo biti pionirji, križarji ali predsedniki, toda lahko jim pa pomagamo, da ostanejo na svoji poti in jih rinemo do velikega ter slavnega napredka, če vsi vedno govorimo in trdimo "Attaboy!" Odpremite torej "At taboy" pismo! Napišite pismo, v katerem naj bo izraženo vaše priznanje do dotične osebe, navdušenje, zanimanje in hvaležnost. Saj vam vendar ni treba v bistvu DAJATI teh reči, vse to lahko izrazite s črkami v pismu. Najslajša, najbolj plemenita in najbolj koristna umetnost na svetu je — pisanje pisem. Veliki možje n. pr. Washington, Franklin, Lincoln in drugi veljaki vseh narodov so bili redni pisatelji pisem. Pišite torej pismo! Rabite za isto: pero, svinčnik ali pisalni stroj. Rabite za to papir te ali one vrste, ne ozirajte se pri tem, če je pismo pravilno ali slovnično sestavljeno. Besede same na sebi niso tako važne, toda pomen pisma je lep in važen; celo vsaka napaka bo slična stisku dveh rok, vsaka packa na papirju bo pomenila solzo veselja. Ali pričakujete zopet kako delo? Ali pričakujete kako naročilo? Ali imate morda "biznes" v mislih? Pišite pismo in ponovite to. Vsak posameznik in vsak trgovec je še uspeval, ki se je držal stalnega dopisovanja ali korespondence. V tem oziru res ne morete misliti na kak pogrešek. Poskusite, pa se vam bo to dopadlo. Pismo vam bo morda doneslo veliko veselje in več razočaranj, ko boste dobili odgovor nanj. Morda boste prejeli nepričakovano pomoč? Vse, kar toste žrtvovali za eno pismo, vam bo tisočkrat povrnjeno; samo 3c za znamko, pa vam lahko ista donese srečo. Pišite pismo, pa če tudi v istem omenite: "Attaboy!" "Hvala" ali "Jaz te cenim in ljubim." Pomnite vedno, da pismo samo na sebi ne potrebuje nobenega oproščevanja! -o- novefe št.. 108 Joliet, 111. v Slovenia dvorani. 12. novembra: Plesna zabava Kay Jay boosterjev, Can- onsburg, Pa. v dvorani društva sv. Jeronima, Strabane, Pa. 12. novembra: Martinov večer društva sv. Jožefa št. 57, Brooklyn, N. Y. v Slov. Nar. Domu na Irving Ave. 13. novembra: Plesna zabava društva sv. Jožefa št. 103 West Allis, Wis. v Labor dvorani. 23. novembra: 45 letnica društva Marija Device it. 80, Pitts-burgh, Pa. Octal* društva, ki imajo to soaoao tudi kakšno prireditev aa programa, naj nam izvolijo to naznanitL—Uredništvo. Vsak jkatoHUd Slovence (Slovenka) M moral(a) spadati k aa« K. S. K. Jednoti! Razne prireditve Jed-notinih društev 8. oktobra: Plesna zabava Kay " Jay boosterjev Canons-burg, Pa. v dvorani društva sv. Jeronima, Strabane, Pa. 15. oktobra: Plesna zabava društva sv. Patrika št. 250, Girard, O. v Slov. Nar. Domu. 23. oktobra: Kartna zabava (Card party) društva sv. Ge- Grtša Koritnik: ROJAKU ŠKOFU JAKOBU TROBCU Odšel si v svet, rojak naš, kmet in knez, odšel si v svet oznanjat Blago- vest, odšel s prepolnim srcem božjega duha, ko David mlad in lep in vzorom zvest, tradicijam domačega sveta. K Ljubezpi klical ločene si brate, v Družino skupno vabil si jih vnet— plemena bela, črna in mulate, kar nosi pisani jih Novi svet. In jezik Tvoj je bil povsod enak: Dih naše grude, naših polj in lok, ko vonj volčina našega je bil sladak, srebrno žuboreč ko naše Božne tok! Zavzet je slušal svet Tvoj sladki glas, sozvočen spev prirode in srca: mrmranje južnih sapic in cvetov, smeh gorske bistrice in plač morja— ubrano pritrkavanje zvonov, zavzet je slutil v tem slovensko vas! In kjer si hodil in učil ljudi, si videl, da ljubezen druži in krepi, da strast ubija, da pogublja greh. V spoznanju višjem si bil blag pastir vsem razkropljenim ovcam tu in tam, kjer Niagare slap bobni, kjer tihi mir pod Sveto Katarino boža Tvoj očetni hram.' Tak gledal svet si, božji pionir, ki v tihem se spominu danes vračaš k nam, roseč z višav nam božji blagoslov. Slovenske zemlje Cvet za božji rad, pripravi pri Očetu večno nam spomlad! —'Izseljenski Vestnik," Ljubljana. Ivan Zupan: • NEMIREN. SVET (Prevod iz angleščine.) Dobri naš nebeški Oče, stvarnik zemlje in neba, k Sebi angelja pokliče » in mu to povelje da: Zvedel sem novico tako svet nemiren spet je zdaj, pojdi tja in se prepričaj, pridi kmalu pa nazaj!" Božji sei se hitro vrne, Stvarniku sporoči to: O, Gospod, na zemlji v redu, vse je vedno kot bilo." Saj Vsemodri si jo vstvaril, si določil rast ji, sad; vse je ondi lepo, krasno, saj tam klije spet pomlad." "Travniki so vsi zeleni, -polja kažejo lepo; zopet bo bogata žetev, videl, zvedel vse sem to." Zemljo saj Ti blagoslavljaš, da uspeva in rodi, toda ljudstvo jo z orožjem uničuje in kazi." -o-— Prvi strel v zadnji ameriški civilni vojni je oddal Abner Doubleday, oče ali začetnik baseball igre. Ta vojna se je pričela in končala na eni in isti farmi. Prva bitka pri Buli Run se je vršila na McLeanovi farmi, general Lee se je pa podal zmagovalcem v McLeanovi hiši. . V torek, 16. avgusta me je delegat Mike Semeja vzel seboj na obisk v bližnjo gilbert-sko naselbino. Sla sva skupaj na hribček, takozvani Hopkins park, o katerem se je že večkrat pisalo, kjer je zasajenih tudi nekaj spominskih dreves našim slovenskim misijonarjem v počast. Cul sem, da je stalen obiskovalec tega parka naš znani "večni popotnik" Matija P., ki pridno neguje in zaliva gilbertski kulturni vrt. Tudi njemu bi bilo umestno zasaditi kako stvar v spomin, ker se tako zanima za naše prvake. Mimogrede sva šla z Mikom tudi pozdravit domačega župnika Rev. Schweigerja. Pred farovžem na vrtu sem opazil nekega sivolasega duhovnika, ki je škropil travo. Menil sem, da je to kak upokojeni župnik na počitnicah pri Father Fr. Schweigerju; zvedel sem pa končno, da je to njegov kaplan, mlajši od njega, pa mu je narava tako naglo osivela lase. * Glavna cesta na Gilbertu obsega kakih 8 blokov, pa se nahaja na isti nič manj kot 28 gostiln; nekatere zelo pod zemljo, torej cenjenim rojakom ondi ni treba trpeti žeje, če imajo kaj drobiža v žepu. * Načelnik prostovoljne gasilne brambe na Gilbertu je naš rojak in znani trgovec Tone Lopp. Ondi imajo baje boljšo brizgalno kakor njih sossd-je ha Evelethu. Za vsak slučaj ognja imajo gasilci $1.00 plače za prvo uro, potem pa po 30c. Ni sicer to veliko, toda boljše kot nič. V trgovini prijazne Mrs. Krsitine Kolar je bila samo njena nečakinja, zato sva jo z mojim spremljevalcem naprej krenila. Bili smo pa potem neki dan pri nji na večerji, toda nam ni bila servira-na minnesotska "buja," ampak vse kaj drugega. Kristini ssm se ponudil za tovarša, če se bo zopet možila. ♦ Vg sredo 17. avgusta ni mež-nar slovenske cerkve zadosti navil ure v stolpu. Ko sem korakal mimo nje zjutraj ob 6., je ura v stolpu kazala 1:45; menda je bila na sedeči stavki? * Za isti dan je bil na oni tabli v zborovalni dvorani označen sledeči jedilni list v angleščini: "Poljske klobase. — Krompirjeva solata. — Fižol." Bile so pa v resnici klobase nekega slovenskega mesarja; drugi dan smo pa imeli eve- lethski "guljaž." * Dne 17. avgusta zjutraj je bil naš znani jolietski Napoleon zelo presenečen, ko je vstal. — Ne vem, kdo bo šel za botra onim čudnim dvojčkom? * Članice podružnice Slovenske Ženske Zveze št. 19 so se med konvenčno parado imenitno v svojih lepih uniformah postavile! Marsikak delegat je tem brhkim Gilbertčankam aplav-diral. Tako gre tej podružnici tudi priznanje, ker so na banketu vse naše delegatinje s šopki obdarile. * Tudi moški smo bili tekom konvencije večkrat v rožicah, saj je zato skrbel sobrat Matija Pogorele, ko je nam pred dvorano delil poljske cvetlice — marjetice in druge; to je storil tudi na postaji, ko se je delegacija vračala domov. Strahotno srečanje kostnjaka znaša od $126 do1 Že več tednov se potikamo $160. | po braziljsko-gvajanskih pra- Nevarni ščurki. — Brazilski! gozdovih, v srcu deviške divji-kuhinjski Ščurki so tako veli- ne ob reki Jary- Nekoč naj-ki in nasilni, da napadajo tu fare; to sta bila delegat John [prepovedano. Cena enega o-Terselich iz Chieaga in sestra Mrs. Gorishek iz Pittsburgfaa. Oba sta bila krščena, pri enem kamnu, pa sta- se sedaj šele prvič v Ameriki videla; zares redek slučaj 1 s Eden izmed konvenčnih gostov vozivši se s svojim avtom skozi Madison, Wis., mi je pra vil, da je letos v Wisconsinu sladka koruza tako dobro obrodila, da so jo ondotni farmer j i ob cestah ponujali 12 strokov za samo 2c; tukaj Clevelandu moramo pa samo za 1 strok toliko plačevati. Med številnimi konvenčnimi gosti sem se sestal tudi s so-bratom Mikom Burjo iz Mt Iron, Minn., članom društva št. 16. Prišel je na Eveleth na obisk, da vidi, če bo konvenci ja morda kaj burna ob njegovi navzočnosti, pa je bilo vse lepo in mirno. RAZNE ZANIMIVOSTI Dne 18. avgusta sta se v konvenčni dvorani spoznala dva domačina iz Cerkljanske ratorije, kajti postavno je to Postarejevanje važnih listin in dokumentov se vrši s tem da se iste pusti nekaj časa v črnikasti kavi. Gumbi za cerkveno kolekto Metodistovski misijonarji v Južni Avstraliji sprejemajo veseljem pri kolektah namesto novcev tudi — gumbe. Dragocena zbirka gumbov.— Nedavno je neki Londončan prodal nekemu Američanu svo jo veliko zbirko vojaških gum bov za znesek $150,000. Premožne Japonke nosijo na sebi kar po 9 vrst oblek; zato potrebuje taka Japonka po ce lo uro, da se po svojem obleče Za izdelovanje preprog ra bijo ponekod tudi kozje brade (brke). Največja preproga na svetu se nahaja obešena v nekem iondonskem kino gledališču Ista je 100 čevljev dolga, teh ta 1 tono; dvigniti jo zamore samo 20 krepkih mož. Perzijanci so najboljši umet niki za izdelovanje preprog Nekatere so tako fino narejene, da se rabi po tisoč vbodlja jev in vozlov na en štirjaški palec. Umeten glas padanja dežja Da je mogoče na radio postajah proizvajati primer dežev ja, se pred mikrofonom meče riž v košarico obdano z rujavim papirjem; to povzroča glas padanja kapelj. Običaji na Kitajskem. Poročene Kitajke mečejo kamenje na slona; ako ostane ka men na hrbtu istega, je znamenje, da bodo postale matere. — Ako prideš h Kitajcu na obisk, ne smeš vzeti klobuka z glave, pač pa vzemi proč svoja očala. Lep zaslužek. — Znani svetovni prvak v boksanju Louis, črnec je v zadnjih 4 letih zaslužil z boksanjem ogromno svoto $1,363,000. Prvi smodnik v kaki vojni v Evropi se je rabilo za streljanje v bitki pri Crecy na Angleškem leta 1356 za časa vladanja kralja Edwarda III. Dolgo ime. — V Kansas City, Mo. se nahaja grški re-stavrant s sledečim napisom lastnika: James J. Pappatheo-d o r o koummountourgeotopoul-os. Preštejte črke! Prosto pivo. — V mestu Bit-burg Nemčija, je dala nedavno ondotna pivovarna povodom svoje 100 letnice v mestni vodnjak sredi glavnega trga napeljati pipo, iz katere teče pivo, toda samo ob gotovih dnevih. Občinstvo lahko to pivo zastonj pije. Varčevanje v Nemčiji. — V svrho varčevanja s papirjem Nemškem določa zakon na predpisano velikost jedilnih listov po restavrantih. Trgovina z okostnjaki. — V Chicagu živeči John F. Loner-gan se bavi že zadnjih 20 let s tem, da dela pod roko človeške okostnjake za razne labo- di otroke v postelji in se lotijo njih prstov na nogi. Banana je čudna rasUina; kakor človek vdihava dušik, izdihava kisik in si tvori svojo lastno toploto. Koliko je zvezd? — Najnovejša astronomska raziskava-aja presojajo, da je v vsemir-ju vsega skupaj kakih 80 milijonov ozvezdij, izmed katerih ima vsako ozvezdje najmanj 1600 milijonov zvezd, oziroma zvezdnih teles. Človeška znanost pa je tako pomanjkljiva, da doslej z najboljšimi daljnogledi ni zaznala več kakor zgolj eno 40 tisočinko vseh zvezd v vsemirju. Navada psov, da naredijo par krogov predno se vležejo, izvira že iz davnih let. Ko so živeli divji psi še v džunglih, so v visoki travi naredili par .krogov da so si na ta način pripravili svoje ležišče. Na to teorijo se naslanjajo naravoslovci. Velikost nosov pri narodih se vpošteva na podnebje dotične dežele glede vdihovanje zraka. Tako imajo narodi na severu (Škandinavci) podolga->te in bolj Ozke nosove; nasprotno pa najdete pri zamorcih na jugu bolj male in široke nosove. Benetke, znano mesto v Italiji štejejo .260,000 prebivalcev. Iste so zgrajene na 117 otokih s 150 prekopi ali kanali in 378 mostovi. Trije najlepši razgledi na svetu so: z Beka planote na Lebanon in Sirijo v Palestini, pogled na Cashmir dolino v demo'kačjo kožo v duplini drevesa. Že smo mislili, da ni nobenih kač. A nekoč sedimo v hiši in tedaj vzklikne prepara-tor Raymundo: "Kača leži v grmičju ob vodi!" — Brž s puško tja, zakaj kačo, ležečo v vodi, težko dobiš. Polagoma se bližamo: resnično je debela, pol drugi meter dolga kača. Izprožim in zadenem. Boj ob reki Kača se premetava, da pljuska voda visoko navzgor S kolom. jo dvignem in vržem daleč na sipino. Kar naglo je pri sebi in v Velikem loku skoči k vodi. Spet jo z gor-jačo vržem nazaj. Belordeča je, vitka, urna ko podlasica. Raymundo in tovariš kričita, nekdo jo fotografira, jaz jo venomer seganjam na suho. Nekajkrat je ko opica šinila naravnost proti meni. Morda bi kdo dejal, da nas je hotela napasti. V resnici pa ni drugega, ko da se boji in ne ve, ne kam ne kod bi. Raymundo mi vrže precep, brž zgrabim z njim kačo. Kar močno se zagrize vanj. Nato nekaj udarcev; kmalu jo imamo v kozarcu alkohola Vse to smo filmali. To je bila prva kača v pragozdu, kjer jih sicer ni, le ondi so, kjer je v bližini kaka reka. Strupena kaca na milu V svoji indijanski koči smo pri kosilu. Kuhar pravi, da bo pral perilo in potrebuje zato kos mila. Naj si ga vzame iz zaboja, mu pravimo. Tedaj pa iznenada krik groze: Kuhar prihiti ves prepaden. Da leži na milu kača jararaca in Indiji in pogled na Sredozem-|ga je skoraj ugriznila v roko! sko morje s Taormine v Siciliji. Sreča v nesreči. Če kdo ves svoj denar zaigra v kazini Monte Carlo, mu vodstvo iste plača železniško vožnjo III. razreda do njegovega doma vsakega mesta v Evropi. Jararaca je najstrupenejša braziljska kača! Zares: majhen, temen klobčič leži na milu v zaboju. Sežem z dolgo pinceto in dvignem "živo smrt" iz zaboja. Mlada je še, tanka j ko peresnik, kratka ko svinčnik, a strupena do smrti. Od- V boju s kačami "Družba srečne smrti" v | sjej bo treba y vsak zaboj preJ-Varšavi na Poljskem priredi posvetiti. To nam je pokazal vsako leto v postnem času pi^>- drugi prjmer, ki je težko ver-cesijo po mestu. Člani so ob- jeten lečeni v mrtvaških oblačilih in SUan p gramofonu nosijo goreče sveče v rokah. Pozno je bi,0f povečerja. li smo že- Ždimo za tri metre dolgo mizo in pijemo kavo. Na Voditelj te ekspedicije, ki je j drugem koncu mize je gramo-trajala leto dni pripoveduje: fcn. Radi bi ga navili, tedaj "Krog petih popoldne je bi-! pravim tovarišu: "Poglej no, lo- Sedel sem kraj Amazon-1 v gramofonu je kača!" — ske reke, v senci orjaškega "Kaj ?" se začudi on, a že se drevesa in sem pisal. Povsod j začne v nejasnem odsvitu pe-je bilo eno samo zelenje in en trolejke počasi, ko kak čarobni sam mir, le iz dalje se je čulo plamen dvigati vrhnji del kač-brnenje motorja. jega trupa iz lija. Više in Orjaška kača na pasjem \ v'iše se dviga mala, trivoglata jermenu glava živahno jezlja in išče "Nenadoma zapazim z enim opore, očesom, da se je v travi nekaj Spet jararaca! Sedimo ko zganilo. Pogledam in vidim okameneli in bolščimo v ta pri-iolgo, lesketajoče se truplo se zor. ^ Strupena kača v gramo-počasi plazi pod travami in se;fonu! Mogoče je bila kača že bliža mojim nogam. Zdaj se kak dan v liju! Kaj je neki prikaže ozka, trivoglata, tem- privedlo kačo do tega, da je na glava, ki jezlja, se potopi med travo in je komaj za 30 centimetrov oddaljena od mo-jah čevljev. Kača! Po tru- splezala na mizo in zlezla v lij gramofona! Treba je bilo vse preudariti, saj je bil ta primer tako čudovit, da sko- plu sodeč, je to mlada kača-'raj ni bil resničnosten! Kača velikanka ali anakonda in me-|se drži trdo pokoncu, le glava ri dva metra v dolžino. Ni j se ziblje iskaje sem in tja. Po-strupena, a grize! Prva mi-[časi vstanem, tovariš obsedi; sel: Živo boš ujel! Počasi; kače ne smemo preplašiti, tre-n previdno skrčim to nogo — ba je, da jo damo v svojo zbir-idaj drugo in se dvignem. A- j ko. S svojo dolgo pinceto se z nakonda me še ni zapazila, druge strani splazim bliže, a 2daj vidim, kako ji glava po- kača hoče pravkar na pokrov lagoma • izginja v travi. Pla- gramofona. Tedaj jo urno nem pokoncu in stojim z nogo | zgrabim na zatilniku s pince-na njenem tilniku. Pod travo to. Truplo se leno nagne in vse oživi, s krčevitimi gibi se tedaj opazujemo tega svojega krči truplo, moj sluga, ki je i strahotnega gosta ob svitu pe- nedaleč čepel, priskoči, pritisne kačino truplo in rep k tlom, trolejke. Ta kača je neke druge vitke j še vrste j ara race s in imava jo! Že je tu tovariš svetlimi progami- Kar na zu-s čolnom- Držimo anakondo naj je videti, kako hudo je za tilnik. Ni vreče ne zaboja1 strupena. Naš sluga, ki mu — brž jermen tem, brž krog je desna noga vsa razjedena vratu kače — že je privezana od strupa kač, vzklikne: "O, čolnu. Drugi tovariš jo fo-to je satan, strašno strupen tografira, nato odrinemo. Ta- satan!" Torej smo imeli sa-ko sem prvikrat naletel na ta na v gramofonu! Damo ga kačo, ko sem pisal pismo. kar brž v alkohol! LSI. tniiiiiniiiiim Hiui Ustanovljena v JoUrt«. IJL, dne a. aprila, llM. Inkorporirana v Jolietu, državi IlHnoU, dne 12. januarja, 1898 GLAVNI URAD: 60s N. CHICAGO JOLIET, ILL. Telefon v glavnem uradu: Jollet 21048: stanovanje gl. tajnika: 9448 Solventnoet: 116.71% Od ustanovitve do SI. julija 1938 snate skupno liplafrana podpora $6,838,304 GLAVNI ODBORNIKI Glavni predsednik: FRANK OPEKA. 403—10th St„ North Chicago, ni. Prvi podpredsednik: JOHN GERM, 817 Bast C St., PueUo Colo Drugi podpredsednik: MATH PAVLAKOVICH, 4715 Hatfield St., Plttsb'gh Pa. Tretji podpredsednik: JOSEPH LEK8AN, 196—22nd St., N. W Barbsrton O. Četrti podpredsednik: GEORGE NEMANICH, Sr., Baa 701, Soudan Glavni tajnik: JOSIP ZALAR, 506 N. Chicago St., Jollet, ID Pomotni tajnik: LOUIS ZELEZNIKAR, 506 N. Chicago, St.,' Jollet, 111 Glavni blagajnik: MATT P. SLANA, 506 N. Chicago St., JoUet 111 Duhovni vodja: RT. REV. J. J. OMAN. 3547 E. 80th St., Cleveland, O. Vrhovni sdravnlk: DR. M. P. OMAN. 6411 St. Clair Ave., Cleveland, O. NADZORNI ODBOR Predsednik: GEORGE J. BRINCE. 716 Jones St., Eveleth, Minn I. nadsornica: LOUISE LIKOVICH, 9587 Ewing Ave., So. Chicago 111 II. nadzornik: FRANK LOKAR, 4517 Coleridge St., Pittsburgh, Pa. m. nadzornik: FRANK FRANCICH. 2170 80. 91st St, West Allis, Wis IV. nadzornica: MART HOCHEVAR. 21241 Miller Ave., Cleveland, O FINANČNI ODBOR FRANK GOSPODARICH, 212 Scott St, Jollet, 111. MARTIN 8HUKLE, 811 Avenue A, Eveleth, Minn. RUDOLPH O. RUDMAN, 400 Burlington Rd„ Wilkinsburg, Pa, POROTNI ODBOR JOHN DECMAN, 1102 Jancey St, Pittsburgh, Fa. AGNES GORIŽEK. 5336 Butler St., Pittsburgh, Pa. JOSEPH RUS8, 1101 E. 6th St., Pueblo, Colo. GEORGE PANCHUR, RJD. 4, Char don, O. WILLIAM F. KOMPARE, 9206 Commercial Ave., So. Chicago, 111. UREDNIK IN UPRAVNIK GLASILA IVAN ZUPAN, 6117 St. Clair Ave, Cleveland, O. Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote, naj se pošiljajo na glavnega tajnika JOSIPA ZALARJA. 508 N. Chicago St., Joliet, m.; dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na GLASILO K 8 K. JEDNOTE. 6117 St. Clair Ave, Cleveland. Ohio. DVOJE ODGOVOROV NA NASE KONVENČNE BRZ0JAVE V glavni Jednotin urad je dospelo dvoje odgovorov na naše brzojavne pozdrave z minule konvencije in sicer se glasi prvo pismo sledeče: BISHOP'S RESIDENCE 1123 East Superior Street Duluth, Minnesota September 1st, 1938. Mr. John Germ, Vice President, Grand Carniolian Slovenian Catholic Union, Pueblo, Colorado. Dear Mr. Germ: His Excellency, the Most Reverend Amleto G. Cicog-nani, Apostolic Delegate to the United States, has written to me asking me to convey to the officers of the K. S. K. J. his deep appreciation of their gracious message sent to him at the time of the National Convention in Eveleth. His Excellency also asks me to assure you of his prayers for the members of the Unio^. It is a pleasure to send this message of His Excellency to you and the officers of the Union. Sincerely yours, f THOMAS A. WELCH. Drugo pismo se glasi: DIOCESE OF DULUTH Office of the Bishop 213 West Fourth Street Duluth, Minnesota September 14th, 1938 Mr. John Germ, Vice President Grand Carniolian Slovenian Catholi«? Union Pueblo, Colorado Dear Mr. Germ: At the time of the National Convention of the Grand Carniolian Slovenian Catholic Union of America at Eveleth, M'nnesota, the officers graciously forwarded a message of greeting to our Holy Father. I have just received word from the Apostolic Delegation requesting me to inform you of the pleasure your message gave to His Holiness, and also assure you, the officers and members of your Society of his paternal benediction. With kindest regards, Sincerely yours, -;• THOMAS A. WELCH. V prvem pismu se po duluthskem škofu zahvaljuje za poslano brzojavko Njega Ekselenca apostolski delegat v Wash-ingtonu, D. C., drugo je pa odgovor na poslano vdanostno brzojavko sv. Očetu, ki zaeno pošilja vsem uradnikom in vsemu članstvu naše Jednote svoj blagoslov. -o- Škof Baraga na oltar! BARAGOV KREMEN1T IN PLEMENIT ZNAČAJ ska vprašanja mu je bil v veliki meri že prirojen, a si ga je tudi zavedno izpopolnjeval. Z jasnostjo in doslednostjo je „ „ . . . ... gledal tudi to, pri čemer se Značaj je jasnost načel in ČIoyeku najraje skali duhovni zvestoba do njih. Človeka z močnim in kreme-nitim značajem vse spoštuje. Človeka s plemenitim značajem pa vse ljubi. Mož z vzvišeno miselnostjo in doslednim hotenjem trdno stoji sredi vseh časov zmed, nehote pa pogled in zamegli dušni vid: na svoje nepopolnosti; na to, kar je v njem bilo še nedograjenega; na to, kar je bilo treba odstraniti iz duše, popraviti in dopolniti. Njegov dunajski dnevnik nam kaže, kako je i- x ,. . mel tudi* v svojo notranjost u-usmerja in vodi tudi druge. pft pogled> _ fa gicer y Dvakratno to velja o možu, ki je svojo vzvišeno miselnost in svoje dosledno hotenje vpregel v službo Kristusu in Cerkvi. In tak mož je bil naš Bara-ga. Baragova jasnost načel Kdor prebira Baragove življenjepise ali tudi že njegova pisma, takoj opazi veliko jasnost njegovega mišljenja. Pre- študentovski dobi, ko je človek navadno še ves zunanji, površen in trenuten. Še ko ni nič mislil na duhovski stag, ampak se je v bodočnosti gledal kot trebanjskega grašča-ka, ki bo morda nekoliko nastopal tudi v javnosti; že-takrat si išče pravih in jasnih smernic in odlaga mladostno nečimurnost. prost, jasen način gledanja na življenje in posamična življen-1 Ko pride pod vpliv in v du- hovno šolo svetega Klementa Dvoraka - Hofbauerja, se mu življenjska načela ie bolj jasnijo. Pač že tedaj je, dobil spoznanje, ki ga je zapisal pozneje na svoj škofovski grb: Unum est necessarium. Spričo prodirnosti njegovega duhovnega pogleda izgubijo trebanjska graščina, nevesta, družinska sreča, življenjska zlož-nost ves svoj čas. Vse to se mu sesuje; nad ruševinami svetnega upanja se mu pa už-ge vse višji vzor: duhovnik božji bom. Ko se odloči sa božjo službo, zagleda nova življenjska načela. To niso več njegove človeške spoznave, ampak načela Kristusa in Cerkve. Poslej Baraga neha biti iskalec; že je našel življenjski biser, vreden, da sanj vse drugo zamenja. Spesis aeternitatis mu je v vsem postala vodnica. Baragova zvestoba načelom Ob grobu mu je dejal prijatelj in zaupnik, duhovnik Edvard Jacker: "Naš škof ni bil eden od tistih, ki se mudijo pri praznih domišljijah in sanjah in letajo od rožice do rožice. Ukvarjal se je s tem, kar je stvarnega. Kadar se je za kaj odlomil, se je tistega lotil s tako silo, da ga nihče ni mogel več odvrniti." S spoštovanjem stopi človek v pisarno šmartinskega župni-šča, ki je nekoč bila Baragova kaplanska soba. Prav tako prevzame človeka špoštljivost, ko je v metliški kaplanski sobi in si misli: Tu je Baraga molil, premišljeval, pisal, dajal ljudem navodila in nosil svoje trpljenje. V obeh sobah se je odigravala tragedija mladega duhovnika, ki se bori zoper zlo in zoper ovire. Duhovska načela je vedno zvesto hranil; pri dušnem pastirstvu mu je stal pred očmi nebeški Dobri pastir, kakor je sestri Amaliji večkrat dejal in kakor nam govori tudi njegova lastnoročna, skrbno izdelana slika Dobrega pastirja............. Ko se pa Baragi zasveti nov vzor: vzor misijonarja v severni Ameriki, gre z njemu lastno zvestobo za njim. Zapusti domovino in v njej prijatelje; zapusti domačo družino, predvsem svojo sestro Amalijo; loči se od Evrope, civilizacije in od vsega, kar civilizacija nudi, in gre v hladno, zapuščeno, malo obljudeno in odljudno indijansko divjino. Zanj. za graščakovega sina, je bilo bivanje po bornih misijonskih barakah, čestokrat tudi v nesnažnih in zatohlih indijanskih vigvamih, še bolj težavno. Njegovo življenje je potekalo v bedi in pomanjkanju, navadno tudi najnujnejšega ni imel. Med belimi priseljenci, večkrat pa tudi med Indijanci, je imel nespravljive sovražnike. Vrh tega si je še prostovoljno odpovedal, v čemer- si je mogel. Vseh osmero evangeljskih bla-grov se je izpolnjevalo na njem, ker je nosil vso njihovo težo na sebi. Sam sebi ni bil nič, ampak je gledal le na Boga in na duše. "Delo in svetost," tako so označevali njegovo življenje. Praktično usmerjeni Pire se je jezil, ker ga ni mogel prav nič navdušiti za gospodarske zadeve.* Da je bil Baraga spoznanim krščanskim, duhovskim in misijonskim načelom tako zvest, ga je — poleg naravnega spoznanja in navdušenja — krepila nadnaravna milost. Ponižno in zaupno je hodil k nje nim virom. 2e z Dunaja je ljubil in častil, presveto Evha-ristijo. K evharističnemu Zve-ličarju in Prijatelju je hodil po razsvetljenje in moč, pa tudi po tolažbo in pomirjenje, kadar se mu je življenje vz-valovilo in oko zasolzilo. In to ni bilo enkrat! Odorator et meditator. Pred zoro je vstajal, da se je potem dve ali tri ure pimudil v premišljevalni molitvi. Vedel je, ca brez red- ne meditacije, skrbno in vestno opravljene, ni ne osebnega po-svečenja, ne pravilne dušnopa-stirske usmeritve, pa tudi mnogo manj uspehov. Zjutraj je klical milost na to, kar je čez dan delal. Trpeči Kristus mu je posebno mnogokrat* stal pred očmi. Pobožnost križevega pota mu je bila mila in ljuba, da jo je vpeljal, kjer je takrat še ni bilo. Bog ve, kolikokrat je spremljal OdreŠenika na štirinajstih postajah njegovega trpljenja! Indijanci, ki so ga poznali, so pozneje pripovedovali našemu rojaku o. Simonu Lampetu, indijanskemu misijonarju, da je včasih vso pridigo, ko je govoril o Kristusovem trpljenju, pretakal solze in jokal. Mnoge opore za zvestobo do vzorov mu je dajala tudi zavest o božji previdnosti. Iz njegovih pisem večkrat zveni ta zavest; kar vidi se, kako mu daje pogum, tolažbo in moč. Častil je božjo previdnost in vanjo zaupal, zato ni bil osramočen. Bil je zvest Bogu, Bog pa njemu. Baraga plemenit značaj Lepa in urejena notranjost mora lepo prosevati tudi na zunaj, v vsem govorjenju, vedenju in nastopanju. Pri Baragi je lepo prosevala, zato so bile množice njegovih misijonskih vernikov tako navdušene zanj; zato so ga okoli Gornjega jezera vsi tako cenili; zato so imeli celo drugover-ci za posebno čast biti njegovi poznanci ali mu izkazovati usluge. Po svoji naravi je bil nekoliko temperamenten, občutljiv in razburljiv. Kakor apostolu Petru, tako je tudi njemu temperament tu ali tam visoko pljusknil. Pravijo, da iz njegovih ameriških pisem, ki jih je pisal kot škof, ko je bil v zadregi za duhovnike ali za druge nujne misijonske zadeve, temperament kdaj prav burno zaveje, — seveda v službi dobre stvari. Vendar se je znal tako čudovito obvladati, da je bil njegov nastop miren in ljubezniv, dostojanstven in urejen. Govoril je mirno in preudarno, preudarne in dostojanstvene so bile njegove kretnje; celo iz njegove pisave se javljata red in notranji mir. Nedavno umrli bivši ljubljanski župan Graselli ga je kot gimnazijec videl, ko je prišel kot novo posvečeni škof v domovino po duhovnike in misijonsko podporo in se je oglasil tudi na gimnaziji; zapomnil si ga je predvsem kot izredno ljubeznivega, dostojanstvenega moža. Baraga je bi\ gentleman v najlepšem smislu besede. Bila ga je sama plemenitost. Plemenitosti je pričakoval tudi od drugih. Če je kdaj ni našel je bil vidno razočaran in užaloščen. Včasih je to kar povedal in kdaj s tako pritožbo čudovito vplival. Neki hotelir, kateremu je očital netaktnost do drugih, ga je kleče prosil odpuščanja. V svoji plemenitosti je Baraga pozabljal nase in gleda le, da je bilo drugim prav. Misijonar Čebulj vse življenje ni mogel pozabiti, kako mu je ob njegovem prihodu v Ameriko Baraga nesel večji del prtljage do saultskega pristanišča in kako ga je ob škofovski vizita-ciji pognal spat v postelj, sam se je pa zavil v svoj ponošeni površnik in legel aa trda tla. Baraga je pri svojih sodelavcih pazljivo gledal vse njihovo prizadevanje in njihove žrtve. Prav zato je za svojega mar-quettskega naslednika predlaga! na prvem mestu Mraka, ki je garal med Indijaci in si ni dal miru, ne pa morda svojega najožjega zaupnika Jackerja četudi je bil vnet in vreden duhovnik. Mraku je hotel dati najvišje priznanje, ker ga je leta in leta gledal v najtežjem delu. Drugega našega rojaka misijonarja Čebulja, Je tudi prav zato imel tako rad, ker si ni v misijonskem delu dal miru. V notranji miselnosti in v zunanjem ponašanju je bil Baraga — kakor ga je oanačil neki protestant, "vzor mož a." Laiki, ki to stran duhovnikovo še prej opazijo kakor stanovski tovariši, so ga občudovali v njej. Pri duhovskem in misijonskem delu mu je pomagala dobivati srca za Boga. Nebeška lepota hoče tudi na zemlji lepo odsevati. Ko je bil Baraga na vseh svetnikov dan, leta 1853, v cin-cinnatski stolnici posvečen za škofa, mu je govoril Škof Spaulding iz Louisvilla. Za vodilo govora je vzel besede iz tretje Mozesove knjige: "Tisti pa, ki je veliki duhovnik med svojimi brati in je olje mazi-ljenja bilo izlito na njegovo glavo, ki je bil posvečen, da se oblači v sveta oblačila, naj ne hodi s svetega mesta, da ne oskruni Gospodovega svetišča; kajti olje svetega maziljenja njegovega Boga je na njem." Baraga, posvečen za duhovnika v ljubljanski stolnici in za škofa v daljni deželi Ameriki, svojega svetega poklica nikdar ni izgubil izpred oči; njegova duša nikoli "ni šla s svetega mesta," nikoli "ni oskrunila Gospodovega svetišča." Zato pa je delal tako velike reči v svojem življenju. Dr. Fr. Jaklič. George M. Adams: Različne roke Nekoč sem zrl drvarja v gozdu kako krepko je s svojimi rokami vihtel sekiro na deblo drevesa, ki jp kmalu padlo. Čudil sem se tem močnim rokam, ki podirajo mogočne smreke, da si s tem služijo vsakdanji kruh. To so poštene in marljive delovne roke. Nedavno me je povabil eden izmed mojih prijateljev k sebi na obisk. Za iznenadenje mi je prinesla njegova žena takoj pokazat svojega novorojenca. Držala ga je z nasmehljajem v svojih nežnih rokah in v zavesti, da mi kaže svoj najdražji zaklad na svetu. Pri tem sem se spominjal lepih rok moje pokojne matere, ki so me pestovale, božale in delile kruh; baš te roke so me tud! blagoslavljale, ko sem umirajoči materi zatisnil očesa. Te roke so najbolj pomembne, ker držijo ves svet po konci. Prilika je nanesla, da sem opazoval farmerja, ko si je vračajoč s polja brisal znoj z obraza. Tudi te roke so važne, ker pripravljajo človeštvu kruh. Ker sem prijatelj umetne Sodbe, sem večkrat opazoval mojstra Kreislerja, ko *je imel i svojimi rokami gosli pod oblastjo. Njegovi prsti roke so na goslih proizvajali tako čarobne melodije, da prešinejo vsakemu srce. Tako sem tudi opazoval u-metnika-slikarja, ko je s svojim čopičem ustvarjal na platno upotobljajočo krasoto narave, ali sliko pokrajine. Te roke so znale po svoje misliti in čutiti. To so roke umetnikov. Potem so še različne druge roke: mehanika, stenografa, bolničarke, zdravnika, ribiča, klerka v prodajalni itd. Vse so koristne; vse pomagajo izboljševati svet, vzdrževati družine, pošiljati mladino v šolo in roke, ki pomagajo tudi nesrečnikom. So pa nasprotno tudi roke, ki razburjajo ves svet, ki povzročajo žalost in srčno bol na milijone osebam, ki širijo strah, dvom in obup onim, ki so bili navajeni miru, varnosti, smeha in veselja. To so roke grabežljivcev ali poželjiv-cev. Te roke grabijo iz žepov in rok revnih ljudi in od takih, ki bi morali imeti več koristi od tega, kar za druge pridela- jo. Te rok« grabežljivcev se vedno tresejo in hočejo imeti vedno več in več dobička za to, česar niso nič naredile. Današnji svet divja v svoji zmedenosti in hudobiji vsled tega, ker hoče pridobit; več o-zemlja od svojega bližnjega naroda dasiravno nima do istega lastninske pravice. Mogočneži hočejo imeti koristi od dela, kakoršne spadajo v prvi vrsti delavcu. Dalje hočejo dobiček pri špekulaciji, kjer mora nekdo trpeti izgubo. Ali si morete misliti bolj črne in ničvredne roke kot so roke gra-bežljivca? Kolika razlika med takimi rokami in rokami usmiljenega Samarijana, ki je pomagal svojemu bližnjemu na noge in mu obvezal rane. Njegove blagoslovljene roke so delale nesebično in samo dobro, roke sebičnežev in grabežljivcev pa povzročajo hudo in slabo. Naše roke pišejo in slikajo zgodovino našega življenja. Samo en dotik kake dobre in mile roke, povzroči človeku gor-koto v telesu in moč v srcu. Roke grabežljivcev so pa koščene in krvave, ker tlačijo in morijo one, ki si ne morejo pomagati. V moji sobi visi pomembna slika z imenom "Roka, ki pomaga." Ako bi ljudstvo današnje dobe imelo samo take vrste roke, bi ne poznal svet govoric o zopetni vojni in vseh depresij bi bil konec. Toda vse to je sama utopija, morda pa tudi ne? Saj vendar svet obstoja iz mene in tebe!-- Problemi priseljenca Prostovoljni brezplačni odhod siromašnih inozemcev Vprašanje: Neki priseljenec, ki je še vedno inozemec, živi v Združenih državah že 15 let. Je brez posla in siromak ter bi se rad povrnil v stari kraj, ali nima denarja za vožnjo. Ali bo ameriška vlada plačala za njegovo pot? Odgovor: Po zakonu, ki ga je kongres sprejel meseca ma1 ja leta 1937, je Department of Labor upravičen plačati potne stroške za siromašne inozem-ce, ki prosijo za prevoz v staro domovino. Pa je vseeno koliko časa so že v tej zemlji. Treba je pa poudariti, da se takim inozemcem ne bo nikdar več dovolilo povrniti se v Združene države. Poroka edino v svrho, da se zasigura priseljeniška viza Vprašanje: Ali je res, da inozemka, ki se poroči z ameriškim državljanom v svrho, da mora dobiti izvenkvotno priseljeniško vizo, potem pa, ko se je povrnila v Združene države živi sama zase, je podvržena deportaciji? Odgovor: Zakon, ki je bil sprejet cd kongresa dne 14. maja, 1937, upravičuje depor-tacijo inozemcev. oziroma ino-zemk, ki so si priskrbeli izvenkvotno oziroma prednostno priseljeniško vizo s tem, da so se poročili z ameriškimi državljani oziroma državljankami samo v svrho, da si olajšajo zakonit prihod v Združene države. Take osebe bi bile podvržene deportaciji, ako se dokaže, da poroka ni bila sklenjena v dobri veri, da je torej le navidezna. Dejstvo, da inozemska žena ni šla živet skupaj s svojim ameriškim soprogom, bi utegnilo služiti za dokaz, da je poroka služila le v svrho vize. Ako soprog po pripustitvi navidezne žene iztoži sodno razveljavljenje te! poroke, bi žena v takem slučaju postala podvržena deportaciji. Veterani svetovne vojne nimajo več naturalizacijskih olajšav Vprašanje^ Ali je oni zakon, po katerem inozemci, ki so služili v ameriški vojski tekom svetovne vojne, morejo zapro-i siti za naturalizacijo brez prvega papirja in brez plačila navadnih pristojbin, še vedno v veljavi? _ Odgovor: Naturalizacijske o-lajšave za vojne veterane so prenehale dne 25. maja 1938. Sedaj mora tak veteran zaprositi za državljanstvo na enak način, kakor vsakdo drugi. Ameriški državljani, ki se udeležujejo volitev v inozemstvu Vprašanje: Ali ameriški državljan zgubi svoje državljanstvo, ako odda svoj glas v kaki volitvi v inozemstvu? Odgovor: Toliko senat, kolikor poslanska zbornica sta sprejela vsak svoj zakonski predlog, ki je določal zgubo ameriškega državljanstva za one osebe, ki so se udeležile kakih volitev ali plebiscita v inozemstvu. Bila je pa razlika med predlogoma obeh zbornic in ni prišlo do sporazuma pred odgoditvijo zasedanja. Ta stvar pride bržkone pred prihodnji kongres. Državljanski izpit za postarane kandidate Vprašanje: Nekdo mi je rekel, da ne stavljajo na prosilca, ki je čez 50 let star, nika-kih vprašanj glede njegovega znanja o ameriških zadevah oziroma glede njegovega znanja angleščine. Ali je to res? Odgovor: Res je, da je poslanska zbornica sprejela zakonski predlog, ki je oproščal državljanskega izpita one ino-zemce, ki so čez 50 let stari .'n so prišli zakonito v to deželo pred dnem 5. februarja ' 1917. Senat pa ni ničesar u-krenil v tem pogledu. Dosledno vsi prosilci za naturalizacijo se morajo podvreči državljanskemu izpitu ne glede na svojo starost, z drugimi besedami morajo pokazati, da znajo govoriti angleško, podpisati svoje ime in odgovoriti na nekoliko enostavnih vprašanj o ameriški vladi in zgodovini; v nekaterih državah morajo tudi dokazati, da znajo čitati angleško. Zopetna pridobitev držav-Ijanstva Vprašanje: Rodila sem se v tej deželi leta 1901. Moj oče se je naturaliziral leta 1915. Leta 1920 sem se poročila z inozemcem, ki še danes ni ameriški državljan. Ali sem jaz ameriška državljanka? Odgovor: Zgubila ste svoje ameriško državljanstvo, ker ste se poročila z inoz2mcem pred dnem 22. septembra 1922, ko je prišel v veljavo zakon, da poroka ne spreminja več državljanstva. Prav zlahka pa morete zopet postati državljanka. Ni za vas treba ne prvega papirja, ne dokaza o vašem bivanju v Združenih državah; morate pa imeti dve priči in plačati $5 za svoje državljansko spričevalo. -o- V ENI URI Kaj vse se zgodi v eni uri v civiliziranih državah sveta? P j najnovejši statistiki se rodi v eni uri 5440 ljudi, umre jih pa 4630, 20 parov se poroči, 85 se jih pa loči. V eni uri izgubi življenje 15 ljudi od zločinske roke. Ljudje popijejo v eni uri 1,500,000 litrov vina, približno toliko piva ie 50 milionov skodelic kave. Pojedo pa 3.6 milijona ton mesa, za kar je treba zaklati 35 t e glav goveje živine, dalje 30,-000,000 hlebcev kruha in 2.4 milijona jajc. V eni uri se pridobi iz zemlje 156,420 sodov petroleja in tretjina tega se porabi za herein. Premega se nakoplje v eni uri 22,000 ten. V eni uri se predela 10,000 centov bom-bažev.ne in 3,000 centov volne v blago. Avtomobilske tovarne izdelajo v eni uri 700 novih avtomobilov, 176,000 ton tobaka se perabi v eni uri za cigarete i ncigare in ljudje pokado v eni uri za 80 milijonov din. tobačnih :zdelkov. 114,000 br-rojavk gre na vse strani sveta v eni uri, pisem in dopisnic pa 1,141,600,000. Na poštnini sc plača v eni uri blizu poldrugo milijardo. GLASILO K. S. K. JBDNOTE, OCTOBER 6, 1938 tako bo treba zgraditi ob teh napravah odvodni jarek za visoko vodo in most. Urediti bo treba vso okolico razsežnih naprav ob rezervoarju in zajetju, zgraditi potrebno kanalizacijo. V gradbeni program spada še nadalje stanovanjska hišica, ki bo služila osebju, zaposlenemu pri črpalnih napravah, kakor tudi 1900 m dolg tlačni vod za Stražni vrh, kjer bo zgrajen veliki rezervoar, ki bo zalagal z vodo skoraj vso Suho Krajino. Zgraditev čistilnih naprav in nabava strojne opreme za črpalnico pa bo razpisana z drugo licitacijo, ki bo obsegala tudi okrog 2 milijona din. je pbstala Barbka proti njeni volji njegova žena, in mu je še AridkejSega trpljenja prižele- morje. Turški ognji so goreli visoko pod nebo. Ljudje so jokali od žalosti in groze; že ob pogledu na tolikšno bedo. vodovod so že oddana in se bodo še letos začela. Manjša pripravljalna dela pa se izvršujejo že od pomladi. 27. avgusta je bila na tehničnem oddelku banske uprave licitacija za zgradbo suhokra-jinskega vodovoda; prva licitacija namreč ni uspela. Druge licitacije se je udeležilo troje podjetij. Licitacijo bo moralo še potrditi pristojno ministrstvo v Beogradu, kar se bo zgodilo v teku enega meseca. Ker ni razloga, da bi bila licitacija razveljavljena, je prav verjetno, da bo podjetje v teku oktobra že lahko začelo z delom. Izlicitirana gradbena dela obsegajo v glavnem gradbena dela ob zajetju izvira Globo-čeca pri Zagradcu. Od teh bo gradbeno podjetje moralo postaviti velik rezervoar za prečiščeno vodo, ki bo držal 750 kvadr. m vode in iz katerega bodo črpale črpalke pitno vodo na planoto Suhe Krajine. Prav ZGODOVINSKA POVEST "Jaz sem ti jo branila. Ti si hotel njenega strupa/' Jurij je vedel, da starka govori resnico,.zato je molčal. Počil je bič, konj je zarezge-tal pred hišo. Vstopila je Barbka, se nasmehnila, sedla in mu iztegnila nogo. "Odveži mi čevlje!" Jurij se je sklonil in ji od-vezal jermene na čevljih. Botanik ponesrečil Na Triglavu, tik pod vrhom, se je smrtno ponesrečil 75-let-ni planinar in botanik Rajko Justin iz Ljubljane. Nenado ma mu je postalo slabo, omahnil je in se zgrudil čez skalo na bohinjsko stran, kjer je obležal na mestu mrtev. Rajko Justin je bil po poklicu učitelj ter je učiteljeval v Črnomlju in Strekljevcu v Beli Krajini, nato v Vremenu na Krasu, v Trebeljnem na Dolenjskem, in končno do prevrata v Trnju na Krasu. Od tam se je vrnil v Ljubljano in je bil dodeljen univerzitetnemu botani š k e m u institutu, kjer je deloval do upokojitve leta 1925. Bil je odličen rastlinoslovec in nepoboljšljiv planinar. Na Triglavu je bil 45krat. Vodovod za Suho Krajino Iz Suhe Krajine poročajo: O vodovodu za Suho Krajino je bilo že dosti govorjenja. Sedaj so se začela tudi dejanja. Kakor kaže, so si Kranjičani doslej pomagali le s kapnico, poslej bo to drugače. Dela za ZDRAVILO ZA PRSA PROTI NADUHI IN KAŠLJU •e priporoča onim, ki trpe na zastareli naduhi n trajnem kaiju. Prirodno zdravilo importirano iz starega kraja. Stane $1.00 velik zavoj. Naročnino poiljite na: Mrs. Margaret Leskovar 507 E. "3rd St. New York, N. Y. A ko želite postati državljan spoznajte ameriške postave! GENERAL TRAVEL SERVICE. INC. POTNIŠKA PISARNA. ZASTOPSTVO PAROBRODNIH DRUŽB . . . NO- TARSKI IN DRUGI POSLI V ZVEZI S STARIM KRAJEM. Cene denarnih pošiljk I 6.00 200 Din. Za « (.16 11.00 BOO Din. Za 12.26 2S.00 1,000 Din. Za 29.60 46.00 2,000 Din. Za 67.00 Najbalj točna, zanesljiva in vsa potrebna vprašanja dobite pri Pošiljamo tudi v UJS. dolarjih. -V slučaju lujnosti izvršujemo nakazila po brzojavnem pismu in direktnem kablu. "Ameriška Domovina" SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA 6117 St. Clair Ave. Cleveland, O v tej posojilnici zavarovane do $5,000.00 po Federal Savin rs A Loan Insurance Corporation, Waahinrton, D. C. Sprejemamo osebne in društvene vloge Plačane obresti po 3% St. Clair Savings & Loan Co. 6235 SL Clair Ave. HEnd. 5670 Cleveland, Ohio Cena tej najnovejši knjižici je samo 25c. Pri naročilu pošljite znamke ali money order. KADAR pošiljate denar t stari kraj; KADAR ste namenjeni v stari kraj; KADAR želite koga lz starega kraja; se obrnite na nas. KARTE prodajamo ca vse boljše par-nike po najnižji ceni in seveda tudi sa vse Izlete. Potniki so s našim posredovanjem vedno zadovoljni. Denarne pošiljke izvršujemo točno ln sanesljlvo po dnevnem kino v jugoslavijo v italijo Za $ 2.66 100 Din. Za $ «.86 100 Lir Za (.00 200 Dfci. Zrn 12 26 200 Lir Z« 7.20 100 Din. Z« 19.(0 B00 Lir Za 11.66 600 Din. Z« 67.00 l.OOo Lir Z« 21.00 1,000 Din. Za 111.60 2,000 Lir Za 46.00 2,000 Din. Za 1(7.60 (.000 Ur Navedene cene so podvržene premem-bl, kakor Je kurz. Pošiljamo tudi denar brzojavno ln izvršujemo izplačila v dolarjih. V vašem lastnem Interesu je, da pišete nam, predno se drugje poslu -žlte, za cene in pojasnila. Slovenie Publishing Co. (Glas Naroda—Travel Bureau) i 81« West 18th St. New York. N. Y. Kdor je namenjen potovaU v stari kraj ali dobiti kopa od tam. je potrebno, da je poučen ▼ vseh stvareh. V sled naše dolgoletne skušnje Vam zamoremo daU najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in h?tro. Zato se zaupno obrnite na nas za vsa pojasnila. Mi preskrbimo vse. bodisi prošnje za povratna dovoljenja, potne liste, vizeje in sploh vse, kar je za potovanje potrebno v najhitrejšem času. in kar je glavno, za najmanjše stroške. Nedržavljani naj ne odlašajo do zadnjera trenutka, ker predno * dobi iz Washinrtona povratno dovoljenje. RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec. S prežalostnlm srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da Je dne 7. avgusta neusmiljena smrt pretrgala nit življenja našemu ljubljenemu soprogu, očetu in bratu , Pišite torej takoj za brezplačna navodila in zastavljamo Vam. da boste poecni in udobno potovaU. Joe Versay SL0VENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 West 18th Street New York, N. Y. Pokojni je bil rojen dne 10. novembra 1879 v vasi Bitje, fara Trebelno na Dolenjskem, v Ameriki Je bival 34 let. Njegov pogreb se Je vršil dne 10. avgusta iz cerkve sv. Cirila in Metoda na pokopališče z Zeleno dolino. Tem potom želimo izraziti vsem našim blagim sorodnikom, prijateljem ln znancem najiskrenejšo zahvalo za vse, kar ste nam dobrega storili za časa njegove bolezni ln njegova smrti; dalje hvala Rev. Ciril dircelnu, OFM. za cerkvene obrede v cerkvi in na pokopališču, čč. šolskim sestram in šolski mladini za petje pri pogrebni sv. maši ln pogrebnemu zavodu "Gerend" za tako uljudno postrežbo. Nadalje se najprlsrčneje zahvalimo vsem, ki ste darovali za sv. maše, ter vsem, ki ste poklonili cvetlice ln vence pokojnemu v zadnji pozdrav, in vsem, ki ste ga obiskali v njegovi bolezni, vsem, ki ste prišli molit, ko je ležal na mrtvaškem odru; nadalje vsem, ki ste se udeležili pogreba in vsem, ki ste dali svoje avtomobile na razpolago, da ga je moglo večje število spremiti na njegovi zadnji poti. Še enkrat najlepša hvala vsem skupaj in Bog plačaj! Tebi, dragi soprog in oče, pa kličemo: Počivaj v miru božjem ter na svidenje v nebeških višavah. Žalujoči ostali: Amalija Versay, soproga Joseph Versay, sin Amalija Crida, Sophie Brandt, Angeline Rommelfaenger, Mary Gilligan, hčere John Versay, brat v Sheboyganu, Wisconsin Mary Senčar, sestra v Jugoslaviji Sheboygan, Wisconsin, 23. septembra 1938. Naročila za stenske koledarje u k Mmiv i movrr k ci mw\w a =5j= sprejemamo do 1. novembra 1938 Na tisoče ameriških Slovencev naroči vsako leto STENSKI KOLEDAR "Amerikanskega Slovenca" svojim, domačim, ali prijateljem in znancem v stari kraj. Naročite ga tudi Vi. Koledar stane s poštnino samo 20 centov, kar lahko pošljete v Money ordru, znamkah ali gotovini. Zraven pošljite pravilni naslov in ko bo koledar izšel, ga bomo odpravili na dani naslov. Naročila sprejemamo za JUGOSLAVIJO in vse druge dele sveta. Le za Italijo ne. ker tam je dostava slovenskih tiskovin zelo netočna. — Naročila pošljite na: Knjigarna Amerikanski Slovenec \ EEP In Lin* - ' - With tli« IU7 . Jay Boosters. Action and Mora Action Means Success! OUR 0 PAGE The Spirit of a *R*fu%)enated KSKJ" |OIN KSKTS = March To Progress! Fall In! Boost KSKJ Sports! BOOST THE CAMPAIGN/ . . . BOOST K8KJ SPORTS/ ANNE'S 30th JUBILEE PROGRAM ACCLAIMED FINEST OF YEAR Waukegan, 111. — Sunday, Sept. 25, was indeed a red-let-ter day for the members of the St. Anne's Society, No. 127, who celebrated their 30th anniversary as an organization on that day. More than 400 people, members and their friends, crowded the Mother of God School Auditorium that evening to witness some of finest talent prevalent in this group, in one of the best programs of the year. The day was begun with a High Mass at 8 o'clock, at which time all members received Holy Communion in a body. In the evening a buffet supper was served, followed by community singing, the program and dance. The Rev. Father Hiti and Frank Opeka, supreme president, were among the guests present, also the eight members who were among the organizers that started the St. Annes on their way 30 years ago. All eight, Agnes Setnikar, Louise Merlak. Jennie Sedej, Mary Sebenik. Mary Gerjol, Jennie Varsek, Gertrude Celesnik and Frances Drobnik, wearing lovely corsages of fall flowers, graced our head table. Miss Mary Ce-pon, president of the lodge, who acted as toastmistress, introduced the speakers and entertainers and in behalf of the membership presented with a small gold cross and which was enjoyed immensely. This was all under the arrangement of a committee who worked hard for the past four weeks to put this over, and we can justly say that their efforts were well rewarded. The committee, chairmaned by Miss Mary Cepon, was composed of Jennie Jesenovec, Ma-the rion Prime, Mary Svete and Frances Terchek, and assisted by Marie Drassler, Margaret Grom, Marion Golob and Frances Jarc. Many thanks to all who helped in any way to make the 30th anniversary a memorable one, and we hope that at some time we, too, may be able to reciprocate in the same way the help and co-operation given to us at this time. Scribe. STEVES' CYO BAND MERITS BOUQUETS Chicago, 111.—Bouquets are in line for the St. Stephen's CYO parish band, for it presented a very good concert here recently, and its followers are looking forward to another program soon. It was recently announced that the band was invited by the Lemont Council of the Knights of Columbus to play for the Columbus Day celebration Oct. 11, evening. This is an indication that the band is meriting recognition. The Stephens' harvest party, recently announced, will be a gala affair held from Oct. 7 to 16. Dancing, card parties, prizes, fun, music and all to make a real indoor festival are scheduled. Ladies' Night is Oct. 11, Graduate Reunion Farty Oct. 12, Men's Night Oct. 14, topped off with the Harvest Party on Oct. 16. Eveleth Kay Jays Meet _As Boosters Re-Organize dance initiates canonsburg's fall program waukegan parish celebrates 35th anniversary sunday To Bless Plaque in Memory of the Late Rev. John Plevnik, Organizer Waukegan, 111.—The parish of the Mother of God will celebrate the 35th anniversary of its founding on Sunday, Oct. 9. At 11 a. m. the Rev. M. J. Butala will bless the memorial plaque ^nd celebrate Solemn each j High Mass. The deacon will be the Very chain. Both Father Hiti and Rcv Benedict Hoge, O.F.M., Mr. Opeka gave short, inspir- commissar of the Franciscan ing talks, congratulating the j Fathers in Lemont; the sub-members on the good work deacon will be the Rev. Michael they have accomplished in the past and urging them to continue, and asked the young members to take active part in the affairs of the group. The program was unique in the fact that so much of the younger element was represented in songs, dances, and dramatic work. However, the "hit" of the evening came at the last when an original "bathing beauty contest" was presented with 15 of our "beau- Cepon, theologian at Mundelein Seminary and native son of the Mother of God Parish. The jubilee sermon will be delivered by the Rev. Matthew Setnicar, S.T.D., who was born and raised in the Mother of j God Parish, and who was recently appointed to West Allis, Wis. The Rev. Father Butala, who is now pastor of St. Joseph's Church in Joliet, only recently completed nine years of faith- by the Venerable Benedictine Sisters, whose present superior is Ven. Sr. Adelaide, O.S.B. At present the number of children attending is about 200. The Mother of God Parish numbers about 480 families, including those of Slovenian, Slovak and Croatian nationalities. At 1 o'clock in the afternoon will begin the jubilee banquet and program in the Mother of God Auditorium. The evening will be featured by a dance. All out-of-town friends of the Mother of God Parish are invited to join in the celebration in Waukegan. Canonsburg, Pa.—The Can-onsburg Kay Jay Boosters are all set to open their fall program this coming Saturday night, Oct. 8. The program as previously announced will open with a dance to be held at the St. Jerome's Home, and scheduled to start at 8 p. m. Furnishing the music for the occasion will be that famous Rockin' Rhythm Band of western Pennsylvania fame, or better known as Lee Barrett. This orchestra has gained wide popularity and should provide some real fun for the evening. This dance is expected to draw from many points of western Pennsylvania and especially from Pittsburgh, Am-bridge, Presto, Beaver Falls. Aliquippa, Bridgeviile, and Gir-ard and Bridgeport, O. Canonsburg will welcome all guests from these localities, as the Jays are always happy to play guests to the many friends who are not KSKJ members. Come all and enjoy another good time at Canonsburg! The committee has worked hard to make this affair another great success, and as planned it should turn out to be the best dance that the Canonsburg Boosters have ever planned. -o- The Page Must Topi Our Page is Your Page I The Page Must Lead! Joseph Primozich, Prexy of Group, Promising Action Eveleth, Minn.—A newly reorganized KSKJ Booster Club held its first meeting Tuesday, Sept. 27, in our church hall. A large, enthusiastic group attended. George Brince, supreme officer, explained to the boosters the benefits which the KSKJ organization offers to the booster clubs. In view of this fact, those present decided to keep this a strictly KSKJ club, and endeavor to gain new members into the organization. Officers for the coming year were elected as follows: Joseph Primozich, president; John Po-studensek, vice president; Louis Intihar, secretary; Molly Stra-han, treasurer; Dorothy Udo-vich, reporter. % The following were named by the president as a board of trustees: Pauline Primozich, Louise Ellersich, Math Miller. The president named the following committees to take over the work for the coming year: Membership, Frances Debevec; social activities, Louis Lushine; athletic co-chairmen, Frank Miroslavich, Anne Kvaternik; finances, Molly Strahan, Mrs. Ritmanich, Frank Miroslavich. The new officers plan to convene before the next meeting in order to make out a tentative program for the coming year. The group decided to have two meetings a month. The first will be a business meeting. Open your Eyes— Then "Remember Pittsburgh, Pa.—Keep your eyes open and on the lookout for the date of the Great West Roundup, billed as one of the finest shows to grace a stage. The show to be presented by the Pitt KSKJ Booster Club for the benefit of St. Mary's Assumption Church will be a great production, according to plans being made. John C. Golob, chairman of the performance committee, is busily engaged writing the show and promises nothing but the best. He is being assisted by Louis Kompare, Frank Su-mic and John Golobic Jr. Frank J. Lokar, chairman of while the second will be a social gathering with a program | music, is lining up the grandest and lunch. On Oct. 11 our first social meeting will be held in the number of songs appropriate for this type of production. The Pitt Booster committee church hall. A good program j an(j members in general are is being planned and a Dutch giving their fullest co-opera-lunch is to be prepared by Mrs. ticn, which all promises a ban-Frank Kausek, Frank Rozinka, ner affair. Members of the Pauline Primozich and Mrs. L. Booster Club will form the cast. Smoley- All KSKJ members, from far Since this will be a get-ac- and near> are re(iuested to quainted meeting, we expect r# watch for further announce- large group of boosters, wh0imenfg will really boost our club. So. _&_ come, all members! LEVY FOR EXPENSES Dorothy Udovich. party eveleth kay jays to mark success of convention ties" on parade. To my mind, ■ nothing ever provoked so much ful *nd brilliant work in the laughter as this novelty, which Pastorate of Mo her of God Church. Most of the organiza- was a complete surprise. The entire audience was led in community singing, which served to put one in just the exact frame of mind. After the program the crowd danced to music in the Slovenian strain, CALL SODALISTS TO JOIN PARISH JUBILEE PROGRAM Waukegan, 111.—The young ladies of the Blessed Virgin Sodality are requested to meet in school at 10:30 a. m. to attend in a body the Solemn High Mass and banquet commemorating the 35th anniversary of the Mother of God Church on Sunday, Oct. 9. The regular monthly meeting scheduled for Monday, Oct. 10, has been postponed to Monday, Oct. 17. At this meeting arrangements will be made for the annual card party sponsored by the sodality. Remember also to return the answers to questions for the prize quiz contest at this meeting. tions, improvements on buildings, and the fostering of new life in the parish is due directly to his unceasing and careful labor in Waukegan among the people of Mother of God Parish. A year ago he inaugurated a junior high school under the auspices of the parish, under the direction of His Eminence, the Cardinal. The people of jthe jubilee parish will be happy and honored to welcome him again as the celebrant of their Anniversary Mass. The parish was organized by the Rev. John Plevnik in 1903. In his honor the memorial plaque will be erected in the rear of the chifrch on jubilee day. This plaque is the gift of organizations belonging to the parish. The present school and gymnasium was the work of the Rev. Francis Azbe, who was pastor from October, 1915, to 1929. His predecessor for four years was the Rev. Joseph Stu-kel, now pastor of Assumption Church in Chicago. The present school, including the junior high school, is taught Editor's Note: The Post Office Department has designated the week of Oct. 2 to 8, inclusive, as National Letter Writing Week. It's only a few steps to the nearest mail box —write a letter! Take a little chunk of your heart and spread it over some paper; it goes, ah, such a long way! Write a lcter to your mother or father, to your sister, brother, sweetheart, loved ones. Are they dear to you? Prpve it with a letter! Write a letter and give them the same thrill you had when you last received that same kind of a letter. Think of the joy of opening the mail box and drawing out a warm envelope enriched with old familiar handwriting! A personal letter—it's good to get one. So send one—write a letter! Write a letter to the aged relative who hasn't many days to live, the friend of your father, the friend of your family, the one surviving link between your own present and past. Don't wait for that dear soul to die till you act. Act now with a message of love to cheer those last few days on earth. Sit down and start writing! Write a letter to the author whose story gave you that delightful half hour last night. Write a letter to the cartoonist whose serial strip you avidly devoured this morning; to the teacher who inspired you twenty years ago; to the doctor who saved your baby's life; to your old employer to show him there was som2thing more between you than a pay check. Be a human being—write a letter. There's a man in public life you admire, believe in, rave about. Write him a letter of praise, of encouragement. To be "with him in spirit" is not enough—show your spirit Pittsburgh, Pa. — Members of Blessed Virgin Society, No. 50, will be assessed 25 cents each, the amount being payable in October or November, _____ according to the ruling of the Eveleth, Minn.—The local the get-together was held, was society, committee which staged the i packed to capacity and every-i In return for the assessment, program for the recent KSKJ body had a good time. The levied to cover operating ex-convention was so pleased with j party included free dancing, i pense, each member will re-the outcome of the confab and free ice cream and pop for the ceive an admission ticket to the its incident sidelights that it | younger Kay Jays, and beer program billed for Nov. 23 as marked the success with a free' and ham sandwiches for the a means of marking the 45th party Sept. 24, to which all seniors. Only four barrels of anniversary of the founding of Eveleth KSKJ members were beer were consumed. the society. invited. j Peter Mourin and Mrs. Peter -o- The City Auditorium, where Kapsh were in charge of the yr|ffQ||>)ft I ACCICC general arrangements, while IllLWBUnU LAwvltv the convention kitchen commit-1 tee, under the supervision of pADil ft|DA|||T Mrs. F. L. Muhich and Mrs, 'VIHTI vMvUI I Rudy Intihar, prepared a de^ - licious lunch. with a letter. We can't all be pioneers, crusaders, presidents—but we can help those brave men stay on the track and push through to a grand and glorious success if all we ever say is "Attaboy!" Write an "Attaboy" letter! Write a letter and—give. Give praise, encouragement, interest, consideration, gratitude. You don't HAVE to give these things; but the real letter is the one you don't HAVE to write! The sweetest, gentlest, and most useful of all the arts—letter writing. Great, grand characters like Washington, Franklin, Lincoln, and the greatest men of all nations, have been regular letter writers:' Write a letter! Write it with pen, pencil or typewriter. Use any kind of paper, any kind of spelling or grammar. It doesn't matter how you say it, and it doesn't even matter what you say; its beauty, its gold lie in the pure fact that it's a letter! Each mistake is another handclasp; every blot is a tear of joy. Do you see a job? Do you smell an order? Is your mind on business? Write a letter. Then write another letter. No business, no individual, built on the "write-a-letter" rule ever failed. Because you simply can't fail, if you write a letter. Try it, you'll like it. Great joy and many surprises are in store for you. Jfou'11 «et let" ters back. You'll get help from unexpected sources. All that you gave in your letters will be returned to you a thousand-fold. For a letter is a 3-cent investment in beautiful good fortune. Write a letter! Whether you say: "Attaboy!" "Thanks!" or "I love you," always remember: a letter neds no excuse! remember: a letter needs no excuse! Cleveland (Newburg), O.— The committee appropriatd i After three weeks of bowling, i the St. Anne's, No. 150, bowl-I erets have now formed the following teams, based on averages for that period: of Katy's Kozy Korner: Albina $100 for this free party. --o- GIRLS FAVOR VOLLEY BALL Chicago, 111.—The girls St. Stephen's Parish are going i Russ, Mary Debelak, Mary Gli-in for volley ball in a big way. ha, Mary Zmarzly, Frances judging from the entry lists. It 'Globoka!*, captain, is reported that the teams are; Slovenian National Home: being sponsored by various; Jean Godec, Frances Miklav-KSKJ lodges, which means cic, Mary Urbancic, Steffie Mi-that it will be another flag for klavcic, Theresa Gliha, cap- iain. Norwood Appliance & Furniture: Alice Opaskar, Ann SS.jRuss, Ann Winter, Blanche Mi- I KSKJ sports. PLAN FALL DANCE Youngstown, O.—The Peter and Paul Cadets have klavcic, Rose Papesh, captain, just completed plans for their I Dr. Perko Physicians and first dance of the fall season, Surgeons: Frances Sray, Ther-Oct. 9. esa Ferfolia, Antonia Zupan, Tee Ross and his Rippling Antonia Sray, Angela Winter, Rhythm Orchestra will provide I captain. popular dance tunes for danc- Frances Globokar recently ing in the parish auditorium at clipped the pins for a 203 game 421 Covington St. and a three-game total of 503. Peter Janic, chairman of the dance committee, announces that dancing will be from 9 to 12 and refreshments will be She claims that she wasn't excited, but the girls know better. Yet it must be a grand feeling to hit one's first 200 mark- served during intermission by er. the club members, who will act as hosts for their 'numerous friends. Assisting Mr. Janic on the committee are Michael Krato-fil, Frank Husic and Joseph Zitnik. As a gift for her recent birthday, Mrs. Antonia Zupan received a new bowling ball from her husband Mike. In return, it is rumored, he expects to see or hear about some high games bowled by Mrs. FOR GOD, HOME AND COUNTRY By FATHER KAP1STRAN The two great labor-letters, the Pope to correct abuse« "Rerum Nc varum," by Leo XIII in 1891, and "Quadrage- against the labor class: "No one can deny the existence of simo Anno," by Pius XI in 1931, the evil and the need of a rem-underwent parallel receptions ! edy." in this country. Long before Leo's Encyclical in 1891, a powerful organization had" been founded in our country, called the Knights of Labor. At first it had assumed the character of a secret society; but, after a conference with Catholic authorities, its master workman, Mr. T. V. Powderly, had the statutes revised to eliminate from its laws anything which might offend Catholics. * The United States bishops, in general, were friendly toward it thereafter; not so in Canada, where the archbishop, of Quebec condemned the order because of its mysterious character. * The same archbishop even procured a censure from Rome against the Knights of Labor, specifying the secret nature of the union. * In America, Cardinal Gibbons saw a weapon for good in the Knights of Labcr, because its 730,000 members could regain rights for workmen. * From then on, Cardinal Gibbons sought Rome's approval upon the Knights of Labor, reminding the Vatican that no cath was required in it, no obligation to secrecy imposed in regard to ecclesiastical authority, no blind obedience to its heads, no hostility against religion. On the contrary, its grand master was described as a practical Catholic, a stranger to Freemasonry, ready to correct its statutes to satisfy the Churth authorities. * The Cardinal also pointed out that there was no hostility against civil authority in the order. * Most inspiring, in the light It is inspiring to read the Cardinal's memoir, justifying strikes, condemning violence, and championing social justice. ♦ Rome refrained from condemning the Knights of Labor: "One may for the present tolerate the society of the Knights of Labor, but the words in it, hinting at socialism and communism, must be corrected, so that the words express only the rights given by God to man, or rather, other union rights, those acquired by lawful means, and by respecting the rights and property of each." * Three years later, the great encyclical on the rights of labor, "Rerum Novarum," was issued by Leo XIII. * The careful attitude, however, of the Canadian bishops toward the Knighta 'of Labor did serious harm to the Knights of Labor as a cause for good, and made the public misunderstand the encyclical of the Pope. * There is a parallel to this case in our own day: Certain organizations for the good of workmen are so unjustly described as communistic that every union for the unskilled laborer is looking upon with suspicion by Catholics at the expense of just wages, hours, and laboring conditions. * Saddest of all, Pope Pius XI's encyclical, "Quadragesimo Anno" is either misunderstood or not read at all. * But the workman's duty persists: He must unionize; he must Catholicize the unions; he must strengthen against Catholicism. * We shall never be forgiven for our neglect of the* working-man and his rights if our neglect is prompted only by the of the consequent encyclical, fact that we dislike a certain was Cardinal Gibbons' plea to organization of workmen. PROCEEDINGS OF 19TH GENERAL KSKJ CONVENTION HELD IN EVELgTH, MINN., AUG 15-21, 1938 (Continuation) t.l mary magdalen 20wlerets elect TO ORGANIZE BOOSTER CLUB Cleveland, 0.—At a recent meeting the Mary Magdalen's bowlerets elected the following officers: Rosalie Jerman, pres-! ganizing and booster club corn- Bridgeport, 0.—The St. Barbara's Society, No. 23, and St. Anne's Society, No. 123, will have a meeting in the Boyds-ville Hall for the purpose of or- ident; Anne Burdelich, secretary; Mrs. I. Zupan, treasurer; Frances Ambrosič, reporter. During the second week of practice the girls seemed to have slumped in the first game, but after they played for drinks (pop. in case you don't know) they were all set for victory. Jerman won from Burdelich: Marie Gornik and Anne Budan were neck-and-neck, both having their nickels ready, but finally Gornik won by a nose; Meglich and Ambrosic were playing tag, but finally Ambrosic won; Mae Yartz preferred her high heels to her bowling shoes and certainly went to town; the two Knapp sisters secincu to be looking to each ft her for their scores; Vida Kr.:?i r. .d Agnes Trebar kept te. n • cr.ch other by keeping rather even and ending up by Trebar winning. posed of both societies here in Bridgeport, and to participate in the athletics, entertainment and social work of the societies. Therefore, all the members, young and old, are asked to be present at this meeting, which will be held Sunday, Oct. 9, at 3 p. m. Plans will also be made at this meeting for a dramatic play, which is held every year on Thanksgiving Day, and in which both young men and women take part.Ludwig Hoge -o- PITTSBURGH SPARES Girls, come, join in the bowling and have a lot of fun! Come to meet and greet friends. John Golobic Jr. (one of the pigeons) is mixing up his football with bowling—"Skits" and Pitt. Molly Sumic already tested the alleys with her elegant, unexpected manner of slipping that somehow or other gives her big scores. "Chink" Frank Kompare, after a year's absence, has joined the bowlers, and promises to have his wife 'join the bowlerets. Matt Ve- (24) That the Supreme Fi-nahce Committee be composed of the following: The supreme president, the supreme secretary, the.chairman of the Board of Trustees, and three members elected by the convention. The Finance Committee shall select its own secretary. Motion made and seconded that the above resolution be approved. Motion carried. (25) That the salaries of the supreme officers remain the same. Motion made and seconded that the above resolution be approved. Motion carried. (26) That there be sent to Bro. Edward G. Bayuk of Evel-eth, Minn., general chairman of the convention committee, a letter expressing the gratitude of the convention and its individual officers and delegates for the hospitality which Bro. Bayuk, his committee, the members of the Eveleth lodges, the mayor and the other officials and citizens of the city of Eveleth have extended to the delegates and convention visitors; that Bro. Bayuk in turn convey to those others named herein the above expression of our gratitude. Motion made and seconded that the above resolution be approved. Motion carried. (27) That there be sent to St. Joseph's Parish in Joliet, 111., the following message: "The Nineteenth Regular Convention of the KSKJ in session at Eveleth, Minnesota, regrets deeply the untimely death cf our and your spiritual director, the Rev. John Plevnik. And since we know that your parish bear the same % sentiment, we therefore send our dččpest sympathies and assure you that beloved deceased will be remembered in our pravefs and will forever remain in our memories. "XIX General Convention of the KSKJ." Moved and seconded that the above resolution be approved. Motion carried. (28) That there be sent to Mrs. Anna C. Vertin in Joliet, 111., the following message: "The Nineteenth Regular Convention of the KSKJ feels that there is something lacking in our present General Convention. We feel the absence of that humble soul that had warmed the hearts of all in his presence. We feel that with his premature death our Union lost one of her best workers in the field of fraternalism. "Accept, therefore, from oui Convention our deepest sympathy. Rest assured that his honored memory will forever remain with us. "XIX General Convention of the KSKJ." Motion made and seconded that the above resolution be approved. Motion carried unanimously. (29) That there be sent to Rev. Louis Pirnat, pastor of Holy Family Church, Eveleth, Minn., a message expressing the gratitude of the convention for the hospitality he has so graciously extended to the convention officers, delegates and visitors. Motion mad% and seconded that the above resolution be approved. Motion unanimously carried. Supreme Vice President John Germ thereupon called a ten-minute recess at 4:40 p. m. at Session reconvened p. m. Supreme President Opeka presents to delegates Mr. Anton Zbasnik, supreme secretary of the J8KJ, who addressed the delegates and extended to them 4:55 itation committee. Motion made and seconded that flowers be sent to the late Mrs. Mary Miklaucic, mother of Supreme Trustee Louise Li-kovich. Motion carried. Motion made and seconded the greetings of his organization. Report of Bro. Frank Banich, athletic commissioner, read. Motion made and seconded that the report be accepted as read. Motion carried. Motion made and seconded that the convention appropriate a sum of money to compensate the commissioner of athletics, Frank Banich, for his work in the past four years. Motion carried. Motion made and seconded that Bro. Frank Banich, athletic commissioner, be paid $25 per year for the past four years. Motion carried. Motion made and seconded that the reports of the supreme officers as published in the Glasilo be accepted as given. Motion carried. Report of committee on athletics made by the Rev. Matthias Butala, chairman. The committee recommends: that the convention go on record as whole-heartedly approving and endorsing the stand of the Catholic Church as exhibited in the encyclicals of Pope Leo XIII and Pope Pius XI and that the convention send to His Eminence George Cardinal Mundelein a letter setting forth this resolution. Motion unanimously carried. Motion made to adjourn. Meeting adjourned with prayer at 6 p. m. until 8 a. m. on Saturday, Aug. 20, 1938. Raymond Mutz, Recording Secretary. Mary Kosmerl, Recording Secretary. John Germ, First Vice President. (1) That the commissioner of athletics be hereafter known as the director of athletics and recreation of the KSKJ. (2) That the field of activity of the Athletic Board be extended to include all youth movements, as well as athletics mond and recreational activities. j taries. Motion made and sec-Moved and seconded that the onded that the minutes be ap- SIXTH SESSION Aug. 20, P. M. Telegrams and greetings to the convention were read and acknowledged with unanimous approval. Meeting called to order by Vice President Germ at 8:20 a. m., with prayer led by the spiritual director. Minutes of the previous session read in Slovenian by Ivan Zupan and in English by Ray-Mutz, recording secre- above first and second recommendations of the committee be approved as read. Motion carried. (3) That the director of athletics and recreation be elected proved as read. Motion carried. At the suggestion of Mrs. Catherine Spreitzer it was decided to extend an invitation to Mrs. Brince, mother of president of the Supreme Auditing as one of the members of the! Committee, George Brince, and Supreme Committee. j oldest member of the Minne- Moved arid seconded that the ! sota lodges, to appear before above resolution be approved.! the convention and greet the Motion carried. (4) That an appropriation of money to carry on athletic developments in the KSKJ be provided from the General Expense Fund. Motion made and seconded that the above resolution be approved. Motion carried. (5) That the director of athletics and recreation shall conduct and perform all duties pertaining to his office under the supervision and direction of the Supreme Committee. That he may be removed from office in the same manner and for the same cause as any other member of the Supreme Committee. Motion, made and seconded that the above resolution be approved. Motion carried. Motion made and seconded that the above resolutions of the athletic committee adopted and that these resolutions and the bylaws of the Athletic Division as presented by the athletic committee be printed with the regular bylaws of the Union. Motion carried. Motion made and seconded that the salary of the commissioner of athletics and recreation be fixed at $25 per year. Motion carried. Motion made and seconded that the convention send to Sister Veronica Kolenko, who is confined to the hospital in Eveleth as a result of an automobile accident, a basket of flowers and that the chair appoint a visitation committee of four to visit Sister Veronica Kolenko and present the flowers to her. Motion carried and Supreme Vice President John Germ appoints Mrs. Mary Go-selich is grand company with lobitsch, Mrs. Pauline Kobal, his thrilling bowling, featuring the "pretzel ball." delegates. Report of the committee on bylaws presented by Chairman John Pezdirtz. The committee reports as follows: The bylaws proposed by our actuary, Mr. Alford, and presented to the KSKJ convention held in Eveleth, Minn., week of Aug. 14, 1938, were accepted and approved, with the following changes and amendments proposed by the bylaws committee : Section 6 (b). The number of members of subordinate society shall be determined by its membership roll on the first day of April of the supreme convention year. Section 7 (a). Each subordinate society shall elect its delegates to the supreme convention at either a regular or be special meeting to be held between May 1 and July 31 of the convention year. Section 7 (b). The supreme secretary, where practical, shall effect such mergers of subordinate societies in the same or nearby localities for the purpose of electing delegates, nomination of delegates and alternates shall be made in April of the convention year. Section 7(d). To be eligible to serve as a delegate or alternate a member must have been in good standing in the Union for one year and in his subordinate society for not less than six (6) months. A member who is a supreme officer of some other fraternal organization or an agent of some life insurance company can not be a delegate to the KSKJ convention. Also any member who is a delegate to some other convention of a fraternal organiza- PITT BOWLERS GET INTO SWING; INVITE KAY JAYS AND FRIENDS Pittsburgh, Pa. — Although Lawrence Recreation Alleys. the season is young and not all bowlers are accounted for, the Pitt Kay Jay League got off to a merry start and everybody is having a grand time. Included in the roster of teams are several new members, but the Pittsters are looking forward to more bowlers and bowlerets. may join The Pitt Kay Jay group is very cordial and friendly, and it is positive that every Pitt Jay would enjoy the Saturday night where the Jays meet. It is not necessary that one be a member of the KSKJ to bowl with the boosters at present. They are anxious to welcome all friends, who later, after learning what type of people comprise the KSKJ, So if you are a Pitt Jay, join in with the boosters in their Saturday night bowling sessions. Be a Saturday night Pitt sessions at the newly decorated Booster bowler! stephens open with six quints Chicago, 111.—St. Stephens started their bowling season Sept. 27 at the Southwest Alleys, but due to the lack of interest on the part of the bowling members only six teams were lined up by the newly elected secretary, John Terse-lich. The bowlers got off to a slow start in the first night pairing. John Kochevar led his Monarch Beers as they took two games from the Parkview Laundry team with a 492 series. Retel's 201 game was high for the winners, while C. Grill's 205 game was the best Chicago, 111.—Guy Pakee's of the evening. Orchestra ha« been billed for Jerin Butchers, with Gott- the dance to be sponsored Oct. lieb's 190 and 181 for Jamos 29 by the St. Stephen's Young Zefran, took two games from Ladies' Sod&litv in the school the Korenchan Grocers. Hank auditorium. Basco, bowling for the Grocers, got himself a 545 series, the second best score of the evening. Perko's Inn swamped Toma-zin's Tavern by some 82 pins. Strohen was high with a 569 series, getting 180, 189 and a 200 game for his grand total, while Louie Zulich's 190 game also helped the Perko team. High game for the losers was Anton Wencel, the Slovenian milkman, with a 196 game. -o--• SODALITY DANCE both conventions are held the tralization or not. shall receive the sum of $5, which shall en- same year. Every delegate must be an American citizen. Section 10 (f). Subordinate societies failing to vote within 90 days following publication of the proposal shall forfeit their rights to vote thereon. Section 12 (c). Addition—If any subordinate society becomes delinquent in the sum of twenty-five dollars or more with the LTnion he shall notify the president of such society. Section 13. All the supreme officers should meet once a year in the offices of the KSKJ at Joliet, 111. Assistant supreme secretary and the athletic commissioner are to attend the semi-annual meetings. Section 14 (i). This para-; graph shall read the same ex-1 cept that we cross out Lhe word i "occupation." Section 15 (b). The Supreme Financial Committee. — This paragraph shall read the same except that we substitute the supreme secretary instead of the first vice president. Section 15 (e). That all new proposed bylaws be published in the official organ six (6) months before the convention date. Section 18 (b). That para- title her child to membership in the Juvenile Department, ar.d said sum to be used to pay the assessment of the child. General The following additions and provisions taken from the old bylaws were approved and accepted, and are tc be included in the new bylaws: All assessments are to remain as heretofore, except the extra assessment of 5 cents, 'which is to be combined with the Disability Benefit Fund. The following paragraphs taken from the Slovenian text of the old bylaws are to be included : Article 7, Par. 18 (a); Eng. Ail. 7, Par. 23. Article 11, Par. 7 (a) ; Eng. same. Article 16, Par. 11; Eng. same. Article 14, Par. 4 ; Eng. same. Article 20, Par. 3; Eng. same. Article 21 complete; Eng. same. Article 8, Par. 6. Shall remain as is with the exception of the last sentence to be changed: "The supreme secretary shall notify by mail a suspended graph now reads a $1,000, but member 3° days after date of that it should be susPension Provided the mem- we propose only $500, as formerly. Section 20. Special Relief. This fund is to be combined ber has not been reinstated prior to that time." The following amendment is Mrs. Caroline Pichman and Mrs. Johana Mladich to the vis- tion cannot be a delegate if assessments for members past 70 years of age are to be paid from the Expense Fund. Section 24 (f). In this paragraph the word "Supreme Committee" should be omitted and substituted with the words "Supreme Convention." Section 29 (b). Members can change^Jbeneficiaries on their benefit certificates at any time by making application therefor on forms furnished by the Union and surrendering their certificates for endorsement of the change and payment of 25 cents. Section 29 (d). Each mother belonging to the KSKJ, regardless if she belongs to the Cen- with the Expense Fund. The to be included in the bylaws: No president, treasurer, or secretary of a subordinate society can simultaneously hold a presidency, treasurership or secretaryship in any other fraternal organization; nor may any one of these three positions be held by an agent or an employee of a life insurance company. The bylaws regulating subordinate societies and the bylaws of the Juvenile Department are to remain as they appear in the old bylaws. Motion made and seconded that the report of the comittee on bylaws be accepted as read. Motion carried. (To be continued.)