gospodarskih, obertnijskih in narodskih stvari. Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo začelo leto po pošti 4 fl., sicer3fl.; za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr. 'i 'e-caj XIII Li ub ij ani sredo novembra 1855 List Kaj namen umnega plemeneuja in kaj tem skušnje nčé? dega in pa notrajnstvo meso. mleko f to je mast ? 5 iz ktere se delà un^ai,, umal, volna itd. in pa duh. Očiten uo-kaz tega nam je mula; mula je otrok matere kobile Namen umnega plemenenja je, da si gospodar m pa oceta osla priredi dobre in lepe živine, kakoršne potřebuje g 1 ? za je gospodarst Navadno je gospodarjem bolj vstreženo z dobro živino, kakor z lepo; ce pa bila itd vina m osel gleda poglej m vidil boš 5 in da je lik y kako kot iz zediniti, je pa tolikanj bolje. Lepota naredi in zlepša Zato je pa tudi znano, da se manj kega spola po većji ženskega spola 5 zamore ob se tudi rada vjema z dobroto, in tako gospodar potřebuje težke živine, moćnega konja imenuje peg a, ceravno ni izdelan v vsem životu porazmerah žlahnega Arabca. Dobra živina je mnogokrat Zato kravo imeti mlekarica je treba 5 ce hoćeš dobro mol ko zi V • cj ? da ni krava (mati) dobra ? molzne matere temuc tudi bik (oce) mora biti sin dobro Ce boli stanovit tudi sta nog, breg lepa ? zlasti kar vprežno živino zadeva, ker ti- premenljivo poded po mnozih rodovih ne lastnosti imata oće ali mati prava in posta glave vratu, hcrbta, križa in toliko goto vše je, da tista stanovit _ ' 1 - 1 # I 1 m » • V 5 delà konja 1 e p eg ga delà večidel tudi prelila tudi v mladino. Ce ni živina korenine, se bo kri se bo prave uterjene g a. -----5 no«^ « Priredba lepe in dobre živine se opira na stano- rade pogubile. Zato tudi tište dobre lastnosti, ki jih ima vitno post t po kteri se lastnost hvala pri živini 9 star otrok vselej prenasaj 9 to prav 5 na ki trok Kakor starši 5 tak renine". po pravici velj , ce zamoremo reći: to je še živina stare ko del velja, ceravno ne sabo Ce sta si oce in mati toliko bolj loč med ij. attuv, vu.mu o »«bej a bo mladina in toliko težje je, tlmnini gospodarjem je tedaj na voljo dano si iz- dobre ali žlahne lastnosti ene strani spraviti v mla . . . 1 V«t V I 1 V • • V . 1 » I A * • ^ 1 • • J i 1 , • « t ». rejevati dobro in lepo živino, če le hočej • . . 1 V t * •• T7- } I in tudi dega Oče in mati si morata v telesnosti k biti ej zamore umno ravnati o živinoreji. Kakor si gospo- notem bo lahko tudi mladina taka; namesto - . _ . . ■ 1 mm • • • * • à V« . ■■•v, da bi ži 9 ert ploditi le lepo in dobro sadj v svoj vmorejec z 5 v kterem so poprej edine lesnike bile, ravno to še večkrat spačil li enim i starši si zboljšal rod ? tako ? pa V • zamore tudi gospodar v svojem hlevu doseći, ce piti je treba drevje, ga požlahnovati, mu streči pridno in prilivati itd. Kakor na vertu, tako v hlevu na priliko, je znano ga bo da žlahni ovni z grobimi ovcami naredé mlade, kterim se volna „cvirna", da skor ni za nobeno rabo. ,uiiw ? ™ »«.vi. 5. Napake (falarji) in b Brez uma in pridnosti ne bo ikj m koli nić. kazej staršev se po včasih še le v poznejšem rodu; včasih • t V ♦ 1 • 1 t i « i 1 1 • • * V V ki so rej o take Očiten izgled resnice te so nam mnogotere dežele, pervem ni nič viditi tište napake, ki jo ima oče ali • « * m la % . rnrmmm m _ na soko stopnjo pripravile z umno in skerbno •T" t m 1 » i à M I V « 1 1 I • mati 5 v tretjem ali četertem pa. Tako tudi nekteri živine. Kaj mislite, da so Angl od konj Švajcarji in Štajarci od nekdaj take go- bici (stari materi) pa kdaj otroci niso ne očetu ne materi podobni, dedcu ali ba veda imeli? Nikarte! Vémo, da veliko in naj vec Od premladih b pa tudi od starih stori rod ? zrak ? zivez pa g vendar ne Spanjce, ki so nekdaj imeli naj žlah • V ? in slabotnih mat merinoske keg pola pravijo, da rode posebno rade m ovce, so poslednji čas že prekosili Saksonci več mlad Očiten gled ? koliko je ležeče nad umnim ple menenjem, nam je in čv kako tudi 1 o v e s k rod Kako mocen zlo , nasproti pa po mladih slabih očetih pride ženskega spola na svet. Sploh je število možke in ženske mladine si erst je bil nekdaj 9 kakošen pa je sedaj m ko, take, da ne moremo ravno reci, da bi prišlo več živine možkega spola na svet kakor žen še bo, ako se v dovoljenji zakonskega stanů ne bo nič gledalo na telesne lastnosti. Če nektero nevesto in nekterega ženina pogledamo, moj Bog kega „živinoreje" dr. Bleiweie-a.) ? kakošna sta; v b o lni š nic bilo kakor jima pravic dati ju poslati bi bolj pametno Gospodarske skušnje Ijudst množiti Iz tute bo le tuta, in iz pokveke bo le spet pokveka. In tako hira rod za rodom, in nemožen na truplu je nemožen tudi v duhu. Tii se tudi očitno vidi, kaj je y Skušnje o tertni plesnini na Štajarskem v letih 1852 9 1853 y 1854 in 1855. iz tega, ako se „vse križem pari déh Kadar se kakošna kužna bolezen prikaže pri Iju Skušnje mnozih let in mnozih dežel so o p y živalih ali rastlinah pravi ?? Woch steier sanji z i v o ličile sledeče tnih lastnost ta na mlad LWG." vse okolj treba pervo, da sledimo nje lastnosti m ? v kterih se přikazuj moramo skrivno t te m se bolezni razodeti, kolikor tih je pri plemenenji res veliko in je člověku mogoče, in zvediti pomočke zoper njo naj več ležeče, pa vendar ne vse, tudi mat premorejo veliko. očetu se izdeluje večidel s pred nji Po života, koža in dlaka, in sploh mat pa bolj zadnj del V • ota ? J del injstvo, —po elikost mla Veliko vode bo še preteklo, preden bomo od tertne bolezni kaj gotovega vedili; treba tedaj, da si pridno prizadevamo zasledovati nje lastnost sezemo po bi lni h skušnjah mnozih kraj če to do , potem se bomo mogli stopnjo dalje storiti in reci to je 354 k bolezni, to je pomoček. Kar tedaj to pervo znanje zadeva, uče skušnje čveterih letnašta rimskom kamnu v koroski zemlji najdenem stoji ime H u c i a i die hohe, erhabene. jarskem gotovega tole 9 gnJ 9 kolik bi perj daj • V grojzdje toliko manj tal t viselo in kolik pokrit Druga takosna azijatiska domačnica je as, kar v san- Kakor je glagol tur, kteri tudi skritu pomeni „bewegen pomeni „bewegen", kteri vinorejci so grojzdje, kterega se je plesn ze prijemala, s smerekovimi, jelsovimi in enacimi vejami pokril stvaril besede turan, taurus, tora, der Berg, tako tudi korenika as, zato ruski: osi I, osi 1 ka mogila, in imeua gor, bregov in hribov sloven- a , o OU1VI » lui. , JVIW» • V.1UV1U«! » VJU.U1. - ----O---7--------- B J " ' in plesnino ustavili. Grojzdje na brajdah, skih: O sile a po metatezi Oslića 9 Osil pod kak treh 9 dovj ploh na Osilnik. Asilni k 9 0 so u n i k 9 v u I ■ u i n , Am u > • u i a , puubiuucuu /I DlIU^ , Plinijevega in Tacitovega v Panonii Oso nes tert kem, je rado plesnelo. Ce manj je kraj a ponemćeoo Asling, in ime roda A z al i y bil god 9 H n j je gnjilo grojzdje. Terte 9 Gebirgsbewohner, kterega Tacit očitao loči od nemskega 9 cu, kadar izhaja, so imele in pravi, da so poseben panonsk jezik govorili ktere so stale proti son več plesnivá na sebi od tistih na južni in zahodni Se imamo po Slovenskem rodovioe prebivajoče po planinah I _ _ _ - « ^ . ▲ a m. m m A • — -------_ ____^ strani. Grojzdje na m bolehalo kakor na st eni terti so bili z dr; in 9 dra vi terti malo gnal manj 9 na in bolni grojzdi in celó na z imenom: As, Aslj, Asman. (Glej: Repertoir des Tauf bûches der Pfarre Prasberg). V7 versto takosnih besed še spada ime reke Digič m zdrave grojzdu so bile tam pa tam spodnj e jagode, (Deigitsch) v kanjuški doliui na Stirskem, inDije, ponern 9 g pa bolne. Tega si ne moremo ceoo Thaya, Taja na Moravském; v pismih srednjega veka gač razjasniti, kakor da terta, čeravno edina mati D i gun ci a. Digič, Dija pomeni narávnost vod o. vsemu svojemu grojzdj 9 ni grojzdom in ne vsim poljskem jeziku se se je obranila beseda Dingus 9 V Fest jagodam kega ziveža dajala deb s korjo poverh, posebno če ni bila globok e m 1 j sk der Wasserbegiessung. Tudi ime rečic slovanskih Raba, Rabnica v to ver pana (zrahljana), in na pust emlj bolj gnjilo, na m o čni pa globoko zrahlj gnjilo manj je grojzdje sto spada od sansk. korenike rab, sprudeln ; dalje ime ce je ske reke YTatava od sansk. korenike at bewegen, z di Od b tertne sorte se ne more za gamo vat, zato vata gotovo reci, da bi bila bolj ali manj plesnini podver žena, ako je v tacih okoljšinah, ki so bolezni bolj veter, das sich bewegende. (Dalje sledi.) pOStreŽll. , npiUll CJU J/tV/OliVIU » timu ktismj p V « U V . lim grojzdjem, kakor zgodnje inćerne; nektere ploh so plesnele veliko bolj p z Ozir po svetu bolne terte so bile let zdrave Štajarskega Prejel To so skusnj smo te dni tudi iz Brežic na Štaj. uupia , V IUW1 1JI I I ^WOJJt m-a» OHUOU UUIUIU grojzdne bolezni odkriti, ter pravi ,v da izvira ona od hudih zimskih mra'zov in pozeblin. Čeravno to mnenje ga ne srne (z zlim namenom) dotekniti, ali razžaliti ga ne more obveljati, vendar svèt: naj bi vinorejci naši Kdor to storí, ónega bodo kaznovali tako, kakor hudodel dop v kterem marlj gosp skuša natoro Zakonik kneza černogorskega. (Konec.) Knez je oseba „neprikosnovena" , to je, nikdo se se sploh ravnali po segi m s kih vinorejeov in v nika 9 jeseni terte. kar jih je za grubanje, pogrubali, druge pa na tla položili in jih saj toliko z zemlj bi terte po tleh ali saj do tal ležale drug eg a vzroka korišten biti. pokril 9 da 9 zamore iz kteri „samovoljno" člověka ubije, to je, s smertjo. Paličanemu (tepeuemu) biti je Cernogorcu najveća sramota; vendar je ustanovil mladi knez to kazen za ta- ■í , ki bi kradli poslej trikrat. 9 tove, smert pa za cerkvene tatove in za take, Starozgodovinski pomenki Doslej je bila navada, da so hodili Cernogorci pred sodni stol s kamoom za vrat obesenim, ter so se sklanjali slo- 99 imenu Styria, Štirsko, Štajarsko, Steiermark Razložil Davorin Terstenjak. (Dalje.) : Beseda stir v pomenu bik in gora in kot ime rek je toraj domačnica azijatiska, in takosnih imamo več, posebno v imenih rek, gor, krajev in mest slovenskih, kakor tudi v lastnih imenih. Ker so za jezikoslovca važne, jih hočemo nekoliko pretresati. * Ena takosnih domačnic (indigenový azijatiških je beseda ac, ktero se tudi naš slavni slovničar Janežić pozna, samo malo po koroškem govorjenji spremenjeno pred sodniki kakor sužni. — To je zdaj prepovedano bodnim" Ceroogorcem in Berdijanom; postavodajavec preti pa krivičnim soduikom s hudo postavno kaznijo in dodeljuje . 1.) vsakemu Cernogorcu in Berdijanu jednako pravico pred sodnim stolom. Ako kdo kaj prepove danega storil s tem bolj pijan, korili ga bodo, toda na pol manje kot treznega hudodelca. (§. 93.) Kazni za nektere hudodelstva so res da hujše kot pri i Rodovine : Ac, Acman, lícauník, Voucounik, Hucounik živijo v staroteržki fari okoli slovenjega Gradca, v mozirski (Prasberg), na Krasu, kakor kerstne bukve teh far pricujejo. Rimski napis, v kterem stojí ime H u c i a, glej pri Ankershofen-u Handbuch der Gesch. Kârnth." V. 573. — Iz Azali (znamenita 55 mesto Acalov zvalo Brege jei čh m J » Hiïgel Spitze i Korenika je sanskritiska y ausdehnen, einnehmen, in ima enako v glagolu uč anwachsen, ausdehnen. Ker pa smo čuli, da besedi 9 y ki izrazujete b er do y n. p ti, gibat verdh se y ste stvarile pomene: g y j crescere, slov. berd crescere slov. moh mog y tako je tudi glagol mah a čh uč stvaril sansk. uččas, erhaben venskih gor: U za U po 2k « v in iiueoa hío y 9 car (na Koroškem), Vacra v Austrii; dalje imena O gora i U y II ponemčeno Otsch Plinie ninah A A A c m roda karpatiskega: Huculi, to so in rodovin slovenskih prebivajočih na pla- Ucaunik (Ucalnik), Vucounik an in celo na (Vucolnik), Hucounik (Hucolnik), Ucm 2 je ta okoliscina, da se je glavno tion, toraj prav naravno po svoji legi) je postalo Huculi, kakor iz Acman Ucman. Glasnika h in v sta digamata; pri-meri okno, h okno, vokno. Glasnik a Huculi obraćaj o radi vu, n. pr., krul, kru va za kral, krava. Azali, Acali, Huculi toraj toliko pomeni kot Osones, Stiriates, Taurisci, Rergbewohner. Že pridni Eichhorn je terdil, da rod v Noriku prebivavših „Montanov", kteri so posebno kohorto utemelili, Monta nus přestávek domaće be Beitràge" II. 12, 51, 79.) V Itar- patih, kjer Huculi stanujcjo, se dve veliki gori nahaj ate. kterih ena se veli Matra, druga Tatra. Tudi ti imeni ste ta-košni domačnici azijatiški in tudi v njima ti čí pomen rasti od ma zr mah, crescere, in brez dvombe je tudi ta tišti pomen imelo, ker tatra se v sanskritu najde v pomenu „altus, visok44. Komur ne pride tù berzo na misel Wi n di sch- Matrei na Tu- rolskem? „. • : ^ m I ■ftarf 1 ■ ■■■■■■■■■■■■I ' ; a ' r*^ " ' Pis. je enak z „Taurisci" in da je sede „Taurinus" (Eichhorn „ Glej A. J n Slovnik slov." pod to besedo Tacit, cap. 43. Staroslovenski „kosnati" dotekniti se. Pis. 355 nas; ali sirovim ljudem je treba s hujšo pokoro žugati kot omikanim. tako silni Turk je sedaj za „bolnega moža « Tadi pri nas so strahovali kdaj hadodelnika ve spoznan vé. ar Ka-Tako liko hojše kot dan današnji. Da je pa mladi knez tudi , ki pravi: „Ako bi po- miločuten to nam kaze 70 d pa begnila ktera deklina (zavoljo možitve) brez vednosti starisev s kterim „monikom" (mládencem) -îl_______1 »nb«: li^Ur^T.» Ín -- nie se jima ne sme storiti » zakaj 55 u Ako deklina ne privoli, ondaj se grozi tištim tm ó esta jo o koD'k y slovníku Vu ko ve m kosen naslov bo nek imel v 10 letih, sam Bo se svet preminja. > Stare postave zoper potrato in posebno zoper lisp v oblačilih. , s aji- à } v Ze ▼ starodavnih časih so bile postave zoper lišp in sama ljubav" ju je „ve- potratno obleko. Mikavno je slišati, kaj se je taćas štelo 5 ki 9 to je po sili vzamejo, s hado kaznijo tudi za v tako obleko. Iz začetka 1 etoletja so ženo francozkega kralja J I r nl" »1>MIUVJU ^ O HUUW n«uuiju IUUI iiu- " "Mvi/mu J v. DIU1HJ U O U £áMUU II OIRUaKCgU (liai gorski. Jako roično je brati popis „otmice" #) Karola VI. potrate obdolževali zato, ker je imela dvoj V srednjem veku so marsiktero platnenih aj Tudi mérske še^re zatira ta zakonik 9 n. pr 89 da majo Cternagorci gerdo navado, da mozki in ženske • • ' : * ___«« nk-otm ^K^tt in i < osebo v klado djali samo zato, da se je prederznila „predrago" in „nepotrebno" s raje o nositi. —Kralj angležki Jakob mertvimi sajo pereme 5 „po obrazu se grebó", in tako I- je imel samo ene svilne nogovice, ktere je enkrat po di dalje časa ostajajo. Kdor bi pocenjal poslej kaj ta sodil svojemu ministru, ko se je imel pokloniti francozkemu kega oni bi moral plaćati dva cekina poslanců Pod knezom brandenburškim Joahimom II. (ki b Zakonski Ijudje se ne smejo več lociti tako, kakor je je vladal od 1535. do 1571. leta) je superintendent meje doslej navada v Černigori, ampak le po zakonib „pra- brandenburške Andrej Muskul po ukazu svojega kneza voslavne cerkve" (§. 67) svetio dal cele bukve zoper potratno obleko, in omenjeni 66 veleva duhovnim vsako nedeljo božjo službo knez Joahirn je dal enkrat tri mlade bogate mestnike 9 ki opravljati, cerkev čisto deržati, „pravila" pravoslavne kve „točno izverševati, narod, kolikor je le mogoce k so v sila širocih hlačah se okoli knezovega gradu košatili 9 v veliko železno tičnico cei dan preti in ljudstvu v sva dobrému napeljevati in pravoslavno vero v njem uterjevati, riven izgled kazati v tem, ko so grodci okoli te tičnice in žuga tistemu, kteri ne bi od B_ Drugih „pravil" nočem ravnal tako, da bode odstav godli V Ljubeku je bila leta 1454 postava za oblačilo pravil duhovskih tukaj pretresati N oklicana; po ti postavi je bilo gospodinji z obilnim premoženjem kratko pripušeno (4000 srebernih mark je moglo naj manj tako I pravim le še to, da si je postavil mladi knez Danilo s tem zakonikom slaven spominek, da najde v njem vsak lišpati; to lišpanje pa je moglo po stopnjah toliko manje premozenje biti), v obleki, zlatnini in srebernini se po 1* * i • . i« V • . . - - - pravoznanec veliko mičnega, in da je ta knjiga imeniten dobitek za zgodopisje pravdoznanstva slavenskega, s kte- 9 rim so se počeli zadnje leta učeni možje marlj zlasti gosp. dr. HermenegildJirećek, češki, brat bivšega vrednika slavnoznane „Včele", pecati, pisatelj seda- biti šalo. vzeli kolikor manj mark je premoženje žene in moža zna Ženska m,. ki so se košatile čez svoj stan, so lišp , kjer koli so se pokazale v taki potrati, in ga pro- dali na dobro ubozim tintega kraj j. Vsled te postave je v 16. stoletji župan Tomaž Wikede svoji ženi, ktero je nje c. k ministerskega koncipista in učenega jeziko- večkrat svaril, naj se nikar tako silno ne šopiri, pa ni nič znanca Jož. Jirečki svetio mično knjižico po pravu staročesk Dr. H. Jireček je dal že na pomagalo, na sred terga pri belem dnevu dal prepovedane 55 Ueber Eigenthums-Verlctzungen" zlate verizice po bricu z vratů sneti. Tudi pri možitvah , (Na Dunaji 1855). je bila v Ljubeku postava, koliko smé ženin nevesti in ne- Zakonom staročeskim primerja on tudi zakone drugih vesta ženinu darovati; ženinu naj višjih stanov je bilo za 9 Slovanov jako ugodno. Za terdno vemo, da se misli tudi zenitvansko darilo pripušeno nevesti dati 3 ali 4 perstane naš preučeni in «arljivi Miklosić lotiti zgodopisja pravo- 2 zlatih verižic, skupaj ne ćez 12 lotov teških, 3 žame-znanstva slavenskega, kedar dodela veliko slovnico svojo, taste ovratnike (kolerje) in 3 pare kratkih rokalov; nevesta pa je smela ženinu dati srajeo, k večjem 15 mark vredno Bog: daj srećo in zdravje! Da bode vse izverstno, tega smo si v svesti ; zakaj gosp. dr. Miklosič ni le učen jezi- > koznanec, ampak tudi pravoznanec kap biti in pa perstan. Ne srajca ne žepni robec ne z zlatom, ne s svilo 9 ništa smela ne z biseri obšita. Dota je bila natanko po postavah določena, ravno tako svatovšina Ozir v stare čase (pojedina), ktera se je ravnala po stanu ženinov; po ti po t Kako so se sultani kedaj imenovali. Turski cesarji so nekdaj posebno baharijo razodevali v naslovih , ktere so si prikladali. Stari sultani so se takole podpisovali ali prav za prav na čélo svojih pišem ali ukazov napisovali sledeči naslov: milosti velikega, pravićnega in vsegamogoč- stavi so bile svatovšine ločene v troje: svatovšine s pašteto z vinom in olom (pivom); razun naj višjih plemenitažev ni smelo pri nobeni svatovšini več kakor 4 jedil na mizo priti Tudi število svato v in godeov je bilo za vsaktero „Jez, po versto zenitnin po postavi določeno. Ce vse to beremo in primerjamo z današnji vidimo ocitno: kako so se časi premenili! 9 pac nega Stvarnika in po obilnih čudežih njegovega naj višjega preroka, cesar mogočnih cesarjev; pribežališče vsih via darjev; delivec kron vsim kraljem sveta; služabnik obéh presvetih mest (Meke in Medine); poveljnik svetega mesta Novičar iz raznih krajev Jeruzalema 9 » gospod Europe, Azije in Afrike, ktere smo si V Pragi se je nova družba ustanovila pod imenom utr i j anska upnica za kupčijst in b e rt z zmagavnim mečem in s strašno sulico prisvojili; gospodar dvojnega morja (belega in černega), gospod Damaska, ki je duh paradiža, gospod Bagdada, ki je sedež kalifov; gospodar terdnjav v Belemgradu, v Agrii in neznano veliko dezela, ototaov, mest, narodov in mnozih zmagonosnih ar- ništvo", ktera bo dnar razposojevala ; svoj poglavni sedez bo na Dunaji im po potrebi pa tndi podružnice na pravila po deželah našega cssarstva; stopilo je za osnovo v družbo, namreč knez Jan. Švarcenberg, knez Maks E. Furstenberg, knez Vine. te upne naprave več bogatih moz j mad, ki fežé okoli naše porte božja na svetu itd. itd. « 5 Jez čez vse to še senca K. Auersperg, grof Oton Chotek, žl. L. Haber, baron S M. Rotbsild za-se in za vse Rothšildove hiše in žl. Leop Naslov ta res kaže baharijo nekdanjih sultanov 9 zra Lâmei v Pragi. Ravno razglašajo dunajski časniki 9 da je veu pa razodeva vendar tudi veliko moć, ki jo je Turk nekdaj imel, da je res svet strahovah Ravno ta nekdaj imenovana družba že přejela ko dovoljenj za napravo te upnice 3 podružnice Dunajska banka je že sklenila spet Entfuhrung;. Madchenraub. Pis. ce napraviti: v Rumburgi Sreberna marka je bila takrat 3 fl. vredna. i Deb V • 356 in v Ljubljani, kteri vsaki bo dala pol milijona za da utegnil sovražoik Mingrelijo ar © lei n îzpoHojevanje kupeom iu obertnikom; enoglasno se zago- napasti, zato so vse soteske uterdili. zemljovid") tovlja, da ministru baronu Bruk-u gre za to posebna carském ukazu bo novo rekrutiranje y ki Po poslednjem zunaj 7 dežel, hvala. Konćne posvetovanja za izpeljavo ces. patenta, zadeva vso rusovsko cesarstvo in mora do 27. decembra po kterem se imajo gojzdue in pašne služnosti konćano biti, nabralo spet 400.000 novih vojakov. V (servituti) v red djatl, so se že pri c. k. deželnih pogla- podporo po vojski ubožanih družin se bojo ustanovili po varstvih posamnih deželá zaćele. Učit e lj e ljudskih vsem Husovském odbori, ki jim bojo dělili moko ia dnar na sol po mestih in kmetih v vsem našem cesarstvu so vsacega člověka iz take družine je namenjeno 30 funtov moke za mesec. — V Novem Jorku je sodnija Jož. Wagner-ja, ki je zoper prepoved amerikanske vlade nabi- unidan sošteli in našteli so jih v vsem skupaj 43.000, med kterimi je pa 20.000 učiteljk. — Iz Krima se zmiraj nič novega in, kakor se sliši, se zavezniki že pripravljajo za zimsko ral vojake za angležko armado, obsodila v kazen 1000 stanovanje; po tem takem bo vse kar bi utegnilo še letos dolarjev in 3 leta v zapor. Verjetuo je tedaj čedalje bolj y vojske v Krimu biti, določilo le vreme, ne pa povelje da se bote amerikanska iu angležka vlada hudo sprijele. vojskovodjev. Od že povedane vernitve zavezne armade v Iz Rima se 19. okt. piše, da sv. oče papež je bil, kakor Eupatorijo, nazuanuje maršal Pelisier od 2. t. m. sledeče: škof iz Imole, nedavnej v nevarnosti, razbojniški druhali general ďAllooville se je podal 27. okt. s 24 bataljoni, Lazzarini-tovi v pest priti. Přetekli teden se je hotel na yy se 38 eskadroni in 36 topovi do okopov poleg Cobotare na svoj grad Gaudolfo peljati; kako so to roparji zvedili, cesti v Simferopol; na nasprotnein bregu je pa zadel na ne vé; gotovo pa je, da so čakali papeževe kočije v goj ^■■HBBiBHBI^I^HH^^I^^^^H^^^^lHHH^BH^H^HHHHliBBBK vele val Ruse, kteri so se za okopi s 36 topovi, ki so deleč ne sli Wm^mg^Ê^rn^/^^ zdu Nettuno; sv. oče pa je med potjo k sreči y v bran postavili; večkrat je general skušal Ruse v čijažu po drugi cesti peljati, in tako je odšel razbojnikom, bitvo spraviti, pa vse je bilo zastonj; težavno bi bilo za- čez dva druga vozova pa, ki sta se peijala proti Goudolfu, volj pomanjkanja vode in konjske klaje se tu dalje ustaviti, so planili razbojniki — al ker ne papeža ne kardinalov ni zato se je vernila naša armada v Eupatorijo nazaj, ktere bilo noter, je serdita druhal pretepla postilijone. okolico so Rusi deleč deleč okrog zapustili lU V Be- Iz Nar- rolinu so unidan zasačili nekega sleparja, ki se že več let gen-a na izhodnem morji se od 16. okt. piše, da je že po svetu klati pod imenom „princa a r m e n s k e ga**, ki pa terda zima tam; sneg pokriva deželo okoli Reval-a in nič druzega ni kot neki klatež iz Jave z imenom Jožef mraz sili vojake na vojnih ladijah v debele plajšce in k Joannis iz Samarane. — Prijatlom natoroznanstva damo ve- peči; v tacih okoljšinah je tudi na izhodnem morji za diti, da ponoći od 12. na 13. in od 13. na 14. dan te ga m e se a letos konec vojske. Omer-paša je Trapezunt spet za- se smé pričakovati, da se bojo zvezde (če bo jasno) spet pustil in je zdaj v Suhum-Kulu; v njegovi armadi je jedro nenavadno zlo vtrinjale, ker od leta 1799, kar jeHum-turških vojakov, pa bo ž njo le desno krilo Cerkesov mno- bold to pervi zapazil, se jetaprikazen imenovane dve žil in Samyl-u pomagal; Rusi so že dve leti pripravljeni, noči stanovitno vsako leto vidilo, ako jele noć bila jasna Náglica se rada kazni M W t Úlomek vecje pesme. 1. Na Kerki cerkev je poslopje krasno, Palača je kraljica vseh kraljić, Pobožni duh nam ona kaže jasno Korošcov bratov, sester Korošic, Našteješ čez poldrug sto desetic Stopal skor ravno dvakrat devetico Od vrat pa do oltarskih krasotic, Na širokost pa manj za polovico, Ce še prideneš jej obilno dvajsetico. y 2. Ki tjekaj priđeš, le je pojdi gledat Koroško cerkev malo šteje takih, In če te žene nje začetek zvedat, Ker vir stvari domaćih tem enakih Ćloveka mika pri narodih vsakih, Povem ti jaz ga lahko, če želiš, In ker po černih vidi se oblakih, Da pojde dež in blizo tu ni hiš, Pri meni, da oznanim, lahko prevedriš. 3. Ko v božji stop • v ičanski hram Zabliska ti v očí se bel oltar, In tvoj pogled zaderžal se bo tam, Da dolgo drugo vse ne bo ti mar. Vnemal bode te lepote žar: V sredini več od sto podob Marija, Ki rojen je iz nje V svetlobi Gospodar Sred geljskih nebeške sija kralj mať Mesij 4. Popisoval ne bom lepote dalje. Besed jeziku za popis zmanjkuj In stanje cerkve bilo le bi zaljc y Ko vsak iz Natančnosti ki jezik moj ga skuj v tem ni kar se čuje. y In kar prinaša v dušo nam uhó *) Po povesti v „Drobtinicah" 1854. Al kar beseda nam v idejo snuje, Ostane nekakošno le temno, Le naj žlahneji izmed čutov je okó. 5. Ne bom tadaj o tem ti dalje pravil, Ker pridši tjekaj vidil bodeš sam, Da nisem ti preveč nje krasa slavil In da ne bo me treba biti sram Ak čertati ko bi imel ne znam y y y y In ker bi le začetek nje rad zvedil Rad. ker želiš, kar vem na znanje dam Al ne huduj se, če boš kaj oslcdil, Da sem povest prezmotano mor'biti vredil. 9. Grajsina ta, poslopje to razsuto Bila je Belostenskega gospoda. Grof Engelbert s soprogo svojo Tuto Zavžival je bogastva mnogo ploda, Imel je marsikterega oproda; Ker kakor zdaj, bilo je tudi pred, Da mnoga skerb, ki mnogo ima, ga gloda, In kakor zdaj, bil kdaj je zloben svet, In kot pred nami bilo. bo za nami spet. y 10 v v 6. Časté zlo Krajnci, Štajarci, Korošci Svetnico Hemo kakor sploh je znano Posebno reveži in pa ubožei, Ker , kakor Izraeljce Bog je z mano Tak ona sitila je revne s hrano, Odgnala ni nikogar brez daru, In kar je dala bio je rado dano, Ker dasiravno knežkega rodu Ni bila kakor več rojencov iz gradu. y 7 v Na doljnjem Stajerskem pri Beli steni Prijazna kjer začenja se dolina, Osmleje vidiš, ki za nje ne meni Se skor nikdo, ker, bogme! domovina Le malokoga pravega ima sina. Nekteri štulijo se še en cas, Dokler jim hvale kaže se visina Al ce potegne kolikajšen mraz, y Pa vižih ! berž obernejo se stran od nas. 8. Osmleje té ostanjki so gradu, Ki ga razrušil je nemili čas Z ojstrostjo vseglodavnega zobii, Razsip ta, komaj še zidii obraz, Krasotě kdanje ni noben dokaz; Ce ne bi zgodovina govorila, Spomina več ne bilo bi za nas, Kar mah obrasel, parst je vse pokrila In kdanjo slovo v puhli votli nič zdrobila. V deželah štirih je imel lastine, Na Štajarskem, Koroškem, Krajnskem stale In na Furlanskem njega so grajsine, Mogočne, terdne kakor gorske skale So po okolicah se lesketale, Znanile glasno akoravno neme Lastnika srečo, čast obilno hvale, Kar cislanja je rodovitno seme. In ta bil oče, bil roditelj blage Heme. (Dalje sledi.) Zastavica za dolgočasen večer Razdeli v zarisane predaleke 136 bobov tako , da bode v predalih vsakterih čveterih verstá navzdol in počez popolnoma enako število boba, pa v nobenem predaleku se ne sme ravno tista številka ponavljati. 2 P. Viktor M Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik.