N

letnik XI., št. 4
Še o proračunu
april 2005
Gasilska zveza Dobrepolje je pripravila slovesnost ob 10. obletnici ustanovitve
Slovesnost so pripravili po končanem občnem zboru, 18. marca. Ob tej priložnosti so razvili nov prapor, podelili pa so tudi plakete ustanovnim članom.
^ strani 7 in 8
Proračun je najpomembnejši akt občine, zato je prav, da se z njim čim bolj seznanijo vsi občani. Najpomembnejše postavke iz proračuna so bile objavljene v prejšnji številki, tokrat pa objavljamo še dodatno obrazložitev. _^ stran 2
Društvo upokojencev je na
občnem zboru izvolilo novo vodstvo
Konrad Piko, ki je bil predsednik Društva upokojencev Dobrepolje polnih 12 let. Na predsedniškem mestu ga je zamenjala Fani Kralj. Volitve so bile na občnem zboru 17. aprila 2005. O občnem zboru bomo poročali v naslednji številki, tokrat pa objavljamo pogovor z dosedanjim predsednikom ob izteku njegovega mandata.
^ stran 17
Tam ostani, kjer pojo, hudobni pesmi nimajo
To je bil naslov prireditve, ki jo je ob materinskem dnevu pripravila podružnična šola v Ponikvah. Prireditev je bila v Jakličevem domu in je prerasla okvire šolske proslave, saj se je na njej poleg šole predstavili številni ustvarjalci ljubiteljske kulture v Ponikvah.
^ stran 21
Vsem občankam in občanom iskrene čestitke ob državnem prazniku 1. maju
Vaš župan
Naslednja številka Našega kraja bo izšla 27. 5. 2005. Prispevke sprejemamo do 12. 5. 2005
Proračun 2005 - kratke misli ob predvideni porabi po posameznih sklopih
Piše: župan Anton Jakopič
Obljuba dela dolg. V prejšnji številki našega kraja sem podal nekaj osnovnih pogledov na sestavljanje proračuna in obljubil, da bom v tej številki v kratkem pokomentiral posamezne postavke porabe. Seveda se v časopisnem stilu ne morem dotakniti vsega, skušal se bom omejiti na bistveno.
Celotna poraba je razdeljena po nekih smiselnih sklopih na 10 poglavij, ki so označena od zaporedne številke od 01 do 10. Po teh poglavjih se bom sprehodili skozi proračun:
01	Javna uprava:
Poglavje javna uprava zajema vse stroške delovanja občine in vse tiste zadeve, ki jih ni mogoče kam drugam uvrstiti. To je delovanje uprave, občinskega sveta in njegovih komisij, nadzornega odbora. Tu so zajete plače, materialni stroški, nabava osnovnih sredstev, objave predpisov v Uradnem listu itd. Poleg tega so v sklopu tega poglavja tudi rezervna sredstva in še vse tisto, kar se drugje ne da prikazati. Postavka je v celoti razmeroma velika 68 milijonov tolarjev. Vsi si želimo, da bi bila manjša, vendar ko se spustiš v podrobnosti z namenom, da bi kaj zmanjšal, ugotoviš, da ne moreš in, da mnogo podrobnosti tudi prinese veliko postavko. Največkrat so na tapeti plače. Plače moramo izplačevati po kolektivni pogodbi. Vsak, ki je imel kaj opravka na občini, pa lahko vidi, da je na občini hud delovni tempo, ki običajno presega redni delovni čas. Tudi plača župana je predpisana od države in fiksirana. Plače funkcionarjev so javne. In nič mi ni težko povedati, da je v našem primeru županova plača 7 milijonov bruto na leto, kar znese nekako 250.000,00 SIT na mesec neto, če odbijemo vse dajatve. To sem napisal zato, ker so nekateri občani prepričani, da dobi župan najmanj dvakrat toliko ali še več. Tu so še izdatki za računalnike in nove programe, ki jih je potrebno neprestano obnavljati, potem kurjava in tekoče vzdrževanje.
02	Obramba:
Ta proračunska postavka je razmeroma majhna, skupaj 1.1 milijona tolarjev, vendar zahteva zelo veliko dela naše uslužbenke in cele vrste prostovoljcev, saj je občina formalno zadolžena za izvajanje civilne zaščite, v primeru naravnih nesreč in vojne. Občina mora imeti štab
civilne zaščite, enote prve pomoči itd. Za to mora imeti tudi ustrezno opremo in načrte izvajanja. Občina mora imeti vse načrte za redno delo tudi v primeru vojnega stanja itd. To zahteva celo vrsto predpisov in aktov.
03	Javni red in varnost:
V	tem poglavju so trenutno zajeta vsa sredstva za požarno varnost. V letošnjem proračunu znesek okroglo 10.000.000 tolarjev. Razmeroma velika postavka, vendar po mnenju gasilcev in glede na predpise še vedno premajhna, zlasti na področju investicijske dejavnosti. Tudi v gasilstvu država sprejema nove in nove predpise in birokratske postopke, ki zahtevajo vse več sredstev, ne primakne pa sredstev. Gasilci naredijo še neverjetno veliko prostovoljnih ur in lahko rečemo, da imamo v občini dobro organizirano požarno varnost.
04	Gospodarske dejavnosti:
To je največji in najpomembnejši sklop proračuna, saj znaša skupaj kar 250.000.000 tolarjev.
V	tem sklopu je sedaj vsa dejavnost, ki nekako sodi v gospodarsko dejavnost. To so vse dejavnosti s področja kmetijstva, obrtništva industrije, turizma, prometa. Razdeljena po različnih sklopih. Tu so tudi največja pričakovanja, včasih tudi takšna, ki jih ne moremo zadovoljiti.
Za kmetijstvo redno letno namenjamo nekako 10.000.000 tolarjev, včasih malo več včasih malo manj. Postavka v letošnjem letu znaša sicer zelo veliko kar 129.000.000 milijonov tolarjev, vendar gre za že obrazloženo postavko komasacija (prikazan je predvideni prihodek od države, če ga bomo dobili, in odhodek, če bomo izvajali komasacijo) in pa za delno prenesena sredstva iz lanskega leta. Namen spodbujanja kmetijstva namreč ni v tem, da bo vsak dobil nekaj tisočakov, pač pa predvsem v tem, da skušamo to dejavnost ohranjati tudi za potrebe vzdrževane krajine in urejenega bivalnega okolja, to včasih pozabljamo. V tej številki so tudi objavljeni posamezni razpisi iz tega področja. Zelo verjetno je, da vseh teh drobnih spodbud v bodoče ne bomo mogli več dajati, ker nam grozijo, da bo potrebno odvajati davek od vsakega tolarja pomoči, vsak kmet pa bo moral subvencijo za osemenjevanje ali ušesno številko vnesti v davč-
no napoved. Občina pripravlja tudi posebno analizo stanja kmetijstva, ki jo bomo po zaključku objavili.
Promet ima svojo podskupino, ki znaša v letošnjem letu 44.000.000 tolarjev. Razmeroma velika postavka, ki pa zagotavlja komaj kaj več kot tekoče letno in zimsko vzdrževanje lokalnih cest in javnih poti ter gozdnih cest. V prihodnjih letih bo potrebno za te namene nameniti več sredstev, ker se nam bodo sicer ceste začele uničevati. Nekaj investicijskega denarja je namenjenega odkupu zemljišč za ceste v Predstrugah in za ureditev ceste proti novemu domu za starejše občane. Že domala deset let načrtujemo tudi pločnik na Vidmu, vendar gre v tem primeru za sodelovanje z državo in seveda tudi za pričakovano sofinanciranje. Del pločnika smo naredili sami zaradi šolarjev ostalo pa ne bomo prej, dokler država ne bo sofinancirala. Obljubljeno je, da bo to letos in bi začeli letos proti jeseni skupaj z ureditvijo osrednjega križišča in novo avtobusno postajo, ter nadaljevali v naslednjem letu. Trenutno država pripravlja načrte za ureditev križišča in avtobusne postaje.
Turizem: V ta sklop sodijo promocijske dejavnosti, sofinanciranje turističnih društev in v tej postavki je letos tudi postavitev reklamnih panojev in informativnih tabel. Vsaka vas naj bi dobila vsaj eno oglasno mesto in neko tablo, ki bi bila kot osebna izkaznica vasi, na kateri bo v kratkem pisalo nekaj o tej vasi. Spet bo nekdo rekel - malo, pa vendar je vsega skupaj 13 milijonov.
Razvoj drobnega gospodarstva: Tukaj je veliko pametnih in vsi vedo, kaj bi morala občina še narediti. Vprašanje je pa, kaj lahko naredi. Subvencij v gospodarstvo občina ne bo nikoli dajala, to je jasno, vsaj kaj otiplijvega ne, ker za to nima in verjetno tudi v bodoče ne bo imela sredstev, razen če se bo sistem korenito spremenil, v kar pa ne verjamem, saj se država in posredno tudi občina povsod umika iz gospodarstva, tako kot povsod po svetu. Občina je tukaj finančno pišče, saj so nekateri naši občani, uspešni podjetniki, ki delujejo po vsej Sloveniji, Evropi in po celem svetu, že toliko močni, da celo občino lahko odkupijo in bomo začeli počasi razmišljati obratno, kako bodo pomagali občini in svojemu rodnemu kraju. Največ verjetno tako, da bodo kakšno investicijo izpeljali znotraj naše občine in s tem odprli delovna mesta. Občina pa bo pomagala v okviru svojih zakonskih in objektivnih možnosti. Trudimo se da bi zaživela obrtna cona in prav v lanskem in letošnjem letu se zadeva začenja premikati.
april 2005
Razpisi
3
Odkupili smo že del zemljišč za infrastrukturo znotraj obrtne cone in prav sedaj še potekajo odkupi in dogovori. Za odkup celotne cone občina nima sredstev, niti za celovito komunalno opremljenost. Pričakujemo aktivno sodelovanje bodočih investitorjev. Občina pa bo izpeljala vse potrebne birokratske postopke. V letošnjem letu za te namene namenjamo 26 milijonov tolarjev. Izven te postavke pa je dodatno namenjenih še 4.000.000 za oblikovanje kreditnega potenciala za kreditiranje drobnega gospodarstva, ki je seveda nekajkrat večji. Podobna sredstva smo namenili tudi v preteklem letu, vendar niso bila izkoriščena. Še vedno je neizkoriščen kreditini potencial in vsak obrtnik, ki je kreditno sposoben, lahko dobi kredit. Razpisi so vedno objavljeni v Našem kraju. Če tudi letos ne bo izkoriščen, bomo pač morali ta sredstva nameniti za druge prepotrebne namene. Poleg tega občina že vsa leta vsem obrtnikom, ki investirajo v novogradnje, oprosti polovico komunalnega prispevka. Tega seveda ne bo mogla narediti v obrtni coni, ker je komunalno opremljanje predrago, lahko pa bomo z investitorji podpisali dogovore o komunalnem opremljanju v privat režiji. To je mogoče.
Razvojni programi: Tu gre predvsem za izdatke za delovanje regijske razvojne agencije in regijske plane, ki so predpisani od države in za sedaj še ne dajejo večjega rezultata.
Urejanje naselij je zadnji podsklop v poglavju gospodarske dejavnosti. V ta sklop sodijo predvsem zadeve ki se tičejo urejanja posameznih vasi, centrov parkirišč in podobno. V letošnjem letu je skupaj 29 milijonov tolarjev. Glavnina je namenjena Ureditvi centra Vidma, v letošnjem letu konkretno za parkirišče, ki bo med zdravstvenim domom in gasilskim domom na Vidmu. Urediti nameravamo križišče in osrednji prostor v Podpeči, ki je neurejen po odstranitvi napol podrte hiše. Ostala sredstva so namenjena odkupom zemljišč za potrebe urejanja javnih površin ali cest v posameznih vaseh znotraj občine.
Skoraj pri vseh poglavjih moramo del sredstev nameniti za meritve, študije in izdelave načrtov in pridobivanja upravne dokumentacije, ker brez tega ne gre.
Zadeva proračuna je zelo kompleksna in vsi bi radi čimveč informacij, toda res se na da na zelo kratek način povedati vsega. Očitno je, da bomo o drugih postavkah proračuna morali spregovoriti še v naslednji številki.
Prav lep pozdrav!
Vaš župan
Beseda urednice
Mineva mesec, ki ga je zaznamovalo veličastno slovo od enega največjih mož v zgodovini človeštva in katoliške Cerkve papeža Janeza Pavla II.
V našem vsakdanjem življenju pa mineva, vsaj zame, vedno prekratki april, ko se sicer po pogostih in pustih deževnih dneh prepustimo toploti sončnih žarkov in se predajamo veličastni predstavi narave. Mladost je čas hitenja in neučakanosti, z leti pa na stvari gledamo drugače. Pred nami se odpira nov svet in opažamo stvari, za katere nam prej ni bilo mar in jih sploh nismo opazili. In več kot je preizkušenj, ki nam jih prinaša življenje, modrejši smo. Za modrost pa pravijo, da je več kot znanje in vedenje. Kar koli doživiš, ostane v tebi, te oblikuje, pa najsi to sprejmeš ali ne.
Ne, nisem razočaran; vse, kar sem doživel, me je samo utrdilo in okrepilo, mi je nekoč rekel nekdo po neki težki življenjski preizkušnji. Nekje pa sem prebrala naslednjo misel. Ljudje smo v mladosti kot kamenje ostrih robov, ki se odkruši nekje visoko v gorski steni. Melišča in gorski potoki brusijo naše robove, in ko zaplovemo v zrelo življenje, ki teče kot reka, smo že prodniki, gladki in okrogli. Problemi se odmaknejo in čez čas se zdijo veliko lažje obvladljivi. A spoznanja o življenju in ljudeh ne gredo mimo, ostanejo v nas.
Prijetno me je presenetil vaš odziv na to, kar ste prebrali v zadnjih dveh številkah Našega kraja. Hvala vsem, ki ste mi na kakršen koli način dali vedeti, da me razumete in mi dali priznanje za urejanje glasila.
Vsem bralcem želim lepe prvomajske praznike.
/CUlocM^S^

Razpis za povračilo stroškov prepisa
pri nakupu ali zamenjavi kmetijskih zemljisc
Občina Dobrepolje razpisuje zbiranje prijav za povračilo stroškov prepisa kmetijskih zemljišč. Na razpis se lahko prijavijo vsi kmetje, prebivalci občine, ki so ali bodo v tekočem letu dokupili ali zamenjali kmetijsko zemljišče tako, da bo nova skupna parcela velika najmanj 1 ha. Občina bo poravnala stroške pogodbe in stroške sodnih ter upravnih takse.
Prijavi s točnim naslovom prosilca je potrebno priložiti:
-	kupno ali menjalno pogodbo,
-	kopijo katastrskega načrta situacije,
-	sklep o vpisu v zemljiško knjigo,
-	potrdila o plačanih stroških pogodbe in taks,
-	davčno številko in številko računa prosilca.
Če gre za menjavo med dvema lastnikoma, se stroški povrnejo tistemu, ki z menjavo parcelo zaokroži na skupno površino 1 ha.
Sredstva se po prejemu popolne dokumentacije nakažejo prosilcu. Skupni znesek razpoložljivih sredstev je 300.000,00 tolarjev. Razpis velja do konca leta 2005.
župan Anton Jakopič
Razpis za zbiranje prijav za
subvencioniranje urejanja pašnikov
Občina Dobrepolje razpisuje zbiranje prijav za subvencioniranje ureditve pašnikov. Na razpis se lahko prijavijo vsi kmetje, prebivalci občine, ki na novo urejajo pašnik ali ga dograjujejo. Občina bo dodeljevala subvencije v skladu s pravilnikom, razpoložljivimi sredstvi, velikostjo pašnika in ob priporočilu kmetijske svetovalne službe.
V prijavi morate navesti:
-	točen naslov prosilca,
-	davčno številko,
-	številko parcele z oznako katastrske občine, kjer se ureja pašnik,
-	opis del, ki jih želite izvesti.
Prijavi priložite kopijo katastrskega načrta.
Rok za oddajo prijav je 16.05.2005. Prijave oddajte pisno na naslov: Občina Dobrepolje, Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje.
župan Anton Jakopič
4
Razpisi
april 2005
Razpis za zbiranje prijav za plačilo materiala za nasip gozdnih poti po
predhodno izvedenih zemeljskih delih
Občina Dobrepolje razpisuje zbiranje prijav za plačilo nasipnega materiala na gozdnih poteh v delih, na katerih so lastniki predhodno izvedli zemeljska dela. Razpis se ne nanaša na tiste gozdne prometnice, ki so uradno registrirane kot gozdne ceste. Znesek v proračunu namenjen za ta namen je 500.000,00 SIT. Občina plača samo material brez prevoza. Velja pravilo, kdor prvi vloži popolno prijavo, prvi dobi. Razpis velja do porabe sredstev. Na razpis se lahko prijavijo skupine lastnikov, ki so izvedle predhodna zemeljska dela, posamezni lastniki s pooblastilom ostalih lastnikov ali vaški odbori v imenu lastnikov. Prijave pošljite v zaprti kuverti na naslov: Občina Dobrepolje, Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje, s pripisom »material za gozdne poti«.
V prijavi je potrebno navesti:
-	točen naziv prijavitelja,
-	potrebno količino nasipnega materiala v m3,
-	opis trase, lokacijo poti in dolžino poti.
Prijavi je potrebno priložiti:
-	kopijo katastrskega načrta z označeno traso poti, ki je predmet urejanja,
-	seznam lastnikov, ki so soinvestirali zemeljska dela
-	soglasje vseh lastnikov zemljiških parcel, preko katerih poteka pot, če trasa ne poteka po javnem dobrem,
-	potrdilo Zavoda za gozdove Krajevna enota Dobrepolje, da so zemeljska dela resnično izvedena,
-	predlog Zavoda za gozdove Krajevna enota Dobrepolje o potrebni količini materiala.
Rok za oddajo prijav je do porabe sredstev oziroma najkasneje do 30.09.2005.
OBČINA DOBREPOLJE župan Anton Jakopič
OBVESTILO
Vse člane Območnega združenja vojne za Slovenijo Grosuplje
obveščamo, da smo se preselili na novo lokacijo, in sicer Gasilska 6 Grosuplje — Gasilski center.
Uradne ure so vsako sredo, od 18.00 do 19.00 ure. V tem času lahko kličete tudi na telefonsko številko 01 786 11 66. Sporočamo tudi, da bo pisarna v mesecu juliju in avgustu zaprta.
Predsednik: Gregor Bregar
Razpis za zbiranje prijav za izvajanje dodatnih agromelioracij v vasi Tisovec
Občina Dobrepolje razpisuje zbiranje prijav za izvajanje dodatnih agromelioracij na območju vasi Tisovec. Na razpis se lahko prijavijo vsi lastniki zemljišč v vasi Tisovec, ki želijo, na svojem zemljišču izvajati dodatne agromelioracije in so pripravljeni sami prispevati 30 % od vrednosti opravljenih del. Ker so sredstva omejena, je poseg namenjen predvsem korekcijam oziroma popravkom na zemljiščih, kjer so bile agromelioracije že izvedene, pa so se pozneje pokazale dodatne potrebe, ne pa v celoti novim posegom. V prijavi morate navesti:
-	točen naslov prosilca,
-	davčno številko,
-	številko parcele z oznako katastrske občine,
-	opis del, ki jih želite izvesti,
-	izjavo o pripravljenosti plačila lastne udeležbe.
Prijavi priložite kopijo katastrskega načrta. Po zaključenem roku za zbiranje prijav bo prijave pregledala strokovna komisija, ki bo odločala o upravičenosti posega in odobrila obseg del na posamezni parceli. Rok za oddajo prijav je 16.05.2005. Prijave oddajte pisno na naslov: Občina Dobrepolje, Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje.
OBČINA DOBREPOLJE župan Anton Jakopič
Občina Dobrepolje razpisuje kreditiranje kmetijstva iz bančnih sredstev in subvencionirani obrestni meri iz sredstev proračuna občine Dobrepolje
1.	Sredstva se bodo dodeljevala iz razpoložljivega kreditnega potenciala v višini 6.000.000,00 tolarjev. Obresti bodo delno poravnane iz občinskega depozita vezanega v ta namen. Obrestna mera je 6,1 % nominalna, letna, spremenljiva. Krediti se vodijo v tolarjih. Doba vračanja je 5 let.
2.	Posojilo se dodeljuje v naslednje namene:
-	gradnjo, prenovo in adaptacijo gospodarskih objektov kmetije;
-	nakup in posodobitev opreme;
-	razširitev, posodobitev in pridobivanje novih možnosti za dopolnilne dejavnosti na kmetijah, kot so: kmečki turizem, domača in umetna obrt, kmetija odprtih vrat itd.;
-	nakup in urejanje kmetijskih zemljišč;
-	programe predelave in trženja.
3.	Posojila se prednostno dodeljujejo prosilcem, ki:
-	v preteklem obdobju niso koristili kreditov za te namene;
-	so kmetijski zavarovanci;
-	so kmetje, ki imajo kmetijsko izobrazbo ali naslednika s kmetijsko izobrazbo;
-	imajo ekološko primernejši program;
-	z naložbo povečujejo površino kmetije ali zaokrožujejo zemljišča.
Upošteva se tudi ekonomsko upravičenost naložbe.
4.	Lastnoročno napisani vlogi je potrebno priložiti naslednjo dokumentacijo:
-	vlogo za odobritev kredita - obrazec, ki ga prosilec dobi na občini;
-	zapisnik o terenskem ogledu investicije (poda ga odbor za gospodarstvo in kmetijstvo);
-	osnovne podatke o kmetiji (kmetijska svetovalna služba) in mnenje KSS;
-	izjava o zagotovljenih sredstvih;
-	potrdilo o statusu kmeta oz. v primeru, da se prosilec ukvarja s kmečkim turizmom, domačo in umetno obrtjo oz. kmetijo odprtih vrat še odločbo o izpolnjevanju pogojev, ki ga izstavi oddelek upravne enote, pristojen za gospodarstvo;
-	pri gradnji, prenovi in adaptaciji gospodarskih objektov kmetije pa še zemljiškoknjižni izpisek, gradbeno dovoljenje oziroma lokacijsko informacijo in predračun celotne investicije;
-	če prosilec ni lastnik tudi soglasje lastnika ali upravljavca kmetije, da se strinja z načrtovanimi deli in najemno pogodbo, sklenjeno najmanj za dobo vračanja kredita;
-	za nakup opreme predračun ali račun;
-	za nakup kmetijskega zemljišča overjeno kupoprodajno pogodbo in izjavo kreditojemalca, da zemljišče ne bo prodal najmanj 5 let.
-	posestni list s stanjem za tekoče leto, ki ne sme biti starejši od enega meseca;
-	potrdilo o premoženjskem stanju, ki ga izda pristojna Davčna uprava RS;
-	potrdilo o plačanih davkih, ki ga izda pristojni davčni urad RS;
-	odločbo o odmeri dohodnine za predpreteklo in preteklo leto ali odločbo o odmeri dohodnine za predpreteklo leto in napoved za odmero dohodnine za preteklo leto;
-	predstavitev kmetije na obrazcih A, B, C;
-	potrdila pristojne kmetijske zadruge o opravljenem odkupu v tekočem in preteklem letu;
-	pogodbe, izjave o odkupu kmetijskih pridelkov (s trgovci, samostojnimi podjetniki, d.o.o.);
-	potrdila bank, HKS in prilivih v tekočem in preteklem letu;
-	potrdilo o skupnem gospodinjstvu, ki ga izda pristojna Upravna enota RS.
5.	Višina posojila je odvisna od namena investicije, razpoložljivih sredstev in števila vlog. Višina posojila se lahko dodeli v obsegu najmanj 300.000,00 SIT do največ 3.000.000,00 SIT. Posojilo ne sme presegati 50% vrednosti celotne investicije.
6.	Stroški in druge dajatve v zvezi s kreditom so: 0,25 % do 1,5 %, minimalno pa 30.000,00 SIT, od zneska kredita ter morebitne druge takse, davščine in druge dajatve.
7.	Prošnjo za posojilo s prilogami vložijo prosilci na Občino Dobrepolje. Razpis velja do porabe sredstev.
Župan Občine Dobrepolje Anton Jakopič
Območno srečanje ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž
9. aprila je bilo v Jakličevem domu na Vidmu območno srečanje ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž. Organiziral ga je Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Ivanč-
na Gorica.
Pevci in pevke iz KD Račna
M. Steklasa
Voditeljica Vesna Hrovat
Medtem ko dediščina ljudskih pesmi počasi izginja iz našega življenja, imajo skupine in posamezniki, ki ohranjajo izročilo naših prednikov tolikšno večjo vrednost in pomen. Bolj kot kvaliteta je pri tem pomembna izvirnost in pristnost ljudskega izročila.
Na območnem srečanju v Jakličevem domu smo imeli priložnost slišati kar nekaj takih skupin, ki zbirajo, pojejo in na ta način odtegujejo pozabi ljudske pesmi svojega ožjega in širšega okolja, s tem pa utrjujejo tudi identiteto slovenskega na-
roda. Brez pomena pa ni niti dejstvo, da je takšna prireditev v kraju, ki ohranjanju ljudskega izročila namenja posebno pozornost. In to je prav gotovo Dobrepolje, od koder so bili tudi prvi nastopajoči - Zagoriš-ki fantje. Predstavili so se s pesmimi Lepa je pomlad zelena, Dober večer in Že zvončki tam v dolinci. Trenutno sestavlja to znano skupino šest pevcev, ki jo že od vsega začetka z veliko zavzetostjo vodi Ivan Kralj.
Koncert na območni reviji so zaključili pevci iz Račne in Čuš-perka, ki delujejo v KD Račna pod imenom Zarja.
Poleg omenjenih dveh skupin so nastopili pevci iz več krajev osrednje slovenske regije, naprimer iz Kočevja, Logatca in drugod. Razveseljivo je, da so bili med nastopajočimi tudi mladi pevci in pevke, kar pomeni, da vsemu nakljub, ni bojazni, da bi ljudsko izročilo utonilo v pozabo. ♦
Zagoriški fantje
Cvetje se prikazuje po zemlji; čas petja je prišel ...
(Visoka pesem)
Ljubitelji vokalne glasbe ste najlepše vabljeni na
PRVI
SAMOSTOJNI
KONCERT VOKALNEGA
SEKSTETA
KOMPLET,
ki bo v soboto, 21. maja, ob 20. uri v
dvorani Jakličevega doma.
Koncert bodo dodatno popestrili člani Dobrepoljskega orkestra mladih.
Veselimo se prijetnega večera z vami.
Pevke vokalnega seksteta Komplet
Poljedelstvo; RRA LUR
Poskusimo drugače, zemlja nam bo hvaležna!

RRA LUR
Regionalna razvojna agencija — Ljubljanske urbane regije
Beti Lunder
Po raziskavah PAN Germany in društva ECHo je v zadnjih letih v Sloveniji opaziti povečanje uporabe fitofarmacevt-skih sredstev (insekticidi, fungicidi, herbicidi ...) Povprečna poraba teh sredstev je bila v letu 2000 ocenjena na 3,1 kg/ha na enoto kmetijske površine.
V	letu 2004 je v Sloveniji 372 registriranih pripravkov in 212 aktivnih snovi.
V	letu 2000 je bilo registriranih 240 aktivnih snovi za uporabo v pesticidih:
-	19 izmed teh je bilo razvrščenih kot skrajno ali zelo nevarnih
-	30 snovi kot zelo strupenih ali strupenih
-	17 aktivnih snovi je bilo potencialno karcenogenih in 6 potencialno mutage-nih
-	99 aktivnih snovi je bilo nevarnih za okolje
Pregled registriranih snovi v letu 2002 (Komat in Pretnar 2003) kaže naslednje:
-	v letu 2003 je bilo v prosti prodaji pet aktivnih snovi pesticidov , ki so po aneksu 15 (EU-Resolution on Endocrine Di-sruptors) endokrini disruptorji najvišjega tveganja in sicer: vinklozolin, tiram, linuron, atrazin in alaklor
-	šest pri nas dovoljenih organofosfor-nih insekticidov je v spisku najnevarnejših strupov: azinfos-metil, demeton, dia-zinon, diklorvos, metidation in paration.
To so podatki, nad katerimi se je potrebno zamisliti. Vsakomur, ki je pripravljen nekoliko spremeniti svoje mišljenje, lahko uspe tudi brez teh sredstev za »varstvo rastlin«. To dokazuje tudi porast ekoloških kmetij. V letu 2003 je bilo v Sloveniji 1.415 ekoloških kmetij, ki so obdelovale 20.018 hektarov.
Mnoge rastline, ki jih označujemo kot plevel — regrat, kopriva, krvavi mlečnik, gabez in mnoga druga, so nadvse uspešna zdravilna zelišča, ki so nam lahko v pomoč tudi pri ohranjanju rodovitnosti zemlje. Izdatno pa nam lahko pomagajo, ko trohnijo, da se znova vzpostavi biološko ravnovesje izčrpanih tal.
Tudi škodljivci so koristni. Morda ne za tistega, ki mu je merilo donos pridelkov in »lepota« plodov, so pa koristni za celo vrsto drugih živali: ptice, hrošče, gosenice, glodalce ... Vsaka od teh živali je člen neskončne verige, ki jo imenujemo narava in evolucija. Narava se lah-
ko odreče eni ali drugi živalski in rastlinski vrsti, tako kot je to naredila že večkrat v preteklosti, in jih pusti izumre-ti. Človek pa tega ne sme. Z vsako iz-trebljeno živalsko ali rastlinsko vrsto umre del nas samih. To bo trajalo tako dolgo, da se bo na koncu narava odrekla tudi nam.
Za tiste, ki boste poskusili pomagati zemlji in ohranjati njeno rodovitnost, pa še par nasvetov o koprivi. Iz kopriv lahko pridobimo odlično gnojilo, ki deluje izravnalno in zdravilno, pospešuje rast in nastanek listnega zelenila. V tla, ki smo jih pognojili s prevrelko iz kopriv, se radi naselijo deževniki. Pri uporabi opisanih receptov pa bodimo pozorni na to, da določenih postopkov ne opravljamo več kot trikrat.
24-urni izvleček iz kopriv
Narežemo 1 kg svežih kopriv, ki še ne semenijo, in jih prelijemo z 10 litri mrzle vode. Namakamo 24 ur (ne več kot 3 dni!) nato dobro precedimo in nerazredčenega škropimo po rastlinah. Izvleček uspešno preprečuje napade ličink in gosenic, če ga v nekaj urah trikrat drobno razpršimo po napadenih rastlinah. Deluje tudi proti listnim ušem.
Koprivova gnojevka
En kilogram svežih kopriv prelijemo z 10 litri hladne vode. Vse skupaj naj stoji, dokler listi ne razpadejo. Gnojevka iz kopriv močno spodbuja rast rastlin. Uporabiti pa jo smemo samo razredčeno. Če jo škropimo po zemlji, jo razredčimo tako, da na 1 liter gnojevke dodamo 9 litrov vode. Za zalivanje dodamo na 1 liter gnojevke 40 litrov vode.
Za pripravo škropiva zmešamo pol litra koprivove gnojevke in 10 litrov vode, in to 15 minut mešamo. Tako pripravljeno škropivo poškropimo čim bolj drobno razpršeno.
Škropljenje z razredčeno koprivovo gnojevko zelo prija krompirju pa tudi jagodam.
Kadar zaradi vdora hladnega vremena rastlinski sokovi zastanejo, se pogosto pojavijo uši. V teh primerih je priporočljivo škropljenje s koprivovo gnojevko. Rastline poškropimo zgodaj zjutraj ali proti večeru, potem pa jih zalijemo. Če to ponovimo tri večere zapored, bodo izginile ne le uši, temveč pogosto tudi glivice. ♦
Na podlagi 7.člena Navodila o minimalni obvezni vsebini in metodologiji priprave ter načinu spremljanja in vrednotenja regionalnega razvojnega programa (Ur. l. RS, ŠT. 52/2000) , sklepov večine občinskih svetov občin Osrednjeslovenske statistične regije, je Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije začela s pripravo Regionalnega razvojnega programa Ljubljanske urbane regije za obdobje 2007- 2013. V okviru priprave regionalnega razvojnega programa bomo izvedli devet delavnic:
1.	Produktivnost javnega sektorja.
Delavnica bo 21. aprila 2005, v dvorani E - GZS, Dimičeva 13, Ljubljana
2.	Produktivnost, ustvarjalnost javnih raziskav in razvoja.
Delavnica bo 10.maja 2005, v Narodnem domu občine Logatec, Tržaška cesta 44, Logatec.
3.	Učinkovitost zdravstvenega sektorja.
Delavnica bo 11.maja 2005, v dvorani Čebelarske zveze Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, Lukovica.
4.	Učinkovitost izobraževalnega sektorja.
Delavnica bo 12. maja 2005, v sejni sobi občine Medvode, Cesta komand. Staneta 12, Medvode.
5.	Javna mobilnost.
Delavnica bo 17.maja 2005, v dvorani Izobraževalnega centra za zaščito in reševanje , 212 Ig, Ig.
6.	Konkurenčnost, izzivi proizvodnje in storitev
Delavnica bo 18. maja, v prostorih Našega Slamnika, Slovenska cesta 28, Mengeš.
7.	Izzivi kulture za globalno konkurenčnost.
Delavnica bo 19.maja 2005, v prostorih Galerije Veronika, Japljeva 2, Kamnik.
8.	Vključevanje robnih starostnih skupin v konkurenčnost.
Delavnica bo 25.5.2005, v dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki, Tržaška cesta 25, Vrhnika.
9.	Odprtost, konkurenčnost trga in delovne sile.
Delavnica bo 26.5.2005, v sejni sobi občine Komenda, Glavarjeva cesta 104, Komenda.
Dodatne informacije s programom posameznih delavnic bodo objavljene na naši spletni
www.rralur@si.
mag. Lorena Korošec
Gasilstvo
7
Občni zbor Gasilske zveze Dobrepolje
Svoj redni letni občni zbor je imela GZS Dobrepolje je bil 18. marca v Jakličevem domu na Vidmu.
M. Steklasa
Na njem so analizirali delo v preteklem letu in sprejeli načrt za letošnje leto. V svojem poročilu za prejšnje leto je predsednik GZS Jože Lenarčič z zadovoljstvom ugotavljal, da so večino zastavljenih nalog realizirali. Večino opravljenega dela so operativno opravili prek organov zveze in desetih komisij (za odlikovanje, tekmovanje, ocenjevanje društev, tehniko, mladino, izobraževanje, ženske, dihalne aparate, veterane in radijske zveze), ki pokrivajo celotno področje dela, člani komisij pa so enakomerno zastopani iz vseh PGD
Med letom so bili aktivni na mnogih področjih. V maju so proslavili v Ponikvah Florjano-
vo nedeljo in ob tej priložnosti blagoslovili novo nabavljeno vozilo. V Hočevju so praznovali 80-letnico njihovega društva. V Prigorici so se udeležili slovesnosti ob 60-letnici smrti Ignaca Merharja, udeleževali so se občnih zborov gasilskih zvez v regiji Ljubljana II in občnih zborov domačih društev. V društvih je bilo opravljenih veliko delovnih ur. Velik poudarek so tudi v minulem letu namenili izobraževanju in vlaganju znanja v operativne gasilce. Predvsem pa so med letom skrbeli za nemoteno izvajanje redne dejavnosti v društvih, sofinancirali pa so tudi vzdrževanje gasilskih domov in operativnih članov. Večje nabave so bile: vozilo GVM 1 za PGD Po-
nikve in štiri kpl zaščitne obleke za PGD Kompolje. Za sredstva, namenjena temu nakupu, so kandidirali na razpisu za sofinanciranje gasilske in zaščitne opreme pri Ministrstvu za obrambo. Dobili so namreč povrnjena sredstva v višini skoraj 20%. Sicer pa vedno znova ugotavljajo, da so želje in potrebe mnogo večje od zmožnosti. Tako so ob ovrednotenju potrebne opreme ugotovili, da se
cev. Njihovo znanje so preizkusili na skupni vaji Lipov gaj pri sv. Antonu. Priključili so se tudi skupnemu občinskemu tekmovanju v Grosuplju z 18 ekipami. Poleg izobraževanja so po besedah poveljnika tudi redno spremljali vse novosti, upoštevali pravila gasilske zveze in uporabo osebnih zaščitnih sredstev.
Program dela za letošnje leto so razdelili na naslednja po-
lahko ob sedanji stopnji financiranja gasilstva v občini primerno opremijo šele leta 1916.
Poveljnik GZ Janko Tomšič pa je povedal, da so imeli v minulem letu na območju občine pet intervencij, sodelovali pa so tudi pri iskanju pogrešanih oseb itd. Večja požara, pri katerih je pri gašenju sodelovalo več društev, sta bila na Vidmu v decembru in v Podgo-rici v mesecu februarju. Tečaj za strojnike je končalo 21 udeležencev, tečaja za uporabnike radijskih zvez pa 30 udeležen-
dročja:
•	Izvajali bodo strokovno tehnične naloge na področju organizacije, operative in preventive;
•	Organizirali bodo letni posvet predsednikov in poveljnikov vseh društev;
•	Skrbeli bodo za strokovno usposabljanje članov v okviru lastnih tečajev in omogočili udeležbo na tečajih in praktičnih vajah v izobraževalnem centru na Igu;
•	Njihova stalna skrb bo vključevanje gasilske mladine,
2005
8
Gasilstvo
april 2005
žensk in članov v gasilske vrste. Posebno pozornost bodo namenili veteranom;
•	Izvajali bodo pregled in ocenjevanje društev ter njihovo stimulacijo na podlagi sprejetega točkovnika;
•	Redno bodo preverjali sirene in radijske zveze.
•	Za mesec oktober bo poveljstvo izdalo poseben program aktivnosti;
•	Organizirali bodo medobčinsko gasilsko tekmovanje;
•	Društvom bodo financirali redno dejavnost, vzdrževanje opreme ter domov;
•	Sofinancirali bodo zaščitno opremo in potrebno dodatno gasilsko opremo;
•	Sofinancirali bodo vozilo GVM - PGD Videm in podvozje za GV 1 - PGD Struge;
•	Sodelovali bodo na gasilskih obletnicah: Ponikve - 75 let, Kompolje - 80 let in Struge - 80 let, ter na Florjanovo nedeljo;
•	Sodelovali bodo z GZ Slovenije.
•	Sodelovali bodo z lokalno skupnostjo in organizacijami na področju zaščite in reševanja.
Poročilo za minulo leto in program dela sta bila sprejeta soglasno in brez razprave, saj so ga po besedah predsednika GZ Jožeta Lenarčiča temeljito obravnavali na občnih zborih gasilskih društev, finančni načrt pa na upravnem odboru.
Ta znaša slaba 2% več kot prejšnje leto in šteje s prenosom od lani skupno 11.781.105 tolarjev.
Besedo pa so na občnem zboru dobili tudi gostje iz Regije Ljubljana II in okoliških gasilskih zvez. Skupno je bilo na občnem zboru prisotnih 50 udeležencev, od tega je bilo 35 članov in 15 gostov. ♦
Slovesnost ob 10. obletnici Gasilske zveze Dobrepolje
Slovesnost ob deseti obletnici GZ Dobrepolje so gasilci pripravili po končanem občnem zbo-ru,18. marca. Ob tej priložnosti so podelili plakete ustanovnim članom in razvili nov prapor GZ Dobrepolje.
nanj GZ regiji LJ II, GZ Velike Lašče, županu Antonu Jakopiču in župniku Francu Škulju.
Na slovesnosti so razvili nov gasilski prapor, pod katerim se bodo zbirali, delovali, praznovali in se izkazovali v javnosti. Na sprednji strani prapora so gasilski simboli z letnico ustanovitve in deseto obletnico. Na zadnji strani je lik sv. Florjana, ki je zaščitnik gasilcev. Na drog je vdelanih sedem žebljičkov, na katerih so vpisana imena vseh gasilskih društev. Po izrečeni zaobljubi je predsednik GZ predal prapor praprošča-ku, sledilo je pripenjanje trakov, župan občine Anton Jakopič je na koncu pripel še trak občine. Po verskem obredu in
blagoslovitvi je sledil še mimohod praporov. Uradni del je zaključil še nastop pevskega zbora iz Strug, nato pa je sledilo druženje v sproščenem in prijateljskem vzdušju. ♦
Ustanovni člani GZ Dobre-
polje_
PGD Hočevje:
Jože Gorjup, Franc Hrovat PGD Kompolje:
Jože Prijatelj (blagajnik),
Stane Rotar_
PGD Ponikve:
Jože Lenarčič (predsednik), Franci Lenarčič
PGD Struge:
Anton Rus, Branko Meglen
PGD Videm:
Miloš Mehle, +Franci Padar, Franci Strah
PGD Zagorica:
Milan Purkat, +Miro Žnidaršič
M. Steklasa
»Glede na to, da gasilstvo traja v Sloveniji že 136. leto, deseta obletnica ni posebno visok jubilej, vendar pa je za našo občino in za sedem gasilskih društev zelo pomembna,« je dejal v svojem nagovoru na slovesnosti Jože Lenarčič, ki je na predsedniškem mestu že vseh deset let. Poudaril je, da so gasilci ob organizaciji lokalne samouprave in ustanovitvi novih občin začutili priložnost, da približajo gasilstvo kraju in ljudem, da sami o vsem odločajo in si krojijo nadaljnjo pot na tem področju. Ustanovni zbor je bil 30. 6. 1995. Na njem so se zbrali predstavniki vseh sedmih društev in izmed njih izvo-
lili upravni in nadzorni odbor, častno razsodišče, predsednika in poveljnika. Sprejeli so statut in se registrirali kot nova Gasilska zveza Dobrepolje. Jože Lenarčič je v svojem govoru omenil začetne težave, nato pa je kronološko podal pomembne dogodke v delovanju nove zveze. Zaključil je z besedami, da so lahko z delovanjem v minulem desetletnem obdobju zadovoljni in ponosni in da lahko z optimizmom stopajo v naslednje obdobje.
V programu, ki ga je vodil Uroš Gačnik, so nastopili pevci moškega zbora iz Strug, za katerega je značilno, da je večina članov tudi gasilcev. Sledilo je podelitev plaket ustanovnim članom ter podelitev priz-
PGD Zdenska vas:
Jože Zrnec st. (poveljnik), Marko Marolt (tajnik)
april 2005
Iz dobrepoljske ambulante
9
Piše: Zdravko Marič, dr.med.
Jetra - kot vrata svetega Petra
Večkrat me kateri od pacientov vpraša, kaj pravzaprav delajo jetra. Takrat začnem razmišljati, kako bi mu odgovoril čim bolj na kratko in jedrnato in na koncu mi ostane na razpolago najbolj neumna razlaga, kar jih je, da me je kar sram: »Jetra delajo vse živo.« Ta odgovor je posledica znanja (ali neznanja), ki sem ga pridobil o jetrih v času študija medicine. Takrat sem ugotovil, da človek tako kot delovanja svojih možganov tudi delovanja jeter ne bo nikoli analiziral čisto do konca. Karkoli pa je o delovanju jeter znanega, pa mislim, da bo za razumevanje najbolje, če poskušam to opisati s prispodobo in na način, ki nam bo napravil najbolj pravilno miselno predstavo.
Jetra imajo vlogo sprejemanja hrane, ki jo zaužijemo. Zato lahko rečemo, da so vrata med črevesjem in krvnim obtokom. Do jeter pride hrana že razgrajena na posamezne komponente, in sicer maščobe, beljakovine, ogljikove hidrate, nekaj vitaminov in drugih snovi. Po nedeljskem kosilu (goveja juha, dunajski, pomfri, malo solate in tortica), je naval hrane na jetra zelo velik, dogajanje pa prav nič drugačno, kot je v prispodobi opisano v nadaljevanju. Najmočnejše v prerivanju so maščobe: »Halo, jetra, spustite nas v krvni obtok. Organizem je navajen na visok holesterol in trigliceri-de, prišlo bo do slabosti in slabega razpoloženja, potrebno je napolniti maš-čobne celice v maščevju trebuha in stegen.« Odziv jeter je sledeči: »Pa to je že višek. Spet sama mast. Tega vsega enostavno ne moremo več ne predelati, niti ne poslati v kri; da ne govorimo o našem začasnem skladišču. To je tako obremenjeno, da spominja že na skladišče jedrskih odpadkov v nuklearki Krško. Napolnjeno je že čez vso mero, pa vendar se še vedno silom prilike najde kakšen prostor za uskladiščenje. Spet se bomo morala povečati, da bomo na ultrazvoku izgledala kot velikanska vazelin-ska spužva« Kaj hitro se oglasijo beljakovine: »Mišice, mišice, ne pa salo. Dajte jetra prednost nam, da bo telo iz nas izgradilo korenjaka. Brez nas ne bo ne moči, pa tudi ogromno koristnih snovi
se izgrajuje iz naših delov, predvsem encimov in hormonov. Skrajni čas je že, da nas sprejmete v večji količini, da organizem izdela atleta, ki bo močnega skeleta.« Pa spet odvrnejo jetra: »Čisto vas razumem, proteini moji, vendar vam moram povedati, da to telo, del katerega sem jaz, popolnoma brez koristi žre veliko mesa. Nič ne koristi, da vas sprejmem v telo v veliki količini, ko pa je za močno in zdravo telo potrebna telovadba in zdravo gibanje. Ta organizem se pa giblje kvečjemu od kavča do hladilnika in nazaj, kar je občutno premalo. Zato bi bilo nevarno; če vas sprejmem preveč, lahko tako zatolčem ledvice, da kaj kmalu popolnoma odpovedo. Večkrat so se mi že pritoževale, češ da naj ne bomo tako popustljivi pri sprejemanju nezdravih hranilnih snovi.« A ni vrag, da se v naslednjem hipu oglasijo ogljikovi hidrati: »Tako je, končno ena pametna s strani jeter. Mi bi morali biti vedno na prvem mestu. Poslušajte, kakšno je naše geslo: Vsi hidrati gremo v kup, smo
užitni, nismo strup, smo človeške hrane up.« To pa res izgleda optimistično. A po-čakajmo, kaj porečejo jetra. »Hvala za dobro samopropagando. Vendar se žal lahko hvalite samo zunaj, ko še niste v krvnem obtoku. Če bi vedeli, kaj počnete ogljikovi hidrati, ko preidete v kri, bi vam zaprlo sapo. Najboljši ste tisti, ki preidete v možgane in druga tkiva, kjer dajete energijo. Mnogi od vas dezertira-jo in se spremenijo v maščobe, se lepo zavlečejo v maščobno tkivo in tam lenarijo. Še bolj nevarni so pa vaši kolegi ogljikovi hidrati, predvsem sladkor, ki bežijo pred insulinom v krvnem obtoku in se mu ne pustijo, da bi jih razgradil, poslal v celice ali kako drugače posorti-ral in omogočil, da bi vas bilo v krvi vedno maksimalno do 6,1 milimolov na liter. Moram vam žal reči, da se nahajamo v telesu, kjer insulin že nekaj časa nima več nobene besede pri komandiranju krvnega sladkorja, zato vas je včasih čez 20 milimolov na liter, včasih pa manj kot 2. Torej morate razumeti, da ogljikovi hidrati nimate kar proste poti v notranjost.« Iz ozadja nekje se zasliši nestrpno klicanje, ki spominja na razglašen otroški pevski zbor: »Mi smo ta pravi, vitamini in minerali, povsod smo zraven, majhni, a koristni smo. Dajte nam prednost. Ta organizem ima vsega preveč, le vitaminov ima premalo.« Pa jetra odvrnejo: »Kar pridite, nič vam ne branim, dragi vitamini, ki ste prišli iz treh lističev solate po nedeljskem kosilu. Sprej-
POZOR! POZOR!
Priča smo napadu na jetra! Škodljive snovi prodirajo naprej in naša jetra so stisnjena v obroč. Aktivirana je reševalna služba preko številke 112, ekipa je že na poti. Ali bo rešitev uspešna, ne ve nihče. Potrudimo se, da naša jetra ne bodo nikoli v tako brezupnem položaju!
Veterinarski nasveti
mem vas, ker vem, da ne boste naredili nobene škode. A moram vas razočarati z novico, da vitamini iz zelenjave in sadja niste edini, ki pridete do nas. Ta človek, v katerem se nahajamo namreč dvakrat dnevno požre ogromno vitaminsko kapsulo z vašimi kloni, misleč da bo z vitamini odpravil vso škodo, ki si jo povzroča z nezdravim življenjskim slogom.« Vendar vitamini tega vsega niti niso slišali do konca, saj so urno smuknili skozi jetrna vrata naravnost v kri. Nato so se nekaj časa še oglašale nejevoljne maščobe, proteini in ogljikovi hidrati, ki so ostali zunaj, ura se je prevesila v zgodnji nedeljski popoldan, ko naenkrat izza ovinka prihrumi proti jetrom brezobzirni in nadležni alkohol. »Oh ne, stari spet tanka, zaprt v vinski kleti. Vsak drugi dan in čedalje pogosteje nas zaliva s celimi cisternami alkohola. Žal mi je, alkohol, ampak danes te ne spustimo noter« A nič ne pomaga. Alkohol niti nič ne vpraša, niti nič ne reče. Hranilne snovi, ki so se malo pred tem še razburjale, se strahoma umaknejo pred njim, alkohol pa se samopašno prerine skozi jetrna vrata kot kaki razgrajaški angleški navijači na fusbalsko tekmo. Misli, da je car. In ko pride noter, ni nič boljši, kmalu bo uničil jetra, kri, možgane in čez nekaj let še "ta starega" (oprostite izrazu).
Ne vem, kaj bi povedal kot zaključek. Jetra bi morda lahko primerjali tudi s pokorno, zvesto ženo, ki v zakonu prenaša vse mogoče strese, obremenitve, ponižanja in celo udarce, pa vendar funkcionira v družini brezhibno kot švicarska ura. Ko se pa zlomi, oziroma jo zlomi tiranski mož ali hude življenjske okoliščine, je ne postavi več nazaj v prejšnje stanje ne skesani mož, ne lepše življenje in ne zdravila. Tako je tudi pri jetrih. Ne izkoriščajmo njihove čudežno velike rezerve za naše razuzdane in brezbrižne požrtije, alkoholizma ali tableto-manije. Ko odpovedo, smo namreč obsojeni na propad, edina rešitev je, da dobimo presajena jetra darovalca. Verjetnost, da jih dobimo in da bodo ustrezna, je pa zelo majhna. Mislim, da je tako tudi v primeru izgube dobrega življenjskega sopotnika. Če ga izgubimo zaradi naše lahkomiselnosti, težko najdemo novega ustreznega partnerja.
Da pa drugič v ambulanti ne bom govoril, da jetra delajo »vse živo«, bom rajši rekel sledeče: Jetra so naša sortirnica, predelovalnica, čistilnica in skladišče. Poskrbimo, da ne bodo naše SMETIŠČE. ♦


Piše: mag. Rok Pelc, dr.vet.med.
Pes v službi človeka
A
Že pred našim štetjem so se pri naših prednikih pojavile težnje po pasji družbi. Tako je sprva služil pes kot spremljevalec, kasneje pa ga je pračlo-vek pričel uporabljati tudi kot pomočnika pri svojih vsakdanjih opravilih. Sprva je bil pes branilec človekovega prebivališča in spremljevalec, nekoliko kasneje pa ga je pračlovek pričel uporabljati tudi kot pomočnika pri lovu. Dokazi o uporabi psa kot človekovega pomočnika segajo od 5000 do 10000 let pred našim štetjem (p.n.š.). Ena izmed teorij o nastanku psa kot človekovega pomočnika pravi, da je nekoč pračlovek našel osamljenega mladiča takratnih oblik psov ter ga prinesel v svoje bivališče in ga udomačil. S pomočjo želenih lastnosti je že takratni pračlovek delal ustrezen izbor pri psih. Kasnejši zapiski kažejo na uporabo psa predvsem kot čuvaja v skoraj vseh svetovnih vojnah od Babilona in Egipta naprej, kasneje pa tudi kot reševalnega psa za iskanje ranjencev na bojiščih itd.
Vse našteto je prispevalo k temu, da so v novejši zgodovini pričeli uporabljati psa tudi v svetovnih policijah, predvsem zaradi vse bolj perečega porasta kriminalnih združb. Pri nas se je ta oblika uporabe psa pričela z ustanovitvijo »pasje šole« leta 1949. Sprva je imela šola sedež na Vodnikovi cesti v Ljubljani na mestu kjer danes stoji bolnica Petra Držaja. Kmalu zatem se je preselila na novo lokacijo in sicer v Podutik, kjer deluje še danes.
Uporaba policijskih psov
Policijski psi so že pred pričetkom šolanja v fazi izbora za policijskega psa ločeni na splošno in specialistično uporabo. Psi za splošno uporabo so psi, katerih naloga je vzdrževanje javnega reda in miru, zasledovanje, iskanje pogrešanih oseb, varovanje idr, skratka so psi kateri so šolani za opravljanje splošnih policijskih nalog.
Za razliko od prvih so psi za specialistično uporabo psi šolani za iskanje minsko-eksplozivnih sredstev (MES)
in nedovoljenih drog.
Izbira kandidatov za policijske
pse
Spričo dejstva, da so kriteriji za izbor bodočih policijskih psov zahtevni je tudi izbira le teh majhna in v Sloveniji premajhna, da bi zadostili trenutne potrebe po policijskih psih. Pred leti je potekala tudi vzreja lastnih psov namenjenih nadaljnjenu šolanju, ki pa iz ekonomskega stališča ni bila rentabilna. Kot je bilo že omenjeno se že pri samem izboru psa loči kašnemu šolanju bo kasneje podvržen ali bo za splošno ali za specialistično uporabo. Ne glede na slednje pa morajo obe skupini psov izpolnjevati naslednje kriterije in sicer; ne sme biti streloplah, mora biti psihično stabilen, ne sme se bati premagovanja različnih ovir, ne sme imeti težav pri gibanju v prostoru ali v temi, izražen mora imeti plenilski nagon ter neoporečno zdravstveno stanje. Glede na nadaljnje šolanje pa mora imeti pes še nekatere druge značajske lastnosti. Za bodočega policijskega psa ni potrebno imeti rodovnik, mora pa biti v okviru normativov določenih za posamezno pasmo. Prav tako je za izbor pomembna starost psa in sicer ne sme biti mlajši od 10 mesecev in ne starejši od 24 mesecev. Eden izmed pogojev je tudi obvezno cepljenje proti steklini, ki je hkrati tudi zakonsko določeno in od katerega ne sme preteči več kot eno leto in ne manj kot en mesec.
Glede na kasnejšo uporabo se v večini primerov izbira tudi temu primerna pasma psov. Tako se največkrat za splošno uporabo izbira pse pasem nemški ovčar, belgijski ovčar in rottweiler, lahko tudi druge službene pasme, za specialistično uporabo pa se prav tako lahko uporabijo psi pasem nemški in belgijski ovčar, vse več pa se uporablja različnih lovskih pasem kot so španjeli, terierji, prinašalci idr.
Šolanje policijskih psov
Le to poteka po vnaprej določenih programih, ki se zopet razlikujejo gle-
Veterinarski nasveti; iz JKP
11
de na kasnejšo uporabo. Skupno je edino to, da pri obeh skupinah poteka tako imenovano predšolanje in kasneje osnovno šolanje. Namen predšolanja je učenje osnovnega izvajanja vaj, ki jih mora pes v toku osnovnega šolanja nadgraditi in ob končanem šolanju dosledno izvajati. Celotno šolanje traja približno eno leto. Šolanje izvajajo inštruktorji šolanja policijskih psov. V okviru osnovnega šolanja potekajo vsako leto tudi tečaji za nove vodnike službenih policijskih psov, ki v večini primerov izvajajo šolanje dodeljenih jim psov po navodilih vodje tečaja, ki je iz vrst inštruktorjev. Bodoči vodniki imajo v sklopu tečaja tudi teoretična predavanja o splošni in specialni kinologiji, prvi veterinarski pomoči idr.
Psi za splošno uporabo
Psi za splošno uporabo imajo v programu celo kopico vaj, ki jih morajo ob koncu šolanja obvladati. To vključuje poslušnost, sledenje, vaje obrambe z nagobčnikom, vaje obrambe brez nagobčnika, premagovanje različnih ovir idr. V okviru vaj obrambe sodi tudi preiskava gozda in preiskava objekta, katerih namen je iskanje storilca kaznivih dejanj
Uporaba službenega policijskega psa za splošno uporabo
Iskanje nedovoljene droge v vozilu
na določenem območju. Kot posebnost naše Policije je predvsem obramba z nagobčnikom, katero večina drugih evropskih držav ne pozna in jo tudi ne izvaja. Pri izvajanju omenjene vaje je pomembno, da pes storilca kaznivega dejanja na nek način onemogoči in mu prepreči pobeg do prihoda policista.
Psi za specialistično uporabo
Tu v večini primerov potekata vzporedno dva šolanja in sicer šolanje psov za iskanje nedovoljenih drog in pa iskanje MES (minsko eksplozivnih sredstev). V nobenem primeru pa isti pes ni namenjen šolanju iskanju nedovoljenih drog in hkrati MES. Skupna točka šolanja je pri sami motivaciji psa za iskanje saj je v obeh primerih običajno to predmet, ki je psu izredno »pri srcu« (npr. žogica). Nikoli za psa ni motivacija mamilo ali eksploziv. Tako so tudi razlage o šolanju psa za iskanje nedovoljenih drog na način, da psa predhodno navadijo na mamilo neresnične saj bi potem v primeru iskanja eksploziva moral pes pojesti določeno količino raztreli-va. Seveda pa je vprašanje uspešnosti takšnega šolanja, saj bi za vsako vajo potreboval novega psa. Razlika pri obeh šolanjih je tudi v nakazovanu psa ob najdbi droge ali MES. V prvem primeru pes običajno nakazuje najdbo z laježem ali intenzivnim praskanjem, nasprotno pa se ob najdbi MES pes ule-že in s tem potrdi najdbo. Razen za iskanje pa je potrebno psa izšolati tudi v vajah poslušnosti in premagovanja ovir.
Tudi po končanem šolanju pa so za vodnike s službenimi policijskimi psi predvidene redne mesečne vaje, različna dodatna usposabljanja in v novejšem času tudi redna letna preverjanja usposobljenosti policijskega tandema tako glede izvajanja vseh naučenih vaj, taktike uporabe službenega psa pa vse do preverjanja znanja vodnika iz prve veterinarske pomoči. Kljub vsemu ja lahko poklic vodnika službenega psa zanimiv in pester. ♦
Poročilo o kvaliteti pitne vode v letu 2004 na območju občine Dobrepolje
V	Javnem komunalnem podjetju Grosuplje upravljamo na območju občine Dobre-polje z vodovodnim sistemom Rob.
Skupna dnevna količina distribuirane pitne vode znaša okoli 850 m3. S pitno vodo oskrbujemo več kot 3.400 ljudi. Za zagotovitev zdravstveno ustrezne pitne vode jo moramo pred distribucijo ustrezno pripraviti - dezinficirati. Dezinfekcijo pitne vode na vodovodnem sistemu Rob izvajamo s kloriranjem.
Javno komunalno podjetje Grosuplje kot upravljavec javnega vodovodnega sistema izvaja notranji nadzor. Notranji nadzor se izvaja v skladu s Pravilnikom o pitni vodi (Ur. L. RS, št.19/04) na osnovi HACCP sistema, ki omogoča prepoznavanje mikrobioloških, kemičnih in fizikalnih agensov, ki lahko predstavljajo potencialno nevarnost za zdravje ljudi. Pooblaščena strokovna institucija, ki spremlja kvaliteto pitne vode v okviru notranjega nadzora, je Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana, ki opravlja preglede, odvzema vzorce in izdaja poročila o izidu mikrobioloških in fizikalno - kemijskih preiskav pitne vode. Poročila so javne listine, ki so na vpogled pri upravljavcu vodovodnega sistema.
V	letu 2004 je bilo v okviru notranjega nadzora na zajetju in omrežju odvzeto skupaj 35 vzorcev, od tega 28 vzorcev za mikrobiološke preiskave in 7 vzorcev za fizikalno - kemijske preiskave pitne vode. Na omrežju je bilo pri mikrobioloških in fizi-kalno-kemijskih preiskavah 100 % vzorcev ustreznih. V primerjavi z letom 2003 se je kvaliteta pitne vode izboljšala, saj je bilo v letu 2003 na omrežju pri mikrobioloških preiskavah 97 % vzorcev, pri fizikalno-ke-mijskih preiskavah pa 88 % vzorcev ustreznih.
Tudi v bodoče bomo skupaj z občino Do-brepolje, ki je lastnica infrastrukture, nadaljevali z deli na izboljšanju kakovosti pitne vode in zagotavljanju ustreznosti oskrbe, saj je naš cilj sistematično zmanjševati in opuščati dodajanje klora v tiste sisteme, za katere se lahko na pipi pri potrošnikih analitično dokaže, da je voda brez predhodne dezinfekcije kakovostno ustrezna.
Javno komunalno podjetje Grosuplje
2005
LAS Dobrepolje
Okrogla miza o drogah
M. Steklasa
Lokalna akcijska skupina (LAS Dobrepolje) je takoj po ustanovitvi začela uresničevati zastavljeni program dela. Tako je že 7. aprila v sejni sobi občine Dobrepolje potekala okrogla miza o prikazu posameznih substanc prepovedanih drog, njihovem prepoznavanju, učinkih in posledicah uporabe. Gosta okrogle mize sta bila Tomaž Štolfa, kriminalist iz sektorja kriminalistične policije v Ljubljani, in Robert Bradač, policist Policijske postaje Grosuplje.
Od velikega števila vabljenih se je okrogle mize udeležilo okrog 25 občanov. Udeleženci prav gotovo niso bili razočarani, saj je bilo predavanje zanimivo, koristno in dovolj poljubno predstavljeno. Ilustrirano je bilo s konkretnimi primeri iz prakse, udeleženci pa so dobili tudi odgovore na številna vprašanja, ki so jih zastavljali, zato je tri ure, kolikor je pogovor trajal, hitro minilo.
V uvodu je predavatelj predstavil glavne značilnosti in delovanje vseh štirih osnovnih skupin prepovedanih drog, kot so depresorji, stimulansi, halucinogeni in cannabis. Predstavil je njihove naravne oblike in kemične variante, njihovo razširjenost, učinke in način uporabe. Udeleženci pa so dobili odgovore tudi na vprašanja, kakšni so prvi znaki jemanja drog pri mladostniku, kakšni so drugi pokazatelji in na kakšne spremembe v obnašanju mladostnikov morajo biti starši predvsem pozorni. Posebej je bilo poudarjeno, da starši lahko stvar še poslabšajo, če zanikajo in prikrivajo zasvojenost svojega otroka v primeru, da do tega pride. Zato je pomembna osveščenost staršev; o drogah morajo vedeti več kot njihovi otroci, da se lahko o tej problematiki na primeren način pogovarjajo z njimi, kajti daleč najpomembnejši je pogovor, starši pa imajo pri preprečevanju drog najpomembnejšo vlogo.
Za prvo okroglo mizo o drogah bi lahko rekli, da je bila kvalitetno pripravljena, škoda le, da se je zaradi objektivnih razlogov ni moglo udeležiti več občanov. ♦
OPOZORILA!
Droge so lahko zdravju škodljive!
Drogam so pogosto primešane druge snovi, ki so tudi lahko zdravju škodljive! Droge so še posebno nevarne v kombinaciji z alkoholom in drugimi drogami!
Če ima kdo med vašimi prijatelji, znanci ali sorodniki težave zaradi uporabe drog, ga napotite na ustrezne ustanove!
VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE URAD ZA DROGE
Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana Tel.: (01) 478-87-00, faks: (01) 47887-15
e-mail: uradzadroge@gov.si http://www.uradzadroge.gov.si
Ukrepi prve pomoči v primeru
predoziranja z drogami
1.	Če je bolnik nezavesten in diha, hkrati je prisoten srčni utrip, ga postavimo v bočni položaj in pokličemo 112 (brezplačna linija).
2.	Če ne diha, srčni utrip je prisoten, preverimo prehodnost zgornjih dihal in sprostimo morebitne ovire v ustih in žrelu (bodimo previdni, da se ne ranimo — rokavice!)
3.	Če ne diha in nima prisotnega srčnega utripa, takoj pokličemo 112, če imamo primerno dihalno masko, začnemo z umetnim dihanjem zunanjo masažo srca.
Bio pridelava in nabiranje zdravilnih rastlin v občini Videm-Dobrepolje
V teh časih, ko vsak na takšen ali drugačen način išče zdrav način življenja, je vsaka pobuda za oživljanje zdravega načina življenja v naših krajih dobrodošla. Še posebej če govorimo o oživljanju tradicije nabiranja in gojenja zdravilnih rastlin, ki je v sosednjih državah v velikem vzponu pri nas pa je v preteklosti skoraj izumrla. Slovenija sodi v sam vrh po številu raznovrstnih zdravilnih rož v Evropi. Starejši ljudje se dobro spominjajo, kako so včasih nabirali in vzgajali rože skoraj na vsaki kmetiji. Danes, čeprav raste rman (Achillea millefolium) takorekoč na vsakem travniku, je preprostemu potrošniku na zdrav biološki način pridobljena roža skoraj nedosegljiva.
Oživljanje tradicije nabiranja zdravilnih rož je naše poslanstvo. Z akcijo promocije tovrstne dejavnosti v vašem glasilu občine, želimo vpodbuditi ljudi tega kraja, da pričnejo s tovrstno dejavnostjo. Pomislimo samo, koliko bolj zdravih otrok bi imeli, če bi jih učili nabirati zdravilne rože, ki nam jih narava tako široko srčno podarja.
Kmetiji za prikaz in vzgojo zdravilnih rož PLAVI-CA iz Dolenjskih Toplic in BIO PLAVICA iz Zagrad-ca vas vabita, da se skupaj z nami naučite te lepe dejavnosti in v vaše sredine pripeljete prisrčno sproščenost, kot smo jo poznali nekoč - blagoslov slovenske tradicije in matere narave. Ponujamo vam odkup 25 vrst zdravilnih rož, ki jih lahko naberete v vaši okolici ter seveda, kar je predvsem pomembno, se na naši kmetiji pod strokovnim vodstvom lahko poučite o rožah. Vključite se in nas pokličite ter z nami gradite toplejše sobivanje v vašem lepem kraju.
BIO PLAVICA
Andrej Majes, Zagradec 6a, 1303 Zagradec
Več info: 040 237 569 ali 7886 815
april 2005
Področni center za razvoj gospodarstva
13
Podjetniške informacije
Pripravil Področni center za razvoj gospodarstva d.o.o., Ribnica (8369-753, GSM 041/436-233), na osnovi spletne dokumentacije Moj spletni priročnik, ki jo pripravlja: Informacijsko Raziskovalni Center Celje, Ulica XIV.Divizije 12, 3000 Celje, (tel.: 03 4253 150, E-mail: inforace@irrc.pcmg.si). Za natančne podatke si oglejte celotne razpise v uradnih listih ali na spletnih straneh www.pcmg.si. Vse, ki bi želeli na svoj elektronski naslov prejemati tedensko sveže informacije o podjetniških razpisih, sejmih, novostih iz poslovnega sveta, ponudbe - povpraševanje po izdelkih in storitvah vabimo, da pokličete na številke 8369-753, 041/436-233 ali pišete na e-naslov pcrg.ribnica@amis.net. Posredovanje ažurnih informacij po e-pošti je brezplačno.
•
Vavčerski sistem svetovanja: možnost sofinanciranja svetovalnih storitev do višine 300.000 SIT. Preko vavčerskega sistema svetovanja Vam npr. lahko pomagamo pri prijavi na spodaj navedene in druge razpise (pomoč pri prijavi na razpis, izdelava poslovnega načrta...).
•
Javni razpis za dodeljevanje sredstev, namenjenih za financiranje investicijskih projektov podjetniškega značaja v regijah iz seznama A in B ter na območjih s posebnimi razvojnimi problemi v regijah iz seznama C in D, Uradni list RS št. 10/2005, stran 1019. Občine iz območij s posebnimi razvojnimi problemi iz regij skupine D so tudi Dobrepolje in Velike Lašče. Sredstva: 1.000 mio ugodnih posojil in 400 mio SIT ugodnih posojil za mi-krokredite, euribor+0,35% (ali +1%). Razpi-snik: Javni sklad RS za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja, Ribnica. Rok za oddajo prijave: Rok za vložitev prijav je odprt do porabe sredstev oziroma najkasneje do vključno 30.9.2005. Spletna stran Pospeševalnega centra za malo	gospodarstvo	(PCMG):
http://www.pcmg.si/index.php?id=2366
•
Javni razpis za odobritev neposrednih dolgoročnih investicijskih kreditov za nova podjetja v letu 2005, Uradni list RS št. 2628/2005, stran 214. Predmet razpisa so neposredni dolgoročni investicijski krediti (200 mio SIT) za nova podjetja, ki jih razpisuje Slovenski podjetniški sklad (v nadaljevanju Sklad) v letu 2005. Dolgoročni investicijski krediti se odobrijo za upravičene stroške investicije, nastale od 1. 1. 2005 do 30. 6. 2006. Investicija največ 30 mio, do 50% kredita, obr.mera do 3% nominalna. Rok za prijavo je odprt od objave razpisa do skupne odobritve sredstev v razpisanem obsegu oziroma najkasneje do vključno 25.10.2005. Vmesni roki so: 25.3., 25.4., 25.5., 25.6., 25.7., 25.9. in 25.10.2005. PoSpletna stran PCMG: http://www.pcmg.si/index.php?id=2507.

Javni razpis za odobritev mikrokreditov za mala podjetja v letu 2005, Uradni list RS št. 26-28/2005, stran 214. Predmet razpisa so mikrokrediti (100 mio) za mala podjetja, ki jih razpisuje Slovenski podjetniški sklad (v nadaljevanju: Sklad) v letu 2005. Mikrokrediti se odobrijo za upravičene stroške investicije, nastale od 1. 1. 2005 do 31. 12. 2005. Rok za prijavo je odprt od objave razpisa do skupne odobritve sredstev v razpisanem obsegu oziroma najkasneje do vključno 25.10.2005. Vmesni roki so: 25.3., 25.4., 25.5., 25.6., 25.7., 25.9. in 25.10.2005. Investicija največ do 12 mio SIT, kredit do 50%, obr.mera 4,5% nominalna. Podrobnosti razpisa: Spletna stran PCMG: http://www.pcmg.si/in-dex.php?id=2508.
•
Javni razpis za finančne spodbude za investicije v povečanje energetske učinkovitosti obstoječih stanovanjskih stavb, Uradni list RS št. 26-28/2005, stran 2136. Namen javnega razpisa je finančno spodbujanje učinkovite rabe energije v obstoječih stanovanjskih stavbah. Podprti bodo ukrepi, ki omogočajo znatne prihranke toplote za ogrevanje stavbe ter izboljšujejo bivalne pogoje (razpis velja tudi za poslovne prostore). Razpisnik: Agencija za učinkovito rabo in obnovljive vire energije. Vloge morajo biti oddane najkasneje do roka, ki bo določen v objavi o porabi sredstev razpisa. Na prvem odpiranju bodo odprte tiste prispele vloge, ki bodo oddane do 3.5.2005, za nadaljnja odpiranja so roki naslednji: 6.6., 4.7., 5.9. in 3.10.2005. Spletna stran PCMG: http://www.pcmg.si/in-dex.php?id=2500.
•
Javni razpis za izdajanje garancij za dolgoročne kredite najete pri bankah v Republiki Sloveniji s subvencijami v letu 2005, Uradni list RS št. 30-31/2005, stran 2352. Predmet razpisa je izdajanje garancij (1.300 mio SIT) za dolgoročne kredite s subvencijami (462 mio SIT) za materialne in nematerialne investicije za mala in srednje velika podjetja, ki jih razpisuje Slovenski podjetniški sklad (v nadaljevanju: Sklad) v sodelovanju z različnimi bankami. Subvencija v višini do 35,5% od izdane garancije. Rok za prijavo je odprt od objave razpisa do skupne odobritve sredstev v razpisanem obsegu oziroma najkasneje do vključno 10.11.2005. Vmesni roki so: 5.4., 20.4., 10.5., 1.6., 20.6., 10.7., 1.8., 20.8., 10.9., 1.10., 20.10. in 10.11.2005. Spletna stran PCMG: http://www.pcmg.si/in-dex.php?id=2537.
•
Javni razpis za odobritev posrednih dolgoročnih investicijskih kreditov s subvencijami v letu 2005, Uradni list RS št. 3031/2005, stran 2353. Predmet razpisa so posredni dolgoročni investicijski krediti (2.250 mio SIT), s subvencijami (270 mio SIT)
malim in srednje velikim podjetjem (v nadaljevanju: MSP), ki jih razpisuje Slovenski podjetniški sklad (v nadaljevanju: Sklad) v sodelovanju z različnimi bankami. Investicija do 90 mio SIT, kredit do 50%, 6m euribor+1,8%, subvencija do 12% od glavnice kredita. Rok za prijavo je odprt od objave razpisa do skupne odobritve sredstev v razpisanem obsegu oziroma najkasneje do vključno 10.11.2005. Vmesni roki so: 10.4., 10.5., 10.6., 10.7., 10.9., 10.10. in 10.11.2005. Spletna stran PCMG: http://www.pcmg.si/in-dex.php?id=2540.
•
Javni razpis za kreditiranje okoljskih naložb 34PO05A, Uradni list RS št. 15-16/2005, stran 1347
Predmet razpisa so krediti Ekološkega sklada Republike Slovenije, javnega sklada (v nadaljevanju: Sklad) za okoljske naložbe na ozemlju RS v skupnem znesku 3 milijarde SIT. Krediti so namenjeni lokalnim skupnostim, gospodarskim družbam in drugim pravnim osebam ter samostojnim podjetnikom posameznikom za naložbe oziroma zaključene faze naložb (v nadaljevanju: naložbe) v: področje gospodarjenja z odpadki, sanacijo in gradnjo ustreznih odlagališč za odpadke; področje varstva voda, področje zmanjšanja onesnaževanja zraka, energetsko sanacijo gradbenih objektov in ostalo. Naložbe, za katere bodo dodeljeni krediti po tem razpisu, morajo biti pričete po 1. 1. 2001. Noben plačilni dokument, pa ne sme biti starejši od 1. 1. 2004, kar mora kandidat zagotoviti s posebno izjavo, ki je del razpisne dokumentacije. Razpis je odprt do porabe razpisanih sredstev oziroma najkasneje do 30.12.2005. Spletna stran PCMG:
http://www.pcmg.si/index.php?id=2394.
•
Javni razpis za diverzifikacijo kmetijskih dejavnosti in dejavnosti, ki so blizu kmetijstvu - alternativni dohodkovni viri EDP 20042006 za leto 2005, Uradni list 36, 08.04.2005, stran 2662. Sredstva 851,9 mio SIT. Prejemniki so lahko kmetje, združenja kmetov, fizične ter pravne osebe, ki opravljajo dejavnost na kmetiji. Sofinancira se naložbe v obnovo, novogradnjo obratov in opreme: a) za predelavo kmetijskih izdelkov, lesa, zelišč in gozdnih sadežev, b) turistična dejavnost in rekreacijske površine za namene turistov na knetijah, c) delavnice in razstavno prodajni prostori za izdelke domače obrti, d) prodajalne kmetijski pridelkov, e) pridobivanje energije iz biomase, f) skupne kmetijske predelave ali prodaje. Za vsako vrsto so predpisani dodatni razpisni pogoji. Nepovratna sredstva v višini do 50% (omejena področja do 60%) upravičenih stroškov projekta. Najvišji znesek podpore 100.000 EUR, najnižji 4.300 EUR. Razpisnik Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, Dunajska 160, 1000 Ljubljana, oddaja (poštni žig) do 09.05.2005. Informacije: 580 7732 (ponedeljek, sreda in petek, od 9.-12. ure in na info točkah KGZS. ♦
14
Iz Podgore
april 2005
Občni zbor Turističnega društva Podgora
V soboto, 19. marca 2005, smo se člani Turističnega društva Podgora zbrali na 7. rednem občnem zboru, ki je potekal v gostilni Pri Zori v Kompoljah.
Občnega zbora se je udeležila večina članov društva, še posebej nas vsako leto razveseli udeležba mladih članov. Občni zbor je vodil Lojze Strnad.
Predsednik TD Franci Adamič je podal obširno poročilo o delu društva v preteklem letu, iz katerega je razvidno, da je bilo tudi leto 2004 za društvo precej delovno in uspešno. Glavne aktivnosti so strnjene v naslednjih točkah:
•	Izpeljanih je bilo precej delovnih akcij, na katerih se je urejalo celotno območje Naravovarstvenega centra in Naravoslovne poti pri Žouknu ter opravljala vzdrževalna dela na objektu. Ker je območje Naravovarstvenega centra precej obsežno, nam vzdrževanje skozi celo leto vzame veliko časa.
•	Aktivnosti, ki smo jih že nekaj let vodili v zvezi z legalizacijo objekta, so se v lanskem letu zaključile, saj smo pridobili gradbeno dovoljenje za Kočo pri Koritu, tako da bo mogoče v čim krajšem času na omrežje priključiti tudi vodo in elektriko.
•	Društvo je organiziralo tudi vse tradicionalne prireditve: prvomajsko kresovanje, jubilejno 10. srečanje družin, prijateljev in vaščanov Podgore, slikarsko kolonijo Extempore, Adventno Miklavžev sejem in Pohod z baklami na predvečer Dneva samostojnosti.
Sledila so poročila blagajnika Jožeta Kluna, predsednika nadzornega odbora Janeza Gačnika in predsednika disciplinske komisije Marka Babiča, ki so potrdila, da poteka poslovanje društva gospodarno, brez nepravilnosti, pa tudi pritožb disciplinska komisija v lanskem letu ni prejela.
V nadaljevanju je predsednik društva predlagal naslednji plan dela za leto 2005:
1.	Sanacija greznice in ureditev meteornih voda;
2.	Ureditev kuhinje v pomožnem objektu poleg koče;
3.	Ureditev kolesarnice in pasjih privezov;
4.	Skrb za vodne vire in naravoslovno pot;
5.	Vzdrževalna dela na objektih in celotnem območju Naravovarstvenega centra;
6.	Nadaljevanje z zbiranjem starega kmečkega orodja;
7.	Promocija vasi in društva;
8.	Organizacija prireditev:
-	Prvomajsko kresovanje - 30. aprila
-	Golaževa nedelja pri Koritu - 15. maja
-	Srečanje družin in prijateljev v Podgori - 17. julija
-	Slikarska kolonija Extempore - v drugi polovici avgusta
-	Adventno-Miklavžev sejem - 27. novembra
-	Pohod z baklami na predvečer Dneva samostojnosti - 25. decembra
Razprava, ki je sledila poročilom, je pokazala, da so člani društva z delom zadovoljni, saj na podana poročila niso imeli bistvenih pripomb.
Tone Novak, ki je v društvu zadolžen za zbiranje starega kmečkega orodja, je izpostavil problem, kam vse zbrano shraniti, ker društvo še vedno nima primernih prostorov za te namene.
Z manjšo zamudo se je občnega zbora udeležil tudi župan Anton Jakopič, kateremu so člani društva zastavili kar nekaj vprašanj, ki so aktualna vsako leto, nanašajo pa se na strategijo in odnos občine do razvoja turizma v občini ter financiranje društev. Izraženo je bilo nezadovoljstvo z načinom delitve sredstev, ki so namenjena turizmu v naši občini. Ponovno je bil izpostavljen predlog, ki ga je TD Podgora že pred nekaj leti predlagalo
županu in po katerem naj bi občina delila sredstva na podlagi razpisov za posamezne projekte.
Po zaključku zbora smo si ob prigrizku in v prijetnem klepetu izmenjali medsebojne izkušnje o bogatem dosedanjem in prihodnjem delu, ki nas čaka.
Turistično društvo Podgora
»
TURISTIČNO DRUŠTVO PODGORA
organizira
tekmovanje v KUHANJU GOLAŽA«,
ki bo potekalo v nedeljo, 15. maja 2005, s pričetkom ob 14. uri, v koči pri Koritu,
Prijave zbira do 11. maja 2005 Franci Adamič (tel. štev. 031 642 812), ki vam nudi tudi vse dodatne informacije.
Kuhalo se bo v litoželeznih kotličkih, za kurjavo se bodo uporabljala drva.
Vabljeni!
TURISTIČNO DRUŠTVO PODGORA
organizira
PRVOMAJSKO KRESOVANJE
v soboto, 30. aprila 2005, od 20. ure dalje,
pri Koritu.
Za jedačo, pijačo in dobro razpoloženje bo poskrbljeno!
april 2005
Ekonomija in finance
15
Moje finance
Krediti da ali ne?
Prepričan sem, da vsi vemo, kaj je kredit. Kredit po SSKJ so materialna sredstva, ki jih da upnik dolžniku z obveznostjo kasnejše vrnitve. Upnik je v tem primeru tisti, ki sredstva (običajno gre za denar) posoja, dolžnik pa tisti, ki si sredstva izposoja. Med ljudmi so običajno posojilodajalci ožigosani kot skopuhi in pokvarjenci, posojilojemalci pa revni in pomoči potrebni. Kreditno-upniška razmerja so obstajala že veliko prej, preden so bili razviti kakršni koli trgi kapitala.
V sedanji potrošniški družbi je »potreba« po kreditih velika in se še povečuje. Amerika kot najbolj razvita družba je zelo zadolžena. Zadolžena je država, zadolženo je prebivalstvo. Ameriška potrošniška kultura se prenaša tudi v Evropo in s tem tudi v Slovenijo. V Sloveniji vseskozi opažamo porast potrošnje prebivalstva, medtem ko je rast realnih plač nižja od rasti potrošnje. Iz tega se lahko ugotavlja, da se povečuje rast kreditov, predvsem za potrošnjo. V našem primeru so posojilodajalci predvsem banke, posojilojemalci pa fizične osebe. V naslednjem primeru bom poskusil predstaviti, koliko nas stane potrošniški kredit za avto:
Vzemimo, da prodamo svoj star avtomobil in zanj dobimo 1 mio SIT. Želimo si povprečen avto srednjega razreda, recimo golfa za 4 mio SIT. Tri mio SIT si torej izposodimo na banki, za dobo petih let. Za zavarovanje in druge stroške kredita bomo najprej plačali 121.000 SIT, potem pa vsak mesec vseh pet let 61.840 SIT. Skupaj bomo tako za avto plačali 4.830.000 SIT. Avto smo torej v petih letih preplačali za 830.000 SIT oz. za približno 20 %.
Ob takem nakupu se vedno lahko vprašamo, če je bil nakup avtomobila danes res nujen ali bi se lahko s starim avtom vozili še pet let in ta čas varčevali. Recimo, da vzamemo za primerjavo varčevanje v nekem skladu z 10% povprečno letno donosnostjo. Koliko denarja bi morali vsak mesec položiti na varčevalni račun, da bi si v petih letih lahko privoščili želeni avtomobil.
Čez pet let bo naš stari avto vreden približno pol manj, torej 500.000 SIT, zato bomo rabili 3.500.000 SIT privarčevanih sredstev. Za stroške kredita in za-
Piše: David Jakopič, uni.dipl.econ.
varovanje kredita denarja ne bomo rabili, zato smo že tukaj privarčevali 120.000 SIT. Kako je pa z obroki? V sklad bomo vložili 60 mesečnih obrokov. Če predpostavimo 10% donos, bomo v sklad vplačevali približno 42.000 SIT. Mesečna razlika je torej približno 20.000 sit. V petih letih smo tako na ta račun privarčevali 60*20.000 + 120.000 SIT, kar znese skupaj 1.320.000 SIT. Menim, da je v sedanjem času to znesek, o katerem je vredno razmisliti. Potrošniška posojila niso v splošnem nič drugega kot zelo drago kupovanje umetnega standarda. Družinski ali osebni proračun najbolj izčrpavajo, ker ne prinašajo nič drugega kot dvojno izgubo. Najprej ga zelo drago plačujemo, potem pa nam potrošnja dobrina v času plačevanja kredita pospešeno izgublja vrednost. Res je, da je avtomobil praktično nujna dobrina, brez njega v sedanjem času ne gre, res pa je tudi, da ni nujno, da vedno kupimo novega in ga zelo preplačamo, če vemo, da si tega ne moremo privoščiti.
Seveda je kredit v velikih primerih smiseln in dobrodošel. Kredit je smiseln za dobrine, ki so v danem trenutku nujne. Za fizične osebe gre tu predvsem za reševanje stanovanjskih težav. Posameznik si do starosti 25 do 30 let zelo težko sam privarčuje cca 30 mio sit, kolikor naj bi stala gradnja hiše ali nakup stanovanja. V tem primeru je kredit skoraj nujna stvar, saj ne more varčevati 30 let za stanovanje, ker ga nujno rabi sedaj. Čeprav je tudi pri nakupu stanovanja vredno razmisliti in preračunati stroške. Mnogokrat pridemo do ugotovitve, da se bolje splača 10 let živeti v najemniškem stanovanju, plačevati najemnino in varčevati na kapitalskih trgih. Omenjena oblika ob dobrih donosih na kapitalskih trgih pride cenejša od plačevanja obresti. Še boljša rešitev za mlade generacije je, da si ustvarijo nek družinski kapitalski fond, iz katerega bodo kasneje potomci financirali take nakupe. Za omenjeni fond ni potrebno nič drugega kot dolgoročno varčevanje majhnih zneskov na kapitalskih trgih. V omenjen fond bi priporočal vlaganje 10.000 SIT na mesec in v daljšem časovnem obdobju, morda v obdobju več generacij se bo v fondu nabralo veliko sredstev. V preteklosti so delovno aktivne osebe v ta namen kupovale zemljo in gozdove, ki so tudi prak-
tično prinašali koristi šele njihovim otrokom in vnukom. Nek kapitalski fond bi bil dober posnetek tega načina varčevanja. Recimo 10.000 SIT na mesec v 100 letih ob 12 % rasti nanese okoli 150 milijard SIT sredstev. Res je da bo teh 150 milijard zaradi inflacije vrednih morda takrat, gledano na danes, le 80 milijard, ampak če si danes predstavljamo, da razpolagamo s temi sredstvi, potem delitev teh sredstev na recimo 27 pravnukov še vedno predstavlja okoli 3 milijarde za vsakega. Vsak od pravnukov si lahko uredi stanovanjsko vprašanje in še vedno mu precej ostane, da nadaljuje z gradnjo družinskega fonda za svoje potomstvo.
Kdaj pa je kredit vsekakor smiseln?
Krediti so zelo dober finančni produkt, kadar so stroški plačevanja obresti nižji od donosov, ki jih prinašajo izposojena sredstva. V primeru podjetja je najemanje kreditov vsekakor smiselno, saj so običajno sposojeni viri cenejši od lastniških. Če za obresti plačujemo 10 % , s sredstvi pa ustvarimo 20, 30 % ali celo višjo donosnost, se nam najemanje posojil vsekakor splača. Potrošniške kredite za luksuz, počitnice, ne nujne dobrine, pa bi vsekakor močno odsvetoval, ker ne prinašajo popolnoma nič.
Naj na koncu še omenim bralcem, da pisanje omenjene rubrike ni neka propaganda, kot je bilo med vrsticami v pismih bralcev časopisa Naš kraj že večkrat omenjeno. Bralci verjetno dobro vedo, lahko pa tudi preverijo, da nikoli v mojih člankih ni bil omenjen kakršenkoli finančni produkt. Namen pisanja člankov je čimbolj objektivno predstaviti kapitalske trge in osebne finance. Seveda bi lahko za vsak članek rekli, da je propaganden. Vsak, ki se z nečim ukvarja, oz. ki nekaj pozna, se s pisanjem samoreklamira kot oseba. Tudi kritiki v pismih bralcev s pisanjem reklamirajo sebe kot politika in seveda imajo do tega vso pravico.
Vesel sem pa tudi nekaterih pozitivnih odzivov v rubriki pisem bralcev. Moje vabilo ostalim strokovnjakom ali poznavalcem financ je zelo iskreno, ker hočem, da bi bil tudi lokalni časopis v tem pogledu aktualen. Zavedam se, da je skrb za osebne finance za posameznika nujna. Tudi moja izkušnja s kapitalskimi trgi je pozitivna in zato jo želim posredovati tudi drugim. Obenem še enkrat vabim k pisanju v rubriko tudi druge poznavalce. ♦
16
Akcija vaščanov
april 2005
Slika pove vse
Marko Perhaj,
foto: Pajntar Slavko ( Pinki)_
Že več let zapored, in tako tudi letos, smo se Hočevarji v velikem številu zbrali na čistilni akciji, ki je potekala v soboto, 02. 04. 2005. Zbrali smo se pred gasilskim domom ob 7. 30 uri in se razdelili na skupine, nato pa pričeli s pobiranjem odpadkov, predvsem ob regionalni cesti Zdenska vas — Krka ter ob gozdni cesti proti Jauham. Kar težko verjamemo, da se kljub vsakoletnemu čiščenju lahko nabere toliko različnih odpadkov. Pločevinke in plastenke, vrečke vseh vrst in še mnogo drugega smo pobrali ob re-gionalki in ves čas smo imeli občutek, da se nahajamo na smetišču Barje. In če je bil prvi vtis, da največjo svinjarijo pusti-
jo za seboj šoferji oziroma popotniki, ki se vozijo skozi naše kraje, pa smo se ob cesti, ki vodi v Jauhe prepričali o nasprotnem. Stari gospodinjski aparati, stare kante od olja in goriva, avtomobilska platišča, sodi, stiroporji in folija, več starih odsluženih koles na enem mestu, mrhovina oziroma ostanki domačega klanja in celo kartonska embalaža. Kar štiri avtomobilske prikolice zbranih odpadkov na istem območju, kjer je bilo lani vse počiščeno. Vse to govori o ekološki zavesti nekaterih posameznikov.
Vse to pa se dogaja v času, ko imamo poleg vseh kontejnerjev za smeti po vaseh tudi zabojnike za ločeno zbiranje odpadkov in odvoz kosovnih odpadkov. Mislim, da bi bilo prav zanimivo, če bi odpadke vrnili lastnikom na dvorišča
ali pa na njihove urejene zelenice, saj bi se za nekatere odpadke dalo ugotoviti od kje izhajajo, glede na vrsto le teh in na podlagi očividcev.
Rad bi se zahvalil vsem, ki so v akciji sodelovali. Pred vsem naši mladini, ki se akcije udeleži vsako leto, Tončki Radin, ki vsakodnevno na svojih sprehodih pobira pločevinke, plastenke, cigaretne škatlice in ostale smeti ob cesti, in pa veteranom PGD Hočevje, ki so akcijo pripravili ter poskrbeli za okrepčilo. Tudi zaradi teh ljudi je vas in okolica videti še lepša. Vse, predvsem pa tistih nekaj neosveščenih in egoističnih krajanov, ki tako radi odmetavate svojo packarijo povsod, kjer je le mogoče, samo v kontejnerje ne, pa pozivam: Za odvoz takih in drugačnih smeti si prihranite čas in gorivo tako, da jih odložite v zabojnike v vasi ali pa počakate na kosovni odvoz (dvakrat letno). Vsekakor vam je to bližje kot pa cesta v Jauhe ali ostale gozdne poti, pa še lepo naravo bomo imeli vsi skupaj. ♦
Levo: Mladi v akciji
Desno: Malica po akciji
april 2005
Intervju
17
Pogovor s predsednikom Društva upokojencev Dobrepolje ob zaključku mandata
12 let morda ni dolga doba, za vodenje nekega društva pa je to nedvomno dolgo obdobje, vsekakor pa odraz zaupanja članstva in hkrati dokaz za uspešno delo. S takšnim uspešnim vodenjem društva se lahko pohvali KONRAD PIKO, ki po dvanajstih letih predaja vodstvo Društva upokojencev Dobrepolje svoji naslednici Fani Kralj.
Njegovo obdobje je bilo zaznamovano z veliko aktivnostjo društva, razširitvijo njegove dejavnosti, predvsem pa s pridobitvijo novih prostorov, s čimer so se temeljito izboljšali pogoji za delovanje društva. Konrad Piko je vodil društvo že od leta 1991, čeprav je bil uradno izvoljen leta 1993. Na mestu predsednika je bil do 17, aprila letos. V pogovoru, za katerega sem ga zaprosila ob izteku mandata, mi je povedal nekaj podrobnosti o dejavnostih in vodenju društva.
Pripravila M. Steklasa
•	Zakaj se na občnem zboru niste odločili za ponovno kandidaturo?
Po spremembi statuta si lahko le dvakrat zaporedoma izvoljen za predsednika. Ne glede na to pa sem bil na tem mestu dovolj dolgo in čas je, da dam priložnost mlajšim članom.
•	Kako bi opisali obdobje vašega vodenja društva?
Začelo se ni najbolj obetavno. Še pred uradnim nastopom mojega mandata so nam bili leta 1991 odvzeti prostori in ostali smo brez vsega. Na seji upravnega odbora, ki je bila 30. 8. 1992 v prostorih KS Dobrepolje, smo določili člane za pogovor na občini Grosuplje glede pridobitve novih prostorov. Na izbiro smo imeli staro dvorano ali kletne prostore v občinski stavbi. Pogovora na občini smo se udeležili Franc Rus, Ana Šteh in jaz. Do sestanka med Janezom Skarlov-nikom, Vinkom Blatnikom in Ivanom Vidmarjem, predsednikom KS Dobre-polje, je prišlo šele 17. 3. 1993. Rezultat pogovora je bil, da smo dobili v najem prostore v kletnem delu sedanje občinske stavbe za dobo desetih let, najemnina je znašala 6207 tolarjev na mesec, s tem da smo bili dve leti oproščeni plačila. Naj še omenim Jaka Perovška iz Šmarja Sapa, ki nam je bil na tedanji občini Grosuplje v veliko pomoč. Ko je prišlo do ustanovitve nove občine Dobrepo-lje, nam je župan Anton Jakopič zagotovil brezplačne prostore, tako smo do leta 2003 plačevali samo kurjavo.
Seveda pa je bilo treba dobljene prostore najprej obnoviti. Organizirali smo se in takoj začeli z obnovitvenimi deli. Obnovili smo stene, strop in tla ter vgradili nova vrata. Jože Rigler nam je brezplačno opremil kuhinjski prostor. Veliko so prispevali tudi Anton Kaplan, Stane Perič in Feliks Perko. Vso so že pokojni. Krajevna skupnost nam je nakazala 50.000 tolarjev, kasneje pa občina 57.000 tolarjev. V nabiralni akciji smo zbrali 302.000 tolarjev. Dosti nam je pomagal Jaka Perovšek iz Šmarja.18. 9. 1993 smo imeli prvo letno konferenco v naših prenovljenih prostorih v občinski stavbi.
• Koliko časa ste bili v kletnih prostorih občinske stavbe?
Približno deset let. Prostor je bil primeren, deloval je prijazno in domače, v njem smo se dobro počutili. Precej hitro pa smo ugotovili, da naši prostori posta-
jajo premajhni, zato sem začel spet hoditi k županu s prošnjo, da bi nam občina omogočila večje prostore. Župan mi je na prvem razgovoru povedal, da obstaja možnost, da bi dobili prostore v novem Jakličevem domu. Predlagal je, naj naredimo skico, kaj in koliko rabimo. Medtem se je gradil Jakličev dom in v njem se res našel prostor tudi za nas. 22. marec 2003 je bila za nas velika prelomnica, saj je bilo takrat odprtje naših novih klubskih prostorov v Jakličevem domu. Dobili smo prostore, s kakršnimi se lahko pohvali le malokatero društvo v Sloveniji. Za to pridobitev se moramo zahvaliti našemu županu Antonu Jakopiču in občinskemu svetu. Na slovesnosti smo razvili tudi svoj prapor.
•	Izleti so bili ena vaših glavnih aktivnosti.
Od leta 1993 smo organizirali po 4 izlete na leto in dva nakupovalna. Ogledali smo si že precejšen del Slovenije, pa tudi izven njenih meja. Večkrat smo organizirali izlete v vinorodne kraje z vinsko trgatvijo. Odkar imamo komisijo za izlete, ki jo vodi naša članica Pavlina Novak, so ti še bolje pripravljeni. Zanimanje za izletniško dejavnost je bilo ves čas veliko, le redko se je zgodilo, da je kakšen izlet odpadel zaradi premajhnega števila prijav. Ves čas nas je vozil in vodil šofer Vinko Zabukovec, s katerim smo se dobro razumeli.
•	Odkar imate svoj pevski zbor, ste veliko naredili za promocijo društva in občine. Kako je prišlo do ustanovitve zbora?
Na željo in predlog nekaterih članov sem pred sedmimi leti začel priprave za ustanovitev mešanega pevskega zbora, kot ga imajo v marsikaterem društvu. Prvega sestanka, 29. 11. 1998, se je udeležilo 13 žensk, moških takrat še ni bilo zraven. Potem so se začele težave z iskanjem vodje pevskega zbora. Za sodelovanje sem prosil več usposobljenih ljudi, vendar nisem bil uspešen. Končno je vodenje zbora prevzela Vesna Fabjan, s katero smo zelo zadovoljni. Začeli smo z rednimi vajami. Zbor je štel na začetku 17 pevcev, od tega je bilo 7 moških in 10 žensk. Do sedaj se je to število povečalo na 24. Dobimo se vsak teden in za nami je že veliko nastopov.
•	Ali lahko naštejete najvažnejše prireditve in nastope?
Nastopili smo na največji prireditvi, ki jo je organiziralo naše društvo ob 50-letnici našega društva, 21, 9. 2002. Istočasno smo organizirali tudi Koordinacijo društev.
13. 4. 2002 smo imeli prvi samostojni koncert v Jakličevem domu. Sodelovali pa smo tudi skoraj na vseh občinskih in drugih proslavah. Udeležujemo se tudi pevskih revij in nastopamo na srečanju Koordinacije. Največ pa gostujemo po domovih za starejše občane. Večkrat smo pripravili koncert v zavodu Prizma v Ponikvah. Naše nastope popestrimo tudi z recitacijami naše tajnice Tončke Ka-stelic. Na srečanjih literatov seniorjev pa nas zastopa Tončka Pugelj.
•Kaj pa rekreativna dejavnost?
Tudi to smo uvedli v tem času. V letu 2000 so se naše članice začele udeleževati aerobike. Za to ima največ zaslug Tončka Kastelic. Sem bi lahko štel tudi letovanje naših članov v hotelu Delfin v Izoli, ki jih organiziramo že nekaj let.
•	In zabavni del srečanj?
Zabave smo organizirali šestkrat letno. Nekajkrat smo priredili koncert s harmonikarjem Jožetom Zevnikom. Redno smo organizirali martinovanja in silvestrovanja, enkrat letno pa tudi piknike. To so bila lepa doživetja. Nekaj časa smo jih imeli pri Zakrajškovih na Vidmu, kasneje pa v Podgori v koči pri Koritu. Na lanskem letnem občnem zboru pa smo uvedli še zabavna srečanja, in sicer vsako prvo soboto v mesecu.
•	Ste uvedli še kaj novega?
Moj predlog je bil, da smo začeli z obdarovanjem članov, starejših od 80 let, bolnikov in invalidov. Še posebej se spomnimo naših jubilantov, devetdeset-letnikov in 100-letnikov. Obiščemo jih in če so pripravljeni, nam povedo kaj iz svojega življenja za objavo v Našem kraju.
•	Kaj pa sodelovanje s sosednjimi društvi?
To sodelovanje je dobro in poteka v okviru tako imenovane Koordinacije društev iz Grosuplja, Šmarja Sap, Višnje Gore, Ivančne Gorice, Šentvida pri Stični, Stične in nami. Vsako leto organizira skupno srečanje s kulturnim programom eno od teh društev. Zelo dobro sodelujemo tudi z DU Dragomer. Že pet let traja izmenjava medsebojnih obiskov.
•	Kakšno pa je sodelovanje z drugimi društvi v okviru občine?
Z vsemi društvi in ustanovami dobro sodelujemo. Med nami je tudi dogovorjeno, da naš klubski prostor, kadar ni zaseden, oddajamo tudi drugim društvom ali organizatorjem raznih srečanj. Do zdaj je vse potekalo v obojestransko zadovoljstvo in ni bilo problemov.
•	Kateri so bili torej najbolj prelomni dogodki v času vašega vodenja?
Med pomembne dogodke bi lahko šteli vse novosti in dejavnosti, ki smo jih uvedli. Morda je pomemben datum tudi 16. 8. 1997, ko smo na osnovi nove zakonodaje spremenili in sprejeli nov statut ter dobili svoj žig. Nekakšna prelomnica je bilo tudi leto 2000, v katerem je prenehala aktivno delovati naša dolgoletna in vestna tajnica Ana Šteh in je tajniška dela prevzela mlajša članica Tončka Kastelic. Najbolj prelomni trenutek za naše delovanje pa lahko štejemo pridobitev novih prostorov v Jakličevem domu.
•	Veliko ste dosegli v tem obdobju. Kaj štejete za svoj največji uspeh in kako ste na splošno zadovoljni z vodenjem društva v teh dvanajstih letih?
Za največji uspeh štejem to, da sem imel polno podporo članov in da ni bilo v času mojega vodenja kakšnih posebnih nesoglasij ali nezadovoljstva. Vesel sem tudi, da smo v tem času prišli do tako lepih prostorov in da smo ustanovili pevski zbor. Ravno v tem obdobju smo praznovali tudi lep jubilej - 50-let-nico društva.
•	Kakšno je trenutno stanje v društvu. Koliko je članov in kako se giblje ta številka?
Društvo šteje 415 do 420 članov. Število članov se dosti ne spreminja. Vsako leto jih nekaj umre, vendar jih približno toliko na novo pristopi.
•	Kaj pa je ostalo po vašem mnenju še nerešenega oziroma čemu bo moralo posvetiti več pozornosti novo vodstvo?
Mi smo naredili vse, kar smo si zastavili in želeli. Novo vodstvo pa si bo program dela izdelalo samo.
•	Kako ocenjujete odnose v društvu oziroma odnose s člani upravnega odbora, s katerimi ste največ sodelova-
li?
Odnosi med članstvom so bili dobri, prav tako v upravnem odboru. Člani upravnega odbora smo imeli tesnejše stike, saj smo se sestajali desetkrat na leto. Skupaj smo praznovali rojstne dneve in se tako po končanih sejah še malo poveselili. Sej upravnega odbora se je redno udeleževal tudi častni podpredsednik Franc Rus, ki ga še posebej omenjam zato, ker je bil tako dober za družbo. Bil pa je tudi tisti, ki me je prvi uradno predlagal za predsednika društva. Z njim sva res dobro sodelovala.
•	Kateri dogodek vam je ostal v najlepšem spominu?
V zelo lepem spominu imam slovesnost, ko smo dobili prve prostore v občinski stavbi, v še lepšem pa dogodek, ko smo dobili sedanje prostore. V lepem spominu mi bodo ostala vsa srečanja s člani DU iz Dragomerja, pa tudi vse drugo, kar smo skupaj doživeli v teh letih.
•	S kakšnimi občutki se poslavljate od te funkcije in kaj želite novemu vodstvu?
Poslavljam se v zadovoljstvu, da smo veliko naredili in da je bilo naše obdobje uspešno. Občutki so dobri. Novemu vodstvu pa želim prav tako uspešno delo.
•	V vašem osebnem življenju, ki je bilo dolgo časa izpolnjeno z nenehno skrbjo in delom za društvo, prihaja do sprememb. S čim se boste ukvarjali odslej? Ali boste kot član društva še vedno aktivni?
Kot član društva se bom še naprej udejstvoval v pevskem zboru in se udeleževal izletov in raznih srečanj. Po dolgem času pa se bom lahko bolj posvetil delu doma. Ukvarjal se bom z vrtom. Imam pa tudi nekaj zajčkov. Prepričan sem, da mi ne bo dolgčas.
Gospodu Konradu Piku želim, da bi mu zdravje še dolgo služilo in da bi končno našel zadovoljstvo v bolj umirjenem življenju, saj pravi, da »penzije« sploh še ni občutil. Že prvo leto po upokojitvi je prevzel vodenje društva upokojencev. Pravi, da je bilo tako, kot da bi bil ves ta čas v službi. Zato mu iskreno želim, da
bi končno le začel uživati zasluženi pokoj. ♦
Mladinska stran
19
Mladinsko društvo Dobrepolje
Državno srečanje skavtskih voditeljev veje popotnikov in popotnic
Matjaž Tabak,
Marljivi jež (Dobrepolje1) voditelj veje PP_
Bila je sobota 19. Sušca 2005, ko so se skavtski voditelji zbrali na Vidmu od 8.00-9.00 ure zjutraj in zaključili srečanje v nedeljo, 20. sušca 2005. Z nestrpnostjo smo pričakovali prihod Roberta Stephenson Smyth Baden-Powella (Bi.Pi.) začetnika in ustanovitelja skavtov.
Pred srečanjem nam je poslal pismo: »Nikar se ne prestrašite tega pisma. Skavtstvo ni nikakršna težka znanost; če ga gledamo v pravi luči, je igra, polna veselja. Hkrati pa tudi vzgojna in - kar je dobro - koristna tistemu, ki vzgaja in tistemu, ki je vzgajan. Kot ste že brali v mojih knjigah, ni dovolj, da voditelj skrbi samo za razvoj svojih mladih varovancev. Otroci se zgledujejo po svojih voditeljih, zato mora vsak voditelj najprej poskrbeti za svojo rast. Opazil sem, da pogrešate doživetja v skavtskem duhu. Zato sem se odločil, da vas povabim v dolino Dobrepolje, kjer boste dobili moči in idej za služenje, ki ga pripravljate v svojem noviciatu ali klanu.«
Prihod Bi.Pi. in njegove žene Olave
Dopoldanski program je potekal v duhu izkušenih skavtskih voditeljev, ki so svoje znanje in veščine posredovali mlajšim rodovom voditeljem:
•	kje iskati Bi. Pi.-ja ali skavtska literatura
•	dejaven odnos med mladimi in odraslimi
•	vzgajati, voditi in se pustiti voditi
•	delavnica o okoljski vzgoji
•	kako uporabiti veščine v noviciatu/klanu izdelava in spla-varjenje splavov na Luži.
Po kosilu smo imeli skupno služenje pri cerkvi svetega Antona, kjer smo počistili podrastje okoli mogočnih lip s pomočjo našega domačina Jožeta Zrneca, ki nam je predstavil kratko zgodovino Lipovega gaja in nas spremljal pri čistilni akciji.
Sledil je izziv, kjer so se voditelji podali na pot proti Brezju, Kompolju, Podpeči, Ponikvam, Zdenski vasi, poiskali senike in tam prespali. Zgodnja jutranja maša ob 5.30 v Podpeški jami jih je zbudila, da so imeli kratek spanec. Vrnili smo se v leto 1920, kjer je bilo v Olympia-Hallu v Londonu srečanje skavtov z vsega sveta. Od tega leta se skavti zbirajo na vsake 4 leta na različ-
nih krajih sveta, srečanja pa se imenujejo jamboree.
Skavtsko združenje je dobilo nov vzgojni namen, ki nam ga je novo izvoljeni načelnik predstavil ( ozaveščanje skavtskih korenin -temeljna načela skavtstva, obljuba in zakoni, samovzgoja, skrb za skupnost, skavtski duh...). ♦
Katka Brečko,
Sladka veverica (Celje 1) - državna voditeljica veje PP_
Hvala, ker ste nas tako prijazno sprejeli pod svojo streho, nam z materiali pomagali pri izdelavi butare in nas razvajali z domačimi dobrotami (beri: rulado in štrudljem). Misel, da so skavti v vaši župniji tako zelo dejavni in vedno pripravljeni kar najbolje služiti, me navdaja z zaupanjem in ponosom na skavtsko metodo, katere ustanovitelj je sir Baden Powell. Slednji je samo za nas (skupaj s svojo ženo Olave), priletel »direkt iz Londona« in nam na tokratnem državnem srečanju voditeljev veje PP pokazal pravo pot v boljši jutri. Hvala vsem, ki ste nam omogočili prijetno bivanje v vašem kraju. Želim si, da bi se naše poti še kdaj prekrižale! ♦
Simon Mlekuž (Bovec) - državni voditelj veje PP_
Državno srečanje voditeljev se odvija dvakrat letno. Vedno se trudimo, da bi bilo srečanje voditeljem prijetno, poučno in razvedrilno. V Dobrepolju smo imeli vse pogoje, da srečanje res doseže vse svoje cilje. Zato se iskreno zahvaljujem domačim skavtom, ki so poskrbeli, da je naš program lahko gladko tekel in domačinom, ki so nas s svojimi prenočišči nadvse gostoljubno sprejeli. Upam, da nas bo pot na taborih še kdaj zapeljala skozi to dolino. ♦
Petra Cerar (Vir 1)_
Na marčevskem srečanju voditeljev, kjer vodimo naše najstarejše skavte, je bilo kot vedno zelo zabavno in poučno. Naredili smo splav, se z njim tudi vozili, spoznavali knjige, ki jih je napisal naš ustanovitelj Robert Baden Powell in uživali v opazovanju narave. Za to, da smo se dobro počutil, so poskrbeli dobre-poljski skavti in pa domačini, ki so nam med našim potepom ponudili svoje senike, na katerih smo prespali. Hvala vam za vse to. ♦
Klavdija Kralj, Pozorna Srna (Koroška 2), trop PP_
Prijetno je spoznati nove kraje, še prijetneje pa nove ljudi. Sprejeti ljudi pod streho in to na senik, poln lahko vnetljivega sena, je pogumna in pohvale vredna odločitev, saj je za marsikoga izmed nas to vir preživetja. Hvala, ker ste nam pomagali s tem uresničevali prvi skavtski zakon, ki se glasi: ''Skavt si šteje v čast, da si pridobi zaupanje.'' ♦
Tomaž in Matej v vlogi kuharja
2005
20
Mladinska stran
april 2005
»EJ m« »JAZ?«
»JA TU VZEMI SI MINUTO /N TOLE PREBERI«
Martina Hočevar
se popraska po glavi, saj ni bil takega mnenja. Videl je mlade fante in dekleta, ki so se zbrali v lepem številu, se par ur dodobra namučili, vdihavali prah zaradi pretekle osušenosti in okolico počistili kot pravi mojstri. Potem pa le doda: »Jaz pa menim, da so naši skavti bili v petek kljub 'skakanju po cesti^ zelo pridni in si zaslužijo pohvalo za odlično opravljeno delo!!!« Mirko skomigne z rameni in brž odhiti po svojih opravkih.
Tako smo pretekli petek, 8. 4. 2005, s čistilno akcijo pometli, do kotičkov in po kanalih, središče Vidma, ki je čez zimo zbral veliko
peska. Zbralo se nas je 25 skavtov, ki smo s pridnimi rokami dodobra počistili okolico vse do zdravstvenega doma in do osnovne šole. Otroci so bili zares pridni in se jim vsi mi, ki tu ali v okolici prebivamo, lahko najlepše zahvalimo. Starši, katerih otroci so pospravljali, pa vedite, da so vaši otroci tako zagnani in marljivi, da lahko samo rečemo 'kapo dol^. Ob tej priložnosti pa bi se še zahvalili občini in g. Jožetu Novaku za prispevek, kar pa bomo porabili za nakup opreme, ki jo potrebujemo na poletnem taboru.
Lep pozdrav
Vlado sreča prijatelja in pravi: »A si morda v petek kaj opazil?« kolega Mirko se zamisli in pravi: »A misliš to, da so naši sosedi kupili avto?« Vlado malo začudeno odgovori: »Ne, nisem mislil na vaše sosede! A si morda videl, da so po središču Vidma lepo pospravili in pometli?« Vlado zamišljeno pravi: »Ne nisem, kdaj pa?« Vlado v isti sapi odgovori: »A nisi v petek opazil veliko gručo ljudi v oranžnih srajcah, različnih velikosti, ki so hodili po cesti in pločniku z metlami in karjolami in pravzaprav zmešali zrak z nastalim prahom, saj so prav temeljito »na roke« pometli ves pesek, ki se ga je čez zimo precej nabralo?«
Mirko se spomni, prikima in pametno pokomen-tira: »Ja ja, ko sem šel v trgovino, so po cesti skakljali eni mulci, skoraj da mi ni kakšen pod avto skočil, pa tako se je kadilo, kot da bi bili v Sahari!!« Vlado
Imate morda vi doma ali pa nekoga poznate, ki bi nam lahko odstopil nekaj vojaških/šotornih kril? V mesecu maju in kasneje za tabor bi jih nujno potrebovali za delanje bivakov! V kolikor poznate nekoga ali jih imate doma odveč, nas prosim obvestite! Hvala
Križev pot iz Strug do Tisovca
TD Struge
Začetna postaja je bila pri Križu nad Kolenčo vasjo, po kateri so nekoč hodili otroci v šolo, ostali pa po opravilih.
Na razdalji približno 3 km je bilo postavljenih 14 lično izdelanih in blagoslovljenih križev. Križe je izdelal Jože Pavlin.
13. februarja je bila prva postna nedelja in z njo se je začel prvi križev pot na prostem. Zelo lepo je bilo videti mesta, na katerih so viseli križi, še lepše pa je bilo prehoditi pot, po kateri se je bralo, mo-
lilo in pelo.
Udeležba je bila vsako nedeljo večja. Prišli so iz Ljubljane, Kočevja, Dobrepolja. Ovira nam ni bil ne visok sneg, ne mraz. Vaščani Ti-sovca so nas vedno zelo toplo sprejeli, nas pogreli s kuhanim vinom in sladkimi dobrotami.
Za vso prijaznost se jim lepo zahvaljujemo. Zahvaljujemo pa se tudi vsem udeležencem, članom in članicam, ki so poskrbeli za dobro vzdušje, in kličemo, da se tudi drugo leto dobimo še v večjem številu. ♦
april 2005
Iz šole
21
MATERINSKI DAN PODRUŽNIČNE ŠOLE PONIKVE
Tam ostani, kjer pojo, hudobni pesmi nimajo
V soboto, 19. marca, je bil v Jakličevem domu »ponikuski« večer. Nosilci prireditve, učenci in mentorji podružnične šole v Ponikvah so želeli s prireditvijo z naslovom »Tam ostani, kjer pojo, hudobni pesmi nimajo«, prikazati kulturno življenje nekoč in danes v vasi Ponikve. Ker pa se je bližal materinski dan in z njim prihod pomladi, je bil del vsebine namenjen tudi
temu.
M. Steklasa
Na podružnični šoli Ponikve že nekaj let pripravljajo prireditve, na katerih predstavljajo različne ljudske običaje v preteklosti; od pustovanja, praznovanja velike noči, božiča, pastirskih iger, plesov ter različnih kmečkih opravil. Pri raziskovanju in obujanju ljudskih običajev so jim v pomoč Janez Vidmar, Jože Brodnik, Mara Brodnik in Jože Škulj Sku-
Učenci igrajo igrico Grad gradič
Aleš Gačnik in Mitja Prhaj
Zgonc. V njegovi režiji je leta 1931 takratna igralska skupina pripravila krajanom prvo igro v gasilskem domu »Moč uniforme«, leto za tem pa igro »V Ljubljano jo dajmo«. Leta 1939 sta dr. Herford in Alojz Zgonc postavila na oder kar tri igre. Alojz Zgonc je bil aktiven režiser tudi po vojni, ko so pod njegovim vodstvom pripravili »Županovo Micko« in »Uroke«. Njegovo delo je nadaljeval učitelj Vinko Guna, pridružila pa sta se mu učitelj Širal in učiteljica Ponikvarjeva. Skupaj so
Bambič, ki je kasneje prenesel svoje znanje na hčer Frančiš-ko, ki je učila šest plesnih parov, učenje plesa pa je kasneje prevzela učiteljica Nika Ponik-var.
Toliko na kratko o bogati kulturni dejavnosti v Ponikvah v preteklosti. In danes?
Nedvomno smo priča novemu zlatemu obdobju na kulturnem področju. Med mlado in najmlajšo generacijo je po zaslugi nekaterih navdušencev, ki so znali pritegniti tudi druge, zavladalo izjemno kultur-
paj z organizatorji so zaslužni, da bogata kulturna dejavnost Ponikev, ki je bila na vrhuncu pred in po drugi svetovni vojni, ne bo utonila v pozabo. Na prireditvi sta jo med povezovanjem programa predstavili Mateja Hočevar in Martina Škulj.
Med drugim smo zvedeli, da so v preteklosti pod okriljem gasilskega društva v Ponikvah delovale različne pevske in amaterske igralske skupine. Prvi amaterski režiser je bil Alojz
Dekliški pevski zbor vodi Janez Gačnik
režirali igre »Veriga«, »Zadrega nad zadrego« ter »Svojeglav-ček«
Enako dejavni so bili v preteklosti v Ponikvah na glasbenem področju. Zanimiv je podatek, da je Franc Kastelic, ki je deloval v dobrepoljski godbi pred vojno, ustanovil sekcijo tamburašev z dvanajstimi člani. Po drugi svetovni vojni pa se je veliko igralo na harmoniko in plesalo stare vaške plese. Znan je bil harmonikar
no ozračje. Da je temu res tako, smo videli na prireditvi v Jakličevem domu. Če začnemo pri najmlajših, na podružnični šoli, lahko ugotovimo, da nadaljujejo s svojimi odličnimi nastopi. Njihova folklorna skupina, ki je v štirih letih svojega delovanja dosegla lepe uspehe na medobčinskih srečanjih in državnih revijah, se je tokrat predstavila s spletom »Zapoj-mo in zaplešimo«. Na harmoniki jih je spremljal Mitja Pr-
haj. Zborček, ki ga sestavljajo več ali manj isti učenci, se je pod vodstvom Marjete Gerk-šič predstavil z dvema pesmicama. Petje in igranje pa so združili učenci v glasbeni pravljici »Grad gradič«. Učenci, ki obiskujejo glasbeno šolo, so v igrici »Koncert za mamo« pokazali, kako dobro že igrajo na različne inštrumente.
V Ponikvah pa je morda bolj kot drugod opazno dejstvo, da kulturna dejavnost, ki jo gojijo v šoli, ne preneha tudi potem,
ko mladi nadaljujejo s šolanjem. Njihove poti se spet združijo v kakšni od skupnih dejavnosti v vasi. Kot dobrim pevcem jim skupnih dejavnosti ni težko najti. V vasi imajo dober mešani, moški in mladinski cerkveni zbor, na prireditvi v Jakličevem domu pa so se prvič predstavila tudi »poniku-ska« dekleta pod vodstvom Janeza Gačnika. V nadaljevanju so se jim pridružili tudi fantje.
Ob tolikšnih talentih in navdušenjem za glasbo ni čudno,
da so se rodile tudi zamisli o ustanovitvi lastnih ansamblov. Na prireditvi sta se predstavila Mitja Prhaj in Aleš Gačnik, za konec pa so poslušalce navdušili še Mali Parižani. Njihovo ime izvira iz bogate pustne tradicije, ko se Ponikve preimenujejo v Mali Pariz. Ansambel sestavljajo Blaž Škulj, Jernej Gačnik, Nejc Kastelic in Janez Gačnik. Začetki njihovega delovanja segajo v leto 2001, leta 2004 pa se jim je pridružila še pevka Ana Škulj. Pravijo, da
igrajo zaključenim družbam, po gostilnah, na veselicah, vrhunec njihovega dosedanjega nastopanja pa je udeležba na festivalu Števerjan. Izdali pa so tudi svoj prvi singel, na katerem sta dve njihovi pesmi.
Z njihovimi narodno-zabav-nimi vižami se je končal »poni-kuski« večer v Jakličevem domu. Veselo torej. In tudi prijazno in domače, saj so obiskovalce ob odhodu čakale še dobrote Pekarne Blatnik. ♦
Materinski dan in zaključek projekta »Med zimo in pomladjo« na kompoljski šoli
M. Steklasa
Podružnična šola Kompolje je 21. marca pričakala obiskovalce v praznični velikonočni in pomladni podobi. Stene so bile polne plakatov in fotografij, ki so prikazovale učence pri barvanju pirhov, izdelovanju aranžmajev in drugih velikonočnih izdelkov.
Velik del velikonočnega pro-
jekta je bil očitno že za njimi, čakal jih je le še zaključni nastop pred starši. Tudi za tega so se pod vodstvom svojih mentoric dobro pripravili. Vsi, od najmlajših iz vrtca do najstarejših učencev iz četrtega razreda.
Predstavili so postne in velikonočne običaje od pepelnice do bele nedelje. Postni čas
je bil v preteklosti in tudi sedaj izpolnjen z molitvijo, pričakovanjem, postom, odpovedjo. Tudi otroci so v tem času, tako je bilo slišati, bolj pridni. Vse je v znamenju pričakovanja velikega tedna in velikonočnih obredov v cerkvi in doma. Vse to so učenci nazorno prikazali s pripovedjo, pogovori in prikazov običajev. Podrobneje so se pomudili pri sestavi velikonočne butarice ali žegna ter vsebini jerbasa, ki ga gospodinje nosijo k blagoslovu na veliko soboto. Živo so opisali skrivnost in češčenje velikega tedna vse do vstajenske procesije na velikonočno nedeljo. Poleg običajev, ki so še enako živi dandanes, so prikazali tudi nekaj takih, ki jih danes ni več, naprimer sekanje pirhov.
Z veliko nočjo nastopi veselje. Tudi na prireditvi se je oglasila harmonika, za njo pa je sledil drugi del prireditve, ki je bil namenjen materinskemu dnevu, ki je letos sovpadel z velikonočnimi prazniki. Oglasil se je otroški pevski zbor pod vodstvom Marjete Gerkšič s pomladnimi pesmimi in pesmimi posvečenimi mamicam.
Svojo ljubezen do mamic so učenci izpovedovali tudi z recitacijami in pripovedovanjem. V tem delu so se preizkusili tudi najmlajši. Tudi oni so se naučili nekaj pesmic o mamicah. Še posebno pa so bili simpatični, ko so pripovedovali, kaj vse morajo narediti mamice navsezgodaj zjutraj, preden odpeljejo otroke v vrtec.
Po prireditvi so bili starši povabljeni v sosednjo učilnico, kjer jih je čakalo lepo presenečenje. V učilnici so jih pričakali pevci mladinskega pevskega zbora z Vidma in staršem zapeli nekaj pesmi. Hkrati pa so si starši lahko napasli oči na razstavi velikonočnih aranžmajev, ki so jih ob pomoči mentoric izdelali učenci. To pa še ni bilo vse. Razstava je bila obogatena z domačimi dobrepoljskimi jedmi, kot so žovca, štruklji, štula ... in možno jih je bilo tudi pokusiti. Ta del razstave so pripravile gospodinje, članice DPŽ Dobrepolje - Struge, ki s podružnično šolo Kompolje že dolgo časa sodelujejo. Rezultat takšnega sodelovanja pa se nujno odraža tudi v kvaliteti prireditev. ♦
april 2005
Iz šole in vrtca
23
MATERINSKI DAN RAZREDNE STOPNJE NA VIDMU
Prireditev za materinski dan je bila posvečena celi družini
Videm, 22. 3. 2005 Prireditev, ki so jo ob materinskem dnevu pod mentorstvom svojih učiteljev izvedli učenci razredne stopnje na Vidmu, je bila vsa v znamenju veselega pomladnega razpoloženja in hvaležnosti otrok do svojih mamic, babic, očkov in vseh v družini.
M. Steklasa
Prvi so se na odru predstavili tretješolci s predstavo Izgubljena snežinka. Čisto sama se je znašla uboga snežinka v topli deželi med otroki, ki še nikoli niso videli snega. Na sneg prav tako še niso pozabili učenci 2. a razreda. V igrici so se dokopali do odgovora, zakaj je sneg bel. Barvo mu je podaril zvonček, zato sme cvete-ti, še takrat, ko je naokoli še sneg. Še bliže je bila pomlad v pesmicah, ki sta jih zapela zbor devetletkarjev, pod vodstvom Martine Prhaj, in otroški pevski zbor, ki ga je vodila Marjeta Gerkšič. Veselo razpolože-
nje se je stopnjevalo v plesnem nastopu učencev, ki obiskujejo plesno šolo. Ker k družini spadajo tudi hišni ljubljenčki, otroci niso pozabili niti nanje. Učenci iz 2.b razreda so predstavili, kaj zna njihov pes. Pr-vošolčki pa so se pohvalili, kako znajo skrbeti za svoje ljubljenčke. Še posebej prikupni pa so bili v prizorih, v katerih so prikazali, kako pospravljajo, kuhajo, zidajo hiško in še kaj.
V zadnjem delu so se učenci še bolj posvetili svojim mamicam. Četrtošolci so dobili navdih v pesmi Toneta Pavčka Kako raste mama in tudi sami sestavili nekaj lepih verzov o mamicah. O družini, vsakdanjih
skrbeh in dogodkih so razmišljali prvošolčki. Ena od učenk pa je prebrala pesem o mamah, ki jo je napisala Nataša Klinc Vibiralik. V program so organizatorji vključili tudi nastop dekliške skupine sekstet Komplet.
In če je bil še kdo, ki se ni imel priložnosti zahvaliti svojim staršem, se je lahko na koncu, ko so se na odru zbrali vsi učenci in skupaj zapeli svojim
mamicam . Najlepši prizor pa je sledil ob odhodu, ko je vsak učenec pospremil svojo mamico v predverje dvorane in ji izročil darilo, ki ga je posebej
zanjo izdelal v šoli.
•••
Denar, ki ga je občina običajno ob materinskem dnevu namenila za cvetje, ki so ga dobile udeleženke prireditev, je letos namenila družini v Če-težu. ♦
V babičini izbi
To je naslov prireditve, ki jo je vrtec Ringaraja pripravil 17. marca v Jakličevem domu na Vidmu ob zaključku svojega projekta »Živimo z ljudskim izročilom«. Posvečen pa je bil tudi materinskemu dnevu in velikonočnim praznikom.
M. Steklasa
Otroci in vzgojiteljice so pričarali idilični večer iz časov, ko so otroci večji del dneva preživljali s svojimi starši in še posebno starimi starši. V toplini domačega ognjišča so imele osrednjo vlogo babice, med njimi in otroki so se stkale najtoplejše vezi, zaradi njih se je
ohranjalo iz roda v rod tudi ljudsko izročilo vse do današnjih dni.
Takšno babico, ki živi od svojih spominov na vaške običaje iz svoje mladosti in jih z navdušenjem pripoveduje svojim otrokom, je na odru zaigrala vzgojiteljica Darja Erčulj. Njeni vnučki na odru pa so bi-
li vrtčevski otroci od drugega do šestega leta starosti. In ko je babica pripovedovala, kako so peli in kako so se igrali v njenih otroških letih, so otroci prijetno presenetili. Vse pesmi iz babičine mladosti so znali zapeti, plese zaplesati in igrice
zaigrati. Ob predstavitvi ljudskega izročila so bili v svoji otroški neposrednosti in iskrenosti zelo prisrčni.
Ta prireditev in vse ostale iz projekta »Živimo z ljudskim izročilom« so zagotovilo, da ni bojazni, da se dobrepoljsko
ljudsko izročilo ne bi ohranilo. Veliko zaslug je treba pripisati prizadevnim vzgojiteljicam in gospe Ančki Lazar, ki že dolga leta sodeluje s šolo in vrtcem ter si prizadeva, da boga-
to ljudsko izročilo ne bi šlo v pozabo.
Po prireditvi so si starši lahko ogledali razstavo starih ljudskih instrumentov in igrač. ♦
Materinski dan v Strugah
Struge, 23. 3. 2005 Za program, ki so ga za materinski dan pod vodstvom svojih mentoric pripravili učenci podružnične šole v Strugah, bi lahko rekli, da je bil pester in da so se v njem predstavili vsi učenci.
M. Steklasa
razpoloženje v prireditveni prostor.
Prireditev v Strugah pa bi si težko predstavljali brez njihovega moškega pevskega zbora, ki ga že nekaj časa vodi Marko Rus. Izbor pesmi tudi vsebinsko prilagajajo, tako so za to priložnost zapeli tri narodne: Pleničke je prala, Hišica draga domača in Moj deklič. Zapleši draga mati tale valček z menoj pa je na harmoniko zaigral Robi Pugelj.
Tudi zaključek je izzvenel ob zvokih harmonike. Pred odhodom pa so se starši o ustvarjalnosti svojih otrok še enkrat prepričali ob ogledu razstave, ki so jo za to priložnost pripravili učenci pod vodstvom svojih mentoric. ♦
Povezovalec Andraž Pugelj je najprej napovedal nastop najmlajših iz prvega in drugega razreda, ki so se preizkusili v igrici. Učenci tretjega in četrtega razreda so se izkazali s svojo ustvarjalnostjo in povedali pesmice, ki so jih napisali v zahvalo svojim mamicam. Recital, ki so ga zaključili s pesmico, so oblikovali zahvalo svojim mamicam učenci četrtega in petega razreda. Učenci višjih razredov, ki so že dodobra vešči nastopanja, pa so si za svojo predstavitev izbrali igrico Sonje Ahačevčič o majhnih otro-kih in majhnih težavah, ki prerastejo v velike, ko otroci odrastejo.
Čeprav se učenci iz Strug najbolj sprostijo v igralskih nastopih, pa jim je treba priznati, da so tudi dobri pevci. Šolski pevski zbor pod vodstvom Marjete Gerkšič si je za svoj nastop izbral tri lepe pesmi s pomladno vsebino in z njimi vnesel veselo
april 2005
Dejavnosti za najmlajše
25
Iz naše knjižnice
Vloga knjižnice pri vzgoji bralca
Za mladinski oddelek Knjižnice Grosuplje, Tanja Zavašnik
V prejšnji izdaji časopisa smo pisali o pomembnosti (pri)vzgajanja bralni navad v najzgodnejšem obdobju otrokovega razvoja in se pri tem osredotočili predvsem na dejavnosti znotraj družine. V pričujočem članku želimo predstaviti aktivnosti, ki jih v ta namen izvajamo knjižnice.
Nekoč so knjižnice delovale zgolj kot »izposojevališča«, torej ustanove, v katerih je shranjeno, urejeno in za izposojo dostopno knjižnično gradivo. Sodobna knjižnica poleg že naštetega skrbi še za promocijo bralne kulture, informacijsko opismenjevanje, zagotavlja pravico do obveščenosti in pravico do izobraževanja, omogoča uporabo sodobne informacijske tehnologije, organizira kulturne dogodke, zbira, obdeluje, varuje in posreduje domoznansko gradivo ter izvaja knjižno in knjižnično vzgojo. Kot kulturno-informacijsko središče se tesno povezujejo z izobraževalnimi, družbenimi in kulturnimi organizacijami na lokalnem in nacionalnem nivoju.
Tudi v Knjižnici Grosuplje skušamo slediti sodobnim smernicam knjižnične dejavnosti. Kot splošna knjižnica zagotavljamo gradivo in storitve vsem generacijam in ciljnim skupinam, svojim uporabnikom pa nudimo stalno podporo pri vse-življenjskem učenju. Ob tem pa se tudi mi zavedamo, da je najpomembnejše obdobje otroštva, saj se ravno v tem času privzemajo življenjski vzorci in navade, ki oblikujejo posameznikov življenjski slog.
Zelo si želimo, da bi bilo branje del vsakdanjega življenja, zato v vseh enotah naše knjižnične mreže sistematično in kontinuirano izvajamo knjižno (spoznavanje in uporaba knjižnih in drugih virov informacij) in knjižnično (spoznavanje in uporaba knjižnice) vzgojo. V ta namen pripravljamo različne oblike dejavnosti, primerne otrokovi razvojni in starostni stopnji. Pravljično - ustvarjalne in pravljično - igralne urice, pravljične predstave, organizirani obiski vrtčevskih in šolskih skupin, počitniške delavnice, likovne in knjižne razstave, knjižni kvizi, sodelovanje v projektu Bralni palček, predava-
nja za starše so le nekatere od teh. Poglavitni cilj vsega naštetega je s sodobnimi pedagoškimi, otroku prijaznimi, zanimivimi in razumljivimi pristopi, vzpodbuditi željo po branju, jo razvijati in negovati. Vendar pa s tem naša naloga še ni končana. Najpomembnejša vzgoja poteka na individualnem nivoju, neprestano, ob vsakem obisku knjižnice. Pomagati k učinkovitejši uporabi knjižnih in drugih sodobnih virov je del našega vsakdanjika in zelo si želimo, da bi se nam pri tem procesu pridružilo čim več bralcev. ♦
Ob 2. aprilu, dnevu knjig za otroke, so si otroci v knjižnici ogledali lutkovno predstavo Jane Stržinar Vilinkine mavrične cvetlice.
V mesecu maju
Knjižnica Grosuplje
vabi na pravljično ustvarjalno urico, za otroke od 4. do 9. leta
v sredo, 11. 5. in 25. 5. 2005, ob 18. uri in
pravljično predstavo za otroke od 2. do 5. leta z naslovom Stonoga,
ki bo v petek, 27. 5. 2005, ob 18. uri.
Toplo vabljeni!
Pisma bralcev
Naš kraj, številka 3
Igor Ahačevčič_
Ko se mesec s svojimi dnevi bliža koncu, že kar komaj čakam, da mi prinesejo v nabiralnik Naš kraj, saj vedno postreže z zanimivim in pestrim branjem. Pretekli mesec se to sicer ni zgodilo, smo pa zato preizkusili praktičnost spletnih strani.
Letošnja številka 3. Prva stran. Glej, sprejet je proračun! V začetku novembra 2004 sem županu poslal finančne potrebe kulturnega društva Dobre-polje, ki pokriva dobršen del kulturne dejavnosti Dobrepo-lja, s čimer se župan in tudi drugi prav radi postavijo. Jasno, da odziva g. župana na predlog ni bilo. Nerazumljiva ignoranca s strani župana. Čakam in razmišljam. Bodo moj predlog sprejeli v celoti (nemogoče) ali nič (bolj verjetno)? Z zanimanjem obrnem list. 91 mio SIT za KULTURNE DEJAVNOSTI! Vse lepo po predalčkih, za vsakega nekaj. Ampak za delo, za dejavnost kulturnega društva oz. za delo skupin v društvu pa nič. Prosil sem (navajam primer) za sofinanciranje spomenika R. Fa-bianiju - nič, je pa zato 200.000 SIT za neki spomenik »Brodnik« v Žužemberku. Bravo - velika modrost svetnikov pri podpori našemu delu. Hvala. Gledam dalje - osveščanje občanov o zasvojenosti -300.000 SIT. Upam, da bodo vsaj enega rešili mamil. Upam, da bodo storili kaj konkretnega. Predlog: sprožijo naj akcijo nabora vsaj ene desetine šoloobveznih otrok, da bodo v gasilskem društvu Videm lahko sestavili ekipo mladih ga-silčkov za tekmovanja (in se tako učili za gasilce). Kar se Janezek nauči, to Janez zna. Pa ne verjamem - raje se bodo hvalili s tistimi skupinami in ljudmi, ki so že vključeni v različne dejavnosti v kraju. Vsaj tako večinoma počno LASi po drugih krajih, in naš ne bo nič bolj inovativen. Upam, da bom tokrat razočaran.
Naj bo, kakor je, že vedo kaj delajo. »Grozno je to, da nas
vodijo tako kratkovidni ljudje«, si mislim in časopis vržem iz rok. Čez čas se pomirim in ga zopet začnem listati. Ja, velikonočni prazniki. Župan nastopa kot naš cerkveni in posvetni poglavar. Res lepo. Oba zdravnika sta mi s svojimi prispevki že postala obvezni del časopisa. Upam, da bosta s tem nadaljevala, čeprav je to zanju kar velika obveznost.
Potem preskočim na zadnji konec. Kino - nekaj zanimivih filmov bo v naslednjih tednih. Spet se vprašam, kako da ljudje tako malo obiskujejo naš kino, saj imamo na domačem pragu tako kvalitetne predstave in dvorano, ki omogoča vrhunsko spremljanje predstav. Pa še veliko ceneje je kot v Ljubljani. Verjetno je vzrok samo v kokicah in cocacoli, kar v Koloseju lahko uživajo med predstavo, doma pa tega ni na voljo. Drugega vzroka ne najdem. Naj mi prosim, kdo pove.
Na zadnji strani zagledam oglas Pekarne Blatnik. Širijo se - pomeni, da delajo dobro. Bog daj, da bi tako bilo še dolgo. Grem na pisma bralcev - g. Nučič razmišlja s pogledom življenjske modrosti in izkušenosti. Kar nekaj pravih predlogov za delo je nanizal. Kdo jih bo poskusil uresničiti? Ostala pisma bralcev izpustim, ker so druga tema - poseben sklop problematike, in listam proti sredini časopisa. Stare fotografije. Tudi sam jih imam nekaj -enkrat jih moram pripraviti za objavo. Župnikov prispevek -morda bi bilo dobro, da bi napisal za vsako številko vsaj kratko razmišljanje. Sicer pa nam nekatere stvari dopoveduje iz dneva v dan, le slišimo ga najbrž ne. Čudovito je, da so naše »kmečke« ženske tako dejavne. Vesel sem, ko vidim česa vse se lotijo. Le od kmečkega porekla se ne smejo odmakniti. Upam, da bo predsednica za to poskrbela.
In podjetništvo. Preberem Stanetovo razmišljanje. Kako se ta človek trudi, da bi tisto, kar je sprejel v »oskrbo« dobro delovalo. Zdaj lahko rečem, da se že desetletja bori za obstoj
Stolarne. Upam, da mu bo zdravje še služilo, da bo to naporno delo še dolgo nadaljeval. Že nekaj časa pa skuša s svojimi predlogi prebiti še neko drugo pregrado, ki je na nek način morda celo pomembnejša od sedanjega stanja podjetja. Spet smo pri Janezku, pri naši prihodnosti. Kar se bo naučil, to bo znal! Kdaj bodo to spoznali v šoli? Kdaj bodo to spoznali na občini, kdaj bodo to spoznali občinski svetniki? Od česa bomo živeli, če ne od ustvarjene nove vrednosti? Od filozofije se ne da dolgo živeti. Je pa nujno potrebna kot nadgradnja družbe. Slovenija in Dobrepolje potrebujeta mlade ljudi, ki se bodo spopadli z gospodarstvom, s pravim življenjem. Dobrepolje potrebuje razvojni program, ki nas bo popeljal v prihodnost. Po Jakliču, ga nismo več imeli. Če kaj, sem to pričakoval od nove občine -saj smo takrat govorili, kako si bomo lastno usodo krojili sami. Doslej smo res bolj ali manj romantično odkrivali preteklost in naše velike prednike. To je sicer še kako potrebno, vendar le za to, da si utrdimo korenine in da ob tem dobimo motiv za sedanje delo. Je pa res, da je delo na področju planiranja razvoja kraja (z glavnim poudarkom na gospodarstvu) izjemno zahtevno in težko, saj zahteva natančnost, odgovornost in veliko mero domišljije, predvsem pa znanja. Dobrepo-lje potrebuje na vodilnem položaju človeka, ki bi bil zmožen to organizirati. Lahko pa seveda še naprej ostanemo miren zaprt rokav na slovenskem zemljevidu in se gremo svojo lokalno samozadostnost in za-plankanost. Za to smo res dobri.
Prek dela na kulturnem področju sem navezal stike z ljudmi na avstrijskem Koroškem in na Tržaškem (prireditev Skupaj v maj). Srčno sem upal, da se bo v to navezo vključila tudi občina in poskrbela, da bomo sodelovanje razširili še na druga področja - predvsem gospodarsko. Žal, sem moral za letos to sodelovanje odpovedati, saj v občinskem proračunu ni-
sem dobil podpore, svojega denarja pa v to ne bom več vlagal, kajti osebno od tega nimam koristi (beri finančno svetovanje v našem časopisu).
Na koncu se spravim še enkrat na pisma bralcev. To rubriko imam zelo rad, ker skozi prispevke sokrajanov ugotavljam, kakšni smo. Kako kdo o čem razmišlja, kakšno stališče kdo zavzame do kakšnega problema. Žal se v rubriki pojavljajo bolj ali manj ista imena. Menim da zato, ker se večini ne ljubi sesti in kaj napisati. Še bolj pa je po mojem to, da se ljudje nočejo (bojijo se) izpostavljati v javnosti in raje pustijo, da vse teče mimo njih. Seveda, najlažje je vpiti iz kakšnega poltemnega kota (kjer si razmeroma varno skrit) in brez odgovornosti kritizirati vse po vrsti. Kar zadeva polemiko okoli objektivnosti poročanja (predvsem s sej občinskega sveta), pa si želim, da ne bi zamajala ustvarjanja našega časopisa in da bo ga. urednica (tako kot piše v svojem uvodnem komentarju) vse to gledala v dobri luči. Mislim, da je njeno delo dobro in da je časopis zelo dober (sploh v primerjavi z drugimi lokalnimi časopisi). Njeno delo pri tem je veliko in želim, da bi vsaj še nekaj časa pri njem vztrajala.
Ob tej razpravi pa se odpira tudi druga zgodba, ki je za moje pojme bolj resna in v to je v osnovi usmerjena ost razprave o objektivnosti poročanja o dogajanju na sejah OS (tako zadevo vidim in razumem). Gre za vprašanje demokratičnosti dela v našem občinskem svetu, svobode svetnikov v razmišljanju in odgovornosti svetnikov pred zgodovino. Tukaj pa nastajajo razlike med občinskimi svetniki. Najbolj racionalen način dela svetnika je približno takšen, da pridno dvigaš roke za prave predloge (župan te ima rad), pa še na sejo se ni potrebno posebej pripravljati (material prvič prebereš kar na seji in ker to počneš, se ni časa vključiti v razpravo). Vse kar je potrebno, naredi nekdo drug, naloga svetnika je le dvig roke za predlog prave (?) opcije. Na lokalnem nivoju pa ne bi smelo biti tako. Na lokalnem nivoju bi morali izvoljeni svet-
april 2005
Odmevi; poročila
27
niki predvsem razvojno in gospodarsko razmišljati, strankarske politike pa se praktično ne iti, saj bi se morali zavedati, da z odločitvami krojijo usodo kraja (to pa ni več kar tako). Strankarska politika bi morala biti osredotočena le na čas volilne kampanje. Kolikor spremljam naše svetnike, lahko rečem, da se večina njih premalo zanima za delo kraja (na vseh področjih), da bi znali potem samostojno, z lastnim razmislekom odločati o naši usodi. Predpostavljam, da se v praksi (takšna je tudi moja izkušnja iz 4-letnega svetniškega dela) pri delu OS dogaja to, da se nekateri svetniki trudijo, iščejo, predlagajo - skratka delajo to, za kar smo jih izvolili, večina pa o različnih možnostih, ki jih lahko najdemo pri iskanju rešitev posameznega problema niti ne razmišlja. Namesto tega bolj ali manj slepo zaupa svojemu vodji ter mu tako prepušča vse bistvene odločitve. Ta se potem skrije za izglasovano odločitev »svojih« svetnikov in jim tako naprti odgovornost za odločitve, ki jih velikokrat niti v sanjah niso sposobni skovati. Tako nekako so delali tudi Cezar, Napoleon, Stalin, Tito. Kdo so že bili ti ljudje? ♦
•••
Slavc Palčar_
Članek z naslovom »Nekaj pojasnil bralcem in urednici, ga. Mihaeli Steklasa« je bil objavljen z drugačno vsebino kot je bi napisan, podpisan in posredovan uredništvu.
Urednica Mihaela Steklasa je brez obrazložitve spremenila del vsebine članka, kateri se nanaša na višino sredstev, ki so namenjena za odgovorno urednikovanje lokalnega glasila in s tem grobo posegla v celotno vsebino besedila .
S tem, ko je urednica spremenila del vsebine je pokazala nizko profesionalnost , uvedla v programsko zasnovo institut cenzure in kršila kodeks novinarske etike.
V	skladu z zakonom o medijih od urednice zahtevam, da objavi besedilo z enako vsebino kot ji je bilo posredovano. Istočasno urednico naprošam, da bralce (in mene) seznani o vzrokih zaradi katerih je spremenila prvotno posredovano besedilo. ♦
PRIPIS UREDNICE:	~
V	omenjenem, sicer predolgem, članku sem glede na to, da si vsa uredništva v rubriki pisma bralcev pridržujejo pravico do neobjave ali krajšanja prispevkov, črtala izključno podatek o avtorskem honorarju, kakršen naj bi bil napisan v eni od postavk v proračunu (1.000.000 SIT). Vzrok? Avtor prispevka si je, z namenom obrniti javno mnenje proti urednici, privoščil svojevrstno manipulacijo in podcenjevanje bralcev, češ saj ti ne bodo vedeli, da je podatek v proračunu bruto znesek (neto je skoraj polovico manjši), in da tudi ni rečeno, da bo ob koncu leta znesek v celoti porabljen. ♦
Iz policijske postaje Grosuplje
Spoštovani občani!
PP Grosuplje je v zadnjem času dobila več prijav občanov glede spuščenih psov, zapuščenih vozil ter umazanih cest, ki so posledica kmetijskih dejavnosti. Glede navedene problematike menimo, da je potrebno občane seznaniti s predpisi, ki zajemajo ta področja.
Zakon o varnosti cestnega prometa v 2. odstavku 109. člena govori, da so lahko domače živali, ki lahko ogrozijo varnost cestnega prometa (psi, mačke, drobnica in večje živali) na cesti le v spremstvu osebe, ki jo varno vodi. Živali, ki so ob cestah, morajo biti pod nadzorstvom ali zavarovane tako, da ne morejo priti na cesto. Z globo 10.000,00 sit se kaznuje lastnik živali ali druga oseba, ki bi morala nadzirati ali zavarovati živali, pa tega ne stori.
Zakon o zaščiti živali predpisuje skrbniku živali, da z ustrezno vzgojo, šolanjem oziroma drugimi ukrepi zagotovi, da žival ni nevarna okolici. V kolikor se ne upošteva danega predpisa, se na kraju samem z denarno kaznijo 50.000,00 sit kaznuje posameznik, ki ne zagotovi fizičnega varstva nevarnih živali, z denarno kaznijo 100.000 do 150.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik (skrbnik živali), če ne zagotovi ustrezne vzgoje in šolanja oziroma drugih ukrepov in je zato žival nevarna okolici.
Pri onesnaževanju ceste pri izvajanju gradbenih del ali drugih kmetijskih dejavnosti Zakon o varnosti cestnega prometa predvideva, da mora voznik preden se vključi v promet na cesto s kolovozne poti ali drugih zemljiških površin, odstraniti z vozila zemljo ali blato, ki bi lahko onesnažila vozišče. V kolikor pride do onesnaževanja vozišča, je predvi-
dena globa 60.000 tolarjev za voznika posameznika oz. 600.000 tolarjev za pravno osebo ali samostojnega podjetnika in 60.000 tolarjev za odgovorno osebo pav neosebe.
Na javnih površinah, kjer se odvija promet, v primeru, da policist, redar ali inšpektor, pristojen za nadzor cest, najde zapuščeno vozilo, namesti nanj pisno odredbo, s katero naloži lastniku vozila, da ga odstrani v roku treh dni od izdaje odredbe. V kolikor lastnik vozila ne odstrani, ga na njegove stroške odstrani izvajalec rednega vzdrževanja cest. Po treh mesecih se vozilo lahko uniči. Z globo 60.000 se kaznuje za prekršek lastnik vozila, ki vozila ne odstrani, kljub temu, da je bila odrejena odstranitev.
Zapuščeno vozilo na drugih površinah (gozd, kmetijsko zemljišče ali druga površina) na stroške lastnika, odstrani vozilo pristojna občina na podlagi občinskega odloka.
OBVESTILO
Policijska postaja Grosuplje obvešča vse občane občine Dobrepolje, da od 1. 03. 2005 policijska pisarna Dobrepolje deluje na drugem naslovu. Nov sedež pisarne je v prvem nadstropju Kmetijske zadruge Videm. Uradne ure in telefonska številka (01/780-72-31) pisarne sta ostala nespremenjena.
Če nas potrebujete, pokličite na telefonsko številko 113 ali na številko 01/7818380, kjer se vam bo oglasil dežurni policist Policijske postaje Grosuplje. V kolikor pa hočete ostati anonimni, pokličite na brezplačno številko 080 1200. ♦
Naša požarna varnost
Igor Ahačevčič_
Pri nekdanjih zadružnih hlevih na Vidmu je bil pred meseci požar, v katerem je zgorela baraka. Ob tem (blago rečeno) čudno nastalem požaru je bilo ugotovljeno, da je bil hidrant, ki je od mesta požara oddaljen le nekaj metrov, zamašen s posebno umetno snovjo, kar je onemogočilo učinkovito prvo pomoč (zakaj je bilo tako, je verjetno stvar preiskave kriminalistov in upam, da bomo enkrat zvedeli za ugotovitve preiskave).
Na veliko soboto, 26. marca, kar nekaj tednov po požaru, sem se sprehodil
do pogorišča, pogledal hidrant in zgrožen ugotovil, da je še vedno neuporaben, da je še vedno povsem zamašen s purpe-nom (oz tej masi podobno snovjo).
Sprašujem vse, ki skrbijo za varnost v našem kraju, zakaj je še vedno tako? Kaj če se slučajno zgodi bolj resen požar od tega, ki smo mu bili priča pred meseci?
Zanima me, kaj o tem primeru misli g. Anton Jakopič (župan), kaj o tem pravijo poveljniki gasilcev, kaj o tem mislijo na policiji?? Zelo pomembno pa je tudi vprašanje, ali obstaja redna kontrola tehnične brezhibnosti hidrantov in kdo je odgovoren za požarno varnost v občini? ♦
Sport
Odbojkarski turnir
mešanih ekip
Pripravil: Bojan Novak_
Športno društvo Dobrepolje je v nedeljo, 20. 3., organiziralo 3. turnir mešanih ekip v odbojki. Turnir je bil odigran v šolski telovadnici na Vidmu, sodelovale pa so štiri ekipe iz občin Dobrepolje in Grosuplje. Vsaka ekipa je imela naenkrat na igrišču tri ženske in tri moške.
Odigranih je bilo 6 tekem, vsaka ekipa se je pomerila z vsako. Na koncu je bil vrstni red naslednji:
1.	mesto: ŠD DOBREPOLJE
2.	mesto: NAVDUŠENCI
3.	mesto: GALEBI
4.	mesto: TIGRI
Igralce velja pohvaliti za športni duh, posebej pa osnovnošolsko ekipo Tigri, ki se je pogumno borila z iz-kušenejšimi.
Zahvaljujemo se tudi PEKARNI BLATNIK, ki je s svojimi izdelki pogostila igralce in s tem pripomogla k kvalitetni izpeljavi turnirja. ♦
Navdušeni udeleženci odbojkarskega turnirja								
MEDOBČINSKO PRVENSTVO V ODBOJKI, Grosuplje 2005								
LESTVICA (moški):	št. tekem	zmage	porazi	TOČKE	doblj. nizi/ izgub. nizi	razlika iger	doblj. točke/ izgub. točke	razlika točk
1 ŠD GROSUPLJE	4	3	1	6	7 : 3	4	211 : 176	35
2 ŠD DOBREPOLJE	3	3	0	6	6 : 2	4	179 : 145	34
3 LIMONCE	3	2	1	4	4 : 2	2	135 : 117	18
4 ŠRD KOSEC	4	1	3	2	2 : 7	-5	152 : 194	-42
5 PUPA PUB BANANE	4	0	4	0	3 : 8	-5	184 : 229	-45
								
LESTVICA (ženske):	št. tekem	zmage	porazi	TOČKE	doblj. nizi/ izgub. nizi	razlika iger	doblj. točke/ izgub. točke	razlika točk
1 TIM - TRADE TEAM	5	5	0	10	10 : 2	8	267 : 185	82
2 LIMONE	5	4	1	8	9 : 2	7	260 : 174	86
3 PARTY-ZANKE	5	2	3	4	6 : 6	0	240 : 247	-7
4 SD DOBREPOLJE	5	2	3	4	4 : 7	-3	216 : 239	-23
5 SONČNICE	5	2	3	4	5 : 8	-3	218 : 267	-49
6 ZABE	5	0	5	0	1 : 10	-9	166 : 255	-89
Občni zbor ŠD Dobrepolje
Pripravil: Alojz Kuplenk
Občni zbor se je bil v petek, 18.3.2005, v prostorih športnega društva v Jakličevem domu. Po uvodnih procedurah je delovno predsedstvo pričelo z delom.
Najprej je podal poročilo - o delu za leto 2004 - predsednik ŠD Dobrepolje. Vse prireditve in akcije so bile izpeljane po programu (odbojkarski turnir, veter v laseh, nogometni turnir , 600 ur fitnes vadbe, 210 ur ostale vadbe - aerobika, košarka, nogomet, odbojka, idr.).
Opravljeno je bilo veliko prostovoljnih delovnih ur v zvezi s klubskim prostorom in športnim igriščem.
Finančno poročilo je podal - po pripravi računovodkinje - predsednik nadzornega odbora, g.Bojan Novak. Največ denarja je bilo porabljenega za nabavo fit-nes opreme in ostale športne opreme. Vse skupaj je stalo 1.848.839 SIT. Športno društvo je sredstva pridobilo z dotacijo ZŠO Dobrepolje, članarinami in sponzorstvom ( Pekarna Blatnik ).
Športno društvo je poslovalo racionalno in zaključilo leto 2004 pozitivno. Nadzorni odbor ni zaznal negativnosti pri poslovanju ŠD Dobrepolje.
Program dela in finančni plan je prav tako podal predsednik ŠD, g. Alojz Ku-plenk. Povedal je, da se delo ne bo bis-
tveno razlikovalo od prejšnjih let. Največja prireditev , ki jo vsako leto pripravi športno društvo, je VETER V LASEH -S ŠPORTOM PROTI DROGI. S to prireditvijo se ŠD Dobrepolje uvrsti v celostno akcijo, ki poteka po Sloveniji in je predstavljena in objavljana v različnih medijih. S tem športno društvo tudi izdatno pripomore pri promociji Občine Dobrepolje navzven.
Letos bo akcija potekala v NEDELJO, 29. MAJA, V POPOLDANSKIH URAH, ZA OŠ DOBREPOLJE. Že vnaprej vabimo predvsem mladino od 11. leta naprej, da s svojo aktivnostjo pripomorejo pri izpeljavi te prireditve; prav tako pa njihove starše, da s svojim zgledom podprejo mlade v njihovih prizadevanjih, da čim bolj zdravo in koristno preživljajo svoj prosti čas.
Potekale bodo še športne akcije v odbojki, nogometu, splošni vadbi. Za vse svoje aktivnosti bo športno društvo potrebovalo približno 1,5 milijona. Vsa poročila so bila brez posebne razprave soglasno sprejeta.
Pod točko razno so bile obravnavane težave v zvezi s čiščenjem skupnih prostorov v Jakličevem domu in osvetlitvijo prostora za Jakličevem domom( kjer je vhod za upokojence in športnike ). Pri tej točki so bile izredno aktivne starejše članice društva, ki so tudi članice Društva upokojencev. Povedale so, da so prostori nemarno očiščeni (oz.slabo očiščeni ), sploh pa WC-ji, po raznih prireditvah različnih društev, ki potekajo v prostorih upokojencev. Trenutno skrbita za čistočo kletnih prostorov in WC-jev
predvsem Društvo upokojencev in ŠD Dobrepolje. Problem je tudi kanalizacija, ki je večkrat zamašena.V tej zvezi sta se oglasila tudi g. Slavc Palčar in župan Občine Dobrepolje, g. Anton Jakopič. Župan je povedal, da občina ne misli najeti čistilke, menil je celo, da zadeva ni tako pereča. Oglasil se je tudi g.Andrej Cevc (strokovni sodelavec ZŠO Dobre-polje), ki je rekel, da je čiščenje naloga občine. G. Slavc Palčar je predlagal, da se o tej problematiki obravnava na občinski seji.
Opozorjeno je bilo tudi na vzdrževanje športnega igrišča. Potrebne bi bile zaščitne - pletene - mreže za goli, za katere pa športno društvo nima sredstev. Prav tako bi bili potrebni kontejnerji, katerih Jakličev dom sploh nima.
Pomoč je ponudil g. Frenk Strnad, ki bo poskrbel za kontejnerje, za odvoz pa bo odgovorna občina.
Osvetlitev med igriščem in Jakličevem domom je nujna, so menili člani športnega društva in
društva upokojencev. Pri prihajanju in odhajanju (po temi) obstaja večja možnost poškodb, kar pa ne bi bilo dobro za občino (v primeru tožb).
Obravnavana je bila še problematika v fitnesu (zagotovljen mora biti nadzor, ne smejo biti motene prireditve v Jakličevem domu, članarina,idr.).
Občni zbor se je končal ob prosti debati med člani športnega društva in manjši pogostitvi. Dobrote za zaključek je prispeval sponzor ŠD Dobrepolje -PE^KARNA BLATNIK. ♦
FINANČNI PLAN ZŠO DOBREPOLJE za leto 2005
	REALIZACIJA	Plan občine	REALIZACIJA	Plan ZŠO	IND	IND	IND
PRIHODKI	OBČINA 2004	za leto 2005	ZŠO - 2004	za leto 2005	2:1	4:3	4:2
1. Dotacija občine	5.900.001	6.404.500	5.900.001	6.404.500	109	109	100
2. Drugi prihodki	0	0	796.067	756.000		95	
SKUPAJ	5.900.001	6.404.500	6.696.068	7.160.500	109	107	112
							
ODHODKI							
4.1. ŠPORTNA VZGOJA OTROK IN MLADINE							
4.1.1. Gibalna in športna vzgoja predšolskih otrok	0	16.500	0	16.500			100
4.1.1.1. Programa "Zlati sonček" in "Ciciban planinec"	0	16.500	0	16.500			100
4.1.2. ŠPORTNA VZGOJA ŠOLOOBVEZNIH OTROK	2.110.000	2.213.000	2.098.529	2.383.000	105	114	108
4.1.2.1.1. Programa "Zlati sonček" in "Krpan"	100.000	88.000	74.156	88.000	88	119	100
4.1.2.1.2. Program "Naučimo se plavati"	1.000.000	1.030.000	1.014.373	1.200.000	103	118	117
4.1.2.1.3. Drugi 80-urni programi osnovnošolske mladine	630.000	500.000	630.000	500.000	79	79	100
4.1.2.1.4. Program tekmovanj OŠ na nivoju občin Grosuplje, Dobrepolje in Ivan. Gor.	270.000	280.000	270.000	280.000	104	104	100
4.1.2.1.5. Program tekmovanj OŠ nad nivojem občin Grosuplje, Dobrepolje in Ivan. Gor.	110.000	115.000	110.000	115.000	105	105	100
4.1.2.2. Športna vzgoja otrok, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport	0	200.000	0	200.000	0	0	100
4.1.3. Športna vzgoja mladine	230.000	300.000	230.000	300.000	130	130	100
4.1.3.1. Interesna športna vzgoja mladine	80.000	100.000	80.000	100.000	125	125	100
4.1.3.2. Športna vzgoja mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport	150.000	200.000	150.000	200.000	133	133	100
4.2. ŠPORTNA DEJAVNOST ŠTUDENTOV	0	100.000	0	100.000	0		100
4.2.1. Interesna športna dejavnost študentov	0	100.000	0	100.000	0		100
4.3. ŠPORTNA REKREACIJA	150.000	70.000	150.000	70.000	47	47	100
4.4. KAKOVOSTNI ŠPORT	150.000	0	150.000	0	0	0	
4.6. ŠPORT INVALIDOV	0	100.000	0	100.000			100
5.1. IZOBRAŽEVANJE, USPOSAB. IN SPOPOL. STROK. KADROV V ŠPORTU	130.000	100.000	53.345	100.000	77	187	100
5.10. DELOVANJE DRUŠTEV IN OBČINSKE ŠPORTNE ZVEZE	1.930.000	2.235.000	2.541.634	2.135.000	116	84	96
5.10.1. Delovanje društev	885.000	1.200.000	1.317.124	1.200.000	136	91	100
5.10.2. Delovanje ZŠO Dobrepolje - strokovna služba	610.000	835.000	810.000	835.000	137	103	100
5.10.2. Delovanje ZŠO Dobrepolje - organi ZŠO	435.000	200.000	414.510	100.000	46	24	50
7. VZDRŽEVANJE ŠPORTNIH OBJEKTOV	1.000.001	1.020.000	1.050.000	1.020.000	102	97	100
Vzdrževanje športnih objektov - društva in OŠ	1.000.001	1.020.000	1.050.000	1.020.000	102	97	100
8. PROMOCIJSKE ŠPORTNE PRIREDITVE	200.000	250.000	472.727	420.000	125	89	168
8.1. Promocijske prireditve	200.000	250.000	267.566	200.000	125	75	80
8.2. Tekmovanja odraslih	0	0	205.161	220.000	0	107	
9. Nerazporejena sredstva	0	0	0	516.000			
10. Stroški preteklega leta-neplačane članarine	0	0	5.000	0		0	
							
SKUPAJ	5.900.001	6.404.500	6.751.235	7.160.500	109	106	112
KINOPROGRAM ZA MAJ 2005
KINO »DOBREPOLJE« VIDEM 34
DOLBY- DIGITAL ZVOK
PETEK, 6. MAJ, OB 20.30 uri
slovenska uspešnica - drama
KRATKA OZNAKA: Gledališki režiser Herman pripravlja veliko predstavo, v kateri bosta glavni vlogi odigrala njegovo dekle Žana in najboljši prijatelj Gregor. Herman se spretno poigrava s čustvi igralcev, toda kmalu tudi sam postane del predstave, ki se iz odrskih desk preseli v zasebna življenja nastopajočih. DOLŽINA: 100 MINUT.	^^
NEDELJO, 8. MAJ, ob 15. in 20.30 uri
ameriška uspešnica - akcijska komedija
ZADETA MODELA
KRATKA OZNAKA: Od režiserja uspešnice Stari, kje je moj avto? prihaja zgodba o Haroldu in Kumarju, prijateljema, ki nimata jasno zastavljenih ciljev. Življenje pa se jima obrne na glavo, ko se nekega petkovega večera odpravita iskat najbližjo restavracijo hitre prehrane White Castle, kar sproži verižno reakcijo nevsakdanjih dogodkov. DOLŽINA 88 minut.
PETEK, 13. MAJ, OB 20.30 uri
srbska uspešnica - komedija
SIVI KAMION RDEČE BARVE
KRATKA OZNAKA: Bosanski daltonistični tat, ki se vozi v ukradenem kamionu, med potjo pobere štoparko - mlado mestno dekle iz Beo-
grada, ki pa je na begu. Na poti, polni raznih pripetljajev, medsebojnih absurdnih etničnih soočenj in konfliktov, pa se jima zgodi ljubezen ... Sivi kamion rdeče barve, nekakšni True Romance v bosanskem slogu, se sprevrže v veliki beg dveh odštekanih mladih ljudi v nori državi, ki je tik pred izbruhom državljanske vojne.
DOLŽINA: 109 MINUT._^
NEDELJO, 15. MAJ, ob 15. in 20.30 uri
ameriška uspešnica - drama LETALEC
KRATKA OZNAKA: Letalec je zgodba o Howar-du Hughesu (DiCaprio), slavnemu teksaškemu izumitelju, ki je pri 18 letih podedoval tri cetr-tine ocetovega premoženja. Howard se ukvarja z različnimi stvarmi: od Hollywooda do letalske industrije - po drugi svetovni vojni pa svoj imperij razširi na elektronsko industrijo in igralništvo, sodeluje tudi pri nastanku prvih satelitov ... V filmu so predstavljene tudi nekatere od njegovih velikih ljubezni, kot sta bili denimo Katherine Hepburn (Cate Blanchett) in Ava Gardner (Kate Beckinsale). DOLŽINA 169 minut.
PETEK, 20. MAJ, OB 20.30 uri
ameriška uspešnica - akc. srhljivka
KRATKA OZNAKA: Film, posnet na podlagi stripa Hellblazer, je zgodba o nadnaravnem detektivu Johnu Constantinu (igra ga Keanu Reeves), ki se poveže s skeptično policistko Angelo Dodson v podobi Rachel Weisz, da bi skupaj raziskala skrivnosten umor njene dvojčice. Preiskava ju vodi skozi temačen svet demonov in angelov, ki živijo pod površjem sodobnega Los Angelesa. DOLŽINA: 121 MINUT
NEDELJO, 22. MAJ, ob 15. in 20. 30 uri
ameriška uspešnica - drama
PUNČKA ZA MILIJON
KRATKA OZNAKA: Potem, ko je izgubil stike s hčerko, se boksarski trener Frankie Dunn (Eastwood) ne želi zbližati z nikomer več. Nekega dne se v njegovi telovadnici pojavi Maggie Fitzgerald (Hillary Swank), ki ga s svojo močno voljo očara in prepriča, da postane njen trener. A kmalu je pred njima dvoboj, ki bo od njiju zahteval več poguma in srčnosti, kot sta pričakovala.
Dobitnik 4 oskarjev: najboljši film, režija, glavna ženska vloga (Hilary Swank), režija, stran-
ska moška vloga (Morgan Freeman) DOLŽINA: 133 MINUT	^
PETEK, 27. MAJ, OB 20.30 uri
ameriška uspešnica - akc. komedija
LEPOTICA POD KRINKO 2
KRATKA OZNAKA: Agentka FBI Gracie (Sandra Bullock) se je po nastopu na tekmovanju za miss Amerike proti svoji volji oddaljila od policijskega dela. Po ugrabitvi prijateljice mora znova skočiti pod krinko, ki je tokrat še bolj neobičajna, v pomoč pa ji dodelijo agentko Sam, s katero se Gracie ne razume najbolje. DOLŽINA: 121 MINUT	^
NEDELJO, 29. MAJ, ob 15. in 20.30 uri
ameriška uspešnica - komična drama
ŽIVLJENJE POD VODO
KRATKA OZNAKA: Ekscentrični oceanograf Steve Zissou se s svojo pisano druščino odpravi iskat skrivnostnega morskega psa - jaguarja, ki naj bi bil pojedel Stevovega partnerja. Na misiji, na kateri naj bi končno spet posnel dokumentarno uspešnico, je tudi lepa novinarka, ki o Stevu pripravlja reportažo, mladi pilot, ki utegne biti Stevov dolgo izgubljeni sin, in Stevova odtujena žena Eleanor. Pod režijsko taktirko Wesa Andersona se predstavljajo Bill Murray, Cate Blanchett, Owen Wilson, Anjelica Huston, Williem Dafoe in Jeff Goldblum. DOLŽINA: 118 min.
april 2005
Iz dobrepoljske zgodovine; zahvala; obvestila
31
Iščemo stare fotografije
Zadnja predvojna birma v dobrepoljski fari je bila v nedeljo, 18. 6. 1937
France Nučič
Gospod župnik Franc Škulj mi je iz knjige birmancev prebral podatek, da je bilo 18. 6. 1937 pri zakramentu svete birme 446 birmancev in birmank s prav toliko botri in botrami. Ker sem bil tudi sam med njimi, se dobro spominjam, da je bila farna cerkev nabito polna, seveda še z ostalimi verniki. Takrat so bile birme na vsakih pet let in ta je bila največja v 20. stoletju. Birmal nas je ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman, ki se je v Dobrepolje pripeljal s svojim spremstvom, z vlakom v soboto popoldne. Do-brepoljci so ga svečano pričakali na železniški postaji v Predstrugah in ga z okrašenimi konji in vozom na vzmeti (»federvagen«) odpeljali v župnišče. Voz so spremljali konjeniki. Med njimi je bil posebno viden Mihatov France (Ponik-var) iz Male vasi, ki je bil oblečen v kranjsko narodno nošo. Za vozom pa so tekli otroci.Takrat je bil za župnika Anton Mrkun.
Leto 1937 je bilo pri nas leto, ko je poleti po njivah in travnikih klestila toča.
Tako hude toče od takrat naprej nismo več doživeli. Ljudje so živeli v miru. Zaradi velikih družin so morali trdo in težko delati brez strojev, z ročnim orodjem, da so si pridobili dovolj hrane za preživetje, nujna oblačila in obutev.
Objavljena fotografija neznanega fotografa na dan birme kaže našega očeta Franca. Na njegovi levi strani je moj brat Mirko, na desni pa jaz v trenutku, preden je naju oče izročil botroma, in sicer mene stricu Alojzu, Mirka pa stricu ujcu Antonu Ahačevčiču iz Podpeči. Oba sva bila oblečena v nove obleke in obuta v nove čevlje iz telečjega boks usnja, strojenega v tovarni v Grosupljem iz kože domačega teleta.
Svečanost je trajala zelo dolgo. Tisti, ki smo bili birmani, smo sproti odhajali iz cerkve skozi zakristijo s svojimi botri. Napolnili smo vse gostilne in v zadružni stavbi takrat še podstrešje, kjer smo imeli zakusko. Za birmansko darilo sva dobila od botrov vsak svojo žepno uro. Bogatejši botri so podarili svojim birmancev dvokolesa, ki jih je po
ugodni ceni prodajal mlinar Ahlin pri Stari luži. Med darili so bile tudi orglice, za dekleta pa verižice z obeski ali križcem. Birmanci so dobili tudi molke, prstane in še kaj. Pretežno so bila birmanska darila skromna in se ne morejo primerjati z današnjimi. ♦
Obvestilo Turistične zveze Slovenije
Obveščamo vas, da sta Turistična zveza Slovenije in Združenje spominkarjev Slovenije, v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije, s Slovensko turistično organizacijo in Pospeševalnim centrom za malo gospodarstvo razpisala Javni natečaj za izbor najboljših turističnih spominkov Slovenije v letu 2005. Natečaj je objavljen na naši spletni strani www.turisticna-zveza.si
Misel
Ne podiraj mostov. Presenečen boš, kolikokrat moraš prečkati isto reko.
H. Jackson Brown
Pomlad na vrt bo tvoj prišla in čakala, da prideš ti. Sedla bo na rožna tla in jokala, ker tebe ni. (Simon Gregorčič)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše mame
AMALIJE ANDOLSEK
iz Velikih Poljan
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, Stružancem in Dobrepoljcem, ki ste se poklonili njenemu spominu in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Prisrčno se zahvaljujemo za darovano cvetje, sveče in izrečena sožalja. Sin Jože in vsi njeni
Oglasi; informacije
Zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje Grosuplje, d.o.o.
PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA ALI REKONSTRUKCIJI OBSTOJČEGA OBJEKTA
VAM NUDIMO:
-	izdelavo "urbanističnega dela" posebnega dela projekta
lokacijska dokumentacija po starih predpisih
-	izdelavo projektne dokumentacije za vse vrste objektov
-	pridobitev gradbenega dovoljenja
Najdete nas na Taborski cesti 3 v Grosuplju
in po telefonu
(01) 781-03-20 ali (01) 781-03-28

d.o.o.
LEDINA CENTER, lokal 19, Kotnikova 5, Ljubljana tel.: 01 / 439 21 10, gsm: 031 / 366 667, 041 33 65 65
Tečaj CPP se bo pričel 25.04.2005 ob 17. uri v OŠ Velike Lašče. Informacije in prijave na tel. 031 36 66 67, 041 33 65 65.
Organiziran je tudi prevoz izpred OŠ Videm-Dobrepolje po predhodnem naročilu.
Novice: zbiramo prijave za tiste, ki še nimajo mednarodnega vozniškega dovoljenja za voditelja plovil do 24 metrov in neomejeno moč motorja. Program bo potekal predvidoma 03.05.2005!
L
Navodila za uporabo storitve LPP BUS INFO
Informacije o odhodih avtobusov s postajališč dobite tako, da SMS, ki je sestavljen iz ključne besede »LPP« in ustrezne informacijske zahteve, pošljete na številko 2929. Ključni besedi dodate še (odvisno od informacije, ki jo potrebujete):
1.	številko vstopnega postajališča — dobite informacijo o treh naslednjih odhodih za vsako linijo, ki ustavlja na tem postajališču
Primer za PPP — postajališče Brezovica pri Ljubljani (smer Ljubljana): LPP 2308
Primer za MPP - postajališče Bavarski Dvor (smer center): LPP 058
2.	številko vstopnega postajališča in številko ene ali več linij — dobite informacijo o treh naslednjih izbranih linij z vstopnega postajališča.
Primer za PPP — postaja Brezovica pri Lj (2308), linija Vrhnika Ljubljana (47201): LPP 2308 47201
Primer za MPP — postajališče Bavarski Dvor (059), proga 6(8,15): LPP 059 6 ali LPP 059 6 815
Dodate lahko še črko »p« ali črko »z«. V prvem primeru dobite informa-
cijo o prvih treh odhodih izbranih linij naslednjega dne, če boste dodali črko »z« pa o zadnjih treh odhodih teh linij z izbranega postajališča v trenutnem dnevu.
Primer za PPP: LPP 2308 47201 p ali LPP 2308 47201 z Primer za MPP: LPP 059 6 p ali LPP 059 6 15 z
3. besedo »od«, številko ali ime vstopnega postajališča, besedo »do« in številko ali ime izstopnega postajališča — dobite informacijo o prvih treh odhodih avtobusov, ki vozijo na izbrani relaciji. Primer PPP: LPP od 1000 do 1320 ali LPP od Ljubljana do Vrhnika Voljčeva
Primer MPP: LPP od 059 do 169 ali LPP od Bavarski Dvor do Stadion
Ponovno lahko dodate še črko »p« ali črko »z«. V prvem primeru boste dobili informacijo o prvih treh odhodih avtobusov na izbrani relaciji naslednjega dne, če boste dodali črko »z« pa o zadnjih treh odhodih avtobusov na izbrani relaciji v trenutnem dnevu. Če vnesete relacijo med vstopnim in izstopnim postajališčem, med katerima ni neposredne avtobusne povezave, vas sistem na to opozori. Vse besede, številke in črke v sporočilu morajo biti ločene s presledki. Uporabljate lahko male in/ali velike črke (npr. LPP, Lpp, lpp), ne smete pa uporabljati šumnikov (č,ž,š = c,z,s).
Ljubljanski potniški promet
Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Naslov uredništva: Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje
Glavna urednica: Mihaela Steklasa (tel.: 7807 069, GSM: 031 561 081, e-mail: mihaela.steklasa@guest.arnes.si)
Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. o.
Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1270 izvodov.