Poštnina plačana v gotovini
Maribor, potelc 8. furtijat 1034
Stev. 128 Leto Vlil. (XV.)
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNlK
Uradm&tvo In uprava: Mpribor, Gosposka ul. 11 / Tolaton uredništva 2440, uprave 2485	■!	rvrrvirft	m	99
Uredništvo In uprava: Mpribor, Gosposka ul. 11 / Telefon uredništva 2440, uprave 2485 Izhaja razen nedelje In praznikov vsak dan ob 16. url / Velja meseSno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dem 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra“ v Ljubljani / Poštni Čekovni račun št. 11.409
99
JUTRA
Napetost v grški notranji politiki
Razvoj od poraza v Mali Azili do danes
Nekoč mirna Grčija preživlja po sve-j naposled opustili obnovitev monarhije tovni vojni dobo nenavadno ostrili strani in prisegli na republikansko vla-karskih bojev. Začeli so	se v	vsej sr-	davino.
ditosti prav za prav že za	časa	usodnih	^	mir	^ g ^ veHko
porazov, ki jih je grs *a vo^„a„ . 1 e,a čelno koncesijo ni bil zagotovljen. Stran-v vojni s T u r k i v a i ziji. a tor je kc bivše vladne večine, sedanje opozicije, znano, je mirovna pogot ta pnsot i a r V0f|jj0 8nj;t ],0j proti Caldarisovi vladi, čiji neke dele maloazijske obale s bnur-	*
no kot središčem, toda vstaja Kerna-la paše in vojna, ki jo je pričel z Grki, je razveljavila te sklepe. Grki so bili dobesedno vrženi iz Male Azije in mimo tega še prisiljeni preseliti svoje ljudi na evropsko celino. Skoraj	dva	milijona
Grkov, ki so živeli v Mali	Aziji še izza
časov Vzhodnega rimskega cesarstva, odnosno poznejšega Bizanta, se je moralo napotiti preko morja v staro domovino Grčijo. Nasprotno so pa morali zapustiti Grčijo vsi Turki in se preseliti v novo Turčijo. Tako je bilo v pičlih treh letih preseljenih preko 3 milijone ljudi, kar pomeni v novejši zgodovini največje preseljevanje narodov! To preseljevanje je usodno prizadelo tudi slovansko južno Macedonijo in Tracijo, ki je štela poprej okoli pol milijona Slovanov, katerih naselbine so segale kompaktno do samih predmestij Soluna.
Ta usodni poraz je uplival na notranjo grško politiko tako močno, da je morala pasti dinastija. Za kratko dobo je bila potem sicer zopet obnovljena, a naposled je spet padla; nadomestil jo je republikanski režim, ki se je vzdržal do danes. Vendar ustalitev republikanskega režima ni ustalila tudi notranje politike. Evropsko znani demokratični in republikanski državnik V c n i z e 1 o s, ni bil kos novim položajem, zlasti ne onim, ki jih je ustvarila velika svetovna kriza. Mož, ki je vodil Grčijo na strani Srbije, črne gore in Bolgarije v zmagoslavno balkansko vojno proti Turčiji m je znal tudi položaj v letih svetovne vojne izkoristiti v povečanje svoje d o in o-vine, se v novi razvoj ni mogel vec vživeti. Njegova popularnost je začela bledeti, dokler ni zbledela toliko, da je pri zadnjih parlamentarnih volitvah doživel usodni poraz, ki ga je vrgel v divjo opo-žirijo. Zmagala je politična skupina, ki smo jo poznali kot zagovornico obnovi-tve monarhije. Da po prevzemu vlade ta skupina ni izvršila svojih naklepov, je bila izključeno zasluga visokih vojaških
Sporazum o delovnem programu
Resolucija Amerike, Anglije in Francije za nadaljnje delo razorožitvene konference — Nemčija ne spremeni svojega stališča
osebnosti
m pa
sedanjega ministrskega
Vsi ti so
predsednika C a 1 d n r i * a-
zaradi možnosti sporazuma in sodelovanja z Venizelosovo in ostalo opozicijo
za katero stoji tudi najuplivnejši moz grške vojske, vojni minister general K o n d i 1 i s. Ta hoj se pa ne ustavlja samo pri notranjih problemih, temveč sega tudi v zunanjepolitično območje. Tako je grška parlamentarna opozicija samo iz golih strankarskih, ali prav za prav zgolj demagoških vzrokov nastopila tudi proti balkanskemu paktu. Sivolasi Venizelos je šel v tem oziru celo tako daleč, da je zajadral docela v italijanske vode, hoteč se s pomočjo fašistič nega Rima spet dokopati do neomejene oblasti. Zaradi tega je grozila v Grčiji že večkrat revolucija, ki bi se logično končala v državljanski vojni. Preprečena je bila samo z najradikalnejšimi sredstvi. Vendar, je ministrski predsednik Calda-ris vodil tako spretno barko državne uprave po razburkanem morju, da je preprečil vsak nameravani udar, dočim je zunanji minister M a k s i m o s med tem pripravil novo zunanjepolitično orientacijo, ki je privedla Grčijo v balkanski pakt in balkansko zvezo.
V zadnjem času je pa postala opozicija znova silno bojevita. Nekateri za trjujejo, da stoji v ozadju celo italijan ska intriga, ki bi rada odcepila Grčijo od balkanske zveze ter napravila iz nje izhodišče za svojo ekspanzivistično balkansko akcijo. Ratifikacija balkanskega pakta se je izvršila v parlamentu ob zelo razburljivih okoliščinah. Toda opozicija tudi po ponovnem porazu ni utihnila. Pričela je novo kampanjo v parlamentu in izven njega. Višek so dosfegla nasprotstva te dni, ko je nastal v parlamentu divji spopad, v katerem je pristaš Kondilisove vladne skupine A n a g-nostopulos s stolom tako nevarno ranil opozicionalnega poslanca in bivšega ministrskega predsednika P a p a -n a s t a s i a, da so ga morali prepeljati v bolnišnico. Opozicija je zaradi tega napravila eksodus in zatrjuje, da se v parlament sploh več ne vrne. Položaj je zato postal tako napet, da ni izključeno, da ho morala biti dosedanja demokracija ukinjena in bo tudi Grčija sledila na pot onih držav, ki so že uvedle avtoritarni režim.	—r.
ŽENEVA, 8. junija. Zadnje dni so se na razorožitveni konferenci storili vsi napori, da bi se dosegel sporazum med angleškim in francoskim stališčem glede nadaljnjega dela. Kakor je znano, je šlo pred vsem za to, ali naj se konferenca zopet odgodi, da se najde sporazum z Nemčjio, aii naj se nadaljuje in postavi v ospredje razprava o varnosti, kakor je zahtevala francoska skupina. To vprašanje se je reševalo pred vsem na konie-rencah Anglije, Francije in Amerike. Ta pogajanja med Barthoujem, Edenom in Normanom Davisom so končno toliko u-spela, da je bila sestavljena resolucija za glavno komisijo konference. Načrt resolucije pa ne tangira visečih vprašanj, a se ozira tudi na Nemčijo in njen položaj, s čemer je ustreženo Angliji. Zato je treba smatrati to resolucijo le kot nadaljnji delovni program. Beneš, Titulescu in Llt-vinov so se naposled odločili za resoluci-
url er 1» sprejela novi delovni načrt po sporazumu teh velesil.
LONDON, 8. junija. Današnji angleški Usti so zaradi sporazuma o delovnem programu zopet bolj optimistični in na-glašajo, da so v Ženevi glavne ovire odstranjene.
BERLIN, 8. junija. Nemški obveščeval ni urad objavlja daljši komunike o položaju v Ženevi in odločno zanika, da bi so bil delegat za posaarske zadeve baron Lersen pogaja! s komurkoli, o pristopu Nemčije h kakšni razorožitveni konvenciji ali o vrnitvi Nemčije v Ženevo. Nemčija nima nobenega povoda spremeniti svoje stališče, ker vzroki, ki so jo napotili, da je zapustila Ženevo, še niso odstranjeni. Dokler Francija ne spremeni svojega stališča, ga tudi Nemčija ne more. Gre za diskriminacijo Nemčije, kakor se izraža v versajski mirovni pogodbi. — Nemčija bo vztrajala tako dolgo, dokler ne doseže popolne enakopravnosti ~!-
jo, ki je bila sporočena v Pariz že ob t
url ter bo sprejela novi delovni načrt po j slu svoječasne angleško-italijan ne konference se bo sestala danes ob 12.1 ške izjave.
Nemška oborožitev na predvoinf višini
POROČILO FRANCOSKEGA VOJNEGA MINISTRA NA TAJNI SEJI VOJAŠKEGA ODBORA PARLAMENTA.
PARIZ, 8. junija. Vojaškemu odboru zbornice je minister in vojni maršal Petain predložil poročilo o sedanjem stanju nemške vojske. Seja je bila tajna, toda kljub temu poroča o poteku seje »Le Jour«, da po informacijah maršala Petaina razpolaga nemška vojska danes s pol milijona dobro izurjenih vojakov. V teku šestnih dni bi se nemška armada lahko povečala na 1,800.000 mož in v naj-krajšem nadaljnjem roku na 2.800.000 mož. Po maršalovem prepričanju je do-
Državni udar na Litvanskem
BIVŠI PREDSEDNIK VOLDEMARAS je SKUPAJ z VOJSKO ODSTRANIL TUBELISOVO VLADO. POLOŽAJ ŠE NEJASEN.
segla Nemčija na ta način že svojo predvojno vojaško silo. Nemške divizije so oborožene od pet do glave z najmodernejšimi sredstvi, z lahko poljsko artilerijo, s težko artilerijo raznih tipov, ki pa še ni popolnoma kompletna. Po kapaciteti nemških tvornic bo Nemčija svojo oborožitev v težki artileriji spopolnila v času treh mesecev. Maršal Petain je obširno poročal tudi o silni oborožitvi Nemčije v zraku, vendar pa so listi to njegovo poročilo zamolčali.
KRALJEVEC. 8. junija. Sinoči je bivši predsednik Voldemaras izvedel z generali državni udar. Priletel je v letalu v Kaunas in se nastanil v palači generalnega štaba. Ustaši so takoj razglasili odstavitev Tubellsove vlade, predsedniku Smetonl so pa poslali ultimat, v katerem Ra pozivajo da odobri novo stanje in Voldemarasovo revolucijsko vlado. Vojaštvo je, kakor se zatrjuje po veliki ve-čini na Voldomarasovl strani, dočim je civilna uprava baje zvesta Tubellsov! vladi. Kakšna je usoda Tubelisa iti ostalih članov vlade, ni znano, sirijo pa se vesti, da so Jih revolucljonarjl aretirali. Pri Izvedbi revolucije le zflfadi raznih nesporazumov nastalo tudi nekaj prask, v katerih je bilo
vendar ni znano, če je bil kdo ranjen ali celo ubit. Vojsko je včeraj zastražila ministrstva in javno urade, kakor tudi palačo predsednika republike. Nad vso državo je proglašeno obsedno stanje. Vendar se širijo tudi drugačne vesti, ki zatrjujejo, da se udar n| posrečil, so pa manj verjetne.
BARTHOU NE POTUJE V RIM.
PARIZ. 8. junija. Francoski službeni krogi dementirajo vesti tujega tiska o po tovanju francoskega zunanjega ministra Barhtouja v Rim. Barthou se želi sicer porazgovoriti z Mussolinijem, vendar pa je predvsem potrebno, da se prej rešijo mnoga sporna vprašanja med Parizem in oddanih več strelov, Rimom.
Reforma romunske ustave
BUKAREŠTA, 8. junija. Kralj Karol je v zadnjem času ponovno izrazil željo, naj bi se izvedla reforma ustave in je naročil predsedniku romunske vlade Tatarescu, naj v tej smeri vodi pogajanja s predstavniki opozicije. Predvsem sc bo reformirala zakonodaja in ho zmanjšano število senatorjev in narodnih poslancev. Izvedena pa ho tudi upravna reforma glede zmanjšanja števila županij. Kralj Karol izrecno želi, da bi se reforma ustave izvedla oh sodelovanju in sporazumu z opozicionalnimi strankami. Zaradi tega je pričakovati, da bo sestav Ijena na jesen širša koalicijska vlada, v kateri bodo sodelovale tudi opozicio-nalne stranke.
Madžarska sc umi
BUDIMPEŠTA, 8. junija. Tibor Eck-kard, ki je na zadnjem zasedanju sveta Društvo narodov zastopal Madžarsko, je napisal v »Pester Lloydu« članek, v katerem izraža upanje, da ho v najkrajšem času, in sicer še pred letošnjo žetvijo,
ugodno rešen madžarsko-jugoslovanski obmejni spor. Jugoslovanska vlada je pred Društvom narodov izjavila, da je pripravljena v direktnih pogajanjih odstraniti vsa nesoglasja, kar bo zelo velike koristi za madžarske dvolastnike. Madžarska vlada si je veduo želela dobrih ndnošajev z Jugoslavijo!?) in temu tudi 'ni ničesar na poti.
KRIZA BELGIJSKE VLADE.
BRUSELJ, 8. junija. Vlada Broque-villea je doživela v parlamentu poraz in je odstopila. Odstop je povzročila pre-orientacija strank. Dosedanjo vlado so tvorili liberalci in klerikalci, sedaj pa so v parlamentu operirali socialisti z liberalci. Kako ho kriza rešena, še nj znano.
TUDI POLJSKA NE PLAČA.
VARŠAVA, 8. junija. Poljska republika je solidarno z Anglijo odklonila plačilo nadaljnjih obrokov vojnih posoii! Ameriki.
BRttNING SE VRNE.
LONDON, 8. junija. Bivši centrumaš-ki državni kancelar dr. Briining ni pobegnil iz Nemčije. V Londonu bo ostal le tri tedne, nakar se bo vrnil v Nemčijo.
DVA POLETA V STRATOSFERO.
MOSKVA, 8. junija. Sovjetska Rusija pripravlja tretji let v stratosfero. Gondola je že zgrajena, in sicer jo je izdelala menžinska tvornica, ki bo izdelala tudi balon iz lahke svile. Strokovnjaki računajo, da se bo balon dvignil v višino 25.000 ni. Start bo v Moskvi za mesec dni do tega časa pa bodo proučili vremenske prilike s pomočjo manjših balonov. V stratosfero pa namerava leteti tudi Cosyns iz Bruslja, in sicer že prve dni prihodnjega tedna. Rusi sedaj pričakujejo uspeh tega leta in bodo nato poskušali s svojim balonom tolči Cosyitsov r#kord.
Dnevne vesti
Radio za spomenik skladateljev Ipavcev. Poročali smo že o prijaznem sodelovanju ^Ljubljanskega vokalnega kvinteta« v radiu Ljubljana v prid spomeniku skladateljem Ipavcem. Prihodnjo nedeljo t. j. 10. maja ob 20. (8.) uri bodo ti vrli pevci po predhodnih uvodnih besedah g. Kraglja zapeli izbrane pesmi skladateljev Ipavcev po sledečem sporedu: Gustav Ipavec: Savska, Danici, Oblačku, Planinska roža, Mornarska, O mraku. Josip Ipavec: Imel sem ljubi dve. Benjamin Ipavec: Zapuščena, poje kvintet; Cigan-fc«uMarija. poje Roman Petrovčič, Menih, poje Milan Jug; Čt?z noč, poje Tone Petrovčič. Vse ljuibielje lepe glasbe Ipavcev prav posebno opozarjamo na ta večer, saj se dogaja prvič v naši zgodovini, da bodo zadonele prelepe mile pesmi Ipavcev v zaključeni celoti med svet in jih bo imel tako priliko slišati vsak naš rojak tudi v daljnji tujini. Da bi le te pesmi poleg plemenitega občutja v srcih poslušalcev zbudile zavest potrebne pod pore in darežljivosti do akcije, ki uresničuje ovekovečenje teh naših nesmrtnih glasbenih pionirjev. Odbor za postavitev spomenika skladateljem Ipavcem.
Vokalni koncert v mestnem parku. Pevski zbor Glasbene Matice nam zapoje v soboto ob 20.30 pod vodstvom prof. Vasilija Mirka prvič v mestnem parku. Na sporedu je 15 narodnih in umetnih pesmi. Vstopnina je samo 2 Din, za dijake l Din, tako, da bo vsakomur mogoče udeležiti se tega koncerta.
Kraljev dar za slepe otroke. Naš vladar je daroval Domu slepih v Zemiunu 100.000 Din in naročil, naj se zgradi poseben dom za slepe otroke, v katerem se bodo sprejemali slepi otroci iz vse naše države.
Mariborski odvetniki so počastili spomin prerano umrlega priljubljenega g. sodnika Mikluša tudi s tem, da so poleg lepega venca darovali Protituberkulozni ligi 260 Din in istotako revnim visoko-šolcem 260 Din. Dokazila so na razpolago pri nabiralcu.
Iz seje mestnega sveta. Na zadnji seji je mestni svet mariborski podelil gradbeno dovoljenje dr. Boezziju za gradnjo dvoriščnega poslopja na Betnavski cesti, nadalje Mariji Pavelškovi za visokopri-tlično leseno hišo v Meteljkovi ulici, odobril je tudi fasade treh trinadstropnih hiš, ki jih bo zgradil tovarnar Wogerer na vogalu Prešernove in Maistrove ulice ter fasado tronadstropne stanovanjske hiše dr. Blankeja v Kopališki ulici. Uporabno dovoljenje pa sta dobila Mihael Domiter za visokopritlično stanovanjsko hišo na Betnavski cesti in Mihael in Karolina Bernetič za zgrajeno dvoriščno poslopje pri hiši v Koseskega lilici.
Naročila avtobusov mestnega podjetja za posebne vožnje. Uprava mestnih podjetij sporoča, da bo odslej naprej edinole uprava mestnih podjetij v Orožnovi ulici 5, I., prejemala naročila za posebne vožnje z mestnimi avtobusi.
Otvoritev novega mostu na Mariborski otok. Novi železni most na Mariborski otok, ki ga je zgradila Splošna stavbena družba, bo jutri izročen svojemu namenu. Ni pa še točno določeno, kdaj bo slavnostna otvoritev novega mostu.
Letošnji Mariborski teden. Upravni odbor zadruge Mariborski teden je imel pod predsedstvom načelnika mestnega župana g. dr. Lipolda doslej že 4 seje, na katerih je razpravljal o programu letošnjega Mariborskega tedna. Sklenjeno je bilo. da bo letošnji teden v času od 4. do IS. avgusta, in sicer na lanskih prostorih. Najavljenih je že več razstav, med njimi tujsko-prometna, vajenska, pomočniška in druge. V okviru Mariborskega tedna bo priredilo mariborsko Narodno gledališče na Rotovškem trgu gledališko predstavo »Žlahtnega meščana«. Tudi se prizadeva Mariborski šahovski klub, da bi bil v času Mariborskega tedna v Mariboru mednarodni šahovski turnir, na katerem bi sodelovalo 8 mojstrov. Važnosti ti prireditve ni pogrebno posebej naglasiti, ker če se spomnimo samo lan-SKega mednarodnega šahovskega turnirja na Bledu, se kaj lahko prepričamo o velikem propagandnem pomenu. Drevi bo imel upravni odbor zopet sejo in bo na mej razpravljal o nadaljnjih tekočih zadevah.
Nerazumljiva nehvaležnost bi bila, ako ne bi kupili vsaj ene srečke »Dobrodelne tombole« naših poštarjev, ki Vam vse leto nosijo pisma in važna vesela in žalostna obvestila, pa tudi dolgo zaželjene denarne nakaznice. Z eno srečko Vam lahko izkažemo svojo hvaležnost s tem, da Vam izplačamo nekaj »jurjev« gotovine. Tombola bo v nedeljo, dne 10. junija popoldne na »Trgu svobode«. Pridite in preizkusite zvezdo svoje sreče. Čisti dobiček je namenjen v podporo bolnim tovarišem in poštnim sirotam. Dobitki so na ogled od petka naprej v izložbi garaže hotela »Orel« — Zemljič, Grajski trg.
Koncert jutri v soboto v hotelu Hali-widl.
Narodni železničarji! Ker se v nedeljo 10. junija t. I. od oblastne uprave Ljubljana napovedani izredni občni zbor podružnice UJNŽB Maribor ne vrši, pozivamo članstvo, da se po svoji pripadnosti udeleži v čim večjem številu zleta sokolske žiuipe mariborske v Ptuju, oziroma izleta Narodne obrane v Studencih na Kaplo. Podružnica UJNŽB Maribor.
Krajevna organizacija Jugoslovanske nacionalne stranke za V. mestni okraj v Mariboru ima v ponedeljek 11. t. m. v »Mariborskem dvoru« odborovo sejo. — Pričetek ob 20. uri. Pridite točno in zanesljivo.
Kongres federacije slovanskih inžener-jev. Dne 1. julija t. 1. bo v Sofiji kongres federacije slovanskih inženerjev, združen z izleti po Bolgariji.
Na Kaplo! Vsi četniki vitežke sekcije Narodne obrane, železničarji, v nedeljo 10. tm. ob 5. zjutraj pred koroškim kolodvorom zbor! Ostali železničarji pa ob 4.30 zjutraj na vogalu Vrtne ulice in Koroške ceste, kjer naj se javijo četnemu komandirju br. Žagovcu. Udeležba obvezna. Bataljonski poveljnik.
Popravilo državnega mostu. Zaradi popravil na državnem mostu bo od ponedeljka 11. tm, od 17. ure do petka 15. tm. do 8. ure polovica cestišča zaprta za vozni promet. Na to opozarja mestno županstvo vse lastnike navadnih in motornih vozil.
Mesarji se bodo preselili v Štrossma-jerjevo ulico. Med mesarji, ki imajo stojnice na Glavnem trgu in na Koroški cesti, se Še vedno pojavljajo glasovi, da bodo ostali dalje na mestu kakor doslej. Govori se celo, da so vložili pritožbo, ozi roma priziv proti zadnjemu sklepu občinskega sveta mariborskega. Merodajnim faktorjem pa ni o tem ničesar konkretnega znano in bo mariborski občinski svet ostal pri svojem sklepu, h kateremu ga je prisilila ureditev prometa na Glavnem trgu in na Koroški cesti. Z mesarskimi stojnicami se bo preselil v . preurejeno Štrossmajerjevo ulico tudi del trga za sočivje, Čebularji in prodajalci perutnine. Ni pa še točno določen termin, kdaj se bo izvedel ta sklep občinskega sveta o premestitvi mesarskih stojnic in dela trga.
Usoden padec na stopnicah. Danes zjutraj je v Gosposki ulici stanujoča 75letna zasebnica Marija Hvalcnčeva padla tako nesrečno po stopnicah, da sl je zlomila levo roko v zapestju. Poklicani reševalci so jo prepeljali v mariborsko bolnišnico.
Otroka pustila v vlaku. Te dni se ie odpeljala iz Čakovca v Ormož neka žena, ki je pustila v vlaku otroka in brez sledu izginila. V Ormožu je izročila o-troka sopotnicam, sama je pa kupila listek do Maribora. Otroka so spravili v Maribor v Dečji dom.
Posestna sprememba. Mariborski pekovski mojster Andrej Macarol je kupil hišo v Koroščevi ulici št. 5 od hišne posestnice Vilme Pallasove za 380.000 Din.
Smrt pod vozom. V Bakovcih v Prekmurju se je pripetila smrtna nesreča. Posestnik Janez Horcan je peljal težko naložen voz domov proti Bakovcem in ko se je hotel izogniti nekemu vozilu, se je voz prekucnil v cestni jarek in pokopal Horcana pod seboj. Nesrečo so opazili lju dje, ki so delali v bližini na polju in ponesrečencu takoj prihiteli na pomoč. Izvlekli so ga izpod voza in ga takoj .prepeljali v murskosoboško bolnišnico, kjer pa ie kmalu po prevozu podlegel smrtnim poskocibajji.
Ilihčesešemketi
Kdor jo enkrat kupi, jo uečno zahtei/a
Izlet na Bled. »Ruitnik« priredi dvodnevni avtobusni izlet v odprtem avtoca-ru z odhodom v soboto 9. tm. ob 14. uri izpred hotela »Orel«. Vožnja preko Ljubljane, kjer bo ogled velesejma. Prihod na Bled.zvečer, kjer je preskrbljeno ceneno prenočišče in prehrana. V nedeljo kopanje in veslanje po jezeru ter izlet na Vintgar. Povratek preko Kamnika v nedeljo ob 11. uri zvečer. Cena vožnje Din 150.—. Oskrba in prenočišče na Bledu 58 Din v hotelu Petran. Ker je za ta izlet še nekaj prostorov na razpolago, naj se interesenti takoj prijavijo pri »Putniku« Maribor, Aleksandrova cesta 35.
Pri motnjah prebave, želodčnih bolečinah. zgagi, slabosti, glavobolu, miglja-n ju oči, razdraženih živcih, ne spanju, o-slabelosti, nevolji do dela povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica odprto telo in olajša krvni obtok.______________
Vozne olajšave, Okučani: 50-letnica
gasilnega društva 9. in 10. junija. Polovična vožnja ob 8. do H. junija na podlagi železniške legitimacije. P t u j: Sokolski zlet 10. junija. Polovična vožnja 7.—13. junija na podlagi sokolske objave ali železniške legitimacije. Celje: Razvitje prapora celjske sokolske župe 10. junija. Polovična vožnja 9.—11. junija na podlagi objave ali železniške legitimacije. Vukovar: Blagoslovitev četniške zastave 10. junija. Polovična vožnja 6.—14. junija na podlagi železniške legitimacije. Beograd: Kongres obrtnikov 10. junija. Polovična vožnja 7.—13. junija na podlagi železniške legitimacije. Novi S a d:	Skupščina	saveza živinorejskih
zadrug 10. jiinija. Polovična vožnja S.— 13. junija na podlagi železniške legitimacije. Zagreb: Kongres poštnih, telefon skih in telegrafskih uslužbencev 10.—12. junija. Polovična vožnja za udeležence, četrtinska za drž. uradnike delegate na podlagi objave 7.—16. junija. Beograd:	Skupščina	pogodbenih	poštar-
jev 10. junija. Polovična vožnja 8.—14. junija na podlagi objave. D u n a j: Mednarodni plesni turnir in svečani fimmski tedni 16. junija do 2. julija. 25°/« znižana vožnja na avstrijskih železnicah. Udeleženci umetniki morajo izpolniti predpisano prijavo, ki je na. razpolago v naši pisarni. D u n a j: V času od 7. maja do 2. julija vizuma prost vstop v Avstrijo in 30®/« popusta na avstrijskih železnicah po 5-dnevnem bivanju pri povratku in druge ugodnosti na podlagi »Festkarte« a Din 55.—. P i z a: Spominska svečanost do 29. junija. 70°/n popusta na italijanskih železnicah. Rimi n i: Umetniška razstava do 31. avgusta. 70"/« popust na italijanskih železnicah. K a 11 o 1 i k a: Letne prireditve do 31. avgusta. 70°/" na italijanskih železnicah. Padova: Sejem do 16. junija. 70n/o od 17. do 24. junija 50°/» popusta na italijanskih železnicah. Vse nadaljnje informacije, nabava vozovnic, viz in valut pri »PUTNIKU«, Maribor. Aleksandrova cesta 35, Tel. Int. 2\--2.
Tudi ljubljanska občina namerava prodati nekatere stanovanjske hiše. Ljubi jan ska mestna občina jel sklenila prodati 19 svojih stanovanjskih hiš in je že razpisala prodajo.
Radio Ljubljana. Spored za soboto 9. junija. Ob 12.15: plošče^ 12.45: poročila; 13: čas, plošče: 18: plošče: 18.30: zabavno predavanje, predava Viktor Pirnat; 19: gospodarske razmere našega življa v Julijski Krajini, predava prof. Rudolf; 19.30: zunanji politični pregled, predava dr. Jug; 20: vokalni koncert ge. Slave Čampove. vmes radio-orkester: 21: val-čkova ura. radio-orkester: 22: čas, poročila: 22.15: prenos iz velesejma.
Grajski kino. Od danes dalje izboren velefilm >'Olje in ogenj« (Afera inž. Ugro-na). Kriminalni — detektivski velefilm. Miki-miška
Kino Union. Pernek delo. milijonski velefilm »Zlato« s Hansom Albersom. Brigito. Helmovo. Mihaelom Bohnemom. Li-eo, Deyers. Večni sfen ljudstva, umetna proizvodnja zlata, prikazana s še nevide-nimi sredstvi tehnike.
Motnje v želodcu in črevesu, ščipanje v trebuhu, zastajanje v žilnem sistemu, razburjenost, rtervoziteto, omotičnost, hude sanje, splošno slabost olajšamo, če popijemo vsak dan čašo »Fran/, Josefo-ve« grenčice. Zdravniki svetovnega slovesa hvalijo izboren učinek, . ki . ga ima »Franz. Josefova« voda v svoji lastnosti J kot milo odvajajoče sredstvo zlasti pri močnokrvnih, korpulentnih osebah, sati-karjih in hemeroidalno bolnih. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Pojasnilo SK Rapida. Z ozirom na Va~: šo notico »Na naslov voditeljev SK Rapida« ugotavljamo, da iz dopisa, katerega ste priobčili, dogodek ni jasen in tudi ni navedeno nobeno ime ter je v njem go vor samo o nekih učencih brez ugotovi-. Ive, da-li so bili to člani Rapida. Pri poročilih nedoraslih bi bilo vsekakor umestno nekaj previdnosti. Kljub temu bo Rapid na podlagi navedenega članka zadevo preiskal in bo hvaležen piscu objav Ijenega dopisa za točnejše podatke. • Z ozirom na podano izjavo in obvezo, da bo klub nastopal proti vsakemu članu, ki bi žalil narod, je umestno, da se vsakega člana, ki bi pogledno nekaj zagrešil, naznani vodstvu kluba z navedbo dokazov, da zamore potem v smislu prevzete obveze proti krivcu postopati. Na ta način se bo najlažje preprečilo nepotrebno vzdu šje, katero se žalibog ustvarja tudi s pavšalnimi obdolžitvami brez dokazov in navedb imen. Z odličnim spoštovanjem SK Rapid.
Odhod dece v Počitniški dom kraljice Marije pri Sv. Martinu na Pohorju. Vse je že pripravljeno za sprejem otrok v Počitniški dom kraljice Marije pri Sv. Martinu na Pohorju. Deca I. skupine odpotuje v nedeljo 10. junija ob 9.40 z Glavnega kolodvora v Mariboru. Starše prosimo, da priipeljajo pol ure prej otroke na kolodvor. Prtljago naj prinesejo že dan poprej v soboto ob 9. uri v Zdravstven' dom, Koroščeva ulica 3.
Promet mariborske carinarnice v mesecu maju. Skupni promet mariborske glavne carinarnice je znašal v maju Dih 12,750.904, in sicer dohodki uvoza Din 5,156.541.75, dohodki izvoza 8.444 Din depoziti pa 7,595.919 Din.
Brezposelnost v maju. Pri mariborski Borzi dela je pretekli mesec iskalo dela 400 brezposelnih, in sicer 221 moških in 174 žensk. Skupno je pri Borzi prijavljenih 905 brezposelnih, in sicer 727 moških in 178 žensk. Delo je bilo nakazano v preteklem mesecu-80 moškim in 120 ženskam, in sicer 13 hlapcem, 12 kleparjem, ključavničarjem in strojnikom, 5 mizarjem, 2 usnjarjema, 1 tkalcu, 1 tapetniku.
2 brivcema, 5 krojaškim pomočnikom, 3 čevljarjem, 1 knjigovezu, 1 pekovskemu pomočniku, 8 natakarjem in hotelirskim slugam, 2 krovcema, 3 zidarjem, 2 slikarjema, 4 trgovskim pomočnikom, 4 šoferjem in kočijažem, 2 uradnikoma, 1 Šebeniku. 8 pomožnim delavcem, 4 deklam,
1 zobotehnici, 2 tkalkama, 1 fotografinji,
2 trgovskima pomočnicama, 5 kuharicam, 36 služkinjam, 1 uradnici in 47 drugim delavcem in delavkam. Podelila pa je podpor v mesecu maju 125 brezposelnim v znesku 19.196 Din.
Sarajevski kinopodjetniki stavkajo. Sarajevska mestna občina je zelo obremenila sarajevske kinematografe, kar je dalo lastnikom povod, da so vsa tri podjetja zaprli. V svoji utemeljitvi navajajo lastniki kinematografov, da je občina povišala takso na vstopnice za 400%, kal-drmino za filme pa za 700%.
Živalske kužne bolezni v dravski banovini. Po stanju z dne 35. maja je bila v dravski banovini svinjska kuga na 31 dvorcih, svinjska rdečica na 69, steklina na 6, vranični prisad, konjske garje in meliurčasti izpuščaj pa vsak na dveh.
Trg za ribe. Na današnjem trgu za ribe je bilo 100 kg morskih rib. Prodajali so me nule po 16 Din, škoi.ibre po 18, azlale po 28, sipe pa po 24 Din kg.
Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. je kazal toplomer 17 stopinj C nad ničlo, minimalna temperatura je znašala 13.2 stopinj C nad ničlo; barometer je kazal pri 18.5 742.6, reduciran na ničlo pa 740.4; relativna vlaga 66; od včeraj na danes je padlo 5 mm dežja. Vreme jc oblačno in nekoliko vetreno. Vremenska napoved pravi, da bo vreme spremenljivo in da niso izključene .iftkalftP nevihte.
Po okrepčilo in zdravje na zeleno Pohorje
Na stroške mestne občine bo letovalo na Pohorju 90 siromašnih in bolehnih otrok
Preteklo sredo zvečer se je sestala v mestni posvetovalnici komisija za izbiro otrok za počitniške kolonije pod predsed stvom podžupana g. Rudolfa Golouha. Udeležili Va. so se seje tudi predstojniki mladinskega odseka Lukman, Bratož in Levstikova, nadalje občinski svetnik Grčar, zastopnik Društva za zdravstveno zaščito mladine ekonom Biček, zastopnik Pomladka Rdečega križa Ravter, zastop nik državnega higienskega zavoda v Zagrebu Lavrenčič, načelnik socialnopolitičnega urada Brandner in višji mestni fizik dr. VVankmtiller.
Podžupan Golouh je po otvoritvi seje poročal o svoječasnem sklepu občinskega sveta mariborskega, ki je odobri! sestavo komisije za izbiro otrok za počitniške koler^e in ;x>goje pod katerimi se smejo sprejemati, in sicer taki, ki so tako s socialnega kakor tudi z zdravstvenega stališča potrebni letovanja. Šole so bile pravočasno s posebno okrožnico social-no-političnega urada opozorjene naj iz-bero potrebno število najrevnejših in najpotrebnejših otrok. Srednje šole so poslale izbrane otroke na pregled zdravstvenemu domu, osnovne šole pa mestnemu fiziku.' Ko je bilo to izvršeno, je fcocialno-politični urad s pomočjo predstavnikov mladinskega odseka in po last nih organih prekontrolira! socialno stanje prosilcev ter končno predložil komisiji svoje predloge.
V proračunu je bilo lani predvideno za leovanje v počitniških kolonijah SO.OCO Din, in sicer za 85. otrok po 600 Din na Pohorju in za 34 otrok po 800 Din na morju. Letos je ta postavka reducirana za 10.000 Din, tako, da je na razpolago le 70.000 Din za letovanje ubogih otrok. Stavljen in sprejet pa je bil predlog, da se število otrok zaradi tega ne sme znižati, pač pa so se znižali oskrbni stroški. Društvo za zdravstveno zaščito mladine' ie znižalo oskrbne stroške od 600 na 500 Din, oziroma z vožnjo in s prevozom prtljage vred na 525 Din, Rdeči križ pa na 7.50 Din. Ker so prispevali nekateri starši manjše zneske v iznosu 5.000 Din, je dana možnost, da bo letovalo na Po-
horju 90 otrok, na morju pa 37. Komisija še ni določevala, kateri otroci bodo šli na morje, ker še manjkajo nekateri podatki. Izbrala pa je 90 otrok' za letovanje na Pohorju, in sicer 48 dečkov in 42 deklic iz vseh mariborskih osnovnih in srednjih šol do 14 leta starosti. Sklenjeno je bilo, da odpotujejo izbrani otroci na letovanje že v nedeljo 10. t. m. z dopoldanskim vlakom ob 9.40 iz Maribora, glavnega kolodvora. Ker še na osnovnih šolah ni zaključen pouk, bodo šolska vodstva o-prostila nadaljnega pouka tiste otroke, ki so izbrani za letovanje.
Komisija je pregledala ves predloženi material ter proučila premoženjske in razne druge prilike prosilcev in odobrila zadevni predlog socialnopolitičnega urada. Vsi navedeni otroci bodo letovali na stroške mestne občine mariborske, ker j so pristojni v Maribor, sklenjeno pa jej bilo, da bodo prijave siromašnih in letovanja potrebnih otrok, ki niso pristojni v Maribor, predložene deloma državnemu zdravstvenemu domu, deloma društvu z.a zaščito mladine, deloma pa pomladku Rdečega križa. Od mestne komisije predlagani prosilci bodo letovali na stroške javnih sredstev, ki so v ta namen predvidena, in sicer bo letovalo na stroške Zdravstvenega doma 30 otrok, na stroške Društva za zaščito mladine 20 otrok, na stroške Pomladka Rdečega križa pa 15 otrok. Izrecno je bilo sklenjeno, da se iz javnih sredstev upoštevajo le najpotrebnejši otroci, ki so bili izbrani uradno potom šol, uradnih zdravnikov in socialnopolitičnega urada.
Za letovanje so prosili ,203 otroci, in sicer 160 dečkov in 143 deklic. Način izbire, ki ga je določila mestna občina mariborska, se je pokazal kot najboljši zaradi vsestranske objektivnosti in nepri-stranosti. Seja pa, na kateri bo komisija odločala o izberi otrok za letovanje na morju, bo v najkrajšem času. V nadi, da se bodo otroci tudi letos počutili na letovanju kakor prejšnja leta in da se bodo vrnili v naročje svojih skrbnih staršev krepki in čili, je podžupan Golouh zaključil sejo.
pozdravil predsednik Mariborske podruž nice SPD g. inž. Šlajmer, nakar se bodo izletniki vrnili deloma mimo Ruške koče in Ruš, deloma mimo Sv. Bolfenka in Radvanja v Maribor.
P-rvi letošnji letoviščarji so že prispeli na nase pohorske postojanke. V tej sezoni pričakujejo veliko število stalnih go-
stov, in to tembolj,- ker letos niso bile 'znižamo "samo cene sobam, temveč tudi za oskrbo. Prišli ne bodo le oni. ki so že •vzljubili naše Pohorje, temveč tudi mnogi drugi, ki so slišali o naravnih krasotah in o prijetnostih daljšega bivanja na zelenem Pohorju, ki ga naši ljudje žal še vse premalo cenijo.
Sokolstvo
Zfef mariborske sokolske župe 9. in 10. junija v Ptuju
Naši planinci ne mirujejo
Pred ietoviščarsko sezono na Pohorju - Trg Rib-nica brez ugodne zveze z železniško postajo
Mariborska podružnica Slovenskega " uinskega društva razvija v zadnjem
su pod vodstvom agilnega predsednika ,osp. inž. Šlajmerja zelo živahno delovanje. Celo vrsto važnih vprašanj je treba rešiti in tako ni čuda, da se vrši seja podružninih funkcionarjev za sejo. V ospredju je sedaj vprašanje elektrifikacije Mariborske koče in bližajoča se letovišč a rska sezona na naših planinskih postojankah, zlasti v idilični Mariborski koči. Vprašanje elektrifikacije Mariborske koče je pred definitivno rešitvijo. Drogovi za daljnovod od nove električne centrale pri Pohorskem domu do Mariborske koče so že postavljeni. Upati je sedaj, da bo Mariborska koča žc v nekaj tednih zažarela v električni luči. s tem se bo izpolnila srčna želja mnogih letoviščarjev in tudi turistov, ki vedno radi prihajajo k Mariborski koči. Nedvomno bo pohorske letoviščarje razveselila tudi vest. da je mariborska podružnica SPD znižala cene za sobe, in sicer po trodnevnem bivanju za 10. po osmih dneh za 20 in po 14 dneh stalnega bivanja celo za 30 odstotkov.
Posebno pažnjo bodo posvetili naši planinci tudi S e n j o r j e v	d o-
m n. kjer bodo opremili še nadaljnje sobe in temeljito pripravili Ietoviščarsko sezone, ki obeta letos postati zelo živah-n/L saj se prav v tem predelu našega lepega Pohorja odpira povsem nov planinski raj z vso svojo romantiko. Naši planinci organizirajo sedaj pod vodstvom pridnega gospodarja Seniorjevega doma. tiskarna rja g. Strašnika. spričo nemogoče zveze med železniško postajo Brezno— ' Ribnica in trgom Ribnico skupne izlete na Seniorjev dom z avtobusom ka£ i*
Maribora, kar bodo naši prijatelji Pohorja gotovo pozdravili. Mariborska podružnica SPD pa bo slej ko prej stremela za tem. da se med postajo in Ribnico upe-lic redni avtobusni promčt, kar bi nedvomno znatno dvignilo obisk tega prelepega dela Pohorja. Dolžnost merodajnih faktorjev bi bila, da posvečajo vso pažnjo tamošnjim cestnim razmeram in s tem ustvarijo pogoje za razvoj tujskega prometa. Dokler cesta ne bo temeljito popravljena, ni misliti na to, da bi se tujski promet mogel znatno dvigniti. Med našim prebivalstvom je dovolj zanimanja za zapadni del Pohorja, toda žal so prometne razmere takšne, da je obisk Seniorjevega doma in njegove romantične okolice na ta način zvezan z veliko časovno izgubo in naravno tudi z večjimi izdatki. Če bo enkrat redno in stalno vozil avtobus od postaje do Ribnice, se bo stvar bistveno spremenila. Obisk turistov in tudi letoviščarjev se bo pomnožil in to ne bo v korist le planinskim postojankam, temveč tudi Ribnici in njeni okolici. Upamo zaradi tega. da se bo pereče vprašanje ugodne avtobusne zveze z Rib nico ob skupnem prizadevanju vseh v poštev prihajajočih činiteljev lahko in v doglednem času rešilo brez velikih težav.
V nedeljo 24. t. m. bo naše Pohorje v znamenju zelo številnega obiska članov »Društva ljubiteljev Slovenskih goric« v Ljubljani, ki bodo ta dan prispeli s posebnim vlakom v Maribor, da spoznajo krasote 'in zanimivosti severnega dela Slovenije. Večja skupina, ki bo štela 150 do 200 izletnikov, bo zjutraj v Hočah izstopila in pod vodstvom naših planincev napravila izlet k Mariborski koči. kjer ho skupni obed. .Tukaj bo številne goste
Kakor smo že najavili, bo priredila mariborska župa letos svoj nastop v starodavnem Ptuju. Zlet je obvezen za vse edinice v njenem področju.
Spored svečanosti:
V soboto 9. junija: Ob 15. uri zbor sodnikov za ekrne; ob 16. tekme članstva v vrstah nižjih in višjih oddelkov; ob 21. slavnostna akademija na Tyrševem trgu (ob slabem vremenu bo akademija v Mestnem gledališču).
V nedeljo 10. junija: Ob 6. nadaljevanje tekem; ob 8. glavne skušnje za nastop; istočasno bo seia četnškega odseka ob 10. zbor društvenih načelnikov; ob 11.30 sprevod po ptujskih ulicah; ob 15. javni nastop vseh oddelkov.
Navodila udeležencem župnega zleta.
Vsako društvo mora skrbeti, da bodo telovadci in telovadke pravočasno v Ptuju. Tekmovalne vrste naj bodo po možnosti že v soboto pri tekmah. Vrste društev, mariborskih in ob progi Maribor— Ptuj. potujejo v soboto z vlakom, ki odhaja iz Maribora ob 11.50. Ostalo članstvo potuje z vlakom v nedeljo zjutraj ob 5.40.
Vozne olajšave.
Vozna olajšava za vse oddelke in kategorije. kakor tudi za vse udeležence zleta je: polovična vožnja. Društva naj si napravijo legitimacije in najdejo zadev-
Sokolsko društvo Maribor — matica.
Društveni blagajnik obvešča članstvo, da bo razdelil zlene znake in legitimacije za polovično vožnjo v Ptuj in sicer v društveni pisarni v Narodnem domu v petek in soboto, vsakokrat od 18.30 do 19.30. Članstvo plača za znak in legitimacijo 6 Din, nečlani 8 Din, ki imajo tudi ugodnost polovične vožnje. Telovadeče članstvo dobi legitimacije in znake pri svojih vodnikih za ceno 4 Din.
Opozorilo udeležencem župnega zleta v Ptuju. Uprava sokolske župe Maribor priporoča vsem udeležencem ptujskega župnega zleta, naj si nabavijo vozne listke na podlagi zletnih legitimacij v prodali vnaprej pri Putniku, da se izognejo na ta način velikemu navalu, ki bo pred
odhodom nedeljskega jutranjega vlaka.
»
Važno za sokolske edinice ob progi Maribor - Prevalje. Uprava sokolske župe Maribor bratsko opozarja vse edinice ob progi Maribor - Prevalje, da bodo imele pri povratku iz Ptuja ugodno železniško zvezo v Mariboru.
Sokol Maribor II. Pobrežje, poziva vse svoje članstvo, da se dobijo znaki in legitimacije za ptujski zlet drevi na letnem telovadišču pri br. tajniku.
Sokol Maribor III. obvešča, da dobe znake in legitimacije za Ptuj samo prijavljeni v društveni sobi, dnevno od 19. do 20. ure.
Ptui
Ptujska realna gimnazija je priredila na Telovo popoldne šolski telovadni nastop gimnazijske mladine pod vodstvom učitelja telovadbe g. Danila Fona. Nastopili so vsi oddelki v najlepšem redu in v vzor ni disciplini, tako da so se vsi prisotni izrazili zelo laskavo. Zlasti se je pokazal velik napredek v orodni telovadbi in Jaih ki atletiki. Proste vaje — sestava g. Fona — so tudi zelo ugajale zbranemu občinstvu. Med odmorom je imel gimnazijski ravnatelj g. dr. Kovačič lep govor o narodni vzgoji mladine. Prireditev se je zaključila s pesmijo »Hej Slovani«, ki jo je pel ves zavod s spremljevanjem godbe in tudi mimohod je napravil prav vojaški vtis. Te lepe ^ureditve naše mladi-
ni vzorec v »Organizaciji« na strani 240. Udeleženci župnega zleta, ki so pripadniki sokolske organizacije, si morejo priskrbeti legitimacije za polovično vožnjo pri sokolskih društvih in četah. Imetnikom teh legitimacij, kakor tudi sokolskemu članstvu pa ni potrebno imeti posebnih železniških legitimacij po 5 Din, na kar se posebno opozarjajo vsi, ki so namenjeni na župni zlet v Ptuj.
Zletni znak.
Zletni znaki se naročajo direktno pri bratskem sokolskem društvu v Ptuju in stanejo: za telovadeče članstvo in naraščaj 3 Din. za ostalo članstvo pa 5 Din. za udeležence, ki niso Sokoli, pa 7 Din. Ugodnosti z znakom so: prost vstop k vsem prireditvam in prosto preročišč* na skupnih ležiščih.
Prehrana.
Prehrana je skupna in po gostilnah. Po gostilnah bo stal obed od 7 do 10 Din. Skupna prehrana za telovadeče čDr«tvn bo po 5 Din.
Povratek iz Ptuja.
Povratek z zleta iz Ptuja je v večernih urah. Za povratek društev zahodno od Maribora na progi Ormož—Murska Sobota je preskrbljeno. Vlak proti Mariboru bo odhajal med pol 10. in 10. zvečer. Naraščaj in deca se odpelje iz Ptuja proti Mariboru z vlakom ob 17.08.
ne so se udeležili razen velike množice občinstva zastopniki vseh uradov in oblasti ter ministerialni odposlanec g. dr. Melik. Mladino je občinstvo na koncu na gradilo z burnim odobravanjem.
Grozna nevihta s točo, ki je razsajala v sredo ponoči, je napravila veliko škodo na polju in v vinogradih. Prizadete so najbolj Haloze, posebno pa občini Va-reja in Lancova vas. Ljudstvo je zaradi tega in zaradi raznih drugih elementarnih nezgod in gospodarske krize zelo obubožano.
Ptujski sejmi. Konjski in goveji sejem v torek 5. t. m. je bil vkljub slabemu vremenu prav dobro založen in tudi kupčija je bila zelo živahna. Prignali so 143 konjev, 150 volov in bikov, 279 krav in telic, skupaj 592 glav živine. Od teh je bilo prodanih 279 glav. Cene so bile sledeče: voli prve vrste 3.50—4 Din, druge vrste 3—3.50 Din, tretje vrste 2—3 Din; biki 2.50—4 Din, telice 3—4.50 Din; krave prve vrste 3—4 Din, druge vrste 2.50—3, tretje vrste 2—2.50 Din za kg žive teže; konji so se prodajali po kakovosti od 500—3000 Din eden.
Sejem za prašiče v sredo 6. t. m. je bil razmeroma slabo založen. Prignali so 231 rilcev, prodali pa 102. Cene so bile sledeče: debele svinje 6—7 Din, pršu-tarji 5—6 Din za kg žive teže: prasci stari 6—8 tednov so se prodajali po kakovosti od 75—150 Din eden.
Prihodnji konjski in goveji sejem bo 19. junija, svinjski sejem pa 13. junija.
Službeni list banske uprave dravske banovine objavlja v letošnji 45. številki; Uredbo o posvetovalnem odboru za ban-karstvo; uredbo o sorodnih obrtih; uredbo o izdajanju potrdil o strokovni zaposlitvi o obrtnem delu pri vojski in mornarici; pravilnik o učnih zavodih in šolali, 'katerih spričevala popolnoma ali deloma nadomeščajo učno dobo in dobo zaposlitev v trgovinskih obrtih; pravilnik o učnih zavodih in strokovnih šolah, katerih spričevala dajajo ugodnosti za rokodelske obrti; objave banske uprave o pobiranju trošarin in razne Objave n »Službenih novdn«.
Spominjajte se CMD
Stran 3.
Mar!f»rskl »Večerni k« Jutra
V Mariboru, dne 8. VI. 1934.
■WBKTWIJlWITffll'.	'IH1	in')-m—
MARIJ SKALAN:
76
Roman iz prazgodovine človeštva.
»N« vznemirjaj ga!« je trdo ukazal Savadagak. »Edino zdravilo, ki ga imamo, je mir in počitek. Bodita pr! njem, a pustita ga, naj počiva. Jaz moram na delo. Dragocen je vsak trenutek.«
Pribočnik se je vrnil na krov, kamor so vojščaki prinašali živila in ostale potrebščine, ki so jih bili prinesli s seboj iz mesta. Delo je bilo kmalu opravljeno, le-stva dvignjena, vrv odvezana in po nekaj minutah so že udarila vesla v vodo in galeja se je sunkovito premaknila ter brzda, gnala po toku in mišicah krepkih rok, navzdol po reki proti palmovim gajem. Ko je bila že precej oddaljena od vkrcališča vojščakov :n deklic, je Savadagak naročil svojim ljudem, naj privežejo obtežilne kamne na trupli obeh Atlantov in naj ju vržejo v Kalo.
»Če bi voda vrgla prezgodaj trupli na breg, bi ju lahko našli in odkrili umor,« je dejal. »Tako ne bo za njima nobenega sledu.«
Povelje je bilo kmalu izvršeno in štirje krepki vojščaki so prijeli vsakega mr-
liča posebej ter ga vrgli čez krov v globino temne vode. Savadagak se je naslonil na ograjo in se zastrmel v valove, ki so se zgrnili ko gomila nad grobom dveh ljudi, ki sta še nedavno sanjala o novem življenju ob ta-ko težko pričakovani vrnitvi v domovino.
»Morda sta ju pričakovali ženi. morda nevesti?« je mislil Savadagak. »Zaman. Nikoli več ju ne bo in nihče razen nas ne bo vedel, kje je njuno zadnje počivališče. Bila sta junaka, neustrašena mladeniča. Le malo je manjkalo, pa bi namesto njiju ležala jaz in Buramak na dnu Kale. Sprejmi ju milostno v svoje vesoljstvo, o veliki Inti, veliki Ral«
Iztegnil je roke nad vodo in izmolil molitev za mrliče. Nato se je vzravnal in ozrl proti nebu. Dež je prenehal in tudi veter ni več vel. Bilo je vse tiho, le valovi reke so še šumeli v črno noč. Tudi oblaki so se redčili in nastajale so v njih prave line, skozi katere so mežikale iz neskončnih daljav drobne zvezde. Tema se je redčila. Obrisi obal so sč razločno
risali za urno galejo, ki je plula sedaj
mirno, enakomerno ter se naposled približevala mrtvemu rokavu, kjer se je morala skriti in počakati na princeso.
Savadagak je sam naravnal krmilo. Valovje se je umirjalo; galeja je zavozila na popolnoma negibno gladino rokava in polzela počasneje dalje. Rokav je bil dolg okoli tri tisoč korakov, po nekod do sto korakov širok, drugod pa zopet tako tesen, da se je galeja le težko prerila med obema bregovoma. Na obeh straneh rokava je bil divji gozd palm in listovcev, katere so prepletale lijane in druge ovijalke, da je bil prehod nemogoč ali ra zelo naporen in zamuden. Ovijalke so se spuščale v velikih slapovih tudi v rokav, prav doli do mirne gladine, in tvorile tako ogromne zavese, za katerimi je našla galeja azteških ubežnikov najvarnejše skrivališče.
Ko se je porajal prvi rahli jutrnji svit, je Savadagak poiskal najprikladnejš-? In najgostejše skrivališče in spravil s svojimi ljudmi vanj ladjo ter jo zakril še z zelenjem nasekanih lijan. Zasledovalna iad-ja, ki bi priplula v zaliv, ubežnikov ne bi mogla opaziti, če ne bi preiskala prav vsakega kotička. Mimo tega je Savadagak prav dobro vedel, da v tem mrtvem rokavu nihče ne bo iskal ukradene gale-
je, četudi bodo tatvino opazili in odposlali izvidnike.*
XVIII.
S skrivnostno grozo v duši, kakor one noči Nefteta, je prestopil Asarhadan vhod v podzemlje čarovnice Arikdinile in doživel vsa neprijetna presenečenja. 1 udi njemu je zastavil izhod ogromni tuleči za-vrij in tudi on je kakor okamene! pričakoval, da ga požre. Potem je zaslišal votli glas starke, ki se je naenkrat znašla pred njim, kakor da bi jo bila zemlja vrgla iz sebe.
»Pozdravljen, sin moj najljubši!« ga je pozdravila. »Ne boj se mojega čuvaja!«
Potem ga je prijela za roko in odvedia k žrtveniku, na katerem je plapolal skriv nostni ogenj. Sedla je na stopnišče in mu velela, naj prisede. Molče je izpolnil njeno naročilo in strmel s široko odprtimi očmi v to skoraj nežensko bitje, ki ga je dolgo ogledovalo s svojimi brezbarvnimi srepimi očmi. Asarhadanu je bil ta molk neskončno mučen, zato ga je skleni* prekiniti, dejal je:
»Prišel sem ...«
»Molči!« ga je ukazujoče prekinila starka. »Odgovori mi le na vprašanja! Si Asarhadan, sin faraona jutrnjih pla-
njav ?«
(Se bo nadaljevalo.)
Soort
Olimpijski iond. V Jugoslaviji so v vseh večjih mestih ustanovljeni »Olimpijski od bori« katerih naloga je predvsem zbirati denarna sredstva za udeležbo naše dr-žavfc na XI. olimpijadi, ki bo v Berlinu 1. 19,36. — Iz nabranih sredstev se bodo v prihodnjem letu nastavili strokovni trenerji za razne panoge športa, ki bodo po vsej državi vodili specialne tečaje ter pripravljali športnike za olimpijado. Krajevni olimpijski odbor v Mariboru priredi v nedeljo, dne 10. junija t. 1. »Olimpijski dan«, katerega čisti dobiček gre v olimpijski fond. Izvedejo se nastopi raznih športnih panog: nogomet, kolesarenje, tenis, lahka atletika, težka atletika itd., kjer bodo nastopali najboljši športniki Maribora ter pokazali občinstvu visoko stop* njo športa v Mariboru. Dopoldne bodo športniki po mestnih ulicah nabirali prostovoljne prispevke za »Olimpijski fond«.
Težka atletika na Olimpijski dan. V nedeljo, dne 10. junija t. 1. ob 20. uri bo v Zadružni gospodarski banki, Aleksandrova cesta 6, propagandni nastop najboljših težkih atletov Maribora. Sodelujejo odlični rokoborci in boksarji SSK Maratona in SK Železničarja. Vsemu športnemu občinstvu znana imena Pircher, Fiš?r, Go bec, Štrukel, Kampič, Kramberger jamčijo za dober šport. Ker je čisti dobiček namenjen Olimpijskemu fondu je sigurno, da bodo ljubitelji težke atletike z veseljem napolnili dvorano do zadnjega kotička.
Teniška zmaga Jugoslavije. V Zagrebu se je včeraj zaključilo mednarodno teniško tekmovanje med Jugoslavijo in Belgijo. Zmagala je Jugoslavija v razmerju 5:2.
Nemčija:Avstrija 3:2 (3:1), V Napolju se je včeraj odigrala nogometna tekma za tretje in četrto mesto svetovnega prven* stva, ki se je končala z velikim presenečenjem. Avstrijci, ki sp ob pričetku tekmovanja veljali za favorite za ponosni naslov svetovnega prvaka, so včeraj morali pred lO.OoO gledalci kloniti pred nem ško reprezentanco, ki je zmagal s 3:2. Nemci so s tem zasedli častno tretje mesto ter odpotujejo v Rim, kjer bodo prisostvovali razdelityi uagrad. Avstrijci pa so se takoj vrnili domov.
Statistika zakonske sreče
Zakonsko življenje in ločitve zakonov.
Angleški strokovnjak za psihološke probleme dr. Arnold Boks, ki se bavi s proučevanjem zakonskega problema, je nedavno objavil zanimive statistične podatke o zakonski sreči, ali bolje povedano — o nesreči. Dr. Boks je dolga lota proučeval vprašanja ločitve zakona, preiskoval vsa važnejša dejstva in vse podrobne okolnosti, ki vplivajo na zakon* sko srečo, odnosno, ki rušijo to srečo in so vzrok ločitve. Navesti hočemo nekaj njegovih zanimivih podatkov.
Kar se tiče samomorov zaradi nesrečne ljubezni in zakona, meni dr. Boks, da v zadevnem prednjačijo žene na vsem svetu. V približno 72a/o primerov izvršijo žene samomor zaradi nesrečne ljubezni. Zato pa zavzema ljubezenski motiv v statistiki samomorov žensk tudi prvo mesto.
Moški bolj redko beže iz življenja zaradi ljubezni, zato pa prednjačijo v drugih ozirih. V približno 750'« primerov so možje krivi ločitve zakona, dočim je iniciativa žene za ločitev mnogo šibkejša. Možje navadno nosijo vso odgovornost in stroške ločitve zakona, vendar jih to nikakor ne oplaši.
NajčeŠče sc ločita zakonca. Sc sta istih let. Redko sc loči mož od žene, ki je za do 12 let mlajša. V današnjem času pa tudi leta starosti ne igrajo več tako važne vloge, kakor nekdaj. Misli! bi človek, da so moški danes treznejši, toda njih dejanja izpričujejo, da so veliko bolj lahkomiselni, kakor so bili v prejšnjih boljših Časih.
Zanimivo je, da na srečo v zakonskem življenju često v veliki mori vpliva teža zakoncev. Vitki, suhljati, temperament-ncjšl in nervoznejši zakonci se mnogo češče ločijo, kakor pa debeli in okrog1! To velja tudi za žene kakor za može. V tem pogledu so zelo rahli zlasti Angleži, pri katerili je opaziti največ ločitev /a-
Skrivnostua slika.
V malem škotskem mestu Campeltov* nu je obhajal te dni slikar Arhibald Kin-nom svoj 84. rojstni dan. Ob tej priliki se je ugotovilo, da je jubilant naslikal v neki jami na otoku Davarju že pred 49 ieti krasno sliko, ki so jo občudovali številni tujci. Domačini kakor tujci so bili prepričani, da je bila omenjena slika nadna ravnega porekla. Pri slavnostih je slikar Kinnom pripovedoval, kako je skrivaj kot slikarski učenec prlMol v jamo In slikal. Ker je slika že nekoliko pokvarjena, so Škoti jubilantu naročili, na} jo popravi.
kona pri zakoncih, če nista vsaj približno enako težka. Suhljati Anglež ni srečen poleg okrogle Angležinje, kakor tudi ni vitka Angležinja srečna poleg trebušastega Angleža. Bolj redko pa se ločijo možje, ki tehtajo nad 100 kg. pa četudi so njih zakonske družice lahke kot peresa.
Po Boksovi statistiki so na vsem svetu plavolase ženske rahlega srca in ne poznajo zvestobe, dočim so črnolase in žene kostanjevih las zveste zakonske družice. Nasprotno pa so moški plavih las zadovoljni ž vsem v zakonu in se bolj redko ločijo.
Angleški učenjak navaja v svoji statistiki še mnoge druge in zanimive podatke in opisuje najrazličnejše vzroke za ločitev, navaja razne malenkosti, ki vplivajo na zakonsko srečo in so čestokrat vzrok ločitve najbolj srečnih zakoncev. Dandanes igrajo na primer v zakonski sreči materialni oziri veliko večjo vlogo kakor pred vojno, vendar pa niso najče-šče ločitve iz čisto materialnih vzrokov. Dr. Boks smatra, da je glavni činltelj zakonske sreče, miru in zadovoljstva v zakonskem življenju, le samo žena, ki mori biti duša hiše, in mora storiti vso, da naveže svojega moža na dom, v katerem občuti ljubezen, toploto in zatočišče življenjskega boja. Če popusti žena le malenkost, že se prikrade v družinsko življenje nezadovoljnost, ki ima za posledico žal v mnogih primerih dnevne prepire, iz katerih se po navadi izcimi ločitev zakona.
Prav zaradi tega, pravi angleški učenjak, je važno, da ne sme biti žena mo-ževlii let ali celo starejša od njega, Žena mora prinesti v zakonsko življenje svežost in mladostni polet in zato mora biti mlajša od svojega moža, kor tudi njena lotu veliko vplivajo na srečo v zakonu. Tudi Izobraženost igra v zakonu veliko
vlogo, vendar pa ne v toliki meri, kakor so to nekdaj trdili psihološki in drugi strokovnjaki. Dobro je, če je mož boli rtaobražen kot žena. Žena je že tako n-stvarjena. da je navajena ceniti moža, Ki je duševno močnejši od nje. Žena, ki !e bolj inteligentna kot mož, pa se cesto počuti ponižano, čeprav to skrbno skriva pred svojim možem. Enakost v inteligenci je redka v življenju zakoncev tudi v najbolj kulturnih državah. Žena, ki ni tako izobražena kot mož. ne predstavlja nobene nesreče in nevarnosti za zakonsko srečo, prvič že iz razloga ne, ker se bo mož potrudil, da jo dvigne na visoči-no svoje Izobrazbe, in drugič, ker bo vedno skrbel, da bo skrbno maskiral njeno neizobraženost pred drugimi.
Letošnje leto je leto elementarnih nezgod
Letošnje leto je kakor redko katero prejšnje prizadeto z velikimi elementarnimi nezgodami. Iz vseh krajev sveta poročajo že od početka leta o razsajanju strašnih viharjev, o katastrofalnih poplavah in izbruhih vulkanov. Pred dnevi je divjala nad vso Španijo strašna nevihta, v kateri je bilo ubitih večje število oseb. nad 100 pa težko ranjenih. Iz severnega dela ameriške države Čile poročajo o silnih poplavah, ki šo povzročile ogromno škodo. Severna Amerika in nekatere evropske države so hudo trpele zaradi suše. Kronika elementarnih nezgod pa beleži tudi velike rudniške katastrofe, ki so zahtevale ogromno število žrtev. Ker sc nam bliža poletje ni izključeno, da bodo razne kraje opustošile nevihte s točo, na jesen pa se bodo verjetno polnili stolp Ci listov s poročili o raznih popla drugih nesrečah.
/ali
Mali oglasi
Prodam
POHIŠTVO, spalnic* iz trdega lesa, rabljeno tri mesečo, lepo, za Din 1800.— in otomana za Din 840.-- na proda]. Mizarstvo VoJaSnlški trn.	2345
PRODAM VOZIČEK
za sllkarie. Taborska 8, dvorišče.	2328
Stanovanj*
TRISOBNO STANOVANJE,
ena soba s posebnim vhodom, takoj oddam- Koroška c. 102. 2344
lokal
LOKAL.
pripraven za vsako trgovino ali pisarno tako! oddam v najem. Pekarna Kolnik. Alcksan drova c. 81.	?343
Službo dobi
IŠČEM SLUŽKINJO
zi vsa hišna dela, zdiavo, močno in pošteno. Javiti se pri Cvitkoviču, Gosposka ul-52-11.	2350
Licitacijski zavod
i m a dne 9« in 11» junija 1934
prvo licifaciio ob 9h
Sprejema Se predmete. Vsak dan ogled predmetov.
Za zaščito kitov.
Iz nove Zelandije poročajo, da so evropski lovci lani polovili okrog 40.000 kitov. Lovci so zaslužili pri tem ogromen denar. Opravičena pa je bojazen, da bodo kiti, če ne bodo lovci prenehali s svojim strastnim lovom, kmalu izginili jz morskih vod. Oblasti nameravajo zatadi tega zaščititi kite in prepovedati divji iov na nje.
Usoda mlade letalske rekorderke.
Mlada Romunka Smaragda Breskova se je Že v zgodnji mladosti pričela zanimati za letalstvo in je tudi vso svojo mladost posvetila letalskemu športu. Kot pllotinja si je pridobila svetovni sloves. Posebno senzacijo je zbudila v Ameriki s skokom iz letala. Skočila je s padalom iz višine 7000 m in tako postavila svetovni rekord. Pred dnevi pa .ie stopila v samostan in bo postala misijonarka na Daljnem vzhodu.
V vsili sionsko la
icriaia konzorcij »jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RA D1VOJ REHAR v Mariboru, 'liska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
STANKO DETELA v Mariboru.