St. 69. V fiorfoi, v soboto dm« 30. avgnsta 1902. Letnik IV. l/.liaja vs.ik lorck in Nohoto v lodllll ()l> II. Ml! pIVilpoldllO /M IIM'sto it nl, Ii. iiri |i'i;ii)|i|in' /,;i dc/.rlo. Ako pado mil I.a dnova |ir;iznik i/iilo ilan proj oh (i./vočor. Sl;uii' |>o pošli projoinan all v (iorici 11:t (linn posiljan ci'luli-lno S K., polloliio !¦ K. in ("•(•lillrliio 2 K. I'rodaja so v (iorici v Lobakania.li S r h w ;i r z v J-iolskili ulicjili in .1 fi- le is it/, v Nmiskili iilicah po H vin. (ZJuiranje izdanjo.) Irediiištvo in upravnistvo so nahajata v «Xarodni titkarn i». ulna Wlturini Ik at. 9. Dopiso jo nasloviti nu uredniAtvo, '>yla!)i' in naročiiiiio pa na upravniStvo «Gone»-». Oplasi so račtinijo po potit- vrstab in sicer ako so ti&kaju 1-krat po 12 viii.. 2-krat \f p(> pGgOlibi. Izdajatelj in odgovorni urodnik Josip Marušič. Ti*ka „Narodna tiskarna" lodguv. J. MaruAie). In so en knit ti'/aski iiiiiiiestiiik. I Olanek v „Information", katerega smo doslovno prinesli v svoji zadnji Ate- ' vilki, nam ne da miru, da se rnoramo so jedenkral baviti /. njfgovo vsobinn. ; Ornenjeni elanek namioč pravi, da ' S I o v e n r. i in 11 r v a t j e I' r i m o rj a n e p o t o č i j o z a g r o I o in (J o e s- s o in n i t i j e il n e s o I / o ter da kaže , sploh, kakor bi so godile krivico primor- skiiu Sluvanom pod Iradicijami, s I; a to- ri mi „lomoljito ponies ti" da nima grol' Goess ni poguina ni volje. Poseb-o pa ker so te tradicije nevarne intoresom države zategadel že ni grof Goess na svojern mestu, kor ne zna pokazati vrat tern tradicijam. Stvar tor^j izgleda taku, kakor da bi bili uii primorski Slovani jeden pogla- vitnih uzrokov, da mora grol' Goess raz namestniskega stola t. j. ker se nam pod njegovimnamestnikovanjem godi še vedno (tako slabo kakor se nam je godilo pod njegovimi predniki. Tako govorjenje v listu, ki je na pol glasilo ministerskega predsednika, pa je neumestna ironija, in bi morali takoj vprašati: ali je rnorda grof Goess kriv, da se nam tako godi kakor se nam žal godiV Komu se hoče v „Informaciji"' usiliti krivo mnenje, da ni osrednji vl«dni zistom kriv nezno8nih razmer na Primorskem, mar- več tržaSko namestništvo? To se pravi menda streljati preko cilja pred ocmi javnosti ter obračati njeno pozornost in nevoljo drugam nego tiče. Zato bi bil dr. Koerberjev list storil bolje, da bi bil v tej aferi popolnoma i z p u s t i 1 primor- ske „Slovence in Hrvate'', ker isti nimajo proti o s e b i grofa Goessa prav nicesar. Mi povdarjamo vedno in z nami je vsakdo ki pozna naše polilične odno.šaje, da treba najprej spremeniti zistcm tarn gori na Dunaju, temeljito sp re- men i t i, potem še le govoriti o trža- ških namestrijkih. Česa pa ni storil namestnik grof Goess, da bi zaslužil opr&vičeno očita- nje „Informacije1, čes, da ne zna poino- tati s „tradicijo"? Ali je grof Goess kaj opustil, ali storil več od tega, kar je moral storiti kot izvrSevalni organ du- najske osrednje vlade? Ali ni bil dr. K o e r b e r isti, ki je merodajnim osebam odgovoril, da tržaški namestnik del a i kakor m u v o I i o r d r e z D unaja? Ali je morda grof Goess kaj zagreail v tern pogledu v I'ebru varsk i h d o- godkih? Ali ni bil zopel dr. Koerbor isti. ki jc v drxavnem zbo.ru prod celo« zbornico zagovarjal postopanjo narnest- nika kot popolnoma k o r o k t n o • n p r a v i I n o? Torej jo narnostnik grof Goess natanko in vestno izvrsevnl naka- zila osrodnjoga vladnega zisterna in je v v s o in, kar jo storil ingovoi'l, izvrseval lo voljo osrodnjo dunajsko v 1 a d o. Kako ga more „Information* zdaj kriviti toga in onega? No, po vsp.m besodilu omenjenega članka sod if i, bi moral naslodnik grofa Goessa pa zares biti mož, ki bode ,.znal s tradicijo in oligarhijo t e m e I j i t o pomesti1'. Tržaškega narnestnika pa, kakor vse druge namestnike v Avstriji, imenuje cosar na predlog svoje vlade na Dunajn. Ali bode torej imenovan naslerl- nikom grofa Goessa t a k mož-? No, to- daj bodo gotovo najprej na Dunaju zn- čeli „pometati" s to „tradicijo" in zares, dr. Koerber ne bi izkazal svoje osebne ,.naklonjenosti" do ekscelence grofa Goe's- sa z ničemer sijajnejo, nego da orno- goči naslednikom takega moža, ki bode nevstrašeno dvignil ob sinji Adriji av- strijski prapor nad glavami iredentistiške hidre ter ki bode osrečil primorske Slo- vane z njihovimi že dolgo zahtevanimi pravicami. Ali pa bode to storil dvorni svet- nik S i m o n e 11 i, kateremu že v naprej pojejo hvalospeve irredentovski listiV Ako bi se to zgodüo, videli bi pač - osmo cudo sveta. To pa se najbrže ali bolje receno prav golovo ne zgodi. In kaj sledi iz vsegaV Jedino pač lo to, da je dr. Koer- ber hotel vstreM It.alijanom, t. j. oni ,,oligarhijik', proti kateri hinavski obrača svojo ost njegovo glasilo „Information". Resnica bode, da je bil grof Goöss nas- proti tej oligarhiji preveč Avstrijec, ker ni hotel meseca februvarja mirno gledati, da bi bila irredenta uprizarjala poljubno svoje orgije, za katere jej je bil dobro- došel začetek štrajk kurjačev na lloyd- ovih parnikih in katere orgije je priprav- ljala že dolgo poprej. Ako bi bil na mestu grofa Guö.sna n. pr. kak Hinaldini, takrat člen upravnega sveta istega Lloyda. kdo ve, kaj bi se bilo zgodilo — po žolji izdajsko iredenle. A grof Goöas je z nastopom vo- j'^tva propročil nakano izdajskih ele- mentov, zaradi tfga je navstal proti njemu hrup : ,.Križaj ga!" zaradi tega so zahte- vali italijanski poslanci v državnem zboru z vso odločnostjo, da se mora grof G''hs umakniti. In dr. Koerber jim vstreže in morda tem raje, k< r jo trža.^kemu nam. stniku osebno ..naklonjen". To bi hil torej oni „napitek", o katerem govori ..Information1'. Kje pa so proti a s 1 u g e V No. to ni težko uganiti. Dr. Koerber potrebuje gla- sov za nagndbo v zbornici in v tem mu delajo izdatne prpglavice Slovani in si- cer v prvi vrsti Čehi glede jezikovnega vpražanja in češko-nemške sprave. Da se eventuelno izogne temn skripcu in dožene nagodbo. kaj je torej naravne- jega nego da se zateče k Italijanom. v katerih najde „najbolj^e sluge", za ,.nanitek;( pa jim vrže na žrtvenik — grofa Goessa in še nadalje primorske Slovane, katerim hi namestnik v osebi Italijana Simonelli-ja gotovo ne delal koncesij. In baš zaradi tega je neodpustljivo hinavstvo, ako „Informacija"' v tej za- devi nekako izigrava primorake ,.Slo- vence in Hrvate", češ da imajo isti os eben uzrok ne točiti solza za gro- fom Goössom. Torej pod grofom Goessom se ni Slovanom nič bolje nič slabše godilo nego pod njegovimi predniki. Grof Goess je Nemec. mož starega nstavovernega mišljenja, pristaš torej starega nemško- liberalnega kurza. In baš zato ker je tak, so ga nam poslali na Primorsko, da vzdržuje nam Slovanom neprijazen zi- stem, ki izvira iz časov, ko so na čelu avstrijske vlade sedeli ministri prej ime- novanega nemško-liberalnega kurza. Kot tak je tudi vsprejel dano mu nalogo in jo je tudi vestno izpolnoval, dokler ni iredontovska hidra previsoko povzdignila glave, kar je bilo grofu Goes- su, Iri je vendar le Avstrijec, preveč! Seveda, kar je bilo grofu Goessu prevec, bilo jo Italijanom pa še premalo. In zato zahtevajo od osrednje vlade, kateri na- čeluje dr. Koerber da ga odstrani ter ga nadomesti z rnožern, ki bo mirno gledal iredentovsko hidro, naj ista po- čenja kar hočo. In torej zarndl tej,ra, ker je temu tako, naj hi so rni primorski Slovani ve- se.'li odstopa grofa (ioessa in nastopa kakega naslodnika po želji Italijanov, ka- koršen bi bil, kakor je že pisal nodavno „Piccolo", dvorni svetnik Simonelli. Ne ! nikakor ne ! Mi primorski Slovani se ne boderno sicer jokali za grofom Goes.?om, pa tudi na njeuovem odstopu se ne bomo vese- lili, ker vemo in smo tudi preprieani. da se 2 odstopom grofa Goessa u^odi le Italijanom. a da se bode nam primor- skim Slovanom pod njegoviiu nasledni- kor-i 5p mnogo hujšs» godilo. eesar so pa prav nie ne strašimo. Ako bode kdo pri takem postopanju trpel, bode to v prvi vrsti — d r ž a v a. D o p i s i. Z dežele. — (N a š i u č i t e 1 j i in stranka „Soče"'.) — C. kr. okr. šolski svet je 7adnji fas določil prime- roma jako veliko prestav med učiteljst- vom v goriški okolici. Ne bomo preiska- vali, so Ii bile vse te prestave potrebne ali ne. Znaöilno pa je in za naše na- rodno pibanje važno. kdo in kam je bil kdo prestavljen. Brez pomena vže to ni, da so se te prestave vršile najv« č v bližrji okolici mesta. Celo leto se je sli- šalo tiho pomenkovanje in skrivnostno namigavanje. Vešči bralci takih skriv- nostnib govoric so tudi pričakovali po- menljivih prestav. No, dejanja zadniih dni in posobno najnovejših prestav so nam dokaz, da naša šolska oblagt je prišla v neposredno častno dotiko se ,.Sočo'1. Ne vemo, kako bi boljše označili to dotiko ali s tem, da je šolska oblast prišla v klešče ,.Soei'\ ali. da se je ona postavila za pokroviteljico ,.Socr'. Vemo, da ,.Soča" ima posebno vajenost in pre- drznost v terorizovanju — vendar bi nik- dar ne bili verjeli, da bo naša šolska oblast služila oni stranki, kateri nadkri- Ijuje list „Soča*'. Prestave zadnjega Časa v zvezi s prejšnjim skrivnostnim nami- gavanjem pa očitno kaže, da naša šolska oblast hoče podkrepiti ono stranko, pod- krepiti z zanesljivimi pokornimi osebauii izmed uöiteljstva. LISTEK. AQUINUS RAIYIUTA. (Ob 40. obletnlci njegove smrti.) Dne 28. maja 1861 je preminulo v samostanu oo. frančiškanov v Novem- •^estu na Dolenjskem življenje moža, ki J6 v širjih krogih nasega naroda ostal do C6ltt neznan, čegar življenje in usoda, a z'asti njegov velik duh zasluži, da si ga tftianejo v spomin vsi Slovenci. Jaz pa mu hočem že posebej po- staviti spominek v teh vrsticah, k čemur me navaja osobito spoštovanje do töga izrednega rojaka-Slovenca. Ta mož je A q u i n u s K a m u t a, na konci svojegü usodepolnega življenja mašnik reda sv. Frančiška v novomeškem samostanu. Kaj je bil Aquinus Ramuta in katere so bile njegove usode, o tem naj v ne- katerih skromnih potezah porocajo sle- dece vrstice. Aquinus*) Ramuta se je porodil leta 1787. vJayorniku na Gorenjskem kot sin oskrbnika pri baronu *) To jo ujtjgovo raduvniäko inn). Z o i s u. Dali so mu ime A 1 o j z i j. Pri njegovi zibeli so pae čubale eudne Ro- jenice, kajti le prva otroška leta je pre- živel pri svojih roditeljih. Potem pa, ker je že kot otrok kazal veliko naciarjenost, dal ga je oče v sole v Ljubljano. Ta doba, ko se je šolal, je bila pač najsreč- nejša v njegovem pozneje tako viharnem življenju. Ali že v mladeniču gimnazijastu se je začelo oglašati poželjenje po javnem delovanju, njegov probujajoči se nepo- kojni duh ga je silil v širni svet, kateri je bil v tedanjih „Napoleonovih časilr' vz- burjen na vseh koncih in krajih. In njegov oče se ni hotel protiviti koprnenju svo- jega sina da postane „kaj posebnega". Mladi Ramuta je po dovršenib sred- ¦ nješolskih študijah vstopil v cesarsko ar- ! mado kot prostovoljec ter se dal uvrstiti ! „ex propriis" kol kadet h topničarstvu. ' Po z odličnim vspehom absolviranem di- vizijskem tečaju je bil takoj prideljen k slovečemu koru bombardistov na Dunaju. Ta kor je 1. 1786 ustanovil cesar Jožef * II. in poučevali so na njem častniki istega ' voja. Prvi profesor matematike in tizike v koru bombardirjev pa je bil jeden največjih slovenskih sinov, pozneje slavni matematik, podpolkovnik Jurij baron Veg a*\ To solo je obiskoval tudi junaški naš Č e h o v i n iz Branice na Goriskem, kateri se je boril v vojni 1848'49 in v kateri vojni proti Italiji si je kot topničar-ognjar pridobil veliko srebrno in zlato kolajno 1. raz- r e d a, a kot poročnik red Marije T e r e z i j e (slučaj, ki je jedini v vojni zgodovini). Čehovin je umrl na Dunaju 1. 1855 kot stotnik topništva. Cesar mu je za njeeova velika junaška dela dal postaviti spominek. *) .lurij Vi'jja, i-ojtMi 1756 v Zagurici inoravski1 faro iki Kranjskoin. sin dokaj ubožuih starist'v, jo š*udiral v Ljubljani tor jo bil po do- visoiiili inodroslovnih Studijali nastavljon kt>t po- niorski inAoiit-'r. I'oziu'jo jo prostopil k arliloriji, jo postal pisatolj, -- po/.nojo poro^nik in uOitolj inaioinatike v artilorijskoin koru. — Kot stotnik in major v koru bombardirjov jo postal profosor inattMiiatiko. L. 1800 jo postal podjiolkovnik in jo bil vslod svojih odlikovanj dvijjnjtMi v plomstvo. Dm1 2o'. si'pt. 1802 ga jo ua Gorenje Avstrijskorn o priliki nakupovanja kouj za c. kr. armado ubil uok lnlinar in ga potoni vrgol v Donavo. T.i umor je bil razkrit äe le 30-l«t pozneje. Katerega leta je Ramuta zapustil zbor bombardirjev, mi ni znano. Po francozki invaziji je bilo prepu- ščenih Francozom tudi nekaj avstrijskih regimentov, mej temi tudi oni, v katerem je služil Ramuta kot častnik. Poleg mnogih. drugih nadarjenih Ilireev je poslal tnaršal Marmont tudi Alojzija Ramuto v lop- ničarsko akademijo v Pariz. — Tu si je mladi Ramuta hitro prisvojil francozki jezik in njegove duše se je lotilo vroče nagnenje do vsega francozkega. Kaj kmalu je spojil svojo slovansko narav in vzgojo z žarom francoskih običajev. Hil je ga- lanten in žareč v družbi, a hladen in resen proti nasprotniku. V Francozih se je tako priljubil, da ga celo potem, ko je 1. 1813 pripadla Ilirska zopet k Avstriji in so se Franciji izročeni avstr. polki zopet vrnili, niso hoteli izloeiti iz fran- cozke vojne zaveze. V Parizu pa se je Rarnuta kmalu seznanil z nekim zelo bogatim Angležem čegar jedina sicer Angležem prirojena strast je bilo postovanje. (Daljo pride.) Odkar se je v Gorici nstanovila „Slomškova zveza" je bilo opazovati, da na» c. kr. okr. šolski svet z nekim po- sebnim zanimanjem gleda na predsednika in ude te zveze. Predsedniku imenovane zveze ni ugajaio mesto v Kojskem radi družinskih razmer. Ponovljeno je prosil avojim razmeram primernejäega niesta. 'soda zaman! Ako smo prav podučeni, se je o tern govorilo ne samo v Gorici, am- pak tudi v Trstu. Ne bomo rekli, da so bili V3i ti pogovori uradni, mogoče, da veeinorna le privatr.ega znacaja. Poslediea takih razgovorov pa je koneeno uplivala na nas c. kr. okr. šolski svet v toliko, da je aam sebe premagal ter predsed- niku „SlornSkove zveze" morda bi srneli reci ponudil in dal mesto v Št. Ferjanu. Manj srecna pa sta uda te zveze učitelja Balič in Hustja. Znano je nam kakor tudi c. kr. okr. solskomu svetu, da je g. Bahe ne le izvrsten učitelj temveč tudi jako strog glede rednega obiskovanja Sole Sam je o tern govoril javno na shodu rSlomskove zveze" v Gorici. Pri- toževal se je, da c. kr. okr. šolska oblast ga v tern prizadevanju ni tako podpirala kakor je bilo priciakovati, marveč pustila ga je, bi rekli, na cedilu. S tern pa ga je tako utrudila in uplivala na njegovo občutljivost v tern ozira, da ni več naäel miru na onem posebno težkem mestu slovenske sole v Locniku, da si je želel druzega mesta. Šolska oblast je dosegia svoj na- men. Rada mu je ustregla, da si je le pridobila ono mesto v bližnji goriški okolici za drugo osebo, ki bo bolj po- slušna „napredni" stranki. Res znan pri- stas" stranke ,,Soče" gosp. Kutin je dobil to mesto. Ne izdamo nikake tajnosti, ako povemo javno tajnost, da to mesto bi bil rad prevzel drugi učitelj, kateri je po sluzbenih letih in po svojej kvalifika- ciji in glede na družinske razmere vred- nejäi tega mesta. Toda tisti ne priseza na evangelij ,,Sočo", zato ma tudi ni bilo dano priseči za službo v Ločniku. Torej „Slomškar' proč iz Ločnika, „Slom- škar" ne v Ločnik, pristaš „Soee" mora se poriniti na to mesto v bližnjo okolico Gorice. Delovanje „Soce*1 in njene stranke je uplivalo na naše ueiteljsto zapazivši nek dotik naše šolske oblasti stranko ,,Soče". Značaj marsikaterega gosp. uči- telja se je razruäil pod tem mogočnim uplivom. Kako tudi ne! Lepo mesto blizu Gorice, bolj.ši kos kruba je premotil tega in onega, da je pokril svoje boljše pre- pričanje ter se izdal za pristaša prote- žirane stranke. Ta dotik je celö tako uplival, da je nemajhno stevilo javno in lajno začelo podpirati „Sočou. Nasledki tega delovanja so bile mnoge preiskave. Upliv „napredne" stranke pa se sveti tudi izza preiskav. Vsaj eden gosp. uči- telj v dotieni preiskavi je sam izjavil, da opliv njegovih višjih ga je premotil, da je delal in pisal za „Sočo" in njeno stranko na način, ki presega meje dostojnosti in morda tudi meje zakona. Javna taj- nost pa je, da grdega nastopanja in razdražb med uciteljstvom in dahovščino so v preveliki meri provzročili omenjeni gospodje učitelji pod navedenim uplivom. Ta upliv vidimo tudi v izidu preiskav. Mi nočemo posesati v te osebne zadevo. Mislimo pa in pričakujemo od deželnega zbora, da posije z bakljo svetlobe v to temo. Ako se na krajši naein ne pre- prečijo nadaljni nastopi obrekovanja do- moljubnih mož, bodo morali naši p"»- slanci spraviti na dan zapisnike omenje- nih obravnav in jih pojasniti z dejan- skimi dogodbami, ki so se v tem oziru godile v Loknvcu, v Žabljah, na Voger- skem in drugod. * Terorizma namjezadosti. Tudi uči- telj naj uživa svobodo svojega privatnega mnenja. Mi bomo znali poiskati sredstva in poti, da naše učiteljstvo osvobodimo ,,Socine"' more. Že zdaj apeliramo na zastopnike učiteljstva kakor tudi na na- šega zastopnika deželnega zbora v dež solskem svetu. Gospodje, ganite se ! Oprostite uči- teljstvo železnih verig, v katere jih uklepa predrzna „Soea*'. Naj začne dihati prosti zrak, da zopet nasUme mir in vzajem- yost med ueitoljstvom in narodom! Sv. Lucija. (Odgovor na dopis v „Primorcu" St. 34, „Iz Log a pri S v. L u c i j [•'). — No, tega pa nismo mislili, da zna g. Fratnik tako dopisovati in dokazovati. To je zares mojstrsko in g. Fratniku moramo častitati, četudi nas malce motijo oni izrazi, kakor „nervo- znost, dopisun, vohunariti" itd., kateri bi znali biti g. F. neznani in kateri so, — kaj ne, ironija — izbruh jeze in srda le nekega Mostarskega duha, ne sicer onega črnega nervozneža... Oprostite g. Fratnik, ako se motimo! Na nekaj pa. Vas moramo opozoriti, Cesar ne moremo umeti v Vašem dopisu! Po kakem dokn- zovanju pa pridete Vi do zaključka, da pravite: „Toliko v obrambo, ter da či- tatelji spoznajo, kaki dopisniki lažniki po poklicu so okoli „Gorice" ! Koliko pa ste dokazali Vašim či- tateliem — čestitamo, pisatelj — da je ta, nervozni, črni duh Mostarski, lažnik in obrekovalec? Kaj ne, to je Vaš dokaz, da psujete in zmerjate! Da, da oni duh Mostarski, ta Vam je trn v peti, in zato ste g dopisnik, ne Vi g. Fratnik, takoj porabili priliko, da daste odduška svoji nekoliko(I) opravičeni jezi! Da, oni duh Vam je trn v peti, oni nervozni duh, ki zasleduje fante pri Vasovanju, morda pa je tudi Vas kedaj g. Psevdo- Fratnik, ker veste to, tako natančno; oni duh vam je trn, oni vohun, jri vo- hunari po noči, ne kjer luč gori, pač pa kjer gospodarji rjovejo in tulijo kakor zveri! Toda pustimo to! Vi pa g. Fratnik, povejte vendar s kako pravico smete Vi imenovati osebo, katero le sumničite in to popolnorna po nedolžnem, laž n i k in obrekovalec? Da oaeba ni to, za kar je zaznamoxana v onem dopisu, to veete Vi najbolje, a to ve tudi oni, ki Vam je — bodimo odkriti — spisal oni dopis! Res, skazal sle se g. F. četudi ni od dopisa nič več nič manj Vašega, kp.kor podpisano ime!... Sram Vas je lahko pod tak dopis postavili svoje ime! Sram pa Vas je lahko, da ste v dopisu z imenom nekaj potrdili, kar je narav- nost nasprotno onemu, kar ste 22. t m. izjavili v .svoji krčmi, da so g. župnik prav clobri, da se niL ne vtikajo v take stvari! Da bi znali kak dopis spisati, to bi bil verjel, da pa znate in morete sebe in svoje preprieanje tako zutajiti, tega bi ue bil verjel! Drugekrati pustite osebe pri mini, ki Vam noeejo nič, in Co so norvozne, zahvalite Bcga da niste Vi ! Vaä popis in Vaši dokazi vsaj, imajo no malo znamenj nervozne jeze in srda na scbi!... Nabrežina, 27. avg. —Si. sept. začne poduk na tukajšnji obrtno-nada- Ijevalni soli za klesarje ^kamnarje). — Kamnovska obrl redi prav dobro mnogo tujcev, zakaj bi se jo torej tudi Slovonei ne poprijeli? Ucenci, ki so dovišili z dobrim vspehom 6. solsko leto ljudske Sole, t. j. vsakdanjo solo, lahko vstopjo h kateromu klesarskemu mojstru kot vajenci igarzoni) v uk Kot vajenci obi- skujejo potem tukajsnjo strokovna solo za klesarje. Pridni in ubožni učenci dobi«vajo konecletne podpore. Klesarski pomocniki (delavci) se lahko udeleže prostega tecaja za stro- kovno klesarsko risanje, ki prične tudi s 1. septembrom po 2 uri na teden. Delavci naj te priložnosti v lastno izo- bražbo nikakor ne zamude. Politiöni pregled. Revlzija vojnega zakona se napoveduje za p.rihodnje leto. Tedaj bo zahtevala vojna uprava tudi večje število novincev. Sestanek ruskega carja z avstrljskim cesarjem. Iz Rima se poroča, da se ruski car na povratku iz Rima sesnide tudi z našim cesarjem. Kneija poroka. Včeraj so je pomčila velika kno- ginja Helena z grškim princem Nikolajom. Ta poroka se je vršila z velikimi slav- nostmi. Udeležili so se je vsi člani carske rodovine ter mnogo druzih ruskih tor inozemskih dostojanstvenikov. Ranketa ki se je priredil na cast poročencema se je udeležilo nad 500 oseb. Dogodki na Balkanu. Iz Carigrada javljajo napodlagi in- formacij iz turškega oficijelnega vira, da se je na balkanskern območju pri Vodeni pojavila četa ustašev sestojeea iz 28 mož. Ista da je odeta v vojaške uniforme ter oborožena z Grasovimi in Maserjevimi puškami. Poveljnik te čete je skušal v spo- razumljenju z drugimi voditelji tega gi- banja pregovoriti krščansko prebivalstvo v nepremišljene korake. Oficijelni turški krogi povdarjajo, da se provzrocitelji tega gibanja čosto oblačijo v obleke tur- äkih kmetov, da tako prebivalce krščan- skih vasi tem laglje ščuvajo proti tur- škim sodržavljanorn. Potovanje italijanskegn kralja na Nemško. Krnlj Viktor Emanuel je dospel v sredo ob B1/* uri popoludne v Magdeburg, kjer so ga pričakovali oni nemški čast- niki, ki so pridodeljeni njegovemu sprem- atvu tekom bivanja v Berolinu. Kralj je Maksim Grjemac. Maloiuskü spisal Marko Vovčok, poslovenil C v e t k o. (Konec.) ObeBi venec poleg vode in hodi po vrtu, vodeča sestrico za roko; a vedno šepeta nekaj sama a seboj. Pokliče jo oče k obedu. Priäla je ter sela kraj mize; a svojo belo roko je nalivala očetu medovine ter se razgo- varjala. Ali ker stari ni pričel, ni ničesar rekla v sebi. Na večer pride k očetu, mu poljubi roko. Stari jo prime za glavo: „Katrca, hčerka moja nesrečna! Naj se te usmili Mati božja!" In objame malo sestrico ter jo pri- vije k sreu. Šla je zopet na vrt. Kako se je krasno oblekla! Srajčica tanka in lepo otkana, pas s srebrom pretkan, čižemce visoke; drobne, drobne lase je spletla, a iiu roki ae ji blesti tlati prsten. Pride k vodi in vzame svoj venec, katerega je bila zvila zjutraj; vzame ga, pa reče: „Ne zveni, moj makovi venec". In dene ta svoj venec sebi na glavo. A na obali sami je spustila vrba svoje veje v vodo. Ona je sela kraj vrbovega debla skrivenčastega in naslonila roko ob belo roko; zamislila se je globoko. In tu, pod staro vrbo, jo je obsijal mesec, krasno in tužno, pod makovim vencem. A ko se je zaiskril mesec v vodi: „Že je vzšel jasni mesec", reče, (a tako je bilo, ko sva se še ljubila s Sem- jonom; meaec vzide, a on vesla po njo)... V. Zjutraj nastane vik in vriäc po dvo- riaču. Tetjanka plaka, a stari Grjemac hodi brez pokrivala in povpraäuje: „Kje je moja Katarinka? Kje je moja ljubljena hčerka ?" Šli so k vodi: naöli ao jo mrtvo pod skrivljeno vrbo z makovim vencem na glavi. Zaprl se je stari Grjemac in pet let ga ni bilo na svetlo. Pobelil se je kakor golob beli. Dal ;nu je Gospod, da je dočakal možitev druge hčerke. Velika stasita, čr- nooka! Snubili so jo krasni ljudje: mlad uraz, jako lepega oblieja. Napravili so bučno ženitnino: od hiše pa do cerkve so razgrnili rdeči škrlat, na srebrnih krožnikih su stregli gostom. In prišlo je ljudi silna množica, hiša i dvorišče i cesta jih je bila natlačeno polna. Celi teden so se veselili. Po svatbi je stari blagoslovil novo- poročenca in ju sprernil v solo... Tužno je wtaremu Maksimu samernu doma; po- gloda na Unjeper in spomni se starejäe hčerke, in solze mu poröse sivo brado... „Katarinka, Kalarinka! Dobro moje detel Jaz sem pogubil tvoje ralado živ- ijenje 1.... na to se svojim in nomskim spremstvorn nadaljeval vožnjo do VVildparka, kamor je dospel ob 5'/4 uri popoludno. Na lepo odiceni postaji pric-akoval je kralja cosar Viljom s cesarskimi princi, kancobirjom, grolbm Riilovvon, rnaržaloni Wal^ersoeom, nemskini poslanikom na italijanskctn dvoru, Wededom, in druj,'im spremslvom. Po presrenom pozdravu poilala sta se vladarja v kočiji v „Noucs Palais-1; koc:iji v kateri sta sedela vladarja, sledilo so druge koOijo s spromstvi obeli vladarjev. V „Neues Palais" jo priOakovala vladarja ncmška cesarica v družbi s princesaini ccsarske hiso in drugih nomskili vludar- akili his Ob S. uri zvKvr jc bil v trj palači domač obeil, katert^ga so se ude- ložili samo člcni vladarskili hiš. Kralj italijanski je sedol me I nemškim cesarjem in nemško cesarico. Razmere v Francijj. Položaj v Frandji so poojstruje od dne do due. Mislilo so je. ji za v prvo v tem, da Ijudstvo oilreka plačeva- njo davkov. ,.Libro. ['arokv' prinaša po- ziv, da se ustanovi liga za odreka- kanje davkov; poziv sta podpisala Franros Coppe in Ivivard Drumont, ured- nik antisemitskega lisla ,.Libre Parole"'. Poziv «e glasi : ,.Odrekanje davkov ni strankarski manever, niti revolucijonarno sredstvo, a tudi ni malenkostno draženje, kakor to imenujß ministerstro. Za nas je odrekanje davka dobro prenii^ljeno in možato pozivanje na društveni zakon, po katerem je vsem članom s tem, da so plačali davek, zajamčeno upožtevanje njih lastništva, njih svobode in njih pra- vice. Vredni bi ne bili, da se nas po- gleda, ako bi nadalje plačevali davke vladi, ki z nam postopa, kakor bi ne postopali niti tuji zmagovalci stujimijim premaganimi" itd. Temu razglasu je pri- ložen formular, da ga podpišejo in izpol- nijo oni, ki odreko davek, a „Libre Pa- role" ohjavi imena njih. Ako se temu pozivu odzove velik del prebivalstva, se ne ve kaj mora sle- diti. ako vlada za^no z vojaško silo iz- terjevati davek. Morda pu se vendar stvari zasukajo na boljo, p re j ko pride do skrajnega. Perzijskl šah in Angleži. Angleži odlikujejo perzijskega šaha, ki se nahaja sodaj v Londonu s po- sobnimi častmi. Üobili bi radi od njega marsikatero koncesijo in to na kvar Kusiie, ki si je pridopila na severu Perzije žo dokaj upliva. Zato pa pišejo zdaj, ko so nahaja porzijski šah v Londonu an- gloški listi ojstre članke proti Kusiji, ter svaro šaha češ, da je Porziji nevarna, ter da namerava prej ali slej spraviti pod svojo oblast. Anglija izgublja namreč na jugu perzije vodno bolj svoj upliv in to posebno zaradi tega, ker je začela celo Nemčija z njo tekmovati. Ker pa upliv Rusije na jugu Persije vedno bolj raste in postajajo razmore med Rusijo in Perzijo vedno bolj tesnejše jezi to hudo Angleže in bi radi nasuntaii šaha proti Husiji. Reitz o južno-afriških razmerah. Državni tajnik bivše južno afriške republike biva sedaj v Parizu in je tern povodom nekemu sotrudniku pariškega „Tempsa" podal naslednjo sliko o burskih razmerah po sklenjenein miru. Število por šenih his in farm ceni Keitz naöO.000, veo po vojski pov/.ročeno škodo pa ce- niio na pol milijarde. Z onimi tremi mi- lijoni funtov, ki so jih obljubili Angleži kot prostovoljjio darilo, se bo pokrilo komaj 15 odstotkov prave škode, ker jih bodo porabili večinoma angleški pod- jetniki. Mir se je sklenil večinoma le radi žensk in otrok, ki so umirali lakote. Posebno hudo se je godilo ooirn v an- gUških koncontracijskih taborih. Če bi se bili Angleži bolj ozirali na ženstvo, bi bile burske čote še dolgo vztrajale na bojišču. — 0 tem bo Reitz prirejal predavanja najprej po Ameriki, potem pa, če ga povabijo, pojde tudi na An- gleško. V Franciji ne bo nastopal, kor ni vešč jezika. Pri teh predavanjih bo «kušal nabrati podpor za svoje rojake. Bodocnost burskega naroda. Vsi vplivneji zastopniki bivših bur- skih republik v Južni Afriki bivajo sedaj v bližini bivšega transvalskega predsed- nika Krügerja. Irnelt so ob njegovi nav- zočnosti več posvotovanj, pri katerih je pa prišlo do odkritoga nesoglasja moj voditolji in Krügerjem. — Poslodnji se namreč nikakor noče še sprijazniti zse- danjo usodo in ne mara ničesar sli^ati o vrhovni nadoblasti angleškega kralja. Zmerni burski voditelji so seveda drugih misli in so se- kot potlaniki že poklonili svojemu novemu kralju. Konferirali s¦) o tej priliki tudi s kolonijalnim ministrom ßliamberlainom ter um povedal i, da rnu ,, kratkorn predlože načrl o nrganiza- 6.jji nekega burskegn ozemlja. S sestavo tega načrta se pecajo sedaj na Nizozem- slrem. Načrt sei in* peča simio / vrniivijn ßurov na njih ffcrme, marvci: tudi z or- ganizitcijo novih koionij po okrajih ter j s Sftstavo bodoče vlade. Angleskemu časopisjii l.a korak bur- skih vodiloljcv ni nie kaj po vol.ji. Vlatlno easopisje jih svari pred protian gleškimi demonstraeijami, tor jih opo- minja, naj ne poznbijo, da Ar^glija lahko stori za nje vee nego vsi dru^i narodi. (Hes angleškob Angleško prebivalstvo bode zložilu /.a burski podpurni /aklad več, nego vsi ujili oboževalci na kunti- nenlu. - Temii nasproti pise ,, Westmin- ster Gazette", da bo vsa bodoča bur.ska taktika zavisna le od tega, kako hü z njimi postopala Anglija. Huri niso senti- menlalni marveü prakliški možje, ki so voljni prilagoditi s. t. in. gospod I^eopold Jonko, trgovec in veleposeslnik v Uovcu, z gospodieno Marijo /nberjevo. „SolsKi I>om" v Gorici sprejme za šolsko leto 1DO2/0H — ako se oglasi dovolj uč(Micev df'ticne vr.ste — ljudskega ueilelja pen/Jjonista v službo z nagrado po do^ovoru Otroski M'ti v Gorici pf>d Ko- stanjfvico, v ulici sv. Klare in v Cipresni ulici zaönejo novo šolsko leto v pon- deljek 1. septembra. Tako tudi v Pevmi in Podgori. Siovenski roditelji naj po- rabijo to priliko in naj vpisejo «voje otroke za časa. lT«ni zavodi „^olske^a Üoma" v Gorici prirnejo novo šolsko leto v pon- deljek 16. septembra. Vpisovalo se bo pa že 13. in 11. septembra od i) do 12. ure predpoludne in od 3. do 5. ure po- poludne. --- Za dečke se odpre ludi četrti razred. — Pripravljalni tecaj za srednje sol« se le tedaj ohrani, če se oglasi primerno število učencov. ki bi plačevali šolnino, in če se do tedaj dobi sposobna učiteljska moč. V deško obrtno nadaljevalno solo se bode vpisovalo v ne- deljo 15. septebra od 9. do 12. ure predp. „Xarodna tiskarua" v Gorici sprej- me takoj spretnega k o r e ktorja ; plača po dogovoru. Nuznan.ja se si. obeinstvu, da je g. Anton Pucelj, brivec, preselil svojo b rivsko podružnicoizul. Duomo v ulico (via) T r e R e S t. 1 6, v hi.šo g. Pavletiča. Priporoča se rojakom z mesta in dežele. „Sočineinu" buteljiiu. — Ker je ..Soein" nevednež Viotel vedeti, kdo je tisti hrabri kanonik, ki je govoril za uvedenje ruskega jezika ,.na kranjskih srednjih solah kakor to trdi Oto- kar Schubert v svoji omen.jeni vse- nemški brošuri, smo ga poučili — kar pa bi kot narodno-napredni časnikar moral sain tudi vedeti, — da je bil to pree. g. kanonik K a 1 a n, ki je v kranj- skem deželnem zboru govoril za uvede- nje ruslrega jezika na ljubljanski realki. — Ali namesto da bi nam bil za ta pouk hvaležen, pa „Socin"' butelj hoce nekako norce briti kakor kak poulični paglavec ter pravi v listu svojega od- sočnega šefa, da smo mu sli na led, češ da ni kanonik Kalan ,.navduseval za uvedenje ruskega jezika na kranjskih srednjih solalv', kakor to trdi in to naj si ,,Sočitrl butelj vendar vtepe v glavo — Otokar Schubert, marveč da je govo- ril le za uvedenje ruskega jezika na ljubljanski realki. „Sočinemu" buteljnu ljubljanska realka ni kranjska srednja sola in v deželnem zboru predlagati naj bi se na tej šoli uvedla ruščina, tu ni prav za prav vse vkup nič, to pa zato, ker je bil jeden kanonik, ki je stavil tak predlog. Ako bi ga bil stavil kak naprednjak, o to bi bil Slovan prve vrste. In taki buteljni še pišejo v javen siovenski list, in take ljudi Gabržček še plačuje! Se vidi, da mu le še vedno preostaje denarja. Kur pa je še posebno obžalovanja vredno, je to, da ta „Sočin1' butelj izrablja jedno tiskovno napako kakoršne so mogoče v vsakem listu za svoje neumne dovtipe in pa da se zale- tava v posamezne osebe našega ured- nistva, ki mu ne storijo druzega žalega kakor k ve^emu morda to, da ne da- jejo — za kvartinčke „Sočin'1 butelj naj bode nekomu iz našega uredništva raje hvaležen da mu je prizanesel s po- roto, že ve zakaj, mesto pa da pojavlja zdaj šo vrhu toga svojo „napredno" omiko. Pač žalostno l In s takirni elementi moramo imeti opraviti na Goriskem! Arctirali so včetrtek nekega Cbalda Galti. Ta človek pripeljal se je v sredo večer na neketn vozičku k „Trem kronam". Tain si naroči večerjo ter se napije tako močno piva, da so ga morali natakarji prenesti specegaizgostilni^kesobe v drugo. Ne da bi ga kdo po cem vprasal pokliče Gatti drug; dan k sebi nekega redarja ter mu začne pripovedovati, da je voziček in konj, ki se nahaja v hlevu uri „Treh kronalr', njegova last ter da ima pri sebi polno denarja. Hedar, ki ni, mogel umeti zakaj da mu Gatti vae to pripoveduje Ael je na policijo in je tarn povedal, kaj da inn je pravil Gatti. Na policiji pa se jim je vendar čudno zdelo to Gatti-jevo vedenje. Poslali so zaradi tega po Gatti ja. Hedar, ki je §el po Gatti-ja, pa je izvedel mod potom, da je hotel Gatti zastaviti voziček in konja za 120 kron. Ko je pr'sel Gatti na policijo začel je na razna vprašanja lako cud no odgovarjati, da se je ista kmalu prepri- öala, da nima posla s pravirn elovekom. Nazadnje pa se je celo udal ter povedal, da voziček in konj nista njegova last, riego da si ju je isposodil. Xato je ukazala policija odvesti ga v zapor ter je obve- stila videmsko policijo o tern dogodku. (jatti je iiamreč izpovedal, da je doma iz \'i(hua. Tatviiu1. — Prekupčevalcu s sad- jem Kuniarju iz Vrtojbe je bilo te dni ukradenih devet praznih košov, katere je hranil na dvorišču „pri ,.Luni". I'kra- diM mu jih je neki France Guiin s St. Andreža ter jib prodal nekemu Ziglerju. ("irevljarju Maurenčiču v ulici Ci- pressi odnesel je njegov delavec i-2-let»i (^loriup iz Poslojne par Orevljev vrednih 10 kron. Neprijeten s2 kron. Beda je velika. Vsestranska pomoč nujno potrebna. Prenio^ovci žilo so baje zasleaili bli/.u Vrhnike ter se bode pričelo v kratkem .strokovno raziskavanje. Nein^kutarsko uospodarstvo. — Na premožcnje gospodar-ke posojilnicev St. Lenartu v slovenskih Goricab je pro- glašen konkurz. Xesrcc'a iia Velikom Zvonarju. — Na Velikem Zvonarju so se te dni ponesrečili trije turisti. Admiral Spaun. -- Dunajski listi poročajo, da misli admiral Spnnn iti v pokoj. Pravijo narnreč. da je hotel admi- ral .Spaun iti v pokoj te koj po dovrSe- nih letošnjih delegacijah. ali da je ostal na svojem meatu le zaradi tega, ker ga je eesar prosil. da naj vstraja vsaj že nekoliko časa. Pomilošteuje. — „Arbeiter Zei- tung" javlja, u je poročnik Matačič po- miloščen. Matačič je bil namreč obsojen na šest let težke ječe, čes, da je kot ljubimec prineezinje Lujize Koburške falsificiral njene podpise na raznih me- nieah. Zdravje Wirchova. — Telesne moči so tega učenjaka v zadnjem času tako opustile, da se je dan na dan bati, da izdahne svojo duäo. Politicen umor. — V Beslavanu na Ruskem je umoril nekdo zavratno polieijskega ravnatelja. Vstrelil je namrsč nanj z revolverjem v hipu, ko mu je hotel vročiti neko prošnjo. Družba sv. Mohorja. Z velikim veseljem naznanjamo dra- gim Slovencern. da je žtevilo udov družbe sv. Mohorja letos znatno napredovalo. 80.04ß Sloveneev-Mohorjanov se je letos zbralo pod zastavo sv. Mohorja in Fortunata, toliko se jih je združilo pod košatim drevesom. katero sta v dobro slovensko zemljo zasadila nepozabna nam škof A. M. S l o m s e k in monsignor A. E i n s p i e l e r, katero je s svojim bla- goslovom očividno zalival ljubi ßog, ka- tero je skrbno gojila slovenskih rodoljubov požrtvovalnost in gorka ljubezen. Hvala neizmerna zato darovalcu vsega dobrega. ljubemu Bogu, ki je bla- gloslovil naš trud; hvala tisočera vsem neumornim poverjenikom, ki zbirajo raz- trešena krdela Mohorjanov, hvala vsa- kemu posamezniku, ki je s svojim pri- stopom k družbi množil nase število! D r u ž b a šteje letos 3!)3G udov več kakor lani in 1450 udov več kakor predlanskem. Po posameznih škofijah je število sledeče: 1. (ioiiška luulškoiija . . 8lii)T {+ 9fc) uduv -. Krška škotija.....CroGb (+ 357) „ H. Lavautiuska žkoiija . . 25-408 (+ lü:^7) ,, 4. Ljubljanskn äkofijn . . 81318 (4- 1726) ,. 5. Trzaäko-koper. Skofija . i268 (-f 227) ., 6. Sohovska skolija ... 556 (— 42) „ 7. Soiuboti'ljska škotija . . 346 (— 5) „ 8. Zairrebška skütija . . . 44-6 {— 33) „ 9. SHMijska äküiija .... 193 {- 13) „ 10. l'oreäka škotija .... 132 (- 4) „ 11. Djakovška äkotija ... 66 {¦{- 1) „ 12. Hosua........ 229 (+ 3) „ 13. Videmska nadskolija • . 183 (— 2) „ 11. Ra/.ni kraji...... 420 (- 121) „ 15. Amorikanei...... 982 (+ 74) „ 16. Afrika in Azija . . . . 242 (t H3) ., Skupaj ~~ 80046 (+3936)inlövT Pregled nam torej kaže, da je naj- lepše napredovala ljubljanska škotija, ki ponosno stopa vsem drugim na čelu, ter ima letos 1726 udov v e č. Gledö napredka za njo ne zaostaja skoro nič dična lavantinska škosija, v kateri je 1637 udov v e č. Lepo se je postavila tudi naša k r š k a škosija, kjer smo vkljub iako težavnim razmeram vendar iastno nspredovali za 366 udov. Lep napreJek laze tudi tržaško-koperska ško- fija, kjer je 227 udov v e č, in goriška, kjer so napredovali za 98 udov. Dobro so se postavili rodni bratje onkraj „ve- like luže''. Amerika šteje 74, Afrika in Azija 33 udov več. Po drugih krajih je ostalo razmerje nekako enako, oziroma je neznatno nazadovalo. Mohorjanom bodi geslo tudi zana- prej: Ne nazaj in navzdol, marveč vedno naprej in navzgorl Tržne cene. Za 100 kg. Kava: Santos . . . K 190— do 210 — „ Sandomingo „ 270— „ 290 — „ Java . . . . „ 260- „ 280 — „ Portorico / . „ 270— „ 290 — „ Ceylon . . . „ 360— „ 380 — Shkdor ...... 86-50 ,. 90 — Špeh...... „ 120- „ 150 — Petrolij v sodu . . „ 34— „ —— zaboju . „ 11-60 „ 12 — Maslo surovo . . . „ 150— „ 160-— „ kuhano . . „ 200— ,. 220 — Otrobi debele . . ,. 10 60 „ t2 20 drobne . . ., 10— ,. 1120 Turšica nova . . . „ 1280 ., U40 „ za hrano . „ 1240 „ 13 — Oves...... „ 17'— „ 18 — M o k a ogerska: 5t. 0 K 3020 št. 1 K 29-60 ät. 2 K 2920 „ 3 „ 28 60, „ 4 „ 28.-, „ 5 „ 2760 št. 6 K 27-. J^armouij v dubreni slanu se odila /a okr.oglib 200 K. Kjt'y povr npravništvo. Anton Kuštrin Gosposki ulici h. štev. 25, i^v lastni hiši) priporoča častiti duhovščini in slavnemn obeinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo: Santos, Sandomin?o, Java, Cejlon, Porto- rico i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfü istersko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč po V» kila in od 1 funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič v II. Bistrici. Zveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdičevga mlina v Kranja in z Jochmann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. Po pošti se razpoäilja v zabojčkih najmanje po 5 K#. na vse kraje. SHX wMI %dšk Anton Pucelj priporoča svojo brivnieo v G[oriei ft a Travniku, in \ brivsko podnižnico I v ulici Tre Re, la. i „ftffllraloa posojiica" v Gorici, reglstrovana zadruga z omejeno zavezo, sprejema hranilne vloge, katore o- brestuje po 4l/x polumesečno; nevzdignene obresti pripisuje konec leta h glavnici. Rentni davek plafiuje poao- jilnica saraa. Daje posojila udom na osebni kredit po 6°/0 in na vknjiibo po 51/,. Sprejema ölane z glarnimi de- le *, i po 200 Kin z opravilnimi deleži po 2 K. ; Otvarja članom tekode radune, katere obrestuje po dogovoru, Za nala- ganje in vvačanje so na razpolago po- , ložnice c. kr. poštne hranilnice, tako da je mogoče poslati denar brez poätnih ßtroäkov. Uradneureso vsak del«vnlkod8—12. ure zjutraj In cb pondeljklh In četrtklh tudi popoludne od 2—4 v uliol Vetturlnl 9. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 GORICA Via Giardino 8 priporoča prisina oeia in črna vina iz vipawskih, ffurlanskih, briskfh, dal- matinskih in isterskih v i - nogradovi Dostavlja na dom in razpoiilja po želez- .lici na vse kraje avatro-egerake monarhije v sodih od 66 litrov naprej. Na zahtevo poäilja tudi uzorce. Cene zmerne. Pestreiba poitena. _..___ __.*. ^^ k<—... ^-^ ZAHVALA. 01) sinrli mojega nepozabnena soproua mi je došlo od vseb slnini loliko dokazov prijaz- notja soOntja, da čiitiin v pulrtoin srcu iskrenu riolžiiusl, Izvoci \n\i polctn svoju glolxiku /ahvalo vsakuimir. ki se jt» v ilneh mojc najlnijso boloCint1 dobrohutno sponiinjal IjiihljciK^a pokojnika in moje zalosti. Iskrena zahvala a\ dubovscini cclc^a okraju. ilomanMiiu «»briiiskcmu zaslopn, ki sc jc korporativno inloležil pojirobm^a spivvoila l«ii' poklonil vcmcc, cosIikmiui odboru za ndclc/ho in vtMKv, c. kr. uradnislvu, na iVIn inn g. okrajni sodnik. in vscmu javiKMini sliižalniišlvn, si. nnlvlj- slvn. slavni -ditaliiici* za kurporalivuo ndolozlx) z zaslavo. sla\ ikmiiii pcvskcimi zboru pod vodslvom ii. nadik'. Hralino za iiinljivo pelj<4 prcd hišo. ccrkvijo in oh odprliMii ^robu, orožnišlvii. vcloraiioin, odposlancem oslalili občin okraia ild.. sploh vscin iidclcžnikoni o"Toiiimiiia sprcvoda in vsimii oniin ki so na kakoršcnkoli način soriislvovali / nitMioj ali povclirali Inzno slovcsnosl. I»<>M plaraj vsem za loliko lolažbo v najliridkejših IriMintkili inojt^a življcnja. llvala, bvala! Torezija vdovji Jonko. JT Bo-vat, dne jS. twgnsfa IQ()2. Pri Velodromu I Goriško pivo -3^-------: -i -^y-.- j- -Äf^i^^A'^ •^*A>'» VOL»"«, Jf««*. .*5^^, *t*A-!V Da proflaj po 16 fc liter. Štiri učenke sprejme se na stanovanje in hrano. Kje? — pove npravništvo „Gorice". Išče kovaškega pomagača. Kdo? Pove upravništvo. Blag-, g-osp. . CrabrijelPiccoli, I 'lekar, I ilvonii založnikNj.svet. papcža I v Ljubljani. I Po trjujem sprejem ^te I klenic Vase tinkture s- I želodec, katero morarn * *^*r najtopleje vsakomur pri- poročati. kajti rabim jo že od leta 1878. in zmiraj mi je kot izborno inkuhjoce zdravilo služila pri želo- dčnih in črevesnih boleznih. Krmiii. 13. maja 1897. • Miroslav Leitner c. kr. davčni blagajnik. Z uporabo Vase izborne tinkture sa kelodec sem rešen skoro dve leti trajajoče želodene bolezni ter sem popolnoma ozdravel, karz lakho vestjo potrjujern in to tinkturo za želodec le priporočam vseM, ki trpe na želodčni bolezni. ! Strasoldo (Primorsko) G. marca 1898. > Karol grof Strasoldo. * Se prodaja v lekarnah v Gorici, Tolminu, ^Trstu, Istri in Dalmaciji po 30 vin. steklenica. Jakob Miklus, ' trgovec z lesom in opeko, zaloga j vsakovrstnega trdega in mehkega koroškega in kranjskega lesa ter | pohištva, rakev (trug), vinskih po- ' sod, stiskalnice za vino in sadje . vsake velikosti, kakor tudi krat- j kočasnib iger slovenskib „Mari- janic" t. j. ličnih in trpežnih I miz iz trdega lesu, ki imajo ' znotraj tro- ali štiridelno keg- j ljišče z vrtenci in kegljavnično I blagajno po najnovejši sestavi. za | krcrnarje, zasebnike itd. I I v Pevmi, ( za Soškim mostom, p. Gorica, I priporoča p. n. občinstvu svojo bogato zalogo, zagotavlja naj- I hitrejšo postrežbo in jako nizke I cene. ^__ ___^ ^—.-—^ -_ -^^fc. ^wHBfe. ^mm^. Po ziucrni HMii jo na prod.-ij lep. visoc svetilnik (kloca) ki je posebno pripravon za male cerkve na deželi. — Več se izve pri našem nDravništvu. Krojaška mojstra Öufer :>><). avgnsta 1902. Letnik IV. |/li:ija vs.ik (ori'k in sobolo v IimIiiii (ili II. mi |)ivil|)iililni' y.a iiH'slo ci- ill. i». uii |ni|iiil(liii> /a. ilf/.i>lo. Ako pailo 11.'I l.i din-va pia/.nik i/.iilc il;in prrj nli (>. y.vcc'vr. Sl;un' po pošli |>ri>jcni;iii ;i 11 v tiorici n;i iloin 111 >šihaii eHuletnu S K., pollclno i- K. in o'li-llHiiii 1 K. I'roilaja S(l v '""iici v lobaknniah S c |) \v a. r /. v Šolskili ulicali in I <¦ I lt>rsit/. v Nuiiskih ulirali po S vin. ^^^kH^^^^^B ^^^^^^^^^ ^^^^H^Bffita* vift^v ^^n^^^fiftB ^^^fe^^^^^' JI^^^^^^B ^^^^^^ft (Yeferno izdnnjV.) ITKiluistvu in upravimtvo sc nuhajata v «,\ ;i r o d n i tiskarni», ulica Yetturini li. St. 9. llopisej»- nasloviti na uredmJIvo, '¦trlji.^«* in narociiiiio pa na upravjiiStvo «(iorici». Osjlasi sf računijo po petit- vrstah in siccr ako so tibkajo 1-krat po 12 v111., 2-krat po 10 vin., 3-krat po 8 vin. Ako 8c vcčkrat tiskajo. rasiu- injr) sc po pf igrxihi. Izdajatolj in odgovorni urodnik Josip IVIarušič. Tiska ,,Narodna tiskarna" cnkmt tr/jiski liiiincsliiik. (llanek v ,. In formation", kateiega j üino iloslovno prinosli v svoji zadnji šte- j vilki, nam ne d:i mini, dn so rnoramo so jedenkral baviti z nj<'govo vsebinn. Omeiijoiii elanek tiumroö pravi, da ! S I o v en c i i ii II r v a I. j e I' r i tu o rj a n c p o t o e i j c> z a g r o I' o in (Jo e s- s o in n i t i j e «I n o s o 1 z e tor - tati s ,,tradicijok' V Ali je grof Goess kaj opustil, ali storil več od tega, kar je moral storiti kot izvrSevalni organ du- najske osrednje vlade? Aii ni bil dr. Koerber isti, ki je merodajnim osebam odgovoril, da tr/.aski namostnik del a kakor in u v o I i o r d r e z D u n a j a V Ali jo morda grof Goess kaj za.irrešil v t(Mn poglodu v I e b r u v a r s k i h (lo- go d k i h ? Ali ni bil zopot ilr. Koerber isti, ki j'1 v dr/.avnem zboru prod celo zbornico zagovarjal postopanjo namest- : nika kot p nadalje primorske Slovane, katerim bi namestnik v osebi Italijana Simonelli-ja gotovo ne delal koncesij. In baš zaradi tega je neodpustljivo hinavstvo, ako „Informacija"' v tej za- devi nekako izigrava primorske ,.Slo- vence in Hrvate'1. češ da imaio isti | os oben uzrok ne točiti solza za gro- fom Goessom. Torej pod grofom Goessom se ni Slovanom nič bolje nič slabše godilo nego pod njegovimi predniki. Grof Goess je Nemec, mož starega nstavovernega mišljenja, pristaš torej starega nemško- liberalnega kurza. In baš zato ker je tak, so ga nam poslali na Primorsko, da vzdržuje nam Slovanom neprijazen zi- stem, ki izvira iz časov. ko so na čelu avstrijske vlade sedeli ministri prej ime- novanega nemško-liberalnega kurza. Kot tak je tudi vsprejel dano mu nalouro in jo je tudi vestno izpolnoval. doklor ni iredentovska hidra pre^isoko povzdignila glave, kar je bilo grofu Goes- su, ki je vendar le Avstrijec, prevec ! Seveda. kar je bilo grofu Goessu preveč, bilo jo Italijanom pa se premalo. In zato zahtevajo od osrednje vlade, kateri na- čeluje dr. Koerber da ga odstrani ter ga nadomesti z možern. ki bo mirno gledal iredentovsko hidro, naj ista po- čenja kar hoče. In torej «aradi tega. ker je temu tako, naj \>\ se mi prinorski Slovani ve- selili odstopa grofa Goessa in nastopa kakega naslednika po želji Italijanov, ka- koršen bi bil, kakor je že pisal nedavno ,.Piccolo-, dvorni svetnik Siinonelli. Ne ! nikakor ne ! Mi primorski Sluvani se ne Lodemo sicer jokali za grofom Goe^som, pa tudi na njeeovern odstopu se ne bomo vese- lili, ker vemo in srno tudi prepričani. da se z odstopom grofa Goessa ugodi le Italijanom. a da se bode nam primor- skim Slovanom pod njegovirn nasledni- korn še mnogo hujše godilo. česar se pa prav nie ne strasimo. Ako bode kdo pri takem postopanju trpel, bode to v prvi vrsti — d r ž a v a. D o p i s i. Z dežele. — t N a š i uč-itelj i in stranka MSoče>l.) — C. kr. okr. šolski svet je 7adnji ^as določil prime- roma jako veliko prestav med učiteljst- vom v goriški okolici. Ne bomo prei3ka- vali, so li bile vse te pr^stave potrebne ali ne. Značilno pa je in za naše na- rodno pibanje važno, kdo in kam je bil kdo prestavljen. Brez pomena vže to ni, da so se te prestave vršile najvi č v bližnji okolici mesta. Celo leto se je sli- Šalo tiho pomenkovanje in skrivnostno namigavanje. Vešči bralci takih skriv- nostnih govoric so tudi pričakovali po- mpnljivih prestav. Na, dejanja zadniih dni in posebno najnovejših prestav so nam dokaz, da naša šolska oblagt je prišla v neposredno častno dotiko se ,.Sočo'(. Ne vemo, kako bi boljše označili to dotiko ali s tem, da je solska oblast prišla v klešče ,.Soči*', ali. da se je ona postavila za pokroviteljico „Socr4. Vemo, da ,,Soča*' ima posebno vajenost in pre- drznost v terorizovanju — vendar bi nik- dar ne bili verjeli. da bo naša solska oblast služila oni stranki, kateri nadkri- ljuje list ,.Soča". Prestave zadnjega časa v zvezi s prejsnjim skrivnostnim nami- gavanjem pa očitno kaže. da naša šolska oblast hoče podkrepiti ono stranko, pod- krepiti z zanesljivimi pokornimi osebami izmed učiteljstva. LISTEK. AQUINUS RAWlUTA. (Ob 40. obletnici njegove smrti.) Dne 28. maja 1861 je preminulo v samostanu oo. franeiškanov v Novem- mestu na Dolenjskem življenje moža, ki je v širjih krogih našega naroda ostal do cola neznan, čegar življenje in usoda, a zlasti njegov velik duh zasluži, da si ga vtisnejo v spomin vsi Slovenci. Ja/, pa mu hočem še posebej po- staviti spominek v teh vrsticah, k čemur me navaja osobito spoštovanje do tega izrednega rojaka-Slovenca. Ta mož je Aquinus Kamuta, na konci svojega usodepolnega življenja mašnik reda sv. Frančiška v novomeškem samostanu. Kaj je bil Aquinus Ramuta in katere so bile njegove usode, o tem naj v ne- katerih skromnih potezah poročajo sle- deče vrstice. Aquinus*) Ramuta se je • porodil leta 1787. vJavorniku na Gorenjskem kot sin oskrbnika pri baronu Z o i s u. Dali so mu ime A I o j z i j. Pri njegovi zibeli so pae čubale eudne Ro- jenice, kajti le prva otroška leta je pre- živel pri svojih roditeljih. Potem pa, ker je že kot otrok kazal veliko nada^jenost, dal ga je oee v sole v Ljubljano. Ta doba, ko se je šolal, je bila pač najsree- nejša v njegovem pozneje tako viharnem življenju. Ali že v mladeniču gimnazijastu se je začelo- oglašati po?,eljenje po javnem delovanju, njegov pi* lujajooi se nepo- kojni duh ga je silil v širni svet, kateri je bil v tedanjih „Napoleonovih Casih'1 vz- burjen na vsoh koneih in krajih. In njegov oče se ni hotel protiviti koprnenju svo- jega sina da postane „kaj posebnega"'. Mladi Ramuta je po dovrsenih sred- nješolskih študijah vstopil v cesarsko ar- mado kot prostovoljec ter se da! uvrstiti „ex propriis" kot kadet h topničarstvu. Po z odličnim vspehom absolviranem di- viziJ3kem tečaju je bil takoj prideljen k sloveceniu koru bombardistov na Dunaju. l Ta kor je 1. 178(5 uslanovil cesar Jožef voja. Prvi profesor matematike in fizike v koru bombardirjev pa je bil jeden najveejih slovenskih sinov, pozneje siavni niatematik, nodpolkovnik Jurij b a r o n V e g a*l To šolo je obiskoval tudi junažki naž C e h o v i n iz Branice na Goriskem, kateri se je boril v vojni 1848/49 in v kateri vojni proti Italiji si je kot topnicar-ognjär pridobil veliko srebrno in zlato kolajno 1. raz- r e d a, a kot poročnik red Marije T e r e z i j e (slučaj, ki je jedini v vojni zgodovini). Čehovin je umrl na Dunaju 1. 1855 kot stotnik topništva. Cesar mu je zi njegova velika junaška dela dal postaviti spominek. i | *) .1 u r i j V o g a, rojon 175(5 v Z a g o r i c i mornvSko t'avo na Kranjskoui. sin ilokaj ubožnih starižev, je s'iutiral v Ljubljani l»>r jo bil po ilo- \rStMiili inoilroslovnih Ätudijah nastavljen kot jio- inorski iii/rin'T. Pozncjo jo ptvslopil k ar'iliM'iji. i ji1 postal pisati'lj, — po/.nojc poroCfnik in uCiitelj j inalt'inatikc1 v artilcrijskiMii koru. — Kot stotnik in major v koru boinbanlirjov jo postal profesor ii'.;iU'in;itikt'. I,. 1S00 je postal podpolkovnik in jo bil vslod svojih uiUikovanj dvignjoi.. v plt'instvo. Duo 2ti. sopt. 1802 ga jo na Goronjo Avstrijskom o priliki nakupovanja konj za c. kr. armado ubil Katerega leta je Ramuta zapustil zbor bombardirjev. mi ni znano. Po franeozki invaziji je bilo prepu- ščenih Francozom tudi nekaj avstrijskih regimentov, mej temi tudi oni. v katerem je služil Ramuta kot častnik. Poleg mnogih drugih nadarjenih llircev je poslal niarSal Marraont tudi Alojzija Ramuto v top- ničarsko akademijo v Pariz. — Tu si je mladi Ramuta hitro prisvojil franeozki jezik in njegove duše se je lotilo vroče nagnenje do vsega franeozkega. Kaj kmalu je spojil svojo slovansko narav in vzgojo z žarom francoskih običajev. Bil je ga- lanten in žareč v družbi, a hladen in resen proti nasprotniku. V Francozih se je tako priljubil, da ga eelo potem, ko je 1. 1813 pripadla Ilirska zopet k Avstriji in so se Kranciji izroöeni avstr. polki zopet vrnili, niso hoteli izlociti iz fran- eozke vojne zaveze. V Parizu pa se je Ramuta kmalu seznanil z nekim zelo bogatim Angležem čegar jedina sicer Angležem prirojena strasl je bilo postovanje. Odkar se je v Gorici ustanovila ,,Slomäkova zveza* je bilo opazovati, da , naš c. kr. okr. šolski svet z nekira po- sebnim zanimanjem gleda na predsednika in ude te zveze. Predsedniku imenovane zveze ni ugajalo tnesto v Kojakem radi družinskih razmer. Ponovljeno je prosil svojim razmeram primernejžega mesta. Toda zarnan! Ako smo prav podučeni, se je o tein govorilo ne samo v Gorici, ain- pak tudi v Trstu. Ne bomo rekli, da so bili vsi ti pogovori aradni, mogoče. da večinoma le privatnega značaja. Posledica takih razgovorov pa je koncčno uplivala na naä o. kr. okr. solski svet v toliko, da je »am sebe premagal ter predsed- { nikn ,.SIomškove zveze1' morda bi sineli reci ponudil in dal mesto v St. Ferjanu. Manj sreona pa sta uda te zveze ueitelja Balič in Rustja. Znano je nam kakor tudi c. kr. okr. aolskomu svetu, da je g. Balie ne le izvrsten učitelj temveč tudi jako strog glede rednega obiskovanja sole. Sam je o tern govoril javno na shodu ,.Slomškove zveze" v Gorici. Pri- toževal se je, da c. kr. okr. šolska oblast ga v tern prizadevanju ni tako podpirala kakor je bilo pričakovati, niarveč pustila i ga je, bi rekli, na cedilu. S tein pa ga» je tako utrudila in uplivala na njegovo obeutljivest v tem ozira, da ni več našel miru na onem posebno težkem mestu slovenske sole v Loeniku, da si je želel druzega mesta. Šolska oblast je dosegla svoj na- mon. Rada mu je ustregla, da si je le pridobila ono mesto v bližnji goriški okolici za drugo osebo, ki bo bolj po- slusna ,.napredniu stranki. Res znan pri- staš stranke „Soče1' gosp. Kutin je dobil to mesto. Ne izdamo nikake tajnosti, ako povemo javno tajnost, da to mesto bi bil rad prevzel drugi učitelj, kateri je po službenih letih in po svojej kvalifika- ciji in glede na družinske razmere vred- nejši tega mesta. Toda tisti ne priseza na evangelij ^Sočo", zato mu tudi ni bilo dano priseči za službo v Loeniku. Torej rSlomškar'' proč iz Ločnika, ,,Slom- škar" ne v Ločnik, pristaä „Soče" mora j se poriniti na to mesto v bližnjo okoiico Gorice. DeloTanje „Soce-' in njene stranke je uplivalo na naše učiteljsto zapazivši «iek dotik naše šolske oblasti stranko ,,Soče>l. Znaöai marsikaterega gosp. uči- telja se je razruäil pod tem rnogocnim uplivom. Kako tudi ne ! Lepo mesto blizu Gorice, boljši kos kruha je premotil tega in onega, da je pokril svoje boljše pre- pricanje ter se izdal za pristasa prote- žirane stranke. Ta dotik je celö tako uplival, da je nemajhno število javno in tajno začelo podpirati „Sočo%'= Nasledki tega delovanja so bile mnoge preiskave. Upliv „napredne" stranke pa se sveti ludi izza preiskav. Vsaj eden gosp. uči- telj v dotični preiskavi je sam izjavil, da opliv njegovih visjih ga je premotil, da je delal in pisal za „Sočo" in njeno stranko na način, ki presega meje dostojnosti in morda tudi meje zakona. Javna >.aj- nost pa je, da grdega nastopanja in razdražb med nčitoljstvom in duhovačino so v preveliki meri provzročili omenjeni i gospodje učitelji pod navedenim uplivom. Ta upliv vidimo tudi v izidu preiskav. Mi nocemo posezati v te osebne zadeve. Mislimo pa in pričakujemo od deželnega zbora, da posije z bakljo svotlobe v to temo. Ako se na krajši naein ne pre- prečijo nadaljni nastopi obrekovanja do- moljubnih mož. bodo morali naši p">- slanci spraviti na dan zapisnike omenje- nih obravnav in jih pojasniti z dejan- skirni dogodbarni, ki so se v tein oziru godile v Loknvcu, v Zabljah, na Voger- skem in drugod. * Terorizma nam jezadosti. Tudi uei- telj naj uživa svobodo svojega privatnega mnenja. Mi bomo znali poiskati sredstva in poti, da nnše učiteljstvo osvobodimo „Soeine" more. Ze zdaj apeliramo na zastopnike ueiteljstva kakor tudi na na- šega zastopnika deželnega zbora v dež solskem svetu. Gospodje, ganite se ! Oprostite uči- teljstvo železnih verig, v katere jih uklepa predrzna „Soča". Naj zaene dihati prosti zrak. da zopet nastane mir in vzajem- nost med učiteljstvom in narodom! Sv. Luclja. (Odgovor na dopis v ,.Primorcu" ä t. 34., „Iz Loga pri S v. Luciji'1). — No, tega pa nismö mislili, da zna g. Fratnik tako dopisovati in dokazovati. To je zares mojstrsko in g. Fratniku moramo častitati, četudi nas malce rr.otijo oni izrazi, kakor „nervo- znost, dopisun, vohunariti" ltd., kateri bi znali biti g. F. neznani in kateri so, — kaj ne, ironija — izbruh jeze in srda le nekega Mostarskega duha, ne sicer onega črnega nervozneža... Oprostite g. Fratnik, ako se motimo! Na nekaj pa. Vas moramo opozoriti, Cesar ne moremo umeti v Vašem dopisu! Po kakem dok*- zovanju pa pridete Vi do zaključka, da pravite: „Toliko v obrambo, ter da či- tatelji spoznajo, kaki dopisniki lažniki po poklicu so okoli ,,Gorice*' ! Koliko pa ste dokazali Vašim či- tateliem — čestitamo, pisatelj — da je ta, nervozni, črni duh Mostarski, lažnik in obrekovalec? Kaj ne, to je Vaš dokaz, da psujete in zmerjate! Da, da oni duh Mostarski, ta Vam je trn v peti, in zato ste g dopisnik, ne Vi g. Fratnik, takoj porabili priliko, da daste odduška svoji nekoliko(!) opravičeni jezi! Da, oni duh Vam je trn v peti, oni nervozni duh, ki zasleduje fante pri Vasovanju, morda pa je tudi Vas ke^aj g. Psevdo- Fratnik, ker veste to, tako natančno; oni duh vam je trn, oni vohun, ki vo- hunari po noči, ne kjer luč gorij pač pa kjer gospodarji rjovejo in tulijo kakor zveri! Toda pustimo to ! Vi pa g. Fratnik, povejte vendar s kako pravico srnete Vi imenovati osebo, katero le sumničite in to popolnoma po nedolžnem, 1 až nik in obrekovalec? Da oseba ni to, za kar je zaznamo\ana v onem dopisu, to veste Vi najbolje, a to ve tudi oni, ki Vam je — bodimo odkriti — spisal oni dopis! Res, skazal ste se g. F. četudi ni od dopisa nič več niü: manj Vašega, kakor podpisano ime! . .. Sram Vas je lahko pod tak dopis postaviti svoje ime! Sram pa Vas je lahko, da ste v dopisu z imeoom nekaj potrdili, kar je narav- nost nasprotno onemu, kar ste 22. t m. izjavili v svoji krčini, da so g. župnik prav dobri, da se niC ne vtikajo v take stvari! Da bi znali kak dopis spisati, to bi bil verjel, da pa znate in niorete sebe in svuje prepričanje tako zatajiti. tega l>i ue bil verjel! Drugckrati pustile osebe pri mini, ki Vam noeejo nič, in če so ncrvozne, zahvalite Mo^a da niste Vi! Vaš popis in VaAi duka/i vsaj, itnajo ne nmlo znamenj nervozne jeze in srda na srbi!. . Nabrežiiia, 27. avg. — SI. sept, zacne poduk na tukajstiji obrtno-nada- Ijevalni soli za klesarje ^kamnarje). -- Karnnovska obrt redi prav dobro mnogo tujcev, zakaj bi se je torej tudi Slovenci ne poprijeli? Učenci, ki so dovižili z dobrim vspehom 6. šolsko leto ljudske Sole, t. j. vsakdanjo solo, lahko vstop'-jo h kateremu klesarskemu mojstru kot vajenci (garzoni) v uk Kot vajenci obi- skujejo potem tukajAnjo strokovno .^olo za klesarje. Pridni in ubožni učenci dobivajo konecletne podpore. Klesarski pomočniki (delavci) se lahko udelež« prostega tečaja za stro- kovno klesarsko risanje, ki prične tudi s 1. septembrom po 2 uri na teden. Delavci naj te priložnosti v lastno izo- bražbo nikakor ne zamude. Politiöni pregled. Revizija vojnega zakona se napoveduje za prihodnje lelo. Tedaj bo zahtevala vojna uprava tudi večje število novincfiv Sestanek ruskega carja z avstrijskim cesarjem. \i Rimn se poroča, da se ruski car na povratku iz Rima sesnide tudi z našim cpsarjem. Knežja poroka. Včeraj se je pomčila velika kne- ginja Helena z grškim princem Nikolajom. Ta poroka se je vršila z velikimi sla^- nostmi. Udeležili so se je vsi člani carske rodovine ter ranogo druzih ruskih ter inozemskih dostojanstvenikov. Banketa ki se je priredil na cast poročencema se je adeležilo nad 500 oseb. Dogodki na Balkanu. Iz Garigrada javljajo na podlagi in- formacij iz turškega olicijelnega vira, da se je na balkanskern območju pri Vodeni pojavila četa ustašev sestoječa iz 28 mož. Ista da je odeta v vojaške uniforme ter oborožena i Grasovirni in Maserjevimi puškami. Poveljnik te čete je skušal v spo- razumljenju z drugimi voditelji tega gi- banja pregovoriti krščansko prebivalstvo v nepremišljene korake. Oficijelni turški krogi povdarjajo, da se provzročitelji tega gibanja ciesto oblačijo v obleke tur- ških kmetov, da tako prebivalce krščan- skih vasi torn laglje ščuvajo proti tur- škirn sodržavljanorn. Potovanje italijanskegn kralja na Nemško. Kri'lj Viktor Emanuel je dospel v sredo ob 6{[K uri popoludne v Magdeburg, kjer so ga pričakovali oni nem-Ski čast- niki, ki so pridodeljeni njegovemu sprern- stvu tekom bivanja v Berolinu. Kralj je Maksim Grjemač. Malorusko spisul Marko V o v č o k, poslovenil Cvetko. (Konec.) 0be8i venec poleg vode in hodi po vrtu, vodeča sestrico za roko; a vedno šepeta nekaj sama s seboj. Pokliče jo oče k obedu. Prišla je ter sela kraj mize; s svojo belo roko je nalivala očetu medovine ter se razgo- varjala. Ali ker stari ni pričel, ni ničesar rekla v sebi. Na večer pride k očetu, mu poljubi roko. Stari jo prime za glavo: „Katrca, hčerka moja nesrečna! Naj se te usmili Mati božja!" In objame malo sestrico ter jo p- - vije k sreu. Šla je zopet na vrt. Kako s t krasno oblekla! Srajčica tanka in »^o otkana, pas s 9rebrorn pretkan, čižemce visoke; drobne, drobne lase je spletla, a Pride k vodi in vzame svoj venec, katerejja je bila zvila zjutraj; vzame ga, pa reče: „Ne zveni, moj makovi venec". In dene ta svoj venec sebi na glavo. A na obali sami je spustila vrba svoje veje v vodo. Ona je sela kraj vrbovega debla skrivenčastega in naslonila roko ob belo roko; zamislila se je globoko. In tu, pod staro vrbo, jo je obsijal mesec, krasno in tužno, pod makovim vencem. A ko se je zaiskril mesec v vodi: „Že je vzäel jasni mesec", reče, (a tako je bilo, ko sva se še ljubila s Sem- jonom; mesec vzide, a on vesla po njo)... V. Zjutraj nastane vik in vrišč po dvo- rižču. Tetjanka plaka, a stari Grjemač hodi brez pokrivala in povpraäuje: „Kje je moja Katarinka? Kje je moja ljubljena hčerka ?" pod skrivljeno vrbo z rnakovim vencem na glavi. Zaprl se je stari Grjernac in pet let ga ni bilo na svetlo. Pobelil se je kakor golob beli. Dal mu je Gospod, da je dočakal možitev druge höerke. Velika stasita, čr- nooka! Snubili so jo krasni ljudje: mlad uraz, jako lepega obličja. Napravili so bučno Ženitnino: od hiše pa do cerkve so razgrnili rdeči škrlat, na srebrnih krožnikih so stregli gostom. In prišlo je ljudi silna množica, hiša i dvorišče i cesta jih je bila natlačeno polna. Celi teden so se veselili. Po svatbi je stari blagoslovil novo- poročenca in ju spreinil v selo... Tužno je staremu Maksimu samemu dorna; po- gU^da na Dnjeper in spomni se starejäe hčerke, in solze mu poröse sivo brado... „Katarinka, Katarinka! Dobro moje dete! Jaz sem pogubil tvoje mlado živ- na to se svojim in nomäkim sprnmstvom nadaljeval vožnjo do Wildparka, kamor je dospel ob 6'/4 uri popoludne. Na lepo odic-eni postaji pričakoval je kralja cusar Viljem s cesarskinii princi, kancelarjcni, grol'oin Riilovvon, marSaloiu WaMerseeoin, nemSkim poslanikom na ilalijanskcm dvoru, Wededom, in drugim spremstvom. Po presrOnern pozdravu podala sta so vladarja v kočiji v „Nours Palais '; kočiji v kateri sta sedela vladarja, siedilo so druge koOijo s spremstvi obeli vladarjev. X „Nciios I'alais" jc pričakovala vladarja niMiiška cosarica v družbi s princosunii cosarsko liiso in drugih iiPiiiskili vladar- skili Ins Ob S. uri zvecM-r jr bil v Icj palai-i domač obed, kateroga so se ude- Ic/jli samo Olcni vladarskih his. Kralj italijanski je sedel me I nemškim cu-sarjcin in nemško cesarico. Razmere v Franciji. Položaj v Franciji se poojst.ruje od dne do due. IVlislilo si« je. dn s(4 odpor proti zapiranju nnlovniških šol skoro poležo, a da za tem nastopi mir. Toda poročila, ki dohajajo iz Francozk»1, go- vore o veliki organizaciji naroda proti državnim oblaslim, kaU'ra obstcji za v prvo v torn, da Ijndstvo odreka plačeva- nje davkov. „Libre Parole-' prinašu po- ziv, da se ustanovi I i g a z a o d r e k a- kanje davkov; poziv sta podpisala Francos Cloppe in Kdvard Drumont, ured- nik antisemitskega li^la ,.Libre Parole*'. Poziv «e glasi : ,.Odrekanje davkov ni strankarski manever, niti revolucijonarno sredstvo, a tudi ni malenkosfno draženje, kakor to imenuje ministerst'O. Za nas je odrekanje davkvič v \\r(jH'sb(!rg. Odlikovanjc. — Nj. V^el. cesar je podelil vodju pisarne tukajSnje okrožne sodnij(^ gosp. I'Vancelu I* o t o (¦ n i k u povodom njogovega umirovljenja zlati križec za zasluge s krono. Poroka. — Porocil se je rlne 21). t. m. gospod Leopold Jonko, l.rgover in veleposfsluik v Hovcu, z gospodično Marijo /uberjevo. „SolsKi Dour' v Goriei sprejme za šolsko leto 1«.)O2/0;i — ako se oglasi dovolj učencev dotične vrste -- ljudskega učitelja penzijonistn v službo z nagrado po dogovoru. Otroški \rti v Gorici pod Ko- ^tanjfvico, v ulici sv. Klare in v Cipresni ulici zaOnejo novo šolsko leto v pon- deljek 1. septernbra. Tako tudi v l'evrni in Podgori. Siovenski roditelji naj po- rabijo to priliko in naj vpi.šejo svoje olroke za časa. lTrni zavodi „Solskc^a Doma" v Gorici prienejo novo šolsko leto v pon- deljek 16. septembra. Vpisovalo se bo pa že 13. in l'k septernbra od 9 do 12 ure predpoludne in od. 3 do ö. ure po- poludne. - Za decke se odpre tudi četrti razred. — Pripravljalni tecaj za srednje sole se le ledaj ohrani, če se oglasi primerno število ufencev. ki bi plačevali šolnino, in če se do tedaj dobi sposobna učiteljska moč. V deško obrtno nadaljevalno solo se bode vpisovalo v ne- deljo 15. septebra od 9. do 12. ure predp. „Xarodna tiskarna" v Gorici sprej me takoj spretnega k o r e ktorja ; plaea po dogovoru. Na/nanja se si. občinstvu, da je g. Anton Pucelj, brivec, preselil svojo brivsko podružnicoizul. Duomo v ulico (via) Tre Re St. 16, v hišo g. Pavletiča. Priporoča se rojakorn z mesta in dežele. „Sočineimi" buteljnii. — Ker je „Sočin" nevednež hotel vedeti, kdo je tisti hrabri kanonik, ki je govoril za uvedenje ruskega jezika ,na kranjskih srednjih šolah kakor to trdi Oto- kar Schubert v svoji omenjeni vse- nemški brošuri, smo ga poučili — kar pa bi kot narodno-napredni časnikar moral sam ludi vedeti, — da je bil to preč. g. kanonik K a 1 a n, ki je v kranj- skem deželnem zboru govoril za uvede- nje ruskega jezika na Ijubljanski realki. — Ali namesto da bi nam bil za ta pouk hvaležen, pa „Sočin" butelj hoče nekako norce briti kakor kak poulični padavec ter pravi v listu svojega od- sočnega šefa, da smo mu šli na led, češ da ni kanonik Kalan ,.navduševal za uvedenje ruskega jezika na kranjskih srednjih šolah'', kakor to trdi in to naj si ,,Socin-' butelj vendar vtepe v glavo — Otokar Schubert, marvee da je govo- ril le za uvedenje ruskega jezika na Ijubljanski realki. „Sočinemu" buteljnu ljubljanska realka ni kranjska srednja sola in v deželnem zboru predlagati naj bi se na tej šoli uvedla ruščina, tu ni prav za prav vse vkup nic, to pa zato, ker je bil jeden kanonik, ki je stavil ta!: predlog. Ako bi ga bil stavil kak naprednjak, o to bi bil Slovan prve vrste. In taki buteljni še pišejo v javen slovenski list, in take ljudi Gabršček še plačuje! Se vidi, da mu le še vedno preostaje denarja. Kur pa je še posebno obžalovanja vredno, je to, da ta ,.Sočin"' butelj izrablja jedno tiskovno napako kakoršne so mogoče v vsakem listu za svoje neumne dovtipe in pa da se zale- tava v posamezne osebe našega ured- ništva, ki mu ne storijo druzega žalega kakor k večjemu morda to, da ne da- jejo — za kvartinčke ,.Sočin" butelj naj bode nekomu iz našega uredništva raje hvaležen da mu je prizanesel s po- roto, že ve zakaj, mesto pa da pojavlja zdaj so vrhu tega svojo „napredno' omiko. Pač žalostno ! In s takimi elementi inoramo imeti opraviti na GoriSkem! Aretirali ?,o v četrtek nekega Ubalda Galti. Ta človek pripeljal se je v sredo večer na nekem vozičku k „Trem kronam". Tam si na.oči večerjo ter se napije tako močno piva, da so ga morali natakarji prenesti spečegaizgostilniškesobe v drugo. Ne da bi g« kdo po cem vprašal pokliče Gatti drugi dan k sebi nekega pri „Treh kronatr', njegova last ter da ima j»ri sebi polno denarja. Kedar, ki ni, mogel umeli zakaj da mu Gatti vae to pripoveduje sei je na polirijo in je tam povedal. kaj da mu je pravil Gatti. Na poliriji pa se jim je vendar čudno zdelo to Galti-jevo vederij'*. Poslali ho zaradi tega po Gatti j a. Hedar, ki je sei po Galti-ju, pa je izvedel med potom, da je hotel Gatti zastaviti voziček in konja za 120 kron. Ko je prsel Gatti na policijo začel je na razna vprašanja tako cud no odgovarjati, da se je ista krnalu prepri- Oaia, da nima posla s pravim clovekorn. Nazadnje pa se je celo udal ter povedal, da vozicek in konj nista njegova last, nego da si ju je isposodil. Xato je ukazala policija odvesti ga v zapor ter je obve- stila videmsko policijo o tern dogodku. (jatli je namreč izpovedal, da je doma iz \ iilma. Tatvlnc. — Prekupčevalcu s sad- jfin Kumarju iz Vrtojbe je bilo te dni ukrudenih devet praznih ko.šov. katere je hranil na dvorišču „pri ,.Luni". l.'kra- di»l mu jih ie neki France Guiin s St. Andreža Ler jih prodal neke/nu Ziglerju. Crevljarju .Maurenčiču v ulici Ci- pressi odnesel je njegov delavec i-2-letHi (ioriup iz Postojne par Crevljev vrednih 10 kron. Xeprijetm Nopotnlk. — L)ne V.I t. m. peljal se je delavec Andrej Fratnik iz Hilj domov. Z njirn na vozu je sedel tudi neki Vineenc N. iz Šempasa. Ko pride Fratnik domov se prepriča, da mu je bil olaišan žep za 26 kron. Koj začne torej misliti na svojega sopotnika N. Ko ga črez nekoliko dni sreča v Gorici ga ustavi ter mu pove, kaj da misli o njem. N. uda se kmalu ter odšteje Fratniku koj 12 kron. Ostali znesek paobljubi,da hoče plačati v najkrajšern cas'i. K^r pa tega ni storil ovadil ga je Fra'nik pri policji. Ulrtvi konji. — Te dni pripeljali so po železniei nn tukajsni kolodvor več vozov konj, ki so bili namenjeni v Italijo. Ko so odprli neki voz našli so v njem tri mrtve konje. Najbrže so se si konji zadušili. kajti v vozd bilo je na- tlačenih 40 konj. dočim je v njem pro- stora prav za prav le za 20 konj. Okrajno ^lavarstvo goriiko ima kaj cuden pojein o enakopravnosti. Slo- vensko okrožnico na županstva dostavlja tudi župnim uradom.pa z nemško rubriko. Ako se koga prosi uljudno sodelovanja, naj se ga vsaj prosi v njegovem mate- rinem jeziku. Saj menda pač še ni nemžki most zabil mostnice v Gorici! Povemo odkrito, da so župni uradi že siti vednega nemškega dopisovanja. Ogenj v P«vmi. — 28. t. m. okoli 2. ure po polnoči je nastal ogenj pri Jur- jevcu v Pevmi. Zgorel je hiev in vse senn. Črna vojska. — „Wiener Zeitung"' objavlja naredbo ministerstva za deželno obrambo od 16. t. m., ki odreja. da imajo v slučaju sklicanja erne vojske pod orožje, črnovojniki brez ozira na to, kje bivajo, in ne da bi se zglasili pri županu, oditi naravnost na oboroževalno postajo oziroma na črnovojniško okrajno povelj- stvo. — Izlet v Monastero. — Tržaska kmetijskf. družba priredi tudi letos izlet na uznrno posestvo g. baronn Ritter- Zahony-ja v Monastero poleg Ogleja. Ustmene ali pismene prijave sprejema v teku 8. dni kmetijska družba (Via geppa 14). Ako ne bo drugih zaprek. določil se je dan izleta na soboto dne 6. sept. Vojaške vaje v Istri katerih se udeleži Nj. Vel. cesar vršile se bodo po sledečen programu: Dne 1. septembra, v ponedeljek, prieetek operacij vojne mor- narice; torek dne 2. septembra, nadalje- vanje teh operacij proti Malemu Lošinju; sredo 3. septembra, velike izkrcevalne vaje južno od Pulja, katerih se udeleže 22. pešpolk iz Zadra 97. iz Trsta in 87. pešpolk )z Pulja, 4. trdnjavski topničarski polk in 5. domobranski polk. Dne 3. sept, popoludne se cesar povrne v Pulj, kjer bo velika razsvetljava v pristanišču in v mestu. Mestni municipij puljski razsvetü tudi zgodovinsko rimljansko areno. Veliko poiieverj-'.Miji- v Dubrov- iiik.ii. — Avtonomaši (kar pa je le olep- ševalno ime za italijanaše) imajo v Du- brovnikn v svojih rokah ,.Monte di piete e riunita cassa di risparmioil — zastav- ljalnico, združeno s hranilnico. Ko je nedavno temu novo imenovani upravitelj- blagajnik Luka Flori prevzemal blagajno in premoženje, izkazal se je velik pri- manjkljaj. Po bilanci, katero so upravi- telji dan popred izgotovili na podlagi re- gistrov, je imovina zavoda znasala 207.676 K 70 h. Ko pa so pregledali vso imovino, našli so le 161.601 K in 57 h. Manjkalo je torej 4(j 075 K 63 h. Sedaj ima seveda drž. pravdništvo glavno besedo. vorili. da bode smelo priti v Avstrijo le 6(K)0 hi A, 73 gospo- darskih poslopij. 57 prešičev in 6 goved. Škoda je, ne vstev.si kmetijskega oroilja, hišne oprave in obleke cenjena na 125.262 kron. Beda je velika. Vsestranska pomoč nujno potrebna. PriMiio^ovo /ilo so baje zasledili blizu Vrhnike ter se bode pričelo v kratkem strokovno raziskavanje. Nemškiitarsko ^osporiarstvo. — Na premožciije göspodar.-ke posojilnicev St. Lenartu v slovenskih Goricah je pro- glašen konkurz. Nesreia ua Velikem Zvonarju. -- Na Velikem Zvonarju so ^e te dni ponesrečili trije turisti. Admiral Spauu. - Dunajski listi poročajo, da misli admiral Spaun iti v pokoj. Pravijo narnrec. da je hotel admi- ral Spaun iti v pokoj že koj po dovrše- nih letošnjih dele^acijah. ali da je ostal na svojem mestu le zaradi tega, ker j,ra je cesar prosil. da naj vstraja vsaj se nekoliko casa. PomiloÄcenje. — „Arbeiter Zei- tung" javlja. da je poročnik Mataeič po- miloščen. Matačič je bil namreč obsojen na šest let težke ječe, češ, da ie kot lJQDimec princezinje Lujize Koburške falsificiral njene podpise na raznih me- nicah. Zdravje Wirchova. — Telesne moöi so tega učenjaka v zadnjem času tako opustile. da 9e je dan na dan bati, da izdahne svojo dušo. Aretirau anarhist. — V Nici so zaprli nevarnega španjskega anarhista Lopez-a, ki je bil namenjen v Berolin, kamor je moral odpotovati na povelje tajnega društva anarhistov. Družba sv. Mohorja. Z velikim veseljem naznanjamo dra- gim Slovencem. da je število udov družbe sv. Mohorja letos znatno napredovalo. 80.046 81oveneev-3Iohorjanov se je letos zbralo pod zastavo sv. Mohorja in Fortunata. toliko se jih je združilo pod košatim drevesom, katero sta v dobro slovensko zemljo zasadila nepozabna nam .^kof A. M. S 1 o m 3 e k in monsignor A. E i n s p i e 1 e r. katero je s svojim bla- goslovom očividno zalival ljubi Bog, ka- tero je skrbno gojila slovenskih rodoljubov požrtvovalnost in gorka ljubezen. Hvala neizmerna zato darovalcu vsega dobrega, ljubemu Bogu, ki je bla- gloslovil naš trud; hvala tisocera vsem neumornim poverjenikom, ki zbirajo raz- trešena krdela Mohorjanov, hvala vsa- kemu posamezniku, ki je s svojim pri- stopom k družbi množil naše število! D r u ž b a steje letos 3!Ki(> udov vee kakor lani in 14 5 0 ndov več kakor predlanskem. Pc posameznih škotijah je število sledeče: 1. CJoriäka nadžkotija . . 8097 ^+ 98) udov '1. Krška škoiija.....(3565 (-f 357) „ o. Lavantmska Skoiija . . "ioiOS (+ 1687) 4. Ljubljanskn žkoiija . .31318 vf 1726) ,. 5. Tržaško-koper. Jkotija . 1268 i+ 227) ., 6. Sekovska škofija . . . 556 (,— 4-2) ., 7. Sumboteljska škofija . . 346 (-•¦ 5) 8. Zagrebška škofija . . . 446 {— 33) 9. Senjska škotija .... 193 (— 13) „ 10. 1'oreška ikoiija .... 132 (— 4) ,, 11. Djakovška škufija ... 66 (4- 1) „ 12. «Dsna........ 229 (-f 3) „ 13. Videmska nadškotija • . 183 {— 2) ,, 14. Razni kraji...... 420 (— 121) „ 15. Amerikanci...... 98^ {+ 74) „ 16. Afrika iu Azija . . . . 242 ir 33) „ Skupaj ~~ 80046 {+ 393G) ni.TvT Pregled nam torej kaže, da je naj- lepše napredovala ljubljanska školija, ki ponosno stopa vsem drugim na eelu, ter ima letos 1726 udov v e č. Gledö napredka za njo ne zaostaja skoro nič dična lavantinska škofija, v kateri je 1637 udov v e č. Lepo se je postavila tudi naša krška škofija. kjer smo vkljub tako težavnim razmeram vendar častno napredovali za 356 udov. Lep napredek kaže tudi tržasko-koperska ško- sija, kjer je 227 udov v e č, in go'riska, kjer so napredovali za 98 udov. Dobro so se postavili rodni bratje onkraj „ve- like luže". Amerika šteje 74, Afrika in Azija 33 udov več. Po drugih krajih je ostalo razmerje nekako enako, oziroma je neznatno nazadovalo. Mohorjanom bodi geslo tudi zana- prej: Ne nazaj in navzdol, marveč XT ü il Y\ s\ T\ Q t\ ¦• «Ü 1 I »* »¦» «» «• •" ••» ¦*"¦¦ ¦• * Tržne cene. Za 100 kg. Kava: Santos. . . K 190— do 210 — „ Sandomingo „ 270— „ 290 — „ Java ...... 260 - „ 280 — „ Portorico . . ,, 270- „ 290 — „ Ceylon.....360— „ 380 — Slakdor.....„ 8650 „ 90- Špeh......„ 120— „ 150 — Petrolij v sodu . . „ 34'— „ — — „ zaboju . „ 1160 ., 12 — Maslo surovo . . . „ 150'— „ 160 — „ kuhano . . „ 200— ,. 220 — Otrobi debele . . „ 10 60 ., 1220 drobne . . .. 10— ., 1120 Tursica nova..... 12 80 „ U40 za hrano . .. 1240 „ 13 — Oves ........17— „ KS- Mo k a ogerska: žt. 0 K 3020 št. 1 K 29-60 at. 2 K 2920 „ 3 „ 28 60,.,, 4 ., 28.-, „ 5 „ 2760 St. 6 K 27-. j^armouij v dobrein >tann se odda za ukroglih 200 K. Kj»1? pove npravništvo. Anton Kuštrin Gosposki ulici h. štev. 25, (Y lastni hiši) priporoča častiti duhovščini in slavnemn občinstvu v mestu in na deželi svojo trgo no jedilne^a blaga n. pr. kavo: Santos, Sandomingo, Java, Ojlon, Porto- rico i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfü istersko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, nnreč po V« kila in od 1 funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valeneič v II. Bistrici. Zveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdičevga mlina v Kranju in z Jochmann-ovega y Ajdovščini. Vse blago prve vrste. Po pošti se razpošilja v zabojčkih najmanje po 5 Kg. na vse kraje. i SBtYlIIfSÄ i Anton Pucelj i priporoča svojo | brivnieo v G[oriei > na Travniku, in j brivsko podnižnieo \ -v ulici Tre Re, id. „talrah pjiif v Gorici, reglstrovana zadruga z omejeno zavezo, sprejema hranilne vloge, katere o- brestuje po 4'/j polumesečno; nevzdignene obresti pripisuje konec leta 1 h glavnici. Rentni davek plačuje poao- { jilnica sama. i Daje posojila udom na oaebni 1 kredit po 6% in na vknjižbo poH'/j. Sprojema ilane z glat ni mi de- le ži po 200 K in z oprayilnimi deleži po 2 K. Otvarja članora tekoöe račune, katere obrestuje po dogovoru. Za nala- ganjf in vraöanje so na razpolago po- ložnice c. kr. poštne hranilriice, tako da | je mogoče poslati denar brez poitnih itroäkov. Uradne ure so vsak delavnlk od8 12. 1 ure zjutraj In ob pondeljklh In öetrtkih tudl popoludne od 2—4 v ullcl Vetturlnl 9. ) . —i Anton Pečenko Vrtna uliea 8 GORICA Via Giardino 8 priporoča prminu ueia in 6rna vina iz vipavskih, furlanskih, fc britkih, dal- t> matinskih in * isterskih v i - nogradov. Dostavlja na dorn in razpoäilja po želez- .lici na vse kraje avstro-egerake monarhije v ¦odih od 56 litrov naprej. Na zahtevo poäilja tudi uzorce. ZAHVALA. Ob siui'ti nioj(\u;i iirpozalwn^n sopro^a mi j<» doslo od vsch str;iiii loliko doknzov piijaz- nciia ^ocutja. ila Outim v polrlcin sicu iskrciu» dol/nost, izivci lein |m»I(mii svojo jj,k)l»oko zmIivhIo vsakoiiHir. ki se jt» v dneh niujt1 najliujšo holcriiu» ilobroholno spoiniiijal IjiiIiIjcmic^m pokojnika in moje žalosti. lskrena zalivala ü\ ilufutvšnni cch^ua oki'aia. doiiiarcinu olirinskiMiiu znslopn. ki sc ic korponitivno udeltvil pojnvlnu^a sprcvotln Nt poklonil vcihh1, ccsIihmihi odboi'ii v.\\ iulclcžho in vtMHV. c. kr. unulnistvu, na rein um «,'. okrajin smhiik. in vsimihi ja\ii(Miiii služahnišlvii. sl. nr.il.clj- slvu. slavni -ditaliiici^ za korpoi^alivno iidclczlx) z zaslavo. slaviuMiiu povskciuu zhoi'ii |><>d voilslvom ii. nadiii'. I'ralino za ginljivo pcljo prcd liišo. ccrkvijo in oh odprliMii ürobn. oro/nišl vn. vclcniiioin. udposlanctMii ostalih obrin (dalnja!i. Kamnjali, Sv. Krizu-Cesl.i in Ajdovsčini, ccnjcna na skuptii zncsck H9(>7 K (SO v. Dolično dobro započalcne z 1 K kolekovanc ponndho z jarnčovino v znosku 270 K ozir. 200 K so morajo vložili najkasncjc ii;, dan drazbo do 10. lire prodpoludne pri c. kr. okrainoni glavarsl vu. kjci' jc liuli na v|)0