URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE S' O V E N I J E
Številka 42	Ljubljana, 11. oktobra 1972 Cena 7 dinarjev	Leto XXIX
328.
Na podlagi 2. točke amandmaja LI k ustavi Socialistične republike Slovenije izdaja predsedstvo skupščine Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o evidenci volilne pravice
Razglaša se zakon o evidenci volilne pravice, ki ga je sprejela skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 29. septembra 1972.
St. 013-5/72
Ljubljana, dne 29. septembra 1972.
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o evidenci, volilne pravice
I.	SPLOŠNE DOLOČBE '	1. člen
S tem zakonom se urejata stalna. evidenca splošne Volilne pravice občanov v registru stalnega prebivalstva in evidenca volilne pravice z volilnimi imeniki,. ki se sestavljajo za vsake volitve.
2.	člen
Stalna evidenca splošne volilne pravice občanov se Vodi v registru stalnega prebivalstva, ki ga določa zakon o registru stalnega prebivalstva in o razvidu začasnega prebivališča (Uradni list SRS, št. 36-372/65) nziroma v centralnem registru stalnega prebivalstva, ki ga določa zakon o uvedbi centralnega registra stalnega prebivalstva v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 46-264/70) in v dopolnilnih evidencah.
3.	člen
Volilna pravica občanov za posamezne volitve v skupščine družbenopolitičnih skupnosti in v organe krajevne skupnosti, na katerih občani neposredno vo-kjo, se evidentira z volilnim imenikom, ki se sestavi za vsake volitve na podlagi stalne evidence splošne volilne pravice (splošni volilni imenik).
4.	člen
Volilna pravica delovnih ljudi za posamezne volitve v skupščine družbenopolitičnih skupnosti, na katerih delovni ljudje neposredno volijo in za volitve v organe Opravljanja organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti, državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev se evidentira z volilnim imenikom delovnih ljudi, ki se sestavi za vsake volitve m za vsako organizacijo, organ oziroma društvo, kjer s° volitve.	V
Volilna pravica delovnih ljudi za volitve v skupščine družbenopolitičnih skupnosti, na katerih neposredno volijo delovni ljudje, ki so zaposleni izven organizacij združenega dela in drugih delovnih skupnosti iz prejšnjega odstavka, se evidentira s posebnim volilnim imenikom delovnih ljudi.
Volilna pravica študentov in učencev srednjih šol, kadar ti kot delovni ljudje neposredno volijo v skupščine družbenopolitičnih skupnosti, se evidentira z volilnim imenikom študentov oziroma učencev.
5.	člen
Splošni volilni imeniki, volilni imeniki delovnih ljudi ter volilni imeniki študentov oziroma učencev se sestavljajo posebej za vsake volitve in veljajo samo za volitve, za katere so sestavljeni.
6.	člen
Občani oziroma delovni ljudje lahko uveljavljajo volilno pravico samo, če so vpisani v volilni imenik.
7.	člen
Volilni imeniki so javne listine.
8.	člen
Vsa dejanja in akti državnih organov ter vse vloge in dokazila v zvezi z vpisom v stalno evidenco splošne volilne pravice občanov in v zvezi z vpisom v volilne imenike so oproščeni takse.
II.	STALNA EVIDENCA SPLOŠNE VOLILNE PRAVICE OBČANOV
9.	člen
Splošna volilna pravica občana se vpiše po uradni dolžnosti v register stalnega prebivalstva, v katerem je občan vpisan po svojem stalnem prebivališču.
10.	člen
Občan, ki spremeni stalno prebivališče, ima splošno volilno pravico v kraju svojega novega stalnega prebivališča z dnem, ko je njegova volilna pravica vpisana v register stalnega prebivalstva, ki se vodi za kraj njegovega novega stalnega prebivališča.
11.	člen
Upravni organ, ki vodi register stalnega prebivalstva (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ), vodi poleg stalne evidence splošne volilne pravice še naslednji dopolnilni evidenci splošne volilne pravice:
1.	evidenco volivcev, stalno odseljenih iz Jugoslavije,
2.	.evidenco občanov, ki so izgubili volilno pravico.
12.	člen
Pristojni organ, ki izbriše volivca iz registra stalnega prebivalstva, ker 'se ta izseli iz kraja svojega
stalnega prebivališča in si pridobi novo stalno prebivališče v tujini, vpiše po uradni dolžnosti takega volivca v evidenco volivcev, stalno odseljenih iz Jugoslavije.
Volivec se izbriše po uradni dolžnosti iz evidence volivcev, stalno odseljenih iz Jugoslavije, če se zopet stalno naseli v Jugoslaviji in se vpiše v register stalnega prebivalstva, ali če izgubi državljanstvo.
13.	člen
Občan, ki izgubi splošno volilno pravico s pravnomočno odločbo sodišča, se vpiše v evidenco občanov, ki so izgubili splošno volilno pravico.
Pristojni organ, pri katerem je občan, 'ki je izgubil splošno volilno pravico po prejšnjem odstavku, vpisan v register stalnega prebivalstva, vpiše takega občana V evidenco volivcev, ki so izgubili volilno pravico, potem, ko dobi pravnomočno odločbo pristojnega sodišča; vpis v evidenco se zazharhhje v registru, stalnega prebivalstva.	'
Občan, ki zopet pridobi splošno volilno pravico, se po uradni dolžnosti izbriše iz evidence občanov, ki so izgubili splošno volilno pravico.
Sodišča piolajo pošiljati pristojnemu organu svoje pravnomočne odločbe, ki vplivajo na izgubo oziroma ponovno pridobitev splošne volilne pravice.
III.	SEZNAM VOLIVCEV, KI SE VPIŠEJO V SPLOŠNI VOLILNI IMENIK V KRAJU
Šolanja
14.	člen
Volivci, ki so za več kot 6 mesecev na šolanju izven občine, v kateri imajo stalno prebivališče (učenci, • Ludenti, gojenci vojaških šol itd.), lahko vložijo zahtevo, da hočejo voliti v skupščine družbenopolitičnih skupnosti v kraju svojega šolanja; takšno zahtevo lahko po njihovem pooblastilu vloži tudi šola, na kateri se šolajo.
Zahteva iz prejšnjega odstavka se za vsake volitve v skupščine družbenopolitičnih skupnosti lahko vloži od dneva razpisa volitev, najpozneje pa 15 dni po razpisu volitev, pri pristojnem organu volivčevega stalnega prebivališča ali kraja njegovega šolanja.
15.	člen
Pristojni organ volivčevega stalnega prebivališča vpiše volivca, ki vloži zahtevo po prejšnjem členu, v seznam volivcev-učencev, ki se ne vpišejo v splošni volilni imenik v kraju stalnega prebivališča.
Pristojni organ območja, kjer se volivec šola, vpiše volivca, ki vloži zahtevo' po prejšnjem členu, v seznam volivcev-učencev, ki se vpišejo v splošni volilni imenik na kraju šolanja.
Pristojni organ, ki dobi zahtevo iz prveg • dstav-ka prejšnjega člena, vpiše volivca-učenca v svoj seznam in obvesti o vloženi zahtevi drugi organ, zaradi ustreznega vpisa v seznam, ki ga ta vodi.
Seznam iz prvega in drugega odstavka tega člena še vodita samo za posamezne volitve.
IV.	SPLOŠNI VOLILNI IMENIKI
1.	Sestavljanje
16.	člen
Najpozneje 10 dni po razpisu volitev v skupščine družbenopolitičnih skupnosti sporoči pristojna občinska volilna komisija pristojnemu organu, katera voli-
šča bodo na območju, za katero se vodi register, ter območja teh volišč.
17.	člen
Najpozneje 15 dni po razpisu volitev v skupščine družbenopolitičnih skupnosti sestavi pristojni organ splošne volilne imenike za vsa volišča na svojem območju. Podatke jemlje iz stalne evidence splošne volilne pravice, ki se vodi v registru stalnega prebivalstva in dopolnilnih evidencah.
Splošni volilni imenik ima tele stolpce: zaporedna številka, priimek in ime, spol, datum rojstva, stanovanje in pripomba.
18.	člen
V	splošni volilni imenik za volišče se vpišejo vsi občani:
1.	ki imajo v času sestavljanja splošnega volilnega imenika stalno prebivališče na območju volišča in najpozneje na dan volitev izpolnijo 18 let, ter niso vpisani
— V seznam volivcev-učencev, ki se ne vpišejo v splošni volilni imenik v kraju stalnega prebivališča (prvi odstavek 15. člena) in
— v evidenco občanov, ki so izgubili volilno pravico (13. člen);	y
2.	ki so vpisani v seznam volivcev-učencev, ki se vpišejo v splošni volilni imenik v kraju šolanja (2. odstavek 15. člena);
3.	ki so vpisani v evidenco volivcev, stalno odseljenih iz Jugoslavije, in so imeli zadnje stalno prebivališče na območju volišča. i
2.	Postopek
19.	člen
Pristojni organ razgrne najpozneje 15 dni po razpisu volitev splošne volilne imenike za vsa volišča na svojem območju na krajevno običajen način ter o tem obvesti občane z razglasom, s katerim jih hkrati pouči, da jih lahko pregledajo in zahtevajo popravek.
Pristojni organ po sestavi splošnifi volilnih imenikov tudi sam pregleda, ali so splošni volilni imeniki popolni, in jih v skladu s svojimi ugotovitvami po uradni dolžnosti popravi.
20.	člen
Vsak občan ima pravico pregledati splošne volilne . imenike in zahtevati popravek.
Občan lahko'zahteva popravek zato, ker on ali kdo drug ni vpisan v splošni volilni imenik volišča, na katerem ima pravico uveljaviti volilno pravico; zato, ker je vpisan v splošni volilni imenik kdo, ki nima volilne pravice ali nima volilne pravice na območju te občine oziroma tega volišča, ali kdo, ki je umrl; ali pa zato, ker je nepravilno vpisano ime ali drug podatek, ki se nanaša nanj ali na koga drugega.
Popravek splošnega volilnega imenika se zahteva ustno ali pismeno pri pristojnem organu najpozneje 10 dni pred dnem, ki je določen za volitve. O ustnem zahtevku za popravek se napravi uradni zaznamek.
21.	člen
Če pristojni organ spozna, da je zahtevani popravek splošnega volilnega imenika utemeljen, izvrši tak popravek v splošnem volilnem imeniku, v nasprotnem primeru pa zahtevek zavrne. Odločbo o zavrnitvi izda najpozneje v 48 urah po prejemu zahtevka.
Zoper odločbo o zavrnitvi zahtevka za popravek splošnega volilnega imenika se lahko vloži pritožba
na pristojno občinsko sodišče. Pritožbo je treba vložiti najpozneje v 48 urah po vročitvi odločbe; občinsko sodišče mora o pritožbi odločiti v 48 urah potem, ko jo le prejelo.
Sklep občinskega sodišča je dokončen.
22.	člen
Popravki po drugem odstavku 20. člena tega zakona se izvršijo najpozneje 3 dni pred dnem, ki je določen za volitve. V istem roku se lahko vpišejo in izbrišejo v splošni volilni imenik volivci, ki so po razpisu volitev spremenili svoje stalno prebivališče in Slede katerih so bile v tem času izvršene spremembe v dopolnilnih evidencah po 11. členu tega zakona.
Če je na podlagi sklepa sodišča treba popraviti splošni volilni imenik, je treba to storiti najpozneje do dneva, ki je določen za volitve.	;
3.	Potrditev
23.	člen
Ko so splošni volilni imeniki popravljeni, jih potrdi pristojni organ s podpisom uradne osebe in pečatom občinske skupščine in jih pošlje pristojni občinski volilnr’komisiji.
V.	VOLILNI IMENIKI DELOVNIH LJUDI IN VOLILNI IMENIKI STUDENTOV OZIROMA.
UČENCEV
1.	Skupne določbe
24.	člen
Volilni imeniki delovnih ljudi se sestavljajo za heposredne volitve v skupščine družbenopolitičnih skupnosti in za volitve v organe upravljanja organi-2acij združenega dela oziroma njihovih enot, ter za Volitve v organe upravljanja delovnih skupnosti samoupravnih interesnih skupnosti, državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev; volilni imeniki študentov oziroma učencev pa za volitve v skupščine družbenopolitičnih skupnosti, na katerih ti neposredno Volijo kot delovni ljudje.
Volilni imeniki se sestavljajo tudi za volitve v °rgane samoupravnih interesnih skupnosti, če je tako določeno s posebnim zakonom ali s statutom samoupravne interesne skupnosti.
25.	člen
Volilni imenik delovnih ljudi se sestavi v enem tzvodu in ima tele stolpce: zaporedna številka, priimek th ime, spol, datum rojstva in pripomba.
Volilni imenik delovnih ljudi, zaposlenih izven °rganizacij združenega dela in drugih delovnih skup-uosti ter volilni imenik študentov oziroma učencev ima '•udi stolpec za prebivališče.
2- Sestavljanje volilnih imenikov delovnih ljudi in Volilnih imenikov študentov oziroma učencev za volitve v skupščine družbenopolitičnih skupnosti
26.	člen
Volilni imeniki delovnih ljudi za neposredne voli-lVe v skupščine družbenopolitičnih skupnosti se se-stavljajo v tistih organizacijah združenega dela ozi-vorna njihovih enotah ter v delovnih skupnostih tistih državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev, ki imajo sedež na območju volilnih enot, v katerih so volitve.
Volilni imeniki delovnih ljudi, ki so zaposleni izven organizacij združenega dela in drugih delovnih skupnosti, . se sestavljajo samo za' tiste izven organizacij, oziroma izven delovnih skupnosti zaposlene delovne ljudi, ki delajo na območju volilnih enot, v katerih so volitve.
Volilni imeniki študentov oziroma učencev srednjih šol se sestavljajo za visokošolske zavode oziroma za srednje šole na sedežu volilne enote, v kateri so volitve.
27.	člen
Volilni imenik delovnih ljudi v organizaciji združenega dela in delovnih ljudi v delovni skupnosti državnega organa, družbenopolitične organizacije oziroma društva se vpisujejo vsi delovni ljudje, ki delajo na območju občine v organizacijah združenega dela oziroma v državnih organih, družbenopolitičnih organizacijah in društvih ter imajo volilno pravico.
Člani delovne skupnosti enote organizacije združenega dela, ki ima sedež izven občine, v kateri ima sedež organizacija združenega dela, se vpisujejo v poseben volilni imenik, ki se vodi za to enoto.
V	volilni imenik delovnih ljudi v kmetijskih organizacijah združenega dela se vpisujejo tudi kmetijski proizvajalci, ki sodelujejo z njimi ter člani njihovih gospodinjstev, če imajo volilno pravico po posebnih predpisih.
V	volilni imenik delovnih ljudi v vojaških enotah in vojaških zavodih se vpisujejo aktivni podoficirji, oficirji, vojaški uslužbenci in civilne osebe, ki delajo v Jugoslovanski ljudski armadi.
28.	člen
V	volilne imenike delovnih ljudi, zaposlenih izven organizacij združenega dela in drugih delovnih skupnosti, se vpisujejo, v skladu s posebnimi predpisi, delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom ter delavci, ki so pri njih zaposleni.
V	volilne imenike študentov oziroma učencev se vpisujejo študenti oziroma učenci srednjih šol, ki imajo po posebnih predpisih pravico, da neposredno volijo kot delovni ljudje v skupščine družbenopolitičnih skupnosti; vpisujejo se v volilni imenik pri visokošolskem zavodu oziroma srednji šoli, pri kateri so vpisani kot študenti oziroma učenci. Če ima visokošolski zavod oziroma srednja šola enoto izven svojega sedeža, se zanjo sestavi poseben'volilni imenik.
3.	Sestavljanje volilnih imenikov delovnih ljudi za volitve v organe upravljanja organizacije združenega dela oziroma državnega organa
29.	člen
V	volilni imenik delovnih ljudi za volitve v delavski svet ali v drug ustrezen organ upravljanja organizacije združenega dela oziroma v organ upravljanja delovne skupnosti samoupravne interesne skupnosti, državnega organa, družbenopolitične organizacije ali društva se vpisujejo vsi člani delovne skupnosti organizacije združenega dela, ki imajo po splošnih predpisih o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v organizacijah združenega dela aktivno volilno pravico, oziroma vsi člani delovne skupnosti, ki imajo po predpisih o volitvah v svete delovnih skupnosti samoupravnih interesnih skupnosti, državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev, aktivno volilno pravico.
4.	Komisija za sestavljanje volilnega imenika
30.	' člen
Volilni imenik delovnih ljudi ter volilni imenik študentov oziroma učencev sestavlja komisija za sestavljanje volilnega imenika.
Komisija ima predsednika in dva člana.
31.	člen
Komisijo za sestavljanje volilnega imenika delovnih ljudi v organizaciji združenega dela ustanhvi ter predsednika in dva člana imenuje izmed članov organizacije združenega dela delavski svet oziroma drug ustrezen organ te organizacije.
Komisijo za sestavljanje volilnega imenika delovnih ljudi delovne skupnosti samoupravne interesne skupnosti, državnega organa, družbenopolitične organizacije oziroma društva ustanovi ter predsednika in dva člana imenuje izmed članov delovne skupnosti svet delovne skupnosti, oziroma če ni sveta, delovna skupnost sama na seji.
32.	člen
Pristojni organ iz prejšnjega člena lahko ustanovi tudi posebne komisije za sestavljanje Volilnega imenika za tiste enote organizacije združenega dela, državnega organa, družbenopolitične organizacije ali društva, ki so oddaljene od sedeža organizacije združenega dela, državnega organa, družbenopolitične organizacije ali društva, za katere se sestavlja poseben volilni imenik.
33.	člen
Komisija za sestavljanje volilnega imenika mora biti ustanovljena ter njen predsednik in oba člana imenovana najpozheje 10 dni po razpisu volitev.
Komisijo za sestavljanje volilnega imenika delovnih ljudi v vojaški enoti ali vojaškem zavodu za neposredne volitve v skupščine družbenopolitičnih skupnosti ustanovi ter predsednika in oba člana imenuje izmed teh delovnih ljudi starešina vojaške enote oziroma vojaškega zavoda.
Komisijo za sestavljanje volilnega imenika študentov oziroma učencev srednjih šol ustanovi za študente visokošolskih zavodov svet visokošolskega zavoda, za učence srednjih šol pa svet šole; predsednika in člane komisije imenuje izmed delovnih ljudi visokošolskega zavoda oziroma srednje šole ter izmed študentov in izmed učencev srednje šole. V komisiji mora biti najmanj en študent oziroma učenec.
Komisija za sestavljanje volilnih imenikov delovnih ljudi izven organizacije združenega dela in drugih delovnih skupnosti se ustanovi za delovne ljudi, ki se ukvarjajo s sorodnimi dejavnostmi v enem ali več krajih na območjih občine; komisijo ustanovi ter predsednika in oba člana imenuje občinska skupščina.
5.	Postopek
34.	člen
Komisija za sestavljanje volilnega imenika delovnih ljudi in komisija za sestavljanje volilnega imenika študentov oziroma učencev mora sestaviti volilni imenik v 8 dneh od imenovanja predsednika in njenih članov.
Za vsako volišče se sestavi poseben volilni imenik.
35.	člen
Ko komisija sestavi volilni imenik, ga razgrne.
Vsak delovni človek, ki ima volilno pravico, ima pravico pregledati volilni imenik in zahtevati popra-
vek. Popravek lahko zahteva: ker on ali kakšen drug delovni človek, ki ima volilno pravico, ni vpisan v volilni imenik; ker je v volilnem imeniku vpisan kdo, ki nima volilne pravice; ali kdo, ki je umrl; ali pa zato, ker je nepravilno vpisano ime ali drug podatek, ki se nanaša nanj ali na koga drugega. /
Pravice, ki jih ima po prejšnjem odstavku delovni človek, ima glede volilnih imenikov študentov oziroma učencev študent oziroma učenec.
36.	člen
Popravek je mogoče zahtevati najpozneje 8 dni pred dnem, ki je določen za volitve.
Popravek se lahko zahteva ustno ali pismeno pri predsedniku ali članu komisije. O ustnem zahtevku za popravek se napravi uradni zaznamek.
37.	'člen
.O zahtevku za popravek volilnega imenika odloča komisija za sestavljanje volilnega imenika.
Ce komisija spozna, da je zahtevam popravek volilnega imenika utemeljen, izvrši tak popravek, v nasprotnem primeru pa zahtevek zavrne. Odločbo, o zavrnitvi zahtevka izda komisija v 24 urah od prejema zahtevka in jo vroči tistemu, na katerega se zahtevek nanaša.
Zoper odločbo o zavrnitvi zahtevka za popravek volilnega imenika se lahko tisti, na katerega se zahtevek nanaša, v 48 urah od prejema odločbe pritoži na pristojno občinsko sodišče. Občinsko sodišče mora d pritožbi odločiti v 48 urah, potem ko jo je prejelo.
Sklep občinskega sodišča je dokončen.
38.	člen
Popravki po drugem in tretjem odstavku 35. člena tega zakona se izvršijo najpozneje 3 dni pred dnem, ki je določen za volitve.
Ce je na podlagi sklepa sodišča treba popraviti volilni imenik delovnih ljudi, je treba to storiti najpozneje do dneva, ki je določen za volitve.
39.	člen
Volilni imenik delovnih ljudi potrdijo predsednik in člani komisije za sestavljanje volilnega imenika s podpisom in pečatom organizacije oziroma organa, pri katerem je komisija. ,
VI.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
40.	člen
Evidenca splošne volilne pravice po stalnem volilnem imeniku iz zakona o volilnih imenikih (Uradni list SFRJ, št. 5-39/65 in 8-86/69), ki po določbah 7. točke tretjega odstavka 16. člena ustavnega zakona za izvedbo ustavnih amandmajev od XX do XLI (Uradni list SFRJ, št. 29/71) velja’za volitve zveznih poslancev, se šteje za stalno evidenco splošne volilne pravice občanov, ki se po tem zakonu vodi v registru stalnega prebivalstva.
41.	člen
Podatki iz stalne evidence splošne volilne pravice se lahko zbirajo tudi v centralnem registru stalnega prebivalstva.
Pristojni organ lahko prepusti centralnemu regi-stru stalnega prebivalstva izvedbo vseh tistih nalog
sestave splošnega volilnega imenika po tem zakonu, za katere ima centralni register stalnega prebivalstva •Ustrezne evidence.
42.	člen
Republiški sekretar za pravosodje in občo upravo Predpiše v soglasju z republiškim sekretarjem za notranje zadeve način vodenja evidence splošne volilne Pravice v registru stalnega prebivalstva in dopolnilnih evidencah splošne volilne pravice.
43.	člen
Ko začne veljati ta zakon, prenehajo v skladu z H. točko 13. člena ustavnega zakona za izvedbo ustav-hih amandmajev XXV do Lil k ustavi ŠR Slovenije (Uradni list SRS, št. 51/71), veljati določbe zakona o volilnih imenikih (Uradni list SFRJ, št. 5-39/65 in 8-86/69), kolikor se nanašajo na volitve v skupščino SR Slovenije in v občinske skupščine ter volitev v organe upravljanja organizacij združenega dela, državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev v SR Sloveniji.
44..	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
329.
Na podlagi 2. točke1 amandmaja LI k ustavi Socialistične republike Slovenije izdaja predsedstvo skupščine Socialistične republike Slovenije
UKAZ
0 razglasitvi zakona o nostrifikaciji v tujini pridobljenih šolskih spričeval
Razglaša se Zakon o nostrifikaciji v tujini pridobljenih šolskih spričeval, ki ga je sprejela skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji prosvetno-kulturnega zbora dne 29. septembra 1972.
Št. 60-57/72
Ljubljana, dne 29. septembra 1972.
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
0 nostrifikaciji v tujini pridobljenih šolskih spričeval
1.	člen
Državljan SFRJ, ki je v tujini dokončal šolo ali si Pridobil doktorat znanosti, lahko zahteva nostrifikacijo ^Pričevala (diplome) te šole oziroma listine, s katero Izkazuje doktorat (v nadaljnjem besedilu: spričevalo).
Kdor ni državljan SFRJ, lahko zahteva nostfifika-c(jo spričevala šole, ki jo je končal v tujini, ali dokto-ki si ga je pridobil v tujini, če ima pravni interes, da se mu to prizna v SFRJ.
Za šolo se v smislu tega zakona štejejo vse oblike sPlošnega in poklicnega izobraževanja.
■ 2. člen
Z nostrifikacijo se spričevalu tuje šole prizna ena-°Pravnost s spričevalom domače šole enake vrste.
3.	člen
Spričevalo končane tuje osnovne in srednje šole ter drugih oblik poklicnega izobraževanja nostrificira republiški sekretariat za prosveto in kulturo.
4.	člen
Spričevalo končane tuje višje šole nostrificira ustrezna višja šola, če takšne višje , šole ni, pa drug visokošolski zavod, ki daje ustrezno visoko izobrazbo.
Spričevalo končane tuje fakultete, visoke šole ali umetniške akademije nostrificira visokošolski zavod, ki daje ustrezno visoko izobrazbo.
Spričevalo o podiplomskem »študiju, končanem v tujini, nostrificira ustrezen visokošolski zavod, ki ima organiziran podiplomski študij.
Ce v SR Sloveniji v primerih iz prejšnjih treh odstavkov ni ustreznega visokošolskega zavoda, nostrificira spričevalo končane tuje šole soroden visokošolski zavod.
5.	člen
Spričevalo o doktoratu znanosti, pridobljenem v tujini, nostrificira ustrezna oziroma sorodna fakulteta ali visoka šola, ki je po zakonu pooblaščena, da podeljuje doktorat znanosti.
6.	člen
Ce v Sloveniji ali-v drugih republikah ni ustreznega oziroma sorodnega visokošolskega zavoda, ki bi mogel nostrificirati v tujini pridobljeno spričevalo, imenuje univerza oziroma združenje visokošolskih zavodov posebno komisijo ustreznih strokovnjakov, ki naj odloči o nostrifikaciji takega spričevala.
Ce šolanja na končani tuji osnovni oziroma srednji šoli ni mogoče primerjati s šolanjem na ustrezni šoli v SFRJ, imenuje republiški sekretar za prosveto in kulturo posebno komisijo za nostrifikacijo spričevala take. tuje šole.
7.	člen
Na visokošolskem zavodu nostrificira v tujini pridobljena spričevala organ, ki ga določi statut zavoda.
8.	člen
Pri odločanju o nostrifikaciji v tujini pridobljenega spričevala se upošteva sistem šolanja v zadevni tuji državi, predmetnik oziroma učni načrt in program šole, na kateri je bilo spričevalo pridobljeno„pogoji za sprejem v šolo, trajanje šolanja, pravice, ki jih daje spričevalo v državi, v kateri je bilo pridobljeno, ter druge okoliščine, ki so pomembne za nostrifikacijo.
Ce se v postopku za nostrifikacijo izkaže, da še program končane tuje šole znatneje loči od programa ustrezne oziroma sorodne šole v SR Sloveniji, je pogoj za nostrifikacijo takega spričevala, da opravi prizadeti določene dopolnilne (nostrifikacijske) izpite.
Spričevalo o doktoratu znanosti se sme nostrificirati, če se ugotovi, da ustreza doktoratu znanosti, pridobljenemu v SR Sloveniji.
9.	člen
Ce še prošnji za nostrifikacijo ugodi, se 'klavzula o nostrifikaciji zapiše na drugi strani izvirnega spričevala -in njegovih overjenih prevodov.
10.	člen
Določbe tega zakona o nostrifikaciji spričeval tujih osnovnih in srednjih šol se primerno uporabljajo tudi
za priznavanje posameznih končanih razredov v osnovnih in srednjih šolah v tujini za nadaljevanje šolanja v SR Sloveniji.
11.	člen
Letnike, semestre, izpite in podobno, ki jih je kdo končal oziroma opravil v tujini, prizna za nadaljevanje šolanja visokošolski zavod, na katerega se hoče vpisati tisti, ki je prosil za priznanje.
S statutom oziroma z drugim splošnim aktom visokošolskega zavoda se določita organ in postopek za priznanje letnikov, semestrov, izpitov in podobno, končanih oziroma opravljenih v tujini.
12.	člen
Republiški sekretariat za prosveto in kulturo vodi:
1.	razvid vlog za nostrifikacijo v tujini pridobljenih šolskih spričeval;
2.	razvid spričeval, ki so jih nostrificirali visokošolski zavodi.
Visokošolski 'zavodi vodijo razvid po 1. točki prejšnjega odstavka.
13.	člen
Republiški sekretar za prosveto in kulturo izda natančnejše predpise o dokumentaciji k prošnji za nostrifikacijo, o vsebini klavzule o nostrifikaciji, o čuvanju dokumentacije in o vodenju evidenpe nostrificiranih spričeval.
14.	člen
Z dnem, kb začne veljati ta zakon, neha veljati zakon o nostrifikaciji v tujini pridobljenih šolskih spričeval (Uradni list SRS, št. 26/70), hkrati pa se v SR Sloveniji neha uporabljati zvezni zakon o nostrifikaciji v tujini pridobljenih šolskih spričeval (Uradni list SFRJ, št. 12/67) v skladu s 24. točko prvega odstavka 13. člena ustavnega zakona za izvedbo ustavnih amandmajev XXV do Lil k ustavi SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 51/71).
15.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
330.
Na podlagi 2. točke'amandmaja LI k ustavi‘Socialistične republike Slovenije izdaja predsedstvo skupščine Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o dopolnitvah zakona o uvedbi in stopnjah republiških davkov in taks
Razglaša se zakon o dopolnitvah zakona o uvedbi in stopnjah republiških davkov in taks, ki ga je sprejela skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji gospodarskega zbora dne 29. septembra 1972.
St. 422-10/72
Ljubljana, dne 29. septembra 1972.
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o dopolnitvah zakona o uvedbi in stopnjah republiških davkov in taks
1.	člen
V	2. členu zakona o uvedbi in stopnjah republiških davkov in taks (Uradni list SRS, št. 7-74/72) se za prvim odstavkom doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Republiški davek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja se ne plačuje od osebnih dohodkov delavcev v organizacijah združenega dela, ki se ukvarjajo s kmetijsko proizvodnjo in so bile prizadete ob poplavah in neurju v letu 1972. Te organizacije združenega dela ugotovi izvršni svet skupščine SR Slovenije.-"
Dosedanji drugi in tretji odstavek postaneta tretji in četrti odstavek.
2.	člen
V	3. členu se za petim odstavkom doda nov šesti odstavek, ki se glasi:
»Občinam na območju SR Slovenije, prizadetem ob poplavah in neurju v letu 1972, se odstopi v letu 1972 na njihovem območju vplačani republiški davek iz kmetijske dejavnosti v višini, ki ustreza 12 °/o od davčne osnove in ga plačujejo zavezanci, katerim se ne odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov. To območje ugotovi izvršni svet skupščine SR Slovenije."
3.	člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, njegove določbe pa učinkujejo od .1. januarja 1972.
331.
Na podlagi 2. točke amandmaja LI k ustavi Socialistične republike Slovenije izdaja predsedstvo skupščine Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o podaljšanju veljavnosti zakona o prispevku SR Slovenije kmetijskim delovnim organizacijam pri odplačevanju določenih investicijskih kreditov
Razglaša se zakon o podaljšanju veljavnosti zakona o prispevku SR Slovenije kmetijskim delovnim organizacijam pri odplačevanju določenih investicijskih kreditov, ki ga je sprejela skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji gospodarskega zbora dne 29. septembra 1972.
St. 402-145/72
Ljubljana, dne 29. septembra 1972.
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o podaljšanju veljavnosti zakona o prispevku SR Slovenije kmetijskim delovnim organizacijam pri odplačevanju določenih investicijskih kreditov
1.	člen
Veljavnost zakona o prispevku SR Slovenije kmetijskim delovnim organizacijam pri odplačevanju dolo-

čenih investicijskih kreditov (Uradni list SRS, št. 24-203/69) se podaljša za leto 1973 in 1974 z omejitvijo, da bo republika v teh letih dajala prispevek samo tistim kmetijskim delovnim organizacijam, ki so imele v letu 1972 Večjo škodo zaradi poplav ali neurja.
Kmetijske delovne organizacije iz prejšnjega odstavka ugotovi izvršni svet skupščine SR Slovenije.
2.	člen
Kmetijske delovne organizacije iz prejšnjega čle-na predložijo republiškemu sekretariatu za kmetijstvo in gozdarstvo obrazložen zahtevek za prispevek v letih 1973 in 1974 najpozneje 30 dni po ugotovitvi izvršnega sveta skupščine SR Slovenije po drugem odstavku Prejšnjega člena.
3.	člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
332.
Na podlagi .tretjega odstavka 2. točke VII. 'amandmaja k ustavi SR Slovenije je skupščina SR Slovenije ha seji republiškega zbora in na seji enotnega zbora delovnih skupnosti dne 29. septembra 1972 sprejela
ODLOK
0 dodelitvi posojila iz rezervnega sklada SR Slovenije občinam na območju SR Slovenije, prizadetem ob poplavah in neurju v letu 1972
I
Občinam na območju SR Slovenije, ki je bilo pri-?-adeto ob poplavah in neurju v letu 1972, se daje brez-°drestno posojilo iz rezervnega sklada SR Slovenije v ^hipnem znesku 5 milijonov dinarjev (v nadaljnjem besedilu: posojilo).
Območje, ki je bilo prizadeto ob poplavah in nedrju v letu 1972, ugotovi izvršni svet skupščine SR
Slovenije.
II
Posojilo se daje za dobo petih let, s tem da bo odplačano od 1. januarja 1974 do 31. decembra 1978.
III
Posojilo se daje posameznim občinam po merilih, m jih določi izvršni svet skupščine SR Slovenije.
IV
Podrobnejši način odplačila posojila se določi v P°sojilnih pogodbah, ki jih z občinami iz I točke tega ddloka sklene za SR Slovenijo republiški sekretar za finance.
V
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v
Uradnem'listu SRS.
Št. 402-181/72
Ljubljana, dne 29. septembra 1972.
333.
Na podlagi 2. točke amandmaja LI k ustavi Socialistične republike Slovenije izdaja predsedstvo skupščine Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o spremembi zakona o raziskovalni dejavnosti
Razglaša se zakon o spremembi zakona o raziskovalni dejavnosti, ki ga je sprejela skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji prosvetno-kulturnega zbora dne 29. septembra 1972.
St. 63-16/72
Ljubljana, dne 29. septembra 1972.
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o spremembi zakona o raziskovalni dejavnosti
1.	člen
64. člen zakona o raziskovalni dejavnosti (Uradni list SRS, št. 26-148/70) se spremeni tako, da se glasi:
»Redna skupščina skupnosti se konstituira najkasneje do 30, septembra 1973«.
2.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
334.
Na podlagi četrtega odstavka 2. točke VII. amandmaja k ustavi Socialistične republike Slovenije je skupščina SR Slovenije na seji republiškega zbora dne 29. septembra 1972 sprejela
SKLEPE IN PRIPOROČILA
za nadaljnje delo sodišč in javnega tožilstva v Socialistični republiki Sloveniji
Skupščina SR Slovenije je na seji republiškega zbora dne 29. septembra 1972 razpravljala o stanju in problematiki sodišč in javnega tožilstva v ŠR Sloveniji in
ugotovila: j
Varovanje ustavnosti in zakonitosti je v samoupravni socialistični družbi ena od temeljnih nalog vseh družbenih subjektov. Med temi imajo posebno odgovornost sodišča in javno tožilstvo, ki v skladu s svojimi pristojnostmi na podlagi ustave in zakona varuje pravice občanov in delovnih ljudi, organizacij združenega dela in drugih organizacij ter pravice in interese socialistične družbene skupnosti.
Sodišča in javno tožilstvo so v povojnem obdobju večinoma uspešno opravljala svoje naloge, izvirajoče iz razvojnih procesov in dogajanj v naši družbi. S svojo družbeno angažiranostjo so pripomogla k stabilnejšemu razvoju družbenega sistema, samoupravnih socialističnih družbenih odnosoy in k zagotavljanju ustavnosti in zakonitosti.
Pri tem pa je potrebno ugotoviti pomanjkljivosti, ki zavirajo skladnejši razvoj pravosodja s celotnim razvojem družbenega sistema. Te so predvsem naslednje:
—	vloga in položaj sodišč in javnega tožilstva nista prilagojena doseženemu razvoju samoupravljanja in spremenjenim funkcijam družbeno-političnih skupnosti; zato bo to osrednje vprašanje v drugi fazi ustavnih sprememb na tem področju;
—	družbeno-politične skupnosti so doslej posvečale premajhno pozornost problematiki sodišč in javnega tožilstva, zaradi česar ti organi niso bili v zadostni meri vključeni v razvojne tokove naše družbe in zato zaostajajo za splošnim družbenim razvojem;
—	pomanjkanje ustreznega vzdušja za preprečevanje družbeno škodljivih pojavov v določenih sredinah, pomanjkljivo družbeno nadzorstvo, premalo usklajeno delovanje organov nadzora in odkrivanja pri zatiranju kriminalitetfe ter nezadostna učinkovitost teh organov, sodišč in javnega tožilstva je imelo za posledico tudi nezadostno učinkovitost boja proti družbeno negativnim pojavom, kar povzroča določeno nezaupanje občanov in družbe do organov, ki jim je družba zaupala in naložila nalogo čuvanja ustavnosti in zakonitosti;
—	obstajajo velike vrzeli pri pravnem urejanju družbenih odnosov. S pozitivnimi predpisi predvsem ni urejena vrsta civilno pravnih razmerij in so sodišča prisiljena uporabljati pravrta pravila, ki so bila v veljavi v starem družbenem sistemu in jih prilagajati današnjim potrebam. S predpisi tudi nista urejena nepravdni in izvršilni postopek. Obstaja tudi večje število pomanjkljivih splošnih aktov organizacij združenega dela in drugih organizacij;
—	materialni pogoji za delo sodišč in javnega tožilstva so se sicer postopoma izboljševali, vendar sodišča in javna tožilstva resno, zaostajajo glede uporabe znanstvenih in tehničnih dosežkov za napredkom, ki je že dosežen v nekaterih drugih družbenih dejavnostih;
—	ažurnost in učinkovitost sodišč ni zadovoljiva kljub velikim prizadevanjem sodnikov. Število nerešenih zadev se iz leta v leto povečuje. Razlog za premajhno učinkovitost sodišč je predvsem v premajhnem številu sodnikov, izvirajočem v fluktuaciji sodniškega kadra in v premajhnem interesu za delo v sodstvu. Ta interes je predvsem pogojen z višino osebnih dohodkov, ki še zaostajajo za osebnimi dohodki enako kvalificiranih delavcev v gospodarstvu, s prepočasnim reševanjem stanovanjskih problemov, z nezadostnim štipendiranjem, premajhnim omogočanjem pripravniške prakse itd. Med objektivnimi vzroki nezadostne učinkovitosti so še: nezadostno število odvetnikov in služb pravne pomoči, veliko udeležencev v sodnem postopku, ki so na delu v tujini, pomanjkanje izvedencev, pomanjkljivosti v dostavi sodnih pošiljk po pošti itd.;
Med subjektivnimi vzroki nezadostne učinkovitosti sodišč je potrebno poudariti: premajhna koncentracija postopka, odlaganje nekaterih težjih in družbeno pomembnejših zadev, prelaganje obravnav za nedoločen čas, zavlačevanje z izdajo sodnih odločb, nezadostno obvladanje tehnike postopka s strani posameznih sodnikov itd.
Sodišča in organi pravosodne uprave so sicer že sprejeli vrsto ukrepov za izboljšanje ažurnosti in učinkovitosti, ki pa povsod še niso dali zaželenih učinkov;
—	mreža občinskih sodišč je razdrobljena. Skoraj polovica občinskih sodišč ima tri ali manj sodnikov. Zato ni mogoča specializacija sodnikov, ki jo terja razširjanje pristojnosti teh sodišč;
—	kadrovska problematika pri sodiščih in javnem tožilstvu je zelo pereča. Nezasedenih je 71 sistemiziranih sodniških mest pri sodiščih splošne pristojnosti in 18 delovnih mest javnih tožilcev oziroma namestnikov. Na razpisana delovna mesta je vse manj odziva, zato praktično tudi ni mogoča nikakršna izbira kandidatov. Nezadovoljiva je tudi starostna struktura sodnikov;
—	sedanji sistem štipendiranja pravnikov ni dovolj učinkovit, kar se odraža tudi v izredno majhnem številu pripravnikov pri sodiščih in javnem tožilstvu;
skoraj povsem je zanemarjeno vprašanje podiplomskega izobraževanja kadrov pri sodiščih in javnem tožilstvu. Vzrok za to je predvsem v prezaposlenosti sodnikov in javnih tožilcev z rednim delom v neustrezni materialni stimulaciji za dodatni študij pa tudi v pomanjkanju materialnih sredstev, ki bi omogočala ta študij;
—	število sodnikov porotnikov sicer narašča, ni pa ustrezna njihova socialna in starostna struktura in tudi dvoletna mandatna doba je prekratka da bi se mogli poglobiti v opravljanje sodniške funkcije;
, — osebni dohodki sodnikov in javnih tožilcev so vsa zadnja leta močno zaostajali za osebnimi dohodki delavcev ng ustreznih delovnih mestih v gospodarstvu. S samoupravnim sporazumom o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov, ki so ga sklenili pravosodni organi in ki se uporablja od 1. maja 1971, so se sicer ublažile velike razlike v osebnih dohodkih delavcev na sodiščih in javnem tožilstvu, vendar osebni dohodki občinskih sodnikov in občinskih javnih tožilcev zaostajajo za osebnimi dohodki drugih pravnikov;
—	sodišča in javno tožilstvo so doslej posvečali premajhno pozornost spremljanju in proučevanju družbenih odnosov in pojavov, ki sb pomembni za uveljavljanje njihovih funkcij, in obveščanju skupščin družbeno-političnih skupnosti o izvajanju zakonov in o problemih pri njihovem delu. Evidenca sodne prakse je bila neenotna, premalo strokovna in organizirana, poročila sodišč skupščinam pa so bila večinoma rutinska letna poročila, ki so obravnavala predvsem organizacijsko in le v manjši meri družbeno problematiko;
—	sodišča niso doslej podrobneje in kompleksno analizirala kaznovalne politike in na podlagi lastnih ocen, soočenih z ocenami družbe, tudi niso ustrezno ukrepala. To pogojuje določene ocene o neustreznosti kaznovalne politike, ki se vse bolj pojavljajo v javnosti;
—	sodišča in javna tožilstva so se doslej premalo angažirala pri seznanjanju širše javnosti s svojim delom in problemi. Zaradi njihove premajhne povezanosti s sredstvi javnega obveščanja in obratno, je bila javnost pomanjkljivo seznanjena z delom sodišč in javnega tožilstva.
Zaradi pomena, ki ga imajo sodišča in javno tožilstvo v utrjevanju zakonitosti in pravne varnosti občanov in delovnih ljudi ter organizacij združenega dela in drugih organizacij v našem družbeno-ekonom-skem in političnem sistemu in z namenom, da bi pospešili reševanje problemov, ki se pojavljajo na tem področju, je skupščina SR Slovenije sprejela naslednja
I
stališča
1.	Pri opredeljevanju mesta in vloge sodišč in javnega tožilstva v spremenjenih družbeno-ekonomskih in političnih odnosih je treba izhajati s stališča, da je
ustavna pravica občanov in delovnih ljudi v organizacijah združenega dela in v njihovih drugih samoupravnih organizacijah, da v medsebojnih individualnih in kolektivnih sporih o Zadevah in stvareh, ki jih samostojno urejajo ali z njimi razpolagajo, sami odločajo o načinu njihovega reševanja. Temeljna funkcija sodišč in javnega tožilstva naj bo tudi v prihodnje varovanje z 'ustavo in zakoni določene samoupravne socialistične ureditve, vendar predvsem tedaj in na tistih področjih, ki zahtevajo po svoji naravi intervencijo državnih organov.
2.	V skladu z zahtevami samoupravnega razvoja naj se z ustavnimi določbami zagotovi nadaljnji razvoj in krepitev porote. Omogočiti je treba uveljavitev različnih oblik sodelovanja občanov v sojenju z namenom, da bi bilo njihovo sodelovanje čimbolj učinkovito.
3.	Skladno s spremenjeno funkcijo družbeno-po-litičnih skupnosti in z novo opredeljeno vlogo organov Pravosodja v ustavi je treba v celoti proučiti zakonodajo s tega področja.
IX
sklepe
1.	Komisija skupščine SR Slovenije za pravosodje
naj:
—	aktivno sodeluje pri pripravah za sistemsko ureditev področja varstva ustavnosti in zakonitosti v drugi fazi ustavnih sprememb;
—	v sodelovanju s sodišči in javnimi tožilstvi daje Pobude in predloge za spremembe in dopolnitve tistih zveznih predpisov, katerih sedanje določbe ovirajo Uspešnejše delo sodišč in javnih tožilstev;
, — v sodelovanju s sodišči in javnimi tožilstvi ter drugimi družbeno-političnimi činitelji proučuje sistem in organizacijo pravosodja v samoupravni socialistični družbi ter daje pobude za spremembe in dopolnitve obstoječih republiških predpisov, oziroma za izdajo novih republiških predpisov na področju pravosodja.
2.	Komisija skupščine SR Slovenije za volitve in imenovanja naj:
—	izdela v sodelovanju s komisijo za pravosodje, republiškim sekretariatom za pravosodje in občo upravo in sodišči sistem volitev sodnikov in sodnikov porotnikov in njihove razrešitve ter izdela kriterije za imenovanje in razrešitev javnih tožilcev in njihovih namestnikov;
—	sprejme ukrepe za rešitev konkretnih najbolj Perečih kadrovskih vprašanj;
—	pripravi sistemske rešitve za dolgoročnejšo kadrovsko politiko , v sodstvu in javnem tožilstvu.
3.	Administrativna komisija skupščine SR Slovenije naj:
—	prouči sistem nagrajevanja' voljenih in imeno-vanih delavcev v organih pravosodja in predlaga Ustrezne rešitve.
4.	Izvršni svet skupščine SR Slovenije naj:
—	pripravi predlog ukrepov, ki bodo zagotovili učinkovitejše delovanje organov nadzora in odkrivanja kaznivih dejanj, kot so inšpekcijske službe, davčna siužba, organi za notranje zadeve itd. in njihovo sklad-Pejše delovanje z javnim tožilstvom;
—	prouči sistem izvajanja notranjega nadzora in °dgovornosti za izvajanje samoupravnih splošnih aktov 0rganizacij združenega dela in drugih organizacij;
—	pripravi predloge ukrepov, ki bodo zagotavljali sodiščem in javnim tožilstvom materialne pogoje za njihovo učinkovito in racionalno delovanje;
—	pripravi predlog za rešitev stanovanjskih problemov delavcev pri sodiščih in javnem tožilstvu, ki jih financira republika.
5.	Republiški sekretariat za pravosodje in občo upravo naj:
—	pripravi predlog ukrepov za izpopolnitev in nadaljnji razvoj ter modernizacijo dela sodišč v SR Sloveniji;
—	poskrbi za učinkovitejši način štipendiranja študentov pravne fakultete za delo pri sodiščih in javnem tožilstvu;
—	v sodelovanju s sodišči in javnim tožilstvom poskrbi za izboljšanje stanja na področju dodatnega izobraževanja delavcev pri sodiščih in javnem tožilstvu (podiplomski študij, specializacija ipd.);
—	skrbi za učinkovitejše sodelovanje med sodišči in sredstvi javnega obveščanja.
III
priporočila
1.	Občinske skupščine naj:
—	spremljajo delo sodišč in javnih tožilstev, razpravljajo o njihovi problematiki v okviru občine, sprejmejo ukrepe za ustvarjanje potrebnih pogojev za njihovo učinkovito delovanje in z njimi sodelujejo pri naporih za odstranjevanje in preprečevanje družbeno škodljivih pojavov;
'— se zavzemajo za učinkovito sodelovanje in usklajevanje dela vseh služb nadzora in organov odkrivanja kaznivih in drugih protizakohitih dejanj ter sodelovanje teh organov s sodišči in javnimi tožilstvi;
—	posvetijo posebno pozornost reševanju kadrovske problematike pri sodiščih in javnem tožilstvu na svojem območju in v ta namen sprejmejo posebne družbene dogovore o štipendiranju, zagotavljanju pripravniških mest. o ukrepih za usposabljanje kadrov za delo pri sodiščih in javnem tožilstvu kot tudi o zagotavljanju drugih pogojev za delo v teh organih.
2.	Sodišča in javna tožilstva naj:
—	se v izvrševanju svoje osnovne naloge doslednega zagotavljanja ustavnosti in zakonitosti, kot prvega pogoja za nadaljnjo graditev samoupravnega socialističnega sistema, aktivno angažirajo pri odpravi subjektivnih vzrokov neučinkovitosti in neažurnosti dela sodišč;
—	posvetijo posebno pozornost družbeno negativnim pojavom v najširšem smislu in na to opozarjajo pristojne državne in samoupravne organe in organizacije;
—	analizirajo kaznovalno politiko in z ugotovitvami seznanjajo skupščine družbeno-političnih skupnosti;
—	opozarjajo organizacije združenega dela na nepravilnosti in pomanjkljivosti njihovih samoupravnih splošnih aktov, ki so jih ugotovili pri svojem delu;
—	aktivno sodelujejo pri pripravah predlogov za ustreznejšo normativno ureditev posameznih pravnih področij.
3.	Družbeno-politične organizacije naj:
—	razpravljajo o problematiki sodišč in javnega tožilstva v SR Sloveniji, spremljajo delo teh organov
in s svojimi stališči pripomorejo k utrjevanju zavesti o ustavnosti in zakonitosti v naši družbi.
Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije naj izoblikuje družbene kriterije za izbiro kandidatov za sodnike, sodnike porotnike in javne tožilce.
Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije naj se posebej zavzame za utrditev vloge poravnalnih svetov in naj aktivno sodeluje pri pripravah za njihovo normativno ureditev.
Zveza sindikatov Slovenije naj se posebej zavzame za uveljavljanje arbitraž, kot institucij za reševanje sporov.
4.	Gospodarska zbornica SR Slovenije naj:
—	si prizadeva za -razvijanje odgovornosti svojih članov do družbene skupnosti, za dosledno uveljavljanje ustavnih in zakonskih določil, gospodarskih načel in planskih smernic in za utrjevanje dobrih poslovnih običajev;
—	si prizadeva za čim večjo uveljavitev arbitraž pri reševanju sporov med njenimi članicami;
—	sodeluje pri pripravah predlogov za normativno urejanje tistih pravnih področij, ki zadevajo medsebojna razmerja organizacij združenega dela.
5.	Sredstva javnega obveščanja naj:
—	aktivno sodelujejo s sodišči in javnimi tožilstvi in objektivno seznanjajo javnost tako z njihovim delom kot tudi z njihovo problematiko;
—	skrbe za potrebno strokovno izobrazbo in družbeno razgledanost novinarjev, ki delujejo na tem področju in njihovo poznavanje vloge in delovanja sodišč ter -javnih tožilstev.
St. 7-5/72
Ljubljana, dne 29. septembra 1972.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
335.
Na podlagi 149. člena ustave Socialistične republike Slovenije in prvega ter tretjega odstavka 54. člena zakona o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR, Sloveniji (Uradni list SRS, št. 8-52/69) je skupščina SR Slovenije na seji republiškega zbora in na seji prosvetno-kulturnega zbora dne 29. septembra 1972 sprejela
• Odlok
o potrditvi sprememb in dopolnitev statuta izobraževalne skupnosti 3R Slovenije
Potrdijo se spremembe in dopolnitve statuta izobraževalne skupnosti SR Slovenije,, ki jih je sprejela skupščina izobraževalne skupnosti SR Slovenije 30. junija 1972.
St. 022-166/72
Ljubljana, dne 29. septembra 1972.
336.
Na podlagi 4. točke XXXIV. amandmaja k ustavi SFR Jugoslavije, drugega odstavka 2. točke VII. amandmaja in druge alinee prvega odstavka XLIV. amandmaja k ustavi SR Slovenije ter v zvezi z določbo 61. člena odloka o spremembah in dopolnitvah poslovnika skupščine Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 26-238/72) je skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji gospodarskega zbora dne 29. septembra 1972 spfejela
ODLOK
o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o jamstvu med SFRJ in Mednarodno banko za obnovo in razvoj za posojilo št. 836 YU (projekt prenosne mreže), podpisan 23. junija v VVashingtonu
I
Daje se soglasje k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o jamstvu med SFRJ in Mednarodno banko za obnovo in razvoj za posojilo št. 836 YU (projekt prenosne mreže), ki je bil podpisan 23. 6. 1972 v 'VVashingtonu.
II
SR Slovenija s tem jamči samo za tiste obveznosti, ki bodo nastale na področju SR Slovenije na podlagi posojilne pogodbe z Mednarodno bdnko za obnovo in razvoj za financiranje izgradnje 380-kilovoltnega prenosnega omrežja Jugoslavije, za kar bo SR Slovenija sklenila s SFRJ pogodbo o prevzemu materialnih in finančnih obveznosti.
III
Za ureditev razmerij med SR Slovenijo, ki izvirajo iz sporazuma o jamstvu med SFRJ in Mednarodno banko za obnovo in razvoj za posojilo št. 836 YU (projekt prenosne mreže), podpisanega 23. 6. 1972 v VVashingtonu, sklene republiški sekretar za finance v imenu SR Slovenije s SFRJ pogodbo o prevzemu materialnih in finančnih obveznosti SFRJ iz sporazuma o jamstvu med SFRJ in Mednarodno banko za obnovo in razvoj za posojilo št. 836 YU (projekt prenosne mreže).
IV
Republiški sekretar za finance Sklene z investitorji projekta prenosne mreže pogodbo, s katero se določi regresne zahtevke SR Slovenije do investitorjev, če bi morala SR Slovenija plačati kakšno obveznost SFRJ po pogodbi iz točke II tega odloka.
V
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 0100-8/72
Ljubljana, dne 29. septembra 1972.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
337.
Na podlagi 4. točke XXXIV. amandmaja k ustavi SFR Jugoslavije, drugega odstavka 2. točke VIL amandmaja in druge alinee prvega odstavka XLIV. amandmaja k ustavi SR Slovenije ter v zvezi z določbo 61. člena odloka o spremembah in dopolnitvah poslovnika skupščine Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 26-238/72) je skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji gospodarskega zbora dne 29. septembra 1972 sprejela
ODLOK
o soglasju za ratifikacijo sporazuma o dobavah delov za prvo vgraditev za proizvodnjo osebnih avtomobilov v Volški tovarni avtomobilov iz SFRJ v ZSSR in o dobavah osebnih avtomobilov, nadomestnih delov zanje, kovinskopredelovalne opreme in materiala iz ZSSR v SFRJ v času od leta 1969 do 1975, ki je bil podpisan dne 27. februarja 1969 v Moskvi
Daje se soglasje za. ratifikacijo sporazuma o dobavah delov za prvo vgraditev za proizvodnjo osebnih avtomobilov v Volški tovarni avtomobilov iz SFRJ v ZSSR in o dobavah osebnih avtomobilov, nadomestnih delbv zanje, kovinskopredelovalne opreme in materiala iz ZSSR v SFRJ v času od leta 1969 do 1975, ki je bil podpisan dne 27. februarja 1969 v Moskvi, pod Pogojem, da pred ratifikacijo SR Srbija da SFR Jugoslaviji na osnovi jamstva poslovnih bank, s katerimi imajo zavodi Crvena zastava poslovne aranžmaje, jamstvo za vse iz te pogodbe izhajajoče obveznosti.
Št. 0100-7/72
Ljubljana, dne 29. septembra 1972.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
338.
Na podlagi 4. točke XXXIV. in 1. točke XXXV. amandmaja k ustavi SFR Jugoslavije in tretje alinee Prvega odstavka XLIV. amandmaja k ustavi SR Slo-venije ter v zvezi z določbo 61. člena odloka o spremembah in dopolnitvah poslovnika skupščine SR Složnije (Uradni list SRS, št. 26-238/72), je skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji gospodarskega zbora dne 29. septembra 1972 sprejela
ODLOK
0 soglasju k predlogu sporazuma med Združenimi državami Amerike in Socialistično federativno republiko Jugoslavijo o garanciji za ameriške privatne investicije od nekomercialnih rizikov
Daje se soglasje k predlogu sporazuma med Združenimi državami Amerike in Socialistično federativno ^Publiko Jugoslavije o garanciji za ameriške privatne investicije od nekomercialnih rizikov, sklenjenega z izmenjavo not in podpisanega v Beogradu maja 1972.
Št. 0100-9/72
Ljubljana, dne 29. septembra 1972.
339.
. Na podlagi 1. točke XXXV. amandmaja k ustavi SFR Jugoslavije in tretje.alinee prvega odstavka XLIV. amandmaja k ustavi SR Slovenije ter v zvezi z določbo 61. člena odloka o spremembah in dopolnitvah poslovnika skupščine SR Slovenije je' skupščina SR Slovenije na seji republiškega zbora in na seji gospodarskega zbora dne 29. septembra 1972 sprejela
ODLOK
o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji mednarodne konvencije za varstvo ptic, ki je bila sklenjena IS. v oktobra 1959 v .Parizu
Daje se soglasje k predlogu zakona o ratifikaciji mednarodne konvencije za varstvo ptic, ki je bila sklenjena 18. oktobra 1650 v Parizu-
Št. 0100-10/72
Ljubljana, dne 29. septembra 1972.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije .
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
340.
Na podlagi VIII. amandmaja k ustavi Socialistične republike Slovenije so republiški zbor, gospodarski zbor, prosvetno-kulturni zbor in socialno-zdravstveni zbor na sejah dne 29. septembra 1972 sprejeli
ODLOK
o razrešitvi in izvolitvi članov skupne komisije vseh zborov skupščine SR Slovenije za ustavna vprašanja
V skupni komisiji vseh zborov skupščine SR Slovenije za ustavna vprašanja se razrešijo dolžnosti člana komisije:
Uroš Dular, v. d. načelnika davčne uprave, skupščina občine Novo mesto,
Andrej Miklavčič, direktor hotelsko gostinskega podjetja Kras, Postojna,
dr. Ernest Petrič, docent ha fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo univerze v Ljubljani.
Za člane skupne komisije vseh zborov skupščine SR Slovenije za ustavna vprašanja se izvolijo:
Zvone Dragan, predsednik komisije CK ZK Slovenije za družbenoekonomska vprašanja in socialno politiko,
Janez Kocijančič, član izvršnega.sveta skupščine SR Slovenije,
Zdravko Krvina, član predsedstva skupščine SR Slovenije,
Živko Pregl, predsednik republiške konference zveze mladine Slovenije.
Št. 0201-1/72
Ljubljana, dne 29. septembra 1972.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
341.
Na podlagi 11. alinee 152. člena ustave Socialistične republike Slovenije in v zvezi s četrtim odstavkom
12.	člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20-220/65) je skupščina SR Slovenije na seji republiškega zbora dne 29. septembra 1972 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o določitvi števila sodnikov pri vrhovnem sodišču SR Slovenije in pri okrožnih sodiščih v Socialistični republiki Sloveniji
I
Za okrožno sodišče v Celju se določi 14 sodniških mest,
za 'okrožno sodišče v Kopru se določi 10 sodniških mest,
za okrožno sodišče v Ljubljani se določi 36 sodniških mest,
za okrožno sodišče v Mariboru se določi 25 sodniških mest.
II
Ta odlok začne veljati' naslednji dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije.
S tem dnem prenehajo veljati določbe II. točke odloka o določitvi števila sodnikov pri vrhovnem sodišču SR Slovenije in pri okrožnih sodiščih v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 26-170/71), ki se nanašajo na določitev števila sodnikov pri okrožnih sodiščih v Celju, Kopru, Ljubljani in Mariboru.
.Št. 111-13/72
Ljubljana, dne 29. septembra 1972.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
342.
Na podlagi drugega odstavka 3. člena zakona o skladu za pospeševanje upodabljajoče umetnosti »Moša Pijade« (Uradni list SFRJ, št. 35-345/72) je skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 29. septembra 1972 sprejela
ODLOK
o izvolitvi članov upravnega odbora sklada za pospeševanje upodabljajoče umetnosti »Moša Pijade«
Za člana upravnega odbora sklada za pospeševanje upodabljajoče umetnosti »Moša Pijade« se izvolita za dobo dveh let:
Karel Pečko, direktor umetnostnega paviljona. Slovenj Gradec,
Ive Šubic, svobodni umetnik, Škofja Loka, Partizanska 43.
Št. 010-15/72
Ljubljana, dne 29. septembra 1972.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
343.
Komisija za odobravanje nadomestil za del obresti uporabnikom investicijskih kreditov na področju turizma razpisuje v skladu z 12. členom zakona o nadomestilu za del obresti uporabnikom investicijskih kreditov na področju turizma v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 7/72) in na podlagi 5. člena pravilnika o postopku za odobravanje nadomestila za del obresti uporabnikom investicijskih kreditov na področju turizma (Uradni list SRS, št. 25/72) naslednji
natečaj
V skladu s 6., 7. in 8. členom pravilnika o postopku za odobravanje nadomestila za del obresti uporabnikom investicijskih kreditov na področju turizma (Uradni list SRS, št. 25/72) vložijo investitorji in kreditoda-jalci skupno zahtevke za nadomestila za leto 1972, in to najkasneje v 30 dneh po objavi tega natečaja v Uradnem listu SRS. Obrazec št. 2 se predloži v štirih izvodih, priloge iz 8. člena pravilnika pa se dostavijo samo v enem izvodu.
Na osnovi 3. člena pravilnika bo republiški sekretariat za gospodarstvo za komisijo zbiral do 30. oktobra predhodne prijave za investicijske naložbe v letu 1973. Investitorji predložijo skupno s kredi toda j alci prijavo na obrazcu št. 1 v enem izvodu.
Št. 021-110/72
Ljubljana, dne 26. septembra 1972.
Predsednik komiSije Janez Planina dr. 1. r-
PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN
SKUPŠČINA MESTA LJUBLJANE 812.
Na podlagi 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67 in 27-255/72) 21. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14-153/70) ter odloka o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka ŠS 112 — Viž-; marje Brod (Glasnik, št. 6/67) je skupščina mesta Ljubljane na 39. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. septembra 1972 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o sprejetju zazidalnega načrta za del območja zazidalnega otoka ŠS 112 — Vižmarje Brod — zji gradnjo VVU, doma družbenih organizacij, spremljajočih objektov in naprav
1.	člen
S tem odlokom se sprejme sprememba in dopolnitev odloka o potrditvi zazidalnega načrta za del območja zazidalnega otoka ŠS 112 — Vižmarje Brod, ki je bil objavljen v Glasniku, št. 6/67, za predel med Tratnikovo ulico, ulico Na zelenici in Martinovo potjo, za gradnjo vzgojno varstvene ustanove, doma družbenih organizacij, spremljajočih objektov in naprav.
Spremenjeni in dopolnjeni zazidalni načrt je pod šifro projekta 1466/71 v marcu 1972 izdelal Ljubljanski urbanistični zavod, ki vsebuje programski in tehnični del v smislu določil prvega odstavka 3. člena zakona o urbanističnem planiranju.
2.	člen
Spremenjen in dopolnjen zazidalni načrt je stalno na vpogled občanom in organizacijam pri upravnem organu skupščine občine Ljubljana Šiška, strokovni službi za urbanizem pri skupščini mesta Ljubljane, Ljubljanskem urbanističnem zavodu, upravi za inšpekcijske službe in Geodetski upravi pri skupščini mesta' Ljubljane.
3.	člen
Manjše odmike od zazidalnega načrta, ki je sprejet s tem,odlokom, dovoljuje v smislu določil drugega ddstavka 15. člena zakona o urbanističnem planiranju svet za urbanizem pri skupščini mesta Ljubljane.
4.	člen
Z uveljavitvijo tega odloka prenehajo veljati določila odloka o sprejetju zazidalnega načrta za obravnavani del območja zazidalnega otoka SS 112 — Vižmarje Brod (Glasnik, št. 6/67).
5.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri upravi za inšpekcijske službe skupščine mesta Ljubljane.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010/113-72'
Ljubljana, dne 28. septembra 1972.
Predsednik skupščine mesta Ljubljane
Miha Košak, dipl. ing. 1. r.
Predsednik mestnega Predsednik zbora delovnih zbora	skupnosti
Majda Strobl, dr. 1. r. Andrej Levičnih, dipl. oec. 1. r.
813.
Na podlagi 16. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67 in 27-255/72) ter 21. in 165. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14-153/70) je' skupščina mesta Ljubljane na 39. 'skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. septembra 1972 sprejela
ODLOK
0 spremembi odloka o splošni prepovedi graditve ter Prepovedi parcelacije zemljišč na območju mesta Ljubljane za del območja zazidalnega otoka MM 6 — Moste — za gradnjo temeljnega kanalskega zbiralnika A-O
1.	člen
.V četrtem odstavku 1. člena odloka o splošni prepovedi graditve ter prepovedi parcelacije zemljišč na območju mesta Ljubljane (Glasnik, št. 39/67) se pri območju zazidalnega otoka MM 6 — Moste izloči del območja, ki se nameni za gradnjo zbiralnika A-O.
Meje izločenega dela območja v širini dvajset me-trov za gradnjo zbiralnika A-O potekajo:
a)	nova izmera: prek parcel št. 1301. 1272. 1273, 3468,' 1017. 1026, 1018, 1019 in 1204/1 vse k. o. Kašelj —
situacija 1:1000,
b)	stara izmera: od parcele št. 1675 v smeri proti vzhodu prek parcel št. 653, 654/1, 654/2, 1678, 601, 1235, 1236/1, 1632/2 in 1239/1 vse k. o. Kašelj — situacija 1 : 2880.
2.	člen
Izločeni del' območja zazidalnega otoka MM 6 — Moste iz 1. člena tega odloka, se vnese v grafični prikaz iz 4. člena citiranega odloka in je njegov sestavni del.
3.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega od'oka opravlja urbanistična inšpekcija • pri upravi za inšpekcijske službe.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010/114-72
Ljubljana, dne 28. septembra 1972.
Predsednik skupščine mesta Ljubljane
Miha Košak, dipl. ing. 1. r.
Predsednik mestnega Predsednik zbora delovnih zbora	skupnosti
Majda Strobl, dr. 1. r. Andrej Levičnih, dipl. oec. 1. r.
814.
Na podlagi 3. in 8. člena temeljnega zakona o prekrških (Uradni list SFRJ, št. 26-469'65 in 15-224/67),
5.	in 27. člena zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, št. 17-93/71), 22., 23. ter 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št, 14-153/70) je skupščina mesta Ljubljane na 39. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. septembra 1972 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o ureditvi cestnega prometa v Ljubljani
1.	člen
V odloku o ureditvi cestnega prometa v Ljubljani (Uradni list SRS, št. 22-486'72) se tretji odstavek 53. člena spremeni tako, da se glasi:
»Naloge jz prvega in drugega odstavka 27. člena republiškega zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, št. 17-93/71) opravlja na področju mesta Ljubljane urad za promet.«
2.	člen
56. člen se dopolni tako, da se glasi:
»5. kdor vozi z ročnim vozičkom in triciklom na nožni pogon na območju iz 22. člena tega odloka.«
Denarno kazeji iz 55. in 56. člena tega odloka izterjajo delavci milice na kraju samem.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 010/115-72
Ljubljana, dne 28. septembra 1972.
Predsednik skupščine mesta Ljubljane Miha Košak. dipl. ing. 1. r.
Predsednik mestnega Predsednik zbora delovnih zbora	skupnosti
Majda Strobl, dr. 1. r. Andrej Levičnih, dipl. oec. 1. r.

8l5.
Na podlagi 57. člena zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18/67, 20/70 in 31/72) ter 24., 7S. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) je skupščina mesta Ljubljane na 39. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dfie 28. septembra 1972 sprejela
SKLEP
o razrešitvi ravnatelja Poklicne gradbene šole Ivana ifavčiSa v Ljubljani
Dolžnosti ravnatelja Poklicne gradbene šole Ivana Kavčiča se z 31. decembrofn 1972 razreši Mirko Leder.
St. 010/109-72
Ljubljana; dne 28. septembra 1972.
\
Predsednik
skupščine mesta Ljubljane
Mihk Košak, dipl. ing. 1. r.
816.
Na podlagi 16. člena zakona o raziskovalni dejavnosti (Uradni list SRS, št. 26/70) ter 26. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) je skupščina mesta Ljubljane na 39. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. septembra 1972 sprejela
SKLEP
o imenovanju predstavnika družbene skupnosti v zboru delovne skupnosti Gradbenega centra Slovenije
Za predstavnika družbene skupnosti v zboru delovne skupnosti Gradbenega centra Slovenije se imenuje Tomo Zevnik.
St. 010/111-72
Ljubljana, dne 28; septembra 1972.
Predsednik
skupščine mesta Ljubljane
Miha Košak, dipl. ing. 1. r.
817.
Na podlagi 57. člena zakona o srednjem šolstvu (Uradni list. SRS, št. 18/67, 20/70 in 31/72) ter 24., 78. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) je skupščina mesta Ljubljane na 39. skupni seji mestnega z.bora in zbora delovnih skupnosti dne 28. Septembra 1972 Sprejela
SKLEP
o imenovanju ravnatelja Sole za medicinske sestre-babice v Ljubljani
Za ravnatelja Sole za medicinske sestre-babice v Ljubljani se imenuje Vito Lavrič, prof. dr.
St. 010/110-72
Ljubljana, dne 28. septembra 1972.
818.
Na podlagi 57. člena zakona o Srednjem šolstvu (UradUi Ust SRS, št. 18/67, 20/70 in 31/72) ter 24., 78. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) je skupščina mesta Ljubljane na 39. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. septembra 1972 sprejela
SKLEP
o imenovanju ravnatelja Tehniške šole za kemijsko, metalurško, rudarsko, lesno in papirno stroko
Za ravnatelja Tehniške šole za kemijsko, metalurško, rudarsko, lesno in papirno stroko se imenuje Zora Maležič, dipl. ing.
St. 010/112-72
Ljubljana, dne 28. septembra 1972.
Predsednik
skupščine mesta Ljubljane*
Miha Košak, dipl. ing. 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE BREZICE 819.
Na podlagi 65. in 66. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/ 64, 10/65, 43/67, 40/68, in 43/70) ih 99. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št, 27/70) je skupščina občine Brežice na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 21. septembra 1972 sprejela
ODLOK
o zaključnem računu proračuna občine Brežice za leto 1971
1.	člen
Potrdi se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Brežice za leto 1971, katerega sestavni del je tudi zaključni račun rezervnega sklada proračuna za leto 1971.
2.	člen
I.	Zaključni račun proračuna ižkažuje:
din
—	dohodke ......................... 14,791.303
—	izdatke.......................... 14,649.689
—	presežek dohodkov nad izdatki . .	141.314
II.	Zaključni račun rezervnega sklada izkazuje:
din
—	dohodke	844.246
—	izdatke.............................. —
—	presežek dohodkov nad izdatki . . . 844.246
3.	člen
Ptesežek dohodkov nad izdatki proračuna ža leto 1971 v znesku 141.314 din Se prenese kot dohodek proračuna za leto 1972.
Presežek dohodkov nad izdatki rezervnega sklada za leto 1971 v znesku 844.246 din se prenese kot dohodek sklada za leto 1972.
4.	člen	>
Pregled doseženih^ dohodkov in razporeditev dohodkov sta zajeta v bilanci proračuna za leto 1971, ki je sestavni del tega odloka.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 400-18/72-1
Brežice, dne 21. septembra 1972.
Predsednik
skupščine občine Brežice
Vinko Jurkas 1. r.
820.
Na podlagi 1. in 10. člena zakona o davku na pro-met nepremičnin (Uradni list SRS, št. 27-256/72) in 133. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS. št. 27/70) je skupščina občine Brežice na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 21.' septembra 1972 sprejela
ODLOK
o občinskem davku na. promet nepremičnin
1.	člen
Davek na promet nepremičnin se na območju občine Brežice plačuje po določbah republiškega zakona o davku na promet nepremičnin, predpisih izdanih na njegovi podlagi ter po določbah tega odloka.
2.	člen
Stopnje prometnega davka se določajo glede na Prometno vrednost kvadratnega metra zemljišča oziroma uporabne površine gradbenega objekta.
Stopnje prometnega davka so progresivne in se določajo po sistemu stopničaste progresije in so različne za kmetijska zemljišča, stavbna zemljišča in gradbene objekte in sicer:
Če znaša prometna vrednost kvadratnega metra dinarjev
a) za kmetijska zemljišča:
nan	do 1,00	din	•/. . 6	znaša davek	
1,00	2,00	0,06	8 od	presežka nad	1,00
2,00	3,00	0,14	10 od	presežka nad	2,00
3,00	4,00	0,24	12 od	presežka nad	3,00
4,00	5,00	0,36	14 od	presežka nad	4,00
5,00	6,00	0,50	17 od	presežka nad	5,00
6,00	8,00	0,67	22 do	presežka nad	6,00
8,00	10,00	1,11	28 od	presežka nad	8,00
10,00	12,00	1,67	35 od	presežka nad	10,00
12,00	15,00	2,37	42 od	presežka nad 12,00	
15,00		3,63	50 od	presežka nad	15,00
b)	za stavbna zemljišča:				
n»<j	do 5,00	din	•/o 8	znaša davek	
5,00	8,00	0,40	10 od	presežka nad	5,00
8,00	10,00	0,70	14 od	presežka nad	8,00
10,00	12,00	0,98	18 od	presežka nad	10,00
12,00	14,00	>	1,34	22 od	presežka nad	12,00
14,00	16,00	1,78	26 od	presežka nad	14,00
16,00	18,00	2,30	30 od	presežke, nad	16,00
18,00	20,00	2,90	35 od	presežka nad	18,00
20,00	25,00	3,60	42 od	presežka nad	20,00
25,00	30,00	5.70	50 od	presežka nad	25,00
30,00	40,00	8,20	60 od	presežka nad	30.00
40,00		14,20	70 od	presežka nad	40,00
c) za gradbene objekte:
nad	do	din	•/o	znaša davek
	500,00		10 *
500,00	1.000,00	50,00	14 od presežka nad 500,00
1.000,00	1.500,00	120,00	18 od presežka nad 1.000,00
1.500,00	2.000,00	210,00	22 od presežka nad 1.500,00
2.000,00	3.000,00	320,00	26 od presežka nad 2.000,00
3.000,00	4.000,00	580,00	30 od presežka nad 3.000,00
4.000,00		880,00	35 od presežka nad 4.000,00
		3.	člen
Poleg oprostitev določenih v 4. členu zakona o davku na promet nepremičnin se davek na promet nepremičnin ne plačuje, če proda družbena organizacija, občan ali zasebna pravna oseba kmetijsko zemljišče ali gradbeni objekt občanu, ki se z osebnim delom ukvarja s kmetijsko dejavnostjo in mu je kmetijstvo edini vir preživljanja.
Davek od nepremičnin se ne plačuje, če občani, ki jim je kmetijstvo edini vir preživljanja, menjajo kmetijska zemljišča z namenom združevanja kmetijskih zemljišč.	,	•
4.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o prometnem davku od nepremičnin in pravic na območju občine Brežice (Uradni vestnik Celje, št. 26-468/65).
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1972 dalje.
Št. 421-15/72
Brežice, dne 21. septembra 1972.
Predsednik
skupščine občine Brežice
. Vinko Jurkas 1. r.
821.
. Na podlagi 39., 40., 45., 50. in 71. člena zakona o starostnem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS, št. 13/72) in 125. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št 27/70) je skupščina občine Brežice na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 21. septembra 1972 sprejela
ODLOK
o merilih za priznanje olajšav pri plačevanju prispevka za starostno zavarovanje kmetov
1.	člen
S tem odlokom se določajo merila, po katerih lahko zavezanci uveljavljajo olajšave pri plačevanju prispevka za starostno zavarovanje kmetov in urejajo nekatera druga vprašanja s področja starostnega zavarovanja.
2.	člen
Davčna uprava objavi zavezancem višino odmerjenih prispevkov v obliki seznama po krajevnih uradih. Seznam se razgrne pri skupščini občine Brežice in na sedežu krajevnega urada za območje KU. Seznam vsebuje priimek, ime, stalno bivališče zavezanca ter višino odmerjenega prispevka.
Davčna uprava preko sredstev javnega obveščanja seznani zavezance, da je seznam o višini odmerjenih prispevkov razgrnjen in da v 15 dneh po razgrnitvi seznama zavezanec lahko vloži zahtevek za ugotavljanje zmožnosti plačevanja odmerjenega prispevka.
3.	člen
Občinska skupščina imenuje 5-člansko komisijo za določanje zavezancev, ki niso zmožni v celoti plačati odmerjenega prispevka. Komisija mora najpozneje v tridesetih dneh po prejemu zahtevka določiti znesek, ki ga je zavezanec zmožen plačati in o tem obvestiti davčni organ.
Mandat komisije traja štiri leta.
4.	člen
Okolnosti, ki so lahko razlog za zmanjšanje oziroma oprostitev plačila prispevka zavezanca so naslednje:
1.	Zmanjšana proizvodna zmogljivost in zmanjšan skupni dohodek kmetije. Za zmanjšano proizvodno zmogljivost in zmanjšan skupni dohodek kmetije se šteje:
a)	če je skupni dohodek kmetije preračunan na družinskega člana manjši kot 1.200 din,
b)	če je bil katastrski dohodek v preteklem letu zmanjšan za več kot 20 °/o zaradi elementarnih nezgod in drugih podobnih primerov, ko zavezanec škode ni mogel preprečiti.
2.	Posebno neugoden gospodarski položaj zaradi slabih prometnih zvez in oddaljenosti od tržišča. Šteje se, da so v neugodnem gospodarskem položaju naselja iz katastrskih občin III. b skupine. Pri priznavanju olajšav pridejo v poštev zavezanci katerih KD ne presega 3.000 din.
3.	Bistveno zmanjšana delovna sposobnost zavezanca. Šteje se, da je bistveno zmanjšana delovna sposobnost zavezanca v naslednjih primerih:
a)	če je star več kot 65 let (moški), oziroma 60 let (ženska) in če na kmetiji ni nobenega delozmožnega družinskega člana (služenje vojaškega roka),
b)	če je 70 °/o invalid, ki je nezmožen za delo ali vojaški vojni invalid I—V skupine,
c)	če je v enem letu zavezanec ali njegov za delo zmožni družinski član več kot 6 mesecev bolan. Bolezen se dokazuje z zdravniškim spričevalom.
4.	Večje število otrok do 15 let. otrok na šolanju do 25 let in ostareli družinski člani. Za večje število otrok se štejejo trije otroci ali več. za ostarele družinske člane pa osebe stare nad 65 let (moški), nad 60 let (ženske).
Pod točko 1 a, b, in 2. točko znaša olajšava do 30 °/o.
■ Pod točko 3 a, b, c in 4. točko znaša olajšava do 40 V*.
5.	člen
Občinska skupščina imenuje posebno tričlansko komisijo, kot drugostopenjski organ, ki odloča o pritožbi zoper odločbo o odmeri prispevka, ki jo izda davčni organ.
Mandat članov komisije traja 4 leta.
\ 6. člen
Svet za finance lahko v smislu 50. člena zakona o starostnem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS, št. 13/72) v celoti ali delno odstopi od terjatve do zavarovanca za razliko med odmerjenim prispevkom in dolžnim zneskom, ki ga je zanj plačala občina, prav tako lahko odstopi od terjatve do zavarovanca za znesek, ki bi ga moral plačati, pa ga je zanj plačala občina.
Svet za finance odstopi od terjatev tako, da' izvrši odpis dolga, če bi se z izterjavo spravilo v nevarnost nujno preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov. Postopek in merila za odstop od terjatve .sprejme svet za finance do 1. decembra 1972.
7.	člen
Prispevek se plača v štirih enakih obrokih.
Prispevek za leto 1972 se plača v dveh enakih obrokih, ki zapadeta v plačilo 15. oktobra in 1. decembra 1972.
8.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1972.
Št. 422-61/72-1
Brežice, dne 21. septembra 1972.
Predsednik
skupščine občine Brežice
Vinko Jurkas 1. r.
822.
Na podlagi 5., 13. in 16. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) in 125. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 27/70) je skupščina občine Brežice na skupni seji občinskega zbora in zbora delovhih skupnosti dne 21. septembra 1972 sprejela
ODLOK
o sprejetju zazidalnega načrta za del stanovanjske soseske Zakot—Trnje
1.	člen
Sprejme se zazidalni načrt za del stanovanjske soseske Zakot—Trnje. št. 568/U-72, ki ga je izdelal Projektivni biro »REGION« Brežice.
2.	člen	.
Zazidalno področje obsega kareje 4 in 5 ter zajema parcele št.: 50. 45U. 45/2. 44, 50/2. 50/1. 49/1. 49/2. 47 (del), 59, 52/2, 48 (del), 52/1, 53/1, 53/2. 54. 45/3. 51/2, 46/1, 46/2, 209. 57/2, 19. 44, 38, 37, 56/3, 57/9, 56/2, 56/1. 212, 57/1. 213. 212. 12, 61, 63/1, 64 (del), 62, 66 (del), 64 (del). 26/3, 26/4, 26/5, 26/6. 26/7. 34/3. 34/7, 34/4. 34/1, 34/2, 36/4 (del), vse k. o. Trnje.
3.	člen
Zazidalni načrt obsega programski del in tehnični del v smislu določil 8. člena zakona o urbanističnem planiranju.
4.	člen
Zazidalni načrt je stalno na vpogled občanom in organizacijam pri upravnemu organu skupščine občine Brežice, ki je pristojen za urbanizem in gradbene zadeve.
5.	člen
Manjše odmike od sprejetega zazidalnega načrta dovoljuje v smislu 2. odstavka 15. člena zakona o urbanističnem planiranju svet za urbanizem, stanovanjske in komunalne zadeve občine Brežice.
6.	člen
Lokacijska dovoljenja za objekte in druge arhitektonske in. urbanistične ureditve, razen za komunalne naprave v območju zazidalnega prostora, se smejo izdajati potem, ko bo zazidalni načrt opremljen z dokumentacijo za realizacijo zazidalne zasnove, ki po zakonu o urbanističnem planiranju ni predmet javne razgrnitve.
Sklep o skladnosti te dokumentacije z zazidalno zasnovo izda svet za urbanizem, stanovanjske in komunalne zadeve SOb Brežice.
7.	člen
Pred izdajo lokacijskega dovoljenja si mora investitor pridobiti lokacijsko-tebnično dokumentacijo v skladu z zazidalnim načrtom.
Lokacij sko-tehnično dokumentacijo izdeluje v skladu z zazidalnim načrtom projektantska organizacija, ki ima pooblastilo SOb Brežice.
8.	člen
Za območje 1., 2. in 3. kareja zazidalnega območja Zakot—Trnje se sprejme prepoved graditve in prepoved parcelacije ?emijišča, ki traja do sprejetja zazidalnega načrta, vendar nč več kot 3 leta.
9.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri upravi SOb Brežice.
10.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Urad-. nem listu SRS. -
■ St. 350-5/72-1
Brežice, dne 21. septembra 1972.
Predsednik
skupščine občine Brežice
Vinko Jurkas 1. r.
823.
Na podlagi 4. člena zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 5/72) in 125. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 27/70) je skupščina občine Brežice na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 21. septembra 1972 sprejela
ODLOK
o ustanovitvi solidarnostnega stanovanjskega sklada občine Brežice
1.	člen-
V občini Brežice se ustanovi solidarnostni stanovanjski sklad. Namen sklada je, da zagotovi sredstva za delno nadomestitev stanarine in omogcči reševanje stanovanjskih problemov določenih občanov ter za raziskovalno delo v stanovanjskem in komunalnem gospodarstvu.
2.	člen
Sklad je pravna oseba. Ime sklada je: Solidarnost-hi stanovanjski sklad občine občine Brežice (v nadaljnjem besedilu: sklad).
3.	člen
Organ upravljanja sklada je upravni odbor.
Organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije, družbenopolitične skupnosti, državni organi ter občani, ki uporabljajo pri opravljanju samostojne dejavnosti dopolnilno delo drugih oseb volijo člane upravnega odbora na način določen v statutu
sklada.
Mandatna doba upravnega odbora traja 4 leta.
4.	člen
Upravni odbor sklada ima zlasti naslednje pristojnosti:	\
—	sprejema statut in druge splošne akte sklada,
—	sprejema v skladu z 8. členom zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj program za dajanje družbene pomoči,
N — sprejema letni finančni načrt in zaključni račun sklada,
—	sprejema letno poročilo sklada in ga predloži občinski skupščini,
—	voli predsednika in namestnika predsednika upravnega odbora,
—	po potrebi imenuje komisije sklada,
—	opravlja druge zadeve s področja svoje pristojnosti v skladu s statutom sklada.
5.	člen
Upravni odbor sklada sprejme statut, s katerim se podrobneje ureja naslednje:
—	način izvolitve upravnega odbora,
—	delovno področje in naloge upravnega odbora,
—	način sprejemanja letnega finančnega načrta, zaključnega računa in drugih splošnih aktov,
—	določa kriterije za dajanje družbene pomoči iz sredstev sklada,
—	ureja druga vprašanja v zvezi s poslovanjem
sklada.	/
6.	člen
Sredstva sklada so:
—	obvezni prispevek za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, ki ga predpiše občinska skupščina s posebnim odlokom,
—	neporabljena sredstva, zbrana na podlagi zakona o prispevku za graditev stanovanj za udeležence NOB ter anuitete iz posojil, odobrenih iz sredstev tega prispevka,
—	neporabljena sredstva na posebnem računu sredstev za subvencioniranje stanarin,
—	sredstva, ki jih za namene sklada prostovoljno vložijo organizacije in občani,
—	najeta posojila,
—	drugi dohodki.
7.	člen
Sredstva sklada se uporabljajo:
—	za gradnjo najemnih stanovanj v družbeni lastnini za določene občane,
—	za delno nadomestitev stanarin nosilcem stanovanjske pravice,
—	za premiranje namenskega varčevanja,
—	za raziskovalno delo v stanovanjskem in komunalnem gospodarstvi^,
—	za kritje poslovnih stroškov sklada.
8.	člen
Administrativna, finančna ter strokovno tehnična opravila opravljajo za sklad ustrezne službe uprave občinske skupščine.
9.	člen
P tv e volitve upravnega odbora sklada razpiše skupščina občine Brežice na predlog sveta za urbanizem, stanovanjske in komunalne zadeve.
10.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 402-40/72-1
Brežice, dne 21. septembra 1972.
Predsednik
skupščine občine Brežice , Vinko Jurkas 1. r.
824.
Na podlagi 125. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 27/70) je skupščina občine Brežice na svoji seji dne 21. septembra 1972 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o družbeni pomoči borcem in aktivistom NOV in študijski pomoči otrokom borcev v občini Brežice
1.	člen
1. odstavek 10. člena odloka se spremeni in glasi:
»Studijska pomoč se daje za šolsko leto in znaša za študij na visokih in višjih šolah 700 din, za šolanje na srednjih šolah ali za učenje poklica v gospodarstvu pa 600 din .mesečno.«
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. septembra 1972 dalje.
St. 554-6/72-1
Brežice, dne 21. septembra 1972.
Predsednik
skupščine občine Brežice
I
Viijko Jurkas 1. r.
825.
Na podlagi 4. in 5. člena odloka o ustanovitvi sklada za študijske pomoči občine Brežice (Skupščinski dolenjski list, št. 19/68) ter 125. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 27/70) je skupščina občine Brežice na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 21. septembra 1972 sprejela
SKLEP
o potrditvi spremembe statuta sklada za študijske pomoči občine Brežice
. 1.
Potrdi Se sprememba 1. odstavka 18. člena statuta sklada za študijske pomoči občine Brežice, ki glasi:
»Študijska pomoč znaša za študij na visokih in višjih šolah 700 din mesečno, za šolanje na srednjih šolah pa 600 din mesečno.«
2.
Ta sklep velja takoj po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. septembra 1972. dalje.
Št. 554-7/72-1
Brežice, dne 21. septembra 1972.
826.
Na podlagi 13. člena statuta krajevne skupnosti Dobova, 162. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/69), v zvezi z 261. členom zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/72) je svet krajevne skupnosti Dobova na predlog zbora volivcev vasi Gaberje, z dne 15. septembra 1972, na seji dne 22. septembra 1972 sprejel
SKLEP
o razpisu referenduma, za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje asfaltiranja in ureditve cest, na območju vasi Gaberje v krajevni skupnosti Dobova
I
Za obmpčje vasi Gaberje, krajevna skupnost Dobova, se na predlog zbora volivcev z dne 15. septembra 1972 razpiše referendum o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje asfaltiranja in ureditve cest v vasi Gaberje.
' II
Pravico glasovati na referendumu imajo občani, Ih so vpisani v splošni volilni imenik za vas Gaberje.
III
Referendum bo v nedeljo, dne 15. oktobra 1972, od 7. do 17. ure, na glasovalnem mestu, ki ga določi komisija za izvedbo referenduma.
IV
Na referendumu glasujejo volivci neposredno in tajno z glasovnico. Na glasovnici je naslednje besedilo:
Glasovnica
za referendum, dne 15. oktobra 1972 o uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju, za sofinanciranje asfaltiranja in urejanja cest v vasi Gaberje, krajevna skupnost Dobova.
Samoprispevek je predpisan za obdobje 2 (dveh) let. Plačujejo ga:
1.	delavci in upokojenci 3 °/o od osebnih dohodkov in pokojnin,
2.	lastniki zemljišč pa od katastrske osnove po naslednji razpredelnici:
Osnova
kat.	Prispavek
dohodka N d.n	N din
50.—	80,—
50— 100.—	1.100.—
100— 250,—	1.400,—
250— 500 —	1.800.—
500— 750 —	2.200,—
750—1.000.—	2.400.—
1,000—1.500.—	. 2.600,—
1.500—2.000.—	2.900,—
2.000—2.500.—	3.050—
2.500—3.000.—	3.150.—
3.000—3.500 —	3.300—
3.500—4.000,—	3.550—
4.000 4.500,—	3.700—
4.500—5.000.—	3.900—
5.000—5.500.—	4.300:—
5.500—6.000.;—	4.500—
nad 6.000.—	5.000—
3.	Občani zaposleni v tujini plačajo letni znesek
1.000,— din.
4.	obrtniki plačajo enkratni znesek 1.000.—din.
5.	Lastniki motornih prevoznih sredstev plačajo:
Tovorni avtomobili had 3	tone	nosilnosti	1.000.—
Poltovorni avtomobili	500.—
Traktorji	500.—
Osebni avtomobili	200.—
Občani pod točko 1 tega	razdelka	plačajo	prispe-
vek po zakonitih predpisih; jpod točko 2 plačujejo v 2 letih, ob razpisu vsakokratne akontacije, s tem, da je skupna vsota razdeljena na osem (8) delov-obrokov. Zadnji obrok mora bRi plačan do 31. decembra 1974. Občani pod 3. in 4. točko plačajo enkratni znesek do
1.	junija 1973. Občani pod točko 5 plačajo prispevek do 31. decembra 1973.
Plačevanja samoprispevka so oproščeni: vajenci, dijaki, študentje, socialni podpiranci in pa občani, stanujoči v zaselku imenovanem »Kaptol« od hišne št. 52, 53, 54 55, 56, 58, 58a, 59, 60, 61, 62, 63, vas Gaberje. Zadnje navedeni samoprispevek že plačujejo za asfaltiranje ceste do in v njihovem zaselku, za dela, izvedena v letu 1972.
Zavezanci prispevka postanejo tudi vsi tisti občani, ki si bodo v obdobju plačevanja samoprispevka , pridobili motorna vozila ali obrtna dovoljenja.
Glasujem
»ZA« ,	, »PROTI«
Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »ZA«, če se, strinja z uvedbo samoprispevka, sicer pa besedo »PROTI'«.
V
Za postopek o referendumu se smiselno uporabljajo določila zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29, od 12. julija 1972). Postopek vodi in ugotovi izid glasovanja komisija za izvedbo referenduma ki jo imenuje svet krajevne skupnosti.
VI
Sredstva za-izvedbo referenduma se zagotovijo v finančnem načrtu krajevne skupnosti Dobova, za leto 1973.
VII
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in se razglasi na krajevno običajen način. V veljavo stopi naslednji dan po objavi.
Dobova, dne 1. oktobra 1972.
Predsednik
sveta krajevne skupnosti Dobova
Ludvik Jurman I. r.
SKUPŠČINA OBČINE CELJE 827.
Skupščina občine Celje je po 1. členu zakona o ^avku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. ^^12) in 142. členu statuta občine Celje, na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 29- septembra 1972 sprejela
ODLOK
o davku na promet nepremičnin v občini Celje
1.	člen
Davek na promet nepremičnin se na območju občine Celje predpisuje, odmerja in pobira po določbah zakona o davku na promet nepremičnin, po določbah tega odloka in predpisih izdanih na njuni podlagi.
2.	člen
Občinski davek na promet nepremičnin se plačuje glede na prometno vrednost kvadratnega metra zemljišča oziroma uporabne površine gradbenega objekta po naslednjih stopnjah:
1.	Za kmetijska zemljišča, če znaša prometna vrednost kvadratnega metra
			znaša davek		
aad din	do din	din	°/o		
*	1		6		
1	2	0,06 +	8 od presežka	nad	1
2	3	0,14 +	10 od presežka	nad	2
3	4	0,24 -f	12 od presežka	nad	3
4	5	0,36 +	14 od presežka	nad	4
5	6	0,50 +	16 od presežka	nad	5
6	7	0,66 +	20 od presežka	nad	6
7	8	0,86 -f	24 od presežka	nad	7
8	9	1,10 +	28 od presežka	nad	8
9	10	1,38 +	32 od presežka	nad	9
nad	10	1.70 4-	100 od presežka	nad	10
2. Za stavbna zemljišča, če leži zemljišče y območju, za katero velja urbanistični ali zazidalni načrt in če znaša prometna vrednost kvadratnega metra
nad din			znaša davek
	do din	din	»/.
	5		8
5	—	10	0,40 +	16 od presežka nad 5
10 —	15	1,20 +	24 od presežka nad 10
15	—	20	2,40 +	50 od presežka nad 1.5
20- —		4,90 -f 100 od presežka nad' 20	
3. Za stavbna zemljišča, če leži zemljišče izven območja, ki je določeno z urbanističnim ali zazidalnim načrtom in če znaša prometna vrednost kvadratnega
metra			
nad din			znaša davek
	do din	din	»/«
	5		10
5	—	10	0,50 +	20 od presežka nad 5
10 —	15	1,50 +	30 od presežka nad 10
15	—	20	3,00 +	90 od presežka nad 15
20 —		7,50 +	100 od presežka nad 20
4.	Za gradbene objekte, če leži objekt v območju mesta Celja, ki ga določa urbanistični načrt Celja in če znaša prometna vrednost kvadratnega metra
				znaša davek		
nad din	do din	din	•/#			
	500		14			
500	750	70	16	od	presežka nad	500
750	1000	110	18	od	presežka nad	750
1000	1500	155	20	od	presežka nad	1000
1500	2000	255	22	od	presežka nad	1500
2000	2500	365	24	od	presežka nad	2000
2500	3000	485	26	od	presežka nad	2500
3000	4000	615	28	od	presežka nad	3000
4000		895	30	od	presežka nad	4000
5.	Za gradbene objekte, če leži objekt izven območja mesta Celja in če znaša prometna vrednost kvadratnega metra
znaša davek
aad din	do din	din	»/.
	500		10
500	750	50	12 od presežka nad 500
750	1000	80	14 od presežka nad 750
1000	1500	115	16 od presežka nad 1000
1500	2000	195	18 od presežka nad 1500
2000	2500	285	20 od presežka nad 2000
2500	3000	385	22 od presežka nad 2500
3000	4000	495	24 od presežka nad 3000
4000		735	26 od presežka nad 4000
3.	člen
Poleg oprostitev po zakonu o davku na promet nepremičnin se davek na promet nepremičnin ne plača še v naslednjih primerih:
1.	če lastnik kmetijskega zemljišča, ki je bil razlaščen do sprejema tega odloka zaradi izgradnje hitre ceste Hoče—Levec, kupi v enem letu po tej razlastitvi nadomestno kmetijsko zemljišče v enaki ali manjši površini;.
2.	če lastnik gradbenega objekta, ki je bil razlaščen do sprejema tega odloka zaradi izgradnje hitre ceste Hoče—Levec, kupi v enem letu po tej razlastitvi nadomestni gradbeni objekt enake ali manjše vrednosti;
3.	'Če lastnik kmetijskega zemljišča, ki je prodal zemljišče občini zaradi izvajanja regulacijskih in urbanističnih načrtov, kupi v enem letu po tej prodaji drugo nadomestno zemljišče enake ali manjše površine;
4.	če lastnik gradbenega objekta, ki je prodal gradbeni objekt občini zaradi izvajanja regulacijskih in urbanističnih načrtov, kupi v enem letu po tej prodaji drugi nadomestni objekt za enako ali manjšo vrednost; .
5.	pri prenosu pravice uporabe ha stavbnem zemljišču v družbeni lastnini, če se zemljišče odda v uporabo v skladu s predpisi o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča V občini Celje;
6.	če proda družbena organizacija, občan ali zasebna pravna oseba kmetijsko zemljišče občanu, ki se z osebnim delom ukvarja s kmetijsko dejavnostjo in je zdravstveno zavarovan po predpisih o zdravstvenem zavarovanju kmetov. Prodajalec plača davek na promet nepremičnin, če kupec tako zemljišče proda ali podari prej kot v petih letih po pridobitvi tega zemljišča.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije, uporablja pa se od 1. julija 1972.
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o občinskem prometnem davku od nepremičnin in pravic (Uradni vestnik Celje, št. 19-209/70 in Uradni list SRS, št. .15-359/72).
Št. 421-10/72-4
Celje, dne 29. septembra 1972.
Predsednik
i skupščine občine Celje
Dušan Burnik, dipl. ing. 1. r.
828.
Skupščina občine Celje je po 15. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) in po 142. členu statuta občine Celje, na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 29. septembra 1972 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem
načrtu »Center Celje — staro mestno jedro«
1.	člen
Zazidalni načrt »Center Celje — staro mestno jedro« (Uradni vestnik Celje št. 3-14/69) se spremeni in dopolni po projektu št. LD 647/7, ki ga je izdelal zavod za napredek gospodarstva Celje v letu 1972.
2.	člen
V, zazidalnem načrtu se spremeni namembnost gradbene parcele št. 2444 k. o. Celje, in sicer tako, da je ta parcela rezervat za potrebe zgodovinskega arhiva.
3.	člen
V zazidalnem načrtu se spremeni namembnost gradbene parcele št. 2455/1 k. o. Celje, in sicer tako, da je ta parcela predvidena za gradnjo glasbene šole.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 350-3/72-2	*
Celje, dne 29. septembra 1972.
Predsednik
skupščine občine Celje
Dušan Burnik, dipl. ing. V r.
-	829.
Skupščina občine Celje je po 15. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) in po 142. členu statuta občine Celje, na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 29, septembra 1972 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o zazidalnem načrtu »Otok«
1.	člen
Zazidalni načrt »Otok« (Uradni vestnik Celje, št. 28-300/63 in 5-48/70) se spremeni in dopolni po projektu LD 447/71, ki ga je izdelal zavod ze napredek gospodarstva v Celju.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 351-406/70-2
Celje, dne 29. septembra 1972.
830.
Skupščina občine Celje je po 11. členu zakona o komunalnih delovnih organizacijah, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 16/67), upoštevajoč odlok o natančnejših merilih, kriterijih in pogojih za oblikovanje cen komunalnih storitev (Uradni list SRS, št. 30/72), na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 29. septembra 1972 sprejela
SKLEP
o soglasju k ceni za pitno vodo
I
Daje se soglasje k ceni za pitno vodo, ki jo je določilo komunalno podjetje Plinarna-vodovod v Celju.
II
Cena za pitno vodo je naslednja:	din
,	za .m1
—	za gospodinjstva	1,40
—	za gospodarske organizacije	2,00
Po ceni, ki je določena z'a gospodinjstva, plačujejo pitno vodo tudi šole in vzgojno varstveni zavodi, zdravstveni zavodi in enote JLA.
III
V določeni ceni je 0,12 dinarja namenjeno za redno in investicijsko vzdrževanje, 0,54 dinarja pa za razširjeno reprodukcijo vodovodnih naprav.
Ko začrte veljati ta sklep, preneha veljati sklep o soglasju k ceni za pitno vodo (Uradni vestnik Celje, št. 3-27/70v in Uradni list SRS, št. 13-275/72).
V .
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 38-20/72-3
Celje, dne 29. septembra 1972.
Predsednik
skupščine občine Celje
Dušan Burnik, dipl. ing. 1. r.
831.
Skupščina občine Celje je po 11. členu zakona o komunalnih delovnih organizacijah, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena (Uradni .list SRS, št. 16/67), upoštevajoč odlok o natančnejših merilih, kriterijih in pogojih za oblikovanje cen komunalnih storitev (Uradni list SRS, št. 30'72), na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 29. septembra 1972 sprejela
•-	I
SKLEP
o soglasju k cenam za odvoz smeti
I	'	•
Daje se soglasje k cenam za odvoz smeti, ki jih je določilo komunalno podjetje Javne naprave v Celju.
II
Cena za 1 m2 stanovanjske oziroma poslovne površine znaša mesečno za dvakrat tedenski odvoz smeti
din
—	za gospodinjstva in zavode	0,18
—	za gospodarske organizacije	0,22
III
V	določeni ceni je 0,02 dinarja namenjeno za redno in investicijsko vzdrževanje, 0,01 dinarja pa za razširjeno reprodukcijo naprav in delovnih sredstev za odvoz smeti.
IV
Ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep o soglasju k cenam za odvoz smeti (Uradni vestnik Celje, št. 29-364/67).
V
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 38-27/71
Celje, dne 29. septembra 1972.
Predsednik
skupščine občine Celje
Dušan Burnik, dipl. ing. 1. r.
832.
Skupščina občine Celje je po 11. členu zakona o komunalnih delovnih organizacijah, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 16/67), upoštevajoč odlok o natančnejših merilih, kriterijih in pogojih za oblikovanje cen komunalnih storitev (Uradni list SRS, št. 30/72), na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 29. septembra 1972 sprejela
SKLEP
o soglasju k spremembi tarife za prodajo mestnega plina
/
I
Daje se soglasje k spremembi tarife za prodajo mestnega plina, ki jo je določilo komunalno podjetje Plinarna-vodovod v Celju.
II
Sprememba je naslednja:
V	tar. št. 1 se cena 1,18 din nadomesti s ceno 1,65 dinarjev.
V	tar. št. 2 se cena 0,60 din nadomesti s ceno 1,00 dinarjev.
V	tar. št. 3 se cena 1,18 din nadomesti s ceno 1,65 dinarjev.
III
V	določeni ceni je 0,18 dinarja namenjeno za investicijsko vzdrževanje naprav in delovnih sredstev.
IV
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 38-26/72-2
Celje, dne 29. septembra 1972.
Predsednik
skupščine občine Celje
Dušan Burnik, dipl. ing. 1. r.
833.
Skupščina občine Celje je po 11. členu zakona o komunalnih delovnih organizacijah, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 16/67), upoštevajoč odlok o natančnejših merilih, kriterijih in pogojih za oblikovanje cen komunalnih storitev (Uradni list SRS, št. 30/72) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 29. septembra 1972 sprejela
SKLEP
o soglasju k ceni za ogrevanje stanovanj in poslovnih prostorov
I
Daje se soglasje k ceni za ogrevanje stanovanj in poslovnih prostorov, ki jo je določilo komunalno podjetje Plinama-vodovod v Celju.
II
Cena za 1 m2 ogrevane površine znaša 30,00 din za sezono kurjenja.
III
\ . *
V določeni ceni je 1,45 dinarja namenjeno za redno in investicijsko vzdrževanje, 3,40 dinarja pa za razširjeno reprodukcijo naprav in delovnih sredstev kotlarne.
IV
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 38-24/72-2	,
Celje, dne 29'. septembra 1972.
Predsednik
skupščine občine Celje
Dušan Burnik, dipl. ing. 1. r.
834.
Skupščina občine Celje jg po 11. členu zakona o komunalnih delovnih organizacijah, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 16/67), upoštevajoč odlok o natančnejših merilih, kriterijih in pogojih za oblikovanje cen komunalnih storitev (Uradni list SRS, št. 30/72), na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 29. septembra 1972 sprejela
SKLEP
o soglasju k ceni za izpraznjevanje greznic in odvoz fekalij
I
Daje se soglasje k ceni za izpraznjevanje greznic in odvoz fekalij, ki jo je določilo komunalno podjetje Javne naprave v Celju.
II
Cena za izpraznitev greznice in odvoz znaša za eno cisterno, 75,00 din.
III
V določeni ceni je 2,00 din namenjeno za investicijsko vzdrževanje naprav in delovnih sredstev.
IV
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 38-25/72-2
Celje, dne 29. septembra. 1972.
Predsednik
skupščine občine Celje
Dušan Burnik, dipl. ing. 1. r.
835.
Skupščina občine Celje je po 4. členu odloka o skladu za reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV (Uradni vestnik Celje, št. 10-140/69) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 29. septembra 1972 sprejela
SKLEP
o potrditvi spremembe statuta sklada za reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV
I
Potrdi se sprememba statuta sklada za reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV, ki jo je upravni odbor sklada sprejel na seji dne 9. avgusta 1972.
II
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 402-18/1969-1
Celje, dne 29. septembra 1972.
Predsednik
skupščine občine Celje
Dušan Burnik, dipl. ing. 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE CERKNICA 836.
Na podlagi 1. in 10. čleria zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 27/72) ter 94. člena statuta občine Cerknica je skupščina občine Cerknica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. septembra 1972 sprejela
ODLOK
o davku na promet nepremičnin
1.	člen
Na promet nepremičnin v občini Cerknica se plačuje prometni davek. Davek na promet nepremičnin (v nadaljnjem besedilu: prometni davek) se plačuje po določbah tega odloka, zakona o davku na promet nepremičnin in na njihovi podlagi izdanih predpisov in navodil.
2.	člen
Stopnje prometnega davka se določijo posebej za kmetijska zemljišča, stavbna zemljišča in za gradbene objekte ter' so enotne za celotno območje občine.
3.	člen
Stopnje prometnega davka so progresivne in se določijo po sistemu stopničaste progresije in sicer:
1.	Če znaša prometna vrednost kvadratnega metra kmetijskega zemljišča din:
nad	do		znaša davek
din	din	din	»Z.
	1		5
1	2	0,05 +	7 od presežka nad 1
2	3	0,12 +	9 od presežka nad 2
3	4	0,21 +	11 od presežka nad 3
4	5	0,32 +	13 od presežka nad 4
5	6	0,45 +	15 od presežka nad 5
6		0,60 +	17 od presežka nad 6
2.	Če znaša prometna vrednost kvadratnega metra stavbnega zemljišča din:
nad
din
1C
15
20
25
30
40
do	znaša davek
din	din */i
10 10
15	1,00 +	15	od	presežka	nad	10
20	1,75 -t	20	od	presežka	nad	15
25	2,75 +	30	od	presežka	nad	20
30,	4,25 +	40	od	presežka	nad	25
40	6,25 +	55	od	presežka	nad	30
.11,75 + 70 od presežka nad 40
3.	Če znaša prometna vrednost kvadratnega metra uporabne površine gradbenega objekta din:
nad	do	' znaša davek		
din	din	din	*/i		
	1.000	10		
1.000	1.500	100 + 12 od presežka	nad	1.000
1.500	2.000	160 4- 14 .od presežka	nad	1.500
2.000	2.500	230 + 16 od presežka	nad	2:000
2.500	3.000	310 + 18 od presežka	nad	2.500
3.000	3.500	400 + 20 od. presežka	nad	3.000
3.500	4.000	500 + 22 od presežka	nad	3.500
4.000	' 4.500	610 + 24 od presežka	nad	4.000
4.500	5.000	730 +- 27 od presežka	nad	4.500
5.000		8G5 + 30 od presežka	nad	5.000
4. člen
Poleg oprostitev določenih v 4. členu zakona o davku na promet nepremičnin, se davek na promet hepremičnin ne plačuje tudi:
a)	če proda družbena organizacija, občan ali zasebna pravna oseba kmetijsko zemljišče kmetu, ki mu'
kmetijstvo osnovni vir sredstev za preživljanje in da se mu odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov,
b)	če kmetje, ki jim je kmetijstvo osnovni vir.sredstev za preživljanje in da se jim odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov, menjajo kmetijska Zemljišča z namenom združevanja kmetijskega zemljišča,
c)	kadar občina prenese pravico uporabe na stavb-hem zemljišču v družbeni lastnini na občana v smislu določil zakona o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča.
5.	člen
Glede zavezancev, nastanka obveznosti, zastaranja, Poroštva, oprostitve, izterjave in pravnih sredstev ter Vsega drugega kar se nanaša na obračun in plačilo Prometnega davka se uporabljajo določila zakona o davku na promet nepremičnin.
6.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati °dlok o prometnem davku od nepremičnin in pravic v občini Cerknica (Glasnik, št. 33-65 in Uradni 1ist SRS, št. 44/69).
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1972 dalje. St. 421-7/72-1
Cerknica, dne 28. septembra 1972.
Predsednik
skupščine občine Cerknica
Franc Zorman, dipl. inž. 1. r.
837.
Na podlagi 1. člena zakona o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Ur. list SRS, št. 7/72) in 94. člena statuta skupščine občine Cerknica, je skupščina občine Cerknica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. septembra 1972 sprejela
ODLOK
o prispevku za uporabo mestnega zemljišča
1.	člen
V občini Cerknica se za uporabo mestnega zemljišča plačuje prispevek po določbah zakona o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 7/72) in tega odloka, za naselja Cerknica, Rakek, Lož in Stari trg.
2.	člen
Za mestno zemljišče po tem odloku se šteje zazidano ali nezazidano zemljišče, ki leži v mejah območja, ki se ureja z zazidalnim načrtom'in ki je komunalno opremljeno ter zemljišče v ožjem gradbenem okolišu naselij Cerknica, Rakek in Lož, čeprav ni zajeto z urbanističnim ali zazidalnim načrtom.
Za komunalno opremljeno zemljišče se v smislu prejšnjega odstavka šteje zemljišče, na katerem so zgrajene dovozne poti, ki so priključene na cestno omrežje in na katerem je urejena preskrba s pitno vodo ter električno energijo.
3.	člen
Poleg primerov, določenih v 3. členu zakona o prispevku za uporabo mestnega zemljišča, ni mogoče predpisati plačevanja prispevka za zemljišče:
a)	ki je po urbanističnem načrtu namenjeno za šport, rekreacijo in otroško varstvo,
b)	ki je zavarovano s posebnimi predpisi,
c)	ki ga uporabljajo zavodi in organizacije, ki se financirajo iz proračunskih sredstev,
d)	za urejene zelene površine.
4.	člen
Prispevek mora plačevati tisti, ki ima na zemljišču pravico uporabe oziroma, ki je lastnik zemljišča ali stavbe oziroma dela stavbe na njem.
5.	člen
Prispevek se plačuje od m2 koristne tlorisne površine in sicer:
a)	od površine stanovanjskih prostorov, ki je osnova za določitev stanarine,
b)	pri obrtnih prostorih od tiste površine, ki se neposredno uporablja za poslovno dejavnost, od zemljišča pa takrat, če se uporablja v poslovne namene (dvorišča, skladišča itd.),
c)	pri delovnih organizacijah od tiste površine, ki se neposredno uporablja za proizvodno dejavnost (vse etažne površine) ter poslovni prostori in nezazidana
zemljišča, ki jih organizacija uporablja za proizvajalne namene ali je na njem pravica uporabe,
č) od nezazidanega zemljišča, ki je po sprejetem zazidalnem načrtu namenjeno za gradnjo oz. za katero je pristojni občinski organ izdal lokacijsko dovoljenje.
6.	člen
Prispevek za uporabo mestnega zemljišča se ne plačuje od stanovanjskih površin, ki jih uporabljajo osebe, ki prejemajo družbeno pomoč.
Zavezanca iz prejšnjega odstavka tega člena oprosti plačevanja prispevka pristojni občinski upravni organ za komunalne zadeve z odločbo na podlagi predloženih dokazil, oprostitev pa velja za dobo enega koledarskega leta.
7.	člen
' Mesečni prispevek po tem odloku znaša:
a)	za m5 stanovanjske in poslovne površine 0,18 din,
b)	za ms nezazidanega mestnega, zemljišča 0,07 din.
8.	člen
Zavezanci prispevka so dolžni v roku 30 dni po uveljavitvi tega odloka prijaviti občinskemu upravnemu organu za komunalne zadeve površine nezazidanih zemljišč, stanovanj in poslovnih prostorov ter zemljišč, ki se uporabljajo za poslovne namene, od katerih se po tem odloku plačuje prispevek.
'Zavezanci prispevka so dolžni prav tako v roku 30 dni sporočiti občinskemu upravnemu organu za komunalne zadeve vsako spremembo,' ki bi vplivala na višino prispevka.
9.	člen
Občinski upravni organ za komunalne zadeve mora z odločbo določiti mesečni znesek prispevka za uporabo mestnega zemljišča, v obrazložitvi odločbe pa navesti elemente, na podlagi katerih ga je odmeril.
Zoper odločbo, s katero je občinski upravni organ odmeril prispevek, je dovoljena pritožba.
10.	člen
Prispevek se zbira na posebnem računu proračuna SOb Cerknica, ločeno po krajevnih skupnostih.
11.	člen
Prispevek za uporabo mestnega zemljišča se sme uporabljati samo za graditev in rekonstrukcijo komunalnih objektov in naprav kolektivne potrošnje, in sicer:
—	za mestne ceste in ulice, trge, hodnike, pešpoti, dovozne poti, javne parkirne prostore in druge mestne površine, namenjene za promet;
—	za zelene površine po zakonu o urejanju in vzdrževanju zelenih površin v naseljih (Ur. list SRS, št. 11-105/65);
—	za kanalizacijo po odloku občinske skupščine, če v ceni niso vsebovani tudi stroški za zgraditev kanalizacijskega omrežja za odplako atmosferskih in odpadnih voda;
—	za omrežje javne razsvetljave.
Poraba sredstev mora biti dokumentirana.
12.	člen
Na ožjem gradbenem okolišu, za katerega je z odlokom občinske skupščine vpeljan prispevek za uporabo mestnega zemljišča, se ne glede na določbe prvega odstavka 2. člena tega odloka še naprej plačuje prispevek za uporabo mestnega zemljišča, čeprav zemljišče ni zajeto z urbanističnim ali zazidalnim načrtom.
13.	člen
Za prekršek iz 8. člena odloka se kaznuje zavezanec:
—	fizična ali odgovorna oseba z denarno kaznijo do 300 din,
—	pravna oseba z denarno kaznijo do 3000 din.
14.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o prispevku za uporabo, mestnega zemljišča občine Cerknica (Ur. list SRS. št. 9/67, 8/68 in 10/71).
,	15. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973.
St. 420-2/67-1
Cerknica, dne 28. septembra 1972.
Predsednik
- skupščine občine Cerknica
Franc Zorman, dipl. inž. 1. r.
838.
Na podlagi 6. in 13. člene zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/72). 94. člena statuta občine Cerknica je skupščina občine Cerknica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. septembra 1972 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o davkih občanov občine Cerknica
1.	člen
Določilo prvega odstavka 8. člena odloka o davkih občanov občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 15/72) se spremeni tako. da se glasi:
Za plačevanje davka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti se zemljišča območja- občine razdele po skupinah katastrskih občin, kakor sledi:
V	III. skupino se uvrščajo katastrske občine:
— Cerknica, Dolenja vas, Gorenje Jezero. Grahovo. Iga vas, Kozarišče. Lož, Lipsenj. Pudob, Rakek. Stari trg. Unec. Vrhnika. Viševek in Zerovnica;
V	IV. skupino se uvrščajo katastrske občine:
— Begunje, Bezuljak. Babna polica. Blbčice, Benete, Babno polje. Cajnarje. Dane, Gradiško, Hiteno, Hudi vrh, Jeršiče, Kožljek, Krajnče. Kremenca. Knežja njiva, Metulje, Nova vas. Nadlesk, Otok I, Otok II, Osredek. Otave. Poljane. Podcerkev. Ravne pri Topolu. Ravne pri Zilcah. Radlek. Runarsko, Ravnik. Krajič. Zilce, Strmica. Selšček, Studeno. Studenec. Štrukljeva vas, Topol, Ulaka, Velike Bloke, Veliki vrh. Volčje. Vrh, Zales, Knežja vas - del, Snežnik - del in Trnje - del.
2.	člen
Prvi odstavek 11. člena odloka se spremeni tako, da se glasi:
Zavezanci iz IV. skupine katastrskih občin, razen zavezancev katastrskih občin Dane. Nadlesk in Podcerkev so oproščeni davka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti, če njihov katastrski dohodek od negozdnih površin ne presega zneska 3000 din.
\	3. člen
Določilo 14. člena odloka se spremeni tako, da se glasi:
Davek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti; ki se odmerja po dejanskem dbhodku in, ki pripada občini, se plačuje po progresivnih stopnjah, in sicer:
nad	če znaša davčna osnova do 30.000	do		30.000 35.000	po stopnji Vo 10 12
nad	35.000	do	40.000	14
nad	40.000	do	50.000	16
nad	50.000	do	60.000	18
nad	60.000	do	70.000	20
nad	70.000	do	80.000	22
nad	80.000	do	90.000	24
nad	90.000	do 110.000		26
nad	110.000	do	130.000	23
nad	130.000	do	150.000	30
nad	150.000	dalje		32
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1972 dalje.	1
St. 422-18/72-1
Cerknica,' dne 28. septembra 1972.
Predsednik
Skupščine občine Cerknica Franc Zorman, dipl. inž. 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE GROSUPLJE 838.
Na podlagi 1. in 10. člena zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS. št. 27/72) ter 33. in 101. člena statuta občine Grosuplje je skupščina občine Grosuplje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 20. septembra 1972 sprejela
ODLOK
o davku na promet nepremičnin
1.	člen
S tem odlokom se v občini Grosuplje uvaja davek na promet nepremičnin in določajo njegove stopnje.
2.	člen
Davek na promet nepremičnin se določa in predpisuje po določbah zakona o davku na promet nepre-naičnin, po določbah tega odloka in po predpisih izdanih na podlagi zakona in tega odloka. 3
3.	člen
Davek na promet nepremičnin se plačuje po davčnih stopnjah glede na prometno vrednost kvadratnega nietra zemljišča, oziroma uporabne površine gradbenega objekta.
Stopnje davka so različne za kmetijska zemljišča. za stavbna zemljišča in za gradbene objekte ter so naslednje:
1.	Za kmetijska zemljišča:
če je prometna vrednost
za m8	znaša davek
nad din	do din	din	‘h	
	1		5	t
1	2	0,05	+ 7	od presežka nad 1
2	3	0,12	+ 9	od presežka nad 2
3	4	0,21	+ 12	od presežka nad 3
4	6	0,33	+ 15	od presežka nad 4
6	8	0,63	+ 18	od presežka nad 6
8		0,99	+ 22	od presežka nad 8
2. Za stavbna zemljišča:				
če je prometna vrednost za m*			znaša daveK	
nad din	do din	din		
	10		10	
10	15	1,00	+ 20	od presežka nad 10
15	20	2,00	+ 30	od presežka nad 15
20	25	3,50	+ 45	od presežka nad 20
25	30	5,75	+ 60	od presežka nad 25
30	40	8,75	+ 75	od presežka nad 30
40		16,25	+ 90	od presežka nad 40
3. Za gradbene objekte:
če je prometna vrednost
za m’	znaša davek
nad din	do din	din				
1000	1000		14			
	1500	140	+ 16	od presežka	nad	1000
1500	2000 1	220	+ 18	od presežka	nad	1500
2000	2500	310	+ 20	od presežka	nad	2000
2500	3000	410	+ 22	od presežka	nad	2500
3000	3500	520	+ 24	od* presežka	nad	3000
3500	4000	640	+ 26	od presežka	nad	3500
4000	4500	770	+ 28	od presežka	nad	4000
4500		910	+ 30	od presežka	nad	4500
		4.	člen			
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o prometnem davku od nepremičnin in pravic v občini Grosuplje (Uradni list SRS. št. 3/71).
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. uporablja pa se od 1. julija 1972 dalje.
St. 422-33/72
Grosuplje, dne 20. septembra 1972.
Predsednik
skupščine občine Grosuplje
Ivan Ahlin 1. r.
840.
Na podlagi 3. odstavka 43. člena zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27-253/72) in 101. člena statuta Občine Grosuplje je skupščina občine Grosuplje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 20. septembra 1972 sprejela
ODLOK
o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Grosuplje
1.	člen
S tem odlokom se ugotavlja poprečna gradbena cena in poprečni stroški komunalnega urejanja zemljišč na območju občine Grosuplje za čas od uveljavitve tega odloka do 30. septembra 1973.
2.	člen
Poprečna gradbena cena za 1 m2 uporabne površine znaša 2000 din.
Poprečni stroški komunalnega urejanja zemljišč znašajo 30 "/V gradbene vrednosti objekta.
Kot osnova za izračun dohodka se jemlje enoletna stanarina za stanovanjsko hišo v višini 4 “/o od vrednosti zgradbe, če veljavni predpisi ne določajo drugače.
3.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Grosuplje (Uradni list SRS, št. 36/71).
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 352-15/72
Grosuplje, dne 20. septembra 1972.
Predsednik
i	-skupščine občine Grosuplje
Ivan Ahlin 1. r.
841.
Na podlagi 6., 10. in 231. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/72) ter 33. in 101. člena statuta občine Grosuplje je skupščina občine Grosuplje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 20. septembra 1972 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvah odloka o davkih občanov
1.	člen
Odlok o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 10/72) se spremeni in dopolni, kot sledi:
2.	člen
V	16. členu odloka se za 13. točko doda 14. točka, ki se glasi:
14. od dohodkov po 3. in 4. točki 76. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/72)	15 %>
3.	člen
V	17. členu odloka se številka 94 nadomesti s številko 81.
4.	člen
Za 31. členom odloka se. doda nov 31.a člen, ki se glasi:
Svet za finance SOb Grosuplje se pooblašča, da lahko na obrazložen predlog davčnega organa odloči, da se zavezancu davčni dolg v celoti ali delno odpiše, če bi se z izterjavo spravilo v nevarnost nujno preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 422-6/72
Grosuplje, dne 20. septembra 1972.
Predsednik
skupščine občine Grosuplje
Ivan Ahlin 1. r.
842.
Na podlagi 11. in 20. člena zakona o komunalnih delovnih organizacijah, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 16/67) in II. točke odloka o natančnejših merilih, kriterijih in pogojih za oblikovanje cen komunalnih storitev (Uradni list SRS, št. 30/72) na vlogo Stanovanjsko komunalnega podjetja Grosuplje z dne 24. avgusta 1972 je skupščina občine Grosuplje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 20. septembra 1972 sprejela
SKLEP
o izdaji soglasja k ceni za vodo iz javnih vodovodov
I
Cena za 1 m3 vode znaša:
1.	za osebno potrošnjo	1,60 din
2.	za delovne organizacije in občane,
ki opravljajo zasebno dejavnost	2,30 din
II
Stanovanjsko komunalno podjetje Grosuplje — Delovna enota Vodovod je dolžna oblikovati iz dela zneska, ki je vsebovan v ceni za vodo sredstva , za amortizacijo, investicijsko in tekoče vzdrževanje ter razširjeno, reprodukcijo vodovodnih komunalnih naprav, kot sledi:
1.	Za gravitacijski vodovod Stična—Trebnje—Dobrnič:
amortizacijo po veljavnih predpisih	od in3 4 5
—	za	redno in investicijsko vzdrževanje	0,14
—	za	razširjeno reprodukcijo	0,60
2.	Vodovodi Grosuplje — črpalni sistem:
amortizacijo po veljavnih predpisih
—	za	redno in investicijsko vzdrževanje	0,14
—	za	razširjeno reprodukcijo	0,45
3.	Vodovod Globočec:
amortizacijo po veljavnih predpisih
—	za	redno in investicijsko vzdrževanje	0,20
—	za	razširjeno reprodukcijo	—
III
Stanovanjsko komunalno podjetje — Delovna enota Vodovod je dolžna oblikovati sredstva za redno in investicijsko vzdrževanje ter razširjeno reprodukcijo po tem sklepu od 1. januarja 1973 dalje.
Št. 38-21/72
Grosuplje, dne 20. septembra 1972.
Predsednik
skupščine občine Grosuplje Ivan Ahlin 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE LENART 843.
Na podlagi 1. in 10. člena zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 27-256/72) in 161. člena statuta občine Lenart (Uradne objave št. 16-188/ 67, 18-207/67 in Uradni list SRS, št. 6-23/69, 43-209/69, 11-118/70 in 21-479/72) je skupščina občine Lenart na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. septembra 1972 sprejela
ODLOK
o davku na promet nepremičnin
1.	člen
V občini Lenart se na promet nepremičnin plačuje prometni davek.
Davek na promet nepremičnin se odmerja in pobira po določbah zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 27/72) in na njegovi podlagi izdanih predpisov ter na podlagi tega odloka.
2.	člen
Davek na promet nepremičnin se plačuje po naslednjih stopnjah:
1.	Za kmetijska zemljišča, če znaša prometna vrednost kvadratnega metra:
nad	do din	znaša davek po kvadratnem metru:			
din		“/o			nad
	0,60	6			din
0.60	1,00	0,036 din + 8 od razlike	V	ceni	0,60
1,00	1,5.0	0,068 din + 10 od razlike	v	ceni	1,00
1,50	2,00	0,118 din 4* 12 od razlike	v	ceni	1,50
2.00	2,50	0,178 din +14 od razlike	v	ceni	2,00
2,50	3,00	0,248 din + 16 od razlike	v	ceni	2,50
3,00	4,00	0,328 din + 18 od razlike	v	ceni	3.00
4,00		0,508 din + 20 od razlike	v	ceni	4,00
2.	Za stavbna zemljišča, če znaša .prometna vrednost kvadratnega metra:
nad	do din	znaša davek od kvadratnega metra			
din		»/o			nad
	5,00	10			din
5,00	10,00	0,50 din + 25 od razlike	V	ceni	5,00
10,00	15,00	1,75 din + 40 od razlike	v	ceni	10,00
i5;oo	20,00	3,75 din + 50 od razlike	v	ceni	15.00
20,00	25,00	6,25 din + 60 od razlike v ceni			20,00
25,00	30,00	9,29 din + 65 od razlike	v	ceni	25,00
30,00	35,00	12,50 din + 70 od razlike	v	ceni	30,00
35,00		16,00 din + 75 od razlike	v	ceni	35,00
Davek po tej točki se ne plača, kadar oddaja občina stavbna zemljišča v gradbenih okoliših.
3.	Za gradbene objekte, če znaša prometna vrednost kvadratnega metra
nad din	do din	znaša davek od kvadratnega metra 0/o					
500	500 1.000	10 50 + 12 od	razlike	V	ceni	nad	500
1.000	1.500	110 + 14 od	razlike	v	ceni	nad	1.000
1.500	2.000	180 +16 od	razlike	v	ceni	nad	1.500
2.000	2.500	260 + 18 od	razlike	v	ceni	nad	2.000
2.500	3.000	350 + 20 od	razlike	v	ceni	nad	2.500
3.000	3.500	450 + 22 od	razlike	v	ceni	nad	3.000
3.500	4.000	560 + 24 od	razlike	v	ceni	nad	3.500
4.000		680 + 26 od	razlike	v	ceni	nad	4.000
3.	člen
/
Na promet nepremičnin in pravic, za katerega je davčna obveznost nastala pred 1. julijem 1972, se uporabljajo predpisi o prometnem davku, ki so veljali ob nastanku davčne obveznosti.
4.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o prometnem davku od nepremičnin in pravic (Medobčinski uradni vestnik št. 22/65).
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Urad-Aem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1972.
Št.421-3/65-17
Lenart, 28. septembra 1972.
Predsednik
skupščine občine Lenart Franjo Muršec 1. r.
844.
Po 161. členu statuta občine Lenart (Uradne objave št. 16-183/67, 18-207/67 in Uradni list SRS, št. 6-23/69, 43-209/69, 11-118/70, 21-479/72), je skupščina občine Lenart na 36. seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. septembra 1972 sprejela
ODLOK
o gradnji vodovoda Maribor—Lenart
\
1.	člen
Vodovod Maribor—Lenart se gradi od Maribora (Tomšičev drevored) do Lenarta (v nadaljnjem besedilu: vodovod) po investicijsko tehnični dokumentaciji, ki jo je izdelal zavod za urbanizem Maribor — biro za hidrotehniko št. 101-88 oktober 1971 in po določilih tega odloka.
2.	člen
Gradnja vodovoda po tem odloku se izvaja postopoma po etapah.
Etape gradnje vodovoda določa občinska skupščina.
3.	člen
V letu 1972/73 se gradi 1. etapa vodovoda od rezervoarja v Lenartu pare. št. 246/3 k..o. Lenart do katastrske meje k. o. Močna.
Predračunska vrednost 1. etape znaša 2,650.000 din.
4.	člen
Sredstva za 1. etapo gradnje so zagotovljena:
—	sredstva občine Lenart .... 2,050.000 din
—	sredstva vodnega sklada SRS . .	600.000 din
Sredstva za plačilo anuitet se zagotovijo Vsako leto v proračunu občine.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 352-8/70-44
Lenart, 28. septembra 1972.
Predsednik
skupščine občine Lenart Franjo Muršec 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE LITIJA ’ 845.
Na podlagi 1. in 10. člena zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 27/72), ter 137. čl. in 93. člena statuta občine Litija je na' 29. seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti, dne 26. septembra 1972 sprejela
ODLOK
o davku na promet nepremičnin
T. člen
V občini Litija se plačuje davek na promet nepremičnin po zakonu o davku na prdmet nepremičnin in po davčnih stopnjah, ki so predpisane s tem odlokom.
2. člen
Davek na promet nepremičnin se plačuje po davč^ nih stopnjah glede na prometno vrednost kvadratnega metra zemljišča, oziroma uporabne površine gradbenega objekta in so različne za kmetijska zemljišča, stavbna zemljišča in za' gradbene objekte, ki so naslednje:
Ce znaša prometna vrednost kvadratnega metra
dinarjev		
a) za	kmetijska zemljišča: znaša davek	
nad	do	din	*/»
	1	5
1	2	0,05 + 7 od presežka nad 1
2	3	0,12 + 9 od presežka nad 2
3	4	0,21 + 12 od presežka nad 3
4	6	0,33 + 15 od presežka nad 4
6	8	0,63 + 18 od presežka nad 6
8		0,99 + 22 od presežka nad 8
b) za	stavbna	zemljišča: znaša davek
nad	do	din	"/«
	10	10
10	15	1	+ 15 od presežka nad 10
15	20	1,75 + 20 od presežka nad 15
20	25	2,75 + 25 od presežka nad 20
25	30	4,00 + 30 od presežka nad 25
30	40 '	5,50 + 40 od presežka nad 30
40	50	9,50 + 50 od presežka nad 40
50	60	14,50 + 60 od presežka nad 50
60		20,50 + 70 od presežka nad 60
c) ža gradbene		objekte:
	S. .	znaša davek
nad	do	din	"In
	1000	14
1000	1500	140 + 16 od presežka nad 1000
1500	2000	220 4- 18 od presežka nac 1500
2000	2500	310 + 20 od presežka nad 2000
2500	3000	410 + 22 od presežka nad 2500
3000	3500	520 + 24 od presežka nad 3000
3500 ,	4000	640 + 26 od presežka nad 3500
4000	4500	770 + 28 od presežka nad 4000
4500		910 + 30 od presežka nad 4500
3.	člen
Pol,eg oprostitev po 4. členu zakona o davku na promet nepremičnin se davek na promet nepremičnin ne plačuje, če proda družbena organizacija; občan ali zasebna pravna oseba kmetijsko zemljišče občanu, ki
se z osebnim delom ukvarja s kmetijsko dejavnostjo in je zdravstveno zavarovan kot zavarovanec - kmet.
Davek na promet nepremičnin se tudi ne plačuje, če občani, ki se z osebnim delom ukvarjajo s Kmetijsko dejavnostjo in so zdravstveno zavarovani kot zavarovanci - kmetje, menjajo kmetijska ali gozdna zemljišča z namenom združevanja kmetijskih zemljišč. Ce bo tako zemljišče prej kot v 5 letih prodano za nekmetijske namene, plača prodajalec tudi davek, ki je bil oproščen po prejšnjem odstavku tega člena.
4.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o prometnem davku nepremičnin in pravic na območju občine Litije (Uradni list SRS, št. 46/70 in 14/71).
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1972 dalje.
St. 010-23/65-3
Litija, dne 26. septembra 1972.
Predsednik
skupščine občine Litija
Stane Volk 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE 846.
Na podlagi 1. in 10. člena zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 27/72) ter 93. člena statuta občine Ljubljana .Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 17/70), je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na-seji občinskega zbora dne 21. septembra 1972 in zbora delovnih skupnosti dne 28. septembra 1972 sprejela
ODLOK
o davku na promet nepremičnin-
t 1. člen
V občini Ljubljana Moste-Polje se plačuje davek na promet nepremičnin po zakonu o davku na promet nepremičnin in po davčnih stopnjah, ki so predpisane s tem odlokom.
2.	člen
Davek na promet nepremičnin se plačuje po davčnih stopnjah glede na prometno vrednost kvadratnega metra zemljišča, oziroma uporabne površine gradbenega objekta in so različne za kmetijska zemljišča, stavbna zemljišča in za gradbene objekte, ki so naslednje:
Če znaša prometna vrednost kvadratnega metra dinarjev
a) za kmetijska zemljišča:
		znaša davek
nad	do	din	#/n
	1	5
i	2	0,5’ + 7 od presežka nad 1
2	3	0,12 +• 9 od presežka nad 2
3	4	0.21 + 12 od presežka nad 3
4	6	0,33 + 15 od presežka nad 4
6	8	0,63 + 18 od presežka nad 6
8		0,99 + 22 od presežka nad 8
b) stavbna zemljišča:
znaša davek
nad	do	din	"/«
	10	10
10	15	1	.+ 15 od presežka nad 10
15	20	1,75 + 20 od presežka nad 15
20	25	2,75 + 25 od presežka nad 20
25	30	4,00 + 30 od presežka nad 25
30	40	5,50 + 40 od presežka nad 30
40	50	9,50 + 50 od presežka nad 40
50	60	14,50 + 60 od presežka nad 50
60		20,50 + 70 od presežka nad 60
c) za gradbene objekte:
znaša davek
nad	do	din	“/o		
	1000	14		
1000	1500	140 + 16	od	presežka nad 1000
1500	2000	220 + 18	od	presežka nad 1500
2000	2500	310 + 20	od	presežka nad 2000
2500	3000	410 + 22	od	presežka nad 25G0
3000	3500.	520 + 24	od	presežka nad 3000
3500	4000	640 + 26	od	presežka nad 3500
4000	4500	770 + 28	od	presežka nad 4000
4500		910 + 30	od	presežka nad 4500
		3. člen		
Poleg oprostitev po 4. členu zakona o davku na promet nepremičnin, se davek na promet nepremičnin ne plačuje, če proda družbena organizacija, občan ali zasebna pravna oseba kmetijsko zemljišče občanu, ki se z osebnim delom ukvarja s kmetijsko dejavnostjo in je zdravstveno zavarovan kot zavarovanec - kmet.
Davek na promet nepremičnin se tudi ne plačuje, če občani, ki se z osebnim delom ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in so zdravstveno zavarovani kot zavarovanci-kmetje, menjajo kmetijska ali gozdna zemljišča z namenom združevanja kmetijskih zemljišč.
Ce bo tako zemljišče prej kot v 5 letih prodano za nekmetijske namene, plača prodajalec tudi davek, ki je bil oproščen po prejšnjih odstavkih tega člena.
4.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o prometnem davku od nepremičnin in pravic na območju občine Ljubljana Mbste-Polje (Uradni list SRS, št. 45/70 in 3/71).
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1972 dalje.
St. 421-36/70-1
Ljubljana, dne 28. septembra 1972.
Predsednik skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
Polde Maček 1. r.
847.
Na podlagi 2. odstavka 2. člena zakona o razpolaganju z nezazidanim. stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 27/72) in 93. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 17/70) je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji občinskega zbora dne 21. septembra 1972 in zbora delovnih skupnosti dne 28. septembra 1972 sprejela
ODLOK
o določitvi pomožnih objektov ter meril, po katerih se določi zemljišče, namenjeno za normalno uporabo že zgrajenega objekta
1.	člen
Pomožni objekti po 2. odst. 2. čl. zakona o razpolaganju z nezazidanim stavbnim zemljiščem so:
a)	objekti, zgrajeni na zemljišču v uporabi organizacij združenega dela ali druge družbeno pravne osebe, če niso nujno potrebni za opravljanje dejavnosti, ki je vpisana v register kot poslovni predmet organizacije, zgrajeni izven zaključnega kompleksa oziroma rezervata, predvidenega po urbanističnem dokumentu za perspektivni razvoj organizacij združenega dela ali druge družbeno pravne osebe;
b)	objekti, zgrajeni na zemljišču v državljanski lastnini izven zemljišča, določenega za normalno uporabo osnovnega stanovanjskega in poslovnega objekta:
—	garaže,	)
—	drvarnice,
—	kopalni bazeni,
—	shrambe za vrtno orodje,
—	kurniki,
—	čebelnjaki,
—	zajčniki,
—	kmetijski gospodarski objekti, ki je uporabljajo za druge namene in
—	drugi podobni objekti.
2.	člen
Zemljišče, namenjeno za normalno uporabo že zgrajenih objektov v območjih, za katera so sprejeti zazidalni načrti, se določi v skladu z načrtom parcelacije zemljišč, ki je sestavni del zazidalnega načrta.
Če je zgrajen objekt v območju, za katerega ni izdelan in ni predvidena izdelava zazidalnega načrta, se določi zemljišče za normalno uporabo že zgrajenega objekta po naslednjih merilih:
—	razmerje med dejansko tlorisno površino ■ že zgrajenega objekta in dejansko nezazidano površino zemljišča;
—	višina, velikost in namembnost že zgrajenega
objekta;	,
—	višina, velikost in namembnost objektov na sosednjih zemljiščih;
—	gostota zazidave;
—	konfiguracija terena;
—	lastnost tal;
—	eventualne potrebe po izgradnji dopolnilnih objektov;
—	obstoječe in bodoče stanje komunalnih naprav;
—	omejitve uporabe zemljišč po posebnih predpisih;
—	urbanistične in druge veljavne normative;
—	nadaljnjo urbanistično in prometno ureditev predela, v katerem se objekt nahaja oziroma elemente iz sprejetega urbanističnega programa, urbanističnega načrta in urbanističnega reda.
Na podlagi meril iz prejšnjega odstavka izdela strokovna organizacija, pooblaščena za izdelovanje lokacijskih dokumentacij v smislu določil zakona o urbanističnem planiranju za lokacijo objektov v določenem območju, ustrezno dokumentacijo in jo predloži pristojnemu organu skupščine občine. . i'
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1972.
St. 351-384/72-1
Ljubljana, dne 28. septembra 1972.
Predsednik skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
Polde Maček 1. r.
848.
Na podlagi 68. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 10/65, 43/67, 40/68, 43/70) in 93. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji občinskega zbora dne 21. septembra 1972 in zbora delovnih skupnosti dne 28. septembra 1972 sprejela
ODLOK
o ustanovitvi sklada za nakup stavbnih zemljišč občine Ljubljana Moste-Polje
1.	člen
Ustanovi se sklad za nakup stavbnih zemljišč občine Ljubljana Moste-Polje (v nadaljnjem besedilu: sklad).
2.	člen
Sklad izvršuje smernice občinske skupščine o zemljiški politiki, s tem da:
—	odloča o nakupu nezazidanih stavbnih zemljišč,
ki jih lastniki ponudijo v prednostni nakup občini po 12.'j členu zakona o razpolaganju z nezazidanim stavbnim zemljiščem,	/
—	prevzema pravico uporabe, ki jo imajo na nezazidanem stavbnem zemljišču organizacije združenega dela in druge družbeno pravne osebe ob pogojih iz
3.	člena zakona o razpolaganju z nezazidanim stavbnim zemljiščem,
—	nakupuje tudi druga stavbna zemljišča.
3.	člen
Sklad upravlja upravni odbor, ki šteje 7 članov. Predsednika in člane upravnega odbora imenuje skupščina občine izmed odbornikov in drugih občanov.
4.	člen
Sredstva sklada so:
—	del davka na promet nepremičnin, ki ga določi občinska skupščina,
—	sredstva ukinjenega računa za nadomestilo nacionaliziranih zemljišč v občini,
-— sredstva ukinjenega računa od prodaje zemljišč pri »Soseski«, podjetju za urejanje stavbnih zemljišč,
—	dohodki, ki jih ustvari sklad s svojo dejavnostjo,
5.	člen
Sklad je pravna oseba.
Sklad ima svoj statut, s katerim se podrobneje določijo naloge sklada, pravice in dolžnosti upravnega odbora ter poslovanje sklada.
Statut sprejme upravni odbor sklada, potrdi pa ga skupščina občine.
6.	člen
Vse strokovne in administrativne naloge za sklad opravlja premoženjsko pravna služba uprave skupščine občine, računovodske pa odsek za finance.
7.	člen
Odredbodajalec za sklad je predsednik upravnega odbora sklada, v njegovi odsotnosti pa član, ki ga ta pooblasti.
8.	člen
Finančni načrt, zaključni račun in program dela sklada sprejme upravni odbor, potrdi pa ga skupščina občine.
9.	člen
Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-1/71-1
Ljubljana, dne 28. septembra 197?.
Predsednik skupščine občine
Ljubljana Moste-Polje
Polde Maček 1. r.
— drugi dohodki.
819.
Na podlagi 64. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 43/67, 40/68 in 43/70) in 61. ter 93. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji občinskega zbora dne 21. septembra 1972 in zbora delovnih skupnosti dne 28. septembra 1972 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1972
za leto 1972 znašajo: od tega razporejeni dohodki in nerazporejeni dohodki
j
3.	člen
31,326.016
30,781.460
544.556
3.	točka 4. člena odloka se spremeni tako, da se znesek 292.600 nadomesti z zneskom 307.160.
4.	člen
1.	člen
Odlok o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1972 (Uradni list SRS, št. 15/72) se v 2. členu spremeni tako. da se glasi:
Skupni bruto proračunski	dohodki za leto 1972
znašajo	58,960.366
od tega pripada:	v .
občini Ljubljana	Moste-Polje	31,326.016
Mestu Ljubljana	6,243.000
Temeljni izobraževalni skupnosti
Ljubljana	21,391.350
*
2.	člen
3.	člen odloka se spremeni tako, da se glasi: Predvideni dohodki občinskega proračuna
6.	člen odloka se spremeni tako, da se znesek 3,645.000 dinarjev nadomesti z zneskom 2,045.000 dinarjev.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1972.
St. 400-1/71-72
Ljubljana, dne 28. septembra 1972.
Predsednik skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
Polde Maček 1. r.
Predlog spremembe razporeda dohodkov proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1972
Vrsta
do-	Dohodki
hodka
1.	Davki od osebnega dohodka
2.	Davki
3.	Takse
5.	Dohodki po posebnih predpisih
6.	Dohodki organov in drugi dohodki .
Prvotni
načrt
21,873.000
4,991.700
16.000
2,050.000
335.000
610.116
Po
spremembi
22,473.200
4,703.700
16.000
2.050.000
1.473.000 610.116
29,875.816	31,326.016
Štev.
glavnega
namena
01
03
04
05
06 07 12 13
14
16
17
18 19
Razpored dohodkov
Izobraževanje in vzgoja Kulturno prosv. dejavnost, Socialno skrbstvo Zdravstveno varstvo Komunalna dejavnost Delo državnih organov Dejavnost KS Dejavnost družb, političnih organizacij in društev Negospodarske investicije Gospodarski posegi Proračunske obveznosti iz prejšnjih let Rezervni sklad Nerazporejeni dohodki
Skupaj razpored dohodkov
Prvotni
načrt
90.000
636.700
4.007.600
992.600 3,352.200
4.352.600 1,704.800
2,122.300
8,280.500
3,559.000
100.000
292.600 384.916
29,875.816
Po
spremembi
90.000
636.700
4.007.600 992.600
3,352.200
4.352.600 1,704.800
2,122.300
9,664.500
3,451.000
100.000
307.160
544.556
31,326.016
850.
Na podlagi 93. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji občinskega zbora dne 21. septembra 1972 in zbora delovnih skupnosti dne 28. septembra 1972 sprejela
SKLEP
o pobratenju občin Eileča in Ljubljana Moste-Polje
1.	člen
Občina Bileča iz Socialistične republike Bosne in Hercegovine in občina Ljubljana Moste-Polje iz Socia-
listične republike Slovenije sklepata pobratenje, da bi ohranili trajen spomin na skupni boj iz. časa, ko so bili številni slovenski komunisti skupaj z drugimi komunisti in antifašisti naše domovine leta 1940 zaprti v koncentracijskem taborišču v Bileči, kjer je nastala tudi znana revolucionarna pesem »Bilečanka«; da bi tedaj porojeno revolucionarno bratstvo 'še naprej po-, glabljali kot bratstvo in enotnost narodov in narodnosti Jugoslavije in da bi pospešili sodelovanje med družbeno političnimi organizacijam) ter sodelovanje v gospodarstvu, kulturi, športu in drugih dejavnostih.
2.	člen	•
Predstavniki občin iz prejšnjega člena tega sklepa bodo sklenili in podpisali sporazum o pobratenju.
3.	člen
Sklep velja od dneva sprejema in se objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 020-5/72-1
Ljubljana, dne 28. septembra 1972.
Predsednik skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Polde Maček 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA ŠIŠKA 851.
Na podlagi 1. in 10. člena zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 27/72) ter 92. in 155. člena statuta Občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 18/72) je skupščina občine Ljubljana Šiška na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. septembra 1972 sprejela
ODLOK
o davku na promet nepremičnin
1.	člen
V občini Ljubljana Šiška se plačuje davek na promet nepremičnin po zakonu o davku na promet nepremičnin in po davčnih stopnjah, ki so predpisane s
tem odlokom.
2.	člen
Davek na promet nepremičnin se plačuje po davčnih stopnjah glede na prometno vrednost kvadratnega metra zemljišča, oziroma uporabne površine gradbenega objekta in so različne za kmetijska zemljišča, stavbna zemljišča in za gradbene objekte, ki so naslednje:
Če znaša prometna vrednost kvadratnega metra dinarjev
a) za kmetijska zemljišča:	(
znaša davek
nad	do		din	%
%	1	5
1	2	0,05 + 7 od presežka nad 1
2	3	0,12 + 9 od presežka nad 2
3	4	0,21 + 12 od presežka nad 3
4	6	0,33 + 15 od presežka nad 4
6	8	0,63 + 18 od presežka nad 6
8		0,99 + 22 od presežka nad 8
b) za	stavbna	zemljišča:
		znaša davek
nad	do	din	•/»
	10	10
10	15	1	'+ 15 od presežka nad 10
15	20	1,75 + 20 od presežka nad 15
20	25	2,75 + 25 od presežka nad 20
25	3Q	4,50 + 30 od presežka nad 25
30	40	5,50 + 40 od presežka nad 30
40	50	9,50 + 50 od presežka nad 40
50	60	14,50 + 60 od presežka nad 50
60		20,50 + 70 od presežka nad 60
c) za gradbene objekte:
znaša davek
nad	do	din	»/•		
	1000	14		
1000	1500	140 + 16	od presežka nad	1000
1500	2000	'220 + 18	od presežka nad	1500
2000	2500	310 + 20	od presežka nad	2000
2500	3000	410 + 22	od presežka nad	2500
3000	3500	520 + 24	od presežka nad	3000
3500	4000	640 + 26	od presežka nad	3500
4000	4500	770 + 28	od presežka nad	4000
4500		910 + 30	od-presežka nad	4500
3.	člen
Poleg oprostitev po 4. členu zakona o davku na promet nepremičnin, se davek na promet nepremičnin ne plačuje, če proda družbena organizacija, občan ali zasebno pravna osebna kmetijsko zemljišče občanu, ki se z osebnim delom ukvarja s kmetijsko dejavnostjo in je zdravstveno zavarovan kot zavarovanec-kmet.
Davek na promet nepremičnin se tudi ne plačuje, če občani, ki se z osebnim delom ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in so zdravstveno zavarovani kot zavarovanci-kmet j e, menjajo kmetijska ali gozdna zemljišča z namenom združevanja kmetijskih zemljišč.
Če bo tako-zemljišče prej kot v 5 letih prodano za nekmetijske namene, plača prodajalec tudi davek, ki je bil oproščen po prejšnjih odstavkih tega člena.
4.	člen
Ko začne veljati ta odlok preneha veljati odlok o prometnem davku nepremičnin in pravic (Uradni list SRS, št. 45-494/70 in 2-55/71).
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1972 dalje.
Št. 1/2-020-14/72
Ljubljana, dne 28. septembra 1972.
■	Predsednik
skupščine občine Ljubljana Šiška
Danilo Sbrizaj 1. r.
852.
Skupščina občine Ljubljana Šiška je na podlagi
3.	odstavka 30. člena zakona o javnih cestah (Uradni list SRS, št. 51/71) ter 92. in 155. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 18/70) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. septembra lj)72 sprejela
ODLOK
o oprostitvi plačevanja pristojbine za kmetijske traktorje in njihove priklopnike ter gasilne avtomobile
1.	člen
V občini Ljubljana Šiška se pristojbina za cestna motorna vozila ne plačuje ža kmetijske traktorje in
njihove priklopnike, če je lastnik kmetijska delovna organizačija ali občan, ki se z osebnim delom ukvarja s kmetijsko dejavnostjo in je zdravstveno zavarovan kot zavarovanec-kmet, s pogojem, da traktor oziroma priklopnike uporablja samo za lastne potrebe.
Ob registraciji traktorja ali priklopnika mora občan iz prejšnjega odstavka izkazati lastnost zavaro-vanca-kmeta s posebnim potrdilom davčne službe občine.
2.	člen
Poleg oprostitve po 1. členu so oproščeni plačevanja pristojbine za cestna motorna vozila tudi gasilni avtomobili gasilskih društev.
3.	člen
Pristojbina, plačana po dnevu uveljavitve zakona o javnih cestah, se fizičnim in pravnim osebam, oproščenim plačevanja po določilih 1. in 2. člena tega odloka, na njihovo zahtevo vrne.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 1/2-020-14/72
Ljubljana, dne 28. septembra 1972.
Predsednik skupščine občine Ljubljana Šiška
Danilo Sbrizaj 1. r.
853.	‘
Na podlagi 2. odstavka 2. člena zakona o razpolaganju z nezazidanim stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 27/72) in 92. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 18/70) je skupščina občine Ljubljana Šiška na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti, dne 28. septembra 1972 sprejela
ODLOK
o določitvi pomožnih objektov ter meril, po katerih se določi zemljišče, namenjeno za normalno uporabo že zgrajenega objekta
1.	člen
Pomožni objekti po 2. odstavku 2. člena zakona o razpolaganju z nezazidanim stavbnim zemljiščem so:
a)	objekti, zgrajeni na zemljišču v uporabi organizacij združenega dela ali druge družbene pravne osebe, če niso nujno potrebni za opravljanje osnovne dejavnosti, ki je vpisana v register kot poslovni predmet organizacije, zgrajeni izven zaključenega kompleksa oziroma rezervata, predvidenega po urbanističnem dokumentu za perspektivni razvoj organizacije združenega dela ali druge družbeno pravne osebe;
b)	objekti, zgrajeni na zemljišču v državljanski lastnini izven zemljišča, določenega za normalno uporabo osnovnega stanovanjskega ali poslovnega objekta:
—	garaže,
—	drvarnice,
—	kopalni bazeni,
—	shrambe za vrtno orodje,
—	kurniki,
—	čebelnjaki,
—	zajčniki,
—	kmetijski gospodarski objekti, ki se uporabljajo za druge namene in
. — drugi podobni objekti.
2.	člen
Zemljišče, namenjeno za normalno uporabo že zgrajenih objektov v območjih, za katera so sprejeti zazidalni načrti, se določi v skladu z načrtom parcelacije zemljišč, ki je sestavni del zazidalnega načrta.
Če je zgrajen objekt v območju, za katerega ni iz-' delan zazidalni načrt in ni predvidena izdelava zazidalnega načrta, se določi zemljišče za normalno uporabo že zgrajenega objekta po naslednjih merilih glede na:
—	razmerje med dejansko tlorisno površino že zgrajenega objekta in dejansko nezazidano površino zemljišča;
—	višino, velikost in namembnost že zgrajenega objekta;
—	višino, velikost in namembnost objektov na sosednjih zemljiščih;
—	gostoto zazidave;
—	konfiguracijo terena;
—	lastnost tal;
—	eventualne potrebe po izgradnji dopolnilnih objektov;
—	obstoječe in bodoče stanje komunalnih naprav;
—	omejitve uporabe zemljišč po posebnih predpisih;
■ — urbanistične in druge veljavne normative;
—	nadaljnjo urbanistično in prometno ureditev predela, v katerem se objekt nahaja oziroma elemente iz sprejetega urbanističnega programa, urbanističnega načrta in urbanističnega reda.
Na podlagi meril iz prejšnjega odstavka izdela strokovna organizacija, pooblaščena za izdelovanje lokacijskih dokumentacij v smislu določil zakona o urbanističnem planiranju za lokacijo objektov v določenem območju, ustrezno dokumentacijo in jo predloži upravnemu organu skupščine občine, pristojnemu za preino-ženjsko-pravne zadeve.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1972.
Št. 1/2-020-14/72
Ljubljana, dne 28. septembra 1972.
Predsednik skupščine občine Ljubljana Šiška
Danilo Sbrizaj 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE LOGATEC
854.
Svet za urbanizem, komunalne in stanovanjske zadeve skupščine občine Logatec je na 23. seji dne 3. oktobra 1972 na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72) sprejel
2.	člen
Davek na promet nepremičnin (v nadaljnjem besedilu: prometni davek) se odmerja, plačuje in obračunava po določbah republiškega zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 27-256/72) in na njegovi podlagi izdanih predpisov ter po določbah tega odloka.
SKLEP
o javni razgrnitvi osnutka predloga zazidalnega načrta »ob Rovtarski cesti«
1.	člen
Javno se razgrne osnutek predloga zazidalnega na-.črta »ob Rovtarski cesti«, ki je v urbanističnem, načrtu označen kot zazidalni otok O 2, O 3, O 4, N 1 in S 4.
2.	člen
Razgrnitev bo v prostorih uprave skupščine občine Logatec od 4. oktobra 1972 do vključno 3. novembra 1972 vsak dan ob uradnih dnevih od 8. do 14. ure in ob sredah od 8. do 16. ure.
3.	člen
Ob razgrnitvi bo občanom na razpolago posebna knjiga, kamor lahko vpišejo svoje pripombe in predloge. Pripombe in predloge lahko občani in organizacije pošljejo tudi pismeno oddelku za gospodarstvo in finance skupščine občine' Logatec do 4. novembra 1972.
4.	člen
Sklep začne veljati takoj.
Št. 350-1/70
Logatec, dne 4. oktobra 1972.
Predsednik
sveta za urbanizem, komunalne
in stanovanjske zadeve
skupščine občine Logatec
Niko Željko, ing. 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE SLOVENSKE KONJICE
855.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po ,1. in 10. členu zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 27-256/72) in 116. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni vestnik Celje, št. 13-154/70) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 29. septembra 1972 sprejela
ODLOK
o davku na promet nepremičnin * 1. člen
Na promet nepremičnin v občini Slovenske Konjice se plačuje prometni davek po osnovah in stopnjah, določenih s tem odlokom.
3.	člen
Prometni davek se plačuje od osnove, ki je cena za m2 zemljišča oziroma cena za m2 gradbenega objekta.
Stopnje prometnega davka so:
1. Za kmetijska zemljišča:
nad	do	din	*/i	znaša davek		
	1	6			
1	2 ,	0,06 + 8 od	presežka	nad	1—
2	3	0,14 + 10 od	presežka	nad	2,-
3	4	0,24 + 12 od	presežka	nad	3,—
4	5	0,36 + 14 od	presežka	nad	4,—
5	6	0,50 + 16 od	presežka	nad	5,—
6	7	0,66 + 20 od	presežka	nad	6,—
7	8	0,86 + 24 od	presežka	nad	7,—
8	9	1,10 + 28 od	presežka	nad	8,—
9	1.0	1,38 + 32 od	presežka	nad	9.—-
10		1,70 + 40 od	presežka	nad	10,—
2. Za stavbna zemljišča od osnove cena za ms
znaša davek
na'd	do	din	•/.
	'	5	' '	8
5	10	0,40 + 16 od presežka nad 5,—
10	15	1,20 + 24 od presežka nad 10,—
15	20	2,4p + 40 od presežka nad 15,—
20	25	4,40 + 60 od presežka nad 20,—
25		7,40 + 80 od presežka nad 25,—
3. Za	stavbna	zemljišča od osnove cena za m2
nad	do	znaša davek din	•/.
	5	10
5	1.0	0,50 + 20 od presežka nad 5,—
10	15	1,50 + 30 od presežka nad 10,—
15	20	3,00 + 50 od presežka nad 15,—
20		5,50 + 80 od presežka nad 20,—
4. Za gradbene objekte od osnove cena za m2		
nad	do	znaša davek din	•/.
	500	14
500	750	70 + 16 od presežka nad 500
750	1000	110 + 18 od presežka nad 750
1000	1500	155 + 20 od presežka nad 1000
1500	2000	255 + 22 od presežka nad 1500
2000	2500	365 + 24 od presežka nad 2000
2500	3000	485 + 26 od presežka nad 2500
3000	4000	615 + 28 od presežka nad 3000
4000 .		895 + 30 od presežka nad 4000
5.
znaša davek
nad	do	din	•/•			
	500	10			
500	750	50 + 12	od	presežka nad	500
750	1000	80 + 14	od	presežka nad	750
1000	1500	115 + 16	od	presežka nad	1000
1500	2000	195 + 18	od	presežka nad	1500
2000	2500	285 + 20	od	presežka nad	2000'
2500	3000	385 + 22	od	presežka nad	2500
3000	4000	495 + 24	od	presežka nad	3000
4000		735 + 26	od	presežka nad	4000
4.	člen
Prometni davek od stavbnih zemljišč se plačuje po 2. točki 3. člena tega odloka, če leži zemljišče v območju, za katere velja urbanistični načrt ali urbanistični red. Za promet s stavbnimi zemljišči izven teh območij se plačuje davek po 3. točki 3. člena tega odloka.
Davek od prometa gradbenih objektov se plačuje po 4. točki 3. člena tega odloka, če leži gradbeni objekt v območju mesta Slov. Konjice, določenega z urbanističnim načrtom. Za promet z gradbenimi objekti izven tega območja se plačuje davek po 5. točki 3. člena tega odloka.
5.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o občinskem prometnem davku od nepremičnin in pravic (Uradni vestnik Celje, št. 22-255/70).
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1972.
St. 421-3/72-7
Slovenske Konjice, dne 29. septembra 1972.
Predsednik skupščine občine Slovenske Konjice
Franjo Tepej, dipl. inž. 1. r.
856.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 1. točki 96. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36-196/64, 43-334/67, 40-302/68 in 43-232/70) in 116. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni vestnik Celje, št. 154/70) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 29. septembra 1972 sprejela
ODLOK
o uporabi sredstev rezervnega sklada občine Slovenske Konjice
1.	člen
Za kritje izdatkov, nastalih kot posledica elementarnih nezgod — nalivov, dežja, poplav in drsenja zem-
ljišča — na cestah, mostovih, stanovanjskih objektih in kmetijskih zemljiščih na območju občine Slovenske Konjice v letu 1972, se uporabi 270.000 din rezervnega sklada občine Slovenske Konjice.
Navedena sredstva se uporabijo za namene iz 1. odstavka tega člena brez obveznosti vračila.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 021-24/72-1
Slovenske Konjice, dne 29. septembra 1972.
Predsednik skupščine občine Slovenske Konjice
Franjo Tepej, dipl. inž. 1. r.
/ ’
857.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po zadnjem odstavku 10. člena zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 32-287/72) in 116. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni vestnik Celje, št. 13-154/70) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 29. septembra 1972 sprejela
ODLOK
o pooblastitvi sveta za gospodarstvo in družbeni plan skupščine občine Slovenske Konjice za predpisovanje ukrepov po zakonu o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji
1.	člen
Pooblasti se svet za gospodarstvo in družbeni plan skupščine občine Slovenske Konjice, da predpisuje ukrepe neposredne družbene kontrole cen na občinskem območju v skladu z določili 10. člena zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 32-287/72).
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 38-21/72-1
Slovenske Konjice, dne 29. septembra 1972.
Predsednik skupščine občine Slovenske Konjice
Franjo Tepej, dipl. inž. 1. r.
858.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po drugem odstavku 2. člena zakona o razpolaganju z nezazidanim stavbnim zemljiščem-(Uradni list SRS, št. 27-254/72) in 116. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni vestnik Celje, št. 13-154/70) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 29. septembra 1972 sprejela
ODLOK
o pomožnih objektih in merilih za določitev zemljišča, namenjenega za normalno uporabo že zgrajenega objekta
1.	člen
S tem odlokom se določijo pomožni objekti in merila za določitev zemljišč, ki so namenjena za normalno uporabo že zgrajenih objektov na območjih, ki so po urbanističnem programu in načrtu ali zazidalnem načrtu namenjena za gradnjo po zakonu o razpolaganju z nezazidanim stavbnim zemljiščem.
2.	člen
■ Za pomožne objekte se štejejo 'tile objekti:
—	kmetijski gospodarski objekti (hlevi, silosi, kozolci in podobni objekti), ki se uporabljajo za druge namene;
—	skladišča, sejmišča ter objekti na njih, garaže, podzemne kleti, drvarnice, ograje iz trdega materiala,
—	razni gradbeni objekti, ki ne služijo več prvotnemu namenu,
—	hlevi in drugi gospodarski objekti, ki služijo za kmetijsko proizvodnjo v zazidalnih okoliših Slovenske Konjice, Zreče, Loče in Vitanje,
—	objekti, ki se štejejo za pomožne objekte po
1.	členu občinskega odloka o določitvi gradbenih objektov, ki se štejejo za pomožne objekte (Uradni vestnik Celje, št. 13-155/68).
3.	člen
Pri določitvi velikosti zemljišča, namenjenega za normalno uporabo že zgrajenega objekta se upoštevajo naslednja merila:
—	namenska uporaba zemljišča po urbanističnem programu in zazidalnem načrtu,
—	racionalnost in gostota zazidave,
—	praktična možnost izrabe prostora,
—	namenska uporaba zgrajenega objekta.
Velikost zemljišča, namenjenega za normalno uporabo že zgrajenega objekta, ob upoštevanju meril po prejšnjem odstavku, znaša do lOOO m2.
Velikost zemljišča, namenjenega za normalno uporabo že zgrajenega objekta, določi za vsak primer posebej za urbanizem pristojni občinski upravni organ.
Ob -upoštevanju meril po prvem odstavku tega člena je dopustno odstopanje od površine določene v 2. odstavku teg.a člena do 50 °/o.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-4/72-1
Slovenske Konjice, dne 29. septembra 1972.
/	’ Predsednik
skupščine občine Slovenske Konjice
Franjo Tepe j, dipl. inž. 1. r.
859.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 11. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni vestnik Celje, št. 13-154/70) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 29. septembra 1972 izdala
PRAVILNIK
o priznanjih občine Slovenske Konjice
1.	člen
Skupščina občine Slovenske Konjice podeljuje državljanom Socialistične federativne republike Jugoslavije ter občanom občine Slovenske Konjice priznanja:
priznanja se podeljujejo za zasluge ter dolgoletno izredno uspešno in družbeno pomembno delo, ki je prispevalo k napredku občine na področju gospodarstva, družbenih dejavnosti ter delavskega in družbenega samoupravljanja.
2.	člen
Priznanja se podeljujejo posameznikom, delovnim organizacijam in delovnim skupnostim, društvom in družbenopolitičnim organizacijam. Častni naslov se lahko podeli le posamezniku.
3.	člen
Oblike priznanj so:
—	družbeno priznanje za dosežke in uspehe na posameznih področjih,
—	denarna nagrada 12. oktober,
—	podelitev naslova častnega občana občine Slov. Konjice.
4.	člen
Družbeno priznanje za dosežke in napredke ter denarna nagrada se podeljujeta za izredno uspešno in družbeno pomembne delo, ki so jih dosegli posamezniki ali organizacije na področju:
—	gospodarstva in turizma,
—	družbenih dejavnosti,
—	delavskega in družbenega samoupravljanja.
Družbeno priznanje se lahko podeli tudi za izkazani podvig, požrtvovalnost, hrabrost ali izredno človekoljubnost v določenih situacijah.
5.	člen
Naslov »častni občan občine Slovenske Konjice« se lahko podeli za posebne zasluge za socialistični razvoj države, za posebne zasluge na področju delavskega in družbenega samoupravljanja ter za posebne zasluge za napredek in razvoj občine Slovenske Konjice.
6.	člen
Družbena priznanja in nagrade na področju .gospodarstva se podeljujejo strokovnjakom gospodarskih organizacij — posameznikom ali skupini — za izjemne dosežke trajnejšega pomena v organizaciji in vodenju organizacije, če so taki dosežki odločilno vplivali na izboljšanje ekonomskega položaja in razvoj organizacije ter na uspešno perspektivno-razvojno usmeritev — kakor tudi na uspehe, dosežene na področju delavskega samoupravljanja.
7.	člen
Družbena'priznanja in nagrade na področju družbenih dejavnosti se podeljujejo posameznikom ali skupini za posebne uspehe na področju vzgoje in izobraževanja, kulture .in prosvete, zdravstva in socialnega varstva, telesne vzgoje in obrambe, če so ti uspehi bistveno vplivali na izboljšanje dela in stanja posamezne panoge družbene dejavnosti ali zavoda.
Za dosežene uspehe na področju samoupravljanja v občini, in samoupravnih interesnih skupnostih.
8.,	člen
Občinska priznanja so pismena in se izdajajo v obliki svečane listine.
Za podelitev naslova častnega občana ©bčine Slovenske Konjice in za podelite,v družbenega. priznanja se izda diploma, za podelitev denarne nagrade pa plaketa. Denarna nagrada se izplača v gotovini.
Priznanja so praviloma enkratna in se podeljujejo na slavnostni seji občinske skupščine, ob praznovanju občinskega praznika. Vsako leto se" lahko podeli do 3 nagrade in do 6 priznanj. V času jubilejnega leta se lahko to število poveča.	‘
9.	člen
Predlog za podelitev priznanj lahko dajo družbenopolitične organizacije, samoupravni organi, samoupravne interesne skupnosti, društva, sveti in predsedstvo občinske skupščine ter občinska komisija za odlikovanja in priznanja.
Predlog mora biti obrazložen.
10.	člen
Sklep o predlogu za podelitev priznanja sprejme občinska komisija za odlikovanja in priznanja, ki ima predsednika in 4 člane. Predsednika in člane komisije imenuje občinska skupščina za dobo 4 let.
Predlog za podelitev priznanja se predloži občinski skupščini.
11.	člen
Komisija za odlikovanja in priznanja ima svoj poslovnik. S poslovnikom se podrobneje določijo postopek, organizacija in delo komisije.
Poslovnik komisije potrdi občinska skupščina.
12.	člen
Za denarne nagrade zagotovi sredstva skupščina občihe v občinskem proračunu. '
13.	člen
O.	predlogih, ki jih komisija ni osvojila za podelitev priznanj, komisija ni dolžna obveščati javnosti, niti predlagatelja.
Za reševanje morebitnih pritožb v zvezi z delom komisije je izključno pristojna občinska skupščina.
14.	člen
Ko začne veljati ta pravilnik, preneha veljati pravilnik o podeljevanju priznanj in častnih naslovov, sprejet na sejr skupščine dne 20. maja .1969.
15.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 17-1/72-1
Slovenske Konjice, dne 29. septembra 1972.
Predsednik ' skupščine občine Slovenske Konjice
Franjo Tepe j, dipl. inž. 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE ŠENTJUR PRI CELJU 860.
Skupščina občine Šentjur pri Celju je po 1. in 10. členu zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 27-256/72) in 128. členu statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik Celje, št. 20-194/64, 18-249/67 in 4-55/69) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. septembra 1972 sprejela
ODLOK
o davku na promet nepremičnin
1.	člen
Davek na promet nepremičnin se v občini Šentjur pri Celju plačuje po zakonu o davku na promet nepremičnin, na njegovi podlagi izdanih predpisih in po določbah tega odloka,
2.	člen
Davek na promet nepremičnin se plačuje po davčnih stopnjah po sistemu stopničaste progresije glede na prometno vrednost kvadratnega metra zemljišča oziroma uporabne površine gradbenega objekta in so različne za kmetijska zemljišča, gradbena zemljišča in gradbene objekti.
■ Zneski oziroma stopnje so naslednje:
Če znaša prometna vrednost kvadratnega metra dinarjev:
a) za kmetijska zemljišča		
nad	do	znaša davete din - ■/.	dln
	1,00	6
1,00	2,00	0,06 + 8 od presežka nad 1
2.00	4,00	0,14 + 12 od presežka nad 2
4,00	6.00	0,38 + 16 od presežka nad 4
6,00	8.00	0,70 + 20 od presežka nad 6
8,00	10,00	1,10 + 30 od presežka nad 8
10,00		. 1,70 + 60 od presežka nad 10
b) za Šentjur	stavbna zemljišča v urbanem območju kraja	
nad	do	znaša davek din	•/.	din
	10,00	12
10,00	15,00	1,20 + 20 od presežka nad 10,00
15,00	20,00	2,20 + 30 od presežka nad 15,00
20,00	30,00	3,70 + 40 od presežka nad 20,00
30.00	40,00	7,70 + 60 od presežka nad 30,00
40,00		13,70 + 80 od presežka nad 40.00
c) za	ostala stavbna zemljišča	
nad	do	..	..	znaša davek din	*/,	din
	10,00	12
10,00	15,00	1,20 + 20 od presežka nad 10,00
15,00	20,00	2,20 + 30 od presežka nad 15,00
20,00	30,00	3,70 + 45 od presežka nad 20.00
30,00		8,20 + 60 od presežka nad 30,00
č) za	stavbe v	urbanem območju kraja Šentjur
nad	do	,,	znaša davek din	•/.	din
	500.00	12
500,00	1000,00	60.00 + 14 od presežka nad 500,00
1000,00	1500,00	130,00 + 16 od presežka nad 1000,00
1500.00	2000,00	210,00 + 18 od presežka nad 1500,00
2000,00	2500,00	300,00 h 20 od presežka nad 2000,00
2500,00	3000,00	400,00 + 22 od presežka nad 2500,00
3000,00	4000,00	510,00 + 24 od presežka nad 3000,00
4000,00		750.00 + 26 od presežka nad 4000,00
d) za	stavbe v	ostalih krajih
nad	do	,,	znaša davek din	•/»	dln
	500,00	8
500,00	1000.00	40,00 + 10 od presežka nad 500,00
1000,00	1500.00	90,00 + 12 od presežka nad 1000,00
1500.00	2000,00	150,00 -t- 14 od presežka nad 1500.00
2000,00	2500,00	220,00 + 16 od presežka nad 2000.00
2500,00	3000,00	300.00 + 18 od presežka nad 2500.00
3000.00	4000.00	390.00 + 20 od presežka nad 3000.00
4000,00		590,00 + 22 od presežka nad 4000,00
3.	člen
Obračunani davek na promet nepremičnin od kmetijskih zemljišč se zmanjša za 50°/o, če je pridobitelj občan, ki se z osebnim delom ukvarja s' kmetijsko proizvodnjo.
V celoti se oprosti plačila davka na promet nepremičnin prenos pravice uporabe na stavbnem zemljišču, če je ena od pogodbenih strank sklad za komunalno urejanje mestnih zemljišč.
4.	člen
Za promet nepremičnin, za katere je nastala davčna obveznost pred 1. julijem 1972, se uporabljajo predpisi o prometnem davku, ki so veljavni ob nastanku davčne obveznosti.
5.	člen
Ta odlok začne veljati dan po objavi v Uradnem listu SRS in se uporablja od 1. julija 1972.
Z dnem. ko se prične uporabljati ta odlok, preneha veljati, odlok o prometnem davku od nepremičnin in pravic občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik Celje, št. 24/65, 2/68 in 34/70 in Uradni list SRS, št. 6/71).
St. 421-5/72-3
Šentjur pri Celju, dne 29. septembra 1972.
Podpredsednik skupščine občine Šentjur pri Celju
k
Ivan Veber, kmet. inž. L r.
861.
Skupščina občine Šentjur pri Celju je po 51. členu TZDR (Uradni list SFRJ, št. 12/71) in na podlagi 128. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik Celje, št. 20-194/84, 18-249/67 in 4-55/69) sprejela na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. septembra 1972
ODLOK
o delovnem času trgovskih, gostinskih in obrtnih obratov
I.	SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen
Delovni čas za trgovske poslovalnice, gostinske organizacije in gostišča določajo delovne skupnosti teh organizacij, oziroma zasebni lastniki obrtnih delavnic in gostišč.
Ta odlok določa najkrajši delovni čas trgovskih poslovalnic, obrtnih delavnic in najdaljši čas gostinskih poslovalnic in zasebnih gostišč.
<
Za urbano območje kraja Šentjur se šteje območje, ki ga zajema urbanistični načrt naselja Šentjur in vključuje dele sosednih katastrskih občin Podgrad, Bezovje, Krajnčiča in Tratna pri Grobelnem.
2.	člen
Občinski , upravni organ, pristojen za trgovino, obrt in gostinstvo, lahko v izjemnih primerih dovoli,
I
da se delovni čas poslovalnice podaljša ali skrajša, v slučaju večjih nepravilnosti pa lahko obrat zapre.
Zasebnim obrtnikom in gostincem se lahko dovoli minimalni delovni čas, če so za to dani pogoji (bolezen, ostarelost).
3.	člen
Poslovni čas mora biti v vsaki trgovski in gostinski poslovalnici ter obrtni delavnici vidno izobešen.
4.	člen
Za poletni čas se po tem odloku šteje čas od 1. aprila do 30. septembra. Za zimski čas pa , čas od 1. oktobra do 31. marca. Za turistično sezono pa čas od
1.	junija do 20. septembra.
II.	POSLOVNI CAS OB DELAVNIKIH Trgovina
t	1
5.	člen
Trgovine morajo biti odprte:
a)	samopostrežni trgovini v Šentjurju pri Celju v letnem in zimskem času nepretrgoma od 7. do 18. ure, ob nedeljah In praznikih zaprti.
b)	trgovine na območju Gorica pri Slivnici, Loka pri Zusmu, Prevorje, Šentvid pri Planini. Dobje pri Planini. Nova vas, Jakob, Sele. Dramlje, Kameno, Ho-tunje, Ponikva pri Grobelnem, Lipoglav in Šentvid pri Planini — vsak dan od 7,00 do 14,00, v letnem času, v zimskem času pd 7.30 do 14,30.
Vse trgovine razen pod točko a) poslujejo ob sobotah do 12. ure, ob nedeljah in praznikih bodo zaprte.
V- poslovalnicah, kjer je zaposlena samo ena delovna sila, so enkrat tedensko zaprte, to so: Kameno. Sele, Nova vas, Loka pri Zusmu, Prevorje. Šentvid pri Planini in Lipoglav. Dan, kadar bo poslovalnica zaprta, določi delavski svet podjetja.
c)	Za trgovino z reprodukcijskim materialom velja delovni čas od 7,30 do 16,30 ure.
d)	Bencinska črpalka mora poslovati neprekinjeno od 6. do 20. ure.
Gostinstvo
6.	člen
1.	Sprejemanje gostov za prenočišča je časovno neomejeno.
2.	Za ostale gostinske poslovalnice se določi najdaljši obratovalni čas od 7. do 22. ure. Najkrajši obratovalni čas pa je 8 ur dnevno. Ob dnevih pred državnimi prazniki, na pustno nedeljo in na pustni torek, smejo biti gostinske poslovalnice odprte vso noč.
Kavarna Espresso Šentjur pri Celju posluje tudi ob nedeljah od 7. do 23. ure.
Poslovalnica Sladica, posluje od 7. do 21. ure. Isti delovni čas velja za Bife Merx Gorica pri Slivnici.
Vinotoč Šentjur pri Celju je odprt ob delavnikih od 7. do 15. ure.
Obrt
7.	člen
1.	Obrtne delavnice samostojnih obrtnikov, ki poslujejo neposredno s strankami, morajo biti odprte, kot je to določeno za trgovinske poslovalnice pod točko b).
2.	Izjemoma pa morajo biti odprte brivsko-frizer-ske delavnice ob ponedeljkih pred prazniki od 8. do i.4. ure.
Delovni čas pa lahko prilagodijo krajevnim potrebam.
Ne glede na določbe 1. odstavka pa lahko obrtne delavnice ostalih strok obratujejo tudi drugače, če tako zahtevajo lokalne razmere ali značaj dela.
8.	člen
Podrobnejša navodila o izvajanju tega odloka daje oddelek za gospodarstvo in finance SO Šentjur pri Celju.
III. KAZENSKE DOLOČBE
9.	člen
Z denarno kaznijo od 200 do 2000 dinarjev se kaznuje za prekršek delovna organizacija:
1.	če nima poslovalnice odprte v določenem času,
2.	če ima gostinska enota odprto dalj časa kot določa odlok.
Z denarno kaznijo do 400 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba delovne organizacije, ki stori prekršek iz 1. odstavka tega člena.
10.	člen
Z denarno kaznijo 40 dinarjev se kaznuje za prekršek delovna organizacija:
1.	če nima v enoti vidno označenega obratovalnega časa;
2.	z denarno kaznijo 40 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba delovne organizacije, ki stori prekršek iz 1. odstavka tega člena.
Za prekrške iz tega člena lahko izterja tržni inšpektor denarno kazen takoj na mestu.
11.	člen
Z denarno kaznijo do 600 dinarjev se kaznuje za prekršek samostojni obrtnik ali samostojni gostinec, če stori kakšno dejanje iz 9. člena tega odloka.
Za prekrške iz 2. odstavka 10. člena lahko izterja tržni inšpektor denarno kazen takoj na mestu dejanja.
12.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
v Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o poslovnem času na območju občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik Celje, št. 29/60).
Št. 14-12/72-4
Šentjur pri Celju, dne 29. septembra 1972.
Podpredsednik skupščine občine Šentjur pri Celju
Ivan Veber, kmet. inž, 1. r.
862.
Na podlagi 77. člena zakona o splošnem ljudskem odporu (Uradni list SRS, št. 28-180/71) in 128. členu statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik Celje, št. 20-194/64, 18-249/67 in 4-55/69) je skupščina občine Šentjur pri Celju na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. septembra 1972 sprejela
ODLOK
o ustanovitvi štaba za civilno zaščito občine Šentjur pri Celju
1.	člen
Za vodenje in neposredno upravljanje zadev civilne zaščite na območju občine . Šentjur pri Celju se ustanovi štab za civilno zaščito občine Šentjur pri Celju (v nadaljnjem besedilu: občinski štab).
2.	člen
Občinski štab ima vodjo štaba in 8 članov. Vodja in člani štaba imajo namestnike.
3.	člen
Občinski štab opravlja naloge iz 82. člena zakona o splošnem ljudskem odporu (Uradni list SRS, št. 28-180/71).
4.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha' veljati odlok o ustanovitvi občinskega štaba za varstvo pred naravnimi in drugimi hudimi nesrečami (Uradni vestnik Celje, št. 30/67).
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 8-1/72-1
Šentjur pri Celju, dne 29. septembra 1972.
Podpredsednik skupščine občine Šentjur pri Celju
Ivan Veber, kmet. inž. 1. r.
863.
Na podlagi 4. člena zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 5/72) in 128. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik Celje-, št. 20-194/65, 18-249/67 in 4-55/ 69) je skupščina občine Šentjur pri Celju na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. septembra 1972 sprejela
ODLOK
n ustanovitvi solidarnostnega stanovanjskega sklada občine Šentjur pri Celju
1.	člen
Z namenom, da se zagotovi načelo vzajemnosti in solidarnosti, socialna varnost do uvajanja ekonomskih
odnosov v stanovanjskem gospodarstvu občanom z nižjimi dohodki, starim ljudem in mladim družinam posebno družbeno pomoč, ustanovi občina solidarnostni stanovanjski sklad.
Ime sklada je: Solidarnostni stanovanjski sklad občine Šentjur pri Celju (v nadaljnjem besedilu: »sklad«).
2.	člen
Sklad je pravna oseba. Za obveznosti sklada odgovarja sklad z vsemi svojimi sredstvi.
3.	člen
Sklad ima svoj statut.
Statut sklada podrobneje ureja zlasti naslednje:
—	določa delovno področje organov upravljanja in komisij;
—	določa način uveljavljanja družbene pomoči iz sredstev solidarnostnega stanovanjskega sklada;
—	določa način sprejemanja letnega finančnega programa, zaključnega računa in poročila o poslovanju sklada;
—	določa način sprejemanja programa za dajanje družbene pomoči iz sredstev sklada;
—	določa način obveščanja javnosti d delu organov upravljanja in o poslovanju sklada;
, — ureja druga vprašanja, ki imajo pomen za poslovanje sklada.
Statut sklada sprejme upravni odbor najpozneje dva meseca po ustanovitvi, potrdi pa.ga skupščina Občine Šentjur pri Celju.
4.	člen
Organ upravljanja sklada je upravni odbor.
Mandatna doba članov upravnega odbora je 4 leta.
5.	člen
Upravni odbor sklada šteje 15 članov.
Organizacije, ki zagotavljajo sredstva skladu, izvolijo po enega člana upravnega odbora.
Po enega člana upravnega odbora imenujejo še:
—	občinska skupščina
—	občinska konferenca SZDL
—	občinski sindikalni svet
—	občinski odbor združenja borcev NOV
—	občinski odbor društva upokojencev
—	občani, ki pri opravljanju samostojne dejavnosti uporabljajo dopolnilno delo drugih oseb.
Postopek in način izvolitve članov upravnega odbora določi statut sklada.
Upravni odbor sklada ima predsednika in namestnika predsednika.
6.	člen
Upravni odbor sklada ima zlasti naslednje pristojnosti:
—	sprejema statut in druge splošne akte sklada
—	sprejema v skladu z 8. členom zakona o programiranju in financiranju stanovanjske graditve srednjeročni program sklada
—	sprejema letni finančni program sklada irt letno poročilo z zaključnim računom sklada
—	voli predsednika in namestnika predsednika upravnega odbora sklada
—	imeniije komisije upravnega odbora sklada
—	daje pripombe in predloge ter obravnava letrtb poročilo o realizaciji programa raziskav s bbdrdčja komunalnega in stanovanjskega gospodarstva
—	določa poslovne stroške za poslovanje sklada
—	sklepa o oročanju Sredstev sklada pri poslovnih bankah in o drugih oblikah združenja sredstev za gradnjo najemnih stanovanj
—	sklepa o vseh drugih zadevah iz pristojnosti sklada.
7.	člen
Sredstva sklada so:
—	obvezni prispevek za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, ki ga predpiše občinska skupščina s posebnim odlokom
—	neuporabljena sredstva, zbrana na podlagi zakona o prispevku za graditev stanovanj za udeležence NOB ter anuitete iz posojil odobrenih iz sredstev tega prispevka
—	neuporabljena sredstva na posebnem računu sredstev za subvencioniranje stanarin
—	namenska sredstva družbenopolitičnih skupnosti
—	sredstva, ki jih za nartiene sklada prostovoljno vložijo organizacije, skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter občani
'— krediti poslovnih bank na podlagi oročitve sredstev solidarnostnega stanovanjskega sklada
—	drugi dohodki.
8.	člen
Sredstva sklada se uporabljajo:
a)	za gradnjo najemnih stanovanj v družbeni lastnini za določene občane
b)	za delno nadomestitev stanarin nosilcem stanovanjske pravico
c)	za premiranje namenskega varčevanja za stanovanja
d)	za raziskovalno delo v komunalnem in stanovanjskem gospodarstvu
e)	za kritje poslovnih stroškov sklada.
10.	Člen
Obseg posamezne oblike družbene pomoči določi sklad s srednjeročnim programom in z vsakoletnim finančnim programom.
Finančni program Sprejema upravni odbor sklada za vsako poslovno leto, srednjeročni program pa v skladu s srednjeročnim programom razvoja stanovanjskega gospodarstva občine Šentjur pri Celju.
K finančnemu programu sklada in k srednjeročnemu programu daje soglasje skupščina občine Šentjur pri Celju.
11.	člen
Zaključni račun in letno poročilo sklada sprejme upravni odbor in ga predloži v potrditev skupščini občine Šentjur pri Celju.
Zaključni račun in letno poročilo sklada predloži upravni odbor sklada vsem, ki vplačujejo sredstva za družbeno pomoč v solidarnostni stanovanjski sklad in rezultate poslovanja javno razglasi.
12.	člen
Administrativna, finančna ter upravna in strokov-no-tehnična opravila opravljajo za sklad ustrezne strokovne in upravne službe uprave občine Šentjur pri Celju.
13.	člen
Odredbodajalec za izvrševanje finančnega načrta sklada je predsednik upravnega odbora sklada, oziroma oseba, ki jo za to pooblasti upravni Odbor.
14.	člen
Prve volitve upravnega odbora sklada razpiše skupščina občine. Šentjur pri Celju na predlog pristojnega sveta.
|	15. člen
Ta odlok velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 402-140/72-4
Šentjur pri Celjuj dne 29. septembra 1972.
Podpredsednik skupščine občine Šentjur pri Celju
Ivan Veber, kmet. inž* 1. r.
9.	člen
Merila za uporabo sredstev iz 8/b in 8/d člena tega odloka predpiše občinska skupščina s • posebnim odlokom.
Pogoje za pridobitev in odplačilo posojil v smislu SkŽ člena tega odloka predpiše sklad s svojim splošnim aktom.
864..
Skupščina občine Šentjur pri Celju je po 162. členu zakona o pripevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7-32/69) v zvezi z 261. členom zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7-73/72), sklepa o razpisu referenduma (Uradni list SRS, št. 23-548/72) in izvedenega referenduma z dne 11. junija 1972 ter po 128. členu statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik Celje, št. 20-194/64 in 18-249/67 ter 4-55/69) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. septembra 1972 sprejela
f	'
ODLOK
o spremembi odloka o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje stroškov modernizacije ceste Trnovec—Ponikva
1.	člen
Crta se 4. odstavek 7. člena odloka o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje stroškov modernizacije ceste Trnovec—Ponikva (Uradni list SRS, št. 32/72).
2.	člen
Spremeni se 11. člen tega odloka in se glasi:
»Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS.«
3.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 420-820/72-1
Šentjur pri Celju, dne 29. septembra 1972.
Podpredsednik skupščine občine Šentjur pri Celju
Ivan Veber, kmet. inž. 1. r.
865.
Na podlagi 128. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik Celje, št. 20-194/64, 18-249/67 in 4-55/69) in 261. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7-73'72) je skupščina občine Šentjur pri Celju na seji občinskega zbora in zbora'delovnih skupnosti dne 29. septembra 1972 sprejela
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za uresničevanje programov krajevnih skupnosti Dobje pri Planini, Dramlje, Kalobje, Loka pri 2usmu, Planina, Prevorje in Slivnica
Razpiše se referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za uresničevanje programov krajevnih skupnosti Dobje pri Planini, Dramlje, Kalobje, Loka pri 2usmu, Planina, Prevorje in Slivnica.
II
Na referendumu glasujejo vsi občani, ki imajo stalno prebivališče na območju krajevnih skupnosti Dobje pri Planini, Dramlje, Kalobje, Loka pri Zusmu, Planina, Prevorje in Slivnica.
III
: :	!	. . r.... ' - . ■
Referendum bo v nedeljo, 19. novembra 1972 v času od 7. do 19. ure na običajnih glasovnih mestih, ki jih določi občinska volilna komisija.
IV
Na referendumu glasujejo volivci neposredno in tajno z glasovnico. Glasovnica ima naslednje besedilo:
GLASOVNICA
za referendum dne 19. XI. 1972 za uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju za uresničevanje programov krajevnih skupnosti Dobje pri Planini, Dramlje, Kalobje, Loka pri Zusmu, Planina, Prevorje in Slivnica, ki bi bil predpisan za dobo 5 let, namreč od
1.	I, 1973 do 31, XII. 1977 in bi ga plačevali: :
1.	osebe, ki prejemajo osebni dohodek iz naslova delovnega razmerja 1 °/o od neto osebnih dohodkov, upoštevaje izplačane nagrade, delo na domu, nadomestila osebnega dohodka ipd.;
2.	zavezanci davka iz dohodka od kmetijstva — 2 Vo davčne osnove;
3.	zavezanci davka iz dohodka od obrti, ostalih gospodarskih dejavnosti in intelektualnih storitev — 2 Vo davčne osnove;
4.	upokojenci — 0,5 °/o neto dohodkov od osebnih, družinskih in invalidskih pokojnin;
5.	občani, zaposleni v tujini — pavšalni letni znesek 200 din.
Plačevanja samoprispevka bi bili oproščeni:
1.	lastniki oziroma uživalci zemljišč z davčno osnovo izpod 100 din in zavezanci iz dohodka od kmetijstva, ki so po veljavnih predpisih oproščeni plačevanja teh davkov;
2.	uživalci minimalnih osebnih, družinski^ ih invalidskih pokojnin.
Samoprispevek se ne bi plačeval od dohodkom za katere velja oprostitev po zakonu.
Glasujem
ZA	PROTI
Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedico ZA, če sč strinja z uvedbo krajevnega samoprispevka oziroma PROTI, če se ne strinja z uvedbo krajevnega samoprispevka.
V
Glasovnice morajo biti urejene s pečatom občinske volilne komisije skupščine občine Šentjur pri Celju.
VI
Za postopek o referendumu se smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah odbornikov občinskih skupščin. Postopek vodi in ugotovi izid glasovanja komisija za izvedbo referenduma, ki jo imenuje občinska skupščina. ■
Glasovanje pri referendumu vodijo volilni odbori, ki jih imenuje komisija iz 1. odstavka te točke.
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in velja naslednji dan po objavi. Razglasi se na krajevno običajen način.
St. 014-2/72-4
Šentjur pri Celju, dne 29. septembra 1972.
Podpredsednik
'	skupščine občine
Šentjur pri Celju
Ivan Veber, kmet. inž. 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE ŠMARJE PRI JELŠAH
866.
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je po 1. členu zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 27-256'72) in 142. členu statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni vestnik Celje, št. 26-317/70) na se]i občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 29. septembra 1972 sprejela
ODLOK
o občinskem davku na promet nepremičnin
1.	člen
Davek na promet nepremičnin se na območju občine Šmarje pri Jelšah predpisuje, odmerja in pobira Po določbah zakona o davku na promet nepremičnin, določbah tega odloka in predpisih, izdanih na njuni Podlagi.
2.	Člen
Občinski davek na promet nepremičnin se plačuje Pcr naslednjih stopnjah:
1. Za kmetijska zemljišča, če znaša prometna vred-
nost kvadratnega		metra	
nad	do	znaša davek	
. din	din	din	•/,	din
	i	6	
1	2	0,06 + 8 od presežka nad	1
2	3 .	0,14 + 10 od presežka nad	2
3	4	0,24 + 12 od presežka nad	3
’' 4	5	0,36 + 14 od presežka nad	4
'	5	6	0,50 + 16 od presežka nad	5
6	—	0,66 + 20 od presežka nad	6
2. Za	stavbna	zemljišča na urbanistično	urejenih
območjih,	če znaša prometna vrednost kvadratnega		
nietra			
- ■ nad	, do . -	znaša davek	
din	din	din	“/«	din
—	5	8	
5	10	0,40 + 16 od presežka nad	5
- 10	15	1,20 + 24 od presežka nad	10
15	20	2,40 + 50 od presežka nad	15
. 20	30	4,90 + 75 od presežka nad	20
30	—	12,30 + 90 od presežka nad	30
3.	Za stavbna zemljišča izven urbanistično urejenih območij, če znaša prometna vrednost kvadratnega metra
nad din	do din	znaša davek din	"/o	din
	5	10	
'5	10	0,50 + 20 od presežka nad	5
10	15	1,50 + 30 od presežka nad	10
15	20	3,00 + 50 od presežka nad	15
20	30	5,50 + 75 od presežka nač.	20
30		13,00 + 90 od presežka nad	30
4.	Za gradbene objekte, če znaša prometna vrednost kvadratnega metra
nad din	do din	din	znaša davek. •/.		riir)
	500		10		
500	750	50	12 od presežka	nad	500
750	1000	80	14 od presežka	nad	750
■1000	1500	150	16 od presežka	nad	1000
1500	2000	230	18'od presežka	nad	1500
2000	2500	320	20 od presežka	nad	2000
2500	3000	420	22 od presežka	nad	2500
3000	4000	530	24 od presežka	nad	3000
4000	—	770	26 od presežka	nad	4000
3.	člen
Za urbanistično urejeno območje po 2'. točki 2. člena se šteje območje, za katerega je po odloku o urbanističnem programu občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 30-709/72) določeno, da se ureja z urbanističnimi načrti in zazidalnimi načrti.
Dokler niso za posamezna območja, ki jih predvideva odlok o urbanističnem programu, izdelani urbanistični ali zazidalni načrti, odloči v spornih primerih ali stavbno zemljišče leži v mejah teh območij, upravni organ za urbanizem.	„
‘	4. člen
Poleg oprostitev po 4. členu zakona o davku na promet nepremičnin se ta davek ne plačuje v primerih, ko sklad za komunalno in cestno dejavnost oddaja stavbna zemljišča.
Oprostitev plačevanja davka po tem odloku velja tudi v primerih, če družbena organizacija, občan ali zasebna pravna oseba proda ali zamenja kmetijsko zemljišče z občanom, ki mu je kmetijstvo edini vir preživljanja, vendar samo če se promet s takim zemljiščem izvrši skladno s programom usmeritve v intenzivno kmetijsko proizvodnjo.
5.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1972. Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o davčnih stopnjah prometnega davka od nepremičnin in pravic v občini Šmarje pri Jelšah (Uradni vestnik Celje, št. 24/65 in popravek 41/65).
St. 010-75/72-1
Šmarje pri Jelšah, dne 29. septembra 1972.
867.
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je po 2. členu zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 20-129/ 71), upoštevajoč pravilnik o enotni metodologiji za izračun revalorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja (Uradni list SRS, št.i 29-212/71) in po 142. členu statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni vestnik Celje, št. 26-317/70) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 29. septembra 1972 sprejela
ODLOK
o določitvi vrednosti posameznih elementov za izračun revalorizirane vrednosti stanovanjske hišt oziroma stanovanja v občini Šmarje pri Jelšah
1.	člen
S tem odlokom se določa vrednost posameznih elementov za izračun revalorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja v družbeni lastnini, ki se prodaja občanu ali civilni pravni osebi.
2.	člen
Poprečna gradbena cena na m2 koristne stanovanjske površine znaša 2000 din za leto 1972.
3.	člen
Poprečni stroški za komunalno ureditev zemljišč znašajo od povprečne gradbene cene stanovanj iz 2. člena tega odloka:
—	za individualno komunalno potrošnjo 14«/o
—	za kolektivno komunalno potrošnjo 16 “/o
4.	člen
Da bi se lahko določila zvišana vrednost zemljišča glede na lego zemljišča in glede na kraj ter velikost naselja, v katerega se zemljišče vključuje, se območje občine razdeli na tri cone, v katerih velja zvišanje vrednosti zemljišča,, izraženo v odstotkih od povprečne gradbene vrednosti objekta, kakor sledi:
—	prva cona 3 Vo
—	druga cona 2 %
—	tretja cona 1°/#
5.	člen
Prva cona obsega območje Rogaške Slatine, ki je določeno z urbanističnim načrtom.
Druga cona obsega Šmarje pri Jelšah in Rogatec.
Tretja cona obsega ostalo območje občine.
6.	člen
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 010-74/72-1
Šmarje pri Jelšah, dne 29. septembra 1972.
Predsednik
skupščine občine Šmarje pri Jelšah Beno Božiček, inž. 1. r.
868.
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je po 43. členu zakona v razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27-253/72) in 142. členu statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni vestnik Ce-,je, št. 26-317/70) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 29. septembra 1972. sprejela
ODLOK
o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišča v občini Šmarje pri Jelšah
1.	člen
Za oceno koristi, ki jo lahko da stavbno zemljišče, se upošteva dohodek od stavbnega zemljišča, po določbah 43. člena zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27-253/72) in po določbah tega odloka. .
2.	člen
Za stavbna zemljišča na območju občine Šmarje pri Jelšah se štejejo vsa tista zemljišča v naseljih, ki so po predpisih stavbna zemljišča.
3.	člen
Povprečna gradbena cena za m2 stanovanjske hiše na območju občine Šmarje pri Jelšah znaša 2000 din za leto 1972.
4.	člen
• ■ *
Povprečni stroški komunalnega- urejanja .stavbnega zemljišča znašajo 30 % od vrednosti povprečne gradbene cene stanovanj iz 3. člena tega odloka.
5.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč v občini Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 50/71).
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Velja za leto 1972.
Št. 010-71/72-1
Šmarje pri Jelšah, dne 29. septembra 1972.
869.
Skupščina občine Šmarje pri'Jelšah je po 2. členu zakona o razpolaganju z nezazidanim stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 27-254/72) in 142. členu statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni vestnik Celje, št. 26-317/70) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 29. septembra 1972 sprejela
ODLOK
o pomožnih objektih in merilih za določitev zemljišča, namenjenega za normalno uporabo že zgrajenega objekta v občini Šmarje pri Jelšah
1.	člen
S tem odlokom se določajo pomožni objekti in merila za določitev zemljišča, ki šo namenjena za normalno uporabo že zgrajenih objektov na območjih, ki so po urbanističnem ali zazidalnem načrtu namenjena za gradnjo po zakonu o razpolaganju z nezazidanim stavbnim zemljiščem.
2.	člen
Za pomožne objekte se štejejo tile objekti:
—	kmetijski gospodarski objekti
—	nepokrita in pokrita skladišča, garaže in podzemni objekti
—	drugi objekti, ki so navedeni v 1. členu odloka o določitvi Objektov in gradbenih del, za katera ni potrebno dovoljenje za graditev (Uradni vestnik Celje, št. 35-485/66).
3.	člen
Pri določitvi velikosti zemljišča, namenjenega za normalno uporabo že zgrajenega objekta, se upoštevajo naslednja merila:
—	namenska uporaba zemljišča po urbanističnem ali zazidalnem načrtu,
—	namenska uporaba zgrajenega objekta,
—	dejanska možnost uporabe prostora.
Velikost zemljišča namenjenega za normalno uporabo že zgrajenega objekta, ob upoštevanju teh meril, znaša do 1000 m8.
Velikost zemljišča namenjenega za normalno uporabo že zgrajenega objekta se določi v zazidalnih conah z zazidalnim načrtom, drugje pa jo določi za vsak primer posebej občinski upravni organ, pristojen za zadeve urbanizma.
Ob upoštevanju meril po prvem odstavku tega člena je dopustno v posebno utemeljenih primerih odstopanje od površine, določene v drugem odstavku, do 50 odstotkov.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-72/72-1
Šmarje pri Jelšah, dne 29. septembra 1972.
870.
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je po 7. členu zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 5/72) in 142. členu statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni vestnik Celje, št. 26-317/70) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 29. septembra 1972 sprejela
ODLOK
o določitvi roka za izdelavo programov za reševanje stanovanjskih potreb delavcev delovnih in drugih organizacij
1.	člen
Delovne in druge organizacije (organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije — v nadaljnjem besedilu: »organizacije«) na območju občine Šmarje pri Jelšah morajo izdelati programe za reševanje stanovanjskih potreb svojih delavcev najpozneje do 15. novembra 1972.
2.	člen
Organizacije so dolžne izdelati programe po enotni metodologiji (metodološke osnove programiranja stanovanjske graditve v delovni organizaciji), ki jo je založila in izdala skupnost slovenskih občin v Ljubljani.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 010-73/72-1
Šmarje pri Jelšah, dne 29. septembra 1972.
Predsednik
skupščine občine Šmarje pri Jelšah Beno Božiček, inž. 1. r.
0
871.
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je po 142. členu statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni vestnik Celje, št. 26-317/70) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 29. septembra 1972 sprejela
'	SKLEP
o pooblastitvi oddelka za gospodarstvo in finance za sprejemanje in odločanje o ponudbah za prodajo nezazidanega stavbnega zemljišča, katerega mora lastnik ponuditi v nakup občini
I
Pooblasti se oddelek za gospodarstvo in finance, da sprejema ponudbe za prodajo nezazidanega stavbnega zemljišča, katerega mora lastnik po 12. členu zakona o razpolaganju z nezazidanim stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 27-254/72) ponuditi v nakup občini in da odloči o nakupu takega zemljišča.
II
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-76/72-1
Šmarje pri Jelšah, dne 29. septembra 1972.
Predsednik
skupščine občine Šmarje pri Jelšah
Beno Božiček, inž. 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE VRHNIKA 872.
Na' podlagi 29. člena^,zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS. št. 5/72), 94. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 1/71, 17/71 in 30'72), je skupščina občine Vrhnika na seji občinskega zbora in na Jeji zbora delovnih skupnosti dne 28. septembra 1972 sprejela
ODLOK
o izločanju sredstev za stanovanjsko graditev občanov, ki pri opravljanju samostojne dejavnosti uporabljajo dopolnilno delo drugih oseb
1.	člen
Občani, ki uporabljajo pri opravljanju samostojne dejavnosti dopolnilno delo drugih oseb, morajo v letu 1972 od skupnega zneska sredstev, iz katerih se plačuje prispevek iz osebnega dohodka, izplačati 4 °/o za stanovanjsko graditev.
Sredstva, izločena po prvem odstavku tega člena, se nakazujejo na poseben račun skupščine občine Vrhnika pri službi družbenega knjigovodstva — ekspozitura Vrhnika.
2.	člen
Občani, ki pri opravljanju samostojne dejavnosti uporabljajo dopolnilno delo drugih oseb, izločajo sredstva za stanovanjsko graditev ob vsakokratnem izplačilu osebnih dohodkov prispevka za socialno zavarovanje.
3.	člen
Sredstva, ki jih občani pri opravljanju samostojne dejavnosti uporabljajo dopolnilno delo drugih oseb, namenjajo za stanovanjsko graditev in družbeno pomoč po določbah tega odloka, se evidentirajo posebej in se smejo uporabljati takoj po sprejetem programu,-vendar le v 'namene, ki so določeni v zakonu, i
4.	člen
Po ustanovitvi občinskega solidarnostnega sklada se sredstva, zbrana na podlagi tega odloka, prenesejo na žiro račun sklada.
■ 5. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1972..
St. 1/1-010-014/72
Vrhnika, dne 28. septembra 1972.
SKUPŠČINA OBČINE ŽALEC 873.
Skupščina občine Žalec je po 1. členu zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 27-256/ 72) in 115. členu statuta občine Žalec (Uradni vestnik Celje, št. 17-210/68 in 24-320/69) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 28. septembra 1972 sprejela
ODLOK
o davku na promet nepremičnin
.1. člen
Davek na promet nepremičnin (v nadaljnjem besedilu: prometni davek) se v občini Žalec plačuje po določbah zakona o davku na promet nepremičnin, tega odloka in ha njuni podlagi izdanih predpisov.
2.	člen
Prometni davek se plačuje po naslednjih stopnjah:
1. Za kmetijska zemljišča
če znaša nad	osnova do	din/m! din		»/■	1	znaša davek		
	1,00			6				
1,00	1,50	0,06	in	6	od	presežka	nad	1,00
1,50	2,00	0,09	in	8	od	presežka	nad	1,50
2,00	3,00	0,13	in	10	od	presežka	nad	2,00
3,00	4,00	0,23	in	12	od	presežka	nad	3,00
4,00	5,00	0,35	in	14	od	presežka	nad	4,00.
5,00	6,00	0,49	in	17	od	presežka	nad	5,00
6,00		0,66	in	20	od	presežka	nad	6,00
2.	za stavbna zemljišča v urbanistično urejenem prostoru
če znaša nad	osnova do	din/m! din		•/o	znaša davek			
	5,00			8		.		
5,00	8,00	0,40	in	10	od	presežka	nad	5,00
8,00	10,00	0,70	in	14	od	presežka	nad	8,00
10,00 •	12,00	0,98	in	18	od	presežka	nad	10,00
12,00	14,00	1,34	in	22	od	presežka	nad	12,00
14,00	16.00	1,78	in	26	od	presežka	nad	14,00
16,00	18,00	2,30	in	30	od	presežka	nad	16,00
18,00	20,00	2,90	in	35	od	presežka	nad	18,00
20,00	25,00	3,60	in	42	od	presežka	nad	20,00
25,00	30,00	5,70	in	50	od	presežka	nad	25,00
30,00	40,00	8,20	in	60	od	presežka	nad	30,00
40,00		14,20	in	70	od	presežka	nad	40,00
3.	za stavbna zemljišča izven urbanistično urejenega prostora
če znaša osnova din/m!	znaša davek
nad	do	din		•/o				
	5,00			10				
5,00	8,00	0,50 in		15	od	presežka nad		5,00
8,00	10,00	0,95 in 20 od presežka nad						8,00
10,00	12,00	1,35	in	25	od	presežka	nad	10,00
12,00	14,00	1,85	in	30	od	presežka	nad	12,00
14,00	16,00	2,45	in	35	od	preseška	nad	14,00
16,00	18,00	3,15	in	40	od	presežka	nad	16,00
18,00	20,00	3,95	in	50	od	presežka	nad	18,00
20,00	25,00	4,95	in	60	od	presežka	nad	20,00
25,00	30,00	7,95	.in	70	od	presežka	nad	25,00
30,00	40,00	11,45	in	80	od	presežka	nad	30,00
40,00		19,45	in	90	od	presežka	nad	40,00
4.	za gradbene objekte v mestnem območju, ki je urejeno z urbanističnim načrtom
če znaša osnova din/m! uporabne površine
znaša davek
nad	do	din		»/o				
	500			14				
500	750	70	in	16	od	presežka	nad	500
750	1000	110	in	18	od	presežka	nad	750
1000	1500	155	•in	20	od	presežka	nad	1000
1500	2000	255	in	22	od	presežka	nad	1500
2000	2500	365	in	24	od	presežka	nad	2000
2500	3000	485	in	26	od	presežka	nad	2500
3000	4090	615	in	28	od	presežka	had	3000
4000		895	in	30	od	presežka	nad	4000
5. za gradbene objekte izven mestnega območja
če znaša osnova din/m! uporabne površine
znaša davek
nad	do	din		»/.				
	500			10				
500	750	50	in	12	od	presežka	nad	500
750	1000	80	in	14	od	presežka	nad	750
1000	1500	115	in	16	od	presežka	nad	1000
1500	2000	195	in	18	od	presežka	nad	1500
2000	2500	285	in	20	od	presežka	nad	2000
2500	3000	385	in	22	od	presežka	nad	2500
3000	4000	495	in	24	od	presežka	nad	3000
4000		735	in	26	od	presežka	nad	4000
2.	če občani, ki jim je kmetijstvo edini vir preživljanja, menjajo kmetijska zemljišča ž namenom združevanja kmetijskih zemljišč.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1972.
St. 421-5/72-4/3
Žalec, dne 28. septembra 1972.	<
Predsednik
skupščine občine Žalec Jožko Rozman 1. r.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 43. člena zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27^72) in 115/ člena statuta občine Žalec (Uradni vestnik Celje, št. 17/68 in 24'69) na seji občinskega zbora in zbora 'delovnih skupnosti dne 28. septembra 1972 sprejela
ODLOK
o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč za leto 1972/73
1.	člen
S tem odlokom se določi poprečna gradbena cena in poprečni stroški komunalnega urejanja zemljišča na območju občine.
2.	člen
Poprečna gradbena cena za en m2 stanovanjske površine znaša 2.300 din. ,
Poprečni stroški komunalnega urejanja stavbnih zemljišč znašajo 25 °/o od gradbene vrednosti objekta.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 351-7/72-3
Žalec, dne 28. septembra 1972.
Predsednik
skupščine občine Žalec Jožko Rozman 1. r.
Urbanistično urejen prostor po tem odloku je zazidljiv prostor po urbanističnem ali zazidalnem načrtu.
3.' člen
Prometni davek se ne plačuje:
1.	če proda družbena organizacija, občan ali zasebna pravna oseba kmetijsko zemljišče občanu, ki se z °sebnim delom ukvarja s kmetijsko dejavnostjo in mu i® kmetijstvo edini vir preživljanja;
875.
SkupSčina občine Žalec je na podlagi 2. člena zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 20/71) pravilnika o enotni metodologiji za izračun revalorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja (Uradni list SRS, št. 29/71) in 11-5. člena statuta občine Žalec (Uradni vestnik Celje, št. 17/68 in 24/69) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. septembra 1972 sprejela
ODLOK
o vrednosti posameznih elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovan’=>-
)
1.	člen
Ta odlok določa vrednost posameznih elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše, oziroma stanovanja v družbeni lastnini, ki se prodaja občanu ali civilnopravni oseSi.
2.	člen
Poprečna gradbena cena za en m2 stanovanjske površine na območju občine za leto 1972 znaša 2.300 din za tretjo stopnjo opremljenosti stanovanja.
3.	člen
Poprečni stroški za komunalno ureditev stavbnih zemljišč 'znašajo od poprečne gradbene cene stanovanj iz 2. člena tega odloka za srednjo — III. kategorijo komunalne opremljenosti
—	za individualno komunalno potrošnjo 11,5 %>
—	za kolektivno komunalno potrošnjo 13,5 %
4.	člen
Območje občine se razdeli glede na prometne, preskrbovalne, zaposlitvene in druge prednosti na tri območja, v katerih veljajo zvišane vrednosti zemljišča, izražene v procentih od poprečne gradbene vrednosti objekta kot sledi:
—	prvo območje 4«/o
—	drugo območje 3 %>
—	tretje območje 1 °/o
s
■%
5.	člen
Prvo območje obsega območje mesta Žalec, Petrovč, Dobriše vasi, Šempetra v Savinjski dolini in Dobrteše vasi.
Drugo območje obsega območje Prebolda, Dolenje vasi, Polzele, Braslovč'in Vranskega.
Tretje območje obsega ostalo območje občine.
6.	člen
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 402-22/72-3
Žalec, dne 28. septembra 1972.
Predsednik
skupščine občine Žalec Jožko Rozman 1. r.
876.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 12. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) ter 115. člena statuta občine Žalec (Uradni vestnik Celje, št. 17/68 in 24/69) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28-septembra 1972 sprejela
ODLOK
o zazidalnem načrtu kompleksa enodružinskih stanovanjskih hiš v Taboru y
1.	člen
Sprejme se zazidalni načrt kompleksa enodružin-' skih stanovanjskih hiš v Taboru.
2.	člen
Kompleks enodružinskih stanovanjskih hiš v Taboru obsega predel vzhodno od ceste Tabor—Loke in južno od središča Tabora. Kompleks meri 2,25 ha in je namenjen za gradnjo enajstih enodružinskih stanovanjskih hiš.
3.	člen
Vse lokacije izdaja v skladu s tem odlokom upravni organ skupščine občine, pristojen za urbanizem. Stroški komunalne ureditve bremenijo investitorje.
4.	člen
Zazidalni načrt kompleksa enodružinskih stanovanjskih hiš v Taboru, ki ga je izdelalo stanovanjsko komunalno podjetje Žalec v juniju 1972, je sestavni del tega odloka.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 350-5/72-3
Žalec, dne 28. septembra 1972.
877.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 12. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) ter 115. člena statuta občine Žalec (Uradni vestnik Celje, št. 17/68 in 24/69) na seji občinskega zbora in. zbora delovnih skupnosti dne 28. septembra 1972 sprejela
ODLOK
o zazidalnem načrtu kompleksa enodružinskih stanovanjskih hiš v Petrovčah
1.	člen
Sprejme se zazidalni načrt kompleksa enodružinskih stanovanjskih hiš v Petrovčah.
2.	člen
Kompleks enodružinskih stanovanjskih hiš v Petrovčah obsega predel, ki ga na jugu omejuje železniška proga Celje—Velenje, na vzhodu stanovanjska zazidava, na severu cesta 1/6 Ljubljana—Celje, na zahodu pa obstoječa javna pot parcela št. 396/3 k. o. Petrovče.
3.	člen	;
Zazidalni načrt predvideva šest individualnih stanovanjskih hiš.
4.	člen
Naselje je povezano s komunalnim omrežjem Petrovč. Stroški komunalne ureditve bremenijo investitorje.
5.	člen
Vse lokacije izdaja v skladu s tem odlokom upravni organ skupščine občine, pristojen za urbanizem.
6.	člen
Zazidalni načrt kompleksa enodružinskih stanovanjskih hiš v Petrovčah, ki ga je izdelalo stanovanjsko komunalno podjetje Žalec v juniju 1972 je sestavni del tega odloka.
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-6/72-3
Žalec, dne 28. septembra 1972.
Predsednik
skupščine občine Žaleč
Jožko Rozman 1. r.'
878.
Skupščina občine Žalec je po 68. členu zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SRS (Uradni list SRS, št. 36/64, 10/65, 43/67, 40/68 in 43/70) in lis. člena statuta občine Žalec (Uradni vestnik Ce-ije, št. 17/68 in 24/69) na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. septembra 1972 sPrejela
ODLOK
o ustanovitvi sklada za komunalno urejanje stavbnega zemljišča
1. člen
Za smotrno komunalno urejanje stavbnih zemljišč Se ustanovi sklad za komunalno urejanje stavbnega zemljišča (v nadaljnjem besedilu: sklad).
2.	člen
Dejavnost sklada obsega pridobivanje, pripravo, komunalno opremljanje in oddajanje stavbnih zemljišč v uporabo v skladu z zakonom o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 42/ 66 in 20/71).
3.	člen
Sredstva sklada so:
—	dohodki pridobljeni z oddajanjem zemljišč v uporabo;
—	sredstva, ki se dodelijo skladu iz občinskega proračuna;
—	posojila;	■	•
—	sredstva pridobljena z lastno dejavnostjo;
—	drugi dohodki.
4.	člen
Sredstva sklada se uporabljajo za nakup stavbnih zemljišč, za odškodnine za stavbna zemljišča, za pripravo in komunalno urejanje stavbnih zemljišč ter poslovne stroške sklada.
5.	člen
Sklad je pravna oseba.
Sklad ima statut, s katerim se določijo sredstva sklada, način poslovanja sklada, organi upravljanja sklada in druga vprašanja v skladu z zakonom.
Statut sklada sprejme upravni odbor, potrdi pa ga občinska skupščina.
6.	člen
Sklad upravlja upravni odbor sklada, ki ima 6 članov in predsednika.
Predsednika in člane upravnega odbora imenuje skupščina občine za dobo štirih let.
7.	člen
Dohodki sklada se v skladu s smernicami skupščine občine določajo in razporedijo s finančnim načrtom.
Finančni načrt in zaključni račun sklada sprejme upravni odbor sklada, potrdi pa ga skupščina občine.
8.	člen
Administrativne posle sklada opravlja upravni organ občine, pristojen za urbanizem in gradbene zadeve, finančne posle sklada pa opravlja upravni organ občine, pristojen za proračun.
9.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o organizaciji urejanja in oddajanja stavbnih zemljišč (Uradni vestnik Celje, št. 19/67 in 1/68).
10.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 402-21/72-3
Žalec, dne 28. septembra 1972.
879.
Skupščina občine 2alec je na podlagi 12. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) ter 115. člena statuta občine Žalec (Uradni vestnik Celje, št. 17/68 in 24/69) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. septembra 1972 sprejela
ODLOK
o zazidalnem načrtu kompleksa enodružinskih stanovanjskih hiš v Zgornji Crnovi
1.	člen
Sprejme se odlok o zazidalnem načrtu kompleksa enodružinskih stanovanjskih hiš v Zgornji Crnovi.
2.	člen
Zazidalni načrt obsega kompleks severno od ceste Arja vas—Velenje. Na vzhodu je meja javna pot parcela št. 84/7 k. o. Crnova in na zahodu javna pot parcela št. 675 k. o. Crnova.
3.	člen
Zazidalni načrt predvideva gradnjo 15'enodružinskih stanovanjskih hiš.
4.	člen
Vse lokacije izdaja v skladu s tem odlokom upravni organ skupščine občine, pristojen za urbanizem. Stroški komunalne ureditve bremenijo investitorje.
5.	člen
Zazidalni načrt, ki ga je izdelalo stanovanjsko komunalno podjetje Žalec v maju 1972, je sestavni del tega odloka.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-3/72-3
. Žalec, dne 28. septembra 1972.
Predsednik
skupščine občine Žalec Jožko Rozman 1. r.
880.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 12. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) ter 115. člena statuta občine Žalec (Uradni vestnik Celje, št. 17/68 in 24/69) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. septembra 1972 sprejela
ODLOK
o zazidalnem načrtu kompleksa enodružinskih stanovanjskih hiš v Spodnji Crnovi
1.	člen
Sprejme se odlok o zazidalnem načrtu kompleksa enodružinskih stanovanjskih hiš v Spodnji Crnovi.
2.	člen
Zazidalni načrt obsega parcele' št. 146/6, 146/4, 146/7 in 146/8 vse v k. o. Crnova. Na njem je predvidena gradnja štirih enodružinskih stanovanjskih hiš.
3.	člen	/
Stroški komunalne ureditve bremepijo investitorje.
4.	člen
Vse lokacije izdaja v skladu s tem odlokom upravni organ skupščine, pristojen za urbanizem.
5.	člen
Zazidalni načrt, ki ga je izdelalo stanovanjsko komunalno podjetje Žalec v juliju 1972, je sestavni del tega odloka.
,	6. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 351-5/72-3
Žalec, dne 28. septembra 1972.
Predsednik
skupščine občine Žalec Jožko Rozman 1. r.
881.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) ter 115. člena statuta občine Žalec (Uradni vestnik Celje. št. 17/68 in 24/69) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. septembra 1972 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi zazidalnega načrta »FRENGO« v Žalcu
1.	člen
Zazidalni načrt soseske »FRENGO« v Žalcu, ki je bil sprejet z odlokom o zazidalnem načrtu soseske »FRENGO« v Žalcu (Uradni vestnik Celje, št. 11/69) se spremeni v tem, da se za šolski objekt nameni severovzhodni del.
2.	člen
Zazidalni načrt soseske »FRENGO« v Žalcu se dopolni tako, da se južni del kompleksa nameni za bencinsko črpalko in avtobusno postajo. Kompleks, ki je bil predviden za šolo pa se nameni za trgovsko-gostinski in rekreacijski center.
3.	člen
Sprememba in dopolnitev zazidalnega načrta »FRENGO« v Žalcu, ki jo je izdelalo stanovanjsko komunalno podjetje Žalec v maju 1972, je sestavni del tega odloka.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 350-4/72-3
Žalec, dne 28. septembra 1972.
Predsednik
skupščine občine Žalec
Jožko Rozman 1. r.
882.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 12. .in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) ter 115. člena statuta občine Žalec (Uradni vestnik Celje, št. 17/68 in 24/69) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. septembra 1972 sprejela
ODLOK	/
o zazidalnem načrtu soseske VI Žalec,
1.	člen
Sprejme se zazidalni načrt soseske VI Žalec.
2.	člen
Zazidalni načrt soseske VI Žalec obsega severovzhodni predel Žalca. Na severu ga omejuje Godomlja, na vzhodu projektirani zeleni pas, južno stari objekti ob severni strani ceste Ljubljana—Maribor in vzhodu vpadnica iz Ložnice na cesto 1/6. Kompleks meri 5,2 ha. Na njem je predvideno 43 stanovanjskih hiš.
3.	člen
Soseska bo povezana s komunalnim omrežjem Žalca. Stroški komunalne ureditve bremenijo investitorje.
4.	člen
Vse lokacije izdaja v skladu s tem odlokom upravni organ skupščine občine pristojen za urbanizem.
<	5. člen
Zazidalni načrt stanovanjske soseske VI Žalec, ki ga je izdelalo stanovanjsko komunalno podjetje Žalec v decembru 1971 je sestavni del tega odloka.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 350-2/72-3
Žalec, dne 28. septembra 1972.
Predsednik
skupščine občine Žalec
Jožko Rozman 1. r.
883.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 6. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7-73/72) in lis. člena statuta občine Žalec (Uradni vestnik Ce-ije, št. 17-210/68 in 24-320/60) na seji občinskega zbora ib na seji zbora delovnih skupnosti dne 28. septembra !972 sprejela
ODLOK
0 spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov
1.	člen
Drugi in tretji odstavek 2. člena odloka o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 13-301/72) se črta.
2.	člen
3.	člen se spremeni in se glasi:
»■Stopnja davka od osebnega dohodka iz delovnega razmerja (v nadaljnjem besedilu: davek iz delovnega razmerja) znaša za območje občine 1,60
3.	člen
V 17. členu se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»Davek po odbitku se ne plačuje
1.	'od dohodkov obiralcev hmelja;
2.	od dohodkov oseb, ki priložnostno opravljajo storitve za krajevne skupnosti.«
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, 2. člen tega odloka se uporablja od 1. januarja 1972 dalje.
Št. 422-6/72-4/3
Žalec, dne 28. septembra 1972.
Predsednik
skupščine občine Žalec
Jožko Rozman 1. r.
884.
Skupščina občine Žalec izdaja na podlagi 115č člena statuta občine Žalec (Uradni vestnik Celje, št. 17/68 in 24/69) ter po sklepu seje odbornikov obeh zborov z dne 28. septembra 1972
ODLOČBO
o razrešitvi načelnika oddelka za‘ geodetsko in katastrsko službo
1.	Na lastno željo se razreši dolžnosti načelnika oddelka za geodetsko in katastrsko službo v upravi skupščine občine Žalec Merzel Franc iz Celja.
2.	Razrešitev velja s 30. septembrom 1972.
Št. 111-33/72-1/3
Žalec, dne 27. septembra 1972.
Predsednik
skupščine občine Žalec Jožko Rozman 1. r.
885.
Skupščina občine Žalec izdaja na podlagi 115č člena statuta občine Žalec (Uradni vestnik Celje, št. 17-210/68 in 24-320/69) ter po sklepu seje odbornikov obeh zborov z dne 28. septembra 1972
ODLOČBO
o razrešitvi in imenovanju člana sveta za delo
1.	Na lastno željo se razreši dolžnosti člana sveta za delo Volk Ivan, Migojnice 89a.
2.	Za novega člana sveta pa se imenuje Mur Vinko, socialni delavec v Tovarni nogavic Polzela.
Št. 020-8/69-1/3 .
Žalec, dne 29. septembra 1972.
Predsednik
skupščine občine Žalec Jožko Rozman 1. r.
' : . \
SPLOSNI AKTI SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA
skupščina skupnosti
ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA DELAVCEV
CELJE
886.
Na podlagi 105. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva in 125. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Celje je sprejela skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Celje na seji dne 28. septembra 1972
SKLEP
o spremembi finančnega načrta skupnosti za zdravstveno zavarovanje delavcev Celje za leto 1972
1.	člen
V sklepu o finančnem načrtu skupnosti za zdravstveno zavarovanje delavcev Celje za leto 1972 (Uradni list SRS, št. 9-101/72) se spremeni 3. člen in se glasi:
»Finančni načrt skupnosti za zdravstveno zavarovanje delavcev izkazuje:
din
216.336.000
5.389.000
3.126.000
207.821.000
207,821.000.«
2.	člen
Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se za leto 1972.
St. 022/72-2/4-S/21
Celje, dne 28. septembra 1972.
Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev
Celje
Predsednik
Franc Ban 1. r.
887.
Na podlagi 68: člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26/70) in 175. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Celje, drugega odstavka 10. člena sklepa o merilih za razvrščanje v zavarovalne razrede — osnove za plačevanje prispevkov za zdravstveno zavarovanje za osebe, ki opravljajo samostojne poklicne dejavnosti (Uradni list SRS, št. 46/70) je sprejela skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Celje na seji dne 28^ septembra 1972
SKLEP
o ugotovitvi valorizacijskega količnika za preračunavanje zavarovalnih osnov določenih kategorij zavarovancev na raven osebnih dohodkov 1971
1. člen
2.	člen
Zavarovalne osnove, določene s sklepom o merilih za razvrščanje v zavarovalne razrede, osnove za plačevanje prispevkov za zdravstveno zavarovanje za osebe, ki opravljajo samostojne poklicne dejavnosti (Uradni list SRS, št. 46/70), se valorizirajo s količnikom 124,6.
3.	člen
Komunalni zavod za socialno zavarovanje Celje uradno preračuna osnove po valorizacijskem količniku iz prejšnje točke s tem, da zaokroži osnove na zneske brez par.
4.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. oktobra 1972 dalje.
St. 022-11/72-2/4-S/23
Celje, dne 28. septembra 1972.
Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Celje
Predsednik .
Franc Ban 1. r.
888.
Na podlagi 68. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SES^ št. 26/70) in 175. člena statuta skupnosti. zdravstvenega zavarovanja delavcev Celje, je sprejela skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Celje na seji dne 28. septembra 1972
I	SKLEP
o spremembi sklepa o merilih za razvrščanje v zavarovalne razrede za plačevanje prispevkov za zdravstveno zavarovanje za osebe, ki opravljajo samostojne poklicne dejavnosti
1	1. člen
V prvem in drugem odstavku 10. člena sklepa o merilih za razvrščanje v zavarovalne razrede — osnove za plačevanje prispevkov • za zdravstveno zavarovanje za osebe, ki opravljajo samostojne poklicne dejavnosti (Uradni list SRS. št. 46-551/70); se črta beseda »julija« in vstavi beseda »oktobra«.
2. člen
Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. oktobra 1972 dalje.
St. 022-11/72-2/4-S/22
Celje, dne 28. septembra 1972.
Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Celje
Predsednik
Franc Ban 1. r.
—	skupnih dohodkov
—	obvezna rezerva
—	sredstva za investicije
—	čisti dohodki
—	skupni izdatki
SKUPŠČINA SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA DELAVCEV MARIBOR
j*	8S9.
Po 105. členu zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26-147/70 in 51-295/71) in 122. členu statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Maribor radni list SRS, št. 42-431/70) je sprejela skupščina *upnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Maribor na zasedanju dne 28. septembra 4972
SKL EP
o dopolnitvi statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Maribor
1
V statutu skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Maribor (Uradni list SRS, št. 42-431/70) se na koncu prvega odstavka 51. člena doda novi stavek, ki se glasi: »Pri tem se upošteva tudi povečanje, ki le biici T'tsr&vijenb že po Šestem odstavku.«
2
Stran
336. Odlok o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o jamstvu med SFRJ in Mednarodno banko za obnovo in razvoj za posojilo št. 836 YU (projekt prenosne mreže), podpisan 23. junija v Washingtonu . . . . . .... . ............................... 1058
.331. Odlok o soglasju* za ratifikacijo sporazuma o dobavah delov za prvo vgraditev zk proizvodnjo osebnih avtomobilov v Volški tovarni avtomobilov iz SFRJ v ZSSR in o dobavah osebnih avtomobilov, nadomestnih delov zanje, kovinskopredelovalne opreme in materiala iz ZSSR v SFRJ v času od leta 1969 do 1975, ki je bil podpisan dne 27. februarja 1969 v Moskvi .............................. 1659
338.	Odlok o sogjasju k predlogu sporazuma med Združenimi državami Amerike in Socialistično federativno republiko Jugoslavijo o garanciji za ameriške pri- y vatne investicije od nekomercialnih rizikov . . . .1059
339.	Odlok o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji mednarodne konvencije za varstvo ptic, ki je bila sklenjena 18. _ oktobra 1950 v Parizu ....... 1059
340.	Odlok	o razširitvi	in izvolitvi	članov	skupne	ko-
misije vseh zborov skupščine SR Slovenije za ustavna vprašanja . .	.... . .	• • -	■ • * •	- •	1059
341.	Odlok	o spremembi odloka o določitvi	števila sod-
nikov pri Vrhovnem sodišču SR Slovenije in pri okrožnih sodiščih v Socialistični republiki Sloveniji 1060
342.	Odlok o izvolitvi članov upravnega odbora sklada za pdspeševanje upodabljajoče umetnosti »Moša Pijade«' 1060
.	343. Natečaj za vlaganje zahtevkov za nadomestilo za del
obresti uporabnikom investicijskih kreditov na področju	turizma . .	. . . ...	. . .	• • • -	• •	moo
Za petim bdstavkcim 51. člena se doda novi šesti odstavek, ki se glasi:
»Če se glede na gibanje življenjskih stroškov zvečajo osebni dohodki med poslovnim letom, v katerem je nastala zadržanost od dela, po periodičnem obračunu za prvo polletje oziroma po zaključnem računu pa se ugotovi, da se je splošno povprečje osebnih dohodkov v posamezni delovni organizaciji v primerjavi s prejšnjim poslovnim letom povečalo za več kot 5°/o, se nadomestilo osebnega dohodka preračuna ob smiselni uporabi prvega, drugega 'in četrtega odstavka zavarovancu, ki je zadržan od dela več kot šest mesecev.«
3
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1972 dalje.
Št. 022-25/70
Maribor, dne 28. septembra 1972.
Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Maribor
Predsednik
Leopold Cepič 1. r.
PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN:
812.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odioka o sprejetju zazidalnega načrta za del območja zazidalnega otoka SS 122 — Vižmarje Brod — za gradnjo VVU, doma družbenih organizacij, spremljajočih objektov in naprav (Ljubljatta) ............... 161
813.	Odlok o spremembi odloka o splošni prepovedi graditve ter prepovedi parcelacije zemljišč na območju mesta Ljubljane za 'del območja zazidalnega otoka MM 6 — Moste — za gradnjo temeljnega kanalskega zbiralnika A-0 (Ljubljana) ........... 1061
814.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o ureditvi cestnega prometa v Ljubljani (Ljubljana) ..... 1061
815.	Sklep o razrešitvi ravnatelja Poklicne gradbene šole
Ivana Kavčiča v Ljubljani (Ljubljana) .................
816.	Sklep o imenovanji! predstavnika družbene skupnosti v zboru delovne skupnosti Gradbenega centra Slovenije (Ljubljana) . . . . . . . . . • • • • • •
817.	Sklep o imenovanju ravnatelja Sole za medicinske sestre — babice v Ljubljani (Ljubljana) . . . • . .
818.	Sklep o imenovanju ravnatelja Tehniške šole za ke-
mijsko. metalurško, rudarsko, lesno in papirno stroko (Ljubljana)...................................
819.	Odlok o zaključnem računu proračuna občine Brežice'za letb 1971...................* * ......
820.	Odlok o občinskem davku na promet nepremičnin
(Brežice) . . •	• • • ■ • • > • * * • • ■ •
821.	Odlok o merilih za priznanje olajšav pri plačevanju prispevka za starostno zavarovanje kmetov (Brežice) 1063
VSEBINA:
______	822. Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za del stanovanjske soseske Zakot—Trnje (Brežice) .....
Stran 823. Odlok o ustanovitvi solidarnostnega stanovanjskega sklada občine Brežice ........................................... •
^88. Zakon o	evidenci	volilne	pravice ...................1049
Zakon o nostrifikaciji v tujini pridobljenih šolskih spričeval...........................................  1053
330. Zakon o dopolnitvi zakona o uvedbi in stopnjah re-
pifbliških	davkov	iu taks.............................1054
33f. Zakon o podaljšanju veljavnosti zakona o prispevku SR Slovenije kmetijskim delovnim orgahizaeij'am pri odplačevanju določenih investicijskih kreditov . . . 1054
332. Odlok o dodelitvi posojila iz rezervnega sklada SR Slovenije občinam na območju SR Slovenije, prizadetim ob poplavah iri neurju v letu 1972 ......... 1055
33S. Zakon o spremembi zakona o raziskovalni dejavnosti 1055	/-
334. Sklepi in .priporočila za nadalnje delo sodišč in
javnega tožilstva v Socialistični republiki Sloveniji 1055
33L Odlok. o potrditvi sprememb in donolttitev statuta
izobraževalne skupnosti SR Slovenije....................1058
824.	Odlok o spremembi odloka o družbeni pomoči bor-
cem in - aktivistom NOV in študijski pomoči otrokom borcev v občini Brežice . ................-
825.	Sklep o potrditvi spremembe statuta sklada za študijske pomoči občine Brežice . ........ .. . .......
826.	Sklep o razpisu referenduma, za uvedbo krajevnega
samoprispevka za .sofinanciranje asfaltiranja in ureditve cest, na območju vasi Gaber je	v	krajevni	skupnosti Dobova (Brežice) . . .	.	-	*	• « •	■	•	•
827; \)dlok o davku na promet nepremičnin v občini Celje...............................................
828.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o zazi-
dalnem načrtu »Center-Celje — staro mestno jedro« (Celje) . . . ... . . • •	•	•	...	•	•	•	•
829.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o zazidalnem načrtu »ptbk« (Celje)	.	.	.	. . .	.	.	.	.
830.	Sklep o soglasju k ceni za pitno vodo (Celje) . . .
1066
1066
1066
1067
1068
1068
1069
Stran
Stran
831.	Sklep o soglasju k cenam za odvoz smeti (Celje) .
832.	Sklep o soglasju k spremembi tarife za prodajo mestnega plina (Celje).....................................
833.	Sklep o soglasju k ceni za ogrevanje stanovanj in poslovnih prostorov (Celje) ...........
834.	Sklep o soglasju k ceni za izpraznjevanje greznic in
odvoz fekalij (Celje).............................
835.	Sklep o potrditvi spremembe statuta za reševanje stanoyanjsKih vprašanj udeležencev NOV (Celje) . .
836.	Odlok o davku na promet nepremičnin (Cerknica) .
837.	Odlok o prispevku za uporabo mestnega zemljišča
(Cerknica) .......................................
838.	Odlok o spremembi odloka o davkih občanov občine Cerknica.....................'....................
833. Odlok o davku na promet nepremičnin (Grosuplje) .
840.	Odlok o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stro-
ških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Grosuplje.......................*............
841.	Odlok o spremembi in dopolnitvah odloka o davkih
občanov ^Grosuplje) ...............................
842.	Sklep o izdaji soglasja k .ceni za vodo iz javnih vodovodov (Grosuplje)....................................
843.	Odlok o davku na promet nepremičnin (Lenart) . .
844.	Odlok o gradnji vodovoda Maribor—Lenart (Lenart)
845.	Odlok o davku na promet nepremičnin (Litija) . . .
848, Odlok o davku na promet nepremičnin (Ljubljana Moste-Polje) ..........................................
847.	Odlok o določitvi pomožnih objektov ter meril, po
katerih se določi zemljišče, namenjeno za normalno uporabo že zgrajenega objekta (Ljubljana Moste-Polje) .................................... . • * •
848.	Odlok o ustanovitvi sklada za nakup stavbnih zemljišč občine Ljubljana Moste-Polje ....................
849.	Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Ljubljana Mosie-Polje za leto 1972 ........................
853.	Sklep o pobratenju občin Bileča in Ljubljana Moste-Poije..................................................
851.	Odlok o davku na promet nepremičnin (Ljubljana
Šiška) ...........................................
852.	Odlok o oprostitvi plačevanja pristojbine za kmetij-
ske traktorje in. njihove priklopnike ter gasilne avtomobile (Ljubljana Siska)........................
853.	Odlok o določitvi pomožnih objektov ter meril, po katerih se določi zemljišče, pamenjeno za normalno uporabo že zgrajenega objekta (Ljubljana Šiška) . .
854.	Sklep o javni razgrnitvi osnutka predloga zazidalnega načrta »ob Ravtarski cesti« (Logatec) ......
855.	Odlok o davku na promet nepremičnin (Slovenske
Konjice)..........................................
856.	Odlok o uporabi sredstev rezervnega sklada občine
Slovenske Konjice	.............
857.	Odlok or pooblastitvi sveta za gospodarstvo in družbeni plhn .skupščine občine’ Slovehske Konjice za predpisovanje ukrepov po zakonu o ureditvi nekaterih vprašanj družbene .kontrole cen v SR Sloveniji
858.	Odlok o pomožnih objektih in merilih za določitev
zemljišča, namenjenega za normalno uporabo že zgrajenega objekta (Slovenske Konjice)............
859.	Pravilnik o priznanjih občine Slovenske Konjice . •
839.	Odlok o davku na promet nepremičnin (Šentjur pri
Celju) . . . . . .................................
861.	Odlok o delovnem času trgovskih, gostinskih in obrtnih obratov (Šentjur pri Celju).................. . . .
862.	Odlok o ustanovitvi štaba za civilno zaščito občine Šentjur pri Celju . . ... . . . ... . . . ,
863.	Odlok o ustanovitvi solidarnostnega stanovanjskega sklada občine Šentjur pri Celju •••••••«•
1069	864.
1069	865.
	
1070	866,
1070	
1070	867.
1071	868.
1072	
1073	869.
1073	870.
1074	871.
1074	
1075	
1075	872.
1076	
1076	873.
	874.
	
1077	875.
1078	876.
1079	
1079	877.
1080	878.
	879.
1080	880.
1081	881.
1082	882.
	883.
1082	884.
1083	885.
1083	
1084	886.
1084	887.
1085	
1086	888.
1088	889.
1088	
Odlok o spremembi odloka^ o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje stroškov modernizacije ceste Trnovec—Ponikva (Šentjur pri Celju) .
Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za uresničevanje programov krajevnih skupnosti Dobje pri Planini, Dramlje, Kalobje, Loka pri 2usmu, Planina, Prevorje in Slivnica (Šentjur pri Celju) ............................................
Odlok o občinskem davku na promet nepremičnin (Šmarje pri Jelšah)................
Odlok o določitvi vrednosti posameznih elementov za izračun revalorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja v občini Šmarje pri Jelšah . .
Odlok o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišča v občini Šmarje pri Jelšah .................................... .
Odlok o pomožnih objektih in merilih za določitev zemljišča, namenjenega za normalno uporabo že zgrajenega objekta v občini Šmarje pri Jelšah . . .
Odlok o določitvi roka za izdelavo programov za reševanje stanovanjskih potreb delavcev delovnih in drugih organizacij (Šmarje pri Jelšah).............
Sklep o pooblastitvi oddelka za gospodarstvo in finance za sprejemanje in odločanje o ponudbah za prodajo nezazidanega stavbnega zemljišča, katerega mora lastnik ponuditi v nakup občini (Šmarje pri Jelšah) ...........................................
Odlok o izločanju sredstev za stanovanjsko graditev občanov, ki pri opravljanju samostojne dejavnosti uporabljajo dopolnilno delo drugih oseb^ (Vrhnika)
Odlok o davku na promet nepremičnin (2alec) . . .
Odlok o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč za leto 1972/73 (Žalec).................................
Odlok o vrednosti posameznih elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja (Žalec) . *.............................
Odlok o zazidalnem načrtu kompleksa enodružinskih stanovanjskih hiš v Taboru (Žalec) ........
Odlok o zazidalnem načrtu kompleksa enodružinskih stanovanjskih hiš v Petrovčah (Žalec)...............
Odlok o ustanovitvi sklada za komunalno urejanje stavbnega zemljišča (Žalec)........................
Odlok o zazidalnem načrtu kompleksa enodružinskih stanovanjskih hiš v Zgornji Crnoyi (Žalec) ....
Odlok o zazidalnem načrtu kompleksa enodružinskih stanovanjskih hiš v Spodnji Crnovi (Žalec).........
Odlok o spremembi in dopolnitvi zazidalnega načrta »FRENGO« v Žalcu..................................
Odlok o zazidalnem načrtu soseske VI Žalec . • •
Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Žalec)................................
Odločba o razrešitvi načelnika oddelka za geodetsko in katastrsko službo (Žalec).......................
Odločba o razrešitvi in imenovanju člana sveta za delo (Žalec).......................................
SPLOŠNI AKTI SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA:
Sklep o spremembi finančnega načrta skupnosti za zdravstveno zavarovanje delavcev Celje za leto 1972
Sklep o ugotovitvi valorizacijskega količnika za preračunavanje zavarovalnih osnov določenih kategorij zavarovancev na raven osebnih dohodkov 1971 (Celje)
Sklep o spremembi sklepa o merilih za razvrščanje v zavarovalne razrede za plačevanje prispevkov za zdravstveno zavarovanje za osebe, ki opravljajo samostojne poklicne dejavnosti (Celje)............
Sklep o dopolnitvi "Statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Maribor
1090
1090
1091
1092
1092
1093
1093
1093
1094
1094
1095
1096
1096
1097
1097
1098 1098
1098
1099
1099
idM
1M0
1100
1100
1100
1101
Izdaja Časopisni zavod Uradni list SKS — Direktor In odgovorni urednik: Milan Biber — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča-i vsi v Ljubljani. — Naročnina za leto 1972 64 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po Izidu vsake številke — Uredništvo tn uprava: Ljubljana. Veselova 11. poštni predal 379'vn - Telefon: direktor, uredništvo, uprava tn knjigovodstvo: 20 701, prodaja, preklici In naročnine 23 579 - Žiro račun 50100-603-40323 — Oproščeno prometnega davka po pri-
stojnem sklepu 421-2/72