yr 1 * ■ ■ " - - . - i t Edini slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvz&nši nedelj in praznikov. 4 list slovenskih delavcev v Ameriki. & The only Slovenic daily* in the United States. Issued eveiy* day* cxcept Sundays and Heydays. 4 (TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR. ft-OlMO MsKiii. D^UiiiiImii. 21, 1902, * the Poot Offiet at New Toxk, N. T., under the Act of Congroo of Ma ---4 ., „ nb 3, 1879. TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR. NO. 189. — ŠTEV. 189. . fNEW TORK, WEDNESDAT, AUGUST 12, 1.908. — SREDA, 12. VEL. SRPANA, 1908. j VOLUME XVL — LETNIK XVL Fr. Zottijeve prevare. Žalostna smrt lažnjivega "Narodnega Lista''. Njegove laži so ga dovedle do že davno zasložene smrti. Poštna uprava v Washington!! je imenovanemu lažihrvatskemu listu odvzela pravico razpošiljanja. vsi za Tafta! Predsedniški kandidat. T AFT ODBRAN PREDSEDNIŠKIH KANDIDATOM; ZADOVOLJSTVO MED I N O-Z E M C I. V novembru bodo vsi glasovali za predsedniškega kandidata. Tafta. PODPREDSEDNIK. Tako končuje jedno Zottijevo podjetje za drugim. NORWOOD LAND CO. NIMA NI-KAKE ZVEZE S PREVARANTOM ZOTTI-JEM. Na ime te družbe se je skliceval še te dni pri svojih nadaljnih poskusih varanja. ZLOČINI PRIPROSTEOA PREVARANTA PRIHAJAJO VEDNO BOLJ NA I)AN. PEED POROTNIKE!! Minolo je jedva par dni, ko je sedaj pokojni lažibrvatski "Narodni List" na dolgo in široko lagal, da je Zottijev delež pri Norwood Land Co. vreden štiristotisoč dolarjev in pri tem rotil svoje varane žrtve, naj podpišejo "sporazum" s prevarantom Zottijem, oziroma onim človekom, ki jih je že enkrat varal in ki jih sedaj zopet skuša pripraviti še ob ono, kar bi inaee od konkurzne masi dobili. Imenovana zemljiška družba, oziroma Norwood Land Co., pa sedaj, kakor smo včeraj objavili, uradoma naznanja, da nima nikake zveze z bankerotnim Zottijem. da on ni član imenovane družbe in da Zotti sploh nima ničesar z njo opraviti. To je sedaj najjasnejši dokaz, da je Zotti še se« laj, ko je v najpopolnejšem bankerotu in šrniru, skušal na ime imenovane družbe Hrvate s pomočjo 44Narodnega Lista" še v nadalje varati. Ko so goljufu in prevarantu Zotti-ju zaprli njegove "bankovne kuče", je varljivi in lažnjivi 'Narodni List' bežal iz špelunke v hiši 108 Greenwich St. v hišo 30 Church St, kjer je nastanjena imenovana zemljiška družba, toda, kakor se nam poroča sedaj, moral je one prostore ostaviti in bežati dalje, kajti s prevaranti nihče neče biti in poslovati pod jedno in isto streho. V svojem obupu je potem propali Francesco Zotti dal tiskati v "Narodnem Listu", da premore še osem-Btotisoč dolarjev in da bode varanim Hrvatom in drugim svojim žrtvam izplačal njihov denar "dolar za dolar". To je bil višek lažnjivosti in nesramnosti ter najboljši dokaz, da skuša stari prevarant še v nadalje varati svoje Že itak do kosti preva-•ene žrtve. Na ta način se je tudi poštna uprava v Washingtonu prepričala, da "Narodni List" ni dru-zega, nego nekako sredstvo, kterega se poslužuje prevarant Zotti v svrho nadaljnega varanja Hrvatov. Vsled tega je pošta ukrenila vBe potrebne korake proti "Narodnemu Listu" in posledica tega je bila, da je imenovanemu prevarantskemu listu odvzela pravieo razpošiljanja po pošti, oziroma razpošiljanje drugega reda. Sedaj prevarantom ne preostane drugega, nego ali z izdavanjem "Narodnega Lista" popolnoma prenehati, ali pa imenovano cunjo, ako bi imeli še toliko denarja, da bi jo zamogli nekoliko dni izdajati, pošiljati varanim Hrvatom tako. kakor se pošiljajo druge poštne pošiljatve, ne pa časopisje. Že pred tedni smo se v našem listu poslovili od lažnjivega "Narodnega Lista"; tedaj smo bili prepričani, da taka smrdljiva cunja ne sme in ne more biti več v javnosti in prihajati po pošti med poštene ljudi. In evo sedaj zamoremo poročati, da je tudi "Narodni List" ravno tako žalostno končal, kakor njegov nekdanji goso Francesco Zotti, kojega so morali fotografirati za galerijo tatov, goljufov, defravdantov, morilcev, roparjev in druzih zločincev. « * • Včeraj, dne 11. avgusta, nadaljevala se je proti prevarantu Francesco Zottiju kazenska obravnava pred newyorskim kazenskim sodiščem radi velike prevare, j, izvršene proti Mari Luzini s tem, cf* ni odposlal po njej izročenega mu denarja v staro domovino, oziroma poštnej hranilnici na Dunaju. Sodišče se je glasom dosedanjih preiskav in zasliševanja raznih prič prepričalo, da je delikt izvršen po Francesco Zottiju tako velik, da je odstopilo vso zadevo višjemu sodišču, kojega nazivljamo tukaj Court of General Sessions, koje določi, kedaj pride Zottijeva žalostna zadeva pred porotnike v mesecu oktobru. Danes popoludne mora priti Zotti pred sodnika Corrigana pri sodišču na zapadnej 54. ulici blizo 8. Avenue in tu bodo določili, kteri dan v oktobru se mora zagovarjati pred porotniki. Tako torej završava vedno žalost-r.ejše in vedno sramotnejše oni Zotti, ki je še pred par meseci bil v očeh sedaj propadlega '4 Narodnega Lista" poštenjak od pete do glave, ki je bil dozdevni milijonar in lastnik zemljišč, oziroma zemljiške družbe, — ko j a je pa baš včeraj naznanila, da Zotti pri njej nima ničesar opraviti. 'Pritožbe varanih njegovih žrtev postajajo v New York dospelo pošto vedno večje in bolj mnogoštevilne. Sedaj so pričele prihajati po Zottiju varane žrtve že iz Evrope v New York in vsaka pojedina je prinesla seboj denarne nakaznice, koje je izdelal Zotti, ne da bi bile vredne samo jeden jedini cent. Te žrtve so najbolj obžalovanja vredne, kajti poleg vsega so se napotile iz Evrope v Ameriko, kjer so morale v svoje velikansko razočaranje zvedeti, da je Zotti propadel in da je poleg njih prevaril še nešteto druzih Hrvatov za njihov krvavo zasluženi denar. Slovenske novic«. Nas znani rojak M. Pogorelec, kteri je letos odpotoval v Evropo, prav pridno potuje in hiti po svetu kakor brezžični brzojav. Pred kratkem nam je*'poslal razglednice iz Kranjske, a danes že iz Črne gore iz Cetinja. Mož si bode letos pač obilo sveta ogledal; nadejamo ae, da ga kanalu vidimo zdravega v New Yorku. Uvoz japonske svile. Seattle, Wash., 11. avg. Sem je dospel parnik Minnesota, ki je s seboj pripeljal največji tovor svile, kar se jo je kdaj uvozilo v naše države. Na parniku je preko 2000 zavojev svile, ki predstavlja vrednost jeden milijon dolarjev. Požar v tovarni. Jonesville, S. C., 11. avg. V tovarni Jonesville Knitting Mills je nastal velik požar, ki je uničil skoro celo tovarno. Škoda, ki jo je provzrocil požar, cenijo na $400,000. V Ecuadorju vjet. Pittsburg, Pa., 11. avg. Joso Carlos Becker, prejšnji prebivalec Pitts-burga, ki se je udeležil že stotine revolucij v Srednji in Južni Ameriki, je poslal pittsburškemu mavorju pismo, v kterem mu sporoča, da je sedaj ujet v Yharri, Ecuador, in ga prosi, da ga reši ujetništva. Nadalje poroča, da ga je dal zapreti nebi železniški vslužbenec, ki mu je $650 dolžan. Mayor mesta Pittsburg se bode obrnil na državni oddelek naše vlade. V Zjedinjenih državah živi nad tri milijone naturalizovanih državljanov in glasovalcev, med kterimi je tudi vse polno naših rojakov. Vsi ti so pozdravili odbranje William H. Tafta predsedniškim in James S. Shermana podpredsedniškim kandidatom, z velikim veseljem, to temboj, ker pome-nja to odbranje, da bode prosperiteta in napredek, ki se je za časa vlade republikanske stranke tako lepo razvijal. da b«»de doba dobrih časov trajala sedaj tudi v nadalje hi da bode ravno taka, kakor je bila tedaj, ko so mnogi izmed naših rojakov prišli v to deželo. Y>i *o prepričani, da bode republikanska stranka z imenovanima glavnima kandidatoma na svojem čelu zadobila pri. volitvah v novembru velikansko zmago. Naši državljani obožavajo Tafta radi njegove resnosti, poštenja in velike zmožnosti pri delu, koje je prevzel ko je postal jeden izmed najvišjih uradnikov naše vlade, v kojem uradu je koristno in marljivo deloval dolgo vrsto let v prid naše domovine. Naši državljani tudi zaupajo v platformo, na podlagi ktere kandidu-jeta imenovana kandidata, kajti v tem programu so oznamenjene vse želje in vse nade večine prebivalstva Zjedinjenih držav, oziroma, ker ta program jamči, da se bode sedaj nadaljevalo ono koristno delo, z kteriin je predsednik Rooeevelt pričel in z kterim je dosegel že tako lepe vspe-he. Zaupanje v predsednika Roosevel-ta je neomajano in vsakdo je uverjen, da republikanska stranka ni zamogla odbrati boljšega naslednika predsedniku Rooseveltu, nego je kandidat Mr. Taft. Nadalje je tudi vsakdo prepričan, da je Mr. Sherman najvrednejši človek, ki zamore kandidirati na strani Tafta kot predsedniški kandidat, kajti v svojem javnem življenju, tako kot član kongresa in kot izvrsten trgovec, je dosegel kar najlepše vspe-he. Vsi naši rojaki so se tekom mnogih let lahko prepričali, da je prosperiteta bila pod republikansko vlado vsestransko in to je tudi vzrok, da so postali pristaši republikanske stranke iz cesar sledi, da bodo tudi pri letošnjih volitvah podpirali imenovano stranko. Oni bodo glasovali za Tafta in Shermana, kakor tudi za ves osta>-li republikanski tiket, kajti prosperiteta se bode nadaljevala kot posledica republikanske zmage v novembru. Oni so prepričani da bode potem delo stalno, da se bode obrt razširila in pomnožila, in da bode potem obilo prilike za delo tudi za one rojake, ki nameravajo priti iz stare domovine v Ameriko. Vsi smo uverjeni, da bode Mr. Taft kot predsednik, moder in vesten vodja našega ljudstva, kajti njegove skušnje pri vladi jamčijo za to, da on doibro ve, česa potrebuje naša domovina in naše ljudstvo. Republikanska stranka je tekom minolih let dokazala, da je stranka, ki je najbolj blagodejna za našo deželo in radi tega zasluži tudi največje zaupanje za bodočnost. In ker imamo sedaj kandidate kakor so Taft in Sherman oziroma predsedniški in podpredsedniški kandidat, smo lahko zagotovljeni, da bodo naši rojaki po vsej širne j republiki pri no-vemfearskih volitvah glasovali za Tafta in Shermana, kakor tudi za ves republikanski tiket. -o- "Baron" mora plačati. Providence, R. I., 11. avgusta. * Baron' Fritz von Gordon-Seefeld, znani hotelski slepar, je bil danee pred tukajšnjim sodiščem obsojen na 30 dnij zapora in v poravnavo hotelskih stroškov v svati $30.55. 'Po prestani kazni se ga pa izžene iz mesta. Pazite se rojaki! Neke bankovne 'kuče' so razposlale nad Slovence in Hrvate agente na lov nevednih in nepončenih; love ti tički vse: naročnike, pošiljatev denarjev v staro domovino, potnike in Bog ve kaj vse. Slovenci in Hrvatje bodite previdni in zaprite duri in ušesa pred njimi, ti nežna j o druzega, nego poštene ljude blatiti, "svoje kuce" pa v zvezde kovati. To je navaden manever teh ljudi, ki si neznajo drugače kruh služiti, nego na lahek način to je z — jezikom. Na polje s takimi ljudilovci, da ne bode kesanje prepozno! Uredništvo. ŽELJE REPUBLIKE LIBERIJE. O zamorskej republiki Liberiji se vrše posvetovanja med wash-ingtonsko in berolin-sko vlado. Berclin, 11. avg. Med inostranim ministerstvom tukajšnje vlade in državnim tajništvom vlade Zjedinjenih tlržav se vrše sedaj posvetovanja glede pritožb, koje je predložila vlada ' republike Liberije v Afriki,* tako pri J nemškej, kakor tudi pri ameriškej vladi. Imenovana republika je po-| slala nedavno v Washington posebno ; deputacijo, koja je sedaj prišla tudi I v Berolin, da predloži tudi tukajšnji i vladi svoje opravičene pritožbe. Odposlanci žele, da se jim od strani Zjed. držav podeli garancija za neodvisnost Liberije napram napadom tujih sil, ki imajo v Afriki svoje velike kolonije. Nadalje naj sklenejo Zjed. države za Liberijo pogodbe z Anglijo, Francijo in Nemčijo, nstanove naj potem tudi parobrodno zvezo med Liberijo in Zjed. državami in pošljejo malo število uradnikov v malo republiko, da se tam na ta način organizuje uprava dežele. V kolikor je znano, je državni tajnik Zjed. držav željam Liberije, oziroma njenega odposlaništva naklonjen, vendar je pa njim nasproti poudarjal, da je skoraj nemogoče vzeti Liberijo v varstvo po Zjed. državah. Tudi z ozirom na ustanovitev paro-brodne zveze med Zjed. državami in Liberijo državni tajnik odposlancem ni mogel ničesar definitivnega odgovoriti ali celo zagotoviti. Vsekako jim je pa obljubil, da jih bode v vsakem pojedinem vprašanju po svojih močeh podpiral, ako se potem, ko se položaj preišče, in najde pot do rešitve važnih vprašanj, brez kterih Liberia skoraj da ne more v nadalje obstati. Odposlanci so potem odšli v Berolin, da se s tukajšnjo vlado posvetujejo glede naseljevanja v Liberiji. Oni trdijo, da je želeti, da se francoskim nabiralcem slonove kosti, ki bivajo ob mejah Liberije, prepove v nadalje prihajati na liberijsko ozemlje, kar velja tudi o angleških naselnikih v koloniji Sierra I.eone, ki meji tudi na Liberijo. Ker vlada med Nemčijo in Liberijo živahna trgovina, je tudi Nemčija odposlancem obljubila vse, in bo tudi storila, kolikor je v njenej moči, da pomaga Liberiji do njenih po mogočnih sosedih teptanih pravic. -o- Zborovanje ameriških katolikov. Boston. Mass., 11. avg. Danes so se nadaljevala zborovanja letnega konventa American Federation of Catholic Societies. Med tednom so so posvetovali o socijalizmu, o nedeljskih postavah, otročjem delu, o položaju naseljencev in organizaciji, ki bi bila slična Young Men's Christian Association. Tekom včerajšnjega dneva so zbo-rovalci odposlali poseben brzojav papežu v Rim. Iz Avstro-Ogrske. Čehi proti Nemcem. ČEHI SO BURNO PROTESTIRALI PROTI NEMŠKI NASILNOSTI IN DIVJANJU NA ČEŠKEM. Pravi uzroki velikega po žar j a v Sze-gedinu na Ogrskem. VIHARJI NA JADRANSKEM MORJU. Avstrijske intrige proti Jugoslovanom. Avstro-ogrskej vladi se ne more posrečiti razpati hrvatsko-srbsko koalicijo in radi tega jo dolži veleizdaje. Dunaj, 11. avgusta. Čehi so začeli živahno protestirati proti vedno večji nesramnosti avstrijskih Nemcev, ki si v tujih deželah prilastujejo vedno obsežnejše pravice. Posebno so začeli Čehi s živahno agitacijo proti Nemcem v onih krajih ČešVe, kjer so Čehi v večini, a predrzni Nemci vedno izzivajo mirne prebivalce. Gibanje postaja vedno večje in se v kratkem lahko razširi po eeli deželi. Čehi prirejajo, kakor se brzojavlja iz Praa sa za sa 102.26 ...... ...... 600 kron za SM i » Poitarina jo vikata pri tek Doma m Tislraoino i» i plačajo htm vinarja odbitka. JTafe denarne poifljrtve c. kr. poifcaft hranilni «nd ▼ 1L 1«. «a*. Dena.je w poriatt jo i- Ho ;~s.o0 ▼ fpfeoviaft v f - * Oli lifrLtfiM ie do Offer oM po Now York 109 OM Dr»o jih mnogo zaprli. Med tesni sta tudi srbska fH»s!a::ca Budi-sa v I je vie in P ribiče vie. in ta aretacija je vzbudila po v-ej Av.stro-Ogr-ski velikansko senzacijo. Oba sta baje glavna vodja revolucionarnega gibanja. kterega namen je osvoboditi jugosla vjanske dežele avstrijskega jarma. Kako se bode vsa stvar stvar še naprej razvila, se za se-daj še ne ve. Daa-iravno avstrijske oblasti trdijo, da je beJtrradski kraljevi dvor v zvezi z to agitacijo, tukajšnje prebivalstvo temu ne verjame, kajti znano je, da je vse ono, kar se v Avstriji o Srbiji poroča, navadna nemška laž. Kljub temu bode pa avstrijska vlada sedaj pri belgrajski vladi protestirala in zahtevala pojasnila glede jugo-slavjanske propagande. London, 12. avgusta. Nastič, ki je nastopil v juniju kot glavna priča pri obravnavi radi veleizdaje na Ce£inju v Črnigori in ki je izpovedal, da je prestolonaslednik Srbije, princ Gjor-gje zapleten v zaroto proti Črne j gori, je sedaj objavil knjigo, v kterej dolži kralja Petra, da je bil zapleten v bombno zaroto proti knežji rodbini Črnogorski, ko jo je bilo treba iztrebiti. Namen te zarote je bil zjediniti vse jugoslavjanske pokrajine A vs tro-Ogrsk e, kakor tudi Črno goro pod srbsko vlado. Vsled njegovih odkritij so sedaj vse polno ljudi na Hrvaškem in v Herceg-Bosni zaprli. Kralj Peter je včeraj srbskemu zastopniku v Londonu brzojavil, da so vse trditve imenovanega Nastiča, kakor tudi vsa poročila, ki črnijo Srbijo in prihajajo iz Avstrije, absurdna laž in da so uprav smešna. Zagreb, 12. avgusta. Včeraj zvečer so v Zagrebu zaprli Nastiea, ki je ob-dolžen veleizdaje in da se vrše velikanske aretacije po vseh deželah, v kterih bivajo Jugoslavjani. Ves občinski svet nekega mesteca ob bosanski meji so včeraj zaprli. Iz vsega tega sledi, da je Avstrija v velikih zadregah in škripcih, kajti ! gibanje Jugoslavjanov jej zamore mnogo bolj škodovati, nego gibanje ostalih avstrijskih Slovanov, ki tudi niso zadovoljni z avstrijskim jarmom. MORILKA GUINNESS NI MRTVA Novi dokazi da še živi, ker so prišli na sled njenemu pismu. Laporte, Ind., 11. avgusta. Odvetnika Darrow in Worden, ki zagovarjata Roy Laimphereja sta danes predložila državnemu pravdniku neko pismo, kterega je pisala najbrž morilka Guinness in sicer po požarju, ki je nastail na njeni farmi in kjer je ona baje zgorela. Pismo je bilo oddano na pošto v Louisville, Ky. Istočasno sta oba odvetnika predložila državnemu pravdniku affidavit, podpisan po morilki Guinness. Podpisi na pismu in affidavitu se popolnoma strinjajo. Odvetnikom se bo v kratkem posrečilo dokazati, da je morilka živela Se po požarju na njeni farmi, torej da je Roy Lamphere, ki je sedaj v ježi, ni umoril. Samomor tovarnarja. Newburgh, N. Y., 11. avgusta. V bližini mesta so našli SOletnega tovarnarja Charles Rudmana s prerezanim vratom. Preteklo soboto je Rud-man pisal nekemu svojemu uslužbencu pismo, kteremu je priložil ček za $123, ktero svoto je dolgoval uslužbencu. Zajedno mu je sporočil, da je sit življenja, ker je bolna negova mati Uslužbenec je prejel da-nes pismo, ko je bil v tovarni in se takoj odpravil, da poišče Rudmana, ki je v pismu natančno navedel, kje najdejo njegovo truplo. O Proti zamorcem ClaTksville, Miss., 11. avgusta. Clarence Harrin, manager Ea stover plantaž je včeraj na plantaži v Bolivar Countyu ustrelil s svojo praško dva zamorca. Eden je bil takoj mrtev, doŽim je drugi smrtno nevarno ranjen. Harrin trdi, da so ga zamorci napadli. Zaprli so ga, vendar proti varščini izpustili. "GLAS NARODA" (Slovenic Daily.) Ovnad and published by the SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (a corporation.) FRA.NK SAKfiER, President. VICTOR VALJA VEC, Secretary. LOUIS BENEDIK, Treasurer. Place of Business of the corporation and addressee of above officers: 109 Greenwich Btr—L, Borough of Manhattan. New York GUyTN-T. Jastrebi. la Leto velja list za Ameriko in Oanado....... m pol leta....... ii leto u mesto New York . M pol leta za masto New York „ Evropo xa ymo leto . $3.00 1.50 4.00 2.00 4.50 fpol leta.....2.50 „• „ oetrt leta .... 1.76 Evropo pošiljamo sknpno tri številke, j bankerota. "GLAS NARODA" izhaja vsak dan iz vaeaaii nedelj in praznikov. «GLA8 NARODA" (,rVoiee of the People") lamed every day, except Sundays and Holiday«. Sabecription yearly $3.00. ^Advertisement onfagreement. Mi, pri nas v svobodnih državah, desetletnice obstanka Jugoslovanske srna za tabo delo, hvala Bogu, pre= Katoliške Jednote. Naše društvo sv. več napredni, preveč razsvetljeni!.... Barbare št. 4 J. S. K. J. v Federalu še ni imelo prilike dosedaj, občno proslaviti in obliajati ta velevažni dogodek. Hočemo pa to opraviti na Jan 15. avgusta. Na ta dan se hočemo zbrati na našem navadnem prostoru in se dostojno spominjati desetletnega obstanka naše slavne J. S. K. Jednote, kakor tudi desetletnice obstanka društva 6V. Barbare št. 4, ki je takoj od svojega početka združeno s svojo materjo J. S. K. Jed-noto. Za omenjeni dan se obeta vsem udeležencem obilno zabave. Odbor, kteremu načeluje sobrat Fran Ferlan, je izdelal obširne program, kterega pa ne morem tu obširno opisati. Med drugim bodo različni govori, tičoči se naše slavnosti. Nadalje žrebanje na dobitke, za ktere je društvo že v naprej določilo $40. Obetajo tudi, da spečejo tolstega janca na ražnju, kterega bodemo sproti zalivali s hladnim pivom. Več za sedaj nečem objaviti; kterega rojaka v naši bližini bi to zanimalo, naj se osobno udeleži in pomore našej slavnoeti. K sklepu še bratski pozdrav vsem sobratom naše slavne J. S. K. Jednote; delavcem pa, ki še občutijo težave sedanje krize, voščim in želim v kratkem boljših časov. Janez Kržišnik. Skoro sočustvujemo s Harry K. Thawom, morilca znanega arhitekta Stanford Whiteja. Kot jastrebi so planili nanj kot na živo mrhovino, na llarry K. Thawa. Kot pravi jastrebi so ga kljubovali, trgali mu meso s kljuni in kremplji, mu razna-šali in zapravljali premoženje, dokler ni ničesar ostalo kot — skelet Kakšna pojedina! Kdor je prišel blizo Thawa, se ga je dobro oprijel, ga silovito držal s kremplji, dokler ga ni raztrgal: izvedenci, odvetniki, sodnji sluge, jetniški pazniki — in ne smemo pozabiti njegove žene, dražestne, ljubeznive Evelyne, ki je postala historična, ki je provzro-čiteljica velikanskega prostega ban-Dopisi brez podpisa in oeobnoeti se ne keta za jastrebe. Še se spominjamo natisnejo. besed, ki so jih priobčili angleški li- mS^OiSL " bUg0T0U P0^"* ! sti v New Yorku svoje dni o Eve-Pri spremembi kraja naročnikov lyni: Najnedolžnejši eugeljcek na S™™; 88 nam ?«4 P«-eJ*riJo svetu. In sedaj je prišlo na dan, »IvallA&a naznani, da hitreje naj- , ., I , , . , demo naslovnika. Je zapravila tekom enega leta, ko Dopisom in pošiljatvam naredite naslov: je bil njen mož v zaporu, v družbi INAkODA" svojih prijateljic in prijateljev po i0§ Greenwich Street, New York City. .. , - , J Telefon: 1279 Rector. znanih hotelih m plesiscih ogromno ^— ———————svoto, že skoro bajno svoto: $54,000. ■ •• jy VI vse to je zapravila, bolje pognala damcarjl V New Yorku. po grlu ženska, ki je bila Slavljena _{>_ j in ki je še slavljena od angleških li- S- urednik:— stov kot mučenica, preganjana kot A .d a. Columbia, CaL Kaj znano. carigrajska garda, ki je strahovala celo sultana, če se ni pokoril njih željam in zahtevam. Bili so groza in strah vsega mirnega prebivalstva. In ne trtlfrno napačno, če imamo tudi v New Yorku janičarje, ki se s svo- Prosim, priobčite ta moj dopis v nam priljubljenem listu "Glas Naroda", da rojaki zvedo, kako mi tukaj živimo. Gotovo še ni bilo nikoli citati nobenega dopisa iz te male slovenske kalifornške naselbine. Id obstoji iz eifB rodbine in nekoliko samcev, a mucenica, preganjana je jamcar, je vsem dobro v2or ameriške žene, kot preganjana Janičarji so bili svoje dni nedolžnost! Zadeva, oziroma afera Thaw bode še dolgo časa odsevala v naši kriminalni kroniki ter služila enakim slučajem kot pobujševalen vzgled ali pa kot svareče dejstvo: Thaw je bil sicer kaj malo simpatičen, Thaw kot nobeden še ne živi dolgo tnkaj. Žalijo nesramno predrznostjo jednačijo , razvajeni> preVzetiii sinček milijonar- bog, ne morem svetovati nikomur, da nekdanjim turškim janičarjem. In ja. Toda razmere so se tako spre-newyorske janičarje lahko imenuje- Inenile, da čuti zdaj z njim, kar mo naše policiste. Zgodbe o samo- je bilo zoper njega. Težko je trpel lastnosti in brutalnosti newyorske za svoje 1>regrehe, ker si je nakopal policije so dovolj znane. Newyor- na vrat tako ženskCj radi ktere je cam so se ze tako privadili, da se že postal morilec. Radi žene, o kterej celo ne zmenijo za nje. Objednem je že prej vedelj da ni čistaj da je pa postaja naša policija vedno bolj uad vse strastna in udana vsem raz-nevesca, iz česar pride zopet posle- uzdanostim ženske narave. S čudo-dica: Zločini, roparski napadi in tatvine se čimdalje bolj množe v našem metropolnem mestu. Razni lopovi napadajo mirne ljudi že kar pri belem dnevu, na ulicah, kjer vlada največ življenja. Koliko pa se šele z vrši hudobij ponoči, tega ne more nihče zvedeti, ker policija sploh ne poizveduje za njimi. Množe se hudobije za hudobijo, last poštenih meščanov je v vedni nevarnosti pred rokovnjaškimi rokami, in človek v New Yorku nikdar ne ve, če bo prišel zdrav in nepohabljen domov. Že se skoro človeku studi pisati o večnih zločinih. Nehote se vprašujemo: "What's the good of it?" Či-tatelji vedno vprašujejo: Zakaj ta večna "kikarija"? In čitatelji imajo prav, prav v veliki večini. Zakaj psujemo? Ker se meščani sami ne pobrigajo, da odpravijo žalostne razmere, ki uprav sedaj vladajo. Kaj je dandanes mar newyorskim prebivalcem, če rowdy v uniformi v pijanem stanju pretepe na ulici mirnega meščana ? Mirno gledajo, pogodrnja-jo in vse je dobro. Predvčerajšnjim se je zopet pripetil v našem mestu slučaj, ki je že višek policijske nesramnosti in brutalnosti. Šest in pol čevlja dolga, mesnata in koščena postava, v osobi policista, ki zastopa mir in javni red v našem mestu, je povzročila skoro rabuko. Pred svojo hišo sedi meščan s svojimi prijatelji in se pogovarja mirno in veselo o dnevnih dogodkih. Tu se privali do hiše mesnata policijska postava in zapove: Move on! (Poberi se!) In ko človek v vsej ponižnosti izjavi, da je to njegova hiša, kjer sedi, se 250funtni zastopnik postave in miru razsrdi in plane s svojim kolom nad siromaka, ga naklesti in kljub protestu okolo stoječih žensk odpelje na policijsko postajo. Hvala Bogu, še imamo sodnike v New Yorku. Nesrečni mladenič, ki izgleda kot "crazy quilt", je prišel pred sodnika. Slednji ga radi "upora" proti policijski moči ni poslal za šest mesecev na razupiti otok, temveč ga častno odpustil domov. In zajedno tudi Hotentota v uniformi. Kje vzemajo stražniki javne varnosti toliko nesramnosti in brutalnosti? Odgovor je kaj lahak na to vprašanje. Predvsem je vzrok nesramni ponos malih tiranov, ki nikdar niso kaznovani za svoje prestopke, čut popolne neodgovornosti. Med seboj tvorijo sklenjeno kasto, ki je radi^ okrutne sloge postala prevzetna in gospodovalna — kot nekdaj turški" janičarji v Carigradu. Radi tega se je pri naših meščanih razvila mržnja proti vsemu, kar nosi modro uniformo. Ni čuda, da je policist povsod zasramovan, kamor pride, vendar kljub temu se ga boje kot zlodja v peklu. V turški državi bi ženske in možje, ki bi bili priča enacega dogodka, policista linoali, in sicer na mestu. vito naglico je padlo sedaj vse čez Thawa, da se postavi nad njim vzgled "pravične obsodbe", ki ne prizanese niti milijonarju. In kakšna je ta pra%*iea¥ Tekom lanskega in letošnjega leta so bile pred porotniki tri ženske, ki so bile spoznane krivim umora, vendar oproščene. In Thaw, kterega je zapeljala sama ženska v zločin, Thaw trpi v ječi, do-tim mu grabežljive roke zapravljajo njegovo premoženje, ker ga ne more varovati. Thaw pač trpi za svojo hudobijo, trpi z lastnim premoženjem. Sicer pa njegov sedanji nastop priča, da ni norec, za kterega so ga proglasile sodnije in porotniki. Ker se je uprl raznim jastrebom, ki so mu že kiju vali kosti z života, baš to kaže, da ni blazen, da ima še nekaj pameti. Napoved bankerota — to je upravičena bramba, da se odžene poželjive jastrebe. DOPISI. Federal, Pa. Cenjeno uredništva:— Prosim, ako Vam prostor dopušča, da natisnete ta dopis iz naše premo-garske naselbine v Federalu. Najprvo moram čitateljem našega lista naznaniti, da tudi mi ne delamo izjeme v sedanji delavski krizi. Večina nas je "štapalo" od lanskega, leta, in sicer od meseca novembra, ko se je zgoraj omenjena bolezen pri-tepla v naš kraj, po 3 do 6 mesecev in tudi dalj časa, kakor je ravno komu bila sreča mila. Sedaj delajo tukaj vse jame (razun jedne, v kterej imajo več nujnih popravil radi ventilacije itd.). Vendar delavci letos ne zaslužijo tudi približno toliko, kakor so lansko leto, kljub temu, da se dela vsak dan. Vzrok je ta, ker menda drugod delajo še dosti slabše nego tukaj pri nas in zato se je delavcev nateklo iz vseh krajev, tako da po več prostorih (roomih) delata po dva delavca namesto jednega, kakor je sploh bila dtfSedaj tukaj navada. Komur so razmere v naših premogo-kopih znane, bode razumel, da delavec, ki dela sam, zamore več zaslužiti, nego če ima "bodyja", kterega mu boss proti njegovej volji prideli. So sicer tudi nektere izjeme v zaslužku. Tako glede delavcev, ki delajo na šihte; oni zaslužijo ravno tako dobro kakor lansko leto. Nadalje "cutterji", to so oni, ki spodkopavajo premog z električnimi mašina-mi; seveda zadnjih se ne rabi mnogo. Toliko o delavskem položaju. Sedaj pa še nekoliko o naših društvenih razmerah. Mnogo dopisov sem že čital v našem glasilu, oziroma listu "Glasu Naroda", v kterih so posamezna društva poročala o slavno-stih, ktere so se vršile v proslavo bi se tukaj naselil, ker dela se le pomalem, a da prav rečem, le malo, delavcev dobi tukaj delo. Zadnje tri mesece se je še dobro delalo; sicer je težko delo v novo začeti v jami, pa vendar smo bili zadovoljni, a težave. ki vzamejo delavcu vsakdanji zaslužek, nikdar ne praznujejo. Tako I tudi tukaj smo bili prisiljeni ustaviti delo za nedoločen čas. V četrtek 23. julija, ko so delali, po noči, nič ne sluteč, da je nevar-1 nost tako blizu, je kopal pod zemljo naš rojak Marko Matijašič in neki Amerikanec, kar prodereta do vode, ki je tako hitro udrla v šahto, da sta se z največjim naporom komaj rešila gotove smrti. Seveda je parna sesalnica delala na vso moČ, a ni bila dolgo kos vodi, ki je kmalo prišla do nje in jo zalila, da je morala ustaviti svoje železne ude.. Sedaj ne dela nihče onih, ki so prej delali v onej šahti. Kratkočasimo se z lovom, pa tudi ni kaj posebno prijetno, ker je huda vročina; tem rajši pa zahajamo skozi vrata, kjer se toči mrzlo pivo. Kteri rojakov si želi kupiti domačijo, mu tudi ni priporočati tukaj, ker v poletnem času je veliko pomanjkanje vode, kjer pa je voda, so pa visoke cene. Tudi z rodovitno zemljo se ne morem pohvaliti; le sadja in trtja je obilo ins obrodi dobro. Največ se bavijo s krmo, poljskih pridelkov je malo. Tukajšnji domačini se večinoma ukvarjajo z iskanjem zlata. V zadnjih tednih imamo tudi velikanske gozdne požare, ki povzročajo hudo vročino. Pri sklepu |eh vrstic pozdravim vse rojake v novi domovini, posebno pa brate samostojnega društva sv. Jožefa v San Franciscu; tebi "Glas Naroda" pa želim veliko naročnikov in predplačnikov. Na zdar! Anton Boben. SMEŠNIOE. Prebrisana glava. Mojster (svojemu učencu): "Jaz vedno tudi skorjo od sira pojem s sirom vred." Učenec: "Dobro, potem bom vselej skorjo vam puščal." Dota. Oče: "Zdaj vam ne morem še povedati, ali bom izplačal doto po poroki; pa vzamite se do takrat z mojo hčerjo iz prave ljubezni." Pekel. ' Kako si predstavljaš pe- A: kelf" Star pijanec: ''Mislim, da je v peklu tako, kakor v zavodu, kjer o-zdravljajo pijance." Bo 2e prav. • Dekla: "Slište, gospodar, tista krava, ki ste jo včeraj kupili, je jako huda in brca." Gospodar: "Niš ne de, jo bo pa tašea molzla." Spisal P. Mrak. * (Nadaljevanje.) Mladi mož je čutil, da je njegov položaj zdaj še sitnejši, kakor je bil poprej. Ne da bi še kaj premišljeval, je naglo storil nekaj korakov v smeri proti tičniku, pri kterem se je mudila gospodična. '' Oprostite, gospodična.... moja nerodnost..." Mladi mož, dasi vajen družabnega občevanja, ni mogel naprej. Zastala mu ni samo beseda, zastale so mu tudi misli in jezil se je sam na-se tako, da je ves zardel. i'Moja navzočnost vam je pač neprijetna", je menila gospodična, ki se je končno odvrnila od ticnika in se polagoma približala tujcu. "Ali... kaj vendar mislite... gospodična?" je v največji zadregi vzkliknil obiskovalec. "Potem prosim, oprostite, da se nisem prej spomnila svoje dolžnosti", je ljubeznivo rekla gospodična. — "Gost ste mojega strica; ne zamerite, da vam že poprej nisem nudila sedeža. Prosim..." Pokazala je na stol in se sama vsedla na zofo ter pogumno začela pogovor s tujim gospodom. " Obiskali ste mojega strica v kup-čijskih zadevah?" je vprašala, ker tudi nji nič pametnejšega ni prišlo na misel. "Da... pravzaprav da", je odgovoril mladi mož. Oba sta bila v zadregi, oba sta čutila, da sta zašla v siten položaj in začela neroden pogovor. Pogledala sta si v oči in poglede hitro pobesila, čuteč, da izražajo preveč toplote. "Sicer pa nisem po poklicu kup-čevalee' \ je po kratkem molku povzel mladi mož, "in tudi v lastnih kupčijskih zadevah nisem prišel k vašemu gospodu stricu. kakor ste imenovali gospoda Mesesnela... " "Da, moj stric je", ga je prekinila gospodična. Zopet je nastal molk, a trajal je komaj nekaj trenotkov, ko so se odprla vrata na drugem koncu stanovanja in se je na njih pojavila kakih 28 do 30 let stara dama, preprosto, a izborno oblečena, ter zaklicala v dvorano: "Gospodična Ada.... pridite že vendar!'' Med tem pozivom se je dama približala nekoliko korakov. Mladi mož je bil dvignil glavo in gospodični Adi se je zazdelo, da sta se tuji obiskovalec in njena vzgojiteljica pogledala z izrazom presenečenja. Ta izraz je sicer takoj izginil, a gospodični Adi je to, kar je videla, zadostovalo, da si je rekla: Ta dva se morata poznati, pa hočeta to prikriti. Vzgojiteljica se je z lahkim poklo-uom poslovila od mladega gosta in je odšla. Ada ji je sledila počasnih korakov, a prišedši do vrat, si ni mogla kaj, da bi se ne ozrla še enkrat nazaj, tako ljubo, da je mlademu možu vztrepetalo srce. V naslednjem trenotku je bila Ada že pri vzgojiteljici. *' Ta mladi mož se mi zdi jako simpatičen", je začela Ada in je skrivoma opazovala, kak vtisk napravijo njene besede. "Mogoče", je lakonično odgovorila gospa Katarina. '1 Če se ne motim, ni bil še nikdar pri nas", je trdovratno nadaljevala Ada, "vsaj jaz ga še nisem videla. Ali ste ga morda vi kdaj videli?" "Ne", je ravno tako kratko kakor poprej odgovorila gospa Katarina. "Trgovec ni, to mi je sam priznal", je nadaljevala Ada, dasi je videla, da se vzgojiteljica neče pogovarjati o t«jen. "A kdo utegne potem biti?" Ada se je zaman trudila, da bi pripravila gospo Katarino do odgovora. Zazdelo se ji je, da je gospa Katarina celo resnejša kakor je navadne dni in da jo dela nejevoljno to izpraševanje, kar je v Adi samo utrdilo prepričanje, da se njena vzgojiteljica in tudi mladi mož poznata, pa hočeta to prikriti. Ta tuji mladi mož se je bil po odhodu gospodične Ade in njene vzgojiteljice zopet posvetil ogledovanju omar in slik v salonu gospoda Mesesnela, ali sedaj so ga v resnici te drage reči prav malo zanimale in so mu njegove misli nehote vedno uhajale h gospodični Adi. Naposled se je vendar prizibal "v salon tolst prileten gospod. Mladi mož je na prvi pogled spoznal, zakaj je moral toliko časa čakati. Gospod Mesesnel je bil že prekoračil šestdeseto leto svoje starosti, a skrival je svoja leta prav tako, kakor svoje kupčijske tajnosti. Brke njegove so bile tako lepo črne, kakor da so mu nanovo zrastle, a na glavi je počival cel gozd črnih gostili las, pravi umotvor frizerske spretnosti v spletanju barok. Tudi t- -dieijonalnemu tre- buhu, vsled kterega so bogati trgovci podobni vreči tolarjev, je gospod Mesesnel očividno jako energično nasprotoval, četudi le malo uspešno. Držal se je gospod Mesesnel, kakor bi bil uklenjen v modre, kar mu je dajalo izraz strogosti in skrajne korektnosti. Gospod Mesesnel je moral biti kaj slabe volje, ker je mladega tujca jako hladno in površno pozdravil in mu niti sedeža ni ponudil. "Želeli ste z menoj govoriti v kupčijskih stvareh", je s strogim glasom dejal gospod Mesesnel in si mel tolste prste, na kterih so bliščali vsakovrstni dragi kamni. "Najbrž vam ni znano, da obravnavam v kupčijskih zadevah samo v svojem komp-tovarju." "Oprostite", je odgovoril mladi mož nekoliko razdražen vsled tega malo vljudnega in še manj olikanega sprejema. *1 Mudilo se mi je... " "Nič za to", je odmahnil Mesesnel. "Za kaj se pa gre?" "Moj prijatelj vam mora jutri vrniti tisoč kron, ki ste mu jih posodili in vas prosi po meni, da bi za denar potrpeli še štirinajst dni." "Obžalujem, obžalujem", je ne-voljno vzkliknil Mesesnel. "Pri meni se dobi denar samo na menice in 0 prolongiranju menic razpravljam samo v svojem komptoarju." Zdaj je tudi mladega moža minila potrpežljivost in precej ostro in nekam ponosno je dejal: "Nikar ne mislite, da sem vam jaz kaj dolžan. Prihajam v imenu svojega prijatelja Rakovea, ki ste mu posodili tisoč kron, kterih pa zdaj še ne more plačati." "A — Rakovec? Ta seveda nikoli ne more plačati. To je stara j pesem. A zakaj ni prišel sam ?'' "Bolan je", je odgovoril mladi ■mož. "Zdravnik mu je ukazal, da nekaj dni ne sme iz sobe. Davi je poslal po-me in me je naprosil, naj vas obiščem in naj spravim njegovo zadevo v red. Tudi mi je dal pismo, 1 da je vam izročim." Slovensko katoliško CL podp. društvo svete Barbare =====- la Zjedlnjene države Severn Sedež: Forest City, Pa. Inkorporlrano dn» 31. januarja 190a v drftavt ODBORNIKI: Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL, P. O. Box 874, Pore* Cfey, Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Bo* 51, Wert Mineral, ] L tajnik: IVAN TELBAN, P. 0. Box «07, Foreet City, Pa. IL tajnik: ANTON OSTUt, 1143 E. 60th 8t^ Cleveland, Okie. Blagajnik: MARTIN MUHlC, P. O. Box 637, Forest Gtyf Pa. NADZORNIKI: MARTIN GERCMAN, predsednik nadsornega odbor«, Teres* Off, KAROL EAT,AR, L nadzornik, P. O. Box 547, Forest (Sty, K* FRAN KNAFEUC, IL nadzornik, 009 Braddoek Arenas, m doek, Pa. FRAN fcUNK, m. aadsornik, 50 M01 St., Luaras, Pa. POROTNI IN PRIZTVNI ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, JOSIP PETERNEL, L porotnik, P. O. Box §5, Willoek, Pa. IVAN TORNIČ, IL porotnik, P. O. Box 622, Forest City, Pa. Dopisi naj se poiiljajo L tajnike: IVAN TELBAN, P. O. City, Fa. je "GLAS NARODA". f Vse parobrodne družbe so znižale cene za prekmorsko vožnjo. _______Kdor rojakov želi potovati v staro 'domo- Vseslovanska gospodar- vin°' na* se V tc* zadevi obrne na FRANK SAKSER CO. 109 Greenwich Street, NEW YORKgCITY. 6104 St. Clair Ave., N. E., CLEVELAND, O. ska politika. Pod tem naslovom prinaša "Ta-gespost" zanimiv članek iz peresa avstrijskega državnega poslanca Do-berniga. — Namen temu članku je, da opozarja nemško javnost na sedanje vseslovansko gibanje, ki se zrcali v praškem vseslovanskem shodu. Pisatelj dokazuje resnost tega gibanja, stremečega za praktičnimi gospodarskimi cilji in ki utegne biti velikega pomena za prihodnji razvoj svetovne politike. Pisatelj straši Nemce z veliko nevarnostjo, ki jim preti po tem gibanju za njihovo gospodarsko nadvlado. No, to je zasebna stvar Nemcev in nas ne briga več nego toliko. Zanimajo nas več nekteri pasusi iz Do-bernigovega članka, ki se tičejo zlasti našega naroda in s kterim poslanec Dobernig strogo obsoja zaniče-valni ton, s kterim Slovane traktira-jo njegovi rojaki. Nemci da podcenjujejo Slovane. Slovanski kapital se hoče in se tudi bode uveljavljal na Avstrijskem in pravzaprav se že to čuti povsodi, n. pr. v slovenskih pokrajinah. Pisatelj kaže na važnost tržaškega gospodarskega gibanja Slovanov. Napredek vseh Slovanov in tudi Slovencev (tako pravi pisatelj) je ne-zadržljiv. Z dovtipi in psovkami o "manjevrednih narodih" pa se dosega le jako cene efekte, ki niso vredni nemškega naroda... Izvajanje poslanca Doberniga, ki hoče vzgajati svoje rojake k re-spektu do Slovanov, so vsekakor zanimivo in dokazuje, da le na podlagi intenzivnega dela na kulturnem in gospodarskem polju zrastejo Slovani pred očmi svojih narodnih nasprotnikov, kajti strah je prvi pogoj za spoštovanje. Objednem pa dokazujejo Dobemigova izvajanja, kako zdravo jedro in kak velikanski pomen tiči v slovanskem gibanju v njegovih sedanjih realnih težnjah. To gibanje — brez ozira na vprašanje. kakovi bodo neposredni kon- Iz slavjanskega sveta. Odkritje nagrobnilft in spominske plošče Simonu Gregorčiču. "Osrednji odbor za Gregorčičev spomenik" je sklenil, da se praznuje dne 6. septembra t. L odkritje spominske plošče na rojstni hiši na Vršnem in nagrobnika '' tam gori pri Sv. Lovrenci" pod sivim Krnom, odkritje skromnega znaka hvaležnosti slovenskega naroda napram geniju velikega pesnika. Spominska plošča in nagrobnik sta delo slovenskega umetnika Bitežnika v Gorici, omogočila pa je to delo požrtvovalnost častilcev Gregorčičeve Muze. Slovesnost se bode vršila v skromnem slogu. Nova mad j ar ska šola na Hrvatskem. Madjarsko društvo "Julian" bode zgradilo novo šolsko poslopje v Ple-ternici. Šola se otvori baje že na jesen. Tako se godi pod madjarskim eksponentom in zaščičeneem največjega živečega Hrvata — dra Jozue Franka: baronom Rauchom. Zato pa ga tudi na njegovih potovanjih počešča z — gnilimi jajci. Sramota za Rau-cha in še večja za Frankovcel Stolypin o židovskem vprašanju. Ruski ministerski predsednik Stolypin in minister za vnanje stvari sta vsprejela v avdijenci zijonista Wolffsona. Stolypin je izjavil, da povsem simpatizira z zijonistiškim I idealom - in da raska vlada ne bode : ovirala želje zijonistov, da se ustvari j « Židom v Palestini pravno zavarova- j (L- Iščem mojega očeta JOSIPA JANČAR. Za njegov naslov bi rad zvedel njegov sin: Joseph Jančar, Empire No. 2, Bellaire, Ohio. (11-13—8) V pomoč pogorelcem na Bledu. Kakor smo sporočili v "Glasa Naroda", je vas Bled, biser kranjske dežele, skoro do tal pogorela, štirideset hiš in številne gospodarskih poslopij je Čisto nui^wll. Ifnny4i je zgorela vsa njih lastnina. Skapna škoda znaša 600,000 kron ali 100,00« dolarjev. Tem potom se obračamo do usmiljenih src slovenskih rojakov t Ameriki, da po svoji moči darujejo več j« ali manjše svote v pomoč siromašnim rojakom v Bledu. Vsak dar gotovo sprejet s hvaležnim Darovi naj se pošiljajo na: Frank Sakser Go., 109 Greenwich St., New York. Vsak najmanjši dar bode— priobčili v našem listu ln odposlali pristojni oblasti na Bled, da m primerno razdeli med siromake, Id m pogoreli. F odvijamo torej vas sia-venske smerlike rojaka, da vri pa svoji moči prispevajo sa taka greaae prisade« Bled — biser kranjske da-želo. Uredništva "Glasa Naroda". f AdhilhA <1 A no zavetišče. Glede ruskega židov- ..... v i skega vprašanja ie Stolypin rekel, kretni uspehi — izsiljuje ze samo na, u • * g . , ___| da se on bavi s tem vprašanjem in da smatra hitro rešitev za nujno; sebi pri nasprotnikih štovanje in Slovanom signo vinces! največje spo-kliče: in hoc Slovaški jezik na ogrskih učiteljiščih. Minister Apponyi je ukazal, da naj se v učiteljiščih, ki se nahajajo v slovaških krajih, podučuje slova-ščina. S prihodnjim šolskim letom se bode torej podučeval slovaški jezik (seveda kot neobvezen predmet) na učiteljiščih v Prešovu, Novi Vsi, Levoči, Modri in Zniovu. Veliko dobička od tega Slovaki seveda ne bodo imeli, a vendar je ta zapoved vsaj majhen korak naprej. Madjarski šovinisti dobivajo pamet. Kakor je slovaški list "Ljudove Noviny" slišal, bode se bojda tudi na badim-peštanski univerzi ustanovila učna stolica za slovaški jezik. prej mora pa v Rusiji nastati popo- | len mir; potem se, kakor se je na-j dejati reši židovsko vprašanje na člo- j vekoljuben način. Z Izvoljskim je j Wolff son govoril poldrugo uro, po-, sebno o vnanji politiki v zvezi s palestinskim vprašanjem in z zijonistič-nimi stremljenji. 22,000 židovskih dezerterjev. Od 63,000 židovskih rekrutov, ki so bili pozvani na zadnje novačenje v Rusiji, jih je okolu 22,000 zbežalo v inozemstvo. Doma so ostali pretežno le taki, ki so radi telesnih hib vedeli, da jih ne vzamejo v vojake. Kakor znano, so mnogi člani v ruski dumi predlagali, naj Be Žide oprosti vojaščine, ker se je itak branijo, in naj za to plačujejo poseben davek. I k Ako haceš dobro postrežbo z mesom in grocerijo, tako se obrni na Martin Geršlča, 301-303 E. Northern Ave.. Pueblo, Colo Tudi naznanjam, da imam ▼ zalogi vsakovrstno suho meso, namreč: klobase, rebra, jezike iunke itd. Govorim v vseh slovansSah j Prpcrciijr se te obilni obiak. k % ki 1 R Jugoslovanska Katol. Jednota. Inkorporirana dne 24. januaija 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: FRAN MEDOS, »483«wing Ave., So. Chicago, HL Podpredsednik; JAKOB 7.A BUKOVEC. (Bodi bolezni no dopustu * Evropi.) Glavni tajnik: JUBIJ L. BROŽlC, P. O. Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: MAKS KERŽIŠNIK, L. Box 383, Rock Springs, Wyo. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI: IVAN GERM, predsednik nadzornega odbora, P. O. Box 07, Brad-loek, Pa. % . ^ ALOJZIJ VIR ANT, II. nadxornik, Cor. 10th Avenue * Glob* Street, South Lorain, Ohio. IVAN PRIMOŽIČ, ILL nadzornik, P. O. Box 641, Eveleth, Minn. POROTNI ODBOR: MIHAEL KLOBUČAR, predsednik, porotnega odbora, 116 7th Street, Calumet, Mich. IVAN KERŽIŠN1K, n. porotnik, P. O. Box 138, Burdine, Pa. IVAN N. GOSAR, HI. porotnik, 5312 Butler St., Pittsburg, Pa. Vrhovni zdravnik: Dr. MARTIN J. IVEC, 711 North Chicago Street, JoHet, I1L Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe udov in droge listine na glavnega tajnika: GEORGE L BROZICH, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem. Denarne poiiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE, P. O. Box 105, Ely, Jffinn., po svojem zastopnika in nobenem drugem. Zastopniki krajevnih društev naj poSljejo duplikat vsak« pošilja t ve tudi na glavnega tajnika Jedn*t*. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: MICHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". -o- Opomin krajevnim društvom in njih uradnikom. Tem> potom opominjam vse tajnike in zastopnike krajevnih društev, da bolj goreč« spolnujejo svoje dolžnosti, ktere so obljubili spolnjevati, ko to jih društva volila uradnikom. V glasilu J. S. K. Jednote je bilo naznanjeno, da naj pošljejo vsa krajevna društva svoje natančne račune na glavni urad vsaj do 30. junija, toda še zdaj ni več društev poslalo računa. Nadalje opozarjam vse zastopnike glede pošiljanja denarja; poleg money ordra morajo vselej priložiti tudi duplikat, da blagajnik ve, kdo pošilja denar. Posebno priporočam tajnikom, da natančno izpolnujejo svoje račune. Nekteri so poslali več, kot so zapisali, drugi zopet manj. To da obilo nepotrebnega posla glavnemu tajniku in pregledovalcem knjig, ker se poročila posamnih tajnikov ne ujemajo s zapiski v uradu glavnega tajnika. Torej % lepo opominjam vse tajnike, da so malo bolj pazljivi, posebno pri računih, ker s tem prihranijo obilo posla vsem uradnikom. Če je vam kaj neznanega, obrnite se s zaupanjem na glavnega tajnika, ki vam bode drage volje vse pojasnil. Sioer pa, kakor smo se prepričali iz knjig, Jedrnata lepo napreduje, kar bo razvidno tudi iz polletnega računa, ki bo priobčen v glasilu. Seveda, lahko bi bilo še boljše, toda nesrečna kriza j« zapeljala marsikakega rojaka v staro domovino. Vendar, obupati ne smemo. Vsi krajevni uradniki naj marljivo spolnujejo svoje dolžnosti in člani naj se zanimajo za društvene stvari, pa bode Jednota vedno napredovala. Le v slogi je moč. In složni moramo biti, da bode tudi naša Jednota prospevala v vseh obzirih. Srčen pozdrav vsem Članom J. S. K. Jednote tukaj in v stari domovini uda ni JOHN A. GERM, preds. nadzor, odbora. ŠTAJERSKE NOVICE. Nesreča na železnici. Dne 24. julija je na postaji Pragersko zapeljal stroj 'brzovlaka v lokalni vlak Maribor—Ptuj, ki odpelje ob 1.40 iz Maribora. Zadnji voz je popolnoma str-lo, jeden voz vrglo s tira, druge vozove več ali manj poškodovalo. Potnikom se razven nekaj lahkih poškodb ni ničesar zgodilo. Krivda zadeva baje strojevodjo. Umrla je v Št. Petru v Savtski dol. 25. julija ob 12. uri opoldne gdč. Mal-či Kos iz Dobe r tešj e v asi. HRVATSKE NOVICE. Budimpešta. Podržavljen je zagrebške policije je sklenjena stvar. Višji državni pravdnik dr. Accurti je že predložil natančen proračun o stroških podržavljenja. Število redarjev, ki znaša sedaj 100, se ima podvojiti. Revolucija v šoli. Blizu Djakova se je dogodil v neki ljudski šoli velik škandal. Trinajstletni Mijo Dajano-vic je prinesel v šolo nož in se ž njim igral med poukom. Ko ga je učitelj okaral, zaklel je sirovi dečko in se vrgel z nožem na učitelja. No, učitelj je bil jaČji. Vzel je učencu nož po kratki borbi. No glej, drugega dne so prišli vsi učenci z nožem v šolo, eden je imel celo nabit revolver s seboj. To je bilo Dajanovičevo seme. Učitelj je seveda odšel po orožnike, ki so učence razozrožili. Slavonija je jako čudna zemlja! BALKANSKE NOVICE. Srbski cerkveni kongres. Karlovci. 28. julija je bil otvorjen srbski cerkveni kongres. Posebna deputacija je šla po kraljevega komisarja Giin-therja ter ga privedla na kongres, kjer ga je v imenu zborovalcev pozdravil pakraški škof Aliron Nikolič. Kraljevi komisar pravosodni minister dr. Ant. Giinther je nato dal prečitati kraljevo svojeročno pismo, v k te rem se naglasa, da je kongres v prvi vrsti sklican v ta namen, da voli patriarha. To pismo je bilo sestavljeno v srbskem jeziku. Nato je imel dr. Giinther nagovor, v kterem je med drugim rekel: Po ukazu njegovega veličanstva pozivam kongres, da ne razpravlja o nobenih organizatoričnih zadevah preje, dokler ni izvoljen patri jarh, ker bi bila vlada sieer primo-rana vse doticne eventualne sklepe razveljaviti. Pozivam torej kongres, da tekom treh dni določi termin za volitev patriarha in me o tem potom predsedstva obvesti. Nato je kongres izvolil poseben odsek, ki ima določiti dnevni red zborovanju. Karlovci. Kakor se govori, bodo stranke proti odločbi, da mora kongres rešiti samo eno točko — volitev patriarha, obstruirale. V tem slučaju bo kongres po preteku treh dni raz-pušeen. Budimpešta. Predsednik hrvaškega sabora dr. Medakovič in poslanec Pribičevič sta se izrazila napram žurnalistom, da sta prepričana, da se bodo stranke na kongresu končna sporazumele in da bo za patriarha izvoljen dr. Gruič ali Miron Nikolič. Dan pred usmreenjem je bila pri Greti Beier mati do 4. popoldne. Zvečer so spustili k njej brata umorjenega Presslerja. Tudi pozneje je bila mati še enkrat pri hčeri. Truplo usmrčenke so prepeljali v Draždane, kjer je pokopljejo-na strani očeta. Zavarovanje proti stenicam. Nasmehnemo se dandanes, ko slišimo, da so naši pradedje, predno so šli na potovanje, napravljali oporoko; danes daš svoje drago življenje zavarovati, če imaš pa veliko veselje do zavarovanja, pa greš lahko še bolj v podrobnosti.. Kako je zavarovalništvo dandanes razvito, prepričal se je pred kratkim neki gost v hotelu blizu Lau-sane. Ko je tam spal, je uvidel proti jutru, da so ga vso noč grizle prave stenice. Ogorčeno se je pritožil pri lastniku hotela. '' Čudno se mi zdi to, gospod", odvrnil je ta, "toda jaz sem seveda zavarovan". "Zavarovani? Proti čemu t" "Proti čemu? Proti stenicam!" Tako je gost zvedel, da je v Švici zavarovalna družba proti stenicam, ki proti letni premiji gostilničarjem ravno tako plača postelje, ki jih napadejo stenice, kakor če bi jih ogenj poškodoval. Ce potaik dokaže, da so mu te živalice kalile nočni počitek, plača manjšo preno-čnino, gostilničar pa dobi izplačano zavarovalnino. Iščem mojega prijatelja MIHAELA NAGEL. Nahaja se nekje v Primrose, "Washington Co., Pa. Pisal sem mu že več pisem, pa ne dobim odgovora; zato prosim rojake, da mi naznanijo njegov naslov, ali naj se pa on sam oglasi. Martin Erznožnik, Heaton Mine, N. Mex. (11-12—8) Drobnosti. KRANJSKE NOTICE Požar. 28. julija opoldne je gorelo v Bukovici pri Vodicah. Požar je uničil hlev in skedenj. Škoda je precejšnja. P. Alojzij Bobnar je 26. julija umrl na Brezjah. Bil je rojen 14. jan. 1875. v Mirnipeči na Dolenjskem. Vtopila se je v Savi pri Koroški Beli na Gorenjskem 41 let stara Frančiška Malej, soproga zemljiškega posestnika Fr. Malej po domače Štefuca, na Koroški Beli. Imenovana je bila v otročji postelji in se ji je vsled bolezni zmešalo in v takem stanu je ponoči 15. julija zapustila svoje stanovanje in tekla v spodnji obleki, en Četrt ure daleč v Savo, kjer se je vtopila. Ranjka, ki je sestra real-Čnega profesorja Žiliha v Gorici, je bila dobra žena in skrbna mati do otTok. Umrl je v Litiji sodnijski adjunkt Friderik Nerat. Umrl je v kranjski deželni blazni-ci na Studencu akademik Ant. Šker-bec. Iz "velikomestne Ljubljane". Velika nesreča bi se kmalu zgodila 28. julija v bližini južnega kolodvora. Ko je gorenjski vlak v bližini Dunajske ceste obstal, je neki sprevodnik odprl vrata zadnjih voz in pričel kričati na telovadce, da so že na južnem kolodvoru in naj izstopijo. Ko je neki gospod prvi izstopil, je vlak potegnil in peljal naprej. Gospod je padel. K rreči telovadci še niso stopili za njim na stopnjice pri vozu in so še o pravem času ostali pri odprtih vratih. Vlak je peljal na južni kolodvor % odprtimi vrati I Ta sprevodnik je tndi pooval ljudi in se obnašal teko, > kakor bi se železniški sprevodnik nikdar ne 5mel. PRIMORSKE NOVICE. Tri osebe v smrtni neVamosti. V kopališču pred vilo Prandi v Grinja-nu pri Trstu bi bile kmalu utonile tri osebe. Neki graški fant in neki nekoliko starejši Tržačan sta skupaj skočila v vodo. Prišla sta pa v globok kraj, kjer sta se skoraj jela potapljati. Služkinja, ki je pazila na prvega, je zakričala na pomoč. Ko je mati Tržaeanova videla nevarnost, je skočila vsa napravli-na v vodo, a ni prišla daiec, ker je vsled razburjenja omedlela. Tu je neki učitelj, ki se je ondi kopal, skočil v vodo in prinesel na suho vse tri, ki bi bili sicer utonili. Utrudil se je pri tem toliko, da je moral v posteljo. Oni trije so si kmalu opomogli. Za desno roko je prijel stroj v solkanski papirnici 191etnega Josipa Dobroto, pristojnega v Ljubljano, ter mu jo zvil in ranil, da je moral v bolnišnico. Z bičem je ubil v Krminu Anton Lahovič Ivana Gratona od Sv. Ivana! Udaril ga je po glavi parkrat tako močno, da je Graton kmalu nato izdihnil. Lahoviča so zaprli. Furlanskemu pesniku Zoruttijo fZorut) odkrijejo na hiši v Ložicah, kjer se je rodil, dne 16. avgusta spominsko ploščo. ; Umrl je Josip Stergulc, uradnik I isenožeške pivovarne dne 24. julija ! popoldan ob 6. po kratki in mučni . operaciji v bolnišnici v Trstu. j Čeden katehet. Katehet na ljudski I šoli v Miljah na Primorskem je bil ! obsojen pred okr. sodišiem v Kopru zaradi nenravnih dogodkov s šola-ncami k 4tedenskemu zaporu. NAZNANILO. Rojakom v Sheboyganu, Wis., in okolici naznanjam, da se nahaja moj dobro znani 2WT- SALOON na 8. cesti pod unijsko halo. Tu točim vedno sveže pivo, fino žganje in druge izvrstne pijače. V zalogi imam tudi najfinejše smodke. Josip Mušič, 412 N. 8th St., Sheboygan, Wis. (11-12—8) RAZNOTEROSTI. Usmrčenje Grete Beier. Kakor že omenjeno, usmrtili so pretekli teden v Frei'burgu na Saksonskem Greto Beier z gilotino, ker je svojega zaročenca Presslerja ustrelila, da bi se potem s podtaknjenim testamentom polastila njegovega ogromnega premoženja. Pri usmrčenju je bilo navzočih nad 200 oseb. 0 usmrčenju se poročajo naslednje podrobnosti: Gi-lotina stoji na prostoru, ki je od treh strani flankiran od sodnega poslopja. Okna tega so zagrnjena z debelimi zagrinjali. Par minut pred polu 7. prideta deželnosodni svetnik Rudert z dvema prisednikoma ter državni pravdnik z jetniškim zdravnikom. Ob polu?, se odpro vrata ječe. Počasi se prikaže mrtvaški sprevod. Najprej gre uradnik, potem Greta Beier, na levi duhovnik Schmied, na desni zagovornik odvetnik dr. Kjnoll. Greta Beier je majhna. Krvnik Brand je zato preje dal podložiti klečalo gilo-tine. Greta Beier ima priprosto črno obleko z izrezanim vratom. Videti je pripravljena, kaj se ima z njo zgoditi. Bleda je. Pred sodnikom obstane sprevod. Državni pravdnik naznani bledega obraza, da se kralj ni poslu-žil pravice v pomilostitvi. Nato izroči Greto Beier krvniku. Noben glas ne pride raz njenih ustnic. Mirno se da privezati. Končno se deska prekucne in potegne pod sekiro. Glasno za-kliče Greta Beier: "Oče, v tvoje roke izročim svojo dušo!" Drugikrat se beseda "oče", ker je hotela ponoviti vsklik, ne sliši več. Potegljaj na vrvici, in močan udarec razloči glavo od telesa, ki obleži brez vsakega migljaja. Sodni sluga hiti k telefonu naznanit justičnemu ministru v Dražda-ne, da se je sodba izvršila. Brez glasu zapusti množica kraj groznega prizora. Vse dejanje je trajalo vsega skupaj tri minute. Zadnje usmrčenje na Saksonskem je bilo pred desetimi leti. Krvnik Brand, ki je sicer kmet, je star, suh možiček. Elegantna ura za $3.75 Predno kupite uro, nam pošljite svoj naslov in mi vam polijemo uro in verižico, na poskuSnjo;£e vam ugaja, plačajte C. O. D. $3.75 in ura je vaia, ki je sioer vredna $15. Dvojni hunting pokrov, graviran, (stem wind in stem set) na vijak, ki navija aro in pre* mika kazalec, z rubini v kolesju in natančnim časom; nadalje verižica za gospode ali dame. Z vsakojuro polijemo garancijo za tO let. Pilite, če telite možko ali žensko verižico. Naslovite: . IVI. G>. FARBBR ^ 218, 225 Dearborn St, Chicago, 111. Naznanilo* Rojakom Slovencem in Hrvatom, kteri ajejo čez Duluth, Minn., priporočamo našega zastopnika g. Josip Scharabon-a, 409 WEST MICHIGAN ST., DULUTH, MINN., kteri ima svoj SALOON prav bUzo kolodvora. Vsak rojak j« pri njemu najbolje postreien. Pošilja denarje ▼ staro domovin« najceneje in najhitreje po miw posredovanja; nurtopa nas ▼ vseh po-sUh. Torej pazite, da so ne vsedst* na Hm laskavim besedsm nilvredne-žev, kterih v Duluthu tndi no manjka. S poitovan jem FRAHK HAKBMK 00. Pozor! Slovenci Pozorl ^SALON^ Zmodernlm kogljldčem. Sveže pivo v sodičkih in buteljkah k druge raznovrstne pijače ter unrjslw smodke. Potniki dobe pri meni čedno prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna in izborna. Vsem Slovencem in drugim Slovana* se toplo priporoča Martin Potokar ■ 564 So. Center Ave. Chicago, lit FOKOX! V zalogi "Gina Naroda" jo i^la jodu&na knjiiiea, ki obsega 94 strs-aij, z naslovom: so pootans •SKoriikfl državljan? Ker je kajliiea -.ko potrebna in koristna, naj jo ta-toj naroii vsak rojak. Stane samo > centov, ktere pošljite v poouua namkah. Frank Bakser C*, l kruha. V drugi celici je bil tudi Turek, ki dobi istotako dva dela večerje. V tretji celici je bil Kurd. "Ta pes dobi >amo en del. ker je Kurd." godrnja narednik. No, prav jH. turško! Narednika bi najraje oklofutal na mestu. Po teni načrtu *-e je ravnal pri vseh jetnikih. Ko so dobili vsi jetniki v gorenjih prostorih hrano, .-topimo navzdol. "Kteri jetniki so spodaj?" vprašam. "Najhujši. Neki Arabec, zidov in dva Kurda rodu Bulamu. Govoriš kurdsko, emir?" "Da." "Ali hočeš govoriti z uj'Aniki?" "Ne, ker niso vredni." "Res je. Toda jaz ne znam niti kurdskega niti arabskega, in ti psi bi vedno radi nekaj povedali." 1 "Torej bom govoril z njimi." Bas to je bilo, kar sem nameraval; le slutil nisemi, da s tem skažem čuvajem celo dobroto. Vrata celioe prvega Kurda se odpro. Kurd stoji ravno pri vratih. Siromak je bil najbrž lačen; ko dobi svojo žlico godlje, prosi, da mu dajo nekoliko več kruha kot navadno. "Kaj hoče?" vpraša narednik. '"Vj, "Nekaj več kruha. Daj mu ga!" ,. "Dobil ga bo, ker si ti zanj prosil." Sedaj pridemo k židovu. Molčal sem, ker je čifut govoril turSko. Na jeziku je imel več pritožb, ktere so bile po mojem mnenju vse zelo opravičene, toda narednik ga niti poslušal ni. Drurit)oro- čam potajoCusib šu____t. in Hrvatom svoj........ SALOON 107-109 Greenwich Street, oooo NEW YORK oooo v katerem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke........... Imam vedno pripravljen dober prigrizek. Potujoči Slovenci ia Hrvatje dobe............. stanovanje in hrano i proti nizki ceni. žba solidna---- Postre- Za obilen poset se pr:po-o*a FRlDAvonKROOc 107-109 Greenwich New ^ k. Cast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagi, lil., kakor tudi rojakom po Zjed. državah, da sem otvoril novo urejeni saloon nri "Triglavu", 572 Blue Island Ave., Chicago. III. kjer točim pristno uleiano Atlas pivo, izvrstni whiskey. Najbolja vina in dišeče smodke so pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemu na razpolago dobro urejeno keg-ljiice in igralna miza (pool table). Potujoči Slovenci dobrodošli. Vse bodem dobro postregel. Za obilen obisk se priporoča Mohor Mladič, 572 Blue Island Ave., Chicago, 111. POZOR SLOVENCI Of HRVATI Podpasaoi priporočam vsem potojo tam rojakom v Chicagi, HL, ia okolic svoj dobro urejeni —: BALO ON. s— Na Mpokfo imun tuA lepo k*i ljilče. Točim vedno vvsša ia doto Mp pivo, Jako dobra domača viae raane likerje ter prodajam flaa amet ke. Postrežba solidna. Prodajam tudi in preskrbujem t* robrodns liatks za vse prekomo»k> irte po izvinih nrmsh PoiOJam 4« aarjs ▼ staro loaovioo wnaaljfri» potom po dnevnem kuisu. V smb ■am i tanko Fmk Sakser ▼ In Torku. Svoji k svojim 1 Z vcisB|Mii galona. Reesling 65 eentov galona. Kdor knpi manj kakor 28 gaIo< vina, mora sam posodo plaiati. Drožnlk po $2^0 galona. Bllvovlca po $3.00 galona. Pri večjem naročilu dam popust Spoitovanjem STEPHEN JAKftE, Crockett, Contra Oocta Co., Oal 1CAZSNANIXO Of PBIFOROClLc Kojakom Hotanoam in bratoj. v Kmni City, Mo., aaca> , da je sa tamoinji okraj la oko Mao aa* sastopnik lb. JOHN KOVAČld, 1«M W. Ha M.. Kansas City, Xc kjar ima svojo gostilno in stanovanja Os. toplo. irJJbOČAJTB n NA "(HAS HABODA", MJVSfiJI IV KAJCENBJftl 1HIVJUKI Cena drugega razreda do Havre: $55.99 in viije. a ;r«rnika i svezao zaznamo*:majo w fjfc ^nijlfju. /r^l« w« Kozminski, ?« neraini a^roat r.a t^o^.L "7» I/t.t-. ..>!.» i^t., 'wi.icujio, „ ! Zvišanje obrestne mere, ! Hranilne vloge sklepom leta 1907 3,165,025'00Jkron. Varnostni zakladi sklepom 1907. čez 11-4 tisoč kron* Letni denarni promet 20 milijonov kron« NAZNANILO. Glavna posojilnica reglatr. zadruga z noom. zavezo V LJUBLJANI, Kongresni trg št 15, obrestuje od 1. januarja 1908. hranilne vloge po 4 3 01 4 takoj od dneva vložitve pa do dneva dvige brez odbitka rea-nega davka, tako da dobi uložnik od 100 K. čistih K. 4*75. tPo 4% % naložen denar se za celo leto preje podvoji nego po % in za 3 leta preje nego naložen po 4%. Kojaki! Kdor hoče svoj denar ugodno in varno naložiti naj ga poSlje v našo posojilnico. Po&iljatve za Zjed. države posrednje? tvrdks fb. sakser co., 109 Greenwich St., new York. Upravni svet. ! Zvišanje obrestne mere. ! Telefon 1279 Rector, N. Y. Fr. Sakser Co. (Inkorporirana v državi New York.) 109 GREENWICH STREET, NEW YORK. 6104 ST. CLAIR AVE. N. E. CLEVEIiNO, 0. Pošilja najhitreje in najceneje denarje v staro domovino. Vloge izplača je c. kr. poštni hranilni nrad na Dunaja; c. kr. pri vil. avstrijski kreditni zavod v Ljubljani; ljubljanska kreditna banka in kraljevi ogrski hranilni zavod v Budapešti. Prodaja originalne parobrodne listke za vse prekomorske črte po izvirnih cenah. "Vsak potnik dobi originalni vožni listek, ko istega plača. Potnike počakamo na železniški postaji ako neznan i.iti