V SPOMIN
Ivan Mezek
Konec julija nas je v 65. letu iivljenja za vedno zapustil lvan Mezek s Šmartinske 243 a. Pogreb pokojnikaje bil29. julija napoko-pališču v Polju. Spremljali so ga številni borci in krajani. V imenu vseh se je od njega poslovil Joie Benčina.
Ivan Mezekje odrastel v številni druiini in trdih socialnih razme-rah. Pri dvajsetih letih je bil mobi-liziran v nemško vojsko, kjerpa ni ostal dolgo. hkoristil je prvo pri-loinost za pobeg k partizanom. Pridruiil se je Kamniškemu odre-du, kasneje je odšel v Dolenjski odred in še kasneje v Gubčevo brigado, v kateri je bil do konca vojne mitraljezec. Bilje trikrat ra-njen in postal je 70-odstotni vojni invalid.
Ivan Mezek je bil človek, ki je Z dušo in srcem sprejel osvobodil-ni in socialni boj naših narodov. Kljub invalidnosti se je srečen ve-selil zmage nad fašizmom in se ognjevito vključeval v gradnjo do-movine, kolikor mu je zdravje le dopuščalo. Za delo in prizadeva-nje je prejel veČ odlikovanj in priz-nanj. Borci in krajani so ga imeli radi in ga spošlovali. Ohranili ga bomo v trajnem spominu.
Anica Fain
V zaietku julija smo se na Ko-deljevem poslovili od aktivistke OF, interniranke in vsem priljub-Ijene tovarišice Anice Fain. Vime-nu krajevneskupnosli, ZZB NOV in nekdanjih intemirank se je od nje poslovila Štefka Kavčič.
Anica Fain se je rodila v Treb-njem, v Ljubljani pa je končala trgovsko šolo in se pri 17. letih zaposlila v Pokojninskem zavo-du. Takoj po okupaciji je postala aktivista OF z nalogo obveščeval-ke, leta 1943 so jo aretirali in odpeljali v begunjske zapore, nato pa v uničevalno taborišče Ravens-briick in kasneje v Auschvvitz. Tu-di v taborišču je delovala v duhu aktivistke OF in dvigovala zavest med taboriščnicami. S trdnim upanjem v zmago dobrega nad zlirn je uspela preiiveti vsa trpinče-nja podivjanega nemškega siroja in se radostno zasmejati zlasti svo-bodi v obrat-
Po Jmitvi v Ljubljano ni bilo iasa za oddih, treba je bilo graditi in še graditi. Kljub neozdravljivi bolezni mota Cirila in številnim odrekanjem je ohranjala vedrino in iskren odnos do Ijudi in še posebej do svojih tovarišic interni-rank. Za zasluge in predano delo je bila odlikovana z redom zaslug za narod.
Angelca Mesec
V visoki smrosti nasje za vedno zapustila dolgoletna krajanka Ze-lene jame in članica ZB NOV.
Poslovili smo se od nje z ialost-jo v srcu in <: spoštovanjem do poštenosti, delavnosti in poirtvo-valnosii, vrlin, ki so vodile njcno življenje.
Že zelo zgodaj je pokazala svo-jo visoko narodno zavest in pri-padnost delavskemu razredu. Le-la 1941 se je vključila v delovanje OF. V patriotskem in borbenem du.hu je vzgajala tudi svoje otroke. V njenem stanovanju so se zbirali mladi aktivisti na svojih mladin-skih sestankih in pri njej so vedno našli pomoč-in zatočišče. Vzgojila je tudi sina panizana, ki se je hrabro boril proti okupatorju in za osvoboditev domovine.
Ko je leta 1945 izgubila moia ielezničarja - strojevodjo, je mo-rala sama preiivljati druiino s šti-rimi otroki. Aktivno je delala na terenu in pri obnovi porušene do-movine. Svojo delavnost in poir-tvovalnost je privzgojila tudi otro-kom in jim pomagala moralno in materialno, da so se izšolali in si pridobili poklice.
Njeni vnuki so zrasli v Sloveniji in v Srbiji in govorijo oba jezika, zaw zanjo bratstvo in enotnosl jugoslovanskih narodov ni bila prazna beseda, ampak meso in kri ter poroštvo, da bo ta vrednoia iivela še naprej.
Ohranili jo bomo v trajnem spominu.
Člani ZB NOVin krajani Zelene jame
Rudi Puhar-
Razin
V 66. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustil Rudi Puhar--Razin, borec NOB, akrivist po-vojne graditve in nadvse priljub-Ijen športni delavec ter občan na območju nekdanje občine Polje.
Daje bilprav v Polju in njegovi okolici tako priljubljen, je razum-Ijivo, saj se je v tem kraju ie kot dijak vključil v napredne vrste So-kola in kasneje po ustanovitvi še v Vzajemnost. V vrstah starejših članov, komunistov, si je izostril pogled na druibena dogajanja v svetu in boj delavskega razreda. Nabit z domovinsko Ijubeznijo in in prezirom dofašizma ter rastoče-ga nemškutarstva se je ob napadu naJugoslavijo takoj javil med pro-stovoljce jugoslovanske vojske, kjer je doiivel svoje največje mla-deniško razočaranje. Vrnilsejein se takoj povezal z narodnoosvo-bodilnim gibanjem. Decembra 1941. leia je bil sprejet v SKOJ in bil v letu 1942 od januarja do maja, ko je odšel v partizane, se-kretar aktiva SKOJ. Vključil se je v II. grupo odredov. Šele tu je lahko njegova Ijubezen do domo-vine in slovenske zemlje, preieta z mladostnim borbenim navduše-njem, svobodno zadihala in si v bojih dala srčnega duška. Sode-loval je v veliki bitki na Jančah in Muljavi ter v prebojih na Gorenj-sko, kjerje bil teiko ranjen. Mar-ca 1943. leta je postal borec Tom-šileve brigade in se z njo udeležil legendarnega pohoda XIV. divizi-je januarja 1944 na Štajersko, kjer je bil spet ranjen. Vrnil se je na Dolenjsko,odšel v oficirsko šolo in ostal pri glavnem štabu NOV, ki ga je spremljal v Dalmacijo in Trst. Bil je borec, kuhr, politko-misar in načelnik oddelka pri GŠ. Februarja 1943 je bil sprejet v KPJ.
Po osvoboditvi se je vmil v svoj domači kraj, opravljal številne za-doliitve v Papirnici, občini Polje in sedanji občini Lj. Moste-Polje. Vsem povojnim generacijam je dobro zrian tudi kot ognjevit športni delavec in velik Ijubitelj mladine. Njegova delovna ustvar-jalna vnema je bila v Polju in širši okolici široko prisotna prav do zadnjih dni njegovega tivljenja. Za svoje delo je prejel številna druibena priznanja.
V imenu občinske organizacije ZZB NOV in soborcev II. grupe odredov se je ob grobu od njega poslovil Marjan Moškrič, v imenu Špormega   ktuba   Slavija   Lojze Kotar in v imenu krajevne skup-nosti Novo Polje Janez Verbič.
Njegovo delo, navdiišenje in prijatelistvo bomo zelo pogrešali.