PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
Cena 40 lir
Leto XIX. St. 244 (5619)
PET DNf P0 KATASTROFI V SOTESKI VAIONT
Nadaljuje se izkopavanje mrličev
in dezinfekcija področja
Zbiranje prispevkov po vsej Italiji in v inozemstvu
Resna nevarnost novega usada s hriba Toc - Gen. Ciglieri o posredovanju vojakov, da se prepreči panika, do kakršne je prišlo v nedeljo Požrtvovalnost ljubljanske skupine prof. dr. Janeza Milčinskega
BELLUNO, Ì4. — Z gore Toc se pomika počasi nov zemeljski usad s hitrostjo 30 centimetrov na minuto. Nevarnost grozi predvsem področju Cimolaisa. Okoli 13. ure pa so javili, da se je hitrost premikanja nekoliko zmanjšala. Oblasti v Vidmu so nocoj zanikale, da je nevarnost, da se z gore Toc utrže bov ogromen plaz, ki bi utegnil imeti strahovite posledice za
vse področje. Oblasti ugotavlja--------------
jo, da gre samo za premike, ki so v zvezi z velikim plazom, ki
je povzročil katastrofo 9. oktobra. Zaradi tega neprestano drvijo v dolino velike skale, pomešane z zemljo.
Danes je na hrib odšel tudi znanstvenik tržaškega geofizič-nega zavoda za namestitev seizmografov, da ugotovijo ali se
faza sesedanja nadaljuje ali po- .	,	___ ___	„ „
jenjuje. Izjavil je, da se za se- teriala za prebivalstvo, ki je daj ne previdevajo drugi večji ! ostalo na prizadetem področju, plazovi, čez nekaj dni pa bo '	D"'	*	1 "u
moč imeti nove elemente, da se oceni položaj.
Vso noe so vojaki nadaljevali iskanje žrtev pod ruševinami in blatom. Tiskovni urad 4. armad-
nega zbora javlja, da so nadaljevali odstranjevanje ruševin in iskanje mrličev tudi danes. Prav tako so nadaljevali delo za graditev cest. Pospešilo se je delo za dezinfekcijo celotnega področja. Vojaki, ki so zaposleni pri tem, imajo opravka z vedno večjimi težavami zaradi razkrajanja
je nevarnost infekcije. Pokrajinski Ijavi reflektorjev. Sedaj iščejo zdravnik pa je poudaril, da ni ne- mrliče na zahtevo družinskih čla-varnosti epidemije, ker trupla, ki , nov ali emigrantov in preživelih jih niso še našli, ležijo pod plastjo ; ljudi, ki pokažejo prostor, kjer blata, ki predstavlja sama na se- j so stale hiše. Danes s0 obnoviH bi ze varnostno plast.	, tu(ji most £ez re)COt omogoča
Pred občinsko palačo v Longa- j dostop v Codissago. Razen tega ronu je general Ciglieri, ki vodi ! vojaška letala vršijo številne iz-operacije, izjavil časnikarjem, da j vidniške polete ter fotografirajo bodo za vzpostavitev zaupanja j vse področje, da nadzorujejo mož-med prebivalstvom in da se pre- ■ nost novih usadov. Posebne pa-preči panika, kakor se je dogo- trulje so poslali v bližino jezu,
dila včeraj, poslali v vasi, ki so bile prizadete in poškodovane in ki so blizu jezu, vojaške oddelke, ki bodo ostali tam, dokler ne bo položaj normaliziran. General je
mrličev. Vojaška vozila in heli-, dejal, da vojska deluje v tesnem kopterji so nadaljevali prevaža-nje živil, zdravil in drugega ma-
Pokopavanje trupel, ki jih niso identificirali, in ki se je začelo včeraj zjutraj, se je nadaljevalo tudi danes. Ne morejo namreč to-
stiku s civilnimi oblastmi, s katerimi se posvetuje, ter da mrliče odkopavajo z vso potrebno previdnostjo. Pri tem je general izrekel vse priznanje vojakom, policiji, karabinjerjem in gasilcem za požrtvovalno delo. Od vsega začetka je pod njegovim povelj
liko časa držati na prostem tru- ! stvom delale na tem področju v pel na stotine oseb, čeprav so za-j izmenah štiri tisoč ljudi podnevi, prta v neprodornih vrečah, ker | dva tisoč pa ponoči ob razsvet-
SULL# USTOLIČIL PREISKOVALNO KOMISIJO
Interpelacija socialističnih poslancev - Objavljena vsebina bele knjige komunističnih parlamentarcev
RIM, 14. — Minister za javna dela Sullo je davi ustoličil preiskovalno komisijo, ki bo morala do 15. decembra izvesti Preiskavo o katastrofi pri Va-iontu. Minister je prebral pet temeljnih točk o preiskavi, ki jih omenja dekret o ustanovitvi komisije, in je poudaril, da bo morala komisija odgovoriti na dve vrsti vprašanj: 1. ali so družba, ki je gradila jez in organi javne uprave vedno spoštovali vse veljavne določbe pri izdelavi načrta, pri graditvi jezu in pri upravljanju naprav. 2- Ali je treba nesrečo eventualno tudi deloma pripisati pomanjkljivostim ali nespoštovanju zakonskih določb ali pa katerim koli drugim razlogom.
Minister Je- poudaril, da je potrebno temeljito proučiti tudi vsa Vprašanja, ki se tičejo kolavdacije. Kar se tiče odgovornosti, ki jo je treba ugotoviti, pa gre za dejavnost družbe graditeljice tako pred njeno nacionalizacijo, kakor po njej. In Prav tako tudi za ravnanje organov Javne uprave na vseh ravneh, začenši od tehničnega urada v Bellu-nu do vrhovnega sveta za javna dela. in to v vseh fazah, t j. pri načrtovanju, graditvi in vzdrževanju Jezu.
Minister je pozval komisijo, naj Svoje delo izvrši z največjo strogostjo pri ugotavljanju dejstev. Socialistični poslanci Bertoldi, Balda-ni in Fortuna pa so predložili interpelacijo predsedniku vlade, da
sporoči, kaj namerava vlada storiti, iz parlamentarnih aktov s tem v za ugotovitev odgovornosti o vzro- i zvezi ter predlog zakona, ki so ga kih, ki so povzročili nesrečo v Lon- predložili poslanci Bettiol, Pajetta,
garonu in ali so uvedli potrebne tehnične preglede, ker je še vedno nevarnost novih plazov, in v tem primeru, ali so odredili primerne ukrepe. Razen tega vprašujejo, kaj je vlada sklenila glede obnove prizadetega področja in pomoči prebivalstvu.
Rimski «Paese sera» Trt «Unità» objavljata celotno besedilo knjige, ki jo je predsedniku republike izročila v nedeljo v Bellunu skupina komunističnih parlamentarcev. Knjiga objavlja številno dokumentacijo v zvezi z graditvijo jezu. Dokumentacija zajema zahteve tamkajšnjega prebivalstva, naj se upoštevajo njeni interesi, zato da ne bi utrpelo škode zaradi graditve jezu do višine 722 metrov. V nekem pismu se omenja, da je vas Erto zgrajena na plazovnem terenu, in da je nevarnost, da bo voda, ki ga bo zalila, povzročila nove plazove. Knjiga omenja zatem dve interpelaciji pokrajinskemu svetu v Bellunu od 2. februarja 1961 o ukrepih za preprečitev nevarnosti, ki grozi prebivalstvu tamkajšnjih krajev, ter sklep pokrajinskega sveta, ki zaradi novega plazu, ki se je utrgal na levi strani umetnega jezera, pooblašča pokrajinski odbor, da sprejme vse potrebne ukrepe, da se zajamči varnost prebivalstva, in da hkrati obvesti pristojna ministrstva. Dokument vsebuje tudi razna vprašanja, ki so bila postavljena v parlamentu, in resolucije ter resolucijo CGIL od 12. oktobra 1963.
Drugi del pa vsebuje dokumente
Togliatti in drugi glede ustanovitve «državnega sklada za gore»; zatem vprašanje senatorja Pellegrinija od 24. oktobra 1959 ministru za javna dela o zvišanju ravni bazena pri Vaiontu, del govora komunističnega poslanca Busetta v okviru proračuna ministrstva za javna dela za leto 1960-61, ki vsebuje obtožbo proti SADE v zvezi z graditvijo bazena pri Vaiontu; vprašanje istega poslanca v poslanski zbornici ministru za delo, kakšne ukrepe je sprejel za obrambo prebivalstva Erta, ki je bilo prizadeto zaradi dveh plazov, ki sta padla v bazen; ter interpelacijo istega poslanca in drugih ministru za delo v zvezi s premikanjem plazov na področju Vaiont.
Dalje vsebuje knjiga vprašanje demokristjanskih poslancev od 21. julija 1961 glede ukrepov, da se zajamči varnost naprav pri Vaiontu in da se pomiri prebivalstvo področja. Sledijo poznejši dokumenti: interpelacija komunistične skupine, vprašanja socialističnih senatorjev, vprašanje liberalnih poslancev takoj po prvih poročilih o nesreči. Knjiga vsebuje tudi besedilo razsodbe, ki je oprostila «Unità» zaradi članka, ki je opozarjal na nevarnost jezu.
Na koncu zahtevajo parlamentarci potrebne ukrepe ne samo, da se poživijo prizadeti kraji, temveč tudi tako temeljito intervencijo države, ki naj zajamči, da se podobne nesreče ne bodo ponovile v pri-hodnosti.
da sodelujejo s tehniki.
V Longaronu se je danes sestal tamkajšnji občinski svet ob navzočnosti devetih preživelih svetovalcev. Podžupan Arduini, ki je prevzel funkcijo župana, je izjavil, da so sklenili obnoviti vas, če se bodo spoštovali naslednji po-goji:	dokončna sistemaci.ia iezu
pri Vaiontu z absolutno izključitvijo sleherne nevarnosti za prebivalstvo; obnovitev industrije, ki je bila uničena, zato da bo prebivalstvo imelo dela; volja prebivalstva. da se vrne na porušene kraje. Kar se tiče zadnjega pogoja, bodo sklicali sestanke družinskih poglavarjev preživelih, da se z njimi posvetujejo.
Na skupno pokopališče v For-togni prinašajo mrliče iz raznih krajev. Vedno večji je tudi dotok preživelih in družinskih članov žrtev, ki iščejo trupla sorodnikov ali znancev.
Štirje profesorji ljubljanske u-niverze, Janez Milčinski, Borut Furlan, Franc Debenjak in Lojze Mercina, ki so specialisti za identificiranje mrličev, so prišli danes na pokopališče v Fortogno. Ta skupina je sodelovala tudi pri identificiranju mrličev v Skopju in v Agadiru. Takoj ko so prišli na pokopališče, so zahtevali,- naj se jim izven njihovega poklicnega dela dovoli, da pomagajo pri
drugem delu. Lotili so se prenašanja trupel, ki neprestano prihajajo, pomagali so pri urejanju krst in pri njihovem spuščanju v grobove. Ko so prispeli kamioni, polni trupel, so se štirje profesorji lotili sami uvrščanja mrličev. Vsem, ki so jim hoteli *o težavno delo preprečiti, je Janez Milčinski odgovoril: «Prišel sem v Italijo, ne da bi tu vrši! profesorski poklic, temveč da kolikor mogoče koristim».
Tudi angleška zakonca Mour-torne, ki sta v imenu «sklada za pomoč otrokom» prinesla prispevek dveh milijonov lir, sta takoj po izročitvi zneska začela pomagati pri dezinfekciji in pri prenašanju mrličev.
Zbiranje prispevkov za pomoč prizadetim se nadaljuje po vsej Italiji. Številni prispevki še vedno prihajajo tudi iz tujine. Predsedstvo republike in predsedstvo vlade pa še dalje dobivata številne solidarnostne in sožalne brzojavke z vsega sveta.
Danes je položena pri državnem pravdniku v Bellunu ovadba proti neznancem, krivim umora. O-
Razen tega je bila soglasno sprejeta resolucija, ki določa prvo nakazilo deset milijonov lir za pomoč prizadetim. Zavrnjeni pa sta bili resoluciji, ki sta zahtevali vinkulacijo dvesto milijard, ki jih mora ENEL plačati družbi SADE za nacionalizacijo, češ da bi s tem «vplivali na delo preiskovalne komisije parlamenta».
29-letnica ustanovitve južnomoravskih brigad
BEOGRAD, 14. — V navzočnosti 160.000 prebivalcev Niša in Pomo-ravja, podpredsednika republike A-leksandra Rankoviča, predsednika izvršnega sveta Jugoslavije Petra Stamboliča, namestnika vrhovnega poveljnika oboroženih sil Jugoslavije generala Ivana Gošnjaka in drugih uglednih osebnosti so včeraj na griču Bubanj pri Nišu, kjer je okupator ustrelil nad 10.000 rodoljubov, z odkritjem spomenika padlim vadbo so predložili adv-okat"Ber- j borcem proslavili 20. obletnico u-
T__1 •	t	ti	!	nmra Unir, /^rotTolrrt n n v»
tolitti, Lanlio Losso in Peppino Zangrando v svojem imenu in kot delegati občinskega sveta iz Longarona. Pri tem si prdržujejo pravico, da ovadbo še raztegnejo. Prav tako si pridržujejo pravico akcije za povračilo civilne in moralne škode, ki je nastala in ki bi utegnila še nastati. Priložili so tudi spomenico, ki je bila izročena predsedniku Segniju.
Pokrajinski svet v Vidmu, ki je imel danes sejo, pa izraža zaupanje v strogost preiskave, ki sta jo odredila vlada in sodna oblast, ter v imenu vseh žrtev zahteva pravično sodbo.
stanovitvo prve južnomoravske partizanske brigade. Na slovesnosti je bilo tudi 120 preživelih borcev brigade.
Proslava obletnice se je pričela že v soboto zvečer s slovesno akademijo v Domu JLA v Nišu, po kateri je bila v hotelu «Park» prirejena tovariška večerja. Na večerji Je podpredsednik Rankovič govoril o pogojih, v katerih je bilo na ozemlju južnovzhodne Srbije formiranih osem divizij in o revolucionarni borbi ljudstva teh krajev proti nemškim okupatorjem.
llllltllllllllllllllltlllllllllllllllllliiMiiiiHiiliiitllliiiiiHiiiiiiniilHIIIIIimillllllitlllllllllliMlinnilinilllllllllltlMtllllllltllllllllllllMimillllllllllUflllllllllllllimiMllIlM
Srdit vojaški spopad na alzirsko-maroški meji
Ben Belova odposlanca odpotovala v Rabat na razgovor s kraljem Hasanom - Burgiba predlaga sestanek zunanjih ministrov Alžirije, Maroka in Tunizije, da bi našli sporazum - Alžirska vlada predložila zadevo tajništvu organizacije iz Adis Abebe
ALŽIR, 14. — Spor med Alžirijo in Marokom se je znova hudo zaostril. V Maroku so danes uradno javili, da so maroški vojaški oddelki znova zasedli kraje Hassi Beida in Tindžub. Alžirski radio pa je nocoj sporočil, da so ti kraji še vedno v alžirskih rokah, in je pripomnil: «Ta nenadni napad je bil izvršen nekaj prej, preden so v Maroku sporočili, da so bili ti kraji zasedeni. Zaradi odpora naših čet skušajo enote maroške vojske ob podpori letalstva in oklepnih vozil še vedno demantirati prezgodnjo izjavo maroške vlade».
Tako je sedaj umetno jezero v soteski Vaiont. — Desno vidite v senci okrnjeni hrib Toc, ki vnovič preti z usadom
Predsednik alžirske republike Ben Bela je poslal k maroškemu kralju. Hasanu člana alžirske skupščine Mohameda Jazida in poveljnika Slimana. Prispela bosta v Rabat danes ponoči ali jutri zjutraj ; zaradi megle je moralo njuno le-tako namreč pristati v Oranu. Alžirska odposlanca imata s seboj Ben Belovo pismo za kralja Hasana.
Alžirski zunanji minister Bute-flika je na tiskovni konferenci izjavil, da je alžirska vlada zaradi resnosti položaja sklenila zadevo predložiti glavnemu tajniku organizacije listine iz Adis Abebe. Dodal je, da bo alžirska vlada prevzela vso odgovornost, da doseže spoštovanje dostojanstva, suverenosti in celovitosti ozemlja. Sporočil je, da je vlada poslala Jazida in Slimana v Rabat, da skušata doseči mirno rešitev brez uporabljanja orožja. Buteflika je dalje izjavil, da je nastali položaj ustvarila volja marošite vlade, da mirno sporazumevanje zamenja z vojaško rešitvijo. Dodal je, da je maroški napad na alžirsko ozemlje v nasprotju z obveznostmi, ki jo je prevzel voditelj maroške delegacije na sestanku v Uždi. Dalje je minister sporočil, da so se srditi boji, ki so še v teku, začeli davi zgodaj, pri čemer uporablja maroška vojska letalstvo in tanke. Poudaril je, da je tako ravnanje v očitnem nasprotju z listino OZN, z bandunškim duhom, z listino arabske zveze in z listino iz Adis Abebe. Etiopski zunanji minister, ki je sedaj v Alžiru, je že obveščen o koraku alžirske vlade pri organizaciji listine iz Adis Abebe.
Buteflika je nato sporočil, da alžirsko letalstvo m nastopilo in da za sedaj ni moč še ugotoviti izgub na obeh straneh. Pri maroškem napadu sodeluje okoli tisoč vojakov, ki so na raznih krajih prodrli od 50 do 100 km na alžirsko ozemlje,
V maroških vojaških krogih pa trdijo, da so po štirih urah boji prenehali.
Predsednik Burgiba je poslal posebnega odposlanca v Rabat, kjer ae je razgovarjil s kraljem Hasanom. Odšel je nato v Alžir, kjer se je sestal z zunanjim ministrom. Zvedelo se je, da je alžirska vlada načelno sprejela sestanek alžirskega, tunizijskega in maroškega zunanjega ministra. Dan sestanka pa je treba še določiti.
Po maroškem, radiu je nocoj govoril kralj Hasan, ki je dejal, da je Maroko vedno rajši reševal svoje probleme s pogajanji ter da je pripravljen začeti z Alžirci ne-
posredne razgovore za rešitev obmejnega spora, «ki ga ustvaril kolonializem in ki je oškodoval celovitost našega ozemlja».
Dodal je: «Naša želja, da ohranimo izvrstne odnose z bratskimi in s sosednimi narodi, ne bo mogla na noben način omajati naše odločenosti, da branimo naše dostojanstvo in izsilimo spoštovanje našega ozemlja in celovitosti njegovih pravih meja».
Erhard sestavil novo vlado
Novi zahodnonem-ški kancler Erhard je sestavil danes svojo vlado ter se je s predstavniki koalicijskih strank sporazumel o glavnih obrisih vladnega programa. Imena novih ministrov pa ne bodo objavljena do srede, ko bo vlada predstavljena parlamentu.
Zvedelo se je, da nova vlada v bistvu ne bo mnogo drugačna od prejšnje vlade. Liberalci pa so dobili eno listnico več, in za. radi tega bodo imeli demokristjani eno manj. Kakor se je predvidevalo, je predsednik liberaine stranke Mende, ki je vedno odklanjal sodelovanje v vladi, ki ji je predsedoval Adenauer, postal podkancler in minister za znanstvene zadeve.
TRST, torek 15. oktobra 1963
Segni zagotovil temeljito preiskavo
Predsednik republike Segni med obiskom v prizadetih krajih soteske
Vai ont
LONGARONE, 14. — Predsednik republike Segni je prispel v nedeljo v Belluno, od koder je odšel v Longarone, da si ogleda razdejanje. V Bellunu je Segni prisostvoval na prefekturi sestanku tehnikov in predstavnikov raznih oblasti, ki so mu obrazložili celotni položaj, general Ciglieri pa je poročal o vsem, kar so vojaki do sedaj storili na prizadetem področju.
Sledi! je sestanek Segnija s parlamentarci. V imenu vseh je govoril demokristjanski poslanec Corona, ki je doma iz vasi Erto. Zahvalil se je predsedniku za njegovo navzočnost in za zanimanje in poudaril, da prizadeto prebivalstvo zahteva pravico, ki naj temelji na resnici.
Zatem je komunistični senator Scoccimarro izročil predsedniku belo knjigo, ki so jo bili pripravili komunistični parlamentarci. Razen Scoccimarra so bili navzoči senatorja Vidali in Gianquinto ter poslanci Lizzerò, Vianello, Golinelli, Marchesi ter poslanka Marija Bernetič. Scoccimarro je ob izročitvi bele knjige izjavil, da so poslanci prišli na to področje takoj po nesreči, in je dodal, da so preživeli prebivalci zahtevali, naj pravica izreče» svojo sodbo. V teh dneh so zbrali dokumentacijo, ki jo sedaj izročajo predsedniku, ki pa seveda ni popolna. Sporočil je, da bodo zbrali druge dokumente, ki jih bodo izročili njemu, predsedniku vlade in preiskovalni komisiji; toda že iz dosedanjih dokumentov je moč razbrati temeljne elemente za delo preiskovalne komisije. Zaključil je: «Upoštevajte, gospod predsednik, da vsi tisti, s katerimi sem govoril, ljudje, ki so v mnogih primerih zgubili svoje družinske člane, so mi izrazili zahtevo po kaznovanju krivcev in po uveljavljenju pravice,»
«Bodi gotov, Scoccimarro, pravici bo zadoščeno,» je odgovoril Segni in stisnil Scoccimarru roko. Takoj zatem je stisnil Scoccimarru roko tudi notranji minister Rumor.
Predsednik je prisostvoval nato žalni maši v prestolni cerkvi, obiskal je zatem ranjence v bolnišnici in je nato odpotoval ? helikopterjem v Longarone v spremstvu ministrov Rumor ja, Andreottija in Jervolina. Ko je predsednik izstopil iz helikopterja, je prišlo do številnih protestov časnikarjev, ki jih niso pustili zraven. Funkcionarji, ki so bili v spremstvu predsednika in ki so slišali proteste, so takoj dali policiji ukaz, naj časnikarjev ne ovira.
Ko je predsednik napravil še nekaj korakov, da si ogleda razde-jane kraje, je nekdo iz množice zavpil: «Predsednik, poslušajte ljudi». Andreotti je tedaj vprašal, kje so podžupan in člani odbora. Odgovor: «Ni vseh tu, ker so jih policaji odstranili». Predsedniku se
je približal tudi duhovnik Pampa-nin, a ni se slišalo, kaj mu je
rekel. Slišal se je samo odgovor predsednika: «Ne bojte se. Besede bodo postale dejanja».
.......i,............ ......................
PROGRAM TITOVEGA BIVANJA V ZDA OD 17. DO 25. T. M.
V generalni skupščini OZN bo Tito govoril med svečano sejo 21. t. m.
Zatem je nekdo zavpil: «Na žalost, Segni, Longarona ni več».
Podžupan Longarona Arduini je predsedniku rekel: «Tu ni šlo za naravno katastrofo, temveč za odgovornost in brezbrižnost». Segni je odgovoril: «Stvari se bodo Uredile z največjo pravičnostjo». Zatem je občinski odbornik De Bet-tio vprašal: «Ali je bila imenovana parlamentarna preiskovalna komisija?» Segni: «Jaz nisem vlada, toda vem, da je vlada imenovala preiskovalno komisijo». Dodal je: «Nihče noče kriti krivcev; vse bo storjeno, da se pomaga pravici».
Prebivalstvo je postajalo vedno bolj nemirno in z ihtevalo, naj mu dovolijo, da sliši besede predsednika. Ko se je predsednik pripravljal, da stopi v helikopter, se mu je približal moški in zavpil: «Predsednik, treba je vedeti, kaj se je zgodilo. Ni dovolj vprašati prefeiota ali podprefekta. Tam v Piavi so še mrliči». Ko so ga skušali policaji odstraniti, so se slišale besede Segni je ve žene: «Pustite ga, ima prav».
Neki emigrant se je približal skupini časnikarjev in jim rekel: «Pišite, potrebno je povedati svetu, kaj se je zgodilo. Vrnil se bom v Švico in pripovedoval resnico».
SPLIT, 14. — Danes Je prispel na običajni obisk v Split na križarki «Little Rock» poveljnik VI. flote ZDA viceadmiral William Ellih Gentner. V Splitu bo ostal 4 dni.
Danes pač ni in ne more biti nikogar več ne v Italiji ne v svetu. ki ni prepričan, da mora preiskovalna komisija do dna raziskati, kdo je kriv strahotne katastrofe v soteski Vaiont. Sam predsednik republike je v nedeljo doživel med svojim obiskom prizadetih ljudi in krajev prestreslji-ve trenutke in obljubil, da bo pravici zadoščeno. Med tem pa prihajajo Iz vse države in z vsega sveta prispevki, da bi vsaj preživelim nesrečnežem olajšali posledice grozne nesreče. Tudi vlada je na včerajšnji seji odobrila tiste najnujnejše zakonske ukrepe, ki jih bo moral sedaj parlament po kar najbolj kratkem postopku odobriti.
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 14. — Predsednik republike maršal Tito bo na vabilo predsednika ZDA Kenne-dyja prispel 17. oktobra s helikopterjem pred Belo hišo v Washingtonu, kjer mu bodo kljub neformalnemu obisku izkazali naj višje časti.
Po informacijah iz dobro obveščenih krogov bosta Kennedy in Tito pričela z izmenjavi mišljenj o vprašanjih, ki zanimajo obe državi, takoj po sprejemu. Razgovori se bodo verjetno nadaljevali tudi med kosilom, ki ga bo predsednik Kennedy priredil v čast maršala Tita in nadaljevali popoldne pri ponov-
nem sestanku Kennedyja s Titom. Predpostavlja se, da se bo maršal Tito po razgovorih s Kennedyjem, sestal v novinarskem klubu v Washingtonu z ameriškimi novinarii V petek 18. oktobra bo maršal Tito odpotoval na tridnevni obisk v Kalifornijo, kjer bo gost guvernerja Giorgia Browna, ki je letos obiskal Jugoslavijo in bil gost predsednika republike. V ponedeljek 21. oktobra bo maršal Tito z letalom se vrnil v New York, kjer bo 22.. oktobra govoril na svečani seji generalne skunščine OZN. 25. oktobra se bo predsednik republike verjetno z letalom vrnil v domovino.	b. B.
Vlada je včeraj odobrila tudi za nas Slovence nad vse važen zakonski osnutek, na podlagi katere ne bo več prepovedano — kot je to storil fašizem — dajati otrokom slovenskih krstnih imen z jalovim izgovorom, češ da so «tuja». Upamo, da bo osnutek tudi parlament v kratkem odobril in s tem popravil vsaj eno izmed krivic, ki se zaradi veljavnoati i številnih fašističnih zakonov dogajajo.
Izmed mednarodnih novic pa je brez dvoma najvažnejša vest iz Alžira, da se je spor med Alžirijo in Marokom znova hudo zaostril kljub posredovanju tunizijskega predsednika Burgibe. Maroški vo-jaški oddelki so namreč zasedli tri postojanke, kar smatra alžir-ska vlada za ponovni napad ter skušajo sedaj njene enote zavrniti maroška oklepna vozila. Maroški napad je očitno v nasprotju z obveznostmi na sestanku v Uždi. V teku so srditi boji, pri katerih sodeluje okrog tisoč maroških vo-jakov, ki so prodrli tudi do sto kilometrov daleč. Alžirska vlada želi, da bi se zadeva rešila pri glavnem tajniku afriške konference v Adis Abebi v smislu listine, ki je bila takrat sprejeta, in sicer na miren način.
mg- * m
tflvihtWtbv-
M, -
A■■■
*13S»k5 ■
\v •

<®lp-
4 j
?*s*. • J& ", Pi. 'A 4 >
*4ÌÉfc ** > % i
Zakaj so se predsodki zapičili prav v b,
NEW YORK, oktobra. — Ko bodo naši zanamci brali v zgodovinskih knjigah, da smo na XVIII. zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov sprejeli deklaracijo proti rasni diskriminaciji, bodo verjetno gledali na nas prav tako, kakor bi mi gledali na naše predhodnike, če bi nam zgodovinske knjige govorile, da so plešasti diskriminirali temnolase, ali da modrooki niso imeli enakih pravic kot tisti s temnimi očmi.
Toda kljub temu, da je absurdnost rasne diskriminacije v naših dneh tako očitna, je vendar ena izmed poglavitnih problemov, ki pretresajo sodobni svet. In kako to, da so se predsodki velikih skupin človeške vrste zapičili ravno v barvo kože, v narodnost, kateri posameznik pripada, ali ideologiji, v katero verjame?
Korenine rasne diskriminacije kot tudi številnih drugih oblik diskriminacije je treba iskati predvsem v gospodarskih in političnih odnosih preteklosti. Rasna diskriminacija je samo ena izmed ostankov, ki nam jih zapušča kolonializem kot dediščino. Prav tako kot vidimo na gospodarskem področju, da monopol gospodarske moči še dolgo po političnem razpadu kolonializma omogoča gospodarsko eksploatacijo nekdanjih kolonij — surovinskih proizvajalcev, ki jih eksploa-tirajo nekdanje metropole, industrijsko razvite dežele, tako je tudi rasna diskriminacija ostanek in instrumente oblasti človeka nad človekom.
Odnosi v številnih afriških in azijskih pa tudi v latinsko-ameri-ških in srednjevzhodnih deželah
to v celoti potrjujejo. V Južni Afriki je na primer leta 1959 znašal donodek belega prebivalca 475 funtov šterlingov, dohodek črnega afriškega prebivalca pa samo 39 funtov šterlingov oziroma enajstkrat manj. Razlika med dohodkom belega in črnega prebivalstva je bila prav tolikšna kot razlika med povprečnim dohodkom na prebivalca v razvitih deželah v primeri z dohodkom prebivalca iz nerazvitih držav na svetu (1500 dolarjev v razvitih in 140 dolarjev v nerazvitih deželah). V Keniji je razlika še večja: leta 1057 je prišlo na belega prebivalca približno 447 funtov šterlingov, na črnega pa samo 15, kar pomeni, da je bil dohodek belega prebivalca 23-krat večji od dohodka črnega. Pri vsem tem je treba vedeti, da je znašal isto leto povprečni dohodek na belega prebivalca v Angliji 304 funtov šterlingov in na povprečnega Francoza bele polti 312 funtov šterlingov, kar docelg jasno kaže, da beli prebivalci v deželah, kjer se je problem rasne diskriminacije najbolj zaostril, ne sestavljajo delovnega ljudstva, ampak gre očitno za veleposestnike, kapitaliste in izkoriščevalce, za ostanke iz kolonialnega razdobja.
Velikanske razlike v povprečnem dohodku med pripadniki raznih rasnih skupin niso zgolj po-s’edica tega, da se «višje* rase ukvarjajo s produktivnejšim in zito kvalificiranejšim delom. V Južni Afriki ie na primer leta 1959 znašala povprečna mezda zidarja
96.4 penija na uro, če je bil zidar belec, in samo 26,5 penija, če je bil črnec. V Rodezijski federaciji v Njasi je bil leta 1960 povprečni letni zaslužek Evropejca 1209 funtov šterlingov, vtem ko je afriški prebivalec v teh deželah zaslužil samo 87 funtov šterlingov na leto. Velike razlike v gospodarskem položaju ras so posledice velikanskih lastninskih razlik. V Južni Rodeziji, na primer, sestavljajo belci samo 6,5 odstotka celotnega prebivalstva, so pa lastniki skoraj 60 odstotkov vse obdelovalne zemlje.
V ekonomskem smislu je bil kolonializem najbrutalnejša oblika človeškega izkoriščanja. Pri tem ljudi ni bilo mogoče izkoriščati zgolj na podlagi svobodne igre tržnih sil, očitno celo uporaba surove vojaške in policijske sile ni zadostovala, ampak je bil potreben instrument rasne diskriminacije. Rasni konflikt je dandanes nedvomno najostrejši v Južni Afriki, kjer sestavljajo belci 19.4 odstotka vsega prebivalstva, v Južni Rodeziji, kjer je belcev 6.5 odstotka od celotnega prebivalstva, ter v Angoli, kjer jih 2.5 odstotka. Belo prebivalstvo, ki je koloniziralo te dežele, se je obdalo z mitom rasne večvrednosti. Tam, kjer je bila težnja rasnega mešanja največja — kar dokazuje Južna Afrika — tam je postajal tudi rasni predsodek sčasoma najhujši. Predsodek o rasni večvrednosti se je polagoma zakoreninil v zakonodaji in ljudje določene barve kože so začeli z orožjem preprečevati družitev z ljudmi drugačne barve. Vladajoča rasa je s silo in z orožjem preprečevala podjarmljeni rasi njen normalni kulturni lazvoj in napredek. Zato dandanes ne zasledimo pojavov rasne diskriminacije samo v gospodarskem življenju, temveč prav tako tudi v kulturnem. V Južni Afriki je na primer leta 1958 obiskovalo šole 21,9 odstotka belih prebivalcev in samo 13.9 odtotkov črncev Bantu. V Severni Rodeziji je na 10 tisoč belcev prišla 1.3 šole, vtem ko je na enako število črnskega prebivalstva prišlo samo 0.09 šole. V Keniji je leta 1959 obiskovalo gimnazije in višje šole 4.8 odstotka vsega belega prebivalstva in samo 0.08 odstotka črnega. S tem, da so preprečevali vzgojo, kulturni in znanstveni napredek, so si ljudje določene barve kože počasi pridobivali dejansko intelektualno nadmoč nad ljudmi druge barve kože.
Ko je padla zavesa kolonializma, se je okrila vsa realnost o-stankov preteklosti. In kakorkoli i je videti smešno to ločevanje ljudi po barvi jeožke, je yen.dgifle, eno izmed poglavitnih problemov naše civilizacije. Ameriško družbo pretresa oster spopad z rasnimi segregacionisti: prihodnost te velikanske in bogate dežele je odvisna od tega spopada. Južnoafriška unija je povečala svoj vojaški proračun za 56 milijonov dolarjev, na vsega 220 milijonov, ker se pripravlja na krvavi obračun. Ko spremljamo na kraju samem debate o deklaraciji proti rasni diskriminaciji, se nam zdi, da se je človeštvo komaj začelo otresati iracionalnosti vojskova-
Dr. Franci Zwitter petdesetletnik
Po celovškem «Slovenskem vest- svetne zveze. To mesto je zavze-
niku» povzemamo:
V četrtek, 10. oktobra, je dr. Franci Zwitter, predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem in predsednik Slovenske pro. svetne zveze, praznoval svojo petdesetletnico. Dr. Franci Zwitter sodi med najmarkantnejše osebnosti našega sodobnega narodnega življenja. V borbi za našo enakopravnost ga poznamo predvsem po njegovih prizadevanjih za uresničenje določil člena 7 avstrijske državne pogodbe.
Naš jubilant izvira iz znane A-bujeve rodbine v Zahomcu, kjer se je rodil 10. oktobra 1913. Do vstopa v celovško gimnazijo je preživljal svoja otroška leta na kmetiji svojih staršev. Po maturi se je lotil študija bogoslovja v celovškem semenišču in na teološki fakulteti v Innsbrucku. V Innsbrucku je pričel tudi s študijem prava, ki ga je nadaljeval na Dunaju in v Grazu. Leta 1939 je promoviral za doktorja prava,
Po končanem študiju je zaprosil za službo pri deželni vladi in pri sodišču, vendar sta mu bili obe odbiti. Zato je po prehodni namestitvi pri Slovenski prosvetni zvezi odšel na Dunaj, kjer je študiral na visoki šoli za svetovno trgovino, dokler ni bil leta 1940 vpoklican v nemško vojsko. Kot navaden vojak jo je preživel na raznih frontah, medtem ko so mu domače nacisti izselili. Jeseni 1944 se je v Črni gori pridružil partizanom. Po odpustu iz Jugoslovanske armade se je julija leta 1945 vrnil na Koroško in do poletja 1946, ko je prevzel uredništvo Slovenskega vestnika, vodil kazenski in socialni oddelek na okrajnem glavarstvu v Beljaku.
Na njegovi življenjski poti smo dr. Francija Zwittra že zgodaj srečali sredi našega narodnega življenja. Kot srednješolec je urejal «Zvezdo», pozneje pa «Bratolju-ba». Na Dunaju je bil tajnik «Kluba koroških slovenskih akademikov» »n «Slovenskega krožka», še kot visokošolec pa je bil izvoljen za podpredsednika Slovenske pro-
nja, medtem ko raste pred njim velikanski problem resnega konflikta. Čedalje bolj je jasno, da računa na ta spopad nekdo,-, ki tu ni pavzo«.
Eden izmed temeljnih problemov izgradnje miru in civilizacijskega napredka v naših dneh je, kako osvoboditi človeštvo predsodkov glede barve kože.
JANEZ STANOVNIK
150-letnica smrti
L.Lagrangeja v Turinu
Turinska akademija znanosti bo organizirala ob 150-letnici smrti Luigija Lagrangeja, ki je bil med ustanovitelji te akademije, mednarodni simpozij. S'mpozij bo od 22. do 25. oktobra in na njem bodo obravnavali dve temi: eno iz matematike, drugo iz analitične mehanike. Sodelovali bodo člani akademije znanosti iz Pariza in Berlina, kjer je pokojni Lagrange deloval, računajo, da bo vseh znanstvenikov na simpoziju okrog o-semdeset z italijanskih in inozemskih univerz ter 21 učenjakov iz Italije, Francije, Nemčije, Belgije, Sovjetske zveze in ZDA, ki so bili izrecno povabljeni in ki bodo na simpoziju brali svoja poročila.
Tako so pokopavali žrtve nesreče v Vaiontu. Stroj je napravil dolg skupen grob in vanj so položili krste, večinoma označene samo s številko. Identificiranje je bilo namreč za večino sploh nemogoče, saj so izgubili življenje skoraj vsi, ki so se drug drugega poznali.
•nilllllllllllllllllllllllllfllllllllllllUlUIvnflfHirtlflliniUlllllllllllllllllllllllllllllllllllillliiiiiiiiitiiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiigiiiiinflilllllllllflllUtiaiJlHHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMHIIOIMIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIinillllllllllllllMIIMtlllllllli
PRVI UKREPI VLADE V ZVEZI S KATASTROFO PRI VAIONTU
Obtina Longarine toži 5ADE-ENEL
KPI zahteva imenovanje parlamentarne preiskovalne komisije
mal do njenega razpusta po nacistih. Po letu 1945 je bil kot član Pokrajinskega odbora OF in Demokratične fronte delovnega ljudstva tudi prvi urednik Slovenskega vestnika, leta 1948 pa je bil izvoljen za predsednika Slovenske prosvetne zveze, kar je še danes. Ko so se leta 1955 naše narodne organizacije združile v Zvezo slovenskih organizacij na Koroškem, so izbrale dr. Francija Zwittra za predsednika te naše osrednje organizacije.
Ko ob njegovi petdesetletnici gledamo na obilno in raznovrstno delo dr. Francija Zwittra po naših organizacijah, potem lahko rečemo, da je sam in s svojim vplivom prispeval velik del k pomiritvi odnosov med obema narodoma v deželi. Plodna kulturna izmenjava med Koroško in Slovenijo je sad njegovih pobud za prvo gostovanje Slovenskega narodnega gledališča v Celovcu, do katerega je prišlo leta I960 in za nadaljnja gostovanja. Ta gostovanja so postajala vedno bolj trden most za zbližanje med Koroško in Slovenijo rja poti sporazumevanja in prijateljstva na meji med obema deželama in na Koroškem, ki je skupna domovina dveh narodov. Dr. Franci Zwitter pa najde ob vseh težavah ter nepotrebni in često nerazumljivi ožini tudi vedno spet pravo besedo z našo «desnico», kadar je za dosego ali Pa za obrambo naših narodnostnih pravic in pridobitev potreben skupen nastop Zveze slovenskih organizacij in Narodnega sveta koroških Slovencev.
Ob njegovi petdesetletnici želimo dr. Franciju Zwittru, da bi bilo njegovo dosedanje in bodoče prizadevanje na področjih našega narodnega življenja deležno še večjih uspehov, kot smo jih lahko doslej zabeležili. Njemu osebno pa kličemo: še na mnoga leta plodnega dela v zdravju, sreči in zadovoljstvu.
Čestitkam ni voščilom se pridružuje tudi naš list ter vsi znanci in prijatelji na Tržaškem m Goriškem.
RIM, 14. — Predsednik republike Segni je danes izdal odlok, s katerim je prof. Felice Ippolito prenehal biti član upravnega sveta ENEL, na njegovo mesto pa je imenoval ing. Alda Fraschettija, dosedanjega predsednika višjega sveta za javna dela, ki je bil u-pokojen z današnjim dnem.
Današnja seja ministrskega sveta je bila posvečena v glavnem strahotni nesreči na področju Va-ionta :	obnovili bodo javne na-
prave; prispevali bodo za obnovo zasebnih zgradb in podjetij, preživelim pa bodo dali pomoč v denarju; hkrati bo država prevzela Ufise stroške za vzdrževanje ln izobrazbo sirot. Minister za javna dela Stillo je poročal o razlogih, ki so narekovali imenovanje preiskovalne komisije. Gre za vrsto vprašanj in «zelo resnih dvomov», vendar pa v sedanjem trenutku še ni moč dati o tem dokončne sodbe.
Ministrski svet je odobril, na predlog pravosodnega ministra Rosea, zakonski osnutek, ki ukinja določila, na podlagi katerih je bilo staršem, italijanskim državljanom, prepovedano dajati svojim otrokom tuja imena.
V poslanski zbornici so danes zaključili splošno razpravo o proračunu ministrstva za turizem in prireditve. Minister Folchi bo odgovoril v sredo. Jutri bo na vrsti proračun ministrstva za pošte in telekomunikacije in interpelacije ter vprašanja poslancev v zvezi s katastrofo na področju Vaionta.
Danes se je začelo zasedanje centralnega odbora KPI na katerem je senator Scoccimarro poročal o tragediji m področju Vaionta, poslanec B irca pa o go-spodarsko-političnem položaju.
Glede omenjene tragedije je Scoccimarro omenil tri razdobja: načrt in obnova jeza; v tem razdobju ni noben javni organ upošteval «znanstvene obtožnice» nekega italijanskega geologa mednarodnega slovesa proti izgraditvi jezu; prva uporaba jezu, ko je že prišlo do prvih usadov; zadnji dnevi: pooblastilo o znižanju vodostaja za 20 metrov; pismo župana iz Erta ENEL-SADE; pooblastilo o blokiranju prometa po nekaterih cestah; ukaz, da se odpelje živina. Dve uri pred katastrofo so se križali telefonski pogovori med občino, SADE in o-blastmi. Scoccimarro je pripomnil, da je občina Longarone vložila tožbo proti ENEL-SADE.
Na koncu je centralni odbor KPI odobril resolucijo glede ka-tastfofe na področju Vaionta, v kateri poudarja potrebo, da se ugotove morebitne odgovornosti za katastrofo in zahteva imenovanje parlamentarne preiskovalne komisije, ki naj ugotovi: 1. kaj so pristojna ministrstva ukrenila, da bi ugotovila hidrogeološke pogoje nad jezerom, preden so pooblastila SADE za izgraditev jezu, pozneje pa za napolnitev jezera; 2. iz kakšnih razlogov niti vlada niti krajevne oblasti niso upoštevale protestov in prijav prebivalstva, tehnikov in krajevnih
ni organi
uprav;
ni ene:
3. ali so vodstve-L obvestili pristoj
nosti. V pričakovanju izida te preiskave pa centralni odbor zahteva, da se SADE suspendira izplačilo odškodnino za nacionalizirane naprave.
Barca pa je podčrtal v svojem poročilu O gospodarsko-političnem položaju, da KPI ne nasprotuje takojšnjim nujnostnim ukrepom, ampak jih celo zahteva; kar zadeva politiko načrtovanja, je o-menil naslednje možne ukrepe: odpravo spolovinarstva ; spremembo kmetijskih pegodb; ustanovitev deželnih ustanov za razvoj kmetijstva; radikalno reformo Fe-derconsorzi ; postopno odpravo carinske zaščite žitaric; odobritev urbanističnega " zakona; spremeni-tev načrtov državnih soudeležb v prave načrte za državne investicije; reforma na področju farmacevtike; ustanovitev enotnega sklada vseh nepremičninskih investicij socialnoskrbstvenih ustanov; politiko razširitve kolektivne po-
iiiniiMiiimmiiiilliiiiimiimiHiiiiiiiiiiiMiiiiiMiHiiiiiimmiiiitiiiiiimmMiiiiiiiliiiiiiliiiillillmiiiliiiliitiii
trošnje in civilnih potreb (bolnišnice, prevoz, šole itd.).
Barca je dal pozitivno oceno sindikalnih borb, zlasti na področju industrije in podčrtal nujnost tesnejše povezave med mezdno borbo in borbo proti draginji. Kar zadeva končno vprašanje politike levega centra, je Barca dejal, da komunisti ne diskutirajo toliko o formuli levega centra, niti o načelu srečanja med KD in PSI: «Vse je odvisno od stvarne vsebine tega srečanja in te formule, in od dejstva, ali naprednejše sile levega centra hočejo ali nočejo pobijati konservativne usmeritve vodilne skupine KD». V diskusiji pa sta prevladovali v glavnem dve tezi: nekateri so zatrjevali, da proti politiki levega centra ne obstaja «globalna alternativa», drugi pa so bili nasprotnega mnenja, in so zagovarjali tezo, da mora biti smoter komunistov v tem, da v
S KONCILA VATIKAN II.
Prvi primer zavrnitve liturške sheme
Češkoslovaški primas Beran je izjavil, da tokrat ni preje! vabilo za koncil
VATIKAN, 14. — Na danajšnji splošni kongregaciji vatikanskega koncila je prišlo do presenečenja. Ko so koncilski očetje glasovali o celem drugem poglavju liturške sheme, to je o «sveti evharistični skrivnosti», se jih je izrekih zanj 1417 očetov, proti 36 («non placet»), 781 pa se je izreklo zanj pod formulo «Placet iuxata modum», čemur bo se najbrž v parlamentarnem žargonu reklo, da so se «vzdržali». Tako je imelo torej glasovanje negativen izid, ker ni doseglo dveh tretjin glasov, to je 1495 od 2242 glasujočih
Sicer je vse to za nas laike zelo zapleteno, saj gre za versko izrazoslovje ln skrivnost, ki so seveda neposvečenim prava Španska vas. Toda po zdravi pameti bi pač smeli soditi, da so med koncilskimi očeti nasprotj , ki odražajo različno gledanje na cerkveno politiko, na večjo ali manjšo oblast in avtonomijo škofov do najvišje cerkvene hierarhije itd. Sicer pa razni laični pisci, ki se ukvarjajo s temi vprašanji, delijo kardinale in škofe v «napredne» in «nazadnjaške» ter so uporabili za kurialne kardinale celo izraz «pentagon».
Za laika se zdijo vprašanja, o-koli katerih se vnema boj, neka-
ne oblasti o bližajoči se nevar-ko dlakocepljenje, vendar pa to
iiiiMmiiiiiiintiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiii
Proces proti demonstrantom v Rimu odložen do 18. t. m.
Gre :a 33 demonstrantov, ki so že od prejšnje srede v zaporu
RIM, 14. — Danes se je pred rimskim kazenskim sodiščem začela sodna razprava proti 33 demonstrantom, ki so se udeležili prejšnjo sredo znane rimske demonstracije med stavko gradbenih delavcev. Vsi obtoženci so v zaporu in na sodišče so jih pripeljali v posebnem avtomobilu. Obtoženi so, da so blokirali cestni promet ter da so se uprli pozivu, naj se razidejo, da so se upirali ukazom javnih organov,
da so povzročili razne poškodbe in rane itd. Med hujšimi obtožbami pa so: da so poškodovali osemnajst avtomobilov javne varnosti in šest avtomobilov ATAC, da so prevrnili petnajst zasebnih avtomobilov ter deset motornih koles in furgonov, razbili nekaj stekel na javnih lokalih in podobno.
Na zahtevo odvetnikov je sodišče preložilo razpravo za štiri dni, tj. do 18,t.m.
ni tako, kajti za Cerkev so to osnovna vprašanja. Tako je namreč za koncilske očete važno vprašanje skupinskega branja maš, to je maš, ki jih bere več duhovnikov v samostanih in javnih cerkvah. Glede tega vprašanja se je vnela in vlekla diskusija o tem, kdo daje dovoljenja za take maše: ali «episcopus» (škof) ali «or-dinarius» (ordinarij). Ugotovili so namreč, da ni predpostavljen vsem cerkvenim okolišem škof, marveč tudi ordinarij. Ponekod ta ni le škof, ampak tudi provincial kakega reda, ki ima samostane v določeni škofiji. Kot vidimo, gre za važno vprašanje.
O današnjem 47. zasedanju splošne kongregacije koncila so izdali obširno poročilo, iz katerega sledi, da je bilo omenjeno poglavje dejansko zavrnjeno ter da bodo morali nekatere člene ponovno opredeliti, Iz poročila se tudi vidi, da je poseglo v diskusijo v tem veliko število koncilskih očetov, med katerimi tudi škofa iz Mostarja in Zadra. V diskusiji je bilo govora tudi o diakonih, to je o nižji stop. nji mašništva, ki jo je cerkev opustila. Nekateri koncilski očetje namreč zagovarjajo potrebo, da se diakonat zopet uvede. Pri tem so med drugim nekateri odločno vztrajali, da morajo ostati diakoni samski, drugi pa da bi v določenih krajih lahko tudi stopili v zakon. Razpravljalo se je tudi o tem, ali so škofje neposredni nasledniki apostolov ali ne, o njihovi kolegialni oblasti, ali izvira ta oblast iz božjega prava, o pastirski vlogi škofov itd.
V zvezi s koncilom je dopisnik ANSA v Pragi intervjuval msgr. Berana, praškega škofa in češkoslovaškega primasa, ki so ga pred kratkim osvobodili po dvanajstih letih internacije. Primas je bil videti zdrav in dobre volje ter je nosil talar. Dejal je, da je zelo zadovoljen, da so ga osvobodili ter je izrazil upanje, da se bodo odnosi med Cerkvijo in državo izboljšali. Ko ga je dopisnik vprašal, ali je dobil vabilo za koncil, je odgovoril, da ga tokrat ni prejel. da pa bi rad šel na koncil. Zato tudi ni zaprosil za dovoljenje.
novembru ne pride do sporazuma med strankami levega centra (Cicchetto, Pintor).
Teroristi, ki razvijajo svojo dejavnost v bocenski pokrajini, so preteklo nedeljo skušali podreti pet opornikov električnega omrežja visoke napetosti severno in južno od Milana, in sicer na področju Legnana in Busta Arsizia ter Lodija: tri so podrli v Villa Vesco, v bližini Tavazzano; četrtega so podrli med naseljema Castano in Rebecčhetto, pri pe-i tem pa so našli naboj, ki pa ni eksplodiral. Domnevajo, da so teroristi izbrali področje Milana, ker bo tam. v(\kratkem razprava proti številnim južnim Tirolcem, ki jih dolžijo teroristične dejavnosti v poletju 1961.
Prof. dr. B. Kreft predsednik Slavističnega društva Slovenije
«Jezik in slovstvo» bo urejevala prof. dr. M. Boršnikova
V soboto 12. t.m. je r»dm ob-'ni stveni slavistični inštitut. Nagra-zbor Slavističnega društva Slove- jevanje in učne obveznosti je treni je v Mariboru opozoril nn nekaj : ba urejati v sodelovanju z dru-bistvenih oziroma načelnih vidi- ginu strokovnimi društvi. Organi-
Simpozij o pomenu II. zasedanja AVNOJ
BEOGRAD, 14. — Okrog 120 najuglednejših jugoslovanskih zgodovinarjev, pravnikov in političnih delavcev je povabljeno na simpozij o pomenu II. zasedanja AVNOJ Jugoslavije, ki se bo pričel 16. oktobra v Zagrebu. Na simpoziju bo podanih več referatov, ki bodo obravnavali vrsto aktualnih vprašanj, med drugim tudi vprašanje objektivnih in subjektivnih pogojev socialistične revolucije v Jugoslaviji. Simpozij bo skušal odgovoriti na vrsto vprašanj oziroma dati pobudo za razpravo o teh vprašanjih. Jugoslovanski politični znanosti je na primer poslana teza, da so sklepi AVNOJ o nacionalnih odnosih v Jugoslaviji večjega pomena kot pa navadni u-stavni sklepi. Oni imajo pomen sporazuma narodov Jugoslavije, doseženega na osnovi pravice do samoodločbe in predstavljajo trajno osnovo jugoslovanske skupnosti. Simpozij bo proučil pomen II. zasedanja AVNOJ tudi s tega vidika,	•
kov glede položaja stroke v skupnosti ter pretresal in sprejel ukrepe za to, da bi se konkretne oblike delovanja še izboljšale. Izvolil je nov upraiini odbor. Občni zbor je združen z Miklošičevo prn. slavo in tako po svoje vključen v mariborsko kulturno revijo.
Za novega predsednika Slavističnega društva Slovenije je občni zbor izvolil akademika prof. dr. Bratka Krefta. Dr. Kreft je potem na Koroški cesti št. 1 v Mariboru slovesno odkril spominsko ploščo na hiši, kjer se je nekaj let šolal veliki slovenski in mednarodni slavist Fran Miklošič.
Dosedanji predsednik dr. Dušan Pirjevec je omenil aktualizacijo dela slavističnega društva, ko je v poročilu pregledoval delo zadnjega leta. Opomnil je, da slavisti vendarle ponekod še zmeraj Samo tožijo nad položajem ali pa zahtevajo od družbe priznanje za stroko in podobno. To pa je posivi-stičen odnos, ki loči stroko in njene ljudi od družbe. Uskladiti je torej treba strokovni interes z družbenim.
V razpravi so govorili ob drugem o neustreznem položaju sla-vistov glede učnih obveznosti. Prevelike obveznosti onemogočajo do. bro delo. Razpravljali so o osrednjih glasilih slavističnega društva, o Slavistični reviji in Jeziku in slovstvu. Načenjali so problem slavisti čnega inštituta, ki je potreben, če hočemo, da bo slavistična znanost v Sloveniji napredovala. Nekaj teh in drugih zadev je prišlo v zaključno resolucijo s sklepi. Izmed njih naj omenimo to, da bodo s primernimi načeli in ukrepi spodbudili ali izboljšali izhajanje Slavistične revije.
Za urednico Jezika in slovstva so izvolili prof. dr. Marjo Boršni-kovo. Upravni odbor Slavističnega društva Slovenije bo interveniral pri jugoslovanski Zvezi slavističnih društev, naj razmisli o bolj delovni obliki kongresov, kajti dosedanji so bili preveč manifesta-tieni. Eden od sklepov govori o tem, da je nujen primeren znan-
zirali bodo institucijo, ki bo tuje interesente seznanjala z našo kulturo, jezikom in zgodovino. Pozornost pa bo treba posvetiti tudi odnosu do nekaterih naših kulturnih spomenikov.
Nagrade «Opatija 63»
Prva nagrada: D. Jakšič, «Otišla si sa lastama»
OPATIJA, 14. (Tanjug) — Na VI. festivalu zabavnih melodij «O» patija 63», ki se je končal v soboto 12. t.m. v Opatiji, so proglasili za najuspešnejšo kompozicijo «Otišla si sa lastama» Dušana Jakš iča na tekst Djordja Marjanoviča. Strokovna žirija in žirija organizatorjev festivala jugoslovanske Radiotelevizije je dodelila tej kompoziciji prvo nagrado v znesku 120.000 din.
Drugo nagrado v znesku 100.000 din je žirija podelila Mariju Nar-deliju za skladbo «Poruka mora», tretjo v znesku 80.00Q din pa je dobil Dragutin Diklič za pesem «Oprosti, volim te».
Žirija občinstva osmih jugoslovanskih radijskih postaj in poslušalci v dvorani so proglasili za najuspešnejšo skladbo «Kad jed-nom odeš» Aleksandra Nečaka, ki je dobil za nagrado 12 0 0 din. Nagrado 100.000 din je dobil Dušan Jakšič za skladbo «Otišla si sa lastama» 355 glasov, tretjo nagrado v znesku 80.000 din pa je dobil Marijo Nardeli za «Poruk u mora».
Nagrada Opatije, za najboljše besedilo letos prvič ni bila podeljena, ker je žirija prišla do sklepa, da nobena pesem ne zasluži tega priznanja.
Sesti festival zabavnih melodij «Opatija 63» je trajal tri dni. Za izvedbo so izbrali 28 skladb izmed 350, kolikor jih je prispelo na natečaj.
Jutri bo pogreb pokojnega Jeana Cocteauja
Pred kratkim umrli Jean Coc-teau ne bo imel pogreba na državne stroške, temveč bo francosko vlado uradno zastopal državni minister Gaston Palewski v odsotnosti ministra za kulturo Andrea Malrauxa, ki je v Kanadi. Seveda se bodo pogreba udeležili tudi vodilni člani francoske akademije.
Pogreb bo v sredo zjutraj v občini Milly-la-Foret, na področju Pariza, kjer je pesnik stanoval in kjer je občina določila neko ulico, ki se bo po njem imenovala. Na
županstvu tega kraja bo izloženo tudi pokojnikovo truplo, stražili pa ga bodo mestni ognjegasci.
Danes je bilo objavljeno, da bo v kratkem izšel posmrtni dnevnik pokojnega Cocteauja, kateremu J* dal naslov «Dokončna preteklost»-Co^teau je začel pisati svoj dnevnik pred dvanajstimi leti in že takrat določil, da ga smejo objaviti šele po njegovi smrti. V dnevniku je zelo natančno zapisoval svoje vtise in svoja mnenja o osebah, ki jih je srečal, o tem, kar je čital in o aktualnih dogodkih.
Hudi neredi med pogrebom pokojne Edith Piaf
Pokojno Edith Piaf so pokopali včeraj na pariškem pokopališču «Pere - Lachaise». Pogreba se je udeležila ogromna množica petdeset tisoč ljudi. Pokojnico so polo-
Znana avtorja Garlnel in Giovannlni sta pripravila zabaven «musical», postavljen v Rim prejšnjega stoletja, z imenom «Rugantino». Po uspe. hu v Rimu sta nd-la tudi v Milan — skoraj s strahom, da na severu stvar ne bo uga.Ma. Toda zabavalo se je tudi milansko občinstvo. — Na sliki: Omelia Vanom in Nino Manfredi v nekem prizoru komedije
«Rugantino»
žili v grob poleg njenih staršev. Zaradi tako ogromne množice j* prišlo ob koncu pogreba do neverjetnega nereda. Ljudje, ki so čakali povorko pri pokopališču, so vdrli v smeri tistega dela povorke, kjer so pogrebci nosili krsto, tako da so pri tem prevrnili vet sto policajev, ki so vzdrževali red. Mnogo žensk in moških je pri tem navalu dobilo prave histerične napade: jokali so, kričali in klicali mrtvega «pariškega slavčka». Med množico je bil marsikdo ranjen.
Mnogo Parižanov pa je prišlo na pogreb tudi zaradi tega, da bi videli slavne filmske igralke, med katerimi so bili tudi Yves Mon-tand, Maurice Chevalier, Charlei Aznavour, Tino Rossi in drugi. Pogrebna povorka je morala presekati na poti do pokopališča center mesta in policija je usmerila zaradi tega promet na daljšo, o-krog deset kilometrov dolgo pot-Vzdolž ulic je bilo več desettisol Parižanov, ki so na krsto metali cvetje.
Kot je znano; cerkvena oblast ni dovolila cerkvenega pogreba, ker je bila Edith Piaf ločena i*1 se je civilno, po pravoslavnem obredu, poročila s pevcem Theom Sarapom. Toda kljub temu je kaplan Katoliške zveze za gledališče blagoslovil krsto. Ko so polagali krsto v grob je Theo Sarapo izgubil zavest, tako da so ga odpeljali proč, pri čemer mu je pomagal brat pokojnice. Pozneje se )e vrnil vnovič h grobu.
Pariškj tisk Pa še vedno piše 0 pokojnici na prvih straneh ter objavlja zlasti mnogo fotografij. Pro» vijo, da je šlo mimo mrtvaškega odra v stanovanju pokojnice °' krog sto tisoč ljudi. Pariški tednik «France-Dimanche», ki *mfl največjo tiražo, je napovedal danes posebno izdajo svojega lista, ki bo posvečena pokojni flditb Piaf.
JAPONSKA V BORBI ZA TRŽIŠČA
Ikedov obisk v štirih deželah jugozahodnega Pacifika
Nekateri govorijo o novi obliki japonskega imperializma • Dejansko gre Ikedi predvsem za tržišča ■ Dobri uspebi njegove misije kar zadeva gospodarsko vprašanje - Japonska pomoč deželam v razvoju
Prezgodaj bi še bilo dajati neko dokončno oceno o rezultatih potovanja japonskega premiera Ikede po štirih deželah jugozahodnega Pacifika, že danes pa je gotovo, da ima njegov obisk na Filipinih, v Indoneziji, Avstraliji in Novi Zelandiji daleč večji pomen in ne predstavlja samo nekakšno «misijo dobre volje», kot to potovanje imenujejo v Tokiu.
Nekoč je Japonska v tem ae-lu sveta imela tudi določene politične interese, ki jih je izražala v obliki neprikritih želja po nadoblasti ter izgraditvi mogočnega imperija. Danes pa je povsem gotovo, da si tu želi zagotoviti samo tržišča za svoje blago po eni ter raziskati možnosti Za nabavo surovin, potrebnih njeni industriji, po drugi strani.
Nekdo je to imenoval novo o-bliko japonskega imperializma, oziroma povampirjenje želja in teženj iz obdobja «dumpinga». Ce bi to držalo — kar je malo verjetno — je vse to danes še ovito v posebne oblike, ki so vsakokrat drugačne, pač odvisno od prestolnice, ki se v njej japonske delegacije nahajajo.
Spričo tega tudi Ikedova misija ni imela enih in istih oblik v vseh štirih deželah. Prve dni je bilo na Filipinih ter v Indp-neziji izrečenih mnogo besed o n edsebojnem sodelovanju, predvsem na osnovi japonske pomoči. V razvitih deželah, kot sta Avstralija in Nova Zelandija, pa je Ikeda iskal partnerje za trgovinsko izmenjavo, kakor tudi za skupne nastope na drugih tujih tržiščih.
Na osnovi uradnih poročil o tem obisku v Džakarti, Canberri, Welingtonu, pa bo čitatelj lahko ugotovil, da so bili rezultati pogovorov o političnih vprašanjih dokaj skopi. Povsem drugačni so bili ti rezultati, ko se je pogovor zavrtel okrog gospodarskih vprašanj in gospodarskega sodelovanja.
Zdi se, da si Je Ikedova delegacija postavila za nalogo, da bo najprej dosegla uresničitev realnega, stvarnega gospodarskega sodelovanja, kot tudi, da poišče skupne interese z vsako od teh dežel na gospodarskem področju, o uspehih na političnem področju pa da začne razmišljati šele zatem
Nekaterih skleptiki so od nekod potegnili zaključek, da Japonska — vsaj kar zadeva Indonezijo — v pogledu nekaterih ključnih vprašanj tega področja s to še Vedno ni mogla najti skupnega jezika. Oziroma, da Ikedova vlada, kot menijo v Džakarti, še vedno ne vidi, katera so glavna vprašanja tega področja in katere rešitve so za ta vprašanja edino mogoče.
Ce pa jih vidi, se njena gledišča vsekakor bistveno razlikujejo od onih, ki jih imajo dežele, katere so si pred kratkim priborile neodvisnost.
Nevsiljivo, toda brez pomislekov in omahovanja je Ikeda ob priliki svojega potovanja tudi poudaril, da se je Japonska v lanskem letu s svojimi 382 milijoni, kolikor jih je v obliki pomoči dala deželam v razvoju, med državami, ki to pomoč dajejo, uvrstila na peto mesto, takoj za ZDA, Francijo, Veliko Britanijo in Zahodno Nemčijo. Dober argument v njegovih rokah je bilo tudi dejstvo, da je nad 60 odstotkov pomoči, ki jo daje Japonska, bilo danih prav temu Področju.	\	!
Tudi na tej osnovi je japonski premier zahteval sodelovanje. Besednjak, ki ga je ob tej priložnosti uporabljal, je morda bil nekoliko suhoparen in skop, prejko-ne, ker je bil preveč posloven. Vendar, ko je izjavil, da želi izboljšanje odnosov tam, kjej za to obstajajo obojestranski interesi — tega ni bilo moč razumeti drugače, kot prav tako.
Japonska delegacija je uporabljala izraz «pomoč deželam v razvoju», vendar obstaja vtis, da gre tuoi pod tem geslom za navadno poslovno transakcijo. To je najlepše razvidno tudi iz izjav o nevzdržnosti prakse dodeljevanje kredita za nabavo blaga široke potrošnje deželam z nezadostnimi tujimi plačilnimi sredstvi.
Zaradi tega tudi ni prišlo do obljube — posebno ne v odnosu do Filipinov in Indonezije da se bo pomoč povečala. Nasprotno, rečeno je bilo, da se tudi Japonska nahaja v težkem finančnem položaju in da bi težko mo-
Gradnja nove vrste ladij
Pred leti je po svetu zbudil veliko pozornost nov način gradnje oceanskih ladij. Sistem predvideva dvoje trupov, ki sta med sabo povezana. Vsak trup ima svoj lastni pogonski motor. Ladja, grajena na tak način, je mnogo bolj stabilna, nudi večji upor velikim valovom in z njo lažje upravljajo. Novi način gradnje so Prvi poizkusili Japonci. Ugotovili ‘o, da je gradnja take ladje cel hejša in tudi lažja, ker bodo izdelali vsak trup posebej in ju šele zatem sestavili. Računi so Pokazali da bo ladja tega tipa tudi hitrejša.
gla zagotoviti nadaljnja sredstva za pomoč tujini, in to predvsem zaradi nujnosti vlaganja kapita-lov, da se ohrani tempo razvijanja lastnega gospodarstva, in, diugič, zaradi odplačila dolgov ter reparacij.
Vendar so Japonci dali vedeti, da so pripravljeni v okviru odplačila reparacij (od 1.019 milijonov dolarjev, kolikor jih mora skupno plačati na račun reparacij, je deželam tega področja že bilo danih 421 milijonov) podpreti ekonomski razvoj in blagostanje dežel, katere ja Japonska v pretekli vojm imela zasedene, in to v obliki, ki bi jim najbolje ustrezala. Premier rkeda je obenem izrazil željo, da se izraz «reparacije» menja z drugim, kar bi najprej pomenilo, da si Japonska na vsem tem področju želi zagotoviti mesto, ki zanj meni, da ji kot industrijsko razviti deželi pripada.
Vendar bodo — vsaj kar se Indonezije tiče — japonske napake iz obdobja prvih let dobavljanja blaga na račun reparacij še vrsto let preprečevale uspešnejši japonski gospodarski prodor na to tržišče. Zakaj stroji in oprema, ki so jih bili Japonci takrat poslali, so bili tako slabe kvalitete, da se je bilo ustvarilo splošno mnenje o njihovi slabi kvaliteti.
Obisk premiera Ikede na Filipinih, v Indoneziji, Avstraliji in Novi Zelandiji je bil potekel brez hrušča, povsem tiho, ob neogibni vljudnosti in prisrčnosti. In, navzlic temu, da ni dal nobenih takšnih rezultatov, ki bi bili padli v oči pa vendarle nihče ne dvomi, da je japonski premier postavil zelo solidne osnove za dejansko uveljavitev Japonske v deželah jugozahodnega Pacifika in jugovzhodne Azije, in to predvsem na gospodarskem področju.
S.	O.
... "
mm
Zadnje dni septembra je v Bosporu, zaradi megle, zavozila v obalo sovjetska ladja «Arhangelsk», pri čemer Je zadela hišo in jo popolnoma porušila. Tri njene prebivalce je pri tem doletela smrt. Na sliki vidimo sovjetsko ladjo in porušeno hišo	(foto Magajna)
RAZVOJ SOCIALNIH RAZMER NA FINSKEM
Strukturne spremembe in pojav urbanizacije
Nagel razvoj industrije med leti 1940 m 1960 - Vprašanje severnih predelov - Osnovni cilj socialne politike: kar najbolj pravična porazdelitev narodnega dohodka
Programi socialnega razvoja su na Finskem tesno povezani s spremembami v družbenem u-stroju. Industrializacija in urbanizacija sta se pred drugo sve tovno vojno razmeroma počasi razvijali, ker je Finska ostala do druge svetovne vojne pretežno kmečka dežela. Med leti 1940 in 1960 se je industrija začela naglo razvijati, bodisi zaradi reparacij, ki jih je morala Finska plačevati Sovjetski zvezi, bodisi zaradi elektrifikacije oddaljen h področij v severni Finski. Vse to je povzročilo nagle spremembe v strukturi zaposlitve. Vedno več ljudi je zaposlenih v industriji, trgovini, prometu in služnostnih službah, ki so vse pretežno mestne zaposlitve.
Pri tem je treba upoštevati, da se je industrija počasi širila v severnih pokrajinah, ki so le redko naseljene. Ljudje se tam preživljajo z obdelovanjem malih
MiiiMiiiiiiiMmiiiiniiiuininiiiiHiiiiHMUHinniniiiiniiiiiiiMnniiniiimmmnnnMnMNUMMMMimiiiiMniMmMIMniiiHMHtMnMmiiiiiiiiii iiiiiiiiiiiHtiiiiiiHitiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimitiiiittitiitttimmiitiiiiiiiimtmMniiiiiiiiiiii'iuimiiiiiiiiiiiiiiiiHiiinniitiiiiiiMiiiiiiiiiMMiiiiiniMiiiiiiitiiiiiiiiimiiMiiina
ZANIMIVI POGOJI ČLOVEKOVEGA ŽIVLJENJA MORDA ŽE V BLIŽNJI PRIHODNOSTI
Elektronski stroji kot odlični sodelavci človeka
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
Claudio Picerna v galeriji Lonza
V veliki dvorani umetniške galerije A. Loma, ki jo ima Tržaški slikarski krožek v drugem nadstropju hiše št. 14 v Ulici Imbriani, razstavlja slikar samouk Claudio Picerna svojih sedemindvajset olj. Je to prvič, da nastopa z osebno razstavo. Sicer pa se tudi drugače Picerna ni mnogo javno udejstvoval na skupnih razstavah, ker slika šele dve leti. Zato nam je skoraj čisto nov.
Kot večina slikarjev samoukov, slika Picerna v prostem času, po poklicnem delu, in verjetno dela to tudi v večjih in manjših presledkih, kar opažamo v teh oljih, ki se v njih načeti slikarski razgovor nenadoma prekinja, da bi se zatem v novi obliki znova pričel v drugih skupinah slik. Jasno, da to ustvarja maice neenoten videz vse razstave. S teti pa moramo Picerni v dobro neko dejstvo, namreč, da se kljub nestalnosti v kontinuiteti dela, umetniško ugodno razvija. To je zlasti očitno v skupini v zadnjem času nastalih podob, ki so vse dobre ali skoro odlične, ker v njih dojema predmetnost osebnejše, kot tudi nje barvno stran, in ki predstavljajo afriška dekleta, zamorskega bojevnika, dekle in doprsni portret Toulousa Lautreca, znamenitega francoskega slikarja. Francoski mojstri pa Picerno tudi drugače zanimajo. Večji ali manjši vpliv Van Gogha, Degasa, Rousseauja in Renoirja odseva iz raznih slik, zlasti se v posrečeni podobi «Dekleta na deželi» z rdečim sončnikom opaža vpliv zadnjega. Dobro in pristnejše uspeva Picerna v svojih tihožitjih, v katerih z množico drobnih potez ustvarja mehkobo in plastičnost barvitih posod, sadja in cvetlic. Tudi slikoviti kotički luke s čolni m dvigali so sprejemljivi, in tudi nekatere slike z jadrnicami, obsijanimi od plamenov tonečega sonca. Ne prepričuje pa Picerna v pokrajinskih slikah, ki jih podaja po spominu. Sploh pa slika skoro vse iz lastne domišljije, ki je romantično usmerjena. To zrcalijo zlasti slike bradatih pomorščakov in starih tovornih parnikov ter podoba, v kateri je on sam žalosten de-ček-sirota. odet v veselo pustno oblekco. Claudio Picerna ima vsekakor dobre slikarske izglede in če bo le vztrajno slikat, bo gotovo dosegel še višjo raven umetniškega ustvarjanja.
MILKO BAMBIČ
v njegovih proizvajalnih naporih
Težnja po sodelovanju med človekom in elektronskimi stroji - Primer takšnega sodelovanja v medicini - Kdo bodo «medicinski inženirji» in kakšne bodo njihove naloge - Poslovanje v odvetniški pisarni na osnovi posebnega elektronskega sistema - Elektronika na področju vzgoje - Tovarne, ki bo v njih delalo samo nekaj nadzornikov - Pojav številnih novih poklicev
Obljavljamo v izvlečku, zaradi njegove zanimivosti, članek, ki ga je napisal dr. Simon Ramo, priznana ameriška avtoriteta o vprašanjih avtomatizacije in e-lektronike. Članek je bil objavljen v časopisu «US News and World Report»..
V drugi polovici našega stoletja, se bo čedalje intenzivneje razvijala visoko avtomatizirana «elektronska» družba. Razvijala se bo postopno, ker je tehnologija tako zapletena m drago, obenem pa potrebuje taso veliko število visoko šolanju ljudi, da bo za urcsničMev ustreznih sprememb potrebno precej časa. Stroški za ustvaritev take avtomatizirane družbe so veliki in jih ni moč meriti ne z milijoni in ne z milijardami.
Danes delamo na vskladitv; sodelovanja med človekom 'n elex-tronskimi stroji, da o, dosegli najboljšo obliko dela na rsznih področjih človeške dejavnosti v prometu, v popledu zvez, v medicini, na pravnem pidrotju, na področju vzgoje, v javni upravi. To vskladiliv, oziroma kombinacijo imenujemo «elektroniko». Gre za hov izrav, ki jé, mislim, boljši od izraba «avtomatizacija», če n ij opišemo novo zvezo me.i človekom ,n stroji.
Opišimo najprej i nmer takšnega sodelovanja v medicini. Stroj bo zdravniku rekel: «Imate vse podatke o tej bolezni in lahko izberete način zdravljenja, ki bo zagotovil najbolj rezultate.» Ali pa bo stroj celo svetoval nekaj, na kar zdravnik


g S//S/////A
\msm
Radio Trst A
7.30: Jutranja glasba; 11.30; Slovenski motivi; 11.45; Mali ansambli; 12.15: Pomenek s poslušavka-mi; 12.30: Izbor iz tedenskih glasbenih sporedov; 13.30: Glasba po željah; 17,00; Igra ansambel Carlo Pncchiori; 17.20; Orkester španskega baleta Emme Morales; 18.15: Umetnost, književnost in prireditve; 18.30; Italijanske sodobna simfonična glasba Ferruccio Busoni: Indijanska Fantazija; 18.55: Harmonikarja Tony Jacque iz Franco Scarica; 19.15; Pisani balončki; nato Novosti v lahki glasbi; 20.00:’ Sport; 20.30: Svetovni radijski teden; 21.00; Znameniti gorniki v Julijskih Alpah; 21.30: Blues melodije; 22.00: Sopranistka Ljuba Berce-Košuta; 22.25; Plesna glasba.
Trst
1200; Plošče:	12.25; Tretja
stran; 13.15: Kot juke-box; 13.40: Tržaške pesmi.
TOREK, 15. OKTOBRA 1963
ka glasba; 17.0Q; Operne arije; 17.40: Sama glasba; 18.00: Prenos RL; 19.00: Poje Nico Fidenco; 19.30; Prenos RL; 22.15: Ansambel Milt Jackson; 22.40: Violončelist Škerjanc; 23.00; Prenos RL.
Nacionalni program
6.30; Vreme na ital.1 morjih; 7.00; Almanah; 8.20: Naš jutranji pozdrav; 8.30; Glasbeni sejem; 8.50: Strani iz albuma; 10.00; O-perna antologija; 11.15: Koncert; 14.55:	Vreme na ital. morjih;
15.15; Pregled likovnih umetnosti; 15.45: Ital. narodne pesmi in plesi; 16.00: Program za najmlajše; 17.25; Simfonični koncert; 19.10: Oddaja za delavce; 19.30: Glasbeni vrtijjak; 20.25: Orkestra Dra-gon in Felix Slapkin; 21.30: Otvoritveni koncert «Berliner Phil-pharmonie».
II. program
Koper
5.00: Prenos RL; 6.15: Jutranja glasba; 7.00: Prenos RL; 7.15: Glasba za dobro jutro; 9.30; Album orkestralnih melodij; 10.00: Prenos RL; 11.00: Otroški kotiček; 11.30: Tajčevič: Sedem balkanskih plesov — Bučar; Zum-berška rapsodija — Pogačar: Skaljarski ples; 12.00: Glasba po željah; 12.45: Lahka glasba; 12.50: Nadaljevanje glasbe po željah; 13.40; Koroški akademski oktet; 14.00: Popularne orkestralne melodije; 14.30: Paleta zabavnih popevk; 15.15; Zabavna glasba; 15.30: Čajkovski: Serenada za godalni orkester, op. 48.; 16.10: Lah-
8.00: Jutranja glasba; 8.25; Poje Cocky Mazzetti; 9.00: Ital. pentagram; 9.15; Ritmi in fantazije;
9.35:	Oddaja za ženske; 10.35:
Nove ital. pesmi; 11.00: Glasba za dobr ovoljo; 12.00: Oanes v glasbi; 14.00:	Pevski program;
14.45: Plošče; 15.00: Album pesmi 18,00: Program za najnuujac, leta; 15.15: Izbrali smo za vas; 19.00: Dnevnik; 19.15: Pregled sli-
15.35; Koncert v miniaturi; 16.00:	'----	'-'---■- ----------------
Rapsodija: 16.50: Ital. narodne
pesmi; 17.35: Mala ljudska enciklopedija; 18.35: Vaši najljubši pevci; 19.50; Slavni valčki; 21.45:
Večerna glasba; 22.10: Jazzovski kotiček.
III. program
18.30:	Gospodarska rubrika;
18.40:	Panorama idej; 19.00:
Lisztov koncert; 19.15: Pregled severnoameriške kulture; 19.30:
Vsakovečernl koncert; 20.30: Revija revij; 20.30: Haendlov koncert; 22.45: Glasba danes.
Slovenija
5.00: Dobro jutro; 6.20: Tečaj angleščine; 8.05: Domače viže; 8.30; Zabavni orkestri z zbori; 8.55: Radijska šola; 9.25; Prizori iz jugoslovanskih oper; 10.15: Pisana paleta; 10.45: Trije mladinski skladatelji; 12.05: Zabavna glasba; 12.15; Kvintet «Dobri znanci» s pevci; 12.40: Lepe melodije; 13.15:	Zabavna glasba;
13.30: Plesni ritmi; 14.05: Radijska šola; 14.35: Pesmi iz Bele krajine in Zumberka; 15.15: Zabavna glasba; 16.00; Vsak dan za vas; 17.05; Koncert po željah; 18.10: Instrumentalni solisti zabavne glasbe; 18.25: Plesni orkestri RTV Ljubljana; 19 05; Glasbene razglednice; 20.00; Slovenske narodne; 20.20; Radijska igra; 21.15: Serenadni večer; 22.10: Glasbena medigra; 22.15; Skupni program JRT; 23,00; Poročila; 23.05: Nočni komorni koncert Franz Liszt in Cesar Franck.
Ital. teieviiija
18.00; Program za najmlajše;
Pregled slikarstva, kiparstva in arhitekture; 20.15: Sport; 20.30: Dnevnik; 21.05: «La fortuna è bionda», film; 23.05: Dnevnik.
DRUGI KANAL
21.05: Dnevnik; 21.15: Zgodovina atomske bombe; 22.20; «L’occasione fa l’uomo ladro» Rossinijeva opera; 23.20: Sport.
Jug. teieviiija
NI SPOREDA
ni bil niti pomislil, a bo zatem na tej osnovi lahko nadaljeval svoja raziskovanja.
To ne pomeni, da bo vsak zdravnik strokovnjak za elektroniko. Imel pa bo asistente, ki ne bodo nujno morali vedeti mnogo o medicini, a bodo strokovnjaki za stroje. To bodo bržkone nekakšni «medicinski inže-nerji», izpopolnjeni v stroki, ki danes še ne obstaja. Vsekakor bodo ljudje velikih intelektualnih sposobnosti in bodo prejko-ne imeli tako diplomo zdravnika kot inženirja. Zdravniki pa bodo tudi v bodoče morali stalno slediti razvoju medicinske vede, ki bo naglo napredovala, a medicinska praksa se bo na osnovi tega prav tako naglo spreminjala, oziroma menjala.
Naj omenimo še primer, kako bodo, postavimo, v tehnološkem svetu bodočnosti delali odvetniki. Vsak odvetnik bo v svoji pisarni imel ustrezno elektronsko zvezo z večjim številom registrov, izpolnjenih z dejstvi, zakoni in postopki. Asistent bo vse potrebne podatke beležil s pomočjo posebnega elektronskega sistema. Sleherno odstopanje od zakona, vsaka pomanjkljivost in napaka, vsako vprašanje, ki ima zvezo s pravom, bo po tem sistemu avtomatično zabeleženo.
Na področju vzgoje se približujemo krizi. Neverjetno naglo rasejo potrebe čedalje številnejšega prebivalstva sveta, a naše možnosti, da človekove telesne in umske darove ter nagibe usmerimo v najpravilnejšo smer, se čedalje manjšajo. Doslej smo v šolah tehnologijo malo uporabljali. Čemu bi določeno mehanično gradivo dijakom ne predavali stroji, vzgojiteljem, oziroma predavateljem pa bi bile prepuščene zahtevnejše naloge? Predavatelji bodo v elektroniki imeli odličnega pomočnika. Tako bo npr. dobro predavanje v bodočnosti potekalo v obliki filma. Vsak dijak bo na klopi imel gumb, s pomočjo katerega bo javljal, ali predavanje razume ali ne. Na osnovi tega, kako ga bo dojemal, bo tudi film tekel hitreje ali počasneje, pri tem pa bo celo dajal naknadna pojasnila — vse to avtomatično, kot rezultat stalne registracije dijakovih odgovorov na postavljena vprašanja.
Kar se tiče povsem avtomatiziranih tovarn, bi rekel, da ni več daleč dan, ko bo v njih delalo samo nekaj nadzornikov nad stroji, ki bodo sicer vsa dela opravljali sami. Verjetno bo enkrat okrog leta 20Ou na tak način avtomobilske dele ceneje sestavljali, kot bi to delo opravilo večje število delavcev.
Vendar bodo za določena dela še vedno primernejši ljudje od strojev. Zakaj, človek je dejansko že sam po sebi prav tako zelo zapleten stroj. Vi bošte npr. rekli; «Želim kupiti določene surovine in menjati njihovo obliko, dokler iz njih ne izdelam avtomobila, pri tem pa hočem, da bi to dosegel kar najbolj poceni.» Nato se boste spomnili, da ima človek v svoji glavi nad milijardo vizualnih in slušnih čutov in da je opremljen tudi s sposobnostjo elastičnih gibov. Ugotovili boste, da je on cenejši. Lahko tudi pričakujemo, da bomo v bodočnosti ugotovili, kako je za številne posle in dela ceneje uporabiti ljudi, kot pa se lotiti izdelovanja dragih ter zapletenih strojev.
Današnji poslovni ljudje čedalje bolj prihajajo do prepričanja, da si ne morejo zapomniti vsega, oziroma ne morejo na doslej vajen način spremljati naglih sprememb v poslovanju. In tako, vtem ko bo ves intelektualni proces še naprej pri-padal človeku — za kar bodo potrebne visoke kvalitete znanja
in sposobnosti — bo stroj opravljal ves tehnični del poslovanja, olajševal intelektualne napore človeka, zagotovil večjo učinkovitost, večji dohodek in večjo varnost
Človeški interesi se bodo menjali. Razvili se bodo novi posli, ki bodo zahtevali več delovne sile, k,ot je ie potrebne danes, ker se bo dohodek bolje kontroliral in trgovski Ùkrèpi natančneje sprejemali, to pa bo obenem zrgotavljalo več novih proizvodov in boljše izkoriščanje razpoložljivih virov. Razumljivo, od časa do časa bodo nastopile tudi začasne motnje. Foudarjam začasno, ker bo v daljšem časovnem obdobju naša «elektronika», ki bo upravljala gospodarstvo, sposobna ustvariti toliko delovnih mest, da bodo vsi zaposleni.
Kar zadeva delovni čas, 'ne vidim nobenega utemeljenega razloga, da bi tehnološka družba morala težiti za njegovim radikalnim zmanjšanjem. Mislim, da bo ta družba imela trideset-urm delovni teden, se pravi pet dni po 6 ur. Na delo se bodo ljudje vozili v avtomatičnih avtomobilih. Do predmestnih ulic bodo vozilo upravljali sami, naprej, kjer bo promet zelo močan, pa bodo pritisnili na gumb, nakar se bo avto avtomatično upravljal. Gospodinje bodo blago kupovale preko televizije.
Kar se tiče sporazumevanja med ljudmi, bo verjetno sklenjen sporazum o enotnem svetovnem jeziku — jeziku, ki se bo razvil pod vplivom stroja in katerega bo vsakdo razumel To ne bo eden od današnjih živih jezikov pač pa informativni tip . jfikilfs. Otroci se gg bodo naučili id ga. bodo govorili. Vsak resnično kulturqi človek bo v prihodnosti znal tako pravkar omenjeni jezik stroja kot tudi «naravne ježike», se pravi vsaj enega od naravnih jezikov, ki bo materni. Jezik stroja bo sestavljen iz vrste kratic in kratkih stavkov. Stroj se ne bo ukvarjal z lepoto jezika, ta jezik bo enostaven, zgoščen, logičen in neposreden — brez dvoumnih pomenov in težke slovnice.
Postavlja se vprašanje, ali bodo vse te spremembe pomenile blagostanje za posameznike in nasploh za človeštvo. Mislim, da bo bodoči svet nudil mnogo izrednih priložnosti. Imeli bomo na razpolago vrsto novih orodij, s katerimi bomo lahko delali; pojavili se bodo novi poklici, človek pa bo ustvarjal številne nove proizvode, ki ga bodo razveseljevali. Vendar, da bi mogli spoznati koristi tehnologije, moramo prej družbeno «odrasti».
(US News and World Report)
Pred kratkim se je vrnila v Pariz nekdaj zelo slavna filmska igralka Martine Carol, ki zdaj povečini živi na Tahitiju. Njen prihod Je v zvezi z nekim njenim gledališkim nastopom. Komaj je stopila iz letala, je dobila živčni napad in so jo morali prenesti v bližnjo ambulanto.
........*»•«»»•»»».......“»""'»'«ni......................................................................
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Bolje
kmetij in dopolnjujejo svoj zaslužek s sečnjo in splavljanjem lesa. Na Finskem je lesna industrija zelo razvita. Industrijska proizvodnja je razgibala tudi življenje ljudi, ki prebivajo na severu. Zaradi nove motorizirane opreme, kot na primer traktorjev in motornih žag, ki so jih začeli v veliki meri uporabljati v zadnjih letih, se je na severu razvila kronična brezposelnost, katero niti politika polne zaposlitve v bolj industrializiranih krajih ni mogla preprečiti. Iz teh krajev je sorazmerno mnogo več komunističnih poslancev v parlamentu, kot iz kateregakoli industrijskega kra’a v državi. Začela se je drobiti kmetijska posest, zakaj po končani vojni je bilo treba poskrbeti tudi za kmete iz krajev, ki jih je Finska odstopila Sovjetski zvezi. Zato so v socialni politiki začeli posvečati kmetijstvu večjo pozornost in dajati kmetom podpore. Preseljevanje Kmetov v mesta se je spričo tega nekoliko ustavilo. V teh krajih so tudi dali vrsto pobud za razna javna dela, da bi zaposlili prebivalce.
Treba je namreč upoštevati, da se finska socialna politika ne more omejevati samo na vprašanje finskega industrijskega delavstva m meščanov sploh. Glavni cilj povojne socialne politike je. da se čimbolj pravično razdeli narodni dohodek, V primerjavi z drugimi severnimi državami Evrope, se je urbanizacija na Finskem razvijala bolj počasi. Vendar se je v tem pogledu stanje po zadnji vojni spremenilo.
Leta 1940 je prebivalstvo v mestih in trgih štelo 992.000 enot, ali 27 odst.; leta i960 pa se je dvignilo na 1.669.600. ali 38 odst. vsega prebivalstva. Čeprav še vedno večina prebivalstva živi na deželi, pa sta nagel razvoj prometnih sredstev in razširitev denarnega gospodarstva vnesla globoke spremembe v kmečko življenje. Zaradi tega morajo na deželi reševati podobna vprašanja na enak način kot v mestih. Glav-no mesto Helsinki pa je s svojimi 450.000 prebivalci močno pridobilo na važnosti in vplivu. Močno centralizirana državna uprava, kakor tudi osredotočanje gospodarskih sil ter znanstvenih in kulturnih ustanov v glavnei i me. stu, je povzročilo precejšnja družbene spremembe. Vse to narekuje, da v glavnem mestu z vso naglico iščejo ustreznih rešitev za novo porajajoče se socialne probleme.
Januarja 1940 sta Zveza finskih delodajalcev in Zveza finskih delavcev sklenili sporazum. Sporazum se je opiral na podobne prejšnje sporazume na Danskem in Švedskem. Kasneje so sporazum nekoliko dopolnili, tako da se je spremenil v pravo kolektivno pogodbo. Po prvi svetovni vojni, vse do leta 1940, so delo-d j alci kazali do sindikatov nezaupanje. Sele ko je Finska stopila v vojno, sta obe stranki bili pripravljeni na pogajanja, s čimer so nastali v industriji tudi novi odnosi Med leti 1940 in I960 se je število kolektivnih pogodb stalno Večalo, hkrati pa so se sindikati močno okrepili. V primeri z drugimi skandinavskimi državami, pa je število sindikalno organiziranih delavcev še vedno nizko, saj je včlanjenih v sindikatih le 45 odst. vseh industrijskih delavcev.
Organizacije delavcev in delodajalcev so skoraj vse osredotočene v glavnem mestu. Tu se sklepajo tudi pogodbe in prav spričo tega obstajajo majhne razlike v plačah med posameznimi kraji, se pravi, da so plače slabo razčlenjene.
Leta 1946 je bilo ustanovljeno sodišče za reševanje delovnih sporov. To sodišče odloča v sporih o tolmačenju kolektivnih pogodb. Vrhu tega obstajajo tudi državni posredovalci, ki pa se ukvarjajo samo z manjšimi spori. Po letu 1946 je bil sprejet zakon, na o-snovi katerega se morajo v vseh tovarnah, ki zaposlujejo več kot 50 delavcev, ustanoviti skupni proizvajalni odbori, v katerih so zastopana vodstva tovarn, uradniki in delavci.
Ti odbori opravljajo samo posredovalne funkcije. Njihov namen je upostaviti v tovarnah tesnejše notranje stike in s tem pri-spevati tudi povečanju proizvodnosti. Ti odbori, na žalost, niso povsod uspeli.
boste opravili svoje delo sami, kot pa skupno z drugimi. S svojo di-plomatičnostjo se boste ognili nekemu tesnejšemu nesporazumu.
BIK (od 21.4. do 29.5.) Ce ne iščete neposrednih rezultatov, bo uspeh toliko bolj gotov. Večer je primeren za pogovor, ki vas bo pomiril.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Skušajte odpraviti svoje predsodke in napačne ideje. Dan bo v čustvenem pogledu zadovoljiv.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Svoje ideje uveljavite na miren način. Morali boste braniti svoj mir pred tujim vmešavanjem.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Ne bojte se tvegati, če kaže, da boste do-neposreden uspeh. Pomenek
Sofiji vam bo odpravil slabo
DEVICA (od 23.8, do 22.9.) Izkušnje in zdrav razum vam bodo pomagali pri rešitvi nekega vprašanja. Vaše osebne težnje bodo na-letele na nasprotovanje.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Spodbudni vplivi v korist nekega skupinskega dela. Vaši osebni načrti bodo ogroženi zaradi zavisti nekaterih prijateljev.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Vaš ugled pri sodelavcih narašča. Z nekaj dobre volje utegnete od-
praviti manjši družinski spor STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Dobro proučite morebitne posledice sprejetja neke težavne naloge. Ugodne možnosti za ureditev nekega še nerešenega vprašanja.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Računajte ne srečo, a predvsem na lastne sposobnosti. Dobro razpoloženje vas bo privedlo do tega, da boste jto; li nei.aj na nar doslej niste nit: pomislili VODNAR (od 31.1. do 19.2.) Pa-zite da ne sprejmete nekaterih krivičnih ukrepov, ki bi zadeli vaše sodelavce. Ne izgubite svoje potrpežljivosti.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Obstajajo dobre možnosti. da rešite neko nehvaležno nalogo. Ohranite zaupanje vase.
PRIMORSKI DNEVNIK
Vreme včeraj: Najvišja dnevna temperatura 19,6 stopinje, najntija 12,5, ob 19. url 17,7 stopinje, vlage 81 odst., zračni tlak 1015,9 narašča, veter 2 km na uro vzhodnik, nebo 3/10 pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 19 stopinj.
Tržaški dnevu
Danes, TOREK, 15. oktobra
Terezija
Sonce vzide ob 6.20 in zatone ob 17.21. Dolžina dneva 11.01. Luna vzide ob 3.51 in zatone ob 16.58
Jutri, SREDA, 16. oktobra Jadviga
PRVI KONKRETNI AKT LEVEGA CENTRA V POKRAJINSKEM SVITU
Na sinočnji seji je pokrajinski svet izglasoval proračun za leto 1963
Svetovalec Medani (PSI) je poudaril, da mora biti iz političnega okvira levega centra izločena vsaka diskriminacija in zajamčeno mirno sožitje vseh prebivalcev ■ Izrabljene fraze skrajne desnice ■ Razlogi KPI za glasovanje proti proračunu - Bedne demonstracije fašističnih pobalinov
&
Fel
Ob začetku sinočnje seje pokrajinskega sveta je predsednik dr. Delise počastil spomin žrtev strahotne nesreče v Longaronu in okolici. Nato je sporočil ukrepe, ki jih je pokrajinska uprava sprejela ob neurju, ki je 4. septembra prizadelo miljsko, dolinsko in del tržaške občine, o sestanku Skupnosti jadranskih pristanišč v Bariju in o sestanku v Rimu, katerih se je osebno udeležil in na katerih so govorili o nujnih ukre-ih za razvoj tržaškega pristani-iča.
Po teh sporočilih je predsednik redložil v odobritev svetovalcem etošnji pokrajinski proračun, ki se v bistvu ne razlikuje od proračuna, ki ga je pokrajinski svet preteklega julija zavrnil. Edina sprememba v predloženem proračunu se je nanašala na nekatere nove postavke, ki predvidevajo pomoč prizadetim po neurju preteklega septembra in pomoč prizadetemu prebivalstvu v Longaronu in okolici.
Pred glasovanjèm o proračunu, je najprej podal glasovalno izjavo načelnik demokristjanske skupine svetovalec Maly. Poudaril je, da je pokrajinski svet zavrnil njegov poziv preteklega julija, naj se glasuje o proračunu samo kot upravnem aktu ter je z večino glasov menil, da je proračun predvsem politični akt pokrajinske uprave. Nato je demokristjanski svetovalec zavrnil ponudbo misovcev, da so danes pripravljeni glasovati za proračun, da se prepreči levi center.
Zatem je svetovalec Maly ugotovil, da je PSI sedaj zavzela drugačno stališče kot v preteklosti. Preteklega julija je PSI glasovala proti proračunu iz političnih razlogov. Kot mi je znano — je dostavil svetovalec — je sedaj PSI spremenila svoje stališče in je izjavila, da je pripravljena zavzeti takšno stališče, ki bo omogočilo izglasovanje proračuna. Do tega sklepa je prišlo potem, ko je KD sklenila začeti uvodne razgovore s socialistično stranko. V resnici KD noče imeti nobenega opravka s KPI, kakor tudi noče imeti nobenega opravka z MSI ter z liberalci.
Poleg tega, je ugotovil demokristjanski svetovalec, je KD v vsedržavnem okviru sklenila, da krene po novi poti in je zato razumljivo, da se tudi v krajevnem merilu poiščejo enake poti. Zaradi tega je KD v Trstu izbrala levi center. S tem, je poudaril svetovalec, KD ne namerava zanikati svoje preteklosti. Tudi v prihodnji upravi bo KD odločujoča sila in bo nadaljevala z borbo za utrditev svobode, demokracije in mirnega sožitja med vsemi prebivalci.
Danes, je nadaljeval svetovalec, je PSI večkart poudarila, da hoče biti stranka italijanskih državljanov, ki govorijo različne jezike. Zato je KD vzela to v poštev, in bo skušala nadaljevati pot skupno s PSI. Po ugotovitvi, da bo sporazum, ki je bil sklenjen med štirimi strankami, ohranil pri življenju izvoljene krajevne uprave, je svetovalec Maly izjavil, da bo njegova skupina glasovala za proračun.
Misovec Angiolillo pa je potegnil iz fašistične ropotarnice vsa tista gesla, ki jih fašisti že več kot 40 let ponavljajo proti Slovencem in proti komunistom in proti socialistom. Zanj so tržaško federacijo PSI zasegli «slavo-komunisti», ki bodo odslej naprej izsiljevali Krščansko demokracijo za uresničenje «slovenskih nacionalističnih teženj in stremljenj po italijanskem Trstu». Nič manj socialistično in šovinistično razpoloženega se ni pokazal liberalec odv. Jona. Zanj je levi center prava katastrofa za italijansko gospodarstvo. Le. vi center služi samo socialistom in komunistom, ki skupno stremijo po socialistični ureditvi družbe. Odv. Jona je dejal, da je prepričan, da bodo «slavo-comunisti» v PSI vsilili svojo voljo. Pri tem je vprašal demokristjane, kako se bodo ravnali, ko bo eden od socialističnih ali pa od komunističnih svetovalcev predlagal, da se v pokrajinskem svetu dovoli govoriti v slovenščini in da naj pokrajinska uprava izdaja svoje akte tudi v slovenščini.
Nato je govoril o «slovenskem vdoru v Trst» na raznih političnih in gospodarskih področjih, da se danes Slovenci, ki imajo svoje šole, časnike in druge ustanove, ne pustijo več asimilirati, kot se je to nekoč dogajalo.
Socialistični svetovalec Medani je v uvodu svoje intervencije dejal, da sta socialistična svetovalca preteklega julija glasovala proti proračunu, ker je to glasovanje preàvsem političnega značaja. Tedaj socialisti niso mogli odobriti proračuna, ker ga je sestavil odbor, ki je bil izvoljen z glasovi strank centra in je nato postal manjšinski odbor.
Od tedaj naprej, je ugotovil svetovalec Medani, pa se je zgodilo nekaj novega. Socialisti, de-
l'
PRISPEVKI ZA PONESREČENCE V VAIONTU
Prispevke sprejemajo: uredništvo Primorskega dnevnika, Tržaška knjigama v Ul. sv. Frančiška, na sedežu SKGZ v Ul. Geppa 9.
Ema Tomažič 5.000 lir, Zdravko Pregare 1.000, Franc Milič 1.000, družina Karla Sancina 2.500, družina Ferjančič 2.000, dr. Lojze Berce 1.000, družina Počkar 500, Andrej Budal z družino 3.000, N. N. 3.000 lir.
Skupaj danes	19.000
Včeraj	155.000
Skupaj
174.000
mokristjani, socialdemokrati in republikanci so sklenili uvodni sporazum, v katerem je poudarjena politična volja štirih strank, da se tudi v Trstu uresniči politika levega centra.
Ta sporazum, je dejal Medani, še ne pomeni, da je v Trstu že prišlo do levega centra, ki lahko zadobi točen pomen samo, če ima določeno programsko vsebino. V nasprotnem primeru ostane mrtva formula, kateri socialisti niso pripravljeni posojati svojega imena. Za socialiste mora levi center predstavljati popoln prelom s cen-tristično preteklostjo, se pravi, prelom z desnico na vseh področjih ter odločno socialno obveznost in odločno voljo, da se rešijo najbolj pereča tržaška gospodarska vprašanja. Vse to je treba vključiti v politični okvir iz katerega bo izločena vsaka diskriminacija in v katerem je zajamčeno mirno sožitje vseh prebivalcev.
Zatem je prof. Medani ugotovil, da zaradi zakasnitve povabila, ki ga je KD poslala PSI, naj sodeluje pri sestavljanju nove večine v pokrajinskem in občinskem svetu, kar je omejilo rok za plodovite dogovore, ni bilo do danes mogoče doseči sporazum, ki naj bi popolnoma in podrobno določal demokratično in ljudsko vsebino usmeritve v levo in ki naj bi nudil vsa jamstva za izvedbo sprejetih obveznosti. Kljub temu pa, je poudaril socialistični svetovalec, in sicer v korist delavskega razreda in celotne pokrajine, ki ne sme izgubiti svoje izvoljeno predstavništvo v tako kočljivem političnem in gospodarskem trenutku, PSI meni, da ne sme prejudicirati perspektive u-smeritve v levo v krajevni politiki z zavrnitvijo demokristjan-skega povabila. Zaradi tega se socialistična skupina ne bo udeležila glasovanja o proračunu, da lahko omogoči njegovo potrditev in prepreči komisarsko upravo.
Ob zaključku je socialistični svetovalec dejal, da bodo možnost o sporazumu za ustanovitev levega centra v Trstu določili razgovori na politični in programski ravni, ki bodo med PSI, KD, PSDI in PRI. Samo v primeru, če se bodo ti razgovori pozitivno zaključili, bo kriza v pokrajinski upravi dejansko preprečena. V nasprotnem primera «bo ‘ kriza samo odložena za nekaj mesecev, in sicer do glasovanj* 0 .proračunu za leto 1964, ki bo, po sprejetih obveznostih, predložen pred koncem leta.
Komunistični svetovalec Colli je najprej ugotovil, da ima sedaj pokrajinski svet pred seboj isti proračun, ki ga je preteklega julija zavrnil, isti odbor z istim programom. To pomeni, je ugotovil svetovalec, da vodilna skupina KD nadaljuje s svojo preteklo politiko, s svojo nadoblastjo, s svojo politiko, ki ne slcni na ustreznih programskih obveznostih, s protikomunistično diskriminacijo in z nespoštovanjem pravic slovenske etnične manjšine. Zato sedaj KD predstavlja pokrajinskemu svetu politiko, program in proračun, ki so bili že zavrnjeni, da bodo sedaj lahko odobreni.
Svetovalec Colli je dejal, da komunisti ne bodo nikoli sprejeli te demokristjanske politike, ki jo sprejemajo socialdemokrati in republikanci, ter sedaj na žalost, tudi socialisti. Edino spremembo predstavlja sedaj dejstvo, je ugotovil Colli, da bosta pokrajinski in občinski proračun odobrena z relativno večino zaradi stališča, ki so ga zavzeli socialisti.
Ta sprememba je zares presenetljiva, ker ne nastaja na novi programski osnovi in na osnovi nove politične usmeritve, ampak na o-snovi starega, že enkrat zavrnjenega proračuna, proti kateremu so glasovali tudi socialisti, ter na osnovi nekaterih obljub Krščanske demokracije. Nato je svetovalec Colli ugotovil, v kakšnem nasprotju sta si sedanje stališče socialistov in stališče federalnega tajnika PSI Pittonija ob glasovanju občinskega proračuna, ko je dejal, da socialisti ne bodo nikoli podpisovali menic na belo. Sedaj pa PSI podpisuje s KD prav menico na belo in zaupa Krščanski demokraciji, ki doslej še ni nikoli spoštovala svojih obljub.
Nato je izrazil zaupanje, da socialisti na prihodnjih razgovorih z demokristjani ne bodo odstopili od pogojev za sestavo levega centra, o katerem so javno govorili: zaprtje na desno, nobenega zaprtja ali diskriminacije na levo in na škodo slovenske manjšine, odločna borba za okrepitev tržaškega gospodarstva. Pri tem je Colli dejal, da pričakujejo, da bo z vstopom bivših članov NSZ v PSI, in sicer v tako imenovano demokratično področje, s privolitvijo KD, župana in pokrajinskega predsednika, demokristjanska propaganda prenehala rožljati s svojo ropotijo iz leta 1945, katero je v konkurenci s fašisti izkoriščala do včeraj. S tem bomo imeli vsaj eno pozitivno dejanje.
Svetovalec Colli je dejal, da bodo komunistični svetovalci glasovali proti proračunu, ker hočejo, da se izvrši dejanski politični preobrat, ker hočejo; da se uresniči okrog pokrajinske in občinske u-prave, parlamentarcev in županov enotna akcija prebivalstva tržašker ga gospodarstva v širšem deželnem okviru.
Zatem sta spregovorila še repu-bhkanec Fragiacomo in socialdemokrat Pierandrei, ki sta poudarila pomembnost zbliževanja katoličanov in socialista,v za uresničitev politike levega centra v Trstu.
Pred glasovanjem o proračunu sta socialistična svetovalca prof. Medani in inž. Pečenko zapustila dvorano, kar je omogočilo, da je I bil proračun sprejet z 12 glasovi
bila že zaprta in je imela spuščene železne roloje. Po vratih so divje tolkli z železnimi predmeti in prestrašena prodajalka je poklicala na pomoč leteči oddelek karabinjerjev, ki pa so ji dali kaj čuden odgovor. Vprašali so jo namreč, če so v knjigarno že vdrli in ko je to zanikala so ji dejali, da lahko šele potem intervenirajo, ko bodo udrli. In res so prispeli šele dobrih 5—10 minut kasneje, ko so se fašistični pobalini naveličali kričanja «a morte i sciavi» in so se odpravili pred sedež KD na Trgu San Giovanni, kjer so kričali «izdajalci», «prodanci» in druge psovke.
Fašističnih pobalinov je bilo malo in jim včeraj ni uspelo «mobilizirati» srednjih šol. To bodo v večjem obsegu skušali narediti danes in jutri, ko pripravljajo manifestacije pred občino in «kazenski pohod» na slovenski Kulturni dom in druge slovenske ustanove.
SINOČI V GREGORČIČEVI DVORANI ■■■	'	"	... " ■	'S*	• i '
Izredno zanimivo predavanje o švicarskih Retoromanih
Predaval je sodelavec inštituta za slovensko narodopisje prof. Niko Kiiret iz Ljubljane
Na pobudo Narodne ih študijske knjižnice je snoči znanstveni sodelavec Inštituta za slovensko narodopisje prof. Niko Kuret, tržaški rojak, v Gregorčičevi dvorani predaval o Retoromanih, četrtem švicarskem narodiču. Predavanje je bilo zelo zatiimivo in pomembno, saj je nazorno pokazal o, kako pravilno rešujejo manj. šinsko vprašanje v državi z bogatim demokratičnim izročilom. Temu narodiču, ki šteje okrog 40.000 duš, so priznali jezikovno enakopravnost s splošnim plebiscitom pred 25 leti po vsej Svici, pri čemer se je ogromna večina izrekla za to, naj postane retoromanščina četrti državni jezik.
Bogatega predavanja, ki so ga spremljali številni krasni diapozitivi, pač ne moremo izčrpati v nekaj vrstah, saj se je dotaknilo vseh plati življenja tega narodiča
20. oktobra 1963
Mladinski dan
na stadionu «Prvi maj» od 16.30 dalje.
Vabljeni vsi mladinci !
proti 10. Nato je pokrajinski svet sprejel nekaj sklepov upravnega značaja, med katerimi tudi sklep o uporabi 25 milijonov lir za opremo nove slovenske višje srednje šole. ki jo gradijo pri Sv. Ivanu.
Pred začetkom seje se je pred sedežem pokrajinske uprave v Uli-ci Gaiatti zbrala skupina mladih fašističnih pobalinov. Skupino je vodil misovski občinski svetovalec dr. Ferfoglia, ki je tudi vodil skandiranje sramotilnih gesel proti Slovencem in proti strankam, ki se dogovarjajo za levi center. Razgrajači so kljub prisotnosti številnih policistov lahko mirno razgrajali. Poleg tega pa so vrgli tudi nekaj paradižnikov proti osebam, ki so prihajale v pokrajinsko palačo. Razgrajanje je trajalo okrog pol ure.
Fašistični razgrajači so se nato podali v Ul. San Francesco, kjer so poskušali vdreti v slovensko Tržaško knjigarno. K sreči pa je
iiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiif iaiiiiiiiiffiiiiii,iniii, «simili, m, m iiiiiiin, ,niiiui„iii,il„„im,,lfl,ii„„iiliiiii, mn iimmi iihuii, n, n,i„n, umu mu, utiui im, im
TRAGIČNA SMRT MLADENKA IZ ŠEMP01AJA
Z avtom, ki	ga je hotel	kupiti
se je prevrnil in	si prebil lobanjo
Lastnik avtomobila, ki je tudi šofiral, se je le nekoliko opraskal - Policija še išče avtomobilista, ki je nehote in posredno bil povod za nesrečo
Spet je huda prometna nesreča terjala mlado žrtev iz vrst naših kraških fantov. V nedeljo okrog poldne je namreč tragično izgubil življenje pri avtomobilski nesreči blizu Sempolaja 20-letni Davorin Peric iz Sempolaja štev. 44, ki se je peljal v avtu, katerega je vozil 23-letni Dušan Skerk iz Nabrežine-Postaja štev. 38. Peric je hotel ku. piti avto od Skerka in v nedeljo sta se dogovorila, da bosta avto preizkusila na vožnji. Vozil je Skerk iz Nabrežine v Sempolaj.
Na zadnjem ovinku pred Sempo-lajem pa je z nasprotne strani privozil drug avto. Skerk, ki je nenadoma zagledal pred seboj avto in se je verjetno zbal, da bo prišlo do trčenja, je krepko krenil na desno, i® pritisnil na zavore.
Nasprotnemu avtu se je sicer u-. rhàknil, tóda zaneslo ga je na levo in je zletel s ceste na pašnik, kjer se je večkrat prevrnil.
Perica, ki je sedel poleg Skerka, je vrglo iz avtomobila in je bil pri priči mrtev, ker si je razbil lobanjo. Skerk pa se je le nekoliko opraskal.
Izletniki in vaščani iz bližnjih hiš, ki so slišali ropot, so prihiteli ponesrečencema na pomoč in so poklicali rešilni avto ter obvestili karabinjersko postajo v Nabrežini. Z rešilnim avtom se je pripeljal kmalu nato službujoči zdravnik dr. Ukmar skupno z bolničarjema Pelegrinom in Sweiger-jem. Za nesrečnega Perica ni bilo več nobene pomoči, Skerka pa so odpeljali v bolnišnico in bo okreval v nekaj dneh.
Karabinjerji iz Nabrežine, ki so bili kmalu na kraju nesreče, so pod vodstvom poročnika Spinellija uvedli preiskavo in zaslišali priče nesreče, ki so opisale tip avtomobila, katerega voznik se sploh ni ustavil in je nadaljeval svojo pot, kakor da se ne bi nič hudega zgodilo. Karabinjerji ga še iščejo in do sinoči ga še niso našli.
Vest o tragični nesreči mladega fanta iz Sempolaja, ki so ga vsi imeli radi, se je naglo razširila po
limili iiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiuiiiiiimiiiiiiiiiifiiMiiiiimiiiiiiiiiiiiiniiiiiitiimiiimiiiimii
VČERAJ OKROG 12. URE NA M0NTUZZI
njegovi rojstni vasi in sosednih vaseh, kjer je grenko odjeknila med vsem prebivalstvom.
* * *
Včeraj popoldne se je pred hišo žalosti zbrala vsa vas, prišli so fantje in dekleta iz bližnjih in oddaljenih vasi, iz Trsta, s Krasa in iz Brega, da pospremijo na zadnji poti tragično preminulega Zdravka Perica. Belo oblečena dekleta so nosila sveže šopke rož, fantje
—	njegovi prijatelji in sovaščani
—	pa krsto s poslednjimi ostanki. Nabrežinska godba je igrala žalne koračnice, ko so pogrebci v dolgem sprevodu odšli proti domačemu pokopališču. Spredaj otroci, nato številni venci najbližjih sorodnikov, prijateljev, fantov iz Praproti, iz Sempolaja, Mladinske iniciative in drugih.
Po žalnem cerkvenem obredu se je pri odprtem grobu od umrlega poslovil Bogo Samsa, ki je dejal, da je kruta usoda sončnega nedeljskega dne iztrgala iz naših vrst zavednega, poštenega in delavnega slovenskega fanta, ki smo ga vsi vzljubili. Pokojni Zdravko je bil star komaj 20 let; komaj
gorečem kupu odpadkov je eksplodiral naboj
Eksplozijo je bilo močno slišati na vsem okoliškem področju, vendar ni povzročila niti najmanjše škode
Včeraj okrog poldvanajste ure je tako zagrmelo, da so se prestrašili vsi meščani, i;i bivajo na področju med Predorom Sandrinelli, Ul. S. Pellico, Trgom Garibaldi, Korzom Garibaldi in Ul. Zudec-che. Nekje je nastala eksplozija, toda vsi so ugibali, kaj se je zgodilo. Takoj nato so zapazili dim, ki se je dvigal z griča na Montuz-zi, Marsikdo si je mislil, da se je zgodila katastrofa, vendar ni bilo nič hiidega.
Trije delavci podjetja ICESA so namreč zravnali tla pred stavbo štev. 4 na Stopnišču Giganti, kjer bodo uredili mali vrt. Na kup so vrgli razne odpadke, papirnate vreče za cement, veje itd. Kup so zažgali, nenadoma pa je počilo, toda brez posledic, saj se zaradi tega ni razbila niti ena šipa na oknih. Ljudje so pritekli na cesto in opozorili mestnega čuvaja, da je poklical gasilce in obvestil leteči oddelek kvesture. Prihiteli sta dve reševalni ekipi, toda gasilci so imeli malo dela in so plamen takoj ugasili. Med ogorki pa so našli «krivca», mali naboj, ki je v ognju eksplodiral in povzročil skoraj preplah. Nekateri trdijo, da so pred dnevi tam našli ostanke puške in staro sabljo.
Na ovinku pod Kontovelom sta padla z motorjem
Včeraj popoldne sta se po cesti s Kontovela peljala z lambreto proti Trstu 28-letni Alessio Gregori iz Ulice Boveto štev. 43 in 21-letni Dario Tavčar iz Furlanske ceste, ki je
upravljal vozilo. Na ovinku pod Kontovelom je iz neznanih vzrokov Tavčar zgubil nadzorstvo nad vozi-lom in zletel s ceste. Motorista sta se prevrnila in nekoliko poškodovala. Tavčar se je pobil in ranil po bradi, čelu in glavi ter je krvavel iz nosa, zaradi česar so ga sprejeli na I. kirurški oddelek in se bo moral zdraviti dva tedna, Gregori pa se je pobil po levi nogi in v dimlje, zaradi česar so ga sprejeli na ortopedski oddelek in se bo moral zdraviti 10 dni.
Sod asfalta padel delavcu na roko
Včeraj dopoldne sc je ponesrečil na delu 23-letni Lino Hervatin iz Ul. S. Nicolò 20, ki je zaposlen pri podjetju Marsich v Ul. della Guardia. Hervatin je bil okrog 8. ure zaposlen na Katinari, kjer o-menjeno podjetje izdeluje cementne plošče. Peljal je voziček, na katerem je bil sod asfalta, toda sod se je nenadoma prevrnil m padel Hervatinu na desno roko ter mu poškodoval kazalec. Z zasebnim avtom so delavca odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na prvi kirurški oddelek. Zdraviti se bo moral dober teden.
Prav tako se je včeraj dopoldne ponesrečil na delu ■ 19-letni Aldo Bosich iz Ul. Tagliapietra 6, ki so ga tudi sprejeli na I. kirurški oddelek m se bo moral zdraviti en teden. Bosich, ki je zaposlen pri podjetju Modiano, je delal v tiskarni. Hotel je postaviti podložek pod stroj, ki se je premaknil in mu poškodoval prste na desni roki.
je pričel živeti, pa je že pokazal mnogo dobre volje, bil je resen ter vztrajen ter marsikomu za vzgled. Bil je najboljši sin in najboljši brat, dober do vseh, istočasno pa je znal za pravice svojega naroda in rodnega jezika v primeru potrebe odločno in borbeno nastopiti. Takega, veselega, smejočega, polnega nad, načrtov in radosti bomo trajno ohranili v spominu.
Smrt matere padlega partizana
Včeraj je bil v Miljah pogreb Marije Merkandel iz Griže pri Miljah, ki je zadnja leta živela v zavetišču za stare ljudi v Miljah. Pokojnica je bila mati partizanskega kapetana Petra Merkandela, ki je padel v borbi zadnje dni pred osvoboditvijo in po katerem nosi ime kulturni krožek v Griži.
Prizadetim svojcem izrekamo globoko sožalje, pokojnici pa naj bo lahka zemlja.
izza predrimskih časov pa do današnjih dni. Predvsem pa nam je predavanje pokazalo trdoživost in ponos teh gorjanov, njih ljubezen do domače grude in jezika ter zve. stobo izročilom, kar nam lahko služi za zgled. Po drugi strani pa smo tudi videli, kako švicarske zvezne oblasti podpirajo in gojijo to narodnostno posebnost, da ne usahne. In ob tem bi se morali zgledovati vsi tisti večinski narodi, ki so jim manjšine le nekak trn v peti, zlo, ki ga je treba pod silo razmer pač prenašati s skrito mislijo asimilacije.
Predavatelj je povedal, kako je vodila leta 1961 študijska pot njegovo skupino v švicarski kanton Giigioni, Sivi kanton, med mali narod, čigar usoda je v marsičem podobna slovenski, Orisal je zemljepisno lego in zgodovino Retoro-manov, ki so v prvih stoletjih po našem štetju zapustili svoj stari jezik in se oprijeli romanščine, to je romanca ali rumanča. Ta pa se ni nikoli zlila v enoten jezik za vse področje, na katerem govore tri glavna narečja, ki se dele v 13 narečij. Zato so si tudi ustvarili tri književne jezike, v katerih se kulturno izživljajo, in se med seboj niti dobro ne razumejo ter v ta Aamèn uporabljajo nemščino. Toda nemško jezikovno prodiranje, kateremu so bili podvrženi od frankovskih karolinških časov zlasti s severa po dolini Rena, se je '* prebujenjem ustavilo el o pridobijo nazaj že « -.e Retoromane, kar nem-povbrerih Švicarjev prav ni! ne moti.
Predavatelj je tudi nazorno prikazal gospodarski položaj Retoro-manov, njih primitivno, rekli bi naravnost konservativno življenje, odpor proti industrializaciji itd., kar je vse pogojeno< po skopi naravi. In kljub vsemu temu so si ti žilavi hribovci v stoletjih ustvarili svojo književnost, ki stopa z evropsko v korak, svoje Šole od tcev do gimnazije, časopise, knji-
JUn,'ci,~ J~1-’—-»---------- ’ •
!el v
izŠe
«Guglielmo Marconi» v doku v Benetkah
Včeraj dopoldne so pripeljali binsko potniško ladjo «Guglia] Marconi» v veliki dok v Bene' kjer ji bodo prepleskali dno,‘ stili in pregledali vijake ter razne odprtine. Ladja je zaključila v nedeljo prvo preizkusno vožnjo in bo 21. oktobra pričela preizkušati brzi-no, preden bo priplula v Trst. 23. oktobra bo odplula v Genovo in bo na poti preizkusila vse ostale naprave.
«Guglielmo Marconi» je druga potniška ladja, ki so jo letos dogradili v ladjedelnicah CRDA, kjer so gradili šest pomembnih ladij in med njimi veliko prekooceanko «Raffaello», svojevrstno potniško ladjo «Oceanie» in največjo motorno cisterno na svetu.
Ladji «Galileo Galilei» in «Guglielmo Marconi» sta bili zgrajeni v ladjedelnici CRDA v Tržiču po naročilu Tržaškega Lloyda za redno progo proti Avstraliji. Ladji imata po 27.900 ton in sta opremljeni s turbinami, ki razvijajo po 44 tisoč konjskih sil in ki jima omogočajo brzino 24 milj na uro.
5 Danes ob 11. uri bo na Drevoredu XX settembre - vogal Ul. Ti-meus, govoril tajnik KPI Paolo Sema o temi «Komunisti in levi center v Trstu».
čilo , jezikovni slovar, ki je ’ številnih snopičih, doslej 800 strani obsegajočih in ki je prišel šele do črke C. Tudi ta slovar je , lahko Slovencem za zgled in vzjjfodoudo. Skratka, Retoromant, so si ustvarili vse pogoje za narodnostni obstoj, pri čemer polagajo za ohranitev materinščine Še posebno pažnjo na šolstvo.
Poslušalci so sledili predavateljevim besedam z globokim zanimanjem in so ga na koncu nagradili s ploskanjem.
Poziv deželne CGIL za pomoč žrtvam katastrofe
Deželni odbor CGIL ponovno poziva delavce v vsej deželi, naj prispevajo za pomoč žrtvam nesreče. Zbiralna središča so naslednja: v Trstu na sedežu Nove delavske zbornice v Ul. Pondares, v Tržiču pri Zvezni delavski zbornici v Ul. Duca d’Aosta, v Gorici pri Zvezni delavski zbornici v Ul. XXIV. maja 1, v Vidmu pri Zvezni delavski zbornici v Ul. Zanon 2, v Cervignanu pri Delavski zborni-C1 . v_ ^ Garibaldi, v Pordenonu pri Zvezni delavski zbornici v Ul della Motta 13.
Nabrežinska občina za žrtve v Vajontu
Občinski odbor devinsko-nabre-žmske občine je začel akcijo za ponesrečence v Longaronu in oko-lici. Občinski upravni odbor je v ta namen prispeval 100.000 lir in poziva vse občane, naj izročijo svoj prispevek na občini, ali pa v občinski izterjevalnici pri Tržaški hranilnici (Cassa di Risparmio) v Sesljanu.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
V SREDO, 16. t. m. ob 20.30 in
v NEDELJO, 20. t.m. ob 17.30 v Prosvetnem domu na OPČINAH William S hakespeare
«OTHELLO»
Režija BRANKO GOAÉiAC
Prevod OTON ZUPANČIČ
V SOBOTO, 19. oktobra 1963 ob 21. uri premiera
v dvorani na STADIONU «PRVI MAJ», Vrdelska cesta št, 7 ob 400-letnici rojstva WILLIAMA SHAKESPEARA William Shakespeare — Jože Javoršek
Iz take smo snovi kot sanje
(Koncertna uprizoritev)
Nastopajo:
MIRA SARDOCEVA, JOŽKO LUKEŠ, STANE STAREŠINIČ
Režija BRANKO GOMBAČ
Nedeljski «Othello» odpadel zaradi bolezni Mire Sardoče ve
Po nadvse uspeli sobotni premieri Shakespearove tragedije «O-thello» v izvedbi Slovenskega gledališča na stadionu «Prvi maj», je morala nedeljska popoldanska repriza odpasti na veliko žalost izredno številnega občinstva. Vodstvo gledališča je bilo prisiljeno predstavo odpovedati zaradi nenadne obolelosti članice SG Mire Sardočeve, ki nastopa v glavni ženski vlogi Desdemone.
Vodstvo Slovenskega gledališča se zaradi te nepredvidene okoliščine svojim številnim ljubiteljem oprošča, obenem pa zagotavlja, da bo naredilo vse kar je v njegovi moči, da se bodo uprizoritve lahko čimprej nadaljevale. Pri tem si želi čimprejšnjega okrevanja svoje igralke, če pa bi se bolezen oziroma njena rekonvalescenca morala zavleči, bo skušalo igralko nadomestiti z drugo svojo igralko.
Vodstvu gledališča se v njegovi želji po čimprejšnjem okrevanju Mire Sardočeve pridružujemo tudi mi v imenu vseh prijateljev našega gledališča.
Gledališča
Stavba v nevarnosti
Stara stavba štev. 5 v Ul. delle Mura v starem mestu je vsa razpokana in bo kmalu razpadla. Razpoke so zapazili že lansko leto in so jih stalno nadzorovali; v nedeljo pa so stanovalci opozorili gasilce, da se razpoke širijo. Gasilci so pod vodstvom kapetana Gro-bisse pregledali stavbo in zapazili razpoke tudi na podih. Zaradi tega so zadevo takoj sporočili občinskemu tehničnemu uradu in vladnemu generalnemu komisariatu, ki bosta odločala, če bo treba stavbo izprazniti.
Proglas Tržaškega odbora za mir
Proti atomskim oporiščem v Sredozemlju
Tajništvo «Tržaškega odbora za -jr» nam je poslalo v objavo;
«Tržaški odbor ža mir, je na svoji izredni seji, razpravljal o novici, ki jo je razširila tuja a-gencija, o skorajšnji vzpostavitvi baze za podmornice, opremljene z atomskimi raketami «Polaris» v Tavorari (Sardinija), v tej zvezi želi izreči javno svojo zaskrbljenost in ogorčenje ter poziva vse miroljubne prebivalce, naj združijo svoj glas z onim, ki se dviga v vsej deželi v zahtevi, naj zasledufè vlada zunanjo politiko, ki naj bo v skladu z interesi države in z nujnostjo ohranitve miru na svetu.
V tem smislu poziva vse kulturne in znanstvene delavce, predstavnike delavskih organizacij, politične zastopnike, vzgojitelje in voditelje raznih združenj in krožkov, naj dajo svoj pristanek manifestaciji za «Sredozemstvo brez atomskega orožja», ki jo organizirata Odbora za mir iz Imperije in iz «Alpi Marittime» (Francija), ki bo v Ventimiglia v nedeljo 20. oktobra, ter se je po možnosti u-deležijo.
Pismene pristanke je treba nasloviti na prof. Raffaella Montija, — Villa Hortensia — Bordighera (Imperia).»
Mali oglasi
PRI VAŠIH NAKUPIH obiščite trgovino «MAGLIABELLA» na Korzu Garibaldi, Il (Barriera) nekaj korakov od avtobusne postaje. Pri nas dobite veliko izbiro vseh vrst PLETENIN, nogavic in perila za ženske, moške In otroke po najnižjih cenah v Trstu. Postrežem boste v vašem Jeziku. Pri nakupu dobite primerno darilo.
POKHIVANJE PODOV in podi iz Pia stike, guma, linoleum od 50« lir dalje kv. meter. Preproge m plastične preproge za hodnike vseh vrst po zelo ugodnih cenah. Zagotovljena namesti, tev izkušenih delavcev ITALPLAST Trst Trg Ospedale 6, tel. 95-919.
SLOVENSKI KLUB, Ul. Geppa 9, priredi danes 15. t. m., ob 21. uri
KONCERT BAROČNE GLASBE
Sodelujejo:	mezzosopranistka
Dina Slama, flavtist Miloš Pahor, špinetist Roberto Cimadori in violončelist Guerrino Bisiani. Uvodno besedo bo imel dr. Gojmir Demšar.
Vljudno vabljeni !
Ljudska prosveta
Prosvetno društvo Barkovlje — Otvoritev barkovljansklh večerov —
V četrtek, 17. oktobra bo ob 21. uri predaval v društvenih prostorih v Ulici Cerreto profesor Tone Penko. Predavatelj bo prikazal ŽIVLJENJE DELFINOV. Vabljeni.
• • *
Prosvetno društvo «Slavko Škamperle» bo imelo 24. t.m. ob 20.30 v društvenih prostorih redni letni občni zbor. Vabljeni vsi člani k polnoštevilni udeležbi.
SPDT priredi tudi letos prve dni novembra dvodnevni turistični izlet, In sicer tokrat na Dolenjsko In v Posavje. Izlet bo 3. In 4. novembra. Prvi dan skozi Ljubljano p« avto cesti do Novega mesta, na ogled starih gradov in samostanov v Kostanjevici in Pleterjih. Drug0 jutro o-gled muzeja v zgodovinskih Brežicah ln povratek čez Bizeljske gorice, Radeče, Hrastnik in Zagorje v Ljubljano.
Včeraj-danes
ROJSTVA SMRTI IN POROKE
Dne 13. In 14. oktobra 1963 se Je v Trstu rodilo 30 otrok, umrlo’ pa je 12 oseb.
UMRLI SO: 88-letna Domenica Maria Brazzatti por. Frausln, 67-letna Antonia Kralich vd. Geretto, 61-letm Giacomo Gosetti, 66-letna Frančiška Ambrožič por. Mahnič, 51-letni Ermanno Calza. 70-letm Giovanni Co-lussi, 56-letna Giuseppina Balbi por. Vallon, 61-Ietm Erminio Medeotti, 74-letnl Carlo Saffi, 59-letnl Evaristo Vtslntin, 81-letna Giovanna Stanlch por. Hechlch, 70-letni Guido Rebeg-gianl.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Alla Redenzione, Trg Garibaldi 5; Benussi, Ul. Cavana 11; Alla Minerva, Trg sv. Frančiška 1; Ravasiru Trg Libertà 6: Al Galeno Ul S. CI-lino 36.
SOŽALJE
Mladinska iniciativa izreka članu glavnega odbora Albertu Periču ob izgubi brata svoje globoko sožalje.
VERDI
Blagajna gledališča sprejema rezervacije za abonmaje za prihodnjo o-perno sezono. Stari abonenti lahko dobijo svoje dosedanje prostore do 20. t.m. Po tem roku bodo razpoložljivi prostori na razpolago novim prosilcem.
Operna sezona se bo začela v četrtek 7. nov. z nastopom baletnega zbora milanske «Scale».
Nazionale 15.30 «O.S.S. 117 — segretissimo» K e r win Mathews, Nadia Sanders.
Arcobaleno 16.00 «Finché dura la tempesta» (Beta Som) James Ma-son, Lilli Palmer, Gabriele terzetti.
Excelsior 16.00 «Le mani sulla città» Roid Steiger, Salvo Randone.
Fenice 15.30 «Le città proibite». (Un mondo si rivela). Eastmancolor. Prepovedano mladini.
Grattacielo 16.00 «Il successo». Vittorio Gassman. Anouk Aimee.
Supercinema 16.00 «Sexy proibitissimo». Technicolor. — Prepovedano mladini.
Alabarda 16.00 «Caterina di Russia». Technicolor. Sergio Fantonl.
Filodrammatico 16.30 «Il primo ribelle» John Wayne, George Sanders. Zadnji dan.
Aurora 16.30 «Ginevra e il cavaliere di re Artù».
Cristallo 16,30 «L’ape regina». Ugo Tognazzi, Marina Vlady. Prepovedano mladini.
Capitol 16.00 «Sesso, peccato e castità». Peter Sellers.
Garibaldi Danes zaprto. Jutri ob 16. uri «Delitto in pieno sole». Technicolor. Alain Delan. Prepovedano mladini.
Massimo 16.30 «I masnadieri». Technicolor. Daniela Rocca.
Impero 16.00 «La donna nel mondo». Prepovedano mladini.
Moderno 16,00 «Il re del falsari». Jean Gabin. Prepovedano mladini.
Astoria 16.30 «Pagare o morire».
Astra 16.30 «Magnifica ossessione».
Vittorio Veneto 16.00 «Tikoyo e il suo pescecane». Technicolor.
Abbazia 16.00 «I senza legge». Technicolor. Audie Murphy,
Marconi 16.00 «Il collare di ferro». Audie Murphy.
Ideale 16 00 «Tipi da spiaggia». Tognazzi. Technicolor.
Skedenj 16.00 «La cavalcata del dodici». Technicolor,
POTOVALNI URAD
Trsu Ul. Cicerone 4, tel. 29243
obvešča, da ima na sporedu naslednje izlete:
V soboto, 26. oktobra (popoldne) in nedeljo, 27. oktobra izlet v PTUJ in MARIBOR. Vpisovanje do sobote, 19. oktobra. ***
Od 2. do 5. novembra Izlet z vlakom v BEOGRAD. Vpisovanje se zaključi nepreklicno jutri !
• **
Od 2. do 4. novembra Izlet z avtobusom v MUENCHEN, združen z ogledom bivšega koncentracijskega taborišča DACHAU. Vpisovanje se zaključi nepreklicno jutri !
#*•
Od 22. decembra 1963 do 6. januarja 1964 križarjenje z motorno ladjo «Jedinstvo»:	Dal-
macija, Libanon, Sirija, Egipt, Izrael, Italija. — Izredno ugodne cene!
ZAHVALA
Vsem, ki so z nami sočustvova in spremili na zadnji poti naš nepozabno
Frančiško Mahnič
roj. AMBROŽIČ se Iskreno zahvaljujemo.
Žalujoči družini: MAHNIČ in SEGULIN
Trst. 15. oktobra 1963,
Z AH VALA
. . ,T?Pl0 se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob bridki tragični izgubi našega
ZDRAVKA PERICA
Posebna zahvala sosedom, nabrežlnski godbi, č. g. Rojcu, mladini, darovalcem cvetja ter vsem, ki so ga spremili k zadnjemu počitku.
Žalujoči: mati PEPCA, brat BERTO, teti MARIJA In PAVLA ter ostali sorodniki
Sempolaj, Trst, Novo mesto, 15. okt. 1963.
— 5 —
15. oktobra 1963
TRAGIČNA SMRT MLADENIČA NA IZLETU
Padel v 60 m globok prepad in utonil v narasti! Piavi
tani se je hotel prijeti za kamen ob robu prepada, da bi pobral film, toda kamen se je odkrusd in nesrečnež je zgrmel v prepad - Truplo so našli včeraj v globokem tolmunu
. Na izletu v Sappado je tragično izgubil življenje v nedeljo 25-let-ni Giorgio Grom iz Ul. Morgagni 6. Iznad prèpada je hotel slikati drvečo reko Piave v soteski, pa inu je iz rok padel film, ki ga je hotel vložiti v fotografski aparat. Prijel se Je za kamen, da bi pobral film, toda kamen se je od-krušil in nesrečni fant je treščil v prepad, v globino 60 m. Reka, ki jo je hotel slikati za spomin, je odnesla njegovo truplo, med kamenjem pod prepadom pa so na-žli le tisočak in dve fakturi.
Truplo so našli šele včeraj popoldne karabinjerji in skupina alpincev iz Sappade v globokem tolmunu reke, kakšnih 10 metrov vstran od kraja nesreče Odnesli »o ga v mrtvašnico v Sappado, od koder ga bodo prepeljali v Trst.
Grom se je v nedeljo zjutraj odpeljals skupino svojih delovnih tovarišev na izlet z avtobusom v Sappado, oziroma v dolino Visden-de Vožnja je bila kar prijetna in vreme je bilo krasno. Okrog 2. ure se je avtobus ustavil v Sappadi »a kratek odmor in nekateri Izletniki so izkoristili priliko, da so šli k prepadu nad reko Piave. Med njimi sta bila tudi Grom in njegova prijateljica. Ustavila sta se ob robu ceste tik ob prepadu. I Gromu se je verjetno mudilo, ker I
bi avtobus moral kmalu odpeljati.! V naglici je hotel vložiti v apa-1 rat nov film, ki mu je padel iz rok in stekel z roba ceste na rob prepada. Posnetek bi bil lep in bi bilo škoda filma. Grom se je nagnil in prijel za steno, da bi pobral film, toda kamen se je utrgal in revež je zgubil ravnotežje ter padel v prepad.
Strašna tragedija' se je zgodila pred očmi dekleta, ki je kar oka-menela in dobila hud živčni napad, Vsa iz sebe je klicala na pomoč. Prihiteli so sopotniki, a niso mogli kaj pomagati. Neki avtomobilist, ki je šel tedaj mimo, je obvestil karabinjersko postajo v Sappadi, od koder so poslali karabinjerje na kraj nesreče in obve-
Rti lì PflRÌlpP Vi C	lo/loli VlrnU
Stili gasilce, ki’ so začeli iskati ■ečnega izletnika, kate-
raiTiln	_	1!..
truplp nesr_..„„„ .......
rega je spravila ob življenje ljubezen do fotografije in naravnih lepot.
Tračnica padla na delavca na ladji
Med delom na ladji «Lucrino», ki je zasidrana v novem pristanišču, Sf je v nedeljo dopoldne ponesrečil 46-letni Franc Mrkuša iz Ul. Lamarmora 20, ki bo o-kreval v treh mesecih, če ne bo-
do nastopile komplikacije.
Mrkuša je bil zaposlen v palubi št. 5, ko je nenadoma zapazil, da bó padla nanj velika tračnica- .Hotel je odskočiti, da bi Se rešil, toda bilo je že prepozno, da bi se ji popolnoma izognil. Verjetno si1 je s tem rešil življenje, ker tračnica ni padla naravnost nanj, ampak ga je o-brsnila, vendar pa mu je zlomila desno ramo in desno nogo ter ga je ranila po ličnicah. Razen tega je dobil tudi živčni pretres. Delovni tovariši so mu priskočili na pomoč in so poklicali rešilni avto, s katerim so ga nemudoma odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek.
SOGLASNOST SVETOVALCEV NA ZADNJI SEJI
V nedeljo okrog 17. ure je nekdo poklical gasilce, naj pohitijo v Ul. Pindemonte, ker je pred pivovarno Dreher gorel kup smeti in listja. Verjetno je nekdo odvrgel ogorek cigarete in suho listje, ki jè bilo tam na kupu, se je takoj vnelo. Gasilci so v nekaj minutah pogasili «požar». Nekaj ur pozneje so gasilci pohiteli v Ul. Rittmeyer, kjer je v veži stavbe štev. 1 nastal kratek stik in je začelo goreti. Ko so delavci Ace-gata opravili svoje, so gasilci pogasili požar
niiiiiiiiiiimiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiimiiiiiiiiittiitifiiiiiiiiiiiiiiiftiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiitirriimiiiiiiiiritiitMii
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Redarju je grozil z nožem in v jezi obrcal-avto
Tržaški trgovec žrtev dveh pretkanih sleparjev iz Padove, ki pa sta že bila v zaporu, ko ju je prijavil
Občinski svet v Sovodnjah odločno podpira zakonski osnutek Bonacine (PSI)
■v
Ce bi občina izterjala trošarino na blago, ki se proda na njenem ozemlju, bi zmanjšala obračunski primanjkljaj - Za Bonacinovim tudi Vallaurijev (KD) zakonski osnutek
Pred tržaškim sodnikom se je zagovarjal včeraj 22-letni Guerrina Veggian, mesar po poklicu, brez stalnega bivališča, ki pa je zadnje čase dobil zavetišče v Ul. Pondares 5. Mladeniča so obtožili, da je žalil mestnega redarja Battista Cosima ter mu grozil z nožem. Sodnik ga je spoznal za krivega nezakonite nošnje hladnega orožja, žalitev in groženj fer ga obsodil zaradi prvega prestopka na 15 dni pripora, za o-stale prekrške pa na 6 mesecev zapora. Ker mladenič še ni bil kaznovan, je kazen pogojna ter je ne bodo vpisali v kazenski list.
O dogodku, ki je pripeljal Veg-Riana pred sodnike, smo pisali že Pred nekaj dnevi v našem listu. Ze več časa so meščani opozarjali mestne oblasti na dejstvo, da je Trg Sansovino postal zbirališče delomrznežev in klatežev. Ti so se posebno radi zadrževali na majhnem vrtu, ki je tik nad predorom Sandrinelli. Nekega dne se je poveljstvo mestnih redarjev odločilo, da napravi red ter je zato poslalo tja redarja Cosima. Ko je ta prišel na trg, je opazil v vrtu kakih šest ali sedem kla« težev, ali vsaj ljudi, ki so bili Po svojem zunanjem videzu bolj Podobni potepuhom in brezdomcem kot pa povprečnim meščanom. Mož postave jih je pozval naj nemudoma zapustijo vrt. Medtem ko ga je večina ubogala, pa je 22-letni Veggian jezno reagiral. Začel je vpiti na stražnika
ter mu od daleč groziti z no- Alfonsi in 27-letni Giuseppe Ca-
žem. Cosimo se je pognal za —3:	—’-J —:s-	«- J-
rijim, toda potepuh je stekel pro-
ti Ulici Madonnina ter kmalu izginil v neki stranski ulici. Medtem je redar telefoniral na leteči oddelek kvesture in kmalu nato so agenti prihiteli na Trg Sansovino, o ubežniku pa seveda že ni bilo več ne duha ne sluha.
Ves ta dogodek bi se bil razblinil v nič, če ne bi pravcati vrag obsedel mjadega Veggiana. Mladeniča je policistov poseg ver-jetno tako razjezil, da se še eno uro po dogodku ni utegnil pomiriti. Kolobaril je sem ter tja po raznih ulicah v bližini Trga Stare mitnice ter kuhal hudo jezo. Nenadoma pa je izgubil potrpljenje ter je začel brcati v zadnji del nekega avtomobila iz Milana, ki je bil parkiran na o-menjenem trgu. To njegovo početje je opazil neki drug redar, ki pa je imel več sreče, kot njegov kolega na Trgu Sansovino. Posrečilo se mu je namreč, da je mladeniča zgrabil ter ga izročil policistom. Kmalu je seveda prišlo na dan, da je šlo za istega potepuha, ki je grozil na Trgu Sansovino redarju Cosimii.
Ker so Veggiana aretirali ta-korekoč v trenutku, ko je zagrešil prekrške, so uvedli proti njemu hitri postopek, kar pa je za njega še ugodnejše, saj bo tako hitro prišel na svobodo.
* >K *
Pred sodnikom sta se morala zagovarjati tudi 31-letni Valter
miiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiiiimiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiia»
VESTI IZ KOPRSKEGA OKRAJA
Danes slavijo v Pipanu svoj občinski praznik
Svečana otvoritev prenovljenega Tartinijevega gledališča in otvor\tev razstave primorskih likovnikov
Občani piranske občine slavijo danes svoj praznik v spomin na Ustanovitev prvega mornariškega odreda v Slovenski Istri 15. oktobra 1944. Ze več dni so se v počastitev praznika vrstile razne prireditve. Najpomembnejše pa so bile včeraj na navečer pred praznikom. Ob 16. uri so v piranski Ealeriji odprli razstavo primorskih likovnih umetnikov. Ob 17. uri je bila svečana seja občinske skupščine. Na tem zasedanju so sklenili ustanoviti posebno nagrado v znesku 500.000 dinarjev, ki bi jo vsako leto podelili najboljšim umetnikom na področju glasbenega ustvarjanja doma pa tudi izven države.
Sinočnje prireditve so se pričele °b 19. uri z veliko baklado, ki je obkrožila mestne ulice in se razšla na svečano razsvetljenem Tartinijevem trgu. Zvečer ob 20. uri Pa je bila svečana otvoritev obnovljenega Tartinijevega gledališča. Otvoritve so se udeležili med drugim podpredsednik izvršnega sveta Slovenije Beno Zupančič. Predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Josip Vidmar, predsednik okrajnega ljudskega odbora Koper Jože Eržen, sekretar okrajnega komiteja Zveze komunistov Jože Božič in številni drugi predstavniki politične-Sa in družbenega življenja. O polenu tega dogodka je govoril Predstavnik pripravljalnega odbora Stane Pavlič, ki je poudaril, da se obeta zdaj Piranu uspešen kulturni razvoj, objekt sam pa bo seveda služil razen tega tudi domačim in tujim turistom.
Tartinijevo gledališče je zdaj Po restavraciji nedvomno eden najlepših kulturnih objektov ne samo na Primorskem, ampak tudi v Sloveniji. Pri restavraciji so skrbno pazili, da so ohranili freske in bogato dekoracijo izpred *0 let, modernizirali pa so vse tisto, kar služi funkcionalnosti gledališke hiše. V obnovljenem Tartinijevem gledališču je občinstvu ha razpolago 350 sedežev in 70 stojišč. Sinoči ob otvoritvi je nastopila ljubljanska Drama z Be-banovim «Talcem».
Ob prazniku piranske občine so bile sinoči tudi številne športne in druge prireditve. Med drugim so organizirali množični šahovski brzoturnir, na katerem je zmagalo •noštvo Kopra nad Tomosom.
Avtomobilistka podrla športnega funkcionarja
Ko je v nedeljo popoldne 44-Wtni Vinicio Pulsator iz Ul. Lo-
renzetti 11 kot športni sodnik športnega društva «Fausto Coppi» nakazoval progo kolesarske dirke na Trbiški avtocesti, ga je povozila z avtomobilom 47-letna Silvana Pipan iz Ul. Canova 14, ki Je bila namenjena v mesto. Pulsator je stal skoraj sredi ceste in je registriral prihod kolesarjev, ko ga je avtomobilistka podrla.
Skraja se je zdelo, da ne bo hudega ,ih da se je pri padcu le ppbil po levi roki in opraskal po zapestju desne roke, toda čez dobre četrt ure je čutil vedno hujše bolečine v desni nogi. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer so ga sprejeli nà ortopedski oddelek, ker si je verjetno zlomil piščal. Zdraviti se bo moral poldrugi mesec.
nedi. Oba mladeniča, ki sta doma iz Padove, sta bila obtožena, da sta ogoljufala tržaškega trgovca Emilia Tedesca iz Ulice Cesare Battisti 10.
Že pred dvema letoma sta Alfonsi in Canedi pisala Tedescu ter naročila večje število kovinskih poiic. Izjavila sta, da sta lastnika trgovskega podjetja A.M. R.F., ki v nekem večjem furlanskem kraju prodaja nadomestne dele za motorje in avtomobile. Ker sta bila kupca pripravljena plačati zngsek 103.000 lir z menicami in ’ nè v gotovini, se' je Tedesco pozanimal pri nekem tržaškem bančnem zavodu, če gre za zanesljivo podjetje. Po čudnem naključju je dobil pozitiven odgovor ter se je zato odločil, da ugodi prošnji neznanih kupcev.
Po prevzemu blaga pa so minevali dnevi in tedni, toda o kakšni poravnavi dolga ni bilo ne duha	ne sluha.	Ko	se je	nave-
ličal čakati, je Tedesco šel v Videm, kjer se je zglasil na tamkajšnji kvesturi. Lahko si mislimo, kako je bil . presenečen, ko je zvedel, da sts-ibila klienta dva nevarna sleparja, ki sta prav v tistih dneh že tičala za zapahi videmskih zaporov.	Tedesco je
tudi zvedel, da podjetje A.M.R.F. sploh ne obstaja.
Na	zaslišanju	je	Canedi	izja-
vil, da ne ve nič o kovinskih policah, katerih se je baje polastil Alfonsi in jih potem preprodal. Sodnik je spoznal oba Za kriva (mladeniča pa nista prisostvovala obravnavi, ker sta zaprta sedaj v Padovi) ter je obsodil Alfonsija na 9 mesecev zapora	in 60.000	lir	globe.	Proti
Canediju pa je ukinil kazenski postopek zaradi amnestije.
* * =1*
Karabinjerski marešal Antonio Zanon je 2. julija letos okoli 1. ure zjutraj ustavil 25-letnega Sebastiana Caltabiana, ki se je pregrešil proti cestnemu zakonu. Mladenič se je hudo razjezil ter se začel kregati na žive in mrtve. Karabinjerski podčastnik ga je prijavil sodnijskim oblastem in v teh dneh ga je sodnik obsodil na 4 mesece in 20 dni zapora.
Padec zaradi slabosti
Pešci, ki so včeraj dopoldne Šli po Drevoredu Sanzio, so zapazili na pločniku 65-letnega Giovannija Emilija iz Vrdelske ceste štev. 37, ki je tam leža( skoraj nezavesten in ni mogel govoriti. Poklicali so rešilni avto, s katerim so reveža odpeljali v bolnišnico, kjer so mu nudili prvo zdravniško pomoč, nato pa so ga sprejeli na I. kirurški oddelek. Pravijo, da bo okreval v dveh tednih. Revež se je namreč pobil in ranil po glavi in zapestju leve roke. Vse kaže, da mu je nenadoma postalo slabo in je o-mahnil.
KINO «IRIS» PROSEK
predvaja danes, dne 15. t. m. z začetkom ob 19.30 uri vesel in sentimentalen film:
«PARIS BLUES>
Igrajo: PAUL NEWMAN — YOANNE WOODWARD — SIDNEY POITIER
Jtììie na
UTWlWJk-
predvaja danes 15. t. m. z začetkom ob 18. uri film:
Igrajo:
CHRISTIANE MINAZZOLI EDDIE CONSTANTINE ROBERT MANUEL, BERNADETTE LAFONT MTSHA AUER in drugi
Občinski svet v Sovodnjah je s posebno resolucijo, izglasovano so. glasno na redni občinski seji v petek 11. oktobra t.l„ odločno pod. pri zakonski osnutek socialističnega senatorja Ercola Bonacine, da bi lahko tudi Sovodnje pobirale trošarino na prodano blago proste cone.
Resolucija, ki sledi že znanemu pismu, ki ga je podpisalo 318 družinskih poglavarjev, ugotavlja med drugim naslednje:
1.	Senator Ercole Bonacina je 24. septembra 1963 predložil v senatu zakonski osnutek štev. 146;
2.	od leta 1954 plačujejo potrošniki sovodenjske občine trošarino občinski upravi v Gorici v višini nekaj milijonov letno. Do te ugotovitve je moč priti, ako vemo, da so morali potrošniki plačati samo za kontingente sladkorja, kave in olja nič manj kot 2.200.902 liri trošarine goriški občini. Tej vsoti je treba dodati še trošarino na bencin (15 lir na liter), petrolej (7 lir na liter), nafto (10,50 lite na liter), špirit (60 lir na liter), pivo (22,50 lire na liter), za katero nima sovodenjski županstvo podatkov na razpolago.
3.	318 družinskih poglavarjev s tistega dela sovodenjske občine, ki spada v območje proste cone, je podpisalo posebno vlogo v podporo zakonskemu osnutku senatorja Bonacine;
4.	sovodenjska občina ima pa-sivni proračun (leta 1962 so morali prositi posojilo 6.467.466 lir za kritje primanjkljaja);
«Zaradi tega občinski svet soglasno prosi 5. sen.atno komisijp, da čimprej odobri že označeni zakonski osnutek, da se končno neha z očitno nepravilnostjo; pooblašča župana, da pošlje to resolucijo minjstru za finance, predsedniku In dvema podpredsednikoma 5. senatne komisije,»
Do tu akcija sovodenjskih občb-nov in njihove občinske uprave v podporo zakonskemu osnutku senatorja Ercola Bonacine.
Medtem smo tudi dobili v roke podobni zakonski osnutek, ki ga je 3, oktobra t.l. predložil ood številko 164, prav tako v senatu, demokristjanski goriški senator ing. Vallauri. Ta zakonski osnutek, ki je na las podoben osnutku senatorja Bonacine, se glasi: «Na občino v Sovodnjah ob Soči je raztegnjena možnost pobiranja trošarine na prodano blago proste cone, kot je navedeno v edinem členu zakona štev. 384 z dne 11. junija 1954,»
Preden zaključimo ta naš članek, pa še tale zanimivost. Letos junija je sovodenjski župan poslal v zvezi s to zadevo pismo gori-škemu županu dr. Poterziu (in v vednost finančnemu ministru, goričkemu prefektu, komisarju za trgovinski zbornici), v katerem je ugotovil, da ni prav, če goriška občina pobira trošarino tudi za blago, ki se prodaja sovodenjskim občanom. V tem pismu je bila tudi zahteva, da — ako ni moč napraviti drugače — bi bilo potrebno nehati s pobiranjem trošarine na tistem blagu, ki se proda prebivalcem sovodenjske občine. Do sedaj, in smo že v oktobru, ni iz
Gorice prišel v Sovodnje nikak odgovor.
111. obletnica korpusa PS
111. obletnica ustanovitve korpusa straž javne varnosti, se bo letos proslavljala 20. oktobra dopoldne s prireditvijo v vojašnici «Sabotino» v Ul. S. Chiara, kjer se bodo zbrali pripadniki prometne mejne železniške policije in oddelkov z našega področja. Pregledal jih bo prefekt v spremstvu kvestorja. Sledila bo maša za o-blasti in povabljence.
Vedno bolj sc širi solidarnostna akcija
CGIL in CISL za žrtve katastrofe v Vajontu
Zbirna središča CGIL mestih pokrajin in n;
so v vseh glavnih sedežu v Tržiču
Včeraj se je sestal deželni odbor CGIL za Furlanijo - Julijsko krajino. Proučil je posledice nesreče v Vaiontu ter odobril takojšnje pobude konfederalnih zbornic v korist preživelega prebivalstva. Ustanovil je deželno solidarnostno komisijo, ki bo zbirala sredstva in jih odposlala prizadetemu prebivalstvu. Zbirna središča so v vseh glavnih mestih pokrajin in na njenem sedežu v Tržiču.
Te dni so se sestale sindikalne stroke CISL Treh Benečij ter proučile možnosti za učinkovito pomoč prizadetemu prebivalstvu v dolini Vaiont. Pozvali so zveze indù-strijcev, trgovcev, kmetov, pokrajinsko upravo in sindikalne organizacije, naj vsi goriški delavci prispevajo svoj zaslužek ene ure za
................................................mimi
V NEDELJO ZJUTRAJ, KO SE JE VRAČAL IZ MOSTA NA SOČI
Angel Krajnik z Oslavja se je ubil v Soški dolini
Z avtom se je zaletel v obcestni zid in bil na mestu mrtev
Na «dolgi ' njivi» pri Plaveh se je v nedeljo ob 5. uri zjutraj zaletel z avtomobilom v zid in se ubil 29-letni Angel Krajnik z Oslavja. V soboto okoli 18. ure je prejel mezdo pri avtoprevoz-niškem podjetju «La Goriziana», kjer je zaposlen. Nekaj časa se je šalil s svojimi delovnimi to-variši, potem pa se je poslovil od njih in je šel čez mednarodni prehod Rdeča hiša v Most na Soči. Tamkaj se je zadržal do pozne jutranje ure. Nekaj po 4. uri se je v družbi nekega prijatelja, ki je imel svoj avtomobil, odpeljal po Soški dolini proti domu. V Anhovem ga je prijatelj prehitel in vozil pred, njim. Ko se je pripeljal do kraja, kjer je bila nekdaj spodnja postaja sve-togorske ličnice, pa KrajhikoVih žarometov ni več opazil v yrca-lu. Obrnil je avtomobil in se odpeljal nazaj, ker je sodil, da se je prijatelju nekaj zgodilo. Niti pomislil ni, da bi se mu lahko pripetilo kaj hudega, ker je bil Krajnik poklicni šofer in previden vozač; domneval je, da se je ustavil zaradi okvare na gumi. Ko se je pripeljal do «dolge njive» je z grozo opazil avtomo-
iiiiiiiiiiiiiniiiMiiiiiiiiiiiiiiiMiHiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiniiiiiiiiMimiiiiiimiiiiiiiiiiiii
VZROKI PROMETNIH NESREČ NA KORZU
Prekratka zavorna razdalja in izsiljevanje prednosti
Na vozilih, ki so bila udeležena pri nesrečah, manjša materialna škoda, vozniki pa nepoškodovani
Včeraj ob 8.40 sta se pred ljudskim vrtom na Verdijevem kor-zu zaleteli dve vozili, in sicer Volkswagen GO 22137, ki ga je vozil 33-letni Gastone Berioso iz Ul. Garzarolli 3, ter Fiat 1500, ki ga je vozil 31-letni Ivan Tomšič iz Ul. Venezian 6 v Sovodnjah. Berioso se je peljal pred Tomšičem. Ker je na hitroma u-stavil, se je Tomšič zaletel vanj. Volkswagen je utrpel precejšnjo škodo na zadnjem delu. Poškodoval se je odbojnik zadnje lučke in del karoserije, pri fiatu pa sprednji levi blatnik in karoserija. Šoferja se nista poškodovala.
V soboto ob 17.30 se je zgodila nezgoda na križišču Ul. Petrarca in Korza. Po Ul, Petrarca se je pripeljal avtomobilist 53-letni A-lojz Strgar iz Ul. Buffolini 24, vozil je Fiat 500 z registrsko tablico GO 20573., Namesto, da bi se ustavil, je izsiljeval prednost pred motociklistom 25-letnim Mariom Gomiščkom iz Ul. Montello v Standrežu, ki se je na vespi GO 20474 po Korzu peljal proti domu. Motociklist se je zaletel v leva avtomobilova vrata in jih vdrl. Pri tem je razbil vetrno šipo, žaromet in sprednje vilice. Udeleženca v nesreči se nista poškodovala.
Zapisnika o obeh nesrečah je sestavila mestna policija.
Komisarska uprava ovira delovanje komisije proste cone
Občinski svetovalci KPI, Bergo-mas, Batello in Čeme so opozorili goriškega župana, da se posvetovalna komisija proste cone že dalj časa ni sestala in da so bile seje te komisije pod komisarsko upravo številčno manjše kot poprej. Po sodbi svetovalcev je sedanja uprava trgovinske zbornice skoraj popolnoma paralizirala edini demokratični nadzorni odbor v tako važnem javnem organu našega gospodarstva. V več primerih niso upo-
števali odločitev in priporočil te komisije. Komisar pa naj bi brez vednosti mnenja te komisije odločal v nasprotju s poprejšnjimi sklepi.
Vsi ti dogodki dokazujejo, da komisarska uprava ne upošteva posvetovalne komisije, sestavljene iz zastopnikov občinskega sveta, sindikalnih organizacij, delodajalcev itd. Podpisniki sprašujejo župana, kakšne korake namerava odbor storiti, da se odpravi sedanje stanje in zajamči obenem učinkovito delovanje posvetovalne komisije.
Včeraj okrog 7,30 se je pri cestni nezgodi ranil na lasišču in po rokah Francesco Codumani z Oslavja. V goriški civilni bolnišnici, kamor se je zatekel po pomoč, so mu rane obvezali in ga poslali domov s prognozo okrevanja v petih dneh.
bil sredi ceste. Na sprednjem delu, kjer je krmilo, je bilo vozilo popolnoma razbito. V družbi druge osebe, ki se je peljala z njim, je skušal Krajnika zvleči iz vozila, pa mu ni uspelo, ker je bil ta stisnjen med naslanjač in streho. Nemudoma se je odpeljal na Rdeči križ v Solkanu ter obvestil o nesreči prometno policijo. Vsakršna pomoč pa je bila zaman, ker je bil zaradi silnega udarca ubogi Angel na mestu mrtev.
Nihče ne ve za vzroke tragične nesreče. Vsakdo, ki ga je poznal, je vedel za njegovo previdnost pri volanu. Pa tudi zaspanost ga ni premagala tako zlepa, zakaj po izjavah svojcev je bil Angel sposoben voziti tovornik tudi zaspanosti navkljub. Večina ljudi, ki smo jih vprašali za vzroke nesreče, je prepričaha, da j« Kraj. nika obšla slabost in to ravno takrat, ko se je — verjetno s precejšnjo brzino — pripeljal na blag ovinek na «dolgi njivi». Zapeljal je čez cesto in se na levi strani zaletel v nizek zid. Trčenje je bilo tako močno, da je krmilo zbilo do polovica kabine Fiat 1100. Vozilo se je zaletelo ob zid z levim delom, ki je ves premaknjen nazaj. Morda bi bil udarec blažji, če bi zadel ob zid sam blok motorja; le-ta je prav malo ali skoraj nič poškodovan.
Vozilo so še isti dan pripeljali na dvorišče «Goriziane», pokojnikovo truplo pa so včeraj popoldne pripeljali v mrtvašnico pevmske-ga pokopališča, kjer bo danes pogreb.
V družini pokojnega Angela na Oslavju so domači oblečeni v črno. Vest o njegovi smrti jih je hudo prizadela. Za njim žalujejo mati z očetom, sestra in dva brata. Nesrečni družini Izreka naš list iskreno sožalje.
Slabost v stanovanju
Stanovalci iz hiše štev. 17 v Ul. 24. maja so včeraj okoli 19. ure poklicali goriške gasilce, da odprejo vrata stanovalke, 65-letne Marije Martinis v tretjem nadstropju, ki se že vse popoldne ni oglasila. So. dili so, da ji je verjetno postalo slabo. Gasilci so vrata res odprli in ugotovili, da se ženska počuti precej slabo. Sosedje so ji takoj pomagali.
Ob 20. uri su poklicali gasilce v Ul. Ristori, kjer je obšla slabost 23-letnega Romea Cotiča iz Ul. Già Impero 88 v Sovodnjah. Odpeljali so ga v civilno bolnišnico v Ul. Vittorio Veneto, kjer so mu nudili prvo pomoč in ga poslali domov.
obnovo delovnih mest, uničenih zaradi strašne nesreče.
«Prepričani smo — zaključuje tiskovno poročilo CISL — da bodo naš poziv ugodno sprejeli vsi delavci, zasebne in javne uprave.»
Pomagajte ponesrečencem v Longaronu
Pozivu Italijanskega Rdečega križa v Trstu za zbiranje denarnih prispevkov v korist ponesrečencev v Longaronu se je odzval tudi naš list, ki je v Trstu že nabral lepo vsoto denarja. Nabiralna akcija pa je v teku tudi v Gorici. Zbrana sredstva bomo po zaključku akcije, skupno s sredstvi, nabranimi v Trstu, izročil italijanskemu Rdečemu križu.
Nabiralna akcija v Doberdobu
Doberdobsko županstvo prireja nabiralno akcijo za žrtve katastrofe pri Vaiontu in poziva občane, naj prispevajo po svojih močeh, da bi lajšali gorje preživelim. Kdor želi prispevati, naj se zglasi na županstvu.
Angel Krajnik z Oslavja
Danes v Gorici zanimivo predavanje
Znanstveni sodelavec Inštituta za slovensko narodopisje pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti prof. dr. Niko Kuret iz Ljubljane bo na pobudo Narodne in študijske knjižnice predaval
danes 15. oktobra ob 20.30 na Slovenski prosvetni zvezi v Gorici, Ulica Ascoli 1
0 RET0R0MANIH
četrtem švicarskem narodiču.
Predavatelj se je osebno seznanil s številnimi problemi tega na-rodiča in z njihovim reševanjem, ki je izredno zanimivo za vsako narodno manjšino in je lahko za zgled vsaki demokratični državi. Predavanje bodo spremljali številni diapozitivi.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici naj-višjo temperaturo 19 stopinj ob 14. uri, najnižjo 5 stopinj ob 5.50 uri. Povprečne dnevne vlage je bilo 83 odstotkov.
VČERAJ V ZGODNJIH JUTRANJIH URAH
Požar sredi Trbiža
v
na trgu «Šanghaj»
Povzročena škoda znaša okrog 15 milijonov lir - Očitno je, da gre za nameren požig Delo južnotirol8kih atentatorjev?
(Naš dopisnik poroča)
Včeraj v zgodnjih jutranjih urah je na glavnem trgu v Trbižu, imenovanem Šanghaj nastal požar velikega ohsega, ki je povzročil kakšnih 15 milijonov lir škode. Pojavil se je istočasno na treh mestih, zato ni skoraj nobenega dvoma o tem, da je nastal po volji nekoga. Kdo Je ta «nekdo», tega v tem trenutku ni mogoče vedeti. Na vprašanje, če gre za dejavnost juž-notirolskih atentatorjev, ki smo ga zastavili pristojnim organom, smo prejeli zelo Jasen odgovor: «Ni mogoče govoriti o teroristični dejav-nosti, ker obiskujejo trg v Trbižu skoraj izključno Avstrijci sosednega področja, ki lahko na njem ku pijo najrazličnejše blago po izredno ugodnih cenah. Kljub temu je vendarle mogoče dopustiti, in ne
Takšen je bil Krajnikov Fiat 1100 po nesrečnem trčenju v Soški dolini
brez razloga, da obstaja določena vzročna zveza med atentati v Južnem Tirolu — ki so se prav v zadnjem času zelo nevarno razširili prav pred vrata Milana — s požigom v Kanalski dolini. Ta možnost-ima določen odstotek verjetnosti posebno zaradi tega, ker se je požar pojavil na treh ločenih mestih in ni nastal slučajno (na primer zaradi kratkega stika), ampak zato, ker ga je nekdo podtaknil.»
Prvi ga je opazil dežurni karabinjer, ki je šel službeno mimo trga. Telefoniral je v vojašnico, da so zbudili edinega gasilca v vasi, ki Je ob pomoči karabinjerjev odšel na trg, namestil brizgalno ln pričel gasiti ogenj, katerega zublji so se dvigali tudi do 20 m visoko. Pomoč so mu nudili tudi nepoklicni gasilci iz 2abnic. Okoli 5. ure, se pravi po kakšnih dveh urah, so ogenj pogasili. Izmed štirih vrst platnenih stojnic, ki so na trgu, je požar uničil srednji dve, kjer so prodajali tobrice, čokolado, okraske in podobno, v glavnem negorljivo blago.
V reševalni akciji se Je zaradi dima laže poškodoval eden od kara-binjerjev, tako da so ga morali odpeljati v bolnišnico, kjer se bo zdravil nekaj dni.
VERDI. 17.30: «Gli avventurieri», E. Flynn In O. De Havilland. A-meriškl film. Zadnja predstava ob 22. uri.
CORSO. 16.00: «Le avventure di caccia del proiessor De Paperis», Walt Disney eve barvne slikanice. Siedi dokumentarni film «Due strani amici»
VITTORIA. 17.30: «Il sole nella stanza», Sandra Dee in Peter Fonda. Ameriški barvni film. Zadnja predstava ob 21.30.
CENTRALE. 17.00: «I figli del diavolo», Lee J Cobb in Doug Me Clure. Ameriški barvni film. Zadnja predstava ob 21.30.
DE2URNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči Je c prta v Gorici lekarna PONTOh BASSI, Raštel št. 26, tel. 33-49.
v TIKU! ZA [VKOPSKI POKAL NABODOV
Sovjetska zveza z 2:0
(s Ponedelnikom in Čislenkom)
spravila k. o. Italijo
STRELCA: Ponedelnik » 21', Cislenko v 42’ p.p.
SOVJETSKA ZVEZA: Urushadze; Dubinsky, Sesternev; Krtu tikov, Voronin, Korolenkov; Metreveli, Cislenko, Ponedelnik, Ivanov, Husainov.
ITALIJA: Negri; Maldini, Pacchetti; Guarneri, Salvadore, Tra-pattoni; Bulgarelli, Corso, Sormani, Rivera, Pascutti.
SODNIK: Banasiuk (Poljska).
MOSKVA, 14. — Sele danes,
dan po izgubljeni tekmi, so se Italijani zavedli, da nosijo prav oni, in predvsem tehnični komisar Fabbri, glavno odgovornost za neuspešen in sramoten nastop na stadionu Lenin. Poraz z 2:0 ni obupen. Lahko bi bil namreč še večji, če bi sovjetski nogometaši hoteli in če ne bi sodnik razveljavil zaradi off-sidea tretji gol. Toda oni so se zadovoljili s tem okroglim rezultatom.
Sovjetska reprezentanca je Pokazala odlično, hitro in prodorno igro. Vsi so se smejali sovjetskemu tehničnemu komisarju Besko-vu, ko je zelo resno trdil, da bo domača reprezentanca igrala s sistemom 5—5. Italijani so se preplašeno spraševali kakšno vragolijo pripravljajo njihovi tekmeci in so se podali na igrišče s strahom v petah in . . . z o-brambno taktiko. Na stadionu pa se je takoj videlo, da jih je Bezkov potegnil za nos. Njegov 5—5 (in ne 4—2—4, ki ga uporablja Italija) je pomenil, da v napadu sodeluje vseh pet igralcev, ostali pa branijo ozadje. Kot so pač njihove naloge v nogometu. S p etimi napadalci so sovjetski nogometaši brez usmiljenja stisnili Italijane v obrambo in jim ie v prvem delu igre zadali dva gola. Zadosti za zmago.
Danes se nekateri jokajo in zgraiaja nad smolo Italijanov. Govoriti o tej nima smisla. Smolo je imel edino Sormani, ki se je ie v 12’ poškodoval s posledicami, da so bile njegove moino-sti učinkovite igre zelo majhne. Toda še prej je Fabbri zakrivil nekaj grobih napak: predvsem je poslal na igrišče Maldinija, za Katerega je vedel, da s poškodovano nogo še ni bil popolnoma pri sebi. Maldiniju je določil me-
sto, ki ga (vsaj pri Milanu) ni vajen. Tržačan je bil zato počasen in ni imel, pa čeprav je bil do danes vedno steber italijanske reprezentance, jasne slike nad igro. In končno se je Pascutti obsodil na izgon z igrišča. Med prodorom ga je Dubinski podrl in Bolonjčan se je maščeval z udarcem nasprotnika v želodec. Sodnik ni premišljeval : z roko je Pascuttiju pokazal pot k vratom, ki vodijo v slačilnice. Usoda italijanske " enajstorice je bila zapečatena.
In še nekaj o golih. Po številnih neuspešnih množičnih prodorih so se sovjetski napadalci v 21' prvega polčasa ponovno nevarno približali italijanskim vratom in po dveh ali treh predložkih z noge na nogo je žoga prišla do Ponedelnika, ki jo je s polovičnim obratom spravil v mrežo ne preveč gotovega Negrija.
Drugi gol je padel v 42’. Hu-sajnov je prodrl do kazenskega prostora Italijanov in predložil žogo na sredo. Njegova poteza je prevarila številne italijanske branilce in tudi sovjetske napadalce, ni pa mogla prisebnega Cislenka, ko je žogo poslal Negriju za hrbet.
Se prej je bil Sormani poškodovan, Pascutti pa je moral zaradi grobega, nesmiselnega in nešportnega maščevanja z igrišča. V drugem polčasu so se Italijani nekoliko predramili in bolje zaigrali, vendar niso bili nikoli nevarni. Hoteli so zmanjšati razliko, a ko je moral Sormani dokončno z igrišča (v 33’) so spoznali, da iz poraza ni več poti. Pač: povratni dvoboj v Rimu, ki bo 10. novembra. Brez nedeljskih napak seveda.
		
U.R.S.S.-Italia	(2-0)	1
Br<-scia-Ca tamaro	(5-0)	1
Foggia Inc.-Prato	(3-0)	1
Padova-Cagliari	(04))	X
Palermo-Lecco	(0-0)	X
Parma-Varese	(2-2)	X
Potenza-Napoli	(0-1)	t
P. Patria-Simmonza	(1-1)	X
Udinese-Triestina	(1-0)	l
V enezia-Cosenza	(0-0)	X
Verona H.-AIessandria	(3-0)	1
Savona-Novara	(2-0)	1
Pescara-Trapani	(0-0)	X
KVOTE		
13 — 3.355.000 lir		
12 —	138.900 lir		
1 (»I É		F J
BLXG
IZIDI
IRffiSSr""
•Padova-Cagliarl •Palermo-Lecco •Parma-Varese Napoli- 'Potenza •Pro Patria-Simmonza •Udinese-Triestina •Venezla-Cosenza •Verona-Alessandrla
LESTVICA
0-	o 0-0 2-2
1-	0 1-1 1-0 0-0 3-0
i. —	1. Erna	1
	2. Maida	X
2. —	1. Palanca	1
	2. Karima	2
3. —	1. Detonia	2
	2. Paladino	X
4. —	1. Gattamelata	1
	2. Gunar	2
5. —	1. Carantano	X
	2. Dantista	2
6. —	1. Cactus	2
	2. Wander	2
KVOTE		
12	— 6.842.848 lir	
11	—	93.737 lir	
10	—	6.961 lir	
Varcse	5	2	s	0	8	3	7
Lecco	5	1	1	1	8	3	7
Napoli	5	2	3	0	8	4	7
Pro Patria	5	S	1	1	8	4	7
Cagliari	S	2	3	0	5	3	7
Foggia	8	3	0	2	•	3	6
Verona	5	2	2	1	8	5	8
Palermo	5	1	3	1	4	3	5
Padova	5	1	3	1	2	2	5
Udinese	5	2	1	2	8	4	5
Catanzaro	5	1	3	I	8 11		5
Venezia	5	1	2	2	5	6	4
Simmonza	5	1	2	2	5	8	4
Prato	5	2	0	3	5	9	4
Triestina	5	1	\	3	8	6	3
Cosenza	5	I	1	8	8	S	3
Alessandria	S	0	3	2	2	6	3
Potenza	5	0	3	2	1	3	3
Parma	5	0	2	S	5 10		2
Brescia	5	3	1	I	*	5	0
V nedeljo zaradi dvoboja z drugoligaško reprezentanco Francije ne bo prvenstva B lige. Prihodnje tekme bodo 27. t.m.: Alessandria-Fadova, Brescia-Palermo, Cagliari-Simmonza, Ca-tanzaro-Foggia, Cosenza-Potenza, Lecco-Udinese, Napoli-Parma, Prato-Verona, TRIESTINA-Pro Patria, Varese-Venezia.
Nekaj zlatih
tudi jugoslovanskim
rokoborcem
TOKIO, 14. — Tudi v nedeljo zelo dobri rezultati na predolimpijskih tekmovanjih v Tokiu. Nemec Klein je celo preplaval 200 m prosto v izrednem času 2’00”2, danes pa je še izboljšal čas z P58”9, kar je drugi najboljši čas na svetu. Tega časa pa mu ne bodo priznali, ker je napačno zavil. V rokoborbi so Jugoslovani Cucič, Tanaskovič in Pavičevlč pobrali zlate kolajne, medtem ko je evropski prvak v telovadbi Cerar popolnoma odpovedal
V atletiki je Belgijec Roelants zmagal na 3000 m zapreke, Nemec Hebauf na 200 m, Nemec Reimers je zmagal v metu diska, Angležinja Hymanova si je zagotovila prvo mesto na 100 m, njena rojakinja Randova pa je zmagala v skoku v daljino.
Italijan Abdon Pamich pa Je prepričljivo zmagal v hoji na 20 km,
KONČANO EVROPSKO PRVENSTVO V KOŠARKI
1. SZ, 2. Poljska
Jugoslavija tretja
Italijanski košarkarji na dvanajstem mestu
WROCLAW, 14. — Po razmeroma negativnem nastopu na svetovnem prvenstvu v Riu je košarkarska ekipa Sovjetske zveze kaj naglo zacelila svoje rane ter našla med svojimi igralci dovolj novih moči, da se je lahko s pomlajenim in uspešnejšim moštvom predstavila na reviji najb oljših evropskih petork in spet zasedla tisto prvo mesto, ki ji že
E. PASCUTTI SUSPENDIRAN
RIM, 14. — Zvezno predsedstvo FIGC je zaradi izpada na tekmi SZ-Italija sklenilo, da Ezia Pascuttija ne bo od 15. t. m. za dobo treh mesecev povabilo v nobeno italijansko nogometno reprezentanco.
po tradiciji pritiče. Sovjetski atleti so izpolnili vse jim zadane naloge in uresničili vsa pričakovanja. Njihova končna Zmaga ni bila mn za trenutek v dvomu, saj so edini med nastopajočimi ekipami pokazali nekaj novega. Vsi ostali so igrali po svojem navadnem standardu ali celo slabše kakor po navadi. To je prišlo še posebej do izraza pri igri jugoslovanske reprezentance, ki ni bila zmožna ponoviti niti bra-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|||||l||||||||||l|tl|||l||||niIUI|l|||||l||ll||
V DEŽELNEM DERBY JU V VIDMU
Branilec zadal Triestini poraz
Pin, strelec edinega gola za Udinese
STRELEC: v 20’ d.p. Pin.
UDINESE: Galassi; Pin, Flamini; Del Negro, Burelli, Tagliavini; Mantellato, Anderson, De Cecco, Del Zotto, Selmosson.
TRIESTINA: Di Vincenzo; Vitali, Frigeri; Sadar, Varglien II, Pez; Mantovani, Dalio, Orlando, Porro, Rancati.
SODNIK: Angonese iz Mester.
GLEDALCI: 10.000.
KOTJE: 8:2 za Videmčane. VIDEM, 14. — Lahko bi se končalo z neodločenim izidom, v resnici pa je en gol podaril domačinom zmago. Mislimo na nedeljski deželni derby petega kola nogometnega prvenstva B lige med Udinese in Triestino. Morda bi bil neodločen izid najbolj verna slika igre. Ta ni bila navdušujoča in obe enajstorici sta se kar kosali med seboj, katera si bo nabrala več napak.
Priznati je treba, da so imeli Videmčani v prvem polčasu, ko oblegovaii tržaški kazenski prostor, več priložnosti za gole. Toda napake z njihove strani in odlični posegi tržaškega vratarja jim niso dovolili, da bi stavili že prvem delu igre hipoteko na zmago.
Tržačani so se tu pa tam sprostili s protinapadi. Pri teh pa ni bilo, kot pri Videmčanih, množične udeležbe. Samo na Mantova-niju in Porru je ležala vsa teža (in tudi odgovornost) za dosego uspeha. Premalo, pa čeprav se jima je včasih pridružil Rancati, ki je imel edinstveno priložnost: sam pred nasprotnim vratarjem je Rancati poslal šibko žogo ... preko vratnice.
Videmčani so ponovno šli v napad in so, posebno z Andersonom, skušali priti do mreže. Toda napadalec ni imel dneva in njegovi streli niso bili preveč točno u-smerjeni. Kadar pa so bili, je Di Vincenzo prestregel žogo. Tako se je prvi polčas končal, kot so si želeli in upali Tržačani, brez škode.
V drugem polčasu je začela Triestina pritiskati na «bratrance». Toda pritisk je bil preveč nežen in furlanski igralci se ga niso ustrašili. Tržačanom, ki so nastopali kot Videmčani s postavo v sistemu 4—2—4 s prostim Varglienom na eni in Tagliavini-jem na drugi strani, so tekmeci odgovarjali z istim orožjem in ko so se verjetno vsi, tudi domačini in njihovi navijači na tribunah, že sprijaznili z neodločenim izidom in delitvijo točk, je Udinese prišla do zgoditka. Tagliavini, ki se je po «trčenju» z
Varglienom vrnil na igrišče z obvezano glavo, je začel akcijo, ki je rodila edini uspešen zadetek dneva. Videmski krilec se je pognal v napad in žogo predložil beku Pinu, ki je bil prav tako v nevarni coni tržaških vrat. Dvajset metrov je bilo med njim in Di Vincenzom, a Pin je vseeno sprožil strahovit strel. Žoga je oplazila gornji kot tržaških vrat in obstala v mreži. 1:0. Di Vincenzo se ni niti premaknil. Rekel je, da ga je oslepilo sonce, ki je bilo že nizko nad obzorjem. Bo tudi res, a res je tudi, da je branilec spravil, kar niso mogli napadalci, Triestino na kolena. Derby je bil tako končan in sedaj imajo Videmčani zmago več kot Tržačani. Pred to tekmo je bilo namreč stanje izenačeno.
MEDNARODNI NOGOMET
J. Irska -	Avstrija	3:2	(1:1)
Sampdoria	- Bytom	0:2	(0:2)
Slovnaft -	Modena	4:1	(0:1)
Sporting .	Atalanta	3:1
zilskega uspeha in niti potrditi svoje srebrne kolajne iz Beograda. Jugoslovanska reprezentanca je nastopala na tem prvenstvu z okrnjeno ekipo, vendar so razlogi njenega neuspeha prej v napačni taktiki igre in neodgovar-jajoči pripravi kot v ošibelosti prodorne moči moštva zaradi odsotnosti dveh standardnih igralcev. Danes vsako moštvo šteje deset igralcev; manjše število kvalitetnih atletov v eni ekipi nudi lahko le trenutna zadoščenja in ne more stalno ponavljati svojih uspehov.
Italijani so popolnoma razočara-
li.	Začeli so še dokaj dobro, a s časom je njihova igra postajala vedno bolj negotova in siva.
Se večji uspeh kot domača ekipa, ki je klonila šele pred Sovjetsko zvezo in tako poživila spomin na nekdanjo slavo v tej panogi, je dosegla petorka Vzhodne Nemčije, ki je na končni razvrstitvi zasedla šesto mesto.
Izidi zadnjega dne prvenstva za 1. in 2. mesto Sovjetska zveza-Poljska 71-45 za 3. in 4. mesto
Jugoslavlja-Madžarska 89-61 (38-39) za 5. in 6. mesto
Bolgari ja-Vzh. Nemčija 77-62 (40-29) za 7. in 8. mesto.
Španija-Belgija za 9. in 10. mesto Izrael-ČSSR za 11. in 12. mesto Romunija-Italija za 13. in 14. mesto Francija-Finska za 15. in 16. mesto Turčija-Nizozemska 64-62 (34-32)
6.	SLOV. ŠPORTNI TEDEN
Danes zadnji dan vpisa
ŠPORTNO ZDRUŽENJE BOR priredi
v dneh od 26. t. m. do 4. novembra letos
6. SLOVENSKI ŠPORTNI TEDEN
TEKMOVANJA
Atletika, odbojka, namizni tenis, gimkana, med dvema ognjema, streljanje, planin-sko-orientacijski pohod (ob sodelovanju SPDT), telovadba, košarka in šah.
Prijave v Tržaški knjigarni, Trst, Ulica sv. Frančiška 20 di- danes od 17. do 19. ure
klubom in Vojvodino prišlo do ne. športnih izpadov gostov, zaradi česar je bil sodnik prisiljen pri stanju 1:0 za domačine prekiniti tekmo.
* * *
V drugi zvezni ligi sta oba slovenska predstavnika utrpela poraz. Tudi tokrat je ljubljanska Olimpija podarila, kot že v prejšnjih tekmah, točki nasprotnikom. Čeprav je igrala doma, se Olimpiji ni posrečilo spraviti na varno niti neodločen izid.
Mariborčani pa so gostovali v Osijeku, kjer so morali prepustiti Slavoniji celotni izkupiček.
lliiiiiiiiiiiiiivillilllilllliiliilllililiillllliiiitiiiiiiilllilliilHiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiHii
Jugoslovansko nogometno prvenstvo
Partizan in Vardar poražena na domačih tleh
Nova Gorica uspešna, poraz Delamarisa v Celju
Osvojena točka na gostovanju pri Veležu je zadostovala Crveni zvezdi, da si je ohranila prvo mesto v lestvici I. jugoslovanske nogometne lige. V nedeljskem sedmem kolu so zabeležili dvoje presenečenj:	poraz Partizana in Vardarja na domačih tleh. V Beogra-
du je na tekmi med istoimenskim
86-83 (47-35) 60-58 (29-29) 85-66 ( 34-30) 60-59 (26-30)
KONČNA LESTVICA
1.	SOVJETSKA ZVEZA
2.	POLJSKA
3.	JUGOSLAVIJA
4.	MADŽARSKA
5.	BOLGARSKA
6.	VZHODNA NEMČIJA
7.	ŠPANIJA
8.	BELGIJA
9.	IZRAEL
10 ČEŠKOSLOVAŠKA
11.	ROMUNIJA
12.	ITALIJA
13.	FRANCIJA
14.	FINSKA
15.	TURČIJA
16.	NIZOZEMSKA
Sedmak (Bor) deželni prvak v metu kladiva
it Tržaški mlajši mladinci presenetljivo drugi v Rimu
V nedeljo je bil zaključek dežblnega atletskega prvenstva. Med novimi prvaki je tudi član Bora Sedmak, ki je slavil v metu kladiva zmago nad predstavnikom tržaške Ginnastice Tranijem. Izidi nedeljskega tekmovanja v Trstu so naslednji:
110 m zapreke: l.-Buttignon (Gra-
diška) 15”6,
1500 m: 1 Miani (CRDA Tržič) 4T3”9,
400 m: 1. Furlan (CRDA) 51”5, 2. Bramuzzi (Libertas Videm) 51 ”8, 5. ŠVAB (Bor) 56”, kladivo: 1. SEDMAK (Bor) 45.84, 2. Trani (Ginnastica) 43.35, krogla: 1. Franceschini (Ginnastica) 14.74,
10.000 m: 1 Ricatti (Acegat) 35’4”4, 100 m: 1. Bensi (Ginnastica) 11”, 2. Tassini (Ginn.) 11”2, 3. Mat-tagliano (Ginn.) 11 ”3, palica:	1. Simonelli (Fiamma)
3 50, 2. Savino (CUS) 3.50, 3. Neubauer (Libertas) 3.40, troskok: 1. Gentilli (Ginn.) 13.79, 4x100 m; 1. Ginnastica 43"7.
• * •
V Rimu je bilo v nedeljo zaključno tekmovanje mlajših mladincev za trofejo pokrajin. Proti vsakemu pričakovanju je tržaška reprezentanca, v kateri so bili trije člani Bora, zasedla za Rimom drugo mesto. Rim si je nabral 127,
Trst 106, tretjeplasirani Turin pa 99 točk. Od borovcev 'e bil Sancin na 600 m z 1’29”4 deveti, Hreščak Marko z 1.68 šesti v skoku v višino. Fučka pa z 42.86 peti v metu disku. Ostali Tržačani so zasedli naslednja mesta; Tonini 5. na 80 m, Lepre 5. na 60 m ovire, Mattagliano 2. v hoji na 4 km, Fonda 6. v skoku s palico in For-nazaris 8. v metu diska
* * *
V	tekmovanju juniorskih reprezentanc v Saronnu, je ekipa severne Italije premagala gvico 91:50, Ile de France pa 80:02. Francoska juniorska reprezentanca pa je premagala Švico 68:55.
* * *
V	Bologni je Magali Vettorazzo ponovno osvojila naslov italijanske prvakinje v peteroboju. Na drugo mesto se je uvrstila Masot-tijeva iz Ravenne, na tretje Giar-dijeva iz Pise, četrta pa je bila Tržačanka Giamperlatijeva.
...............................'■"""""••"'•""'"•■IOIIininilinUII<|lmil|||||||l„|l,,,„|l|„ltl,„„................
TUDI V POVRATNIH TEKMAH ZA POKAL TREH BENEČIJ
Odbojkarji Bora z dvema zmagama več
V slovenski nogometni ligi se je tokrat Novogoričanom posrečilo zmagati v tekmi z Ljubljano, medtem ko je bil izolski Delamaris, ki je bil gost celjskega Kladivar-ja, ponovno poražen. V Delamari-sovi mreži so gostje spravili nič manj kot sedem žog, primorski nogometaši pa so bili uspešni samo enkrat. Odred-Krim ne bo več nastopal v tej skupini. Nogometna zveza ga je izbrisala iz prvenstva, člani pa so klub razpustili.
Izidi in lestvice so naslednji:
I. LIGA
Novi Sad-Rijeka		0:0
Sarajevo-Radnički	2:1	(1:0)
Velež-C. zvezda		0:0
Vardar-Trešnjevka	2:3	(2:1)
Dinamo-Hajduk	3:0	(2:0)
Partizan-Zelezničar	1:2	(irO)
Beograd-Vojvodina	1:0	(0:0)
(prekinjena)		
LESTVICA
Tudi v povratnem srečanju je Bor odnesel dvojno zmago. Vendar v nasprotju s prejšnjim srečanjem je to pot pokazal tudi boljšo igro in večjo povezanost. Ce je gladko pometel z ekipo AGI, ki se trenutno nahaja v zelo slabi formi, je pa moral zelo pritisniti pri tekmi s PAV, ki je v tem turnirju pokazal res velik napredek v primeri z lansko igro in izredno borbenost. V tekmi s tržaškimi gasilci je malo manjkalo, da ne bi zmagali z 2:0.
V prvem setu so namreč zmagali z velikim naskokom; v drugem pa so klonili le po dolgotrajni borbi z rezultatom 17:15. V tretjem setu jih je pa zajela utrujenost in so zato tudi klonili nasprotnikom.
Prav tako je bila PAV hud tekmec za borovce. Prvi set so Videmčani gladko osvojili, ne da bi se jim naši mogli kaj več ziper-
stavljati. Drugi set pa je bil vsaj v začetku precej izenačen, čeprav se je igra razvijala zelo živahno. Naši pa so vsekakor hoteli popraviti prejšnje napake in so zato začeli z učinkovitim in prodornim napadom, pri katerem se je odlikoval zlasti Walter Veljak, ki je imel v nedeljo srečno roko pri tolčenju. PAV je pri taki ofenzivi polagoma klonil, dokler niso naši z lepim finišem zaklju* * lili ta set.
Potreben je bil tretji set in
borovci niso več dopustili nasprotnikom pobude, tako ' da so bili pri menjavi igrišča že v predi nosti in so nato nadaljevali po tej poti. Točni servisi nekaterih igralcev in tolčenje drugih, so odvzeli nasprotnikom vsak up do zmage, tako da so le tu pa tam reagirali, čeprav s skromnim u-spehom. Bor je avtoritetno zmagal.
V tekmi z AGI pa je Bor kar mimogrede odpravil nasprotnike, ki niso bili zmožni ustaviti igre naših. Ce pogledamo rezultate in pri tem še odštejemo štiri točke prednosti, ki jim je bil Bor dolžan, bomo videli, da je nasprotnik zabeležil le tri točke v prvem in dve v drugem setu.
Borovci so torej danes pokazali napredek, ki nas navaja k upanju, da se bodo t> povratni tekmi z Gasilci, ~ki bo verjetno ta teden, bolje obnesli kot so se v prvem srečanju. Navijačem pa lahko potrdimo, da je s tema dvema zmagama zagotovljen vstop v finale, ki bo 27. t.m. v Pordenonu in na katero vabimo že sedaj vse pristaše športnega združenja. Za Bor so nastopili Jur-kič, IV. Veljak, Drasič, Škrinjar, Orel, Mijot in Vitez.
Izidi :
BOR-AG1 2:0 (15:7, 15:6) BOR-PAV 2:1 (3:15, 15:9, 15:9) GASILCI-PAV 2:1 GAS1LCI-AGI 2:0
RUDI ŠKRINJAR
Crv. zvezda 7		4	3	0	12:7 11
Dinamo	7	4	2	1	11:5 10
Beograd	7	3	4	0	10:5	8
Sarajevo	7	3	2	2	11:9	8
Trešnjevka	7	3	2	2	13:13 8
Partizan	7	3	1	3	12:10 7
Vardar	7	2	3	2	11:10 7
Radnički (N)	7		2	2	3	9:8	6
Vojvodina	7	3	2	2	8:9	8
Železničar	7	2	2	3	10:13 6
Velež	7	1	3	2	7:10 5
Rijeka	7	1	3	3	7:12 5
Nòvi Sad	7	1	3	3	6:13 5
Hajduk	7 12 11. LIGA Borac - Varteks Bosna • Borovo Istra . šparta Čelik - Zagreb Šibenik - Famos				4	6:8 * 3:1 (2:0) 1:0 (1:0) 2:1 (1:0) 1:5 (0:2) 0:0
Lokomotiva - Sloboda Olimpija - BSK Slavonija - Maribor LESTVICA					3:1 (1:0) 0:1 (0:0) 2:1 (2:0)
Zagreb	8	6	1	1	19:6	13
Čelik	8	6	0	2	14:10 12
Borac	8	5	i	2	14:41 11
Lokomotiva	8	4	2	2	13:11 10
Maribor	8	4	1	3	16:18 »
BSK	8	3	2	3	13:11	8
Varteks	8	3	2	3	16:15	8
Sloboda	8	3	2	3	17:18	8
Istra	8	4	0	4	12:16 8
Šibenik	8	2	3	3	7:9	7
Famos	8	2	3	3	9:15	7
Bosna	8	2	3	3	7:14	7
Olimpija	8	8.	2	4	7:7	8
šparta	8	1	3	4	11:15	5
Borovo	8	1	3	4	9:14	5
Slavonija	8 1 2 SNL			5	13:19	*
N. Gorica . Ljubljana Kladivar - Delamaris Triglav - Aluminij Rudar - Svoboda Slovan - Olimp Zeležničar - Sobota Maribor . Celje • LESTVICA					2:1 (0:0) 7:1 (4:0) 2:2 (1:0) 4:1 (1:D 3:0 (0:0) 3:2 (0:0) 5:1 (4:1)
Rudar	»	8	1	0	36:9	17
Kladivar	8	7	0	1	28:9	1*
Olimpija B	8	5	1	2	29:16 U
Celje	8	5	0	3	30:16 10
Maribor B	8	4	2	2	25:18 10
Svoboda	9	4	1	4	23:19	9
Železničar	9	4	1	4	12:17	9
Slovan	8	4	0	4	21:16 *
Ljubljana	9	4	0	5	18:16 8
Aluminij	9	2	4	3	12:22 8
Nova Gorica	8	3	2	3	11:24	8
Sobota	8	2	1	5	13:22	5
Triglav	8	2	1	5	11:21 5
Delamaris	9	1	2	6	7:31	*
Olimp	8	0	0	8	5:25	«
Agatha Christie: [J £	£ TP
ZAMORČKOV . ŠLO JE
■ ■■
General Macarthur se je hudoval sam pri sebi.
Vrag naj vzame vse skupaj 1 Kaj takega pa res ni pričakoval...
Malo manjka, da se ne poslovi s kako pretvezo ln za pusti ta otoki! da se odreče vsemu...
Toda motorni čoln se je že vrnil na celino.
Ostati bo moral na otoku.
Ta Lombard Je pa čuden človek. Odkritosrčen že ni. Prisegel bi, da mož nekaj skriva.
Ko je zadonel gong, Je stopil Filip Lombard lz svoje sobe šel do stopnic. Hodil Je kakor panter, mehko in brez vsa-;a šuma. Na vsej njegovi pojavi je bilo nekaj podobnega iterju. Zverina — prijetna na pogled.
Sam pri sebi se je smehljal.
Teden dni?
Ta teden se mora dobro imeti!
Emilija Brent Je sedela v svoj sobi. Bila je že v večerni obleki iz črne svile in brala je sveto pismo.
Neverniki so se pogreznili v jamo, ki so jo naredili: v zanko, ki so jo skrivaj nastavili, se je njih noga ujela. Gospod se je pokazal, izvršil je sodbo; grešnik se je zapletel v delih svojih rok. Grešniki naj se umaknejo v kraljestvo mrtvih...
Trdno je stisnila ustnice ter zaprla sveto pismo.
Vstala je, si pripela na prsi dragoceno iglo in odšla dol k večerji.
TRETJE POGLAVJE
Večerja se je bližala koncu.
Hrana je bila dobra, vino izvrstno. Rogers Je dobro stregel.
Vsi so bili sedaj nekoliko boljše volje. Začeli so se pogo-varjati med seboj bolj sproščeno in zaupljivo.
Gospod sodnik Wargrave, ki se ga je nekoliko prijelo odlično portsko vino, se je zabaval na svoj, sarkastičen način. Dr. Armstrong im Anton Marston sta ga poslušala. Gospodična Brent je kramljala z generalom Macarthurjem; odkrila sta nekaj skupnih prijateljev. Vera Claythome je stavljala gospodu Davisu inteligentna vprašanja o Južni Afriki. Gospodu Davisu Je bila ta snov popolnoma domača. Lombard je poslušal razgovor. Pogledal je večkrat naokoli in si ogledoval druge goste.
Nenadoma se je oglasil Anton Marston:
«Ali niso te stvari čudne?»
Na sredi okrogle mize je stalo na steklenem krožniku
nekaj prav majhnih porcelanastih kipcev.
«Zamorčki!» je rekel Marston. «No, saj smo na Zamorskem otoku.»
Vera se je nagnila naprej in rekla:
«Čudno zares! Koliko jih je? Deset?»
«Da — točno deset.»
Vera Je vzkliknila:
«To je res zabavno. Mislim, da je to tistih deset zamorčkov in otroške pesmi. Zgoraj v spalnici imam to pesem v okviru nad kaminom.»
«Tudi v moji sobi je taka pesem,» je rekel Lombard.
«V moji 4tudi...»
«V moji tudi...,» so vsi naenkrat vzkliknili.
«Čudno, kajne?» je rekla Vera.
Gospod sodnik Wargrave je zamrmral:
«Otročarija!» in si natočil kozarec portskega vina.
Emilija Brent in Vera Claythorne sta se spogledali in nato obe naenkrat vstali.
Steklena vrata v salonu so bila odprta na teraso in slišati Je bilo lahno pljuskanje valov ob skale.
Emilija Brent je rekla: «Prijetno šumljanje!»
«Sovražim ga,» je rekla Vera ostro.
Gospodična Brent jo je začudeno pogledala. Vera Je zardela in rekla mirneje:
Tu mora biti zelo neprijetno, kadar je slabo vreme.»
Emilija Brent je prikimala.
«Prepričana sem, da je hiša zaprta preko zime,» Je rekla. «Saj gotovo ne bi bilo mogoče dobiti služabnikov, ki bi ostali tu dalj časa.»
«Mislim, da je sploh težko dobiti služabnike,» je rekla Vera s tihim glasom.
«Gospa Oliverjeva je imela srečo, da je dobila tadva. Ta ženska je dobra kuharica,» je rekla Emilija Brent.
«čudno, kako slabo si starejši ljudje zapomnijo imena,»
je pomislila Vera.
Naglas pa je rekla:
«Gospa Owenova je imela res srečo.»
Emilija Brent je bila prinesla s seboj kos vezenine. Zdaj je hotela vtakniti nit v iglo, pa se je ustavila.
«Owen? Ali ste rekli Owen?» je vprašala z ostrim glasom-
«Da.»
«V svojem življenju še nisem srečala nikogar, ki bi s« imenoval Owen,» je rekla Emilija Brent.
Vera jo je začudeno pogledala in je hotela že nekaj reči-Tedaj so se odprla vrata, prišli so gospodje in se Jima pridu-žili. Za njimi je prinesel Rogers na pladnju kavo.
Sodnik se je vsedel poleg Emilije Brent. Armstrong se j® pridružil Veri. Anton Marston je stopil k odprtemu oknu. Blore sl je ogledoval z naivnim začudenjem bronast kipec — mogoče je bil radoveden, ali gre res za žensko figuro, na kar naj bi kazale Čudne vzbokllr.e na njej. General Macarthur se je obrnil s hrbtom proti kaminu in si gladil sive brčice. Večerja j® bila res sijajna! Postajal je vedno boljše volje. Lombard J« prelistaval Punch, ki je ležal z drugimi časopisi na mizi ob steni.
Rogers je nosil okoli po sobi pladenj s kavo. Kava J« bila dobra — zares črna in zelo vroča.
Vsa družba je dobro povečerjala. Vsi so bili zadovoljni 8 seboj ln sploh z življenjem. Kazalci na uri so kazali dvajset minut po deveti. V sobi je vladala tišina — prav prijetna tišina.
V tej tišini so iznenada zaslišali «Glas» — nečloveški, prodiren glas...
«Gospe in gospodje! Tiho, prosim!»
Vsi so se zdrznili. Pogledali so naokrog — drug na drugega, na zidove. Kdo vendar govori?
( Nadaljevanje sledi)
UREDN1ŠIVO: TRST - UL MONTEGCHl 6 H TELEFON 98-868 IN 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA GORICA: Ulica S Pellico III, lei 33-82 - UPRAVA: IRSI - UL SV FRANČIŠKA St 20 - Tel St 37-338 - NAROČNINA- mesečna 651 "ih----------------------------------------tetrk
letna 1800 lir, polletna 3500 Ur, celoletna 8400 Ur - SFRJ: v tednu 20 dni, mesečno 420 ain - Nedeljska: posamezna 40 din letno 192(1 din, polletno »60 din Četrtletno 4H0 din - Poštni tekoCj raCun: Založništvo tržaškega tisk Prst 11-5374	Za SFRJ- adtt 'nvs ,oihiiana.
Stari trg štev. 3 I nadstropje, tekoči račun pri Narodni banki * Ljubljani 6OOT4-0O3-86 - OGi.ASI: Cene oglasov: Za vsak mm v Strini enega stolpca: trgovski 130. finančno-upravni 200. osmrtnice 150 Ur - Mali oglasi 40 Ur beseda - Vsi ogla» se’ naročajo pri upravi. '