LETO XVL, ŠTEV. 13
SLOVENSKI
Izdaja Casopisno-zaiožnlško podjetje SZDL »NaS tisk* — Direktor: Rudi Janhuba — Odgovorni urednik: Sergej VoSnjak — Tiska tiskarna »Slov. poročevalca« — Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva ulica 5, telefon 23-522 do 23-526	— Uprava
Ljubljana, Tomšičeva 5'II., telefon 23-522 do 23-528 — Oglasni oddelek: Ljubljana, Kardeljeva ulica 8, telefon 21-896, za ljubljanske naročnike 20-463, za zunanje 21-832	— Poštni
predal 29 — Tekoči račun Narodne banke 60l-»T«-i69	» Me-
sečna naročnina 200 din
M LJUBLJANA, PONEDELJEK, 17. JANUARJA 1955	Cena 10 din
mc&vaJkc
Predsednik lito odpotuje danes iz Burme
Neodvisnost v mednarodnih
odnosih - pogoj za razvoj vsake
države
Na rangunski univerzi so včeraj podelili predsedniku Titu častni naslov doktorja prava — Predsednik burmanske vlade U Nu je v svojem govoru na tej svečanosti poudaril, da podelitev častnega doktorata predsedniku Titu ni navaden izraz konvencionalnosti, ampak globokega spoštovanja in občudovanja — Pomemben govor predsednika jugoslovanske republike o vlogi malih neodvisnih držav pri utrjevanju miru na svetu in sodelovanja med narodi ter njihovem vplivu na razvoj mednarodnih dogodkov
RANGUN, 16. jan. (Tanjug). — Predsednik Tito je dobil danes naslov častnega doktorja prava rangunske univerze. Rangnnska univerza je v 60 letih svojega obstoja s .em prvič dodelila ta častni naslov tujcu.
Ko je Tito nekaj pred 9. uro prispel pred rangunsko univerzo, so ga sprejeli kancler univerze ministrski predsednik U Nu, vicekancler direktor univerze in množica meščanov ter študentov. Ko je pregledal častni odred armadnega kadetskega študentskega korpusa, so Tita v dvorani za profesorske seje predstavili članom senata in sveta rangunske univerze, pod katerega okriljem je general Aung San v začetku tridesetih let organiziral mladinsko študentsko skupino, predstražo današnje socialistične stranke Burme, organizatorke ljudskega gibanja za narodno osvoboditev.
Točno ob pol 10. uri so zvoki študentovskih fanfar najavili začetek svečanosti in prihod predsednika Tita v glavno univerzitetno dvorano. Drug za drugim so stopali docenti, rektorji, doktorji in profesorji univerze v dolgi povorki prek velike dvorane, spremljajoč predsednika Tita, ki je bil oblečen v svečano doktorsko togo iz rdeče-bele svile s črnim žametnim klobukom.
Ko je predsednik Tito zasedel častno mesto, je kancler univerze premier U Nu otvoril izredno sejo univerzitetnega senata in sveta, vicekancler pa je prečital sklep o podelitvi častnega naslova doktorja prava predsedniku Titu.
Burno ploskanje se je razleglo po vsej dvorani, ko je U Nu izročil predsedniku Titu srebrni znak z diplomo doktorja rangunske univerze, ter čestital predsedniku Titu z naslednjimi besedami:
»Ekscelenca, kot kancler rangunske univerze sem srečen, da Vam ob tej priložnosti, ko se Vam podeljuje naslov doktorja prava honoris causa, prisrčno čestitam. Hvaležni smo Vaši ekscelenci, da je sprejela ta naslov. S tem, da izkazuje čast Vaši ekscelenci, podeljujoč Vam svoj najvišji naslov, je rangunska univerza dejansko tudi sama počaščena, ker smo tudi mi počaščeni in ponosni, da bo ime tako znane osebnosti, kakor je ime Vaše ekscelence, na spisku diplomiranih na tej univerzi.
Dejstvo, da rangunska univerza dobiva ta privilegij in povečuje svoj ugled, ko izkazuje čast Vaši ekscelenci, izhaja iz velikih sposobnosti in uspehov Vaše ekscelence. Vaša ekscelenca se ni samo uspešno borila za svobodo in osvobodila svojo deželo sovražne okupacije, ni samo spremenila svoje države v svobodno in močno državo, ampak je tudi zgradila novo družbeno ureditev v korist narodov Jugoslavije. Rangunska univerza je lahko ponosna, ker so prav njeni sinovi vodili borbo za neodvisnost naše države ln da prav njeni sinovi aktivno sodelujejo v ustvarjanju novega življenja za ljudstvo Burmanske unije.
Na splošno so prav uspehi, ki so dali ugled tej univerzi in ki označujejo njene cilje, dejansko isti uspehi, ki so vplivali na to, da je ime Vaše ekscelence postalo tako znano in slavno. Zato podelitev častnega naslova te univerze Vaši ekscelenci ni navaden Izraz konvencionalnosti, ampak globokega spoštovanja in občudovanja. Univerzitetni senat in svet sta skupno z menoj, kanclerjem univerze, srečna, da je ta visoki naslov podeljen tako zaslužni osebnosti, kakor je Vaša ekscelenca.
Med narodi republike Jugoslavije in Burmanske unije obstojajo najprisrčnejši in prijateljski medsebojni odnosi, kar je rezultat številnih skupnih
Predsednik Burmanske vlade U Nu
ciljev naših dveh držav. Cilji in težnje naših dveh držav so praktično isti. Obe državi vlagata največje napore, da bi dosegli višji življenski standard, zagotovili družbeno pravičnost in zadovoljili neobhodne potrebe vseh, da bi omogočili vzgojo in znanje vsakemu otroku in odraslemu. Obe naši državi se trudita, da bi vzpostavili in zagotovili družbeno varnost in blaginjo s pomočjo socialnega, starostnega in bolniškega zavarovanja in končno dvignili industrijo in utrdili svoj e narodno gospodarstvo. Vsi ti cilji so skupni našima dvema deželama.
Težave in problemi, ki se postavljajo pred naši dve državi, so prav tako podobni. Dobrodošel in praktični rezultat obstoječih prisrčnih in prijateljskih odnosov med Jugoslavijo in Burmo je dejstvo, da je za obe naši državi lahko zelo koristno proučevanje problemov druge strani, ukrepov, ki so bili tam storjeni in kar je bilo doseženega ter da si lahko poleg tega tudi medsebojno pomagata.«
Premier U Nu je nato govoril
o konkretnih možnostih sodelovanja pri razvijanju trgovinskih odnosov, izmenjavi tehničnih strokovnjakov, izmenjavi štipendistov itd. Dejal je, da od burmanskih, študentov, ki študirajo v Jugoslaviji dobivajo poročila, v katerih poročajo o ljubeznivosti, pomoči in pozornosti, ki jim jo izkazujejo oblasti in ljudstvo Jugoslavije. »S tem vašim zanimanjem in pozornostjo za burmanske študente, ki jim je omogočeno, da izpopolnijo svoje znanje, dopri-naša Vaša ekscelenca k naši nalogi za izgradnjo novega življenja za naše ljudstvo,« je nadaljeval U Nu. »Take Vaše izredne zasluge za stvar vzgoje, ne samo Vaših sodržavljanov, ampak tudi za usluge, storjene burmanskim študentom v Vaši državi, Vam dajejo največjo pravico do naslova častnega doktorja, ki Vam je bil podeljen in rangunska univerza je počaščena s tem, da ga je Vaša ekscelenca sprejela, kakor tudi z Vašo osebno prisotnostjo danes tu med nami.«
Premier U Nu je nato govoril o skupnih stališčih in ciljih obeh držav v zunanji politiki in je dejal: »V tem kritičnem trenutku, ko grozi nevarnost univerzalne razdejalne vojne zaradi obstoja dveh blokov sil, sta naši dive državi združeni v želji, da ohranita svetovni mir z vsemi svojimi poštenimi in iskrenimi težnjami. Zaradi tega, ker imamo skupne cilje in stališča, ki se medsebojno skladajo, vladajo med našima dvema državama prisrčni odnosi in toplo spoštovanje kljub dejstvu, da nas ločijo tisoči milj. To toplo prijateljstvo se je še povečalo z obiskom, s katerim js Vaša ekscelenca na veselje nas vseh počastila našo državo. Mi na rangunski univerzi smo ponosni zaradi tega obiska, ki ste nam ga naredili. Ta svečanost in Vaš obisk predstavljata svetle strani v analih univerze. Ob zaključku, ko ponavljam svoje čestitke, želim Vaši ekscelenci dolgo življenje In stalne uspehe v vseh Vaših prizadevanjih, Vaši ekscelenci želimo obilo napredka in sreče, želimo Vam, da še naprej skupno z nami dosegate uspehe v korist svetovnega miru, želimo Vam srečno in ugodno vrnitev v domovino.«
go skupnega, da so eni in drugi dosegli svojo neodvisnost v težki borbi in ob ogromnih žrtvah, da imajo podobne probleme pri svojem notranjem razvoju v odnosu do splošne težnje za likvidacijo neenakosti v svetu
in da so v velikem delu skladna tudi njihova stremljenja na področju mednarodne politike. Toda, to dejstvo bi bilo koristno osvetliti tudi z analizo nekaterih pojavov, ki dajejo osnovno obeležje današnjim mednarodnim dogodkom, kakor tudi nekaterih problemov, ki jih ti postavljajo pred nas in na katere mi v mnogočem enako gledamo. Dovolite mi, da o tem pred Vami povem nekaj besedi.
Nastop novih neodvisnih držav v mednarodnem življenju
Eden od teh pojavov — o katerem bi hotel predvsem govoriti, ker sodi med tiste, ki vlivajo največ optimizma v nadaljnji razvoj mednarodnih odnosov — je vsepomembnejša vloga, ki jo imajo v teh odnosih države, ki so šele komaj pričele igrati samostojno vlogo v mednarodnem življenju ali pa so celo šele nedavno pridobile svojo neodvisnost, in nerazvite dežele sploh.
Ta pojav- je sestavni del daljnosežnih sprememb, ki jih je doživel svet v zadnjih desetletjih, posebno po drugi svetovni vojni, sprememb, ki slone: 1. na vsemočnejši zavesti kolonialnih in polkolonialnih narodov o njihovi pravici, da si upravljajo sami in razvijajo svoje ustvarjalne sposobnosti in 2. v močnem dvigu proizvodnih sil, ki je kot enoten proces, čeprav ne-
— in ki je v gotovem smislu predstavljala subjektivno manifestacijo teh dozorelih objektivnih pogojev —je bil ta sistem v temeljih zamajan in vrsta novih držav, polnih življenja in dinamike je stopila na mednarodno pozorišče in začela igrati vse pomembnejšo vlogo. Vzporedno s tem so tudi narodi nekaterih drugih, zlasti manjših držav, ki so že preje dosegle svojo formalno neodvisnost, začeli vsemočnejše izražati težnje, da to formalno neodvisnost spremene v stvarno, da svojo suverenost izpolnijo z novejšo in
Politični razgovori
tnnPSmi Uradno obvestilo IxULIvQiLll o rezultatih bo
objavljeno danes — Tito se bo zjutraj vkrcal na »Galeb« in odpotoval čez Indijo, Aden in Suez v domovino
Rangun, 16. jan. (Tanjug). Politični jugoslovansko-burmanski razgovori so bili končani danes popoldne v Rangunu. Predsednik Tito in premier U Nu sta imela zadnji formalni sestanek v predsednikovi rezidenci takoj po svečanosti na rangunski univerzi. Razgovoru med obema državnikoma so prisostvovali tudi vsi bližji sodelavci predsednika Tita in premiera U Nuja. Iz krogov obeh delegacij se je zvedelo, da je bila u vseh vprašanjih, ki so jih proučili, od razprave o splošnih mednarodnih odnosih pa do možnosti krepitve jugoslovansko-burmanskega sodelovanja, dosežena soglasnost in ugotovljena podobnost v glediščih. Uradno obvestilo o rezultatih razgovorov bo objavljeno jutri. Uradna misija predsednika Tita Burmi, kjer je preživel 11 dni, je bila s tem zaključena. Jutri se bo predsednik Tito vkrcal na »Galeb« ter se čez Indijo, Aden in Suez vračal v domovino.
Tik pred odhodom bo imel jutri zjutraj državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič tiskovno konferenco, na kateri bo dal domačim in tujim novinarjem podrobna pojasnila o pomenu te uspešno zaključene misije predsednika Tita.
bogatejšo vsebino, da pretrgajo vse tiste vezi dejanske odvisnosti, zlasti gospodarske, ki so se več ali manj uspešno skrivale za zaveso te formalne suverenosti. Ta težnja, ki je običajno izraz, globokih notranjih sprememb v teh deželah se izraža v njihovih težnjah, da se v mednarodnih odnosih pojavljajo kot samostojen in aktiven činitelj. Razume se, da je vse to zelo pomembno tako za same te države kakor tudi za razvoj mednarodnih odnosov sploh.
Neodvisnost bistveno prispeva k razvoju notranje demokracije
S pridobitvijo neodvisnosti so bili ustvarjeni za te nove neodvisne države pogoji za popoln ekonomski in politični razvoj. To pa je jasno dokazalo — kar pa se tiče nas, nam je potovanje samo potrdilo nekaj, v kar smo bili tudi iz svoje izkušnje globoko prepričani — da je neodvisnost v mednarodnih odnosih bistveni pogoj za dejanski in hitri razvoj neke dežele. S pridobitvijo neodvisnosti se na ekonomskem področju sproščajo latentne sile, ki obstoje v teh deželah, in začenjajo se velikanski napori, da bi premagali zaostalost, to težko zapuščino kolonialne preteklosti. Začenjajo se napori, da bi ublažili razlike, ki nujno ločijo te dežele od tistih, ki uži-
vajo položaj privilegiranih članov mednarodne skupnosti, prav po zaslugi materialnega bogastva, ustvarjenega z znojem in krvjo tistih narodov, ki jih je razvoj drugih narodov bil obsodil na zaostalost. Ekonomski razvoj neodvisnih dežel, ki jim je politična samostojnost prinesla potrebne objektivne in subjektivne pogoje, ustvarja materialno bazo za njihov napredek tudi na drugih področjih, zlasti pa na političnem in kulturnem področju. To je opaziti predvsem v močnem demokratičnem vzponu teh dežel, namreč v čedalje večjem in čedalje aktivnejšem sodelovanju posameznikov v javnem življenju, v ustrezajoči zagotovitvi njihovih pravic, v prosvetnem napredo-
vanju, v odpravljanju nepismenosti, v ustvarjanju domačih kadrov, brez katerih si ne moremo ekonomskega razvoja niti misliti, v zboljšanju splošnih zdravstvenih pogojev prebivalstva itd. To po eni strani dokazuje, da neodvisnost bistveno prispeva k razvojn notranje demokracije, po dragi strani pa, da se demokracija lahko razvija samo vzporedno z ekonomskim razvojem neke dežele ter v odvisnosti od le-tega. Dejstvo, da so poti razvoja demokracije v teh deželah različne, da ta razvoj poteka v oblikah, ki najbolj ustrezajo specifičnim pogojem teh dežel, ki niso vselej v sklado s »klasičnimi« vzori, je še en dokaz o tem, da ni mogoče govoriti o enem samem in enotnem tipn demokracije,, ki bi veljal, če ne že za vse čase, pa vsaj za narode v današnjem svetu. Se več, poskus, da bi tem novim državam, ki gredo po svojih novih demokratskih poteh, za vsako ceno vsilili »klasične« kalupe, bi pomenil ne samo napad na njihovo neodvisnost, marveč tudi poskus, da bi zaustavili in celo potisnili nazat njihov demokratični razvoj sploh. Praksa pa je že pokazala, da si prav take dežele, ki so si v novejšem času pridobile svojo neodvisnost, prizadevajo, da bi uresničile in tudi uresničujejo nove, sodobnejše in naprednejše socialne odnose.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Predsednikov govor
VREME
Vremenska napoved za ponedeljek: Pretežno oblačno, vmes deževne padavine, zlasti v zahodni tn južni Sloveniji. Padavine bodo sprva močnejše v Jugozahodnem dežu. Temperatura se bo pozneje počasi dvigala.
Ko se je predsednik Tito zahvalil za izkazano čast, je dejal:
»Spoštovani gospod kancler univerze, profesorji in študenti rangunske univerze, dragi prijatelji!
Hotel bi se predvsem naj-iskreneje zahvaliti rangunski univerzi za čast, ki mi jo je izkazala s tem, da mi je podelila naslov doktorja prava honoris causa. Ta čast ima zame toliko večji pomen, ker mi jo izkazuje znanstvena ustanova dežele, ki je šele nedavno pridobila svojo neodvisnost, ustanova, ki je odigrala tako vidno vlogo tako v kulturnem, kakor v političnem življenju Burme, kakor tudi v njeni borbi za samostojnost in svobodo.
Vsi mi vemo, kaj je vaša univerza pomenila v novejši zgodovini Vaše države kot žarišče svobodoljubne in napredne misli, da je dalo tako vplivne voditelje vaši borbi za neodvisnost in povojnim naporom za izgradnjo države in zagotovitev boljšega življenja. Vemo tudi to, kako ogromno vlogo bo morala odigrati vaša univerza v nadaljnjem vsestranskem razvoju vaše dežele, ker mora ustvarjati nove in nove sposobne kadre, ki so tako potrebni pri vaših naporih za izgradnjo in ostvari tev ciljev, ki so pred vami. Zato ima čast. ki mi je bila izkazana tudi širši pomen — to je hkrati nov znak prijateljstva burmanskih narodov do narodov Jugoslavije, nova manifestacija vse globljega in vse trdnejšega burmansko - jugoslovanskega prijateljstva.
Dovolite ml, da se malo zadržim pri tej ugotovitvi. Kako je prišlo do tega, da se razvije takšno prijateljstvo med dvema državama, ki sta zemljepisno tako oddaljeni druga od druge in med katerima v preteklosti ni bilo nobenih zvez? Popolnoma točno je reči, da je to prijateljstvo naravna posledica dejstva, da je imela usoda naših narodov, zlasti v novejši zgodovini mno-
enakomeren in v različnih oblikah, zajel ves svet in neusmiljeno lomil stare okvire ter narekoval nepremagljivo potrebo po iskanju novih oblik in novih poti. Ta proces je med drugim prišel do izraza v odpravljanju cele vrste odnosov, ki so ustvarjali ekonomsko in politično odvisnost in ki pomenijo bistvo tega, kar imenujemo kolonialni sistem v najširšem pomenu. Z močno narodnoosvobodilno borbo, ki se je posebno na azijskem kontinentu razplamtela med in po drugi svetovni vojni
RAZGOVOR U NUJA Z JUGOSLOVANSKIMI NOVINARJI
Obisk Je bil Izredno uspešen
Rangnn, 16. jan. (Tanjug). — »Obisk predsednika Tita je bil izredno uspešen in doseženi so bili rezultati, ki so presegli vsa naša pričakovanja,« je dejal burmanski premier U Nu. »Mi se popolnoma strinjamo z jugoslovanskim gledanjem na mednarodne probleme in naša stališča v teh vprašanjih so identična.«
Predsednik burmanske vlade je danes sprejel predstavnike jugoslovanskega tiska v Rangunu takoj po svečanem kosilu,
Burmanski premier je izjavil, da so doseženi rezultati presegli vsa pričakovanja
Pomanjkanje strokovnjakov -osnovni problem
U Ba Šve je jugoslovanskim novinarjem pojasnil osnovne probleme izvajanja osemletnega načrta
Rangun, 16. jan. (Tanjug). — Obrambni minister Burme in predsednik burmanske socialistične stranke U Ba Sve je nocoj sprejel jugoslovanske novinarje v Rangunu ter jim v daljšem razgovoru obrazložil osnovne probleme in perspektive gospodarske izgradnje v okviru burmanskega osemletnega načrta za izgradnjo dežele. »Osnovni problem v gospodarstvu Burme je danes pomanjkanje strokovnjakov in tehnično usposobljenega kadra, zaradi česar je načrt, ki je na začetku tretjega leta izvajanja v industrijski izgradnji nekoliko zastal, čeprav je v celotnem obsegu uporaba osnovnih sred-
stev za izgradnjo popolnoma izvršena. V okviru načrta za demokratizacijo uprave, kakor tudi načrta za nacionalizacijo zemlje so bili doseženi pomembni rezultati in široke ljudske množice Burme so z navdušenjem sprejele tako te ukrepe vlade, kakor tudi izvajanje načrta za izgradnjo burmanske vasi,« je dejal U Ba Šve.
Nadalje je poudaril, da je za burmansko gospodarstvo posebno važno dejstvo, da so bile uporniške skupine, ki so do nedavna rovarile po deželi, likvidirane kot organizirane vojaške enote, njihovo popolno uničenje pa je na pragu.« Tega pa ni mogoče reči za kuomintanške enote — je dodal obrambni minister — ki se umikajo na tuja
ozemlja na vzhodnih mejah Burme in se na ta način Izogibajo popolnemu uničenju. — Okrog 6.000 kuomintanških vojakov je po burmanskih ocenah še vedno na burmanskem ozemlju. Te se poslužujejo siamskega ozemlja za pregrupiranje.
Kuomintanške oblasti na For-mozi, ki so se odrekle tem enotam, so dejansko onemogočile uspešen zaključek dela posebne komisije Združenih narodov, ki je imela nalogo, da jih evakuira. Burmanska vlada mora še vedno dajati pomembna materialna sredstva za borbo proti tem vdiralcem, o katerih teroristični akciji burmanski tisk skoro vsakodnevno poroča.
U Ba Šve je dalje Izjavil, da burmanska vlada z zaupanjem gleda v možnost skorajšnje in popolne likvidacije kuomintanških agresorjev ter je poudaril, da je vlada dosegla sporazum s siamsko vlado o koordinaciji vojaških operacij proti njim.
ki je bilo na rangunskem hipodromu prirejeno na čast predsedniku Titu. V razgovoru, ki je trajal okrog 40 minut, je predsednik U Nu obrazložil gledišča burmanske vlade na nekatera mednarodna in notranja vprašanja. V zvezi z obiskom predsednika Tita je poudaril, da je bil sprejet v Burmi z navdušenjem v vseh krajih dežele. »Predsednik Tito — je dejal U Nu — je zelo popularen v Burmi, kar ni težko opaziti. Burmansko ljudstvo ceni in spoštuje hrabrost, hrabrost predsednika Tita pa je dobro znana in opevana po vsem svetu.«
V zvezi z razgovori med burmanskimi In jugoslovanskimi državniki je U Nu poudaril, da bo o tem govora v skupni izjavi, ki bo objavljena jutri. Na splošno so se razgovori nanašali na vsa področja sodelovanja. »Ko smo proučevali naše gospodarsko sodelovanje, je dejal U Nu — smo se sporazumeli o načelnih vprašanjih, kar bo pomenilo tako količinsko kot kakovostno poglobitev dosedanjih gospodarskih zvez.« Proučili smo vprašanja tako v zvezi z blagovno izmenjavo kakor tudi glede pošiljanja jugoslovanskih strokovnjakov v Burmo. Burmanski premier je izjavil, da bo vprašanje strokovnjakov, ki predstavljajo enega najbolj občutljivih problemov Burme, prvorazrednega pomena za njeno gospodarstvo In izvajanje planskih nalog države. Možnosti blagovne izmenjave in uvoza kapitalnih dobrin, o čemer je bila prav tako dosežna načelna soglasnost, bodo sedaj proučili ekonomski strokovnjaki obeh držav.
Ko je nato poudaril, da je bilo med razgovori proučeno tudi vprašanje kulturnega sodelovanja, je U Nu na prošnjo novinarjev povedal nekaj tudi o mednarodnih vprašanjih.
»Izgledi za mir — je dejal U Nu — so odvisni od stališča velikih sil do vprašanja mednarodnega sodelovanja. V kolikor se bo utrdilo prepričanje, da se z miroljubnimi napori največ koristi narodom, vojne ne bo. Ce pa bo sprejeto stališče, da je mir mogoče zagotoviti samo s «Ilo, potem bo mir prišel v nevarnost, ker se z vojnimi ukrepi ne more slnžiti mira.« U Nu je dalje dejal, da je tudi cilj azijsko-afriške konference, ki bo zbrala predstavnike dveh kontinentov k svobodni izmenjavi stališč, utrjevanje miru. Dejal je, da bo konferenca zaradi tako širokega sodelovanja nujno imela gotove omejitve in zato ni pričakovati od nje nekih resolucij daljnosežnega pomena, vendar pa bo že sama Izmenjava mišljenj koristila sodelovanju in v kolikor bo konferenca uspela, bo pripravila vrsto sestankov med predstavniki obeh kontinentov.
Ob zaključku je U Nu poaov-no poudaril, da je erečen, ker je predsednik Tito obiskal Burmo in potrdil, da bo on obiskal Jugoslavijo, čeprav za sedaj še ne more določiti točnega datuma.
Trst, 16. jan. (Tanjug). Občinski svet občine Hepentabor je sinoči sklenil, da bo na svojem ozemlja ponovno postavil poleg Italijanskih slovenske napise, ki jih je pod angloameričko vojaško opravo od strašila policija.
Г 2 »fr. 7 SLOVENSKI РОНОСЕШЕС * “ ir/iAirtJARjA
Г<а koeksistenco
ni alternative
(Nadaljevanj« a X. strani)
Nastop novih neodvisnih držav, ki so skoraj vse nerazvite, kakor tudi čedalje večja vloga manjših držav sploh v mednarodnem življenju ima sploh pomemben vpliv na razvoj ln značaj mednarodnih odnosov. Te države predvsem nedvomno delujejo v smeri utrjevanja miru v svetu. To je popolnoma naravno, kajti te dežele so vse enako zainteresirane na ekonomskem razvoju, v globoki zavesti, da svoje napore za odpravo ekonomske zaostalosti in napore za svoj vsestranski razvoj lahko uspešno uresničijo samo v pogojih miru. Te dežele zelo dobro vedo, da bi nova vojna pomenila uničenje tistega, kar jim je uspelo uresničiti s tolikimi napori. Zato so globoko zainteresirane na ohranitvi mira ter imajo v tej smeri pozitivno in čedalje učinkovitejšo vlogo, kar se je že očitno pokazalo zlasti v Združenih narodih. Te države pa hkrati glede na svoj položaj v mednarodnem dogajanju delujejo v nasprotju s tistimi tendencami,
Jugoslovanski zakoni v koprskem in bujskem okraju
ki vodijo k zaostrevanju mednarodnih odnosov :ter vsebujejo zarodke novih vojn ih spopadov. Te države se morajo nujno upirati polarizaciji v -(mednarodnih odnosih med dvema velikima silama, kajti oči trn > je, da bi jim takšna polarizacija odvzela sleherno možnost samostojne vloge v mednarodnem življenju. Kot nerazvite dežele, ki so si šele pred kratkim pridobile svojo neodvisnost, so v položaju, da se njihovi interesi ne morejo skladati z ozko pojmovanimi interesi velikih in , razvitih držav, ter so zato prav malo pripravljene, da bi se vScljučile v bloke, ki obstoje okrog teh velikih držav, in da bi sprejele politiko blokov. Vzeto nasploh, učinkuje vloga teh d*ežel v mednarodnem življenju' v smeri omiljevanja nasprotij -jer služi kot koristna protiteza skrajnostim bodisi z ene ali >z druge strani.
Osnove miroljubnih teženj
nerazvitih držav
Hkrati pa te nove države s svojim čedalje aktivnejšim sodelovanjem v mednarodnem življenja nedvomno prispevajo tudi neke nove in zelo pomembne elemente. Eden izmed teh novih elementov je vsekakor tudi čedalje večja stopnja demokratičnosti v mednarodnih odnosih. To se kaže na različne načine. V prvi vrsti že samo dejstvo, da so si še do nedavnega kolonialni in odvisni narodi pridobili svojo neodvisnost, pomeni prepričljivo potrditev pravice do samoodločbe narodov, te temeljne kolektivne čioveške pravice, brez katere ni mogoče uresničiti niti individual. človeških pravic. Nadalje, borba, ki so jo te države prisiljene voditi na vseh področjih proti tistim različnim oblikam neenakosti, ki je sestavni del njihove zapuščine, napeljuje te države, da se zavzemajo tudi za enakopravnost v mednarodnih odnosih sploh. Prav iz tega osnovnega razloga so te države tudi v prvih vrstah borcev proti vsem oblikam vmešavanja v notranje zadeve drugih držav. Ta borba nerazvitih in malih dežel za demokratičnost v mednarodnih odnosih, zlasti pa borba tistih dežel, ki so si šele pridobile svojo neodvisnost, je hkrati tudi njihov pomemben prispevek k splošni borbi za mir. kajti mir in mednarodna demokracija sta po mojem mnenju dva neločljiva pojma.
In naposled, nerazvite dežele s svojo borbo za odpravo ekonomske zaostalosti in s svojo popolnoma opravičeno zahtevo, da tudi druge dežele prispevajo k tej borbi, se hkrati borijo tudi proti neenakomernemu ekonomskemu razvoju. Neenakomerni ekonomski razvoj je ne samo največja rana svetovnega gospodarstva, marveč tudi ovira za pravilno potekanje procesa, o katerem sem govoril v začetku in katerega ena oblika je ustvarjanje pogojev za ekonomsko povezovanje sveta v eno samo celoto. 2e s tem, s prizadevanjem za enakopravno ekonomsko povezovanje se nerazvite dežele borijo tudi za ustvaritev močne materialne podlaga za mir v svetu.
Vsi ti razni vidiki novega, kar od nedavna neodvisne, nerazvite in male države vnašajo v mednarodno življenje,
predstavljajo dejansko elemente neke teorije in prakse mednarodnih odnosov, ki postaja vedno bolj znana pod imenom načela koeksistence. Razume se, da ta teorija in ta praksa nista nek izum in mo- -nopol teh držav, ampak sta dejansko edina možna rešitev tistih osnovnih problemov, ki jih sedanja mednarodna stvarnost postavlja pred nas.
Kaj nam pravzaprav kaže ta stvarnost? Na eni strani imamo svet, v katerem suverenost in neodvisnost držav predstavljata ne samo dejstvo, s katerim je treba računati, ampak tudi neizpodbitno pozitivno in progresivno jamstvo svobodnega notranjega razvoja držav ter njihove samostojne vloge v mednarodnem življenju. Po drugi strani pa imamo nedvomno proces ustvarjanja pogojev za čedalje tesnejše: povezovanje sveta, proces, ki zahteva ekonomske in politične oblike, kakršne mu ustrezajo. Iz tega neizpodbitnega in vsekakor progresivnega dejstva delajo nekateri zaključek, da bi bilo potrebno ustvariti »naddrža-vo« ali »svetovno državo«, ki pa je lahko v današnjih pogojih bodisi samo utopično sanjarjenje ali; pa prikrita težnja po svetovni /nadvladi, medtem ko drugi bodisi preveč optimistično ali; pa napačno tolmačijo ves ta proces v tem smislu, da že obstoje objektivni pogoji za politično integracijo, vsaj v regionalnem obsegu.
Toda današnja mednarodna stvarnost nam hkrati kaže, da obstoje znatne razlike v politični in družbeni ureditvi posameznih držav in v njihovih ideoloških stremljenjih. Te razlike so na sedanji stopnji razvoja neizbežne in celo nujne, toda vsekakor ne smemo dopustiti, da bi te razlike, ker pač ne morejo biti vzrok, postale povod za medsebojne sovražnosti in vojne spopade. Kakor sera dejal, je edina mogoča rešitev v takem svetu uveljavljanje načel koeksistence. Po mojem mnenju je koeksistenca ne samo edini možni način, da se v današnjih pogojih zagotovi mir na svetu, marveč najbrž tudi pot v smeri čedalje tesnejšega povezovanja in organiziranja mednarodne skupnosti.
lx>ko privrženi. Tudi ta naša pot in vsa naša stališča do mednarodnih problemov slone na načelu koeksistence. Tudi miši odnosi z zahodnimi silami', normalizacija odnosov z dri lavami vzhodne Evrope, zavra lčanje, da bi se priključili kat eremu koli vojaškemu ali ideološkemu bloku ter naši nap ori, di bi prispevali h krepit« i Združenih narodov in k njihovemu čedalje večjemu in pozitivnejšemu vplivanju na medi narodno dogajanje, vse to je pirežeto z našim globokim prepričanjem v možnost in nujnost koeksistence držav z različnimi sistemi. Za koeksistenci« danes ni alternative, kajti medsebojnega uničenja vsekal tor ne moremo smatrati za altornativo.
Želel!; sem se pogovoriti z vami o teh problemih, ker vem, da so življenjske važnosti tak o za vas kakor za nas ter da iso naši pogledi na te problenae zelo sorodni. Toda preden [končam, bi želel še enkrat poudariti pomen ustanove, kakršna je vaša, za razvoj in krepitev nerazvite dežele, kijje šele pred nedavnim dosegla, svojo neodvisnost, ter za to, dai se ji omogoči samostojna in. aktivna vloga na mednarodnem torišču. Vaša ustanova ima važno in odgovorno nalogo, da namreč ne samo usftvarja domače kadre, brez katerih bi bili vsi napori za ^zgraditev vaše dežele in utrditev vaše neodvisnosti v precejšnji meri brezuspešni, marveč “tudi, da bodo ti kadri hkrati nosilci tiste nujne enotnosti, ki je eden Izmed osnovnih pogojev za uspeh pri ustvarjanju boljšega in srečnejšega življenja. Tudi mi se v naši deželi popolnoma zavedamo pomena tega problema, namreč problema ustvarjanja domačih kadrov, zato tudi kljub težavam, s katerimi se borimo, zastavljamo največje napore, da bi svojim najvišjim znanstvenim ustanovam pomagali dvigniti njihovo delo na čim višjo raven. Menim, da lahko rečem, da smo v tem pogledu že dosegli nekatere pomembne uspehe.
Ko se vam še enkrat zahvaljujem za počastitev, ki ste mi jo izkazali, vam ob tej priložnosti sporočam najtoplejše pozdrave profesorjev In študentov jugoslovanskih univerz ter vam tudi s svoje strani želim uspeha v vašem nadaljnjem delu.«
Vsi prisotni so poslušali govor častnega doktorja rangun-ske univerze stoje in ga pozdravili s toplim in burnim ploskanjem.
Ko je bila svečanost s tem zaključena, je kancler U Nu končal izredno sejo senata in sveta univerze.
Pol k čedalje tesnejšemu povezovanju mednarodne skupnosti
Kaj pomeni za nas načelo koeksistence? Mislim, da ni potrebno, da bi pred tem forumom pojasnjeval, kaj to načelo za nas ne pomeni, da namreč ne pomeni nikakršnega »nevtraiizma«, kajti nevtraiVem ne bi danes v bistvu pomenil nič dragega, kakor beg z bojišča za mir. medtem ko pomeni koeksistenca, kakor jo pojmujemo mi, najaktivnejšo borbo za mir in mednarodno sodelovanje. Politika koeksistence pomeni aktivno prizadevanje, da se vsi mednarodni problemi, tudi najbolj zamotani in najbolj zaostreni, tisti, ki so poglavitni viT mednarodne napetosti, rešujejo na miren način, s pogajanji. Taka politika koeksistence pomeni1 še več. Zahteva namreč aktivno mednarodno sodelovanje pri odpravljanju vzrokov te napetosti. Takšna politika koeksistence priznava dejstvo, da obstoje v svetu razlike v družbeni in politični ureditvi, da obstoje različne ideologije, vendar ne dopušča» da bi te razlike postale vzrok mednarodnih obračunavanj. Takšna politika izhaja iz tega, da je družbena in poti Mens ureditev neke države rezultat njenega notranjega razvoja ter da morajo, glede n* različne pogoje, v kakršnih se se države razvijale, obstajati tu-
di razlike v družbeni in politični ureditvi, ki so odraz tega razvoja.
Spoštovanje pravice vsake države do svobodnega in neodvisnega notranjega razvoja, spoštovanje, ki ga vsebuje politika koeksistence, ni dejansko nič drugega kot upoštevanje dejstva, da v današnjem svetu te in takšne razlike obstajajo, da so neizbežne in da jih ni mogoče odpraviti ter da to za mednarodno sodelovanje tudi ni potrebno. Takšna politika koeksistence temelji torej na spoštovanju suverenosti in neodvisnosti ter prepoveduje vmešavanje v notranje zadeve drugih držav, kajti to pomeni rušenje njihove suverenosti, negiranje njihove suverenosti in negiranje njihove pravice do samostojnega notranjega razvoja. Zahteva tudi enakopravnost v mednarodnih odnosih, kajti samo enakopravni člani neke skupnosti lahko v daljšem obdobju mirno In aktivno koeksi-stirajo.
Načela, na katerih temelji politika koeksistence, so preprosta. Teh načel se je držala tako vaša kakor tudi naša zunanja politika že mnogo prej, preden je tudi sam ta izraz prišel v modo. Ta načela so vklesana tudi v Ustanovno listino Združenih narodov, ki sta ji naša in vaša dežela glo-
Koper, 18. jan. (Tanjug). — V bujskem ln koprskem okraju končujejo priprave za Izvajanje jugoslovanskih zakonov, ki so z odločbo zvezne ljudske skupščine z dne 25. oktobra 1954 razširjeni tudi na to področje. 1. januarja letos je v teh okrajih prenehal pravni položaj, ki se je deloma razlikoval od splošne jugoslovanske zakonodaje.
S sklepi zvezne ljudske skupščine je določen položaj stalnih prebivalcev v obeh okrajih ter krajih, ki so prej pripadali coni »A«. Položaj stalnih prebivalcev dobijo vse one osebe, ki so 26. oktobra 1954 imele stalno bivališče v tej coni in ki so 10. septembra 1947. leta, ko je stopila v veljavo mirovna pogodba z Italijo, bili italijanski državljani. Pravica za pridobitev
Kdo fe lahko stalni prebivalec obeh okrajev? — Kako bo z vojaško obveznostjo? — Dosedanji dohodki delavcev, uslužbencev in upokojencev ostanejo nespremenjeni — Dopolnilni predpisi za izvedbo agrarne reforme
položaja stalnih prebivalcev Je razširjena tudi na italijanske državljane, ki so iz različnih razlogov med prvo in drugo svetovno vojno ter v medvojnem času zapustili to ozemlje, pa so se sedaj vrnili ali se nameravajo vrniti v te kraje. Te osebe dobijo sedaj vse pravice in dolžnosti državljanov FLRJ.
Na področje obeh okrajev je razširjen tudi zakon o vojaških obveznostih, ki pa se bo izvajal postopno. Mladincev, rojenih med 1928. in 1935. letom, ki niso bili vsaj tri mesece v vojaški službi katere koli vojske ali v partizanskih enotah, ne bodo
Cene kmetijskih pridelkov v januarju
Povprečne cene kmetljsko-prehranbenih proizvodov v prodaji na drobno v prvi polovici jan. so bile razmeroma nespremenjene in visoke. Povečan uvoz ameriških kmetijskih viškov pšenice je zadovoljivo vplival na trgu. Povprečna višina cen domače pšenice je ostala v zadnjih mesecih skoraj nespremenjena. Vendar na trgu domače pšenice še vedno ne ponujajo, čeprav je bilo zaradi povečanega uvoza to pričakovati. Nekje je prišlo celo do povišanja za 1 do 4 din pri kilogramu (Novi Sad, Subotica, Zrenjanin), kar bi lahko tolmačili kot posledico zelo majhnih zalog žitaric pri proizvajalcih.
Povprečne cene koruze so ostale prav tako trdne. Z ozirom na to, da je bilo znižanje cen ustavljeno, je lahko pričakovati, da se bodo cene koruze v tem mesecu» nekoliko zvišale.
Zadnje dni je bila zmanjšana ponudba živine za klanje in je v nekaterih krajih prišlo prav tako do povišanja cen svežemu mesu, zlasti govejemu in ovčjemu, medtem ko so cene svinjskega mesa ostale nespremenjene. Ker posamezna mesarska podjetja odstopajo od najvišjih dogovorjenih odkupnih cen, je celo
Tovorna vijakov v Knina
Spomladi bo začela obratovati tovarna vijakov v Kninu, ki ima že zdaj razprodano vso proizvodnjo za to leto. Iz Knina bomo dobili letos okoli 1000 ton vijakov raznih vrst, prihodnje leto pa bo tovarna povečala proizvodnjo na 4000 ton- V proizvodnem načrtu imajo okoli 500 raznih vijakov in matic dimenzije od 6 do 24 mm.
nevarnost, da se bodo cene svežemu mesu dvignile.
Povprečne cene sadju in zelenjavi so ostale nespremenjene, cena sladkemu zelju pa je ponovno poskočila in je danes trikrat večja kakor januarja preteklega leta. Zabeležena je tudi pocenitev fižola, jajc in mleka, vendar poudarjajo strokovnjaki, da lahko pričakujemo znižanje cen teh proizvodov, kar je normalen pojav v tem letnem času.
klicali na odsluženje vojaškega roka, marveč bodo po svojih sposobnostih po 5. oktobru 1955. leta klicani na določen čas pouka. Predpise za služenje vojaškega roka za mladince, rojene 1936. leta in pozneje, bodo izdali naknadno.
Z istimi odločbami so zagotovljeni enaki dohodki, ki so jih imeli doslej v bujskem in koprskem okraju delavci in uslužbenci, upokojenci, vojni Invalidi, nato invalidi dela, nezaposleni in za delo nesposobni. Tisten osebe iz bivše cone »A«, ki so si po italijanskih zakonih pridobile pravico do pokojnine ali podobnih dohodkov socialnega zavarovanja, ki sicer niso predvideni v jugoslovanskih zakonih, bodo zadržale pridobljene pravice.
S predpisi gospodarskega značaja se ureja položaj nekaterih podjetij in ustanov, ki doslej zaradi posebnega položaja tega ozemlja niso mogli biti v enakem pravnem položaju kot sorodne ustanove in podjetja v državi, čeprav so bili pod upravo delavskih svetov.
Dokončno je rešeno agrarno vprašanje v skladu z jugoslovanskimi zakoni. V bivši coni B so že 1947. leta izvedli agrarno reformo, ki pa se je omejila
na ukinitev kolonata in spolo-vičarstva. Tedaj je okoli 3 tisoč bivših kolonov in polkmetov dobilo zemljo, ki so jo prej obdelovali za lastnike. Sedaj so agrarno reformo z razširjenimi predpisi dopolnili tako, da neposrednim proizvajalcem omogočajo posest do 10 ha, nepro-izvajalcem do 3 ha zemlje.
T Kopru so volili
Koper, 16. jan. (Po telefonu). Danes so v koprskem okraju, na področju občin Crni Kal, Gradišče ter v novo priključenih krajih bivše cone A, volili člani SZDL nove odbore osnovnih organizacij in delegate za bližnje konference komun v Kopru, Izoli in Piranu. Kljub deževnemu vremenu so volitve pokazale zelo veliko udeležbo. Po nepopolnih podatkih so izvolili danes člani SZDL v 54 volilnih enotah nad 400 novih odbornikov osnovnih organizacij in okrog 259 delegatov za konference komun. Predvsem je treba poudariti visoko udeležbo volivcev v novo priključenih krajih bivše cone A, kjer so do 12. ure v Plavjah in v EIcrjih volili stoodstotno, v škofijah 97-odstotno in v Hrvatinih 92-odstotno.	L.
Nafboljša organizacija v Novem mesta
Nikoli dovol] Jasnosti
Bonn, 16. jan. (Reuter). — Tiskovni oddelek zahodnonemške vlade je danes sporočil, da sovjetska deklaraeija, s katero je sovjetska vlada izrazila pripravljenost za vzpostavitev diplomatskih odnosov z Zahodno Nemčijo, jasno kaže, da bo ZSSR tudi po ratifikaciji pariških sporazumov privolila na razgovore o združitvi Nemčije. Sporočilo dodaja, da hoče Sovjetska zveza s to deklaracijo doseči, da bi zahodne sile priznale Vzhodno Nemčijo kot neodvisno državo, s čemer bi bila razdelitev Nemčije ovekovečena.
O deklaraciji prinaša komentarje tudi ves tisk. »Der Tag« v tej zvezi med drugim poudarja: »Bili smo priče preveč številnih diplomatskih manevrov in propagande, da bi lahko Imeli zaupanje v navadne besede. Osnovni problem je v tem, da Moskva svoje ideje izraža vedno z notami in deklaracijami, njenih namer pa ni nikoli mogoče dovolj jasno videti.«
Zveza borcev v Novem mestu je pokazala doslej med vsemi organizacijami na j več j e uspehe- V preteklem letu je skrbela zlasti za partizanske sirote, označevala zgodovinske kraje in postavljala spomenike padlim borcem- Zbirala je tudi gradivo iz NOB za dolenjski muzej in za izdajo knjige o vlogi Novega mesta v NOB, vendar pri tem ni dosegla toliko uspehov kakor pri ostalem. O dosedanjem delu, zlasti pa o nalogah organizacije v bodoče so se pogovorili člani na letošnjem občnem zboru, na katerega so prišli v takšnem številu, kakor še nikoli doslej.
Zveza borcev v Novem mestu ima v evidenci 57 otrok padlih borcev in aktivistov, ki jim skuša nadomestiti roditelje. Poskrbela je za zdravniški pregled vseh teh otrok, ki je pokazal, da trije bolehajo na TBC, 10 je zdravstveno ogroženih, 5 pa jih ima bolezen lažjega značaja. Za 40 otrok je organizacija preskrbela štipendije, tri pa je poslala v dopolnilne šole- Zveza borcev bo tudi v bodoče skrbela za te otroke-
Poročilo dosedanjega upravnega odbora so člani z odobra-
vanjem sprejeli V debati pa so nakazali vrsto nalog za bodoče. Predvsem mora organizacija skrbeti tudi za tiste člane. ki so morda nezaposleni, ker v posameznih podjetjih ni razumevanja za namestitev borcev ali invalidov. Zavzemali so se še za razne dopolnilne tečaje za tiste člane, ki zaradi sodelovanja v vojni niso mogli pridobiti potrebnega šolskega ali strokovnega
znanja. Pogledati bo tudi treba, kako živijo partizanske vdove, kakšna so stanovanja članov in kako rešujejo prošnje za stanovanja borcev in invalidov- Bolj kakor doslej mora organizacija sodelovati pri izvenarmadni vzgoji prebivalstva- Tudi za ideološko izobraževanje članov je bilo doslej bolj slabo poskrbljeno, kar bo treba v bodoče popraviti.
(r)
Včeraj in Barnes
Tržaški sodalizi demokrati za sodelovanj^
tako med obema narodnostima na Tržaškem, kakor tudi med Italijo in Jugoslavijo
TRST, 16. jan. V tržaških naprednih slovenskih krogih so z odobravanjem sprejeli izjavo političnega tajnika socialistične stranke Julijske Krajine Lonze, da je ena važnih nalog stranke krepitev odnosov med dvema etničnima skupinama, ter da se ti odnosi ne bodo spremenili, četudi bi prišlo do sprememb v italijanskem notranjepolitičnem življenju. V Trstu pričakujejo, da bodo besedam siedile dejanja. Miralo sožitje med dvema narodnostima je v interesu delavskega razreda in hkrati doprinos za čim boljše sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo.
Na današnjem dopoldanskem zasedanju glavnega odbora socialistične stranke Julijske Krajine (vodstvo je sklenilo pristopiti k PSDI) pa je sekretar stranke Cesare govoril o odnosu do važnejših mednarodnih vprašanj ter sodelovanju stranke z drugimi naprednimi demokratičnimi gibanji. Med drugim je poudaril, da Je bil londonski sporazum pozitiven akt in je odprl možnosti za čim širše sodelovanje med Jugo-
Kostariki obljubljena pomoč
Nujna seja sveta ameriških držav
WASHINGTON, 1«. Jan. (AFP). Veleposlanic Kostarike v Was-hmgtonu Je sinoči sporočil, da Je njegova vlada zalitevala nujen sestanek sveta organizacije uno riških držav po poročilu, v katerem je rečeno, da obstojajo možnosti Izkrcavanja tako na atlantski kakor na pacifiški obali Kostarike. Poleg tega Je Kostarika zahtevala od organizacije ameriških držav popolno nadzorstvo mejo proti Nikaragvi, protUetel-ako orožje in vojna letala.
Združene države Amerike «o danes izrazile pripravljenost, da dajo ameriSka lovska letala za obrombo Kostarike pred napadalnimi silami. O tem sklepu Je dane« predstavnik ZDA obvestil svet ameriških držav na Izredni seji, ki se Je začela «b *.M. Prvotne Je bilo javljeno, da bo seja popoldne, kaže pa, ds eo dogodki v Kostariki vplivali na predsednika sveta, da Je breč odlašanja sklical selo. Predstavnik Kostarike Je Izjava, ds njegova država ne razpolaga z zadostno količino orožja za noje obrambo. Fonda, ril pa Je tedi, da im strank« pod-
pirajo predsednika Flgueresa v njegovem sklepu, da se z vsemi sredstvi upre agresiji.
Poleg ZDA Je tudi urugvajska vlada izrazila pripravljenost poslati skupino svojih pilotov, ki so se prostovoljno Javili za borbo proti napadalcem.
Nehra povabljen v Egipt
Kairo, 16. jan. (AFP). Indijski veleposlanik v Kairu je danes izjavil, da je predsednik egiptovske vlade Gamal Abdel Naser povabil indijskega premiera Nehruja, naj obišče Egipt. Dodal je, da je Nehru sprejel povabilo ter da se bo 17. februarja, ko se bo vračal z londonske konference, v Kairu sestal z egiptovskim predsednikom.
London, 16. jan. (AFP). Laburistični tedenski časopis >Peoples« piše, da bodo ameriški letalci, ki so y kitajskem Saporu, izpuščeni marca 1.1.
slavijo in Italijo, kar stranka pozdravlja. Dejal je, da je njegova stranka za čim širše sodelovanje med obema deželama v duhu londonskega memoranduma. V skladu s tem stališčem stranka zahteva, naj se sklene sporazum o obmejnem prometu vzdolž celotne jugoslovansko-italijanske meje, vštevši Koper in Buje. S tem stališčem — je poudaril govornik — se v glavnem strinja tudi italijanski zunanji minister Martino. Kar se tiče odnosov do FLRJ, je govornik izjavil, da si želi stranka čim širše sodelovanje po načelih aktivne koeksistence.
S. L.
Pred kongresom jugoslovanskih stenografov
Ljubljana, 16. jan. V Ljubljani je bila danes seja upravnega odbora Zveze stenografov Jugoslavije, ki jo je vodil njen podpredsednik Borut Megušar. Na seji so sklenili, da bo II. kongres jugoslovanskih stenografov in daktilograf ov 29. maja v Zagrebu ob 10-letnici osvoboditve in proslave 75. obletnice ustanovitve Hrvatskega stenografskega društva. Na kongresu bodo razpravljali o položaju stenografov in daktilografov, o problemih pouka ter poenotenju stenografije na srbohrvaškem jezikovnem področju. Na seji so razpravljali tudi o izdajanju strokovne literature ter o vzgoji naraščaja. Skupno s kongresom v Zagrebu bo tudi prvo tekmovanje jugoslovanskih debatnih stenografov.
Razstava japonskih lesorezov v Zagreba
Zagreb, 16. jan. Tu je bila sinoči odprta razstava japonskih lesorezov. Ta dela so bila doslej razstavljena že v mnogih večjih mestih Jugoslavije. Razstava Je imela povsod lep uspeh. Japonski lesorezi bodo razstavljeni v Zagrebu do kan.
c« irsjvirh-	m» B-
Delegacija grških strokovnjakov za vodno gospodarstvo v Jugoslaviji
Skoplje, 16. Jan. (Tanjug). V Skoplje je prišla delegacija grških strokovnjakov za vodno gospodarstvo, ki bo v naslednjih dneh vodila razgovore z jugo-slovenskimi strokovnjaki o vodnogospodarskih vprašanjih, ki zanimajo obe državi. Grško delegacijo vodi g. Georgios Lam-bridis, direktor v ministrstvu za koordinacijo.
Skupščina Združenja srbskih književnikov
Beograd, 16. Jan. (Tanjug). Na današnji letni skupščini srbskih književnikov so poudarili, da je bilo preteklo leto eno najplodnej-ših povodnih let na književnem polju v Srbiji. Člani združenja so objavili okoli 50 književnih del, od tega S romanov in 9 knjig pripovedk. Prav tako so prevedli 16 del tujih piscev. Nekoliko del srbskih književnikov je bilo preteklo leto prevedeno tudi v tujino, več pa na jezike narodnih manjšin v Jugoslaviji. Lani so ustanovili novo knjižno revijo »Savremenik«, v najkrajšem času pa bo izšla tudi prva številka revije »Delo« ter »Novih književnih novina«. Združenje ima 136 članov. Za novega predsednika so Izbrali Milana Bogdanoviča, za podpredsednika Otona Bihajlina Merina, za sekretarja pa »lira Alečkoviča.
600 milijonov za investicije zagrebški univerzi
Zagreb, 16. jan. (Tanjug). V Zagrebu bodo letos začeli graditi novo filozofsko fakulteto, prav tako pa bodo tudi dogradili in razširili učne prostore na drugih fakultetah. Za ta dela so odobrili zagrebški univerzi okoli 600 milijonov dinarjev. S temi Investicijami bo ublaženo pomanjkanje učnih prostorov, ker število študentov stalno narašča. Skupna sredstva, M so predvidena v proračunu LR Hrvatske za univerzo v Zagrebu, znašajo nad i milijardo 100 milijonov dinarjev, kar predstavlja eno osmino administrativnega proračuna republike. S temi sredstvi bodo zagotovili najpotrebnejšo opremo, učna sredstva in učno osebje za dvig kvalitete pouka na univerzi.
Dva zanimiva angleška filma na programu Jugoslovanske kinoteke
Kot vse kaže, je Jugoslovanska kinoteka pripravila v tem mesecu bogat program, v katerem se bosta francoskemu filmu »Krokar« pridružila kar
dva pomembna filma angleške filmske proizvodnje, in sicer Cavalcantijev »Film in stvarnost« in film po znani istoimenski komediji angleškega dramatika B. Shawa, »Pygmalion«.
Film angleškega režiserja Cavalcanti j a zasluži gotovo posebno pozornost, saj je to prerez razvoja realističnega filma od začetka kinematografije do danes. V ta prerez so v ilustracijo vpleteni mnogi pomembni in zanimivi filmi, med njimi tudi filmski posnetki umora jugoslovanskega kralja Aleksandra v Marseilleu.
Cavalcanti] e vemu filmu bo sledil, kot smo že dejali, film »Pygmalion«, sijajna komedija in satirična slika visoke angleške družbe.
1600 knjig bo izšlo letos
SARAJEVO, 1*. jan. Na sestanku upravnega odbora jugoslovanskih založb so sklenili posvetiti več pozornosti Izdajanju fciian-stveno popularnih knjig. Člani odbora mislijo, da je za izdajo takih knjig potrebno dodeljevati dotacije, o problemih te vrste založniške dejavnosti bodo razpravljali tudi na sestanku s predstavniki založb, SZDL in drugih zainteresiranih strank v začetku februarja v Beogradu.
Po načrtih bodo založbe izdale v 1255. letu okoli 1600 knjig domačih in tujih avtorjev. Od približno 700 knjig beletristike bo ena tretjina domačih književnikov. Največ prevodne literature pa bo angleške, francoske in nemške. Pravtako bodo založbe izdale večje Število knjig strokovne in otroške literature.
Jugoslovanska strokovnjaka na zasedanju organizacije FÄ0
Beograd, 15. jan. V Vage-ningeju v Holandiji se bo 7. februarja začelo zasedanje mednarodne organizacije FAO, na katerem bodo razpravljali o sejanju hibridne koruze. Strokovnjaki posameznih evropskih držav bodo poročali o izkušnjah, ki so jih imeli v svojih državah s sejanjem te koruze. Tega zasedanja se bosta udeležila tudi jugoslovanska kmetijska strokovnjaka Milorad Piper, direktor zemunskega inštituta za kmetijstvo, in Alojz Tavčar, profesor kmetijske fakultete v Zagrebu.
Komisija za razpis mesta upravnika Kmetijskega gospodarstva Zgornja Ščavnica razpisuje po ČL 89. in 90. uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov (Ur. list FLRJ štev. 51-53)
mesto UPRAVNIKA
KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA ZGORNJA ŠČAVNICA
Pogoj: srednja kmetijska Izobrazba z najmanj 5-letno prakso.
Nastop službe s L П. 1955. Plača po tarif, pravilniku.
Prošnji priložite strokovni in osebni življenjepis ter dokazila o poteku dosedanje zaposlitve. Prošnje vložite pri tajništvu za gospodarstvo OLO Maribor-okolica do 25. januarja 1955.
Po zgodbi Vlada Firma — Riše Miki Muster j
85.
To pa je bilo Lenuščku le preveč. »Kako? Da be fco nič? In da naj se izgubim?« se je razhudil In zarohnel: »No, bomo ža videli, le počakajte!« Nameril je šapo, da bi krenil čebelo, ki mu je Sedela na ušesu, ta pa je medtem že odletela in V trenutku je bil ves čebelnjak na nogah. Zaslišalo se je zlovešče bučanje in medvedek je pomislil: tako ne pojde, pomiriti jih moram.
88.
Prihulil se je k tlom in se počasi odplazil na varno za grmovje. Čebele so mu še nekaj časa svareče brnele okrog glave, potem pa so se vrnile k svojemu vsakdanjemu delu. Lenušček jih je opazoval. Nekatere so prihajale, težko obložene s cvetnim prahom, druge so se odpravljale na pot, tretje so stražile pri vhodu v panje, četrte so jih vetrile s svojimi krilci.
87.
Ko se je medvedek prepričal, da so se popolnoma pomirile in že pozabile nanj, se je spet ojunačil. Prazni želodec in misel na dišeči sladki med sta ga vse bolj spodbadala. Izbral si je primeren trenutek in se pognal v napad. V nekaj skokih je bil pri čebelnjaku. Streha se je zamajala kakor v viharju in se prekucnila, panji so pod udarci odleteli križem po tleh.
ШШ HI, SNESfiNI, SEEGS NI.
Kaj pripovedujejo skakalni trenerji
Snega ni, to Je zdaj beseda, ki Jo sUSIŠ vsepovsod. Od pionirjev do sterili bajt, vsi ee ozirajo pod nebo, vohljajo po zraku,
gledajo proti planinam in poskušajo priti morda še drugače do daa skrivnosti, kako je pravzaprav letos e to pošiljko SDega za naše kraje. Mi, ki gledamo včasih tudi tujo liste, smo glede tega nekoliko na boljšem ... Mi prenašamo to pomanjkanje nekoliko laže zaradi terra, ker sl skoraj лвак dan ogledujemo lepo sestavljene razpredelnice o snežnih razmerah onstran Julijskih Alp ln Karavank, v katerih so lepo abecedno razvrščeni vsi kraji, po Avstriji, Italiji, Svici itd., pri vsakem pa je še posebej napisano v centimetrih, koliko je ta neučakani sneg povsod globok in kgksQU je po vrhu ... Seveda nam tndi ta tolažba ne pomaga nič; ko pride nedelja, nas spet čaka kup obvestil, da so vse smučarske tekme, tečaji in prireditve te vrste odložene tja proti spomladi (pravi, seveda).
Tako moramo pač vgriznltl ▼ to kislo Jabolko — zdaj spet ne
mislimo na tiste, ki letošnjo zimsko sezono z zadovoljstvom ogledujejo skozi počasi pojemajočo zalogo kuriva — snega ni in ga ni in s tem konec besedi. Radi ali neradi se moramo zdaj zateči k spominom, kako je bilo, ko smo ga vendarle imeli. Če ne dovolj in ne prtiča, pa vsaj toliko, da smo ga lahko gledali na svoje oči in nekoliko zmehčanega in pomešanega z vodo tudi v Čevljih in še više gori.
Med tovrstno tolažbo, k! ima tudi svoje spominsko obeležje, !>; lahko prištevali tudi razno memoarsko in strokovno gradivo o srančanja vseh vrst, o skakalni tehniki, o mazanju itd., itd. To
fioi nam _ je prišel v roke sestavek našega starega znanca iz Marice Norvežana Thorleifa S c h e 1 d e r u p a , ki je bil pred štirimi leti m il skakat naše skakalce v planiškem kotu, letos pa to znanje zahira v glavo Italijanom. Kljub temu. da po Dolomitih ln drugih italijanskih smučiščih snega ne manjka in Imajo Italijani polno roke dela, posebno v Cortiui. kjer pripravljajo za naslednjo zimo prihodnje zimske olimpijske igre, si je Thorlei! vendarle vzel nekaj časa in je zaupal italijanskim kandidatom zn zmage na skakalnicah — predvsem kar se tiče strahu — sekaj dragocenih napotkov. Schelderup pravi med dragimi
>Ndor fe kdaj videl drveti skakalca v globino s hitrostjo 65 milj na pro ln padati 90 metrov daleč niže. Se prav rrotovc ni moeel načuditi vsej trf lepoti ia eleganci. Ce je bil ta skakalec res tudi dober In ga je gledalec videl viseti v zraku, nepremičnega kakor orla in počasi padajočega v brezno nod seboj, «e je moral nehote zgroziti ob misli, kako nevarna In težka jo ta stvar. In vendar v resnici ni tako; to vam rečem Jaz, ki sem sfar strokovnjak. Zavarovalne družb« noše dežela izkazujejo, đa pri tem športu ni toliko tveeanja, kakor bi kazalo na prvi pogled, toda R nogojem. da «e ga človek začne pčiti 9 petimi ali najkasneje šestimi Joif, kajti tako ima vse možnosti za dosego najboljše kakovosti.
Največja težava za bodočega skakajta je vsekakor popolno osredotočenje in
POPOLNO OBVLADANJE
Lastnih živcev. To dvoje je skakalcu mnogo poirebneiše kakor vsakemu drugemu športniku. Pri skakanju ob p.ilici na primer atlet že vnaprej vo, kako -risolto se mo-a pognati, in proden pride do te točke, ima časa dovolj, da si razgreje mišice po telesa. Pri telovadni vaji ali pri skokih v vodo ima aktiven tekmovalec še vedno možnosti, da §e po morebitni Zgrešeni vaj? ali ponesrečenem skoku peroravi in nadomesti morda izgubljeni del ocene. T.ahko se zgodi. da je nastopajoči pri teniški if ribali teku v začetku nekoliko vznemirjen in neuravnovešen, toda vzlic tamn lahko sčasoma pomiri in slednjič vendarle prebije do zmage.
Toda pri skoku s smučmi ni mogoče ničesar napraviti na novo. Tre-
nagnjen preveč nazaj, mora amuči
pritisniti navzdol in obenem tudi spustiti roke. Tako bo prav gotovo spet ujel pravo ravnotežje. Kadar pa se skakalec drži preveč vzravnano, je spet v nevarnosti, da bi zračni pritisk zavrl njegovo hitrost in mu pokvaril doskok. Zato mora. brž ko zrak dvigne smuči in telo, da bi mu
atran skoka s smučmi — doskok. To ne drill Najsi bo skok še tako visok in dolg, se iztek skakalcu vedno približuje v ostrem kotu. In prav v tem je bistvo razločevanja te okoliščine med veščim in neveščim skakalcem. Treniran skakalec bo s pravim ravnotežjem dosegel doskok tam, kamor ga bo nesel veter, nevešč skakalec pa bo ▼ strahu, da bi se preveč nagnil naprej, doskočil preveč vzravnan in se bo z vso težo spustil na tin, ker raed letom ni znal izkoristiti zračnega teka. Kakšna ja razlika, je na dlaki,,.«
ThorleÜ Shielderup opisuje nato enega svojih zgodovinskih skokov, ki m« je prinesel najpomembnejši naslov med tisoči in tisoči norveških skakalcev in mu odprl tndi pestro in
užitkpv polno pot po vseh naj večjih smučiščih Srednje Evrope. Zanimivo jo, da ie priznal, da je vprav pri skoku, ki ga je takrat nesel 95 metrov daleč, doživel tudi svojo šibko
ba je dobro startati, kajti smučar ima od trenutka, ko je odšel z vrha doskočišča, pa do konca izteka, kjer bo obstal, vsega
SAMO PETNAJST SEKUND CASA, odločitev o tem, ali bo uspel ali pa padel, pa Je opravljena v tesnih desetinkah sekunde, prav tedaj, ko se požene z mosta skakalnice. Polet som traja manj kot Štiri sekunde, hitrost pa. ki jo doseže pri skoku do 90 m daljave, znaša 80 vartlov na sekundo ali 8 yarde na desetinko sekunde. Skakalec mora tedaj priti na rob mosta popolnoma dovršeno, tam se mora odgnati z največjo silo, da pride čim dalje v zrak. obenem pa mora paziti tudi na svojo držo kot celoto. Razumljivo lahko to izvede samo skakalec, ki ostane zbran med obema skokoma, ki naj dokažeta njegovo znanje,. Kajti oceno dobi delno za dolžino skoka, delno pa tudi za popolnost sloga in drže telesa, kakor pri skokih v vodo.
Kadar se atlet spusti v skok, mora predvsem
PAZITI NA TEŽNJO TELESA,
da bi se preobrnilo pod pritiskom vetra nanj in na smuči. Skakalne smuči so kakor vsake druge v prednjem delu nekoliko daljše kakor v zadnjem in zaradi tega silijo kvišku in hočejo skakalca zasukati nazaj. Zato jih mora uporabljati kot krila in obenem kot krmilo letala. Če čuti neko praznino v želodcu, pomeni to, da se je bil preveč nagnil naprej in da mu grozi nevarnost, da se bo z glavo naprej prekucnil na zemljo. Tedaj mora zmanjšati pritisk na smuči in privzdigniti roke. Ostanek bo storil veter, če pa je s telesom
sekundo. To je bila jeakcija po doseženi zmagi.. . Sam pravi, da eo se mu, kakor otroku, tresle roke, ko je hotel sleči vetrni jopič in odložiti startno številko. Zdaj šele je zapazil, da «e trese pravzaprav po viom telesu, toda tresel od sreče, ko je zagledal doseženo metražo na razglasni deski in se zasmejal tisočem gladoleem, ki pa jih je videl samo nekje v megli..
Rallye Mante Carlo. Danes, 17. jan. v ponedeljek, starta 361 vozačev iz 16 evropskih držav in eden lz Brazilije na letošnjem Rally ju Monte Cario. Našo državo bodo prevozili na tem tekmovanju tekmovalci, ki starta jo v Atenah (12), vendar letos ne sodeluje nobeden naših tekmovalcev. Zmagovalec dirke prejme nagrado 1,200.000 frankov.
*
Smislov ln K er es sta na povratku iz Hastingsa odigrala v Stockholmu simultanki na 30 deskah. Medtem ko je Smislov dobil 26 partij in v štirih remiziral, je Keres — razen enega poraza — zmagal na vseh.
••»••«••••••«•a .•*«••	••"•« •••••••*• •••••*«••
?	T
j	Centralna	uprava bolnišnic v Kopru	J
j	razpisuje	naslednja	mesta	za	kirurško	bolnišnico	j
;	v IZOLI:	•
•	INSTRUMENTARIJE s končano šolo za kirurške instru- j
j	mentarke	in	z	vsaj	enoletno	prakso	na	kirurškem	i
j	oddelku,	j
? GLAVNE MEDICINSKE SESTRE z večletno prakso,	t
• MEDICINSKE SESTRE s prakso na kirurškem oddelku,	*
•	DVEH	BOLNIČARK	in	•
Thorlelf ScheSderup
nagajal pri hitrosti, budno patiti va svojo pravilno lego med letom.
Kdor si je osvojil to tehniko, te lahko
MIRNO PREPUSTI ZRAKU.
Kolikor višji je skok, toliko leže bo lahko uravnal svoj polet. In nimam besed, da bi popisal čustva sreče, ki prevevajo človeka, kadar leti takole po zraku kakor majhen orel.
Ista sila, ki jo človek občuti, če iztegne roko iz vozečega avtomobila s 65 miljami hitrosti na uro, učinkuje tudi tukaj na dolžino in popolnost skoka. Boljše in slabše izkoriščanje zračnega pritiska lahko prinaša velike razlike med dolžinami posameznih skokov.
Laiki mislijo na splošno, da je najnevarnejša in tudi najkočljivejša
DVE MESTI ADMINISTRATORK в potrebno kvalifikacijo in znanjem strojepisja (za bolnišnico v Izoli In za bolnišnico v Piranu).
Ponudbe z dokumenti pošljite na Centralno upravo bolnišnic v Kopru.

Podobe	iz
gore hr ex snega
Snega ni in ga ni. Nič ne pomaga dnevno obiranje vremenske napovedi, nič oziranje v nebo in še manj pregledovanje stoletne pratike. Po novem letu je že nekajkrat kazalo, da se bodo vendarle uresničile želje neštetih smučarjev, toda Kranjska gora ni izpremenila svoje, za ta čas dokaj nenavadne podobe. Žičnica sameva, železna vrv rjavi in peščica ljudi, ki ima vsako zimo dosti opravkov z njo, čaka le še na sneg in lesena sidra bodo spet začela svojo večno pot. A snega ni in smučišče okoli žičnice Aejkoprej žalostno kaže svoja rebra.
*
Cesta skori Kranjsko goro je kopna. Kdo pomni kaj takega? Trgovine so založene z v semi dobrotami. Za čuda veliko je najrazličnejših steklenk, kakor da bi smučarski gostje zares živeli samo od tekočine. Ali bo moralo vse to blago zares pričakati prihod-џie zime, se vprašujejo pro-
dajalci, ki se nikakor ne morejo sprijazniti z zatišjem, ki noče pojenjati. Nič zato, bo vsaj slivovka, ki je tako lepo opremljena s samozavestnim naslovom »stara«, prihodnje leto zares stara zanesljivo vsaj eno leto.
Tudi znamenita kavama »Pri Slavcu« sameva in uživa blagodejni mir. Točajka Minka čaka kar v nezakurjenem na redke goste; kdo bi kuril, saj se ne izplača in tudi kurjava je predraga. Da pa bi se kavarna na noč izpremenila v bar, ki je bil druga leta živahen kakor malokje, o tem ni niti misliti. Da, tildi gospodarstvo je prizadeto ob taki zanikrni zimi. Kranjskogorčani se tega zavedajo in nihče ne gleda pomilovalno ali celo posmehljivo na redke smučarje, ki pa jih je vendarle nekaj.
*
Ob novem letu je silvestrovalo tod veliko smučarjev, ki to se zvečine vrnili domov le z večjim ali manjšim »mač-
kom«, toda brez spomina na užitke, ki naj bi jih bili deležni na smučeh. Večje število dobrih tekmovalcev je tedaj prišlo na svoj račun le na Vršiču na plazu pod Mojstrovko.
•
Sicer pa, kar je res je res — v dnevih okoli novega leta je tu z uspehom minil tridnevni seminar profesorjev telesne vzgoje, sedaj pa gresta h kraju kar dva tečaja, prvi za vaditeljice iz Partizana in drugi za učitelje osnovnih šol. Oba sta nastanjena v Porentovem, kjer skrbe za tečajnike, da še nikoli tako. Kaj neki počno brez snega, bo vprašal eden ali drugi? Smučajo, in to kar pošteno! Vsak dan morajo na pobočje Vitranca, kjer je nekaj snega pri seniku pod znanim »Esom«. Tudi pri »Eriki« je kakih pet centimetrov bele odeje in še več pod Mihovim domom. Tako vendarle nekaj je, čeprav ni tako, kakor bi moralo biti.
Tudi znana kranjskogorska tekmovalca Budinek in Prestar sta vse dneve vadila in Budinek je dejal: »Za utrjevanje nog je pa le nekaj«. Sedaj sta že oba v Kitzbiichelu in gotovo jima je koristilo.
Stari ljudje se ozirajo v nebo in se čudijo vetrovom, ki se letos zares čudno vedejo. V kratki uri se često izmenjajo vsi vetrovi od vzhodnika, juga ali severa. Tudi oblačnost pride in naglo za tem je spet lepo. Kdo bi vedel, kaj je narobe s tem vremenom. Celo megla se je preselila za polnih pet dni v te kraje, kjer je zares dokaj nenavadna. Najstarejši ljudje komaj pomnijo tako zimo in pravijo, da je bilo nekaj podobnega menda nazadnje pred 65 leti, pozneje pa ne vedo, da bi kdaj za novo leto ne bilo snega.
*
Za delavce, ki delajo pri novi žičnici-sedežnici, pa je vreme kar prikladno. Celo vrsto železnih stebrov so že spravili na svoja mesta visoko v breg. Imajo posebne priprave z motornim vitlom in kar spretno se sučejo okoli velike teže. Izkop, kjer bodo stebri stali, je že opravljen in kmalu bodo prikovani v betonu na svoja mesta. Nova žičnica, pravijo, mora biti gotova do avgusta. To bo zares dovolj zgodaj za novo zimo. Upajmo, da nas ne bo pustila na cedilu, kakor doslej letošnja.
—nils
KAR JB PREVEC, IB PREVEC
Z Jesenic
Naš stalni dopisnik z Jesenic tov. 2. nam je te dni poslal celo kopico dopisov, ki pa Jih zaradi stiske za prostor žal ne moremo objaviti v celoti. Mimo tega pa je naš sodelavec tudi mnogo pregostobeseden, da bi lahko ustregli tej nameri. Seveda pa zaradi tega ne mislimo Jeseničanov prikrajšati za objavo nobene novice in vesti sploh, ki jih je bil naš sodela-lavee nabral v tem času. Med drugim piše o temle:
Občni zbor PD Javornik—Koroška Bela. To planinsko društvo šteje nad 100 delavnih članov ln sodi med eno najboljših v vsej Sloveniji. Društvo upravlja nekaj znanih planinskih postojank v vsestransko zadovoljstvo in je lani mnogo storilo tudi na področju izboljšanja planinskih poti. Društvo je imelo predsinoč-njim občni zbor, o katerem bomo še kaj pisali.
Živahno je v domu TVD Partizana na Jesenicah. Vrste telov ■ dečih se na Jesenicah krepijo vedno bolj, kar velja posebno za pionirje obojega spola. Tudi med mladinkami in mladinci se število telovadečih stalno veča. Razen tega se na Jesenicah za bližnje pomembnejše nastope pripravlja le posebej pet vrhunskih telovadcev, ki bodo letos ponesli glas Jesenic daleč po državi. Vsekakor pa je na Jesenicah še zmerom precej mladine, ki bi jo bilo treba pritegniti v društvo. Pri vsem tem pa je problem problemov ta, da je telovadnica pretesna že zdaj. Na srečo je ta zgradba primerna, da bi jo lahko povečali, in to bi morala biti ena prvih nalog vseh, ki se zanimajo za procvit telesne vzgoje v tem kovinarskem središču.
Jeseniški boksarji... Jesenice
štejejo poleg številnih drugih pripadnikov športa tudi več kot 20 mladih boksarjev, ki so z marljivim treningom pod vodstvom preizkušenih boksarjev Abrama in Prežlja že dosegli prav razveseljivo tonno. Trenutno so med kandidati za naslov slovenskega ekipnega prvaka na drugem najvišjem mestu in jih čakajo v bližnji bodočnosti nekatera prav zanimiva srečanja, med njimi v soboto 23. t. m. s Proletarcem lz Zagorja. Ta dvoboj bo kot odličen prav gotovo pritegnil mnogo gledalcev.
Pred občnimi zbori matičnih planinskih društev. Ta in prihodnji mesec bodo imela vsa matična planinska društva svoje občne zbore. To je dogodek, na katerega se morajo dobro pripraviti, kajti tudi letos je pred njimi cela kopica velikih in odgovornih nalog. Kot ena prvih bi bila prav gotovo ta, naj bi gospodarji In oskrbniki planinskih postojank posvečali še mnogo več skrbi obiskovalcem in spremenili te postojanke v res kulturna, ugodna in udobna bivališča delovnih ljudi, ki prihajajo v gore iskat razvedrila ln odmora.
»Svet pod Triglavom* Izide v
kratkem. Posebna izdaja v zvezi z lanskim jubilejem Planinske zveze Slovenije, ki jo pripravlja FD Jesenice z naslovom »Svet pod Triglavom«, bo v kratkem dotiskana. Publikacija obsega nad 120 strani v formatu »Planinskega vestnika« in je vsebinsko, kakor tudi slikovno zelo kakovostna. Ker bo natisnjena v omejeni nakladi, priporočajo izdajatelji, naj Interesenti pohitijo z naročili. Številke bodo po 80 dinarjev.
To Je kratek, toda za naše možnosti že spet zelo dolg izvleček iz vsega, kar nam je napisal tov. 2. na več drobno popisanih straneh. Kakor njemu, tako priporočamo tudi vsem ostalim dopisnikom, naj svojih dopisov ne merijo po dolžini, temveč po težini. Kar je preveč, je pač preveč...
MLADINCI — GOJENCI
IS LITOSTROJA
V	Industrijski šoli Litostroja Je šahovska igra v zadnjem šolskem letu pridobila mnogo prijateljev. Uprava šole je omogočila nabavo še 10 šahovskih garnitur in gojenci Imajo v njej tudi svoj kotiček, kamor prav radi zahajajo v prostem času.
V	začetku šolskega leta so bili
razdeljeni v tri skupine ter so med seboj odigrali brzi turnir, v katerem Je od 40 Igralcev 12 doseglo IV. kategorijo. Udeležili so se tudi sindikalnega moštvenega tekmovanja ter zasedli v svoji skupini tretje mesto s tremi zmagami in dvema porazoma. To mesto Je zanje velik uspeh, saj so morali prepustiti zmage res mnogo boljšim nasprotnikom. Zelo dobro so se izkazali tudi v srečanju z železniško Industrijsko šolo, ki so ga na 20 deskah z 11.5 :
8.5	odločili zase. Mimo vsega tega so Imeli še dva brzotumlrja In posebno vsakomesečno tekmovanje za prvake, za kateri naslov sta si v decembru delila prvo in drugo mesto Branko Pode in Franc Grčar.	F. B.
DNEVNE Vesti 9
KOLEDAR
Ponedeljek, 17. januarja: Anton.
17.	jan. leta 1600 se je rodil v Madridu Španski dramatik Pedro Calderon de la Barca.
Na današnji dan leta 1706 se je v Bostonu v Severni Ameriki rodil državnik Benjamin Franklin. Povzpel se je od tiskarskega vajenca do znanega pisatelja in naravoslovca. Izumil je strelovod in po njem imenovano »Franklinovo ploščo« ter odkril razloček med pozitivno in negativno elektriko. Udejstvoval se je tudi v političnem življenju. Sodeloval je pri osvoboditvi Združenih držav, dosegel kot poslanec v Parizu zvezo s Francijo in sklenil mir z Anglijo.
Biološka sekcija vabi vse svoje člane na svoj redni letni sestanek, ki bo v torek, 18. t. m. ob 19. uri v balkonski dvorani Univerze. Na dnevnem redu so poročila in volitve.
Tradicionalni elitni ples gradbenikov bo 12. februarja v prostorih hotela »Union« v Ljubljani. Igra veliki plesni orkester Radia Beograd s solisti. Vabljeni!
Posebno Izdatna, najboljših surovin je krema »POUR VOUS«.
Ce imaš »FLEX« doma, odpadejo skrbi, kako boš očistila obleko. FLEX odlično čisti in ne pušča roba okrog madeža.
GLEDALIŠČE
DRAMA — LJUBLJANA
Ponedeljek, 17. jan. ob 20: B. Shaw:	Pygmalion. Gostovanje
ljubljanske Drame v Kranju. Torek, 18. jan. ob 20. B. Shaw: Pygmalion. Gostovanje ljubljanske Drame v Kranju.
Sreda, 19. Jan. ob 20: B. Shaw: Candida. Abonma A.
Četrtek, 20. jan. ob 20: Ustinov: Trobi, kakor hočeš. Premiera. Izven.
Petek, 21. Jan. ob 20:	Ustinov:
Trobi, kakor hočeš. Abonma K. Sobota, 22. jan. ob 20: Ustinov: Trobi, kakor hočeš. Izven. Nedelja, 23. Jan. ob 15:	Golia:
Princeska ln pastirček. Izven in za podeželje.
Ob 20: Ustinov: Trohi, kakor hočeš. Izven in za podeželje.
OPERA
Ponedeljek, 17. Jan. Zaprto. Torek, 18. Jan. Zaprto.
Sreda, 19. jan. ob 19.30: Verdi: Ples v maskah. Abonma red G. Četrtek, 20. jan. ob 19.30: Gounod: Faust. Abonma red D.
Petek, 21. Jan. Zaprto.
Sobota, 22. Jan. ob 13.30: Donizetti:	Lucia Lammeimoorska.
Abonma red B.
Nedelja, 23. jan. ob 19.30: Donizetti:	Luda Lammermoorska.
izven in za podeželje.
Od ponedeljka, 17. t. m. dalje bo dnevna blagajna v Operi popoldne odprta od 17. do 19. ure in ne več od 16. do 18. kot Je bilo doslej. Dopoldne ostane poslovni čas nespremenjen, od 19.30 do 12.30. Vstopnice so v prodaji za en dan vnaprej od 17. ure dalje.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA,
Gledališka pasaža Ponedeljek, 17. Jan. ob 20: Saroyan, Sartre, Glejte, Amerika. Gostovanje Prešernovega gledališča Kranj. Izven. Mladini ni primerno. (Lisa — Jelica Siar-dova). Razprodano.
Sreda, 19. Jan. ob 20: Jan De Har-tog, Sopotnika. Gostovanje SNG Trst. Abonma red Sreda. Vstopnice so v prodaji.
Četrtek, 20. jan. ob 20: Jan De Hartog, Sopotnika. Gostovanje SNG Trst. Abonma red Četrtek. Vstopnice so v prodaji.
MESTNO GLEDAUSCB CELJE
Torek. 18. jan. ob 20: Hoffmann Harnisch:	Admiral Bobby. —
Abonma red torek in izven. Petek, 21. jan. ob 19.30: Norman Krasna: John ljubi Mary. Gostovanje v Žalcu.
Sobota, 22. lan. ob 20: Hoffmann Harnisch:	Admiral	Bobby. —
Izven.
Nedelja. 23. Jan. ob 14: Norman Krasna: John ljubi Mary. Go-
KONCERTI
Danes koncert za zeleni abonma, jutri ponovitev izven abonmaja. Dirigent John Hopkins iz Manchestra, solist naš mladi violinski virtuoz Igor Ozim. Spored: Rawsthome, Street Comer — uvertura; Vaughan Williams, Fantazija na temo Thomasa Tallisa; Szymanovski. I. koncert za violino in orkester; Brahms, II. simfonija. Vstopnice za torkov koncert od 300 din navzdol v Filharmoniji.
PREDAVANJA
Francoski Inštitut, koncertna direkcija in Slovenska filharmonija vabijo prijatelje glasbene umetnosti na predavanje o francoski glasbi, ki ga bo imela francoska skladateljica Germaine Tailleferre v sredo, 19. jan. ob 20.15 v Filharmoniji. Na predavanju, ki bo ilustrirano s klavirskimi skladbami in posnetki na ploščah, sodeluje baritonist Bernard Le-fort iz Pariza. Abonenti vseh koncertnih abonmajev lahko dvignejo brezplačne vstopnice pri filharmonični blagajni.
ŠOLSTVO
Sola za tuje jezike Ljudske univerze v Ljubljani obvešča, da bo vpisovanje v poletni semester tečajev angleščine. nemščine, francoščine, italijanščine, španščine, esperanta in slovenskega jezika od 14. do 18. Januarja za tiste tečajnike, ki so obiskovali zimski semester, od 18. do 22. januarja pa za nove interesente. Vpisovanje bo v pisarni Ljudske
MARIBOR
MARIBOR
Dežurna lekarna »Tabor«, Trg
revolucije 3.
Slovensko narodno gledališče
zaprto.
V torek, ob 19.30: Cilea: Adriana Lecouvrer. Red B.
RADIO MARIBOR
5.00	prenos sporeda Radia Ljubljana — 6.35 pohorski fantje pojo ln igrajo — 7.00 prenos sporeda Radda Ljubljana — 8.00 domača poročila in objave — 8.10 slovenske narodne pesmi poje Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Sl-koška — 11.00 prenos sporeda Radia Ljubljana do 23.00.
KINO MARIBOR
PARTIZAN: avstrijski fllm »Dva v avtu«.
UDARNIK: francoski film »Grof Monte Cristo«.
POBRE2JE: zaprto STUDENCI: zaprto.'
Murska Sobota
KINO »PARK«: ameriški film »Vrni se mala Sheba«.
KINO
»UNION«; ameriški film »Praznik v Rimu«. Tednik. Predstavi oh 15 ln 17.30. V glavni vlogi: Gregor! Peck in Audrey Hepburn. Zadnja predstava odpade — veseli večer.
»KOMUNA«:	franc, barvni film
»Alarm na jugu«. — Tednik samo pri predstavah ob 19. in
21.15.	Predstave ob 15, 17. 19 in
21.15.	V glavni vlogi: Jean Cloud in Erich Stroheim.
»SLOGA«:	avstrijski film »Dva
v avtu«. Tednik samo pri predstavi ob 19. in 21. Predstavi oh 15 in 17. Oh 10 je matineja istega filma. Ob 19. in 21. je KINOTEKA.
Prodaja vstopnic v vseh treh kinematografih od 9.30 do H ter od 14 dalje, za matinejo pa od 9 dalje.
JUGOSLOV. KINOTEKA predva. Ja danes 17. jan. v kinu »Sloga« ob 19. in 21. angleški film »Film in stvarnost«. Jutri, dne 18. jan. pa bo predvajala v kinu »Sloga« ob 19. in 21. angleški film »Pygmalion«.
Prodaja vstopnic v kinu »Sloga« v času redne prodaje.
»SOCA«: Nastop dresiranih slonov, in artistov.
Predstavi ob 17 in 20. Prodaje
vstopnic od 9—11 ter od 15 dalje» »SISKA«: jugoslovanski film »Daleč je sonce«. V glavnih vlogah: Branko Pleša, Dragomir Felba in Rade Markovič. Režija: Radoš Novakovič. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 14 dalje.
»TRIGLAV«: ameriški barv. fitali »Rdeči gusar« in tednik. Predstave ob 16, is in 20. Prodaje vstopnic od 15 dalje. V glavni vlogi:	Burt Lancaster in Ev*
Bartok.
»LITOSTROJ«:	francoski film
»Frizer za dame«, ob 20. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave.
DOMŽALE:	angleški barvni film
»Vzpon na Everest«.
KAMNIK:	ameriški film »N g
Rivieri«.
BLED:	ameriški film »Beneški
lopov«, oh 20.
NOVO MESTO »KRKA«: ameriški film »Kapetan Kid«.
univerze, Cankarjeva 5/III. vsak dan od 8. do 12. in od 16. do 18* ure. Vsa prasnila dobite v pisarni.
UMRLI
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je v 82. letu starosti zapustil moj ljubljeni mož, naš dragi oče, dedek, pradedek, brat in tast
TRTNIK JANEZ upokojenec papirnice Vevče
Pogreb nam dragega bo v torek,
18.	januarja 1955 ob 16. uri 13 domače hiše Zadvor 51 na pokopališče v Sostro.
Žalujoči: žena Antonija, hčerka Cecilija, por. Slovnik, Marija, An* tonija in ostali sorodniki.
Umrl Je moj ljubi mož. cče „ IVAN ZVONAR vlakovodja v pokoju, star 75 let
Pogreb bo v torek, 18. jan. oh
14.30	iz Janezove mrliške veže n* Zalah.
Žalujoča žena Helena, hčerk* Regina, Roza, Albina z družinami.
Sporočamo, da je umrl naš ljubljeni oče in brat
EMIL CEVC
Iz Ljubljane bo prepeljan v torek 18. t. m. v Kamnik, kjer PO pogreb ob 9. uri.
Žalujoči žena, otroci, sestre te? ostali sorodniki.
RADIO
SPORED ZA PONEDELJEK Poročila: 5.05, 6.00,	7.00,	12.20,
15.00,	17.00, 19.CO in 22.00.
5.00—6.30 Diobro jutro, dragi poslušalci! (pester glasbeni spored), vmes o-b 6.30 Pregled tiska; 6.33 Pohorski fantje pojo ln igrajo (Prenos iz Maribora); 7.10 Jutranji orkestralni spored; 7.30 Gospodinjski nasveti; 7.40—8.00 Zabavna glasba, vmes reklame; 11.00 Radijski koledar; 11.05 Glasbena medigra; 11.15 Za pionirje: Ala-diaova svetilka (za radio priredila Milica Kitek): 11.48 Vokalne skladbe jugoslovanskih skladateljev —• vmes ob 12.00—12.15 Kmetijska univerza — Stane Zorčič: Obnova sadjarstva in vinogradništva po sodobnih načelih; 12.45 Zabavna glasba, vmes reklame; 13.G0 Nove knjige: 13.10 Opoldanski koncert Krešimir Baranovič: Makedonska suita, Charles Gounod: Baletna glasba iz opere »Faust«, Hugo Alfven:	Kresni večer, švedska
rapsodija; 14.00 Glasbeni leksikon;
14.10	Melodije za razvedrilo; 15.13 Lahka glasba; 15.30 Herbert Ru-land: Velika pot, radijska igra;
16.05	Glasbena medigra:	16.10
Utrinki iz literature — Francois© Sagal: Dober dan žalost — I. del;
16.30	Želeli ste — poslušajte! 17.10 V svetu opernih melodij: 18.00 Radijska univerza — Dr. Vilko Novak: Bivališča primitivnih ljudstev; 18.15 Igrajo veliki zabavni ansambli; 18.30 Zdravstveni nasveti; 18.40 Koncert pianista Marijana Lipovška:	19.00 Radijski
dnevnik; 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame in objave; 20.00 Tedenski politični feljton: Socialdemokratske stranke in evropska integracija; 20.15 Simfonični koncert Radia Ljubljana Georg Friedrich Händel: Ognjemet, suita, Josef Haydn: Koncert za čelo in orkester v D-duru op. 101, Peter Hjič Čajkovski: Četrta simfonija, Paul Dukas: Črnošolec: 22.15—23.00 Plesna glasba, sodelujejo znani ameriški orkestri; 22.15—23.00 UKV program: Filmske melodije: 23.00 do 24.00 Oddaja za tujino — na valu 327.1 m (Prenos iz Zagreba),
MALI OGLASI
TRGOVSKO PODJETJE v Ljubljani sprejme za takojšen nastop glavnega blagajnika in mlajšega komercialista, lahko tudi začetnik, ki ima veselje do komercialne stroke. Ponudbe pošljite v ogl. odd. pod »Stalna služba«, najpozneje do 20. jan. 1955. 285-1 SPREJMEMO v službo skladiščne delavce. Trgovsko podjetje »Kurivo«, Ljubljana, Masarykova cesta 15/П.	284-1
DVOSOBNO STANOVANJE v Mariboru zamenjam za slično ali večje v Ljubljani. Jecelj, Heroja Tomšiča 9/П.	897-9
FINANČNO KN.TIGOVODKINJO jo sprejme Kovinska industrija Ig. Ugodna zveza z avtobusom za Ljubljano, odnosno Iz Ljubljane
6.40	ln 13., prihod v Ljubljano 8. ih 14.30.	901-1
USPELI ITLETSKO-FILMSKI KOPBODUKCUÄ
Namesto na tekališču-V dvorani
7CEEAJ JE .ATLETSKA SEKCIJA SD ODREDA V SNEMALNI DVORANI TRIGLAV - FILMA IZVEDLA PRVI MITING POD STREHO, KI JE BIL DOBRO ZASEDEN IN TUDI TEHNIČNO POKAZAL DOVOLJ REALNO SLIKO
NAMIZNOTENIŠKI TURNIR SLOVENIJE V LJUBLJANI
igralci iz Kočevja veliko obetajo
LEP NAPREDEK ZNTK LJUBLJANE — TRIGLAV (KRANJ) PREMAGAL PRVAKA П. LIGE ODRED — HLEBS IN AHAClC NAVDUŠILA GLEDALCE
Brugo zmago Slovenije nad Hrvatsko
5:3; finale: Triglav — Partizan 5:2;
mladinke: (4) Triglav — Železničar (Mrb) w. o., Ljubljana — Partizan 3:2: finale: Triglav — Ljubljana 3:2.
Sinočnja finalna Igra članov med Hlebäem in Ahačičem (oba Triglav) Je deloma osvetlila visoko zmago Triglava nad Odredom. Ahačič, ki je po daljšem odmoru zopet nastopil, je sprva Igral zelo napadalno, vendar Je kasneje popustil in klonil dovršeni obrambi in nepričakovanim bliskovitim napadom svojega nasprotnika. Igra je navdušila tudi najzahtevnejše gledalce, sam izid pa Je bil do zadnjega negotov. Igro je dobil Hlebš z rezultatom 21:12, 18:21, 13:21, 21:10, 23:21.
V polfinalu je Hlebš premagal Kocjana (O) s 3:0, Ahačič Rebolja (oba Triglav) 3:1, medtem ko so se igre v četrtfinalu končale kot je bilo pričakovati. V naslednjih kolih so poskrbeli za presenečenja Ošaben CLj) z zmago nad Podobnikom, Tlgerman (O) nad Petrovičem in Oblak nad Jerantom.
SAH
Milič tik pred zmago na Holandskem
Beverwjik, 16. jan. V nadaljevanju mednarodnega šahovskega turnirja so bili v VII. in VIII. kolu doseženi tile rezultati:
VII.	kolo: Bowmeester — Czer-niak remi, Kovacs — Pilntk remi, Bergsma — Prins 0:1, Donner — Milič remi, Kramer — Perez 1:0.
VIII.	kolo: Milič — Kramer remi, Donner — Perez 1:0, Bowmeester — Kovacz 1:0, Pilnik—Bergsma prekinjena.
Rezultati ostalih prekinjenih partij:	Czerniak — Pilnik 0:1,
Р'-1пз — Czerniak 0:1. Donner — Kovacz 1:0, Milič — Bergsma 1:0.
Pred zadnjim kolom, v katerem se sreča s Perezom, vodi Milič s 5.5 točke. Na naslednjih mestih pa so: Kramer, Czerniak in Bowmeester 5, Prins 4.5 (1), Donner 4 (1), Pilnik 3.5 (1). Kovasz 2.5, Perez 2, Bergsma 1 (1).
V prvi rezervi v mednarodni skupini vodi Djaja s 6 točkami pred Božičem in Klegerjem s 5.5 itd., v drugi skupini pa je na čelu Nizozemec Volk s 6 točkami. Jugoslovan Molerovič pa, ki ima 4 točke, Je tretji.
Uspeh Krivca
Mojstrski kandidat Slavko Krivec, 61an LUSK, se je te dni vrnil z mednarodnega šahovskega turnirja ^ študentov tehnike, ki ga je v prvi polovici januarja priredila v Hcerlenu pri Maastrichtu nizozemska Študentska zveza.
Na turnirju je bilo 7 udeležencev fz 5 držav, in »icer: iz Avstrije, Finsko, Jugoslavije, Nizozemske in Zah. Nemčije. Naš predstavnik se je uvr stil na drugo mesto s 5 točkami s tem, da je 5 partij odločil v svojo korkst, izgubil pa srečanje z zmagovalcem turnirja. Končni vrstni red fe bil naslednji: Versveld (Niz) 6, Krivec (FLRJ) 5, ftumpunen (Finska) 4, Shnit (Niz) 3 itd.
Organizacija je bila brezhibna.
rezultat 873 kegljev, ostali člani zmagovite ekipe pa: Karadjole 803, Starc 863, Likovnik 818, Ambrožič 820, Kobal 844. Povprečje na posameznika znaša 836 kegljev med Slovenci ozir. 831 med Hrvati.
S to ponovno zmazo Slovenije nad Hrvatsko jse je začel občutno majati kegljaški primat Hrvatske.
PLENUM ODBOJKARSKE ZVEZE
V znamenju priprav za svetovno prvenstvo
Vsega Je nastopilo 66 tekmovalcev.
Med drugorazrednimi člani (50 po številu) je Konte (P) v polfinalu izločil Mrgoleta (Lj) z 2:1 in Frluga (Lj) Oraniča (P) z 2:1, medtem ko je odločilno igro Frluga odločil v svojo korist 3:2.
V	konkurenci mladincev (31) je Česen (T) po zmagi nad Zajcem (Lj) z 2:0 izgubil v polfinalu proti Teranu (T) z enakim rezultatom, v drugi igri pa je Priča (K) premagal Jeseničana Stano 2:0. Teran se je z zmago nad Pričo uveljavil na prvo mesto.
Mladinka Dolenčeva (T) je v finalu slavila uspeh 2:1 nad Plutovo (T), potem ko je v polfinalu izločila Tram puževo (Lj) 2:1, Plutova pa z rezultatom 2:1 Terano-vo.
V	polfinalu je članica Dolenčeva premagala Erathovo (P) 2:0, Pogačarjeva (O) pa Bogatajevo (T) 2:1. V finalu je zmagala Pogačarjeva s 3:0 nad Dolenčevo.
Gostje so si ogledali tudi več tovaru, med drugim tudi eno najrečjitt koksarn v tem delu Evrope.
sindikalno šahovsko
PRVENSTVO LJUBLJANE
V	FINALU BODO HUDE BORBE
Sindikalno šahovsko prvenstvo Ljubljane je že v odločilni fazi. V finale so se uvrstila naslednja moštva: Državni sekretariat za notranje zadeve (21,5) in Litostroj II. (20) iz I. skupine. Narodna banka in PTT (po 14) iz II. skupine. Tehnika I. (23,5) in DOZ (22) iz III. skupine in Litostroj I. (25) ter Zavod za socialno zavarovanje (19) iz IV. skupine.
V	prvem kolu finala so bili zabeleženi ti-le rezultati: Litostroj I. — Litostroj II. 6:0. Državni sekretariat za notranje zadeve — Zav^d za socialno zavarovanje 3,5:2.5. Tehnika T. — PTT 1:5 in Narobna banka — DOZ 1,5:4,5.
POSTOJNČANI —
MOŠTVENI PRVAL PRIMORSKE
V	soboto in včeraj je bil v Ko-
pru šahovski dvoboj za naslov moštvenega prvaka Primorske med Koprom in Postojno. Oba dneva so zmagali Postojnčani, prvič z rezultatom 6:2, naslednji dan pa 5,5 : 2,5. S to zmago je šahovsko moštvo Postojne dobilo pravico sodelovanja v med pokrajinskem tekmovanju in se bo srečalo v prvi tekmi s kočevskimi šahisti.	S. L.
Rokoborci Madžarske so včeraj v Carigradu izgubili srečanje z reprezentanco Turčije 2:5. Srečanja v polsrednji kategoriji sodniki niso ocenili.
Na seji francoske nogometne federacije je bilo med drugim sklenjeno, da bo državna reprezentanca Francije nastopila dne
13.	novembra proti Jugoslaviji v Parizu.
Ob svojem prvem nastopu v Južni Afriki je angleški atlet Chataway zmagal v teku na 3 milje s časom 14:39.4.
Moška in ženska ekipa Mladosti v sabljanju bo te dni odpotovala v Avstrijo, kjer bo imela več srečanj.
Švedski drsalec Eriksson je izenačil svetovni rekord v hitrostnem drsanju na 5.000 m. Dosegel je čas 8:06.6.
V BEOGRADU
NASTOPAJOČIH
Ljubljana, 16. jan. Snemalni atelje Triglav-filma (Zrinjskega 9). Bliža se deseta ura dopoldne. Okrog dve sto gledalcev in petdeset nastopajočih tekmovalcev in tekmovalk vseh vidnejših atletskih društev iz Slovenije je pripravljenih, da dà režiser — tokrat starter — znak za začetek. Tek 30 metrov Čez zapreke. Tekmovalna proga je pripravljena na svojstven način. Na lesenih tleh, prekritih z juto in v dveh plasteh prelepljenih na poseben način s papirjem, so lepo začrtane na gladki beli ploskvi temne črte tekmovalnih prog. Žarometi iz posebnih galerij ateljeja osvetljujejo progo, tako da luč ne bije tekmovalcem v oči. Gledalci so v poltemi, razpoloženje je prijetno-intimno. Vsekakor za Ljubljano^ zanimiv športni dogodek in prvi te vrste. Zal. tudi zadnji vsaj za letos — toda o tem ob zaključku.
Tekmovalci se zapodijo v kratkem sprintu po svojih progah, na konca jim pa ostane še pičlih 12 metrov iz teka in morajo poleg sposobnosti v sprintu pokazati še posebne sposobnosti v tem, da se spretno »zaletijo« v pripravljene lesene stene iz leso-nitnih plošč. Ko prično skakati v daljino in troskok, ugasnejo vsi žarometi, razen tistih, ki svetijo v jamo in enega edinega, ki osvetljuje start
PRVI PORAZ SARAJEVA
Prvi poraz Sarajeva. Reprezentanca turške vojske je včeraj premagala Sarajevo z 2:0. To je prvi poraz bosanskih nogometašev na gostovanju po Turčiji.
TESNA ZMAGA ITALIJANOV
BARI, 16. jan. Pred 40.000 gledalci je nogometna reprezentanca Italije premagala Belgijo 1:0 (1:0). Edini gol je dal v 43. minuti Bo-niperti.
Vsak 24. Ljubljančan -
športnik
Sarajevo, 16. jan. Včeraj je bil v Sarajevu sestanek Zveze športov nekaterih večjih mest, na katerem je bilo zbranih 23 zastopnikov. Predstavnik Zagreba Slavko Priča je v referatu o množičnem udejstvovanju v športnih organizacijah in o materialnem stanju povedal, da se v Beogradu aktivno ukvarja s športom vsak 33., v Zagrebu vsak 36., v Sarajevu vsak 42., v Skoplju in na Reki vsak 43., v Subotici vsak 36. In v Ljubljani vsak 24. prebivalec.
Poročevalce se je dotaknil tudi vprašanja, kako bi bilo treba preusmeriti delo šjvortnih organizacij ter povečati množičnost pri športnih tekmah delavcev, srednješolcev in Studentov
V nadaljevanju razprav je bila beseda tudi o tem. naj bi vsi športni objekti postali vseljudska Imovina, zanje pa naj bi skrbele skupnosti komun. Prav tako je bilo sklenjeno, naj se letos z'gr2-ii čimveč športnih igrišč, razen tega pa bodo zastopniki mestnih športnih odborov predlagali, naj bi se znižala železniška tarifa za skupna potovanja športnikov.
Naslednji sestanek bo aprila ali maja v Zagrebu.
HOKEJ NA LEDU
Jesenice, 16. jan. — Odkar je prevzel strokovno vodstvo jeseniških hokejistov znani avstrijski trener in še vedno aktivni igralec Egger, so Jeseničani zelo napredovali in svPje znanje preizkušajo na raznih prijateljskih tekmah.
Pred dnevi so gostovali tukaj Igralci Papirničarja iz Vevč in moštvo Celja, ki so morali oditi od tod praznih rok. Še najbolje so se odrezali Papirni carji z rezultatom V4. medtem ko so Celjanom naložili kar 14 »čistih« zadetkov, prejeli pa so jih samo 4. Na slednji tekmi so domačini prekosili sami sebe. V njihovih vrstah so bili Tišler, Klinar in Čebulj nezadržni v napadu. Gostom se je poznalo, da še ne obvladajo drsanja, pa tudi v hitrosti so precej zaostajali za nasprotnikom.
TUDI MLADOST NI VE C RESEN NASPROTNIK
Včeraj in danes ps so imeli Jeseničani v gosteh ekipo zagrebške Mladosti, ki je v prvi tekmi doživela hud poraz, v povratnem
ob začelju dvorane. Ko se tekmovalec požene v tek ga žarometni krožni: stožec z vrha osvetljuje do odriv-nega mesta. Prav gotovo pestra in nenavadna slika, posebej še, če iz ciljnega mesta opazuješ živobarvno sliko na startu, kjer so stene obložene z barvanimi filmskimi kulisami. Na svetlomodrem ozadju neke take kulise se živo odraža postava tekmovalca v beli tekmovalni majici, na drugi kulisi poleg, ki^je svetlorumene barve, pa pride močno do izraza silhueta mlade tekmovalke v rdečem . . In ko prično metati kroglo, — da, tudi ta disciplina je na vrsti, — je potrebno del gledalcev vljudno odstraniti, da se kaj ne zgodi. Prostor je vendarle pretesen za tekmovanje tolikšnega obsjega. — Atletika sredi januarja je tako vendarle tudi v Ljubljani doživela svoj lep. svetel dan kljub dežju zunaj. Marljivi Odrcdovi funkcionarji so našli pri kolektivu Triglav-filma polno razumevanje. >\fed brati« — materialna priprava takega tekmovanja bi šla pray gotovo čez dva sto tisočaka. če bi bilo potrebno vse prostovoljne ure plačati po normi.
V drugih mestih so s takimi tekmovanji po=kusili že prej z večjo ali manjšo srečo v raznih šolskih telovadnicah Pri nas je doslej edino celjski Kladivar bil uspešen, v drugih republikah pa imajo gmotne po-rroje znatno ugodnejše od naših. Ljubljanski poskus Odredovih atletov, ki so povabili v goste vse vidnejše te.kmovalce iz Slovenije, je v »koprodukciji« s Triglav-filmom prav gotovo nadvse uspel. Bilo je lepo tekmovanje, ki so se ga ogledali tudi številni športni funkcionarji, tako pred^eđifik ZSS Krese, predsednik AZS Premelč, v zastopstvu predsednika MLO Ljubljana dr. Dermastje tov. Stajdohar in predsednik MLO Celje Fedor Gradišnik. Med gledalci so bili tudi taki obrazi, ki smo jih pred dolgimi leti videli v njihovi mladosti na. atletskih stezah. Tokrat kot resni očetje z nadobudnimi sinčki ali hčerkicami v naročju.
Mod tekmujočimi so danes kljub težkim tehničnim pogojem — ovirali so zelo kratki naleti, komaj polovični ali tričetrtinski v primeri z normalnimi — vidno odlikovali nekateri posamezniki s svojimi uspehi. Odluini sta bili Stamejčičeva in mlada Svetličičeva iz Novega mesta ki zdaj študira v Ljubljani in tekmuje za »Svobodo«. Tudi Hudobivnikova v krogli je dosegla najboljši osebni _ uspeh. Med moškimi tekmovalci je bil prav gotovo najboljši Kolnik (Odred) z daljino, posebej še v trosJcoiu, kjer je pri 12 metrih
naleta dosegel rezultat 12,741 Tudi Penko (Ljubljana) je s 14.49 potrdil, da je v krogli prvi v Sloveniji.’ Zal, se je iz njegovega matičnega kluba udeležilo tekmovanja le nekaj posameznikov — ker njihov kolektiv taka tekmovanja zelo motijo pri treningu. (?)
Po končanem tekmovanju so bili povprašam za mnenje trije navzoči predsedniki. Kaj menijo? — Krese: »Prireditev je bila odlična, škoda, da je bila Ljubljana s tem načinom tekmovanja tako pozna.« — Premelč: »Za atletiko nimeva takoimenovana mrtva sezona, zato je bilo tekmovanje potrebno, bilo pa je obenem v odličnem vzdušju« in — Gradišnik: »Prireditev je bila dobro pripravljena, morda bi bila boljša oblika tekmovania dvoboj ali troboj, ne po odprto tekmovanje.«
In šp naš »reporter«:
»Skoda, dn je bila ta lepa рг1*1-ditev le enkratna (kljub res nim mnterinlnim stroškom), kajti že v prihodnjih dneh bo po atletski stezi v filmskem ateljeju Triglav-filma stekla v Capkovj režiji »Krvava reka«. nov slovenski film, kjer seveda ne bo atletov.	Mr.
REZULTATI
Moški tek 30 m: člani: (po štirih predtekih in polfinalu rezultati finala): l. Kovač (KI) 4,0, 2. Kopše (KI) 4,0, 3. Petrovič (O) 4,0; mladinci: 1. Valant (O) 4,1, 2. Kolnik (O) 4.1: tek 30 m zapreke: 1. Kovač (KI) 4,7, 2. Cerne (O) 4,8, 3. Vukovič (2M) 4,8; višina: l. Cer-pez (2M) 165, 2. In 3. Zupan (Lj) in Draksler (ZM) oba 165: daljina: Kolnik (O) 623, 2. Janežič (O) 599, 3. Cop (O) 589: troskok: 1. Kolnik (O) 12.74!, 2. Janežič (O) 12.22, 3. Vukovič (Lj 12.04; krogla: 1. Penko (Lj) 14.49!, 2. Müller B. (O) 13.63, 3. Plut (O) 11.47.
Zenske — tek зо m (po štirih predtekih in polfinalu rezultati finala): 1. Stamejčič (O) 4.6 (v predteku 4.4 !), 2. Šušteršič (Sv) 4,7, 3. Perišič (O) 4,7; daljina: 1. Stamejčič (O) 5,25! (osebni rekord), 2. Perišič (O) 4,84,	3. Gojkovič
(Sv) 4,37; višina: 1, Sima (O) 140, 2. Svetličič (Sv) 140, 3. Železnik (KI) 135; krogla: 1. Celeinik (KI)
11.91, 2. Hudobivnik (O) 11.82, 3. Dolenc (Sv) 10,82.
V prostorih preurejenega doma telesnovzgojnega društva Trnovo Je bilo ondan slovesno razpoloženje, kajti številno Članstvo se je tokrat zbralo, da bi poslušalo razveseljivo poročilo o društvenem delu v pretekli sezoni.
Trnovski telesnovzgojni kolektiv je zrasel in se razvijal v nenavadnih okoliščinah in je navzlic kratki življenjski dobi opravil ogromno nalogo v tem koncu mesta. Predsednik tovariš VelepiČ in njegovi najožji sodelavci so se zares prizadevali in žrtvovali ogromno časa ter prostovoljnih
ekip so se pritožili zaradi tega, ker se, če pride več tekmovalcev istočasno na cilj. določa plasma vozačev kar samo približno.
V	generalnem plasmaju' vodi po peti etapi Romun Konstantin Di-mitrescu pred Moradinom (Libanon) in Veselinom Petrovičem (Jugoslavija).
V	prejšnji IV. etapi te kolesarske dirke od Minhena do Benisu-efa (126 km) je zmagal Singlata (Libija) v času 3:50.42. Drugo in tretje mesto pa sta zasedla Dal-gaard (Danska) in Sheppens (Belgija) s časom 3:51:44. Jugoslovanski prvak Petrovič je bil šele enaintrideseti.
Visok poraz košarkarjev Partizana
Budimpešta, 16. Jan. Košarkarsko srečanje med beograjskim Partizanom in Honvedom se je končalo z zmago Honveda 100:67 (47:28). V začetku je Partizan igral dobro in vodil vse do 15. minute prvega polčasa. V nadaljnjem je Honved rezultat izenačil in ga stalno povečaval do konca tekme. Najboljši igralci pri Partizanu so bili Djurič, Engler in Blagojevič. Za Partizana so igrali: Marjanovič (7),'Djurič (21), Loči (7), Dimitrij evič (3). Lazič (6), Blagoj evič (11), Engler (6), Jovanovič (6), Radovič. Šijačič.
PO TUJIH BELIH POLJANAH
Naši novinarji v Franciji
CHAMONIX, 16. Jan. Včeraj In danes je bilo tukaj mednarodno smučarsko tekmovanje novinarjev, na katerem so nastopili tudi Jugoslovani. V veleslalomu, ki je bil včeraj, je zmagal Francoz Louis Dalmas, ki je presmučal 2.000 dolgo progo s 400 m višinske razlike in 35 vratci v 1 minuti in 27 sekundah. Najboljši med Jugoslovani je bil Jože Podobnik, ki Je zasedel 13. mesto in dosegel čas 2:15.3.
Na današnjem tekmovanju v slalomu je ponovno zmagal Dalmas s časom 114 sekund. Najboljši od Jugoslovanov je bil to pot Zvone Zorko, ki se je povzpel na
12.	mesto s časom 150 sekund, Vojko Novale pa 17. s časom 157,5 sekund.
Ekipe so se plasirale takole: 1. Francija, 2. Avstrija, 3. Švica, 4. Jugoslavija itd.
MEDNARODNO SMUČARSKO
TEKMOVANJE V KTTZBÜHELU
Skromne vesti o naših
Kitzbühel, 16. jan. Na mednarodnem smučarskem tekmovanju v slalomi za ženske je Jugoslovanka Slava Zupančič med 32 tekmovalkami zasedla 29. mesto. Zmagala je Avstrijka Frandl Druga je bila Schöpf (Avstrija), za njo pa Lanig (Nemčija), 4. Maurice (Francija), 5. Hof-herr (Avstrija) itd. Druga jugoslovanska tekmovalka Sonja Antič iz Zagreba se danes sploh ni plasirala.
V tekmovanju moških v slalonu je zmagal Spless (Avstrija) pred svojima rojakoma Moltererjem in Hinter-seerjem. V alpski kombinaciji pa je bil najboljši Molterer. (Kako so se plasirali naši ‘tekmovalci, za zdaj še ni mnnn. On er.)
Jugoslovanski tekmovalci so zasedli naslednja mesta:	36. Tine
Mulej, 39. Jože Kunšič, 54. Janko Krmelj, 55. Jože Ilija in 56. Matevž Lukane. Ludvik Dornik pa je bil diskvalificiran, enako se je zgodilo tudi Zupančičevi, ki ji je komisija odrekla doseženo mesto, ker je med vožnjo kršila pravila.
ur samo zato, da ima tamkajšnja mladina vse pogoje za uspešen razvoj in načrtno telesno vadbo.
Društvo je začelo novo življenje v preurejenem domu, ki zdaj vendarle spet služi namenu. Marsikdo z zadovoljstvom opazuje mladino iz Trnovega, Krakovega, Mirja in Kolezije, kako se z veseljem redno zbira — lahko rečemo — v najlepši telovadnici Ljubljane in se vzgaja v telesno In duševno zdrave državljane. Vsi se zavedajo, da Je partizanska organizacija glavno gibalo splošne vadbe, pri-čemer pa posamezne panoge niso tako važne kakor skladen razvoj človeka. Glavni smoter društva je, da s svojimi organizacijskimi, ukrepi usmerja mladino na pravo pot, vzgaja dober vodstveni kader, spremlja zdravstvene uspehe telovadečih itd. — vse to je v svojem poročilu poudaril predsednik.
Pomemben dan društva je 17. oktober, ko so tamkaj slovesno izročili namenu telovadnico, razvili društveni prapor in jubilejni znak ob priliki 45-letnice obstoja.
V društvu deluje nad 86 ženske
Slab dan za »majstore sa mora«. V Zadru je domača Sloga premagala splitskega Hajduka 4:3 (1:1). Prvoligaši so nastopili brez Beare, Vidoševiča in Ljuštice.
Hokejisti Partizana so včeraj na umetnem drsališču v Beogradu premagali Crveno zvezdo 5:0 (1:0, 1:0, 3:0).
Zadnjo tekmo na turneji po Zahodni Evropi je beograjski Partizan odigral v Luksemburgu proti moštvu Union Sportive in zmagal 8:0 (4:0).
Jutri odpotuje v Atene naša mladinska nogometna reprezentanca, ki bo 21. t. m. odigrala meddržavno tekmo z Grčijo. Komisija za sestavo najboljšega moštva to pot ni vzela v poštev standardnega branilca te reprezentance, igralca Brgleza iz Odreda.
V petem srečanju na turneji po Turčiji je Sarajevo predvčerajšnjim premagalo v Ankari Hadže-tepe 2:0. Oba gola za Sarajevo je dosegel Lovrič I.
Ljubljana, 16. jan. Vrsti nedavnih kakovostnih nastopov naših namiznoteniških igralcev v Ljubljani se je včeraj in danes že pridružil prvi letošnji republiški turnir. Povabilu NTK Ljubljane so se odzvali vsi najboljši igralci in igralke iz raznih krajev Slovenije.
SOBOTNI SPORED:
Turnir se je pričel z borbami v ekipni konkurenci članov, članic, mladincev in mladink. V prvih igrah ni bilo presenečenj, vendar pa je bilo zanimivo gleduti srdit odpor nekaterih mlajših »erutiniranih udeležencev priznanim igralcem. Izidi teh nastopov niso vplivali na končne rezultate favoriziranih ekip. ki so si zanesljivo utrle pot v zaključno tekmovanje.
Pri tein pa moramo poudariti precejšen napredek igralcev prireditelja ter zastopnikov in zastopnic Partizana iz Kočevja. Prvi so v četrtfinalu slavili zasluženo zmago proti Jeseničanom, v polfinalu pa so г dobro igro uspeli odvzeti kasnejšemu zmagovalcu turnirja Tried a vu dvp točki. 2on«ka vrsta in mladinska e.ki-pa iz Kočevia pa sta si v svojih skupinah uveljavili v finale, kar nedvomno predstavlja lep uspeh.
Kakor je bilo pričakovati sta se v odločilnem srečanju v moški konkurenci spoprijeli moštvi kranjskega Triglava in ljubljanskega Odreda, nekoliko pa nreseneča prepričljiv poraz prvaka II. zvezne lige.
Med mladinskimi ekipami je po ogorčeni borbi uspelo zastopnikom Kočevja izločiti iz tekmovanja Jeseničane, medtem ko so v finalu pričakovano izgubili proti Kranjčanom.
Razmerju odgovarjajoč rezultat so r zaključni igri dosegle mladinke, medtem ko so članice Odreda imele z nasprotnicami iz Kočevja lahek posel.
Rezultati polfinala ekipnega termo van ja — moški (19 moštev): Triglav (Kranj) — Ljubljana 5:2, Odred — Partizan (Kočevje) 5:1; finale: Triglav — Odred 5:1:
članice: Partizan (Kočevje) — Železničar (Maribor) 3:1. Odred — Triglav TT. 3:1; finale: Odred — Partizan 3:1;
mladinci: (7 moštev): Jesenice —■ Partizan 4:5, Triglav — Ljubljana I.
dece, 90 moške dece, pionirjev Je nad 120, članov 22, članic 25, mladincev in mladink nad 80, starejših članov H, skupaj nad 570. 2e te suhe številke povedo, da se člani prav radi zbirajo v tem prijetnem kolektivu in da za redno vadbeno delo gre zasluga neumornemu vaditeljskemu zboru.
Novo izvoljeni upravi predseduje Stane Trček, ki mu bosta pomagala podpredsednika ing. Kregar in Riškova ter drugi.
Ob zaključju občnega zbora so navzoči izrazili željo, da bi tudi njihovo društvo dostojno proslavilo deseto obletnico osvoboditve z geslom: zdravo telesno vzgojo vsakemu mladincu, vsakemu delovnemu človeku»	S. F.
KEGLJANJE
Zagreb, 16. jan. Kegljaški dvoboj med ženskima reprezentancama Hrvatske in Slovenije se je končal z zmago domačink z 2278:2253 podrtimi keglji. Najboljša je bila Buliče va (Hrvatska) s 411 podrtimi keglji. Slovenijo so zastopale:	Pirčeva 353,
Gradišarjeva 406, Perkova 385, Bor-kova 35S, Breskvarjeva 353 in Erjavčeva 398.
Popoldne je bilo še tekmovanje moških ekip Slovenije in Hrvatske, katerih igralci so metali po 200 lučajev mešano. Slovenci so se tudi ▼ tem dvoboju izkazali za boljše in so tako še drugič premagali hrvatsko reprezentanco s 5.021:4.986 kegljem.
Najboljši ppsameznik med zmagovalci in na tekmovanju v celoti je bil Martelanc, ki je dosegel odličen
Nogometaši Partizana so v svoji
deveti tekmi v Arnheimu premagali en a j storico Newels old Boysa iz Rosaria 4:2 (2:1). Gole za Partizana so dali Jocič. Borozan in Milutinovič dva.
Nogometaši kluba Colo-colo so
premagali v Santiagu de Cile švedsko ekipo Malmö 4:1 (2:0).
Beograd, 16. jan. Včeraj in danes je bil v Beogradu plenum Odbojkarske zveze Jugoslavije, na katerem je bilo sklenjeno, da bo na letošnjem prvenstvu Evrope sodelovala tudi naša reprezentanca. Zaradi tega tudi ne bo meddržavnih srečanj s Poljsko in Turčijo.
Za evropsko prvenstvo, ki bo od
13.	do 28. junija v Bukarešti, se bo poleg moških pripravljala tudi ženska reprezentanca. V ta namen se bo naša ženska vrsta srečala 20. marca v Mariboru z Italijo, nato pa bosta moški in ženski reprezentanci igrali še 24. aprila ali 7. maja z reprezen-
tanco Bolgarije v Beogradu, moška reprezentanca pa še 30. aprila v Beogradu s Francijo. Od 22. maja do 11. junija bodo reprezentanti imeli skupen trening, # nato pa odpotovali v Bukarešto. Po prvenstvu Evrope bo najbrž še meadržavno srečanje s Češko, pri čemer bi se ženski vrsti srečali v Mariboru ali Ljubljani, moški pa igrali med seboj v Zagrebu.
Poleg tekmovanja za državno prvenstvo je v koledarju še tradicionalni dvoboj Srbija — Slovenija na dan 6. junija v Beogradu, turnir mestnih reprezentanc 29. novembra v Zagrebu in mednarodni mladinski turnir v Ljubljani od 26. junija do 3. julija.
Jeseničani ne poznajo šale
KOLESARSKA DIRKA PO EGIPTU
Petrovič po peti etapi - tretji
Kairo, 16. jan. V peti etapi mednarodne kolesarske etapne dirke po Egiptu je zmagal Jugoslovan Petrovič, ki je 49 km dolgo progo od Banisuefa do Fajuma prevozil v času 1:15.10. Drugi je bil Ver-moilen (Francija), tretji pa Schep-pens (Belgija). Do sedaj je zaradi prevelikih naporov odstopilo že 40 kolesarjev. Voditelji posameznih
—	današnjem srečanju pa jim je komaj uspelo izsiliti remi. Samozavest gostov v prvi tekmi je kmalu zbledela, kajti Jeseničani so krepko prijeli za vajeti in bili v zadnjih dveh tretjinah igre popolni gospodarji. Pri jeseni-čanih so bili tokrat najboljši Turnšek, Noč, Dolinar, Novak in Domjan. Rezultata sta: Jesenice
—	Mladost 7:2 (2:2, 2:0, 3:0) ter 5:5 (2:2, 2:1, i:2).
Danes dopoldne pa sta se pomerila ligaško moštvo Ljubljane In Celje. Ljubljančani so brez večjih težav odpravili svojeg? nasprotnika 6:0 (3:0, 1:0, 2:0).
S.
*
Povratna hokejska tekma med SZ in češkoslovaško se je končala neodločeno 1:1. Rusi so igrali s pomlajeno ekipo.
Naročniki na list »SLOVENSKI POROČEVALEC« so zavarovani proti nezgodam
J. OBČNEGA ZBORA TVD PARTIZAN—TRNOVO
Novo žMjenfe v novi
telovadnici
»Tam, kjer stanuje teta, sploh ne poznajo pošte. To je nekje bogu za hrbtom, sredi samih gozdov,« je nadaljeval. Ne meneč se za njen prikriti posmeh, je še in še grmadil vedno nove laži. »Bila je ves čas, ko sem bil pri njej na obisku, bolna; niti ganil se nisem od njene postelje.«
Dobrodušno in na vsa usta se ji je režal s kavča, na katerem je sedel, a madame Loubet se je delala, kakor da tega sploh ne opazi.
»Ti trije tedni na deželi so mi na moč koristili, a? Kaj nimam zdaj bolj zdrave barve?«
Namrščeno in prezirljivo ga je ošinila s pogledom.
»Vsaj niste več tako bledi ko smrt — to je eno. Drugič pa upam, da ste se malce naspali, ko ste bili pri svoji ubogi, bolni teti venomer na svežem zraku,« je pristavila z jedkim porogom. »Pa vendar bi me bili lahko vsaj obvestili, kdaj se vrnete.«
Gledal jo je, kako si še kar naprej daje opravka s pečjo, potem pa se ji je podobrikal: »Malo pa ste me le pogrešali, ne? Čisto majčkeno? Vraga, pustite že vendar pri miru tisto peč in sédite kraj mene!«
Zagodrnjala si je nekaj v brado in stopila bliže.
»Sédite semkaj,« jo je povlekel za rokav, »tik mene!«
Še vedno je mrmraje ugovarjala in se navidezno branila; vendar je sedla k njemu na rob kavča.
»Sila veliko obiskov ste imeli, ko vas ni bilo tu. Pri meni vas čaka cel kup pošte!«
»O, naj kar čaka!« Skomizgnil je z rameni in potegnil iz žepa drobceno škatlico. »Lejte, tole sem vam prinesel s pota!«
»Toda, monsieur Toulouse, saj ne bi bilo treba...«
Ob takih priložnostih je to postalo med njima že navada; in vsakokrat je to v njeno strategijo odločne graje vneslo zmedo.
»Ne, nikar!« je ponovila z zadnjim ostankom očitka v očeh.
Ko je odvila škatlico in so njene oči uzrle broško s kamejo, je planila v jok in smeh hkrati.
»Saj ne bi bilo treba,« je vnovič slabotno zajavkala. Glas se ji je pretrgal in pričela je, kot običajno, stikati za robcem po brezštevilnih žepih obleke.
»Nate, vzemite mojega!« ji je Henri z vljudnim smehljajem ponudil robec. »Kakšen sprejem pa je to? Vračam se z dežele, prinašam vam v dar lepo broško, vi pa planete v jok!«
Madame Loubet se je jokala, požirala solze, smrkala, se usekovala in si brisala oči s sproščajočim olajšanjem človeka, ki že dolgo krije v sebi bolečino in najde v joku edino tolažbo za svojo žalost. Povsem je pozabila na broško; v nemem obupu je strmela v Henrija. Srce se ji je trgalo, ko je videla, kako si ta prikupni, na moč nadarjeni mladenič uničuje zdravje z nesrečnim konjakom, preživlja vse noči kdo ve kje ter se vrača domov okajen ali celo vinjen in tolikanj truden, da se ne more sam niti sleči...
Prejšnje poletje ji je bil obljubil, da se bo v Arcachonu dodobra odpočil in pošteno naspal, a namesto tega ga je nesel vrag v tujino. Poslal ji je srebrno zapestnico iz Lizbone, vezen šal iz Madrida in srebrno škatlico iz nekakšnega Toleda. A postavimo, da bi se mu bilo kaj zgodilo... Pa mu je sploh kaj mar za to?... Lahko mu bereš iz oči, da ga ne privlači in ne veseli nobena stvar več, da mu ni mar niti za življenje... Tako pač ne bo več dolgo šlo. Samo čudež ga lahko reši. In če kani le bon Dieu1 res napraviti ta čudež, mora pohiteti, če ne, bo prepozno...
»Za božjo voljo, madame Loubet, ne jokajte vendar!« jo je tolažil s tihim, nežnim glasom. »Vem, kaj mislite, a nič ne pomaga. Prosim vas, nikar!«
Trepljal jo je po prosti roki in jo nekaj trenutkov podržal v svoji. Potlej se je trudno dvignil s kavča in odšepal k stojalu.
»Čez uro ali kaj pride mademoiselle Avril. O, prosim, le ostanite pri meni, dokler ne pride, in mi povejte, kaj se je medtem zgodilo novega.«
1 Dobri bog. — Op. prev.
»Po mestu je vse bolno... Krivo je to ogabno pariško vreme, polno izparin in zahrbtnih drobcenih živalc, ki jih s prostim očesom sploh ne moreš videti. Tista »hooplala« iz drugega nadstropja jo je na dan po Novem letu popihala, ne da bi bila plačala najemnino. To ima človek od tega, če mora imeti take ljudi v hiši! A v splošnem je vse ostalo pri starem, kakor je bilo, ko je bil monsieur odšel na kmete...
Obiskat ubogo, bolno tetko,« je zaključila z rahlim nasmeškom, kar je bilo znak, da se je utolažila.
Vtem, ko je pripovedovala, se je pogreznila v družinski naslanjač, si podložila hrbet z blazino in si naravnala z jeklom obrobljena očala. Potlej je razgrnila časopis in naglo preletela naslove; ko je obrnila stran, je nenadoma glasno vzkliknila, da je Henrija kar vrglo pokonci.
»Kaj pa je, madame Loubet? Ste bolni?«
»Umor, monsieur Toulouse. Tu, v naši ulici!«
»V kateri hiši pa?«
»Tega še ne vem.«
V eni sapi je pričela čitati:
»SKRIVNOSTNA IN KRVAVA LJUBEZENSKA DRAMA NA MONTMARTRU.
,Hótel de la Lune’, umazano gostišče v rue Caulain-court, je bil prizorišče enega izmed najzahrbtnejših umorov, kar jih je zapisanih v analih montmartrske četrti
Po informacijah, ki jih je sporočil Le Laboratoire de Criminologie Scientifique,* se je zločin pripeto že pred Laboratorij za znanstveno kriminologijo. — Op. prev. več dnevi. Izvedenec v crimes personnels,' monsieur Pipiton, si je iz prijaznosti vzel toliko časa, čeprav je čez glavo zaposlen, da bo skušal našim bralcem rekonstruirati celotno grozljivo tragedijo.«
»Quelle horreur!«4 je vzdümüa madame Loubet
* Osebni, individualni zločini; zločini iz osebnih nagibov. — Op. previ,
4 Kakšna, gnueobal — Op. prev. -