TSaScuJfki TEDNIK VAŽNO OBVESTILO f TRBOVLJE, 14. novembra 1963 ŠTEVILKA 47 LETO XVI NAROČNIKE IN BRALCE »ZASAVSKEGA TEDNIKA« OBVEŠČAMO, DA SMO BILI ZARADI NEPREDVIDENIH TEHNIČNIH OVIR PRISILJENI IZDATI PRIČUJOČO ŠTEVILKO NA OSMIH STRANEH. ISTOČASNO OBVEŠČAMO, DA BO NASLEDNJA — DVOJNA 48/49 ŠTEVILKA IZŠLA V TOREK, 26. NOVEMBRA V POVEČANEM OBSEGU NA 28 STRANEH S POSEBNO PRILOGO O NAPREDKU V ZASAVJU V ZADNJIH 18 LETIH. Uredništvo in uprava »Zasavskega tednika« Razprava o položaju slovenskih premogovnikov LJUBLJANA — Izvršni svet Socialistične republike Slovenije je na zadnji seji na osnovi ustrezne analize, ki jo je predložil republiški sekretariat za industrijo, obširno razpravljal o problematiki premogovnikov na področju Slovenije. POMEMBNE RAZPRAVE SO Sedanji ekonomski položaj premogovnikov narekuje hitrejše reševanje vprašanj, ki so povezana z njihovim dohodkom. To bi hkrati tudi omogočilo, da bi premogovniki lahko učinkoviteje izvajali razširjeno reprodukcijo, kar je bistvenega pomena za povečanje proizvodnje premoga in za reševanje nekaterih drugih problemov. S tem je povezano tudi vprašanje zagotovitve ustreznih kreditov za rekonstrukcijo in mo- dernizacijo rudniških naprav ter gradnja stanovanj. Razen potrebnih družbenih intervencij za izboljšanje položaja bi v premogovnikih lahko ustvarili boljše pogoje za višje osebne dohodke tudi s hitrim povečanjem odkopnih učinkov. Izvršni svet SRS je sklenil, da bo gradivo, ki obravnava stanje in predloge za reševanje navedenih vprašanj, posredoval tudi pristojnim zveznim organom, da se pod-vzamejo ustrezni ukrepi. _ Na pobudo izvršnega odbora Okrajnega odbora SZDL Ljubljana so se v soboto sestali na razgovor predsedniki in sekretarji občinskih odborov SZDL iz vseh štirih zasavskih občin. Razpravljali so o nekaterih aktualnih nalogah, ki stoje_ pred organizacijo Socialistične zveze v prihodnjem obdobju. Izdelava statutov po posameznih občinah gre več ali manj v zaključno fazo. Pred organizacijo Socialistične zveze kot tudi ostalimi družbeno političnimi organizacijami pa stoji naloga, organizirati čim širšo razpravo. Kot so poudarili na razgovoru bi bilo potrebno organizirati to razpravo bolj po posameznih po--glavjih oziroma vprašanjih, ker bi se lažje izkristalizirali najboljši predlogi, kot pa ob razpravi celotnega statuta. V vseh štirih občinah pripravljajo za razpravo o občinskem statutu več tribun. Kot bo pomembna razprava okrog občinskih statutov, je potrebno misliti tudi na razpravo o družbenem planu za leto 1964, ki naj bi bil vezan že na sedemletni perspek- Delovni dogovor rudarjev, članov ZK Zadnje lase precej govorimo o izdelavi družbenih planov za leto 1964 in 7-letnih perspektivnih planov gospodarskega in družbenega razvoja. HRASTNIK — Na zadnji konferenci članov ZK s hrast-niških obratov Rudnika Trbovlje — Hrastnik, ki so se je zraven delegatov udeležili še organizacijski sekretar OK ZK Ljubljana Rudi Bregar in sekretarji ObK ZK Zagorje ob nje članov v ZK v takih pogojih otežkečeno, še posebej pa, da morajo v sedanjem obdobju člani ZK pravilno ocenjevati nastalo situacijo Savi, Laško in Hrastnik, so številni člani ZK na izredno -1” Iskati rešitve tudi znotraj Vsa zadnja leta ugotavlja- zanimiv način obravnavali problematiko delovanja komu- sa"'e8a|^°,ek'lva- mo okrog načrtovanja precejšnje pomanjkljivosti, nekatere objektivnega, druge pa subjektivnega značaja. In med slednje sodi prav gotovo tudi tale »čudna« računi-ca, kot je dejal nekdo: • v delovnih organizacijah • velja pri planiranju • 2X2 = 3; • v občinskih skupščinah pa S prav tako pri planiranju • 2X2 = 5. Dosedanji način obravnava-, tja gospodarstva v občinskih zasavskih skupščinah in drugih organih Omenjena - samo razprave o tistih de-ovnih organizacijah ki planskih nalog ne dosegajo - so stekje vplivale na mišljenje v lelovnih organizacijah, da je bolje planirati malo nižjo Proizvodnjo, da bodo planske naloge dosežene. Dejstvo ie, da je zadovoljstvo nad Predčasnim doseganjem planskih nalog v delovnih organizacijah (sicer ne v vseh) *eč kot pa realna ocena pro-Zvodnih možnosti. Velja naglasiti, da tako zadovoljstvo nima prave vrednosti! Zato naj bi dokončna Zdelava družbenih planov za «o 1964 in 7-letnih perspektivnih planov ne temeljila na odovoljstvu, pač pa na real-l,h osnovah. -Mn- nistov v delovni organizaciji in izven nje. Nekateri so se omejili predvsem na razpravo o notranji partijski izgradnji, o ideološkem izobraževanju in o'sprejemanju v ZK, ki je ' bilo v zadnjem obdobju uspešno, drugi pa so kritično ocenili slabo aktivnost članov ZK v organizacijah SZDL, zlasti še na Terenu I. Konferenca je podrobnele razpravljala tudi o stanju premogovnikov, je bila njihova starost, zastarele naprave in Rudniški komite ZK v Hrastniku se je na prvi seji konstituiral in za sekretarja j . , Konstituiral in za scKretatja jih. Med drogfm je bil^ P“° bvoliI T“. «°- SENA, za organizacijskega sekretarja pa Jožeta Leskovarja. tivni program razvoja. Pomembno je, da tj akti vsebujejo že konkretne smernice gospodarskega razvoja bodisi za leto 1964 ali za prihodnje obdobje. Pri razpravi o realizaciji družbenih planov pa ne bi bilo napačno razpravljati o posameznih proble-mih, ki se pojavljajo v določenem času pri izvrševanju plana in ki zavirajo njegovo nemoteno izvrševanje. Socialistična zveza v občinah, kjer še niso izvedli volitev v šolske odbore naj skrbi za to, da bodo novi šolski odbori kadrovsko dobro izbrani, kajti od njihovega sestava je nemalokrat odvisna celotna dejavnost teh družbenih organov. Občinski odbori bodo verjetno še ta ali pa prihodnji mesec razpravljali tudi o problematiki sezonskih delavcev, njihovi prehrani in prostem času. Delo organizacije SZDL v posameznih občinah se je več ali manj odvijalo le preko občinskih odborov in krajevnih organizacij. V dejavnost pa bo potrebno v večji meri pritegniti tudi komisije pri občinskih odborih SZDL. P. B. KRONIKA TEDNA darjeno je bilo, da je delova- V spomin Tončki Čečevi (pb) TRBOVLJE — V nedeljo zvečer je bila na Kleku spominska slovesnost ob 20-letnici smrti narodnega heroja Tončke Čečeve. Razen domačinov so se slovesnosti udeležili tudi predsednik občinske skupščine Trbovlje Ado Naglav, sekretar občinskega komiteja ZKS Trbovlje Jože Cestnik, predsednik občinskega odbora SZDL Stane Hodej, predsednik občinskega sindikalnega sveta Jože Laznik inf drugi. Kulturni del prireditve so izvedli člani DPD Svo-bode-Center. V besedi in slikah so podoživeli življenjsko pot in delo narodnega heroja Tončke Čečeve, ki se je rodila na Kleku, 10. novembra 1943. leta pa umrla v zloglasnem taborišču Auschwitz. Slovesnost je bila v novo urejeni dvorani za kulturne prireditve v domu Tončke Čečeve na Kleku. udarjeno, da so premogovniki v preteklosti redno izpolnjevali vse planske naloge in močno povečali produktivnost, pri tem pa namenili zelo malo za razširjeno reprodukcijo. V sedanjih pogojih pa plafonirane cene omejujejo na eni strani po- Posvetovanje predsednikov rast osebnih dohodkov, na v. - ., . w. . — . drugi strani pa povzročajo ODCinSklll SKUpSCIZl IZ ZaSaVJB zmanjševanje skladov. Pou- ,, , ,, , „ . . „ . . ....... V ponedeljek so se v Zagorju ob Savi sestali predsedniki skupščin občin Trbovlje, Hrastnik, Litija in Zagorje ob Savi in skupaj s predsedniki občinskih odborov SZDL zasavskih občin razpravljali o nekaterih aktualnih vprašanjih medobčinskega pomena. Na posvetovanju so najprej obravnavali vprašanje nadaljnjega izdajanja medobčinskega glasila »Zasavski tednik«. Po obširni razpravi je bilo ugotovljeno, da predstavlja list — kljub določenim pomanjkljivostim — pomembno sredstvo za obveščanje občanov in je bilo zato sklenjeno, da bo list izhajal še naprej, zagotoviti pa bo treba sredstva za nemoteno izdajanje. Predsedniki občinskih skupščin in predsedniki občinskih odborov SZDL so razpravljali tudi o nekaterih vprašanjih v zvezi z nadaljnjo gradnjo nove Zasavske ceste; menili so, da je treba takoj pristopiti k izdelavi analiz za razprave o ustanovitvi medobčinskega zdravstvenega centra za Zasavje; Izmenjali so si izkušnje okrog izdelav osnutkov novih statutov občin in organizacije javnih razprav o osnutkih statutov, ter se dogovorili, da bodo predsedniki občinskih skupščin razpravljali na enem od prihodnjih sestankov o turizmu in o sodelovanju v zasavskem turičnu. M. L j Tudi v TE Trbovlje, Ka 42-urni delovni teden / TRBOVLJE — V Termoelektrarni Trbovlje je i>o-» scfcna komisija proučevala možnosti za prehod na 42-ur-ni dcUvini leden. UgoTovili so, tla ob večjem izkoriščanju znsnusHf rguirji u juliju 1941. lbtč Lojze Požun: notranjih rezerv ne bo treba zaposlovali novo delovno silo. Komisija je predlagala, Ali poznaš prometne predpise«. Na popoldanski prireditvi, ki so io pripravili za učence osnovnih šol. so v /nanju prometnih predpisov tekmovali posamezniki,' na večerni prireditvi pa so naslonile ekipe posameznih šol. Najboljši so bili pionirji z osnovne šole Toneta Okro-gurja, ki so osvojili vseh 50 možnih točk, sledijo jim pa pionirji z Izlak (47 točk), Podkurila (44) in Zagorja (43). Osnovna šola Toneta Okrogarja je dobila v dan 1 uniformi za prometne miličnike — pionirje; Izlačani so dobili 2 garnituri za badminton. Podkumčani 2 šahovski garnituri, Zagorjani pa žogo za odbojko. Oddaja sAli poznaš prometne predpise^ je pokazala, tla so zagorski pionirji dobri poznavalci prometnih predpisov. Sodeč po dokumentu, ki so ga bili našli Nemci .verjetno pri komandirju Pohorske čete Avgustu Svenšku ob aretaciji 17. avgusta v Hočah, je bilo partizanskim organizacijam odrejeno na celjskem območju organizirati požig vseh nemških gospodarstev, zasledovati kullurbundovce in napasti Slivnico pri Celju, "na področju Savinjske doline ovirati železniški in cestni promet ter uničiti vse izdajalce, v Revirjih rušiti železniške mostove in cesto med Zidanim mostom in Ljubljano ter napasti Zagorje. Revirske partijske organizacije, partizanska četa in zagorske sabotažne skupine so s temi načrtnimi akcijami pričele že konec julija. Po prvih partizanskih udarcih so se Netnči zmedli. Hišne preiskave, aretacije, lepaki o streljanju pri Brežicah, prihod še novih nemških sil v Revirje po'eni strani, po drugi pa močna politična propaganda, ki io je izvajal okrožni komite KPS preko partijskih organizacij in OF, je stanje v Revirjih zelo zaostrilo In so ljudje v veliki večini zaživeli z narodnoosvobodilno borbo. Na poziv okrožnega komiteja KPS k mobilizaciji vseli sil, konec julija, sc je odzvalo poleg komunistov tudi nekaj nc-partijcev, tako da je partizanska enota tja do napada na Zagorje dosegla svoje najvišje številčno stanje — več kot sedemdeset mož. Nekaj jih je odšlo v partizane tudi vez mejo na Dolenjsko, nekaj pa jih je moralo ostati zaenkrat še v legali, da so skrbeli za povezavo med partizani in terenskimi organizacijami in opravljali določene naloge: propagandne, saltotažne in druge. Sicer pa so v lisičin obdobju zahajali tudi še borci sami po raznih opravkih v dolinska naselja. Zadnjega julija je le malo manjkalo, da Nemci niso prijeli partizana Janeza Janca, ko so ga popoldne prepoznali pred vodensko pošto v središču Trbovelj. Najprej se je zakadil vanj neki obralni stražar, ki pa se je ustrašil pištole v Jančevlh rokah. Pač pa ga je zagrizeni nemčur in verntan Jaklič listo poitoidnc ob sedmih v drugič prestregel in ga zgrabil, a je Janc v tistem trenutku že ustrelil nanj in se pognal proti bližnjemu ggzdu. čeprav so se Nemci takoj zakadili za njini, sc je vseeno srečno rešil. Prav tisti dan jc pobegnil iz celjskih zaporov (Stari pi-sker) tudi Nande Suštcr. Ker so ga namreč kot pleskarja gonili pleskat v mesto, je o tem sporočil v Trbovlje In sta nato Milka Mesojedec in Pavle Baloh organizirala njegov pobeg. Preskrbela sla ntu obleko in kolo. s katerim se je nato pripeljal do Mamega pri Hrastniku in se srečno pre- Več konkretne pomoči manjšim podjetjem Nesmiselno sc je kosati, činskega sindikalnega sveta r*i° širše razprave o osnut-hdo bo prvi prešel na 42- Litije. Kot izdelava analiz, Lih, ki naj bi dale konkretnimi delovni teden, poglrfvit- tudi izdelava statutov v zaključke na določila, ki no je, *kako bodo Izdelane manjših delovnih organizaci1 ti jih vsebovali osnutki sta- pred hodne analize, da bo jah na področju litrske ob- tu tov... skrajšani dejavnik zagotovil čine zahteva več konkretne Občinski sindikalni svet tudi vnaprej rast produktlv- pomoči ostalih. Pri tem bi Litija jc nekajkrat razprav-nosti, večanje proizvodnje in moralo dati svoj delež tudi 'ial ^ud' ° izpolnjevanju standarda, so poudarili na Društvo inženirjev in tehoi- »lanskih nalog. V letošnjem zadnjem občnem zboru Ob- lov ki v Litiji sicer Abs-ria lctLI so zmogljivosti litijske- pa doslej ni storilo še prav &a gospodarstva realnejše ničesar. ocenjene, kar zagotavlja, da Tudi pri izdelavi statutov bodo planska predvidevanja delovnih organizacij so se Y večini delovnih kolektivov pokazale določene slabosti, izpolnjena. Ponev, je sc sc Predvsem jc ponekje lahko vedno srečujejo s problem;, ugotovili, da so pristopili k bi J’*1 bilo potrebno že izdelavi teh aktov vse pre- Prcjc odpraviti. Gre za ne-več formalno Imenovali so enotnost strokovnega kadra, komisije, ki pa so brez na- $Iabo organizacijo dela ipd. čriov tlela. Razumljivo je, Pri obravnavanju periodič-Ua ne bo nihče izdela) statu- "P1 obračunov v kolektivih tov teh organizacij od zunaj. takšne skrivnosti, kot jc Vsaka delovna organizacija a sprejemanju piana, ima nedvomno pogoje, da Samoupravni organi se več-ugotovi stanje znotraj svoje- ^rai kaj hitro zadovoljijo z ga podjetja pr.sžočasno. Ka- obstoječimi rezultati, ne kršno koli odlašanje pri iz- 1$cci° Pa vzrokov, ki sd ne-delavi statutov pa ima lah- eativno vplivali na rezultate, ko za posledico, da bodo ti Tudi v tcm P°«led» statuti Ic formalnega znača- sindikalne podružnice r.a ja. Naloga sindikalnih po- naročju litijske občine v družni c pa jc, da organiz 1dela. 2aJ3eu&v4i TEDNIK Ustanovljen decembra 1*47 Glasilo občinskih odb. S3 Hrastnik, Utijo. Trbovlje, »wje ob Savi - Glavni te govorni urednik Marijan PUVŠKK - Ureja urednl odbor - Uiednltlvo tn upr Trbovlje., Trg revolucije 11 telefon «0 191 - Hočan prt' •ne/./ia (levin,a- 20 din — , j-Jčoma: mesečno efl din, (x .cliia 130 din, polletna 360 c celoletna 720 din - Poj m 1'l.TČaiis v f,/lovi,,i - List ti! " P »uorepisk, tisk« v Krai t- Nenaročenih rokopisov lotografij ne vračamo bil do čele. Gestapovska izpostava v Celju jc o pobegu takoj obvestila trboveljske orožnike in sta njegovo stanovanje v Trbovljah zato izmenoma opazovala bivša jugoslovanska orožnika, takratns nemška tolmača in pomožna policista Jože Gril in Jože Kotnjak. Ko je odšel Kotnjak z orožniške postaje zamenjat Grila ob pol desetih zvečer, je v prehifdu med gasilskim domom in rudniškim upravnim poslopjem naletel na dva sumljiva civilista, ki sta imela nahrbtnike; Ko ju je ustavil in sta zbežala nazaj, je za njima trikrat ustrelil s pištolo. Vojaška patrulja, ki jc bila v bližini, pozneje pa še redarstvena in zaščitna policija, so ju zasledovali brez uspeha. Zjutraj 1. avgusta so na tistem mestu našli jugoslovansko vojaško puško s 30 naboji, žepno svetilko in siv zimski plašč, kar sta bila 'Odvrgla na begu. Po vsej verjetnosti sla bila namenjena v partizane. Kakor je član PK KPS za Štajersko Leon Novak prišel okrog 20. julija v Savinjsko dolino z navodili za združitev partizanskih skupin na zbornem mestu v Dobrovljah, tako jc najbrž prišlo v začetku avgusta tudi do stalne združitve Trboveljske čete in zagorske partizanske skupine v Revirsko četo na čemseniški planini, kamor se je bila konec julija prestavila Trboveljska četa iz taborišča pri St. Lenartu. Življenje in razmere v taborišču vrh čemšeniške pianine je Nemcem opisal dvajsetletni rudar Franc Hrovat iz Žabje vasi v Trbovljah, ki sc je 14. avgusta 1041 prostovoljno javil trboveljskim orožnikom. Kakor so bile posledice njegove izdaje strašne, je ohranjeni zapisnik o njegovem zaslišanju do neke mere verna priča slavnih dni naše narodnoosvobodilne vojne. Med drugim pravi: «... Da sem se 31. julija pridruži! partizanom, ki naj bi pripravili revolucijo, me je nagovoril Franc Kralj. Ta me je natančno poučil, kako bom prišel v taborišče na Ccmšcni-ško planino in da naj seboj vzamem tudi perilo in živež... Ko sem imel Klek že za seboj, me jc nekaj slo metrov pred taboriščem prestregel Lojze Ribič in me odvede! naprej. Ob robu gozda, približno 150 metrov pred taboriščem sta stala s puško na straži Lojze Vresk ter Johan Strojin. Takoj sem se moral javiti komandirju Lojzu Hohkrautu, ki me je izprašal o položaju v dolini, o ovožnlštvu, policiji in obratni straži. Takrat je bilo v taborišču približno osem ljudi: poteg že omenjenih še Ivan Keše, Franc Sotlar, Loj'z Zupančič in neki fantje, ki jih po imenu nisem poznal. Imeli so Ic mak) orožja. Spat sem odšel z Viktorjem Umckom, Francem Sotlarjem, Cirilom Curkom, Tonetom Vratanarjem in Vinkom žagarjem v ogljarsko barako, ki je bila blizu glavnega taborišča vrb čemšeniške planine. Zjutraj 1. avgusta sta prišla Lojze Vresk In Lojz Zupančič po nas. Tega dne je bilo v taborišču že 22 mož. Iz Zagorja so prinesli 13 pušk in vrečo streliva. Kdo je vse to prinesel, ne vem. Popoldne nas je Lojze Hohkraut postroji! in nam spregovoril. Na novo je bilo namreč sprejetih dvanajst borcev, V glavnem nam Je govoril, da moramo za hrbtom nemške armade povzročati nemire, da. bi tako del njihovih enot vezali nase. Tako bo Rdeč* armada laže zlomila nemški pritisk in zmagala. Kdor se vključi v četo, mora biti z njo trdno povezan; dezerter bo ustreljen. Omenil je, da bomo tukaj vsi enaki, tudi pri hrani, In poudaril, da se bomo morali naučili revolucionarnih pesmi, kot internacionale in drugih. Po zboru jih je nekaj odšlo na stražo, drugi pa v patrulje. Rečeno jc bilo, da Je treba paziti na sumljive ljudi, posebno pa 6c na približevanje orožnikov ali policije. Jaz sent odšel v patruljo s Tonetom Pivcem. Ker sva sc vrnila pre pozno, kosila nisva več dobila. Pivec Je poročal, da ni bilo opaziti nič posebnega. V četi je bilo precej govora o raznih akcijah hi pridobivanju orožja. Ciril Curk, Lojze Ribič in Franc Kastelic so sc pogovarjali o napadu na avtomobile z ročnimi bombami, vendar štab, Lojze Hohkraut In Ciril Groznik, nista bila za tak način. V naši sredi Jc bil tudi zdravnik Sergej iz Ljubljane, ki jc poročen z neko Pintarjevo iz Hrastnika in je član komunistične centrale v Ljubljani. Na Cenišcniški planini je deloval kot glavni voditelj. Cc Je kdo odšel h kakemu kmetu po živež, si jc moral poprej pri ujem oskrbeti potrdilo... Drugega avgusta je prišel v taborišče Lojze Avsec, se javil pri Hohkrautu in že Izginil v neznano smer. Več o njem ne vem. Tega dne je prišel k nam Sergej, ki je bil sicer pogosto po nekaj dni odsoten Iz taborišča. Odšel Je ■ s štabom v bližjijl gozd. O čem so se pogovarjali, smo zvedeli le v toliko," da se moramo umakniti Iz taborišča, ker, da so čcnišeniško planino obkolili policisti. Zato smo se umaknili čez Trojane proti (šipku. V tistem območju smo bUl tri dni In v glavnem smo palruljfralf...« Prihodnje leto že nad 800 mil. din realizacije Delovni kolektiv Tovarne eksplozijsko varnih elektro- delovni organizaciji zaposli-naprav »TEVE — VARNOST* iz Zagorja ob Savi je tretji li na novo nekaj delovne si-delovnl kolektiv s področja zagorske občine, ki je že do- le, tudi nekvalificirane, in da segel letni plan realizacije. Do konca meseca oktobra so računajo, da bodo začeli naj-v tej delovni organizaciji dosegli 550,911^00 din rcaliza- kasneje s 1. decembrom letos cije, letni plan pa je predvideval realizacijo 517,764.000 din. Asortiman izdelkov zagor-Stanjc v tej delovni orga- ske »JEVE — VARNOST^ se nizaciji se je v zadnjih me- jc poVečal, nekateri novi prosečih — v primerjavi s sta- jZVCKi; _ mcd njimi fluorcs-njem na začetku leta prc- c^nčne svetilke in magneti za cej izboljšalo in so ob kon- dviganje bremen — pa so se cu meseca septembra uspeli formirati tildi sklade. 'v na tržišču izredno hitro uve-vs.c ljavilL V zadnjem času so začeli izdelovati tudi neka-tere stroje in opremo za po- s polnim obratovanjem v popoldanski izmeni. (ma) Zbori občanov v Trbovljah od 24. do 26. novembra (ma) TRBOVLJE — Občinska skupščina Trbovlje bo sklicala zbore občanov v dneh od 24. do 26. novembra na že običajnih mestih. Na Letni plan bodo trboveljsko-hrastniški rudarji dosegli in presegli trebe lesne industrije. Zado- 2korg, bodo" razpravljali o voljivo pa poteka tudi proiz- g0Sp01|arskem in družbenem vodno, sodelovanje z vrsto razvoju Trbovelj v letih po organizacij med osvobtMjitV} in o nekaterih delovnih drugimi Novo sindikalno vodstvo v Hrastniku Zaradi odhoda dosedanjega predsednika Jožeta Gre. bena na ndvo dolžnost je Občinski sindikalni svet Hrast, nlk na zadnji seji izvršil nekatere kadrovske spremembe. Za novega predsednika Občinskega sindikalnega sveta Hrastnik je bil izvoljen Milan ROME, rojen 1936, strojeni tehnik. Tovariš Rome se sicer še ni aktivno udejstvoval v sindikalnem delu, je pa aktivno opravljal dolžnost,, organizacijskega sekretarja RK Z,K; in člana Ob ZK, pred tem pa je bil aktivist v organizaciji ZMS. Brez dvoma bo na-novem mestu lahko pokazal vse sposobnosti. Za novega podpredsednika ObSS Hrastnik pa jc bil imenovan Alojz JANEŽIČ, rojen 1931, socialni delavec iz Steklarne. Trenutno je predsednik sindikalne organizacije v Steklarni, v z »EM' Maribor, gospodarskih vprašanjih. Pred preteklosti pa je opravljal mnoge od- TRBOVLJE — Rudarji z Rudnika rjavega premoga Trbovlje — Hrastnik so v mesecu oktobru 101.100 ton rjavega premoga oz. 43 % več, kot je predvideval mesečni proizvodni načrt. V prvih desetih mesecih letos pa so nakopali skupaj 948.900 ton rjavega premoga, ali 6,4 % več, kot je Mio predvideno s planom. Na trboveljsko — hrast niškem Rudniku rjavega premoga računajo, da bodo kljub težavam, ki se pojavljajo zaradi težjih odkopnih prilik, pomanjkanja železniških vagonov, precejšnje fluktuacije zaposlenih in premajhne zmogljivosti separacije, letni ptan proizvodnje rjavega premoga dosegli in ga tudi presegli. >TEVE VARNOST* Lz 2bori občanov bo trbovelj-Zagorja ob Savi se letos nt ska občinska skupščina iz-uspela vključiti v direktni iz- dala ,udj .Trboveljskega ob-voz; v teku pa so dogovoti v katerem .bo objav- nakopali j3 'ZV(H' v ®e|S,-l<> 111 Ijeno gradivo za zbore, dogovori za izvoz v Indijo ^ potekajo že daij časa, vendar so težave zaradi različnih standardov in predpisov. Pomemben pa je posredni izvoz s kooperanti, ki ga _ , _\ nameravajo krepiti še naprej, Z nekaterimi novimi proizvodi, z reorganizacijo v sami .proizvodnji in z boljšim' izkoristkom strojev so ^zagorski »TEVE — VARNOST-dosegli do konca oktobra že skoro 551 milijonov din realizacije; pričakujejo pa, da bodo do konca leta dosegli okrog 700 milijonov din «rea- govornc dolžnosti v TKZK, ObKZK in OK ZK. Izkušnje, ki jih ima', bodo prav gotovo pripomogle h kvalitetnejšemu delu ObSS. Letni plan realizacije 29. oktobra TRBOVLJE — Delomi kolektiv trboveljske Mehanike je dosegel 29. oktobra pomembno delovno zmago — dosegel je letni plan realizacije 500 milijonov din, kar pomeni za zaposlenega 3,200.000 din družbenega bruto produkta. HRASTNIK — O najosnovnejših problemih razvoja delovne organizacije in delovanja članov ZK so razpravljali na nedavni konferenci TK ZK v Steklarni Hrastnik, ki je bila ena najuspešnejših v zadnjih letih v Steklarni. Referat dosedanjega sekretarja Eda Germadnika je bil zelo konkreten in kvaliteten. Mehanika obstoja že 10 let. v tem času osvojila tudi vr-lizacije, ali 35 odstotkov več. Prvo leto je ustvarila pri 29 sto novih izdelkov, tako va-kot so predvideli s planom, zaposlenih 13 milijonov din rovalne patrone s pripadajoča ^^'^‘pa^pKdeH druiben€ga bruto Produkta" vlJaki; pre- realizacijo 814 milijonov din. MaJ Pa realizacija veča Iz cejšen del veznega materiala Omeniti velja, da so v tej leta v leto; Mehanika pa je za proste vode In kable, med njimi tudi gnetljivi kabelski čevelj, Id Je novost tudi na zahodnem tržišč«. Lani Je . začela tovarna preskrbovati .... . podjetja za montažo alutnl- 'SffM It »U».® <&. U, vnl . tetajt Uspela konferenca Iz razprave je izhajalo, da •o osnovni problemi, ki zadevajo aktivni odnos članov ZK, predvsem naslednji: • sistem dela OO ZK In tK ZK, tako od sprejemanja do izvajanja sklepov, od spre-Icnia v ZK do Ideološkega Izobraževanja, bo treba spremeniti. V bistvu gre predvsem za odnos članov TK ZK nekateri člani kolektiva napačen odnos do tistih kadrov, ki so že v delovni organizaciji; 0 Izredna dinamika na področju steklarske industrije zahteva izredno gibčnost in prilagajanje potrebam tržišča. Obstoječe kapacitete v Steklarni pa v mnogočem ne organizacije in za njeno razvojno pot izredno pomembna naloga članov ZK. V razpravi so govorili še o odnosih do komune, pri čemer je bilo poudarjeno, da so tudi člani ZK iz Steklarne dolžni, da se zavzemajo za enoten koncept občinske politike In da morajo biti tisti, ki bodo znotraj kolektiva pojasnjevali prednosti take politike. Za novega sekretarja TK ZK Steklarna Hrastnik je bil izvoljen Franc TRANTE, za organizacijskega sekretarja in zapirali. Kolektiv pa bo dal letos na tržišče tudi 1 vrst mlkro ključavnic za aluminijasta vrata, ki jih je bile treba doslej še uvažati. Omeniti še velja, da Meh».; nika oskrbuje v precejšnji meri tudi elektromontaina podjetja z jakotočnhni spon. kanil za trafo ln razdelilne postaje, ki jih je bilo treba doslej uvažati; prav tako za. dovoijtvo pa je urejena tudt zaščita nizko napetostnega omrežja s prenapetostih™ odvodnlkom, M je Izdelan I* Izključno domačega mate. riala. Kakšen bo razvoj trgovine? j V litijski poslovni enoti veletrgovine »Mercator* Ljubljana intenzivno pripravljajo osnutek 7-letnega načrte V načrtu je ureditev manjšega potrošniškega centra v montažnih his in tx> z njtr nadaljeval tudi prihodnje l>. Potrjen urbanistični načrt za Litijo ne zadoščajo tem potrebam do problematike, o kateri zaraVl česar Je skrb za na- pa Viktor Rački, razpravljajo na OO ZK In obratno; S člani ZK dobro poznajo položaj, ki ga ima Steklarna, tako na domačem kot tujem tržišču. Z;ito ni čudno, da Jc več delegatov razpravljalo predvsem o nalogah, ki so pred člani ZK v samoupravnih organih In drugod v zvezi z nadaljnjim razvojem. bližini novega naselja Gradec, to. Zgraditev potrošniškega kjer se veča število prebivat- centra bo ekonomsko vseka-cev iz k-ta v leto in kjer jc kor utemeljena. Litijarii pa letos začel Sklad za zidanje stanovanjskih hiš z gradnjo (n) LITIJA — Okrajna Okrajna skupščina Litija z obstoječimi elementi na-skupščina Ljubljana Je na je poudarila, da je treba pri selja. Okrajna skupščina Lju-zadnjl seji med drugim spre- nadaljnjem načrtu upošteva- bljana je še sklenila, da je jela tudi odločbo o potrditvi t| da predstavlja Litija kot treba elaborat dopolnili s urbanističnega programaza celota sosesko - mesto. Zato o pojavih seizmič- naselje Litij a-Center, Litija • . . . . ... M nosil v vplivnem območju z desni breg, Litija - Gradec in ,lreb* skrbel1- ** ** analizo Izbire najboljših tal Pri teni je bilo ugotovljeno, Lilija - stanovanjsko naselje /*v ra stanovanjsko območje M predvidne zazidalne par-da primanjkuje Steklarni nad Predilnico, kar vse Je Iz- tak®, da bo ob etapni oz. cele. Tem analizam pa bo kadrov z visokošolsko izo- delal Projektivni atelje v sukcesivnl gradnji vedno u- treba polen) prilagodili za-brazbo in da Imajo včasih Ljubljani. st var jena zaključena celota zidalne načrte. računajo še na ureditev trgovin v tistih okoliških področjih, kjer - to doslej še ni bilo storjeno. V Litiji pa je predvidena gradnja trgovske hiše, ureditev še ene manu-fakturne trgovine v bližini železniške postaje, v Šmartnem pri Litiji pa ureditev trgovine z železnino. Ce bo Poslovna enota Litija veletrgovine '»Mercator« Ljubljana vurcsničila zdaj izdelani načrt razvoja trgovske mreže, bodo v Litiji še pred letom 1970 urejeni vsi trgovski lokali. | essarer POŠTNI PREDAL 82 Cesta se je začela počasi vzpenjati. Mislila sva. da sva že načela prve serpentine St. Gotthardskega prelaza, toda čez dobrih dvajset minut sva se začela spuščat; v dolino. Ker sva vozila ponoči, skoraj ne veva, kaj naju je obdajalo. Mislim na pokrajino. Tu in tam si med meglo lahko zagledal konture ostrih robov visokih pečin, ali z lučmi dekorirane žičnice. Se prcdno sva prispela do vznožja masiva Gottharda, že raznovrstne cestnoprometne varnostne table izdajajo, da se bodo kmalu pričele serpentine. Da bi promet ne zastajal, so približno na- vsakih petsto metrov ob cesti urejena neke vrste umikališča. Tu lahko težja in počasnejša vozila za toliko časa obstanejo, dokler niso hitrejša mimo. Vsak šofer ve, kako nerodno je, če se pripeti, da mora po polžje lesti za kakšnim počasnim tovornjakom, kj bi ga sicer lahko prehitel, pa to iz različnih razlogov ni mogoče. Torej, teh problemov na šentgotthard-skem prelazu ni. Serpetine so lepo speljane in skoraj celo pot je bilo mogoče voziti v tretji, škoda je bila ta, da sva bila primorana zaradi pomanjkanja časa voziti ponoči in pravzaprav od teh svetovno znanih, lepih gorskih predelov, nisva ničesar videla. Približno na sredi prelaza je zgrajen ob cesti velik motel, kjer je bilo parkiranih veliko število avtomobilov. Malo naprej se nama je med vzpenjanjem proti vrhu nudil prekrasen pogled na neko razsvetljeno mesto globoko v dolini. Imel sem občutek, kakor da b; gledal na gozd, pravljično razsvetljenih novoletnih jelk. Na nekem ovinku sva naletela na Nemca, ki je brez moči tekal okoli svojega avtomobila. Povedal je, da je »die Kurve zu eng ge-nommen« in s tem v zvezi nasedel na cestnem robu. Medtem ko sva mu pomagala vzdigniti vozilo, se je za nami že formirala dolga kolona voznikov. Nemški državljan je bil zaradi »nesreče« tako razburjen in nervozen, da se je. pozabil zahvaliti za brezplačno uslugo, poleg tega je malo manjkalo, da se pri »manevriranju« ni zaletel v prednji del najinega fička. Odpeljal je dobro in mislila sva, da ga ne bova nikoli več videla, ker je imel hiter in močan motor znamke Sinica, a že na prvem ovinku sva bila za njim. Tako nerodnega šoferja še nisem videl. Užitek ga je bilo gledati, kako komplicirano je voeil skozi ovinek. Najbrž se je bal, da lahko spet nasede. Najprej je za- peljal čisto na levo, potem pa se hitro približal desni strani, nato spet nazaj čez polovico ceste itd. Tako se nisva še nikoli smejala. Ko vsa nekaj časa opazovala to čudno igro, sva ga prehitela in ostal je nekako tako sam, kakor Schillerjev jezdec, ki jaha skozi dež in veter... Kmalu sva prispela na vrh. Če je dan in seveda lepo vreme, se ti iz te točke nudi izredno lep pogled na celotno skupino lepontskih Alp in na celo kopico drugih gorskih velikanov, dolin, jezer in mest... Malo sva izstopila iz avtomobila. Pihal je močan veter, vmes je deževalo, vse naokrog je bila tema. Okrog enajste ure zvečer sva se pripeljala v Ander-matt. Poiskala sva srednje veliko gostilno, kjer je bila izobešena tabla, da imajo tujske sobe. V tem lokalu, ki se po notranjosti sodeč, lahko primerja z marsikakšnim hotelom pri nas, je bilo natrpano ljudi — podoficirjev in oficirjev švicarske armade. Sedeli so za mizami, pili pivo, jedli nekakšne klobase in debatirali. Bili so nekako ločeni po činih. Oficirji za sebe, podoficirji pa posebej. Nekoliko mlajših je igralo namizni nogomet. Vmes pa so skakljale brhke natakarice. Tudi naju so no-tirale — toda zaman sem pričakoval, da bodo postopale z nama tako, kakor naši gostinski delavci, ki klečeplazijo okrog tujih gostov. Všeč mi je bilo, da navzlic temu, da sva bila tujca, ni nobeden buljil k najini mizi. še prodno sva odšla spat, je armija odšla, z izjemo enega omizja, kjer sta se znašli med veselo skupino žejnih švicarskih rezervistov dve veseli »vdovi« prijetnega iz-gleda. Navili so gramofon, smeha je bito dovolj, zlasti očarljiv je bil pogled na nekega švejkovskega tipa, ki je kakor medved, plesal neke vrste twist z okroglo blondinko. Zjutraj me je zbudila poskočna koračnica. Ko sem pogledal skozi okno, sem videl vojaško godbo, ki je strumno korakala po mokri cesti. Nasproti naše gostilne je bila kasarna, okrog katere so krožili džipi, okrašeni z dolgimi antenami. Na nekem travniku pred kasarno so vežbali novinci. Celotno vzdušje je bito »vojnega« značaja. Medtem ko sva zajtrkovala, sem z zanimanjem opazoval pokrajino. Pravi alj>ski svet. Visoko v planine segajo livade in pašniki. Švicarji imajo izvrstno razvito živinorejo, saj imajo skoraj dva milijona govedi., Znani so tudi njihovi proizvodi. Em-menthalski sir jma svetoven sloves. Marsikdo ne ve, da je njihovo čebelarstvo med prvimi na svetu. Težave pa imajo z gozdovi, ki so zaradi neracionalne sečnje v preteklosti zelo zrčdčeni in zato zaščiteni. S pogozdovanjem skušajo popraviti napake nestrokovnega dela njihovih starih očetov. Ko sva poravnala račun prenočišče in zajtrk — dvaindvajset švicarskih frankov — sva zapustila gostoljubno gostilno, ki se imenuje »Alt-kirch« in se odpeljala proti dolini. Omeniti moram, da so na obeh straneh prelaza vsekani v skale predori, skozi katere je speljana cesta in vozi na isti višini kakor cesta tudi normalnotima elek trična železnica, pri kateri so graditelji pokazali dosti iznajdljivosti in res visoko strokovnost. Kliub nenehnemu deževju se je podnevi še kar dobro videla okolica. Med drugimi gorskimi velikani sva občudovala tudi čez štiritisoč metrov visoko goro Junvfrau. ki je za navdušene alpiniste s svoio očarliv vostto in imenom dvakratno zapeljiva. V največiem neuriu sva se vozila vzdo'ž Firvaldštetske-ga iezera. Nevihta je bila tako močna, da so valovi razburkanega iezera brizgali na cesto, ki ie bila nonolnoma prazna. Vsi so vedrili. Raznovrstni hoteli so tudi tukaj dali slutiti, da znajo Švicarji dobro končevati s turizmom. Seveda jmato naiveč;i promet ravno ob obalah teh iezer. Bežen pogled na zem-l’"evid nam nove, da imam Švicarii veliko večiih ali maniših jezer, izmed katerih pripadata Laeo di Lugano in I.ago Ma""iore tudi Italiii, ?enevsVn iezero si deli ta država s Franc.iio in na severu Bodensko iezero z Nemčijo. Pred prihodom v Srhwyz smo se na cesti srečali z doloo kolono goveje živine. Vsi avtomobili'so morali obstati. Takega ropotanja že dolgo nisem slišal. Zpačilno je to da je imela vsaka krava s\elrk zvonec, nekatere, kakor se je izrazil Rado, tudi »petdesetlitrske«, ki so segali skoraj do tal. Spremljali so jih čudno sfolklorizi-rani pastirji. Vsi so imeli dolge brade, oblečeni so bili napol kavboisko, na glavah so imeli rdeče kape z velikimi »cofi«. Ta zanimiva, upad-Ijiva turistična atrakcija je poskrbela za dobro voljo mimoidočih. V Ziirichu, ki šteje nekaj tisoč prebivalcev mani kot pol milijona, sva se zadržala dobro uro in pol. To je nemški del Švice in vsi nani.si so nemški. Tri četrtine Švicarjev govori nemško. (Se nadaljuje) ! ZAKAJ TAKŠEN ODNOS? Tovariš urednik! govorilnico. To pridobitev so Zagorjani toplo pozdravili, saj je tako omogočeno hitrejše dogovarjanje. Vendar pa opažamo, da je premalo poskrbljeno, da bi bila ta javna tele- V rubriki »Poštni predal 82« večkrat berem pisma bralcev, v katerih , . ... se pritožujejo nad nepri- ionska. govorilnica vzdrže- mernimi odnosi, največ- vana in pod stalnim nad- krat sprevodnikov in dru- z°rom' ,d“ bl. h,!o 0^°-gih, ki imajo vsak dan c.eno ‘^fomrante ob vsa-opravka z ljudmi. Ob tem ken' času' S,cer. ne zastavljam vprašanje: za- kako '% to ure’en° dru' kaj takšni odnosi? Kaže god V*asfav’u' vZagor>u pa, da delovni kolektivi {* večkrat dogodi da te- oziroma pristojni organi l^.on ne delf ^n,tč,e .. ___•__.. bilo v aparatu preveč de- narja, pretekli četrtek — v takih primerih ne ukrepajo preveč odločno, saj se to večkrat ponavlja. V torek, 5. novembra, sem imel službeni opravek v Litiji. Na trboveljsko železniško postajo sem se pripeljal z avtobusom nekaj čez šesto uro zjutraj. Blagajničarko sem zaprosil za povratno vozovnico do Litije in nazaj. Dala mi jo je. Jaz pa sem ji dal petstotak; ker je tarnala zaradi drobiža sem ji dal še deset dinarjev, da bi laže obračunala (vozovnica do Litije in nazaj stane 208 dinarjev). Nenadoma pa se je zadrla: »Nimam drobiža/« Iz rok mi je vzela pravkar dano vozovnico, vrnila pet %fo dinarjev, zaloputnila z okencem in oddirjala iz blagajne. Ostal sem brez vozovnice. Se pred tem sem bil priča, kako se je dtišala nad potniki, ki so bili pri blagajni pred menoj. Se zgodi, da človek trenutno nima pri roki drobiža. Vendar se mi zdi, da bi blagajničarka lahko ko sem spet hotel uporabiti telefon — pa aparat ni dajal signala. Mimo so prišli otroci in povedali: »Stric, ne bo nič, je po-. kvari eno!* Zdi se mi, da bi bilo treba javno telefonsko govorilnico, če je že postavljena, stalno vzdrževati in zagotoviti — če je le mogoče — da bo telefon uporabljiv . ob vsakem času! B. D., Zagorje KDAJ OTROŠKO IGRIŠČE? Tovariš urednik! Kot vaš stalni in dolgo-' letni bralec se tokrat tudi jaz obračam na vas s prošnjo, da mi odgovorite na naslednje vprašanje: ' Vsi vemo, kako je t otroškimi igrišči v trboveljski občini. Nekaj otroških igrišč imamo, toda večinoma so zelo slabo opremljena ali pa na njih sploh ni peskovnikov, gugalnic itd. Torej: otroška igrišča so potrebna! V za- bolj na človeški način ure- , po,revna, v za- Krr kt * če /e ziutra) »vstala z le- •„___... f x .' “ vo nogo*, še manj pa ni- •*?*”&* h,sm s,a' sem dolžan, da kot pot- ”a nik prenašam njene živč- f“)m’sk‘ cfsti. 'prl Span-ne izbruhe. Mislim, da c.u. ™ Potrebno za zg ra-ljudje, ki so se odločiti za Prepotrebnega otro- kakršni koli poklic, mora- ■ ® na tako- :-----1™ imenovani Dohnškovi le- ja v njem imeti predvsem primeren odnos do ljudi. So na tudi poklici, kjer tji takšnih vsakodnevnih kontaktov z ljudmi, ki pa so primerni za tiste, ki jih drugače stiki »živcirajo*. denici. Menda so bili gotovi že tudi načrti, zagotovljena sredstva (delno), stanovalci tega naselja pa so menda tudi bili pri-, , j ■ pravi j eni sami s prosto- J voljnim delom opraviti Prav bi'bilo, da kolek- ^Slišalo se je pa tudi nekat, da bodo stanovalci blokov STT, kjer je tudi precej otrok, tiv trboveljske železniške postaje enkrat razmisli o takšnih odnosih do potni- kov ter o tem tudi ukre- omenjenim po- pa. da čez teden ali štiri- b“dmko.m tz Sav!n’fe najst dni ne bo kdo pisal S‘*pT‘ gradn,u ,Zaradt spet o podobnem prime- ‘Ja me ze o. pre' ZeMt^ l£leini- P. B., Trbovlje KAJ JE Z JAVNO TELEFONSKO GOVORILNICO? Tovariš urednik! Pred časom je podjetje za PTT promet Trbovlje na Križišču v Zagorju postavilo javno telefonsko na omenjeni ledenici, ki je — mimogrede povedano — dokaj primeren kraj za igrišče. Zanima me, kje so vzroki, da se ta pobuda ni mogla že v letošnjem letu uresničiti? In še vprašanje: ali bo v naslednjem letu zgrajeno to otroško igrišče? Za odgovore najlepša hvala! Feliks G., Trbovlje ŠPORTNI TEDNIK NOGOMET Slovenska liga Rudar : Delamaris 3:1 (1:0) (ek) TRBOVLJE — V precej vetrovnem in hladnem vremenu se je zbralo na tribuni Rudarja nad 800 gledalcev, ki so pričakovali visoko zmago domačinov ter lepo in učinkovito igro. Srečanje je bilo res dokaj živahno, toda ne po zaslugi domačinov! Sodnik Tauzes iz Ljubljane je pripeljal na igrišče naslednji enajsterici: Rudar: Bantan, Lamovšek, Pristav, Bos tič, Šorl, Brezni- ‘ kar. Mak (Potokar), Zibre, Knaus, Pajer, Halilagič. Delamaris: Fermo, Čeme, Marjanovič, Jerkovič, Mar-kežan, Milojkovič, Božič, Kartal j, Januš, Kostič, Kovačič. — Strelci: za Rudar Halilagič v 37., Potokar v 52.. in Knaus v 72. minuti; za Delamaris: Kostič v 46. minuti. Ker je publika pričakovala zelo lepo in učinkovito igro po minulem prijateljskem srečanju z zagrebškim drugo-ligašem Lokomotivo, je bila kljub zmagi domačinov dokaj, če ne celo močno, razo-tarana. V prvem delu sreča-kja so gostje v prvih 15 mi-sutah igre povsem nadigrali lomačine, ki so se v glavnem branili. Starti na prvo žogo ki požrtvovalnost — to so bile odlike gostov. Sele proti koncu prvega dela igre so se domačini nekoliko otresi} te- domačim dobesedno »povozili« prvoplasirano moštvo z lestvice ljubljanske nogometne podzveze. Povezana in učinkovita igra domačinov je bila kaj kmalu kronana z vi-renske premoči gostov in ne- sokim rezultatom, saj so že v kaj krat resneje ogrozili vrata 15. minuti srečanja domačini Fermeta, toda gosta obram- vodili s 4:0! Kljub temu, da ba Izolčanov je onemogočala je celotna obramba kriva za vsak uspeh, šele v 37. minu- poraz Hrastničanov, gre lev-ti igre je Halilagič uspešno ji delež krivde na vratarja realiziral drugo enajstmetrov- Puhlerja, ki je kriv za dva ko, medtem ko je prvo v 35. zadetka. A minuti igre zastreljal. Prav tako kot v prvem so Sele v drugem delu igre so tudi v drugem delu srečanja prišli domačini do »besede«, napadalci Bratstva popolno-v glavnem po zaslugi nadvse ma zatajili. Kljub temu, da požrtvovalnega Breznikarja, je v drugem delu srečanja Toda že prva minuta drugega Bratstvo prevzelo pobudo, polčasa je prinesla tudi ra- njegovi napadalci niso znali zočaranje. Ko je žoga krenila izkoristiti niti ene priložnosti s središča igrišča je ušel za znižanje rezultata. Prizna-obrambi Kostič ter s slabim ti je pa treba, da so imeli strelom s kakih 25 metrov domačini res odlično in po-dosegel častni zadetek. Za ta žrtvovalno obrambo, zadetek je kriv vratar Ban- Omeniti velja, da je Brat-tan, ki ni pravilno ocenil stvo v nedeljo igralo brez smer žoge. Napadalci Rudar- dveh standardnih igralcev ja so po izenačenju prikazali Trinkerja in Ocepka, kar pa malo več živahnosti. V 52. vsekakor ne more biti opra-minuti je iz gneče pred vrati vičilo za tako hud oziroma gostov zvišal rezultat Poto- katastrofalen poraz Hrastni-kar, ki je zamenjal Maka. čanov. Omenim naj še, da je Končni rezultat je pa posta- t0 eden najtežjih porazov, ki vil Knaus v 72. minuti igre. Mladinci: Rudar : Delamaris 5:0 (3:0) Ljubljanska podzveza Sava (Tacen) : Bratstvo 5:0 (4:0) (m) TACEN — Začetek srečanja, oziroma le prvi minuti srečanja, sta bili nervozni, igra pa nepovezana. Toda že V naslednjih minutah igre so jih je doživela enajsterica Bratstva v zadnjih treh letih. Rudar (H) : Domžale 1:2 (0:0) (c) HRASTNIK — Nogometaši Hrastniškega Rudarja so minulo' nedeljo prepustili obe točki gostom iz Domžal. Kljub temu, da je imel Rudar veliko več od igre, niso znali domači napadalci zagotoviti svojemu moštvu zmago. Močno se je poznalo, da nekateri igralci nimajo vzdrž- ljivosti, ker se ne udeležujejo treningov. Čeprav je bil Rudar ves čas srečanja, razen nekaj minut v drugem delu igre v premoči, so si gostje znali z nenadnimi protinapadi in preciznimi streli zagotoviti zmago. Vratar Rudarja Pogačnik ni kriv za poraz, temveč napadalna petorka, ki ni znala izkoristiti niti ene zrele priložnosti. Kaže, da Rudar nima in nima sreče na svojem igrišču, saj je to že tretji poraz, ki so ga doživeli pred domačo publiko. Svoboda (D) : Prole-trec 3:1 (1:) (i) DUPLICA — V. XI. kolu ljubljanske nogometne podzveze so Zagorjani gostovali v Duplici ter izgubili srečanje s 3:1. Srečanje je bilo zelo nervozno zlasti prve minute igre. Domačini so zaigrali zelo ostro in grobo. Prvi so prešli v vodstvo domačini, Laznik je pa izenačil. Do konca prvega dela srečanja se rezultat ni spremenil, čeprav je bilo nekaj lepih priložnosti tudi za znižanje rezultata. Po odmoru so gostje zaigrali bolj odločno. Toda igra je bila praktično nemogoča, ker so domačini tekmovali v tem, kdo bo večkrat pokosil gostujoče igralce. Tako so morali nuditi zdravniško pomoč kar štirim igralcem Proletarca, vratarja pa celp odpeljati v ambulanto. Čeprav je Proletarec prikazal v drugem delu srečanja tehnično lepšo igro in čeprav bi po prikazani igri moral zmagati, ni imel uspeha za- radi zelo eurove igre domačinov. Potrebno bi bilo, da bi o tem kritično spregovorila tudi podzveza. Gostje so v drugem delu igre zadeli kar trikrat vratnico, za poraz je pa kriva obramba. Ker ni bilo glavnega sodnika Zorka iz Ljubljane je sre-Čanje vodil stranski sodnik, ki pa ni bil kos nalogi. Neobjektivna in vročekrvna publika je pa tudi onemogočala njegovo delo in ni čudno, če se boje sodniki voditi srečanja v Duplici. Svoboda (Kisovec) : : Litija 0:0 (č) ZAGORJE - Na igri- šču Proletarca so Kisovčani sprejeli v goste nogometaše Litije. Oba nasprotnika sta bila enakovredna, nekaj več priložnosti za dosego gola so pa imeli domačini. Srečanje je zelo dobro vodil sodnik Radonjič iz Ljubljane. Prijateljsko srečanje šoferjev in avtomehanikov Zagorje : Trbovlje 3:2 (0:0) ROKOMET Republiška liga Olimpija : Rudar (T) — nadaljevanje — 6:2 LJUBLJANA — V podal j š-ku prekinjene rokometne tekme republiške rokometne lige med Olimpijo in trboveljskim Rudarjem so zmagali domačini s 6:2. Kljub temu porazu so pa Trboveljčani še vedno na vrhu jesenskega dela tekmovanja. 821. Auguslo Je nosil dolge zidarske hlače in pisano ruto okrog vratu. Zatrjeval Jet da Je zidarski poklic najlepši na svetu in nikoli več se ni spomnil, da bi bil rad dimnikar. Dante se je hvalil, da zna obdelovati deske kot pravi mizar, Antonio pa Je postal molčeč deček in zdelo se je, da- najraje živi med svojimi rožami in drevesi, za katera je znal tako lepo skrbeti. - Precej let je preteklo od teh razburljivih in težkih dni, ki so jih morali preživeti mali dimnikarji v Milanu in na begu v domovino. In ko sta se lepega dne dva konja vzpenjala po strmih in skalnatih obronkih proti Sognonu, je kljub temu Verzasca še vedno divje in neukrotljivo šumela po svoji strugi. Dva mlada človeka, ki sta jezdila, sta bila — Glorgio in Blanca, Zdaj sta bila ie mož In žena in Giorglo je prihajal v svoj rojstni kraj kot učitelj. 822. V vasi sta se najprej ustavila v krčmi. »Jaz sem novi učitelj in to je moja žena,- Je rekel mož, ker ga krčmar ni spoznal. Toda takrat je prišla na kuhinjski prag mlada ženska z otrokom v naročju. Bila je Anita, sedaj žena krčmarjevega dna Enverina. Takoj sta se spoznala in se prisrčno pozdravila. — Sele doma so pogledali, ko jih je obiskal novi učitelj. Toda ko so spoznali v njem svojega izgubljenega Giorgia, so ga stiskali v objem, da ga je kar bolelo. Celo mlajši bratci so postali bolj zaupljivi do tujca, ko so zvedeli, da je to tisti Giorgio, o katerem so vsa leta toliko poslušali. Tudi Blanco so sprejeli prijazno. »Ce imaš rada mojega dna, imam tudi jaz tebe,« je rekla Giorgova mati. Zdaj je prišla od nekod še babica in zmagoslavno je pokazala svojega vnuka: »Kaj sem vedno govorila? Vrnil se bo naš Giorgio in nekaj bo tudi postal!«. KONEC Zasavska liga Partizan (Z) : Rudar (H) 14:12 (4:5) ZAGORJE — Srečanje je bilo zelo razburljivo. V prvem delu srečanja je uspelo gostom povesti s 5:0, tako da so domačini s skrajnimi napori in požrtvovalnostjo znižali rezultat na 5:4. V drugem delu srečanja so bili boljši domačini ter zasluženo premagali Hrastničane. ŠAH Brzotumlr za november (M) HRASTNIK — Minuli teden je bil redek mesečni turnir za mesec november Svobode II. Turnirja se je udeležilo 10 tekmovalcev. Prvo mesto je osvojil Milenkovič z 8,5, II. Kranjc 7,5, III. do IV. mesto si delita šušter in mladi šahist Repše s 7 to& kami itd. STRELJANJE Občinsko prvenstvo (d. o.) HRASTNIK — Nedavno tega je bilo na strelišču na Dolu nad Hrastnikom občinsko prvenstvo Hrastnika v streljanju z vojaško puško in MK »Drulov« pištolo. Tekmovanja so se udeležile tpi strelske družine. Vojaška puška: 1. Rudnik I., 2. Rudnik II., 3. Ernest Draksler. MK »Drulor« pištola: 1. »Rudnik« I itd. VAS OBVEŠČEVALEC PONEDELJEK, 18. nor. Mali oglasi Prodam kamin, dve postelji, velik električni kuhalnik — vse skoraj novo. — Pa n ge r-šič, Trbovlje, Obrtniška 13 Prodam NSU PRIMO 150 cdm, brezhibna, krem barve, ugodna cena. — Ivo Zupan, Novi dom 48, Trbovlje ca 50 — dečka; Boži dara LITIJA S?'AlojSaStBokle,3«ras7 RoA,tv®: Silva Vidergar, Li- tija, Levstikova 1 — deklico. Poroka: Ladislav čančar, Litija, Podkraj 4 in Albina Sončar, Podšentjur 17. Iskreno se zahvaljujem za zdravniško pomoč, ki so »mi Poroka;- F|..mc Lani$nik de nik 276 — deklico: Lilijana Mahkovec, Zagorje, Eber-lova 9 — dečka; Ivana Bov-han. Gimnazijska c. 22 a —-dečka; Marija Lebič, Kres-nice 30 - dečka; Jelka Smrti n; biIo! Zmrzlak, Leninov trg 18 — deklico; Marija Zdovc, Dol št. 17 — dečka: Pavla Janežič, Hrastnik 62 — deklico; Rojstev in porok ni bilo! Silva Hržica, Vodcnska 54 — dečka; Marija Janežič, Vodenska 5 4— dečka; Štefka Jevšcvar, Miklavž 50 — dečka. 8.05 Virtuoei sami in v dvoje; 8.35 Poje Gorenjski vokalni kvintet; 8.55 Za mlade radovedneže; 10.35 Naš podlistek: Kako se je zastrupil Goring; 12.05 Zabavna glasba; 12.25 Novejši posnetki A. Blumauerja: 13.30 Glasbeni sejem; 1435 Naši poslušalci čestitajo in SREDA, 20. novembra melodije; 1330 S poti po Orientu; 14.35 Pester spb red slovenskih narodnih pesmi; 15.15 Zabavna glas«, ba; 17.05 Koncert po željah poslušalcev; 18.25 Plesni orkester RTV Ljubljana; 20.00 Pojp zbor »Branko Krstna novic« iz Beograda. ■ ZAGORJE jo nudili v moji težki bolezni: dr. Kcrstem-Škrbčeva, dr. Drnovškova in dr. Slokan. Zahvaljujem se tudi sestram Ivici in Štefki za njuno skrb Smrti: Julijana kakor tudi vsemu bolniške- rojena Cestnik Smrt: Pavlina Polanc, roj. Kern, gosp., Izlake 92 — stara 69 let. GS3Z5S1 daveč, ob železnici 25 jn Margareta Crtancc, delavka, eFTHTPk' u ............ Ob železnici Ž5. ČETRTEK. 14. novembra pozdravljajo; 15.15 Zabavna glasba: 18.10 Zvočni rčto-zaik; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Skupni program JRT — Studio Beograd. TOREK, 19. novembra 8.05 V domačem tonu .. '8.30 Popevke in melodije; .9.25 Odlomki "iz slovenskih oper; 10.15 Igrajo veliki plesni orkestri; 12.05 Zabavna glasba; 12.40 Lepe. 8.05 Jutranji divertimento; 8.55 Pisan svet pravljic iti zgodb; 9.25 Glasba ob delti; 10.15 Narodne pesmi iz Co ške in Slovaške; 10.55 Glas bena medigra; 12.05 Zabav, na glasba; 12.25 Trio Dorka škobernela; 13.30 Skladbo domačih skladateljev; 14.3$ Znano in priljubljeno; 17.05 Friderik Chopin — skladatelj; 19.05 Glasben« razglednice; 22.10 Izbrali smo za vas. mu osebju. še enkrat vserrf iskrima hvala! . Jarčka Roblek, Trbovlje, Ribnik 15 Podmenik, upokojen- ka, Nasipi 31 — stara 67 let; Marko Karel, soc. pod.. Globušak 23 — star 40 let. BREŽICE 925 Slovenski- pevci, orkestri in ansambli zabavne glasbe; 10.15 Igra pihalna godba Ljudske milice; 12.05 Zabavna glasba; 12*25 Zadovoljni Kranjci s . pevci; 12.40 Lepe melodije. 13.30 Glasbeni sejem; 1435 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo: 1515 Zabavna glasba; 17.05 Maihnj zabav- Kino Delavski dom v Trbovljah: 14. novembra egipt. film »SLAVČKOVA PESEM«; 15.—18. novembra jugoslovanski W film »Z LICEM V LICE«; 19,—21. novembra italijanski barvni VV film »AMERIKA PONOČI«. Kino Svoboda - Trbovlje II: 16.—18. novembra italijan-sko-španski film »LAŽNI ZAKON«; 19. in 20. novembra francoski VV film »VELIKE DRUŽINE«. Kino Svoboda-Zasavje v Trbovljah: 16. in 17. novembra itaKjansko-argen tinski barvni film »ŽELJA«. V soboto ob 17. in 19.15, v nedeljo ob 15., 17. in 19.15. Kino Svobode II v Hrastniku: 14. novembra sovjetski barvni film »DEKLIŠKA LETA«; 16.—16. novembra francoski film »USODA«; 20. in 21. novembra franco- Rojstva: Marica Martinko, Laduč, Zagor. brig. 19 — deklico; Vida Valand, Vel Podlog 1 — deklico; Valentina Novak, Sevnica, Cesta Hroja Maroka 2 —- dečka; Jasna Hrboka, Brežice, Cankarjeva 2 0— deklico; Jožefa Ferlin, .Arnovo selo št. 32 — deklico; Alojzija PETEK, 13. novembru Lužar, Jablanca 41 — dekli-co; Pavla Tarzan, Celine 35 — deklico; Veronika Verstovšek, Mali vrh 1 — dečka: Marija Satrc, Leskovec — deklico: Hilda Rod man, Spod. Stari grad 18 — deklico; Marija Ciraski, Cirnik 6 — dečka; Jožica Krošelj, Oklukova gora 7 — dečka; Cvetka Božič. Dol. Lepa vas 4 — deklico; Terezija Lesinšek, Brežina št. H2 — deklico; Marija Kostevc, Pavlova vas 56 — deklico; Josipa Molan, Zdole 7 — dečka; Gabrijela SOBOT1- “ šek, Sromlje 15 — dečka: Erika Stojakovič, Čatež 11 — dečka. § S SODIŠČ A § pogojno za dobo dveh let. Lažja telesna poškodba obtoženi je poškodoval ni zavedal svojega dejanja. Želel je pridobiti premoženjsko korist (o) TRBOVLJE - Zaradi ue- (o (TRBOVLJE — Občinska kamnom svojega očeta Jožefi ansambli; 18.10 Iz doma- sodišče v Trboljah je obso- ta Škufco st. Sodišče ni ion-k°AfC,lanlnc Ktcrature; dilo na 4 mesece zapora po- upoštevalo zagovora obtože-I9.ua Glasbene razglednice; gojno za dobo treh let Vlada . . . 20.00 Četrtkov-večer doma- Ocvirka, rojenega 5.5.1934 v "***• da 86 zaradl vinjenost*, čih pesmi in napevov, Ivan Deseniču. občina Pre- grada, ker je prizadejal Ivanu/ Antoliču laž.jo telesno po- 8.05 Slovenske »narodne pc- 5’kodbo- smi ob spremljavi klavir- Obsojeni Vlado Ocvirk je __________ _________ ia in harmonike; 835 Maih- k,lv.do Pliziial- zagovarjal se dovoljene prodaje ozirmna ni zabavni ansambli; 12.05 ,bil Vslc8a.d^’ želje po pridobitvi premože- Zabavna glasba; 12.25 Belo- ko ->e sloril kaznivo dejanje . , . .. - kranjske v priredbi Tončke ***.čle,m 14211 KZ. delno. J . ‘‘ ! f j Maroltove; 12.40 Lepe me- vi,|icn ler da ga je oškodo- s„g0 trgol, ju: 14. novembra poljski ska pomočnica, Videm-Kr- 8-05 Vredre melodiie za konec tedna; 9.25 Slovenski glasbeni umetniki, mladim poslušalcem; 9.45 Solistič- na zabavna Mali narodni 14. novembra film »MATI IVANA ANGELSKA«; 16.—18. novembra ital. film »STRANPOTI«; 20. in 21. novembra francoski film »PAST ZA DEKLETA«. Kino Litija: 15,—17. novembra jugoslovanski film »PREKOŠTEVILNA«; 19. in 20. novembra sovjetski film »ISKANJE AVRIKE«. Kino Šmartno: 16. jn 17. novembra ameriški barvni CS film »TISTI TVOJ NASMEH«; 20. novembra francoski film »HIROSIMA, LJUBEZEN MOJA«. GIBANJE PREBIVALSTVA TRBOVLJE Rojstva: Leopoldina Žnidaršič, Lukovec 11, Sevnica — glasba: 10.15 zabavni an- sambli: 12.05' Zabavala glasba; 12.25 V narodnem lo- ško. Nova Resa 5 — 'star 52 let; Andja Lozančič, roi. Cošič, gosp.. Novi Dvori 41 — stara 66 let: Davor Vugrinec. otok, Laduč. Zag. brig. 3 — star 3 mesece: Janez Bambič, osebni upokojenec, Dol. Skopice 4 — star 64 let; Ivana Novosclič, roj. Šinkovec, gospodinja, NEDEUA 17' aw""bra Koritno 13 — stara 63 let; Ana Kroflin, roj. Blažičko, poliedelka, Risvica 46 — stara 86 let. v Trbovljah obsodilo Antona bil last hišnega sveta št. 22. Tomažiča, rojenega 13.6.1920, Obsojeni Je material prodal stanujočega v Zagorju Selo privatniku za 1400 din. Ob 23, zaposlenega na Rudniku sojeni mora povrniti, 13ŽU0 Zagorje, na dva meseca za- din hišnemu svetu ler po-pora pogojno za dobo dveh ravnati škodo kazenskega let. procesa. Obloženi je prizadejal nu; 12.40 Lepe melodije: oškodovancu Ivanu Brečku 13.30 Glasbeni Sejem; 1435 lažje telesne poškodbe po Naši poslušalci čestitajo in hrbtu In glavi. Obtoženi je pozdravljajo; 1735 Pesmi in opozoril oškodovanca, ki je ples; jug. "narodov: 20.00 V vozli po njegovi njivi, naj ne 20 minutah od glasbene re- vozi po njej, ker ima na njej viie do twisla. dečka; Silva Keržan, Brni- Smrti ni bile* HRASTNIK Rojstva: Barbara Makck, Turje 30 - dečka; Marija Lazar, Savna peč 20 — deklico. Poroke: Nikolaj Kavšek, str. inž., Hrastnik 347 in Irena Maček, predmetna učiteljica, Hrastnik 313. 8.00 Mladinska radijska igra; 9.05 in 12.05 Naši poslušalci čestitajo m pozdravljajo; 10.00 Se 'pompi-tc. tovariši...; 11.50 Solistični instrumenti zabavne glasbe; 1350 Koncert pri vas doma; 14.10 Glasba iz znamenitih oper; 15.05 Ne- poljske pridelke. Ker ga pa oškotlovanec ni poslušal, »e je toliko razburil, da se ni mogel premagali ler go Je Nesreče TRBOVLJE — Četrtega novembra dopoldne se je pri delu v trboveljski Elektrarni težje ponesrečil delavec Franc Lončar, star 20 let, iz udaril z grabljami po glavi Trbovelj. Ponesrečenec je in hrbtu. Napadel je očeta (o) TRBOVLJE — 28. ok tobra Je Občinsko sodišče Trbovlje pod predsedstvom sodnika Todoroviča In s so- gle;' 17.15 Radijska igra; stanujočega Novi dom 48 20.00 Izberite svojo melodi- Trbovlje, zaposlenega pri razkladal z vagona apno na transportni trak oziroma polž. Pri razkladanju pa mu je spodrsnilo na apnu, tako da mu Je noga prišla do polža. Polž mu je tako hudo poškodoval nogo, da so ga morali odpeljati v trboveljsko bolnišnico, kjer so mu morali ranjeno nogo ampu tirati. Pri reševanju Franca Lončarja se je lažje poškodoval tudi delavec Janez io. RTU. na tri mesece zapora, Marceli. ., Ctrl ni mogel več hoditi. 'Vlekel se je po trebuhu, eno roko pa je tiščal na rani, da bi se vsaj malce ustavilo krvavenje in se privlekel do delovne sobe. Z zadnjimi močmi mu je to tudi uspelo. Spustil se je v naslonjač, sc zasukal in odprl blagajno v zidu. Kupi bankovcev po petdeset dolarjev ga niso zanimali. Komaj mu je uspelo dvigniti skrito gred in pritisniti na gumb pod njo. Pritisk na gumb je povzročil silno eksplozijo, ki je povzročila premikanje tal, bobnenje pa je bilo slišati daleč. Ljudje so z grozo gledali v je- -zero in valove, ki so sc dvigali iz njega. Tudi sam Rock Geri je slišal in občutil eksplozijo. Obraz se mu je spačil. Pograbil je še kup dolar-■jev, petdeset tisoč, in zaklenil blagajno v zidu. Na mizi je pograbil svinčnik in začel pisati. Vendar tega pisanja ni končal. Čutil je, da izgublja zavest. Skoraj vedno je zmagoval, vedno je bit uspešen, toda zadnjega boja ni mogel dokončati 38 Veliko pričakovanje tako, kot je želel. Tako tudi ni mogel več slišati, ko so se odprla vrata in je bilo slišati besede: — Ubogi Rock Geri! Ljubko in hkrati žalostno je bilo snidenje med Tomom in Avo. Znašla sta se v objemu. Za Tomom je vstopil v sobo njegov prijatelj-mehanik. Ko je videi Avo in Toma # objemu in vsa srečna, so mu začele po obrazu teči solze. Tudi inšpektor Kannett, ki se je umaknil v temnejši kot sobe, ni ostal brezdušen. Bil je vesel, da je Tom rešil Avo, hkrati pa je mislil, kako bo njemu uspelo rešiti Jeni. Iznenada je Tom zagledal v kotu sobe inšpektorja., Tudi Ava se je zagledala v inšpektorja. Naenkrat so se stresli in slišati je bilo eksplozijo. Inšpektor Kannett se je prvi znašel in Je poletel proti oknu. V daljavi je bilo videti vilo, v kateri je bila zaprta Ava. Vila se je na pol podrla, gladina Jezera pa je bila močno razgibana. Na mestu, kjer je bil podvodni rov, pa so se dvigali mehurčki kot sled za ladjo. Tom in Ava sta vedela, da je s podvodnim rovom konec. Rock Geri Je po njihovem mnenju hotel uničiti vse sledove svojega kriminalnega udejstvovanja. — Rock Geri uničuje svoje genialno delo, je vzkliknila Ava. To bo po vsej verjetnosti tudi konec njegove tajne trgovine. Otroci ne bodo več umirali zaradi njegovih injekcij. To bo tudi konec Rocka Gerija, jo je dopolnil inšpektor. Vzel Je klobuk, pozdravil vse in hotel oditi. Namenjen je bil k vili ob jezeru. — Ne iščite Rocka Gerija v vili ob jezeru, Inšpektor. Bolje bo, če fca Iščete v njegovi drugi vili, v tistem majhnem zalivu. Tam ga boste > verjetno našli... Inšpektor je pozdrav il in odšel. Pred Gerljcvo hišo je bita že zbrana množica ljudi. Policaji radovednežev niso puščali blizu, eden od agentov pa je po telefonu že nekaj časa Iskal Inšpektorja Kannetta. Vzrokov za to, da so iskali Kannetta, je bilo več. Pri vrtni ograji vile so našli moškega s prestreljeno glavo in revolverjem v roki. Pred vhodom v vilo so bile sledi krvi. Ko je prišel inšpektor, so ga takoj peljali v Gerljcvo sobo. Ker se Rock Geri ni mogel obdržati v naslonjaču, je padel na tla, v rokah pa je stiskal kup dolarjev, bilo jih je petdeset tisoč Svinčnik je bil zraven njega na tleh. Inšpektor ie pogledal blok na mizi in videl zapisano: »Ta odkupnino drage Jeni ...» Sled svinčnika Je bilo opaziti do konca bloka. Inšpektor Kannett Je vedel, kaj to pomeni. Agentom je naročil, naj spravijo truplo Gerija iz sobe, prav tako naj odpeljejo mrliča. Preiščejo naj hišo in zadržijo vsakogar, ki bo prišel v bližino in iskal gospodarja Rocka Gerija. Potem se Je spet vrnil do Toma in Ave in začel spraševati Avo o vsem, kar je bilo v zvezi z Jeni. Tudi sam Tom se je čudil, ko je Ava z izbranimi besedami opisovala Jeni. Skoro ni mogel ■dojeti, da bi bila gangsterjeva hčerka pri vsej stvari nedolžna. Inšpektor je vse mirno poslušal, ko pa je Ava končala pripoved, je povedal, da so Jeni ugrabili gangsterji in da zahtevajo zanjo zdaj odškodnino, 50.000 dolarjev Le kdo bo lahko to plačal? Njen oče, jo Je prekinil Inšpektor, in tukaj je denar. i Iz žepa je potegnil sveženj bankovcev in jih pokazal presenečeni Avl. še enkrat se je poslovil od Toma in Ave in odšel. Ko je prišel v New Vork, si inšpektor Kannett sploh ni vzel čas, da bi se odpočil. Odšel je v policijsko prefekturo in začel pisati poročilo. Ko so že vsi mislili, da je končal z delom, je še ukazal, da naj mu še prinesejo poročilo o doslej zbranih podatkih o gangsterju Charlesu. — Kaj? Kupila sta si že ladjo? Sta spel začela z delom?_____je presenečeno vzkliknil. Od kod jima denar? Saj jima je manjkalo še okrog 50.(500 dolarjev. — Izplačala sta že okrog 30.000 dolarjev, dolžna sta le še okrog 15.000 dolarjev. Nismo jih mogli prehiteti, ker je bila kupčija opravljena izven teritorialnih voda • pod zastavo Nicarague, je pojasnjeval pomočnik. Sonce je že močno žgalo, ko sc je ladji »Li-berle« približal motorni čoln z dvema človekoma. Moška sta bila slabo oblečena. Eden od teh je vzel megafon in vanj zavpil: — Iščeva gospoda Charlesa! Pošilja nas Jack! Spustili so ju na palubo. — Jaz sem Charles! Kaj hočeta? — Pošilja naju Jack! Z vami moram govoriti na samem. Spremljevalec pa lahko ostane tu. Za drugim prišlecem je bil drog, na katerem je bila zastava Nicarague. Prišlec sc je ponašal tako. kot da je utrujen, in se je naslanjal na drog. Čez čas sc je premaknil in padel, drog se je stresel in zastava je padla na palubo. V istem času je poveljniku ladje, ki ni bil nihče drug kot Charles, neznani obiskovalec izročil 50.00(1 dolarjev. — To je odkupnina za missis Jeni in midva jo morava odpeljati! Na Charlesovem obrazu je bilo videti pohlep po denarju. Ko jc preštet denar, jc zadirčno zavpil: — Nisem zahteval 50.000 ampak 100.000 dolarjev. ženinemu očetu povejte, da naj se ne šali s Charlesom, če ne bom imel do jutri zjutraj na ladji še 50.000 dolarjev, borno vrgli Jeni v morje. Poveljnik je udaril po mizi: — S Charlesom se ni dobro šaliti ... Verjetno je hotel še nekaj dodati, vendar je bilo slišati sirene in brnenje motornih čolnov. Charles sc Jc zagrabil za žep in iz njega potegnil pištolo. Ko je že hotel prekoračiti prag, ga jc obiskovalec prijel, mu zvil roko in odvzel pištolo. — Počasi Charles. Preveč otročje se še ponašaš! Obiskovalec sl je strgal z obraza krinko. Charles se je zdrznil. Pred njim jc bil inšpektor Kenneth Inšpektor je gnal Charlesa pred seboj na palubo. — V kateri kabini je Jeni? Kaj molčiš? Inšpektor je Charlesa prepustil polica Jcu, ki so medtem že zasedli ladjo, in šel v podpalubje. Kabina, v kateri Je bila .Teni, je bila zaprta, toda močan sunek v vrata jc zadostovat, da je bila kabina odprta. — Oh, dragi .. Jc dejala Jeni in se vrgla v naročje inšpektorju. Remorker je začel počepi vleči gangsterjevo ladjo v pristanišče. Ava in njen mož Tom sta sedela nekega večera na terasi vile. Opazovala sla mirno gladino morja v zalivu. Naenkrat se je pred vhodom v vilo zaustavil osebni avtomobil. — Halo Ava!... Halo Tom! ... — Sa j to je Jeni! ... ie veselo zaklicala Ava. — Saj to jc inšpektor Kannett! je presenečen vzkliknil Tom. Veselo in presenečeno so sc pozdravili, zlasti presenečeno tedaj, ko je inšpektor — na pol v šali, na pot zares — dejal: — Dovolila, da varna predstavim miss Jeni Kannett! in pri tem pokazal na Jeni. ki je že bila objeta z Avo. Precej časa je minilo, da so si lahko posedali Vse, kar so Imeli. Ava in Jeni sta hvalili moža, Tom In inšpektor Kannett pa ženi... KONEC Na kratkem valu rp atovi so postali žc celo iznajdljivi in uidi 1 zahtevni. So pa tudi tatovi, ki jim ni moč očitati, da so šušmarji. V Tokiu se jc na pr. nedavno dogodilo, d» so ukradli avtobus. Policija, ki so jo brž obvestili, je z. veliko vnemo Iskala ukradeno vozilo, a brez uspeha. Zvečer pa so ga izsledili na avtobusni postaji sredi mesta. Ko so raziskovali še dalje to skrivnostno tatvino, so ugotovili, da jc lat ves popoldan opravljaj vožnje na redni progi ukradenega avtobusa in, seveda, vestno pobiral voznino. In sedaj iščejo »voznika- in voznino... m« estni očetje v Piclrosu na Korziki so sklenili dati eni utici svojega mesta ime po filmski igravki Sophiji Loren. Znano je, da ima ta" igravka težave s poroko s Carlom Pontijcm, ki sc v Italiji ne more poročiti z njo. Zaradi tega sta zaprosila francoske oblasti, da iima priznajo francosko državljanstvo. To bo rešeno prihodnje leto. In že na poletje sc bosta Sophia in Punti lahko poročila v Franciji, kjer bosta dokončno le mogla skleniti zakonsko zvezo, ki bo priznana in slavni zakonski par bo izbrat prav njihovo mesto za svoje stalno bivališče, kar so pokazali s tem, da bodo odslej imeli v svojem mestu Ulico Sophia Loren. * r Rimu so pred nedavnim imeli tr.cd-• y narodni kongres medicine za avtomobiliste. Na tem kongresu so med drugim razpravljali tudi o temi »Alkohol in varnost v prometu«. Pri tem je bilo rečeno, da jc pivo edina alkoholna pijača, ki jo -vozniki avtomobila sinejo brez nevarnosti piti. Pravzaprav jc pivo celo na neki način koristno, ker vsebuje precei vitamina B, ki zelo ' ugodno vpliva na živce. i/ ako lepo bi bilo življenje na svetu, ko bi vsi ljudje bili pošteni, odkritost vni in pravični! Žal pa ni tako. Večina lakih, ki so njih duševne sposobnosti z«lo pičle, si skuša pomagati v življenju na drug način, ki pa največkrat gre na škodo sočloveka. O te vrste škodljivcih je žc grški lilo zof Diogen dejal, potem ko so ga vprašali, katera žival da najhuje grize: »Med vsemi divjimi živalmi obrekovalec, a od udomačenih prilizovalec.« ravijo, tla j c scdmica srečna številka, j No, vselej pa to vendarle ne velja. To lahko potrdi Juan Maldonado, ki prebiva trenutno v zaporu v Tampicu v Mehiki. Pred kratkim je prosil paznika v jetnišnici, 1 naj mu kupi srečko s številko, ki se konča s Sedmico. Ječar pa take srečke ni mogel dobiti in je vzel drugo s številko, ki se končuje z osmico. Juan sicer s tako srečko ni bil prav zadovoljen, vendar pa mu ni kazalo kaj preveč godrnjati. Kmalu zatem pa je bila piav njegova srečka izžrebana. Zadel je milijon pezet. S tem je izpričano, da sedmica ni ravno najsrečnejša številka. ■ judstvo je v svojih pregovorih, ki so se Ji podedovali od roda- do roda, strnilo vso t živi jensko modrost mnogo rodov, čeprav so nekateri teh pregovorov stari tudi tisoč let in morda še več, je resnica, ki je v njih, veljavna tudi za današnjo dobo, za naše razmere in za naše življenje. Kolika resnice-je n. pr. v temle: »V zgodaj dozofelem jabolku tiči po navadi črv.« # ■ r ekateri ljudje imajo s spanjem velike težave. So taki, ki najbolje spijo pii" ropotu, drugi pa morajo imeti pri spanju popoln mir. Mnogi zaspijo edinole v svoji postelji in v legi, ki so je vajeni, nekatere moti pri spanju svetloba, druge pa lema. In med te spada gospa Jolanda, ki živi v Turinu. Ta gospa ne more spati drugače kot samo, če' ji sveti močna luč. Brž ko luč ugasne, se zbudi. Dobro je, da spi sama, kajti ni poročena. Zato si »uspavalno« luč prav lahko privošči. z . • zadnja stran »zasavski tednik• Sedemčlanska družina zgorela V St. Johnu v ameriški državi Brunsvvick je zgorela pred dnevi med požarom, ki je zajel njihovo hišo, vsa družina. Zgorela je 40-letna vdova s svojimi petimi sino- iz ALBUMA FILMSKIH IGRALK: Vandizza Gulda vi in 15-Ietno hčerko. Ko je nastal požar, so bili v tretjem nadstropju zgradbe; Osemčlanska družina, ki je glasilu, hude kršitve moral-množica, ki se je zbrala stanovala v drugem nad- nih zakonov univerze in do- okrog hiše, je dolgo časa sli- stropju, pa se je še ji ra vi čas daja, da te kršitve spremi šala njihove obupne klice na rešUa- njajo vseučilišče »v vednt pomoč. Policijski častnik, ki večje torišče sramotnih škan jim je skušal pomagati ta- Preveč priložnosti dalov«. Visokošolci harvvard ko, da bi po lestvi vdrli v skega vseučUišča smejo spre goreče stanovanje, se je mo- Dekan harwardskega vse- jemati dekleta v svojih spal ral vrniti, ker so bili plame- učilišča John Munro obsoja nlcah med 16. in 19. uro vsal ni, ki so švigali skozi okno v nekem pismu, ki je bilo dan, ob sobotah pa od pol preveliki. objavljeno v vseučiliškem dne do polnoči. B. B. v Braziliji Kot poroča »Pariš Jour«, se namerava Brigit te Bardot preseliti v Brazilijo. Tam je namreč doma bogati Bob Zu-guri, v katerega je BB trenutno zaljubljena. Zaradi brazilskega bogataša je zapustila tudi svojega »zaročenca« Samyja Freeya. če je vest resnična, bo odločitev Brigitte Bardot povzročila ne samo precejšnjo zmedo v pariškem filmskem svetu, temveč bo znatno zmešala račune tudi finančnemu ministrstvu. BB je namreč eden od najbolj donosnih »izvoznih proizvodov« Francije. Bob Zu-guri namerava zaključiti svoje daljše počitnice v Franciji konec novembra, Fran- cozi pa še upajo, da ne bodo izgubili BB. Igralka je baje dejala Zu-guriju, da si pridržuje pravico do končne odločitve šele po šestih mesecih bivanja v Braziliji. Scotland Yard nabira grenke izkušnje S Te dni je poročal britan-0 skl časopis »Sunday Mi-0 ror«, da so gangsterji 0 londonskega podzemlja 0 organizirali lastno vohun-0 sko mrežo, ki naj bi stal-0 no nadzorovala delovanje 0 Scotland Varda. Scotland Vard je moral pred kratkim z žalostjo ugo- humor - humor - humor toviti, da so marsikaterega uslužbenca tajnega oddelka nekoč tako slavne policije, ki naj Bi se borili proti kriminalcem, nadzorovali pravzaprav gangsterji. Kot nedolžni turisti so se ljudje z londonskega podzemlja pojavili na dvorišču Scotland Varda in tam fotografirali policijske avtomobile, leteče patrulje, uslužbence in tajne detektive ter tako sproti obveščali svoje pajdaše. Pilot se je rešil iz pragozda ’ meriški pilot Joe Anderson, ki so ga imeli že za mrtvega, ker je njegovo letalo pred dvema tednoma treščilo v pragozd Nicarague, je te dni prispel do lagune De Perlas na atlantski obali Nicarague. Po pragozdu je hodil peš. V zgodovini letalstva je to prvič, da je kak pilot padel v pragozd, pa se mu je posrečilo, da se je sam rešil. Anekdote Blago za hlače 0 Ameriški igralec Willy ... Dober dan! Krojaška delavnica. Ste vi ta krojač? Di-Collier je z gledališko skupi- plomlrani? Ali imate mojstrsko diplomo? Kje jo imate? no potoval po Srednjem za- Aha, vidim, hvala. Hm ... hm ... no, v redu, samo ne mo-hodu. Uspehi gledališča niso rem prebrati, kdo je na njej podpisan. Razumem. V trlde-bili ravno posebni. Nekega setih letih je pač črnilo zbledelo, ampak zdaj bi rad vedel, večera je Collier pred začet- čigav podpis je to. kom predstave pogledal sko- Torej krojač ste že trideset let? S čim pa ste se ukvar-Zi luknjico v zavesi. _ jall pred tem? Nikar se ne jezite, ker toliko sprašujem, »Torej, Willy, kako je v ampak blago, ki vam ga prinašam je zelo dragoceno. Pravi dvorani?« ga je vprašal eden kamgarn! izmed igralcev. . Da, samo hlače! Kdo pa si dandanes lahko kupi celo »Nikar se ne boj«, mu je obleko iz tako dragocenega blaga! Včeraj sem ga kupil dejal Collier, »še vedno smo jn ne ra(j doživel, da bi mi hlače pokvarili, v večini...« Ali ste prepričani, da mi boste lahko sešlll hlače? Veste, rad bi Imel takšne hlače, ki bi jih zares lahko nosil. Takšne, 0 Neki angleški časnikar jjj, iahko oblečem, kadar grem v mesto ali v pisarno je vprašal. Bernarda Shavva, au cei0 kadar sedim doma. zakaj se je naselil prav v Ali ste že komu sešiti takšne hlače? Veste, nenavadno _Herfordshiru. »Tega je kriv p0sjavo imam. Pri meni, gotovo ste že opaziti, pride naj-nagrobni spomenik,« je od- prej želodec, nato pa trebuh! Sele nato pridejo noge. Kakor govoril Shavv. vidite, imam dve. In hlače jih morajo pokriti do vrha .. ■! ? ...« čevljev!... »Na pokopališču sem nam- Ali šivate z nitjo? S kakšno? Je močna? Kakšno odporno reč odkril grob ženske, ki moč ima? Koliko lahko vzdrži? Deset kilogramov? Ne več? je umrla v devetdesetem le- Kaj pa dvajset? Ojoj, pri dvajsetih kilogramih obtežitve tu starosti. Na nagrobnik so se torej pretrga! No, sicer bom pa že previden! 'ji zapisali: Njeno življenje Jih boste sami krojiti? Jih boste najprej narisati s kre- 3e bilo kratko! Takoj sem do? Ne? Ali bodo ostali na blagu kakšni sledovi? Torej j^edel, da nikjer ne bom naše! boste vse sledove odstranili? Zanesljivo? S kakšno ščetko? bolj zdravega podnebja...« Najlonsko? Ati najlon ne bo trgal blaga? Pokažite mi to ščetko! Aha, vidim, hvala! Zdi se mi, da bo dobra. Kake pa jih boste krojili? Jih boste rezali s škarjami? Kaj pa če vam bodo škarje razrezale blago? Pravite, da bost« samo tam rezati, kjer bo potrebno? Dobro! Ali vam rbke ne drhtijo? Prosim, iztegnite jih, da se prepričam! Dobro, hvala! Zdaj bi vam lahko pokazal svoje blago, toda pred tem bi vas še nekaj vprašal. Ali mi boste vi sami jemati mero? Ati vaš ineter ustreza mednarodnim predpisom? Seveda boste prišiti tudi gumbe. Koliko? Mislite, da jih bo osem dovolj? Mislim, da bi bilo bolje, če bi jih prišiti devet. Za vsak primer. Kaj pa piše na gumbih? Kako — nič? Komu se bom pa lahko pritožil, če se izkaže, da gumb ne drži? Prosim, pokažite mi račun tovarne gumbov, da sl bom za vsak primer zapisal ime tovarne! ... Tako, zdaj bi vam pa lahko pokazal svoje blago ... Kaj ste rekli? Naj ga pustim tu pri vas? Mar tega ne bi mogli nekako drugače urediti? Mar ni nevarno puščati blago v delavnici? Ali imate dobre ključavnice na vratih? Dovolite, da si jih malo ogledam! ... Hm ... hm ... Koliko ključev imate? Kdo pa hna drugi ključ? Mar bi ga ne mogli dati meni? Aha, torej imate tudi blago drugih strank! Mar ne bi mogli tega nekako drugače organizirati? Na primer tako, da bi stranke same stražile blago ponoči... Pravite, da ni potrebno? Dobro, torej bom pač pustil blago pri vas. Samo eno vprašanje še: Ali imate miši? Aha, torej imate tudi mačko! Ati ta mačka dela tudi ponoči? Ne veste? Kako? Torej dopuščate, da mačka lovi miši kar prek blaga? Razumem, toda mačka je vendar neodgovorno bitje, nje ne moremo poklicati na odgovornost, če ponesnaži ati opraska blago. Seveda, lahko rečete samo »šc!« Oprostite, ampak za zdaj vam res ne morem prepustiti svojega blaga! Moram malo razmisliti o vsem tem. Vrnil se bom. Na svidenje! Zbori volivcev! m m ' K F m m m m a« SS93 $56 m m im m Letošnje leto bo 29. november v trboveljski občini še posebej svečano praznovan. V počastitev 20-obletn‘ce nastanka nove Jugoslavije bodo številne prireditve, hkrati pa izročeni namenu novi gospodarski objekti in objekti družbenega standarda. Spored praznovanja 29. novembra: ČETRTEK, 28. novembra — ob 17. uri popoldne bo v Delavskem domu slavnostna seja občinske skupščine ob navzočnosti predstavnikov družbeno-politlčnih in delovnih organizacij. — ob 18. url otvoritev rozstave mladih likovnih umetnikov amaterjev v avli Delavskega doma. — ob 1930 uri bo v gledališki dvorani kulturna prireditev PETEK, 29. novembra • — ob 9 url otvoritev novih obratnih prostorov delovnega kolektiva ELIT in otvoritev prvih obratov tovarne polprevodnikov v prostorih ELIT-a. — ob 11 uri otvoritev nove otroške revirske bolnice v Trbovljah. — popoldan družabne prireditve v Domu Svobode II, Restavraciji in domu Tončke Čečeve na Kleku. Vabimo občane, da se prireditev udeleže. TOVARNA POLPREVODNIKOV v Trbovljah hitro raste 10-mesečni plan prekoračen za več kot 8 odstotkov Letni plan je dosežen z 90 Pričakuje se, da bo letoš- Uspeh gospodarstva v iz-odstotki. V primerjavi z lan- nji gospodarski plan proiz- vrše Van ju planskih nalog je skim letom pa se je proiz- vodnje dosežen v začetku viden tudi v tem, da je že vodnja povečala za 19,6 odstotka. Tako je gospodarstvo doseglo od januarja do vključno meseca oktobra zadovoljive uspehe v proizvod- meseca decembra oziroma se lahko zagotavlja, da bo konec letošnjega leta celo presežen za več kot 8 odstotkov. Posamezne gospodarske organizacije so v 10. mesecih uslug. plan proizvodnje takole: Proizvodnja f milijon din Gospodarska organizacija Plan za leto 1963 Dosežena proizvodnja v 10 mesecih •/» doseženega letnega plana Indeks proizvodnje v primerjavi z lansko Komuna — skupaj število zaposlenih: 17346 15.787 90 119,6 v industriji 4.629 4.455 962 100,1 Investicije 1.741 1.207 96,3 — Izvoz v dolarjih 827333 445.453 53,8 613 VREDNOST REALIZIRANE PROIZVODNJE Elektrarna 2280 2.078 91,1 141,4 Rudnik T-H 3292 2.804 87,3 104,1 Strojna tovarna 4.300 3.655 85,0 1183 Cementarna 2.200 1383 72,0 110,1 Mehanika 500 526 1052 135,6 Elit 300 291 97,0 147,0 Tovarna pohištva SKUPAJ 246 255 103,7 147,4 INDUSTRIJA 13.038 11.192 853 118,4 SGP Zasavje 800 774 96,8 127,1 IBT Trbovlje SKUPAJ 160 131 81,9 142,3 GRADBENIŠTVO 960 905 94,3 129,1 PTT promet 92 72 78,3 118,0 TP Prvi junij 2.116 1.876 88,7 119,1 Vltamlnka 250 227 90,8 118,8 SKUPAJ TRGOVINA 2366 2.103 88,9 119,1 GP Rudar 246 259 105,3 1282 Metali ja 170 176 1033 106,0 Zlatarstvo 108 99 91,7 1112 Tapetništvo 145 110 75,9 134,1 Mesa 320 322 100,6 120,6 črkoslikarstvo 52 51 98,1 118,6 Krojaštvo 49 ^ 45 91,8 118,4 SKUPAJ OBRT 844 803 95,1 1172 Elektro 452 . 453 1002 1563 6 delovnih organizacij koračilo letni plan. V primerjavi z lanskim nji, storitvah in izvrševanju letošnjega leta dosegle letni Skupščina občine Trbovlje gozdnega In živinorejskega je na svoji 5. redni seji raz- obrata od kmetijske zadruge, pravijala o predlogu za sklic Poročilo o delu in razvoju zborov volivcev po volilnih ter nadaljnjem obstoju KZ enotah na terenu, kjer naj bi bodo podali in utemeljevali novoizvoljeni odborniki dali na zborih volivcev člani poročila o delu skupščine, upravnega gdbora kmetijske Sprejela je sklep, da naj bo- zadruge Trbovlje, do zbori volivcev v mesecu Ti zbori volivcev so ravno novembru. v tem času pomembni že za- Na osnovi tega sklepa je radi tega, ker bodo ravno predsednik skupščine sklical pred praznovanjem dneva zbore volivcev za dne 24. no- 20. obletnice ustanovitve novembra za vse volilne enote Ve Jugoslavije — 29. novem-na podeželju; 25. in 26. no- brom. vembra pa za vse volilne Dvajset let obstoja neke enote v samem mestu Trbov- državne tvorbe ni veliko, če Ue. pa pogledamo pot nastanka ZBORI VOLIVCEV V ME- in razvoja naše socialistične istim obdobjem se je pove- STU BODO RAZPRAVLJALI: države, predvsem gospodar-čal količinski obseg proizvod- o povojnem razvoju gospo- skega, kulturnega, znanstva nje za 11 odstotkov, proda- darskega in družbenega živ- nega in drugega napredka, ki ja proizvodov pa za 19,6 od- Ijenja v komuni. Občani bo- so ga ustvarili naši delovni stotka. Število zaposlenih se do lahko na teh zborih dali ljudje v teh dvajsetih letih, giblje v okviru planskih svoje predloge za družbeni je to gigantski korak naprej, predvidevanj. Produktivnost plan gospodarskega in druž- katerega nam priznavajo ne se je dvignila za ca. 9—10 benega razvoja za leto 1964 le socialistične, temveč tudi odstotkov. in za sedemletni perspektiv- visoko razvite kapitalistične čeprav gospodarstvo ni ni plan razvoja občine. države, imelo dovolj zaželenih finanč- Razpravljali in sklepali bo- Tudi v naši občini so vidnih sredstev, je bila uspeš- do o poročilih in delu sta- ni rezultati dela in naporov n ost gospodarske proizvod- novanjsklh skupnosti, katere naših delovnih ljudi na vsa-nje toliko večja, ker proiz- bodo podali člani svetov sta- kem koraku. Prav zaradi te-vodnja kljub investicijskim novanjsklh skupnosti in o ga, da bi občani na zborih težavam prekoračuje letni drugih vprašanjih, ki bodo volivcev pregledali te rezul. plan. Poleg investicijskih pro- zanimala občane. tale, dali svoja mnenja in blemov so se v tem letu ve- Na vaseh bodo poleg že pripombe na delo skupščine likokrat pojavile tudi teža- navedenih točk dnevnega re- in njenih organov, delovnih ve pri nabavi reprodukcij- da občani predvsem pretre- in drugih organizacij v obči-skega materiala in pri kvali- šali vprašanje delovanja in ni, želimo, da se zborov » ficirani delovni sili. V tovar- nadaljnjega obstojanja Kme- člmvečjem številu udeleže. (Nad. na 2. strani) tijske zadruge po odcepitvi (Nad. na 2. strani) 29. NOVEMBRA BODO IZROČIM NAMENU NOVO OTROŠKO BOLNICO Zbori volivcev Občinski statut Celotni razpored volivcev (nadaljevanje s 1. strani) po volilnih enotah je nasled- Za 1. volilno enoto: Završe, Škofja Riža, Dobovec in Kiju-čevca, bo zbor volivcev dne 24. 11. 1963 ob 11. uri v osnovni šoli na Dobovcu. Za 2. volilno enoto: Zasavska cesta in Ob Železnici, bo zbor volivcev v ponedeljek dne 25. 11. 1963, ob 17. uri v prostorih gostišča pri Elektrarni. Za 3. volilno enoto: Kolodvorska cesta in det Vodenskc ceste od hišne štev. 1 do 20, v ponedeljek 25. 11. 1963 ob 17. uri v Domu Svobode Zasavje. Za 4. volilno enoto: Celotno naselje Bevško, v torek dne 26. 11. 1963 ob 17. uri v Domu Svobode Zasavje. Za 5. volilno enoto: Celotni Nasipi, v ponedeljek 25. 11. 1963 r>b 17. urj v sindikalnem Domu obrata Trbovlje. Za 6. volilno enoto; Celotno naselje Žabjeka, v torek 26. 11. 1963 ob 17. uri v sindikalnem domu obrata Trbovlje. Za 7. volilno enoto: Vodenska cesta ob hišne št. 20 dalje v ponedeljek dne 25. 11. 1963 ob 17. uri v sejni dvorani Družbe ni ji organizacij. Za 8. volilno enoto: Celotni Trg revolucije, v ponedeljek 25. 11 .1963 ob 17. uri v sejni sobi pri Forte. Za 9. volilno enoto: Naselje Opekarna, v ponedeljek 25. II. 1%3 ob 17. uri v klubu stolpičev pod Plevekovini hribom. Za IV. volilno enoto: Celotna Sušterjeva kolonija, v torek 26. 11. 1963 ob 17. uri, v prostorih Tehniške srednje šole. Za 11. volilno enoto: Ribnik, dne 25. II. 1963 ob 17. uri v bivšem intelnatu na Gvidi. Za 12. volilno enoto: Naselje Dobrna, Relje in Hohkraulova kolonija v ponedeljek, dne 25. 11. 1963 ob 17. uri v domu Svobode Dobrna. Za 13, volilno enoto; Celotna Keršičeva in Partizanska cesta, v ponedeljek, dne 25. 11. 1963 ob 17. uri v prostorih Industrijske kovinarske šole. Za 14. volilno enoto: Celotno naselje Novega doma, v torek 26. 1). 1963 ob 17. uri v prostorih Industrijske kovinarske šok. Za 15. volilno enoto: Kolonija 1. Maja od hišne št. 1 do 24 v ponedeljek 25. H. 1963 ob 17. uri v klubu SZDL na Partizanski cesti. Za 16. volilno enoto: Drugi del kolonije 1. Maja od hišne št. 25 do 32 in 12, 14 ter 16 v torek 26. 11. 1963 ob 17. uri v klubu SZDL na Partizanski cesti. Za 17. volilno enoto: Celotno naselje Neža, v ponedeljek 25. 11. 1963 ob 17. uri v prostorih gostišča Kepa. Za 18. volilno enoto: Trg Svobode, v ponedeljek, 25. 11. 19633 ob 17. uri v predavalnici Delavskega doma. * Za 19. volilno enoto: Rudarska cesta, Globušak, Pod Ostrim vrhom in Klek hišne št. 1, 2, 3 in 4, v ponedeljek 25. 11. 1%3 ob 17. uri v domu upokojencev pri Volkcr. Za 20. volilno enoto: Dom in vrt ter Pod Gozdom, v ponedeljek 25. 11. 1963 ob 17. uri, v učilnici prodvojaške vzgoje na Leninovem trgu. Za 21. volilno enoto: Celotno Kcšetovo, v torek 26. 11. 1963 ob 17. uri v učilnici prvdvojaške vzgoje na Leninovem Irgu. Za 22. volilno enoto: Za naselje Loke, Obrtniška cesta ter Leninov trg v ponedeljek, dne 25. 11. 1963 ob 17. uri v skupščinski dvorani občine. Za 23. volilno enoto: Del gimnazijske ceste, Vreskovo, Maj-cenova cesta in Ojstro od hiš št. 11 do 22, v ponedeljek 25. II. 1963 ob 17. uri v prostorih Gimnazije. Za 24. volilno enoto: Drugi del Gimnazijske ceste ter Trg. Fr. Fakina v ponedeljek 25.11.1963 ob 17. uri v prostorih Šole Ivana Cankarja. Za 25. volilno enoto: Celotna Savin iška cesta in Golovec, v ponedeljek 25. 11. 1963 ob 17. uri v prostorih Kluba Svobode II. Za 26. volilno enoto: Kovinarsko naselje, Cesta Tončke Čečeve in Keršičev hrib, v torek 26. 11. 1963 ob 17.urivpro-torih kluba Svobode II. Za 27. volilno enoto: Celotne vasi in naselja Klek. Planinska vas, Prapreče, Partizanski vrh in Čebine, v nedeljo 24.11.1963 ob 17. uri, v prostorih doma Tončke Čečeve na Kleku. Za 28. volilno enoto: Vasi Gabrsko, Knezdol in Vrhe, v nedeljo 24.11.1963 ob 9. uri v prostorih SZDL v Gaberskem. Za 29.volilno enote: Čeče. Ostfnk in del Ojstra, v nedeljo 24.11.1963 ob 15. uri v prostorih osnovne šole v Čečah. Kot je ie uvodoma povedano, v kako pomembnem času so sklicani zbori volivcev ter tako važne zadeve sc bodo obravnavale na njih, zato je želja skupščine, da sc jih udeleže tudi aktivni delavci delovnih in drugih organizacij, da bi la ko skupščina dobila predloge za nadaljnje delo v letu 1964 Občinska komisija za pripravo statuta naše občine, je že jeseni 1962 dala prvi pred-načrt statuta v javno razpravo. Ta pretlna-črt je bil zelo pomanjkljiv, vsled česar je komisija sprejela številne in tehtne pripombe. O njem so razpravljali delovni kolektivi in njihovi samoupravni organi, družbeno politične in druge organizacije, predvsem pa so najgloblje posegle v vsebinsko plat statuta javne tribune, na katerih je sodelovalo več sto ljudi. Vse javne razprave, ki so bile organizirane, so med drugim opozorile tudi na važnost posameznih področij, zlasti področij družbeitih služb kot so: prosveta in kultura, šolstvo, telesna kultura, zdravstvo in socialno varstvo ter druge in postavile, da je potrebno s statutom pravice iri dolžnosti teh institucij, njihove naloge in medsebojna razmerja konkretizirati in dopolniti. Komisija je vse te pripombe in predloge zbrala, jih razdelila po pomembnosti na poglavja ter na osnovi tega začrtala program svojega dela, ki bi bil nekako takle: iz komisije je bila imenovana posebna podkomisija, ki naj vskladi prednačrt statuta z zvezno in republiško ustavo ter pri tem upošteva vse pripombe in predloge dosedanje razprave in nato vse to gradivo predloži centralni komisiji. Podkomisija je te stvari uredila in ugotovila zlasti, da je bil prcosnutek preozko postavljen, ter ni dovolj upošteval tistih določb, ki zadevajo občane, kot-osnovnega nosilca oblasti v naši družbi. Prednačrt statuta je bil pomanjkljiv tudi v tem, ker je preveč na široko obravnaval in podrobno preciziral le vlogo občinske skupščine kaj njenih organov, manj pa zajemal važnejša! določila družbeno ekonomskih odnosov vi komuni. Prav tem odnosom pa je dala podkomisija v novem osnutku več poudarka.! To je razumljivo iz dveh razlogov: v novih pogojih postaja namreč občinska skupščina Vse bolj izrazit organ družbenega■ samoupravljanja in manj organ politične oblasti v občini. Občinska skupščina postaja najširši organ družbenega samoupravljanja v občini in ni nadrejen činitelj, temveč stečišče, kjer se obravnavajo in rešujejo najbolj pereči problemi življenja v komuni, in 2. nov proračunski in gospodarski sistem postavlja materialno osnovo občine, predvsem in vse bolj v odvisnost od produktivnosti dela oz. dohodka in poslovanja delovnih organizacij. Prav zato je tudi razumljivo, da je komisija te stvari upoštevala in vnesla v nov osnutek statuta, ki bo dan ponovno v javno razpravo v mesecu decembru, pred tem pa seveda občinski skupščini, da ga vsestransko pretrese, dopolni in tako postavi najvažnejše v statut. Po javni obravnavi na terenu, bo občinska komisija za izdelavo statuta še enkrat pregledala cvcntudne pripombe občanov in drugih družbeno-političuih ter samoupravnih organov, tehtne vnesla v osnutek, ter. tako popolnega predložila občinski skupščini v potrditev in sprejem, v drugi polovici januarja prihodnjega leta, najpozneje pa v mesecu februarju. Tva 29. NOVEMBRA BOMO IZROČILI NAMENU novozgrajene obratne prostore ELIT 10-mesečni plan prekoračen za več kot 8 odstotkov Nad. s 1. strani) ni polprevodnikov bo že letos na novo zaposlenih 70 lj., od teh 60 žena. Izvoz proizvodov je pod planom, vendar gospodarske organizacije zagotavljajo, da bo plan izvoza uspešno dosežen. V letošnjem letu se je izvozilo iz občine Trbovlje za preko 445.453 dolarjev izdelkov. Izvaža se predvsem premog, stojke in projektivne usluge. V letošnjem letu sc je pri- čela gradnja poslovnih prostorov podjetja polprevodnikov, dočim so se poslovni prostori za podjetje Elit že zgradili. Elektrarna bo v letošnjem letu pričela z gradnjo nove termoelektrarne II. Večje obno\'C se vršijo v Cementarni in v Strojni tovarni. Rudnik se intenzivno pripravlja za obnovo separacije in za nabavo strojev, s katerimi se bo lahko nakopalo več premoga. Načrti za gradnjo novega hotela so konča- ni. Zgradila se je nova restavracija na Kleku. Pridobili smo tudi novo samopostrežno trgovino. V tem letu se izredno pospešuje gradnja stanovanj, saj sc gradi pri Dimniku ena izmed največjih stolpnic v Trbovljah. - Oskrba z reprodukcijskim materialom, premogom, električno energijo, kreditnimi sredstvi in stanje plačanih računov ter izvoz Je bil zadovoljiv. Komunisti so pred Odgovornimi nalogami Občinski komite ZKS Trbovlje je razpravljal na svoji seji 8. novembra 1963 poleg ostalega o gospodarstvu v občini s posebnim ozirom na vlogo subjektivnih sil. Razumljivo je, da v tem omejenem obsegu ni moč podati nekega Izčrpnega pregleda, mnenj in stališč, lahko pa poudarimo nekatere značilnosti, zlasti pri nalogah komunistov. Če ocenjujemo subjektivne lahko tudi morebitne nestrp sile v manjših delovnih organizacijah, vidimo, da so tv uspele realizirati stališča lau- Gledc na to, da so bile dosedanje investicije v razširil lev proizvodnih prostorov nujne, se je to videlo brez kompleksnejših in zaključenih analiz, čedalje bol* pa se ugotavlja potreba po nosil ocenjujemo s tega sta- dogovarjanju in izdelavi nekih lišča. Sploh se ob iztekanju po- as—.- ,a- oovečania oroizvodniv Pod- vanj in ‘*k»nšcanja zadnjih povečanja proizvodnje, loa možnosli Za nlarsikatcfo dc. jetja so znala poleg drugega organizacijo velia da izkoristiti ugodno konjunktu- <“8amz*™J® C|’ , ,vfy rp lahko ravno angažiranje sub- ro na trziscu. To velja za ... j, L, s Srt sUS2&’gz rSSaSSS %SSS ~ generalnih, idejnih zasnov za razvoj Trbovelj kot za nadaljnja desetici- Praznovanje 40. obletnice zloma Orjune v Trbovljah Prihodnje leto 1. junija bo poteklo 40 let od zgodovinskega dogodka spopada zasavskega delavskega razreda z zloglasno fašistično organizacijo OR.TUNO. V počastitev tega pomembnega dogodka bodo organizirane številne prireditve. Tudi občinski praznik bo posvečen tej pomembni obletnici. Občinski odbor SZDL in občinski Svet Svobod žc pripravljata spored prireditev. Imenovan je poseben odbor za izvedbo teh proslav. Predvideno je. da bi ze v pomladnih mesecih pričeli s kulturnimi prireditvami v vseli zasavskih občinah. Organizirana bodo medsebojna posvetovanja društev Svobod v Zasavju, prir- iona bodo razna medkomunska tekmovanja in podobno. Osrednja proslava pa naj bi bila 1. junija v Trbovljah, i Iz dela skupščine ‘ssak njenih organov da so notranje rezerve bolj izkoriščene, kažejo pa tudi Občinski komite je razpravljal tudi o nadaljnjem Proces dcelatizacije, ki se odvija v naši družbi in, ki je pognal neuničljive korenine v naših delovnih ljudeh, se od- la, da bo stanje premogovnikov v prihodnjem letu no In rln mn/nnsll v nosi 1'iavijui mul u lMUUljlljcm " ® —-v....... ‘ •i. i j 'h°Stl V •■ razvoju gosjxxiarske dejav- raža tudi v Ustavi Socialistične republike Slovenije, kj v 59. dvomno urejeno v komuni. Pri tem gre za važno načelo, namreč, da se linija razširjanja členu določa, da je občinska skupščina naj višji organ oblasti in organ družbenega samoupravljanja v mejah pravic in dolžnosti družbeno politične skupnosti. prid izboljšanja, nadalje je razpravljala o gradnji nove-Termoelektrarne Trbovtlje H in konstatirala, da je gradnja V našem sistemu sociali- slovoljno volijo v organe zagotovljena. Pri razpravi o Ijanja obstoječih kapacitet stične demokracije je občin- upravljanja delovnih in dru- poročilu o poteku gradnje razvijata skladno, kot je bi- sko predstavniško telo že gib samoupravnih organiza- tovarne polprevodnikov so lo to v glavnem doslej. Tre- imelo določen specifičen po- cij in v predstavniška telesa bili odborniki seznanjeni, da ba je voditi računa o kvali- "ložaj, toda novo ustavno na- družbeno-političnih skupno- gradbena dela uspešno na- prizadevali za doseganje pro- tclncm in kvantitetnem raz- čelo nedvomno terja vse- sli. .predujejo, ter da bodo pra- izvodnih nalog in urejevanje voju obeh linij. Občinski ko- stransko preobrazbo občin- vočasno zaključena Občina v medsebojnih ter proizvodnih mite ZK je mnenja, da je ske skupščine in njenih poli- DELO SKUPŠČINE: redu izvršuje svoje obvezno odnosov. Zlasti -letne konte- bila dosedanja tozadevna po- ličnih izvršilnih organov — Skupščina občine Trbovlje st* tovarne, kadri i z Tr-rencc komunistov v pretek- litika pravilna, vendar to ne svetov v nove družb, pozicije, oziroma njen občinski zbor bovelj sc usjaešno usposabla- liit dneh so dale v tej smeri izključuje potrebe po dogo- saj so občinska skupščina in ;n zbor delovnih skupnosti J° v Ljubljani in Kranju za mnogo napotkov in njilieva varjanju o nadaljnji perspek- njeni sveti vse bolj izrazit sta od izvolitve do konca ok- Proizvodnjo polprevodnih stališča bodo v resnici lahko tivi. Vse večja je nujnost in organ družbenega samouprav- tobra t. j. v 5-mesečnem ob- elementov. Na upusabljanju podlaga za delo vodstev Zve- zahteva po modernizaciji pro- Ijanja, mnogo manj pa organ dobju zelo intenzivno dalo- -ie ae 52 delavcev in delavk. n' tem je izvodnje, uvajanju sodobnih politične oblasti v komuni. Va!a, saj sta na šestih sejah Pn-'nos proizvodnje določenih meznih delovnih organizaci- . jah še v celoti niso izrablje- 1 nc. So podjetja, kjer deJajo npr. v eni ali dveh izmenah. no"^h'la^citet' tretjo izmeno. V večjih delovnih organizacijah so si komunisti mnogo ze komunistov. Ob _ _ _______^______________ treba poudariti, da sc čuti tehnoloških postopkov itd. S Skupščina s svojim občin- jn 103 točkah dnevnega reda ai"liklov v Trbovlje se je že vse večja prizadevnost za tem v zvezi je potrebno več- skim zborom in zborom de- obravnavala pomembna vpra- m je s 15. oktobrom ... ---*:—- -------> lovnih skupnosti ter sveti je janja jn problematiko s po- kadrov iz Trbovelj v darskega sistema z delavskim štev podjetij za moderniza- odgovorna za funkcioniranje dračja gospodarstva, komu- •rK,v‘h prostorih ELITA že uveljavljanje našega gospo- je angažiranje lastnih sred- samoupravljan jem proizvodnje. samoupravnega mehanizma v nalne in gradbene delavnosti, P1"*^* s proizvodnjo plaslič-občini kakor tudi za teševa- urbanizma, šolstva, kulture n'k diod. V zvezi s teni ie nje konkretne problematike, jn prosvete telesne vzgoje skupščina sprejela sklep n ter postaja za to stečišče, proračuna in o drogi h ovga- zadolžila pristojne organe. Ja kjer sc obravnavajo in rešu- nizacijskih vprašanjih med Poskrbijo za pravočasno zajejo najbolj pereči problemi katerimi so bila zlasti po- gotovitev preostalih potreb-komunc. Občinska skupščina membna naslednja: nih kadrov! in za njihovo sc lahko poslužuje posebne ‘ strokovno usposabljanje. D* oblike obravnavanja vpra- PODROČJA GOSPODAR- k*° sedemletni perspektivni Sanj, ki imajo splošen po- STVA: program gospodarskega :n men za občino kot družbeno 0 Industrija in obrt: družbenega razvoja občine politično skupnost, namreč ta n . , ... pravočasno in kar najbolje vprašanja lahko obravnava s „ ST?? izdelan, je skupščina ustano predstavniki družbcno-9bli- * -j, ? p 1 ..h 1 p. vila posebno glavno komisi« tičnih organizacij kot »sploŠ- ’ ”CSCC,.h jo za sestavo programa, toni zbor«, da bi tako z vse- *5*e,n “«!««*■. 'e eg t- - ,„h! organov družbenega samo- v devetih mesecih dosegli v upravljanja v občini zagoto- Povodnji, storitvah in vila pomembno družbeno po- .. usp^c ,rc™l?c’ Ulično vMnnu saJ >c bda celotna faktur.ra- te pa tudi podkomisije za posamezno panogo gospodarstva in družbenih služb. ZIMSKO KOPALIŠČE *E NEKAJ ČASA,SLUZI NAMENU • Komunalna dejavnost: <;nre letih 3a^ Huumiu- sklonov oziroma zakliučtnv na realizacija v primerjavi z Ker povzroča pomanjkanje J istim obdobjem .prejšnjega vode v_ Trbovljah nemajlvne Pri izvajanju nalog in po- leta presežena za 20,8 odslot- probleme, je skupščina » litikc občinske skupščine in ka, v primerjavi z letošnjim tem obširno razpravljala in njenih organov lahko odigra- družbenim planom pa za 4,4 sprejela sklep o ustanovitvi jo pomembno vlogo občani odstotka, iz česar izhaja, da gradbenega odbora za grad-somi s tem, da z aktivnim bodo letošnja planska pred- njo vodovoda z nalogo, da delom ter vsklajcvanjem in videvanja v celoti dosežena prouči vse možnosti za za-podrojanjem osebnih intere- in celo presežena. Skupščina jetje novih virov vode, *r:id-sov s splošnimi družbenimi je večkrat izrekla priznanje njo in rekonstrukcijo vodo. interesi pomagajo nakazova- gospodarskim organizacijam vodnega omrežja ter vire fi-ti tor reševati porajajoče sc za njihovo prizadevanje ter nanciranja in sklenila, da se probleme, bodisi preko orga- s svojimi priporočili apelira- marca prihodnjega leta pvič-nov delavskega upravljanja, la, naj tudi v bodoče uspeš- ne z gradnjo vodovoda. Da zborov volivcev in drugih no izvajajo planske naloge, bi občina imela namenska oblik družbenega upravlja- zlasti, da morajo poskrbeli, sredstva za gradnjo in vzdr-nja, saj določa Ustava, da da bo dosežen tudi plan iz- Zevanje komunalnih obiek-občani uresničujejo politiko voza. Skupščina je prav tako tov in naprav, je skupščin* oblasti in upravljajo družbe- razpravljajo o problematiki sprejela odlok o ustanovitvi ne zadeve neposredno ali po zasavskih premogovnikov in komunalnega sklada Tudi. * svojih .delegatih, ki jih pro- na podlagi pojasnil ugolovl- (Nadalj. na 6. stran*) Gospodarski in družbeni razvoj oline Trbovlje Povojno razdobje gospodarskega in družbenega življenja občine Trbovlje je izredno pestro in raznoliko, tako glede razvoja gospodarstva kot tudi družbenega standarda, če se ozremo za nekaj desetletij nazaj in to obdobje primerjamo z današnjim časom, ugotovimo, da je gospodarstvo Trbovelj v stari Jugoslaviji obsegalo v glavnem le rudnik, cementarno, steklarno in nekaj manjših podjetij z nizko proizvodnjo in manjšim številom zaposlenih. V povojnih letih se je gospodarstvo krepko razvilo in se še razvija z velikim tempom, saj je danes industrijska proizvodnja trikrat večja kot pa je bila v predvojnem času. Povojna leta označujemo kot obdobje razvoja in napredka gospodarstva in družbenega standarda. Uvedba delavskega samo- sta sprostila ustvarjalno spo- zultat prizadevanj vseh de-upravljanja in razvoj socla- sobnost delovnih ljudi. Dose- lovnih kolektivov. Nstičnih družbenih odnosov žen razvoj je nedvomno re- v rcili j sodah 6inarjev Štev. zapoal. 7000 6000 5000 4000 3000 2000 1000 Število zaposlenih RAZVOJ GOSPODARSTVA od 1948—1963 Gospodarske uspehe merimo z raznimi merili. Najpomembnejše merilo je rast narodnega dohodka (v proizvodnji in delu novoustvarje-ne vrednosti). Razen tega merimo rast gospodarstva s povečanim obsegom vse proizvodnje in storitev, kar imenujemo družbeni brutto proizvod. Ob primerjavi družbenega brutto produkta in narodne- ga dohodka s preteklimi leti lahko vidimo, da je gospodarstvo v občini napredovalo zelo zadovoljivo. Od leta 1948 do danes* se je narodni dohodek povečal za več kot šestkrat, kar pomeni, da je tudi proizvodnja večja. Ta uspeh daje razvoju gospodarstva ugodno oceno. Poglejmo še, za koliko se je povečal družbeni brutto produkt, osebni dohodek, število zaposlenih in število prebivalcev. Porast je bil naslednji: V milijonih din Indeks 1948 1956 1963 1963 1963 1948 1956 1. Družbeni brutto produkt 4.556 8.653 17.769 390* 205 2. Narodni dohodek 1.118 2.809 7.546 674 269 3. Osebni dohodek (plače) 410 986 2.576 628 261 4. Število zaposlenih 4.675 5.609 6.827 146 122 5. Število prebivalcev 15.488 16.616 18.118 117 109 Iz podatkov razberemo, da se je od leta 1948 do danes povečal: družbeni brutto produkt za štirikrat, narodni dohodek za petkrat, osebni dohodek za šestkrat, število zaposlenih za polovico in število prebivalcev za nekaj več kot četrtino. Izredno zadovoljivi uspehi so bili doseženi z večjo produktivnostjo dela, z izkoriščanjem notranjih rezerv in zmanjšanjem materialnih stroškov. Delovni kolektivi so pokazali v tem obdobju pri Izvrševanju planskih nalog svojo ustvarjalnost. Z osnovnimi sredstvi, to je s stroji, Itavbaml in drugimi sredstvi to gospodarili kot dobri go- spodarji. Produktivnost dela se je letno povečala povprečno za 11 odstotkov. Razvoj gospodarstva Je toliko večji, če upoštevamo, da so doseženi uspehi pr| sorazmerno slabih osnovnih sredstvih (strojih). Marsikatera delovna organizacija se je morala odpovedati raznim ugodnostim, da je lahko nadomestila zastarele stroje in si zgradila potreben nov poslovni prostor. Izrabljena osnovna sredstva postajajo v našem gospodarstvu resen problem In vrsta podjetij bo morala v prihodnjem letu vlagati več sredstev za boljšo opremljenost. Naša industrija je vse premalo mehani- zirana in avtomatizirana, čeprav se je v tem obdobju mnogo obnovilo, zgradilo in na novo opremilo s stroji. Svetovno gospodarstvo izredno hitro napreduje v tehnološkem procesu. Ce si želimo v napredku korakati vzporedno s svetovnim gospodarstvom, bomo morali najprej rešiti. probleme osnovnih sredstev. S tem pa si bomo ustvarili pogoje za večjo proizvodnjo, produktivnost in rast družbenega standarda. Posamezne panoge gospodarstva so se razvijale različno, nekatere bolj, druge manj. Od celotne proizvodnje v občini Trbovlje obsega industrijska proizvodnja 49 odstotkov, rudarstvo 25 odstotkov, kmetijstvo 2,5 odstotka in ostale panoge 22,5 odstotka. Trenutno šteje gospodarstvo 52 gospodarskih organizacij, t. j. dvakrat več kot leta 1948. Od leta 1948 je bilo na novo ustanovljenih 22 gospodarskih organizacij, za katere so bili zgrajeni tudi novi poslovni prostori in nabavljeni moderni, čeprav že danes skoraj zastareli stroji. Ustanovljena so bila naslednja podjetja: Strojna tovarna, Mehanika, Elit, Strojno mizarstvo, Tovarna zidakov, Metallja, Veleblagovnica, Vltaminka s skladiščem, PTT, NB, Tika, Tapetništvo, SGP Zasavje, Ekonomija in še nekatera druga manjša podjetja. Prav tako sta bili odprti dve novi samopostrežni trgovini, obnovljeni so bili nekateri gostinski obrati itd. PORAST KOLIČINSKE PROIZVODNJE Količinska proizvodnja se je povečala v približno isti višini kot narodni dohodek. Od leta 1948 do danes se je proizvodnja povečala takole: električna energija za tri in polkrat; danes je proizvodnja na višini 270 kWh, cementa bo po rekonstrukciji tovarne za štirikrat več; današnja proizvodnja znaša 163 tisoč ton, premoga bo mnogo več — danes ga rudarji nakopljejo 1,100.000 ton — raznih kovinskih strojev bo za šestkrat več — danes znaša proizvodnja 6372 ton — pisarniškega in šolskega pohištva nismo proizvajali — danes znaša proizvodnja 12.000 kosov; v mnogih delovnih organizacijah se je količinska proizvodnja potrojila. Najuspešnejši razvoj je viden pri Strojni tovarni. Rudnik ima še lepe možnosti razvoja, zlasti zato, ker je dovolj zalog premoga in sicer za prek 100 let. Potrebno pa je vložiti večja investicijska sredstva v modernizacijo rudnika. Zadnje dni razpravlja tudi širša družbena skupnost o položaju zasavskih rudnikov. Z izgradnjo Termoelektrarne II bo mogoče povečati proizvodnjo premoga, predvsem slabših vrst, za več kot 500.003 ton letno, kar bo omogočilo uspešen razvoj rudnika. DOSEDANJE INVESTICIJE Dosedanja izgradnja gospodarstva je bila uspešna. Za obnovo gospodarstva se je v obdobju 1948—1963 porabilo prek 23 milijard dinarjev, oziroma povprečno letno se je vložilo v osnovna sredstva 1 in pol milijarde dinarjev. Od skupnih 23 milijard dinarjev investicij se Je porabilo za gospodarske investicije 74 odstotkov in 26 odstotkov ali 6 milijard dinarjev za družbeno dejavnost. Največ Investicijskih sredstev se je porabilo za industrijo in ru- NAR® darstvo ter stanovanjsko izgradnjo. Za gradbena dela se je od skupnih investicij potrošilo 41 odstotkov, za opremo in ostalo pa 59 odstotkov. Sredstva za investicije so bila črpana iz gospodarskih organizacij (33 odstotkov), iz raznih skladov (67 odstotkov) in iz posojil izven občine (36 odstotkov). Uspehi investicijskih naložb se kažejo tudi v tem, da se gospodarstvo občine ni zadolžilo z visokimi zunanjimi posojili. V 15-Ietnem obdobju so se izvršile razne rekonstrukcije in nabave strojev pri Rudniku, Elektrarni, Strojni tovarni in pri drugih manjših podjetjih, pri Cementarni, ki bo imela po izvršeni rekonstrukciji štirikrat večjo proizvodnjo. Kljub na videz visokim investicijskim naložbam — 23 milijard dinarjev, je bilo za gospodarstvo teh sredstev le premalo. Investicijska dejav-' nost ni bila v dovoljni meri uspešna, predvsem pri Rudniku, Cementarni, Elektrarni in skoraj v vseh ostalih industrijskih podjetjih, to pa predvsem zaradi pomanjkanja sredstev, če si želimo obdržati ta tempo razvoja proizvodnje, ki je zadovoljiv, bo nujno, da bo del industrije in rudarstva prišel v rekno-strukcijo in modernizacijo. V izgradnji je eno izmed pomembnih podjetij — Tovarna polprevodnikov. Pripravljajo se tudi načrti za gradnjo novega hotela. GOSPODARSKI RAZVOJ V LETIH 1956—1963 V obdobju 1956—1963 je bil razvoj gospodarskih panog ^ zadovoljiv. V sedmih letih se Rudni* je narodni dohodek povečal Eiektrarl,a za 4,7 milijarde dinarjev ali ' ,0v** za 69 odstotkov. Leta 1956 je Strojna bilo doseženega 2,8 milijarde Cementa*11* dinarjev, leta 1963 pa se predvideva, da bo doseženega 7,5 Mcham** milijarde dinarjev. Gospodar- £]-t ske panoge so dosegale na- “ rodni dohodek takole: Tovarn* < i^foODEK Narodni dohodek v milijon din 1956 1963 Indeks 1963/1956 Rudarstvo 1.245 1.922 154 Industrija 1.168 3.718 326 Kmetijstva 88 185 210 Gradbenih / 32 441 1378 Promet 8 203 2538 Trgovin* 66 413 626 Gostinstv" 37 118 319 Obrt 132 454 344 Ostale 23 86 374 SKUPAJ 2.809 7.546 269 sl^a^urr stotkov. ’ je vsak zaposleni - 500.000 di-narjev 10 že 905 tisoč dlnv^dnega do. hodka. Povptn^Porast na. rodnega Je nasled-”J': in na podlagi dejanskih Potreb planirati ustrezna sredstva v okviril proračuna za reševanje navedenih problemov. Potrošniška komisu W kljub preoblikovanju še n' zaživela in se člani le-te nc sestajajo. Komisija za sprejeme in odpuste rešuje kadrovska vprašanja v servisih. rešuje morebitne spore in predlaga ustrezne rešitve. Ta komisija se sestaja po potrebi. Komisija za požar-no-vamostno službo ima nalogo, da skrbi preko poverjenikov pri hišnih svetih za varnostne naprave v hišah, predvsem pa za odstranitev razne navlake po podstrešjih hiš. Nadalje skrbi za to, da v slučaju elementarnih nezgod mobilizira stanovalce za takojšnje in uspešno posredovanje, za osebno varnost stanovalcev, kot tudi njihovega in družbenega imetja. Poravnalni svet sklicuje redno poravnave in rešuje spore v 75% uspešno. Iz podatkov je razvidno, da sprejema poravnalni svet največ prijav neposredno od državljanov, nadalje od sodnika za prekrške, od javnega tožilstva, nekaj pa je tudi primerov od gospodarskih organizacij. Razveseljivo je dejstvo, da število sporov nekoliko upada, kljub temu pa je še vedno negativno, da sc prepirajo v največ primerih le eni in isti ljudje in so stalno bodisi pred poravnalnim svetom bodisi pred sodiščem. Zelo pogosti so primeri družinskih prepirov, kjer morajo posredovati organi ljudske milice. Vzrok tem žalostnim pojavom je največkrat alkohol, ki razdvaja sožitje zakoncev in uničuje družino. Levji delež pri tem pa imajo razni skriti vinotoči po naših kolonijah, katerih kljub poostreni kontroli še vedno ne moremo zatreti, ker jih podpirajo in prikrivajo sami občani. Ddo s hišnimi sveti je precej zahtevno in težavno. Na območju stanovanjske skupnosti Center deluje 76 hišnih svetov. Večina od njih se obrača na stanovanjsko skupnost za pojasnila, posredovanja za materilno pomoč in podobno. Največ problemov se pojavlja pri hišnih svetih v starih hišah. Problemi nastajajo predvsem zaradi velikih potreb stanovalcev, katerih hišni sveti ne morejo zadovoljiti vslod prenizkih najemnin. Veliko sporov pa povzročajo nepravilne odločitve hišnih svetov, ker lp-ti ne upoštevajo demokratičnosti in o njih odločajo posamezni člani, bodisi predsednik ali blagajnik brez sklepov hišnega sveta kot celote ali zbora stanovalcev. Zaradi takih nepravilnosti sc stanovalci upravičeno pritožujeio na stanovanjsko skupnost in občinsko skupščino ter zahtevajo, da sc jim krivice popravijo. Redkeje pa zahtevajo razrešitev hišnega sveta, temveč zahtevajo razdvoji tov hiš in podobno. V vseh gornjih primerih je potrebno kritiko previdno sprejeti, objektivno proučiti zadevo, največkrat pa sklicati zbor stanovalcev in tam rešiti problem. Ce so odnosi med stanovalci in hišnim svetom toliko zaostreni, da je nadaljnje delo nemogoče, moramo pač izvoliti nov hišni svet. Finančno poslovanje hišnih svetov sc je po več sklicanih sestankih in instrukcijali znatno zboljšalo. Uspelo nam je vnesti v delo le-teh več discipline in družbene odgovornosti. Kljub temu pa je treba še vedno z njimi sistematično delati, da sc zavest o družbenem upravljanju hiš pri njih čimbolj utrdi. Delo servisov: Najmočnejši in najbolj organizacijsko izpopolnjen je servis za vz.dr, zevanje stanovanjskih hiš. Le-ta vključuje v svojem sestavu naslednje obrij: mizarje, zidarje, pečarje, kleparje in vodne inštalaterje, skupaj redno zaposlenih H oseb. Poleg tega pa zaposluje v letnem času šd okrog 30 upokojencev za razna dela in usluge hišnim svetom. Pripominjamo, da opravlja servis vrsto potrebnih uslug, ki jih stanovalci in hišni sveti ne morejo dobiti pri drugih obrtnikih odn. podjetjih. Ce pa jih dobe, so te usluge zelo drage in presegajo finančne zmogljivosti hišnih svetov. V letu 1962 je opravil servis za 27 milijonov dinarjev uslug predvsem za hišne svete in posamezne družine. Težkoče, s katerimi sc bori servis, so predvsem v pomanjkanju aktivnega strokovnega kadra, katerega ne more plačati tako, kot je plačan v drugih delovnih organizacijah. Iz tega izhaja*, da bi morale gospodarske orgnizacije odnosno kolektivi teh podjetij pokazati več razumevanja, bodisi kadar gre za potrebe določenih kadrov, bodisi za potrebe stanovanj za delavce v servisih. Določni kolektivi naj bi razumeli, da stanovanjska skupnost preko svojih servisov nudi usluge njihovim družinam znatno cenejše kot pa bi bile, če bi te usluge opravljala njihova podjetja. V okviru stanovanjske skupnosti Center deluje tudi pralnica, ki opravlja usluge predvsem gospodinjstvom, kjer sla oba za k. zaposlena, deloma pa tudi ostalim ustanovam in podjetjem. Občanom daje usluge s tem, da zbira oblačila za kemično čiščenje, jih odpremlja v čistilnico v Ljubi j. in očiščena vrača nazaj občanom. Kapaciteta pralnice je velika, ker je bila zgrajena z namenom, da bo koristila širšemu območju, predvsem tudi Hrastniku, ki pa je v lanskem letu zgradil svojo, zaradi tega je pralnica le 50% izkoriščena, kar zelo obremenjuje režijske stroške. Pričakujemo, da se bo potreba uslug v pralnici sčasoma povečala s pogojem, da bo kvalitetno delala, kar bo ugodno vplivalo na finančno poslovanje le-te. V pralnici so zaposlene 4 delovne moči. Ločeno od pralnice pa deluje tudi šivalnica, kjer so zaposlene tri delavke in ena od teh pobira zanke pri nogavicah. Stranke so z delom te šivalnice prav zadovoljne. Na novo deluje v okviru skupnosti tudi servis za popravilo dežnikov. V tem servisu sta zaposleni dve žen-tki delovni moči, ki sta bili eno leto na priuči Ivi v »Invalidskem domu« dežnikar-stva v Ljubljani. Po izjavah strank so le-te zelo zadovoljne z delom in dajanjem teh uslug, ker jih ni treba več iskati v drugih krajih, predvsem v Ljubljani. Ta servis deluje tudi za območje Hrastnika in Zagorja. Servis za prevoze opravlja poleg prevozov za hišne svete tudi usluge za gospodinjstva. Z nabavo kamiona prekucnika, ki ga bo dobil servis še tekom tega leta, bomo lahko še v večji meri zadostili našim potrošnikom, bodisi pri prevozih za individualne gradnje, pri popravilih stanovanj, vzdrževanju cest, dostavi kurjave za gospodinjstva, predvsem pa za tiste, ki težko premorejo visoke stroške prevozov ostalih podjetij. Področje dela stanovanjske skupnosti pa je še širše. Poleg otroško-varstvenih ustanov, otroških igrišč, bo morala stanovanjska skupnost poskrbeti tudi za rekreacijo občanov tam, kjer žive. Za vse te naloge pa skupnost trenutno nima dovolj razpoložljivih sredstev. STANOVANJSKA SKUPNOST TRBOVLJE II S prvim aprilom 1962 je prevzela stanovanjska skupnost Center od skupnosti Franca Fakina Vso dejavnost kovinskega servisa, pralnice in hišne svete. Tako je bila skupnost Fr. Fakina do 1. oktobra 1962 brez servisne dejavnosti, tajništvo je delalo samo na sestavi bilance za let; 1961/62, ker do tega časa še niso bUc sestavljene ter na preventivi socialne službe. Na pobudo in predlog občanov je ta skupnost V poletnih mesecih 1962. leta pričela s pripravami za ustanovitev servisa za čiščenje stanovanjskih in poslovnih prostorov. Ta servis je pričel delovati s prvim oktobrom 1962. V njem je sedaj zaposleno 37 snažilk, ki so v rednem del. razm., poleg lega pa še povprečno mesečno v začasnem delovnem razmerju 9 snažilk. Servis opravlja usluge po naročilu posameznim občanom in podjetjem. Lahko trdimo, da je predlog občanov za ustanovitev tega servisa bil umesten in da ima servis do sedaj že lepe uspehe. Poleg tega je bil na predlog hišnih svetov s prvim novembrom ponovno ustanovljen kovinski servis v mehanični delavnici tovariša Gučka. Potreba po ustanovitvi tega servisa je bila vsled tega. ker ie stanovanj- ska skupnost center ta servis opustila in so zato hišni sveti kot ostali občani ostali brez cenenih uslug. Ponovno ustanovljen servis uspešno deluje. V tem servisu je zaposlenih 12 oseb, od tega SO % kvalificiranega kadra. Na območju skupnosti je 24 hišnih svetov, tajništvo skupnosti jim nudi vso potrebno pomoč po svoji zmogljivosti. S hišnimi sveti je bil v tem letu skupen sestanek, na katerem so se obravnavali predvsem finančni in tudi drugi problemi na terenu. Potrošniški svet* je imel v tem letu dve seji. Problemi, 'ki so bili nakazani na sejah od strani članov, so bili sporočeni občinski skupščini, svetu za blagovni promet, katere je skoraj v celoti rešil. Pri skupnosti je ustanov, ljcna tudi socialna služba. Postavljena je komisija za podeljevanje rednih in izrednih podpor. Poleg tega pa dela ta komisija mnogo na tem, da širi dejavnost patronažne službe, nego bolnikov na domu, skrb starim in onemoglim osebam, ter za otroke, ki so potrebni skrbstvenega nadzorstva in pomoči . Pri ugotavljanju socialnih problemov je komisija ugotovila, da je na območju stanovanjske skupnosti 10 otrok samohranilk odnosno bolnih staršev, ki so socialno ogroženi ter da so ti otroci potrebni varstvenega nadzorstva. Te otroke je vključila v vzgojno varstveno ustanovo, oskrbnino zanje pa plačuje stanovanjska skupnost. Prav tako je v tem letu skupnost poslala 5 zdravstveno in socialno šibkih otrok na zdravstveno letovanje, ter je delno oskrbnino teh stroškov nosila skupnost. Prav tako se komisija za socialno službo trudi razvijati patronažno službo nege bolnikov na domu. Po dosedanjih ugotovitvah ta služba dobro napreduje. Vsakdo, ki potrebuje tujo pomoč in za isto zaprosi, sc mu ta pomoč lahko takoj nudi. Osebam, ki se poslužujejo tc pomoči in so socialno ogrožene, preskrbi za kritje stroškov strežnice stanovanjska skupnost, ostali, ki so dobro situirani, pa plačajo strežnmo sami. V tem letu je potrebovalo na območju te skupnosti 10 oseb tujo pomoč, katera jim je bila tudi dana. Nadalje se komisija za socialno delo prizadeva in je že predlagala občinski skupščini in Zavodu za socialno delo, tla se ustanovi Dom počitka v Ir-bovljah. Dejanske ugotovitve na terenu narekujejo, da imamo mnogo starejših ljudi ki so že onemogli, in si sami ne morejo opravljati’ vsakdanjih potreb, da bi želeli iti v tak dom. Iz izjav prizadetih ljudi vemo, da ti ne žele v domove v druge kraje, pač pa žele preživeti poslednje dneve svojega živ-ijonja v kraju, kjer so delali in živeli od rojstva. (Nadaljevanje na *. strani) Iz dela skupščine in njenih organov (Nadaljevanje s 6. strani) osamosvoji ekonomi jo Ostenk, o obstoju ostalih dejavnosti in nadaljnjem delu KZ pa naj razpravlja in odloča zadružni svet. Na predlog zadružnega sveta je skupščina sprejela sklep, da se osamosvoji ekonomija Ostenk, o nadaljnjem obstoju KZ pa bodo še razpravljali pristojni organi zadruge in zbori volivcev. O Blagovni promet — turizem in gostinstvo: Trgovsko podjetje »Vita-minka« je ustanovilo sklad rizika z namenom, da iz njega krije razlite med pogodbenimi in dobavnimi cenami v prometu s sadjem in zelenjavo, perutnino in jajci ter je v ta namen skupščina sprejela odredbo, po kateri mora navedeno podjetje v sklad rizika odvajati 1 odstotek celotnega dohodka v prometu s prej navedenim blagom. Skupščina je tudi razpravljala o problematiki gostinstva in turizma ter sprejela sklep o likvidaciji prejšnjih gostišč na pravila »Na hribčku« in »Kleku« kakor tudi sklep o odobritvi sredstev za adaptacijo in ureditev Doma Tončke Ceč na Kleku. B Delo In delovna razmerja: Pri razpravi o poročilu dejavnosti zavoda za zaposlovanje delavcev je skupščina ugotovila, da obstojajo delovna mesta, na katerih bi se lahko zaposlila marsikatera ženska, zato je zavzela stališče, da morajo gospodar, organizacije pregledati delovna mesta in ugotoviti, na katerih delovnih mestih bi se namesto moških lahko zaposlilo ženske, da bi na ta način lahko zaposlild kar največ žena in mladine. Nadalje je obravnavala analizo osebnih dohodkov v gospodarskih organizacijah in družbenih službah ter vsem tem organizacijam priporočila, da morajo pri nagrajevanju upoštevati objektivna merila. Poseben poudarek je dala skupščina uvedbi 42-urnega delovnega tedna, o čemer je razpravljala dvakrat, zavzela stališče, da morajo delovne organizacije čimprej izdelati potrebne analize in predloge za prehod na 42-urni teden. S PODROČJA FINANC Skupščina je obravnavala realizacijo dohodkov in izdatkov občinskega proračuna ter ugotovila, da poteka izvrševanje proračuna v redu, ker pa nekatere postavke niso bile izkoriščene, druge zopet prekoračene, je sprejela tudi sklep o rebalansu proračuna, ki zagotavlja nemoteno financiranje proračunskih izdatkov do konca leta. Z ozirom na stanje obrti in da se ne bi socialno ogrožalo predvsem starejše ljudi, je skupščina sprejela odlok o občinski dokladi na dohodek od samostojnih poklicev in Oremoženj, s katerim so določene minimalne stopnje občinske doklade od samostoj- nih poklicev in premoženj. Sprejela je tudi sklep o pomoči občini Litiji za škodo, povzročeno po potresih. S PODROČJA DRUŽBENIH SLUŽB: 0 šolstvo: Skupščina je obširno razpravljala o poročilu stanja v šolstvu ter sklenila, da je treba za šole zagotoviti dovolj kvalitetnega pedagoškega kadra, vskladiti osebne dohodke v šolstvu ter zasi-gurati potrebna sredstva za nemoteno financiranje šolstva. S Kultura in telesna vzgoja: Tudi o problematiki kulturne in telesno vzgojne dejavnosti in njenem, financiranju, je temeljito razpravljala skupščina ter sprejela stališče, da je treba v bodoče še bolj pospeševati kul-tumo-prosvetno in telesno-vzgojno dejavnost, financiranje posameznih društev in organizacij pa preko sklada za financiranje kulturne in telesno-vzgojne dejavnosti urediti tako, da bo višina sredstev odvisna od števila prireditev, od kvalitete in množičnosti, skratka, od aktivnosti posameznega društva oziroma organizacije. Iz navedenega pregleda izhaja, da so bila vprašanja in problematika, o kateri je razpravljala in sklepala naša skupščina zelo pestra, pri čemer moramo poudariti, da so odborniki obeh zborov s plodno in poglobljeno razpravo ter zastopanjem stališč volivcev pripomogli k uspešnemu reševanju nalog, ki jih je v tem času zahteval gospodarski in družbeni razvoj komune. Skupščini je bilo predloženo povprečno 20 zadev za vsako sejo, kar predstavlja zelo obširen dnevni red. kateremu pa se dosedaj nismo mogli izogniti, ker pač o zadevah, za katere je po veljavnih predpisih pristojna občinska skupščina, ne more sklepati nek drug organ, čeravno bi marsikatero zadevo brez bojazni lahko prenesli v pristojnost posameznega sveta. Osnutek statuta občine Trbovlje predvideva postopek za prenos določenih zadev iz pristojnosti skupščine na svete, poleg tega pa bodo na svete prenešene še nadaljnje pristojnosti, ko bodo zakoni in drugi predpisi vsklajeni z zvezno oziroma republiško ustavo. Sveti kot politično-izvršil-n; organi občinske skupščine so pomembni činitelj v razvoju komune, zlasti še zato, ker bodo z vse večjim prevzemom rpistojnosti v marsičem lahko prispevali k uspešnemu delu občinske skupščine ter razvoju gospodarskega in družbenega življenja v občini nasploh. Zavedajoč se tega dejstva, je skupščina in njena komisija za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja posvetila posebno skrb temu, koliko svetov bo ustanovila, kakšen bo njihov sestav in ali se bo odločila za združevanje oziroma razširitev svetov. Upoštevajoč pomembnost svetov je bilo namesto prejšnjih 11 imenovanih 13 svetov in sicer: svet za notranje zadeve, svet za splošno upravo, proračun in družbene službe, svet za družbeni plan in finance, svet za industrijo in obrt, svet za blagovni promet, turizem in gostinstvo, svet za kmetijstvo, gozdarstvo, lov in ribištvo, svet za urbanizem, gradbeništvo, komunalne in stanovanjske zadeve, svet za delo, svet za telesno vzgojo, svet za šolstvo, svet za prosveto in kulturo, svet za socialno varstvo in varstvo družine in svet za zdravstvo. Ti sveti so od imenovanja v mesecu juliju na 21 sejah in 59 točkah dnevnega reda obravnavali problematiko svojega delovnega področja ter intenzivno pripravljali predloge, poročila, problematiko in osnutke odlokov za občinsko skupščino. Na seje svetov so bili vabljeni tudi zastopniki delovnih organizacij, kadar je svet obravnaval vprašanja z njihovega dejovnega področja, tako da so ti predstavniki lahko sklepe in stališča svetov lahko kar najhitreje posredovali pristojnim organom v delovni organizaciji. Pri imenovanju članov svetov je skupščina upoštevala predvsem tiste občane, ki so s svojim dosedanjim delom pokazali, da so zainteresirani za delo in da so kos nalogam na določenem področju, tako da bi sveti lahko obravnavali res aktualna vprašanja, dajali izvirne predloge in pobude in tako prikazovali tak položaj na posameznem področju, kakršen v resnici je. Kar zadeva delovanje ostalih kolegijskih organov skupščine, moramo reči, da so prav tako uspešni pri delu, zlasti komisija za prošnje in pritožbe, ki je doslej pravočasno rešila vse prejete vloge, uspešnost pri delu je pokazala tudi odbomiška komisija za stanovanjske zadeve, komisija za izdelavo statuta občine, d očim je delo ostalih komisij in drugih kolegijskih organov odvisno le od števila predloženih vlog občanov in se zato redkeje sestajajo le po potrebi. Dosedanje uspešno delo občinske skupščine in njenih organov dokazuje, da so od- Delo in problemi stanovanjskih skupnosti (Nadaljevanje s 7. strani) Stanovanjska skupnost Trbovlje II je zaključila poslovno leto 1962 kljub vsem težavam s čistim dohodkom 396.5^0 dinarjev in z osnovnimi sredstvi v znesku 186.933 dinarjev. Servisi pa so v ■svojem poslovanju realizirali 6.900.000 dinarjev, za 1. 1963 predvidevajo čistega dohodka v znesku 900.009. osnovnih sredstev pa 1,400.000 dinarjev. De:avnost servisov pa bo v letošnjem letu presegla 16.000 090 dinarjev, še večje uspehe bi lahko dosegli, če bi skupnost imela lastne prostore za razvijanje kovinske, zidarske in mizarske dejavnosti. Za to dejavnost je treba večjo delavnico kot jo ima sedaj. S tem bi zadovoljili naročila občanov, v krajših rokih kot dosedaj. Z ozirom na to, da se v gornjih Trbovljah naselje prebivalstva vedno veča, bo nujno, da bo skupnost stremela za tem, da se servisna dejavnost razširi, istočasno pa pridobijo aktivni strokovno kvalificirani kadri. Kljub vsem težavam, ki so ovirali delo te skupnosti, je uspeh le viden. Nabavila je pisarniško opremo za vse prostore, električni računski stroj, pisalni stroj in nekaj inventarja za kovinsko servisno delavnico, kar je znašalo vrednost preko milijon dinarjev. Iz vsega navedenega lahko ugotovimo, da bo morala stanovanjska skupnost v prihodnje' še bolj upoštevati predloge občanov, razvijati in širiti tiste servisne delavnice, katerih uslug najbolj primanjkuje v tem delu Trbovelj in s tem zagotoviti občanom hitre in cenene usluge. STANOVANJSKA SKUPNOST ZASAVJE: Ta skupnost je od junija 1962 do novembra 1963 opravila en zbor občanov in več zborov volivcev. Na vseh teh zborih so se obravnavala vprašanja in problemi, ki zadevajo to območje. Rešeni so bili naslednji problemi: Pri elektrarniškem bloku na Zasavski cesti je trg. podjetje »1. junij« uredilo poslovalnico z živili. Urejeno je tudi gostišče Elektrarne, v Bevškem je trg. podjetje »1. junij« uredilo cestno ograjo. Od strani upravnih organov občinske skupščine je izdana lokacija za otroško igrišče pri ce-mentarniškem bloku v Bevškem. Opravljen je tudi odkup zemljišča ter je igrišče v izgradnji. Z odlokom občinske skupščine se je z mesecem marcem preneslo popravljanje nekaterih cest na stanovanjsko skupnost, ki te ceste dobro vzdržuje. Poleg tega ima ta skupnost organizirano tudi socialno-zdravstveno službo, ki pa je še v razvoju in še ni dosegla vidnejših uspehov. Na zborih občanov, ki jih je skupnost sklicala, je bilo iznešenih še več predlogov, kot so: preureditev trgovske poslovalnice v Bevškem, ker je zastarela, nima odgovarjajočega inventarja niti skladišča. Volivci bomiki in člani svetov pra vilno doumeli njihovo po slanstvo i,n da so z doseda njim aktivnim delom v teb organih opravičili zaupanje volivcev. Ne glede na dosežene uspehe, pa bomo mora li v bodoče skrbeti za še tesnejšo povezavo na relacij: volivec — odbornik — občin ska skupščina, ker le take bodo volivci oziroma občani pravočasno seznanjeni s problematiko, ki jo obravnava skupščina oziroma bo skupščina pravočasno obveščena c predlogih in željah občanov Jasno je, da se pri delu skup ščine in njenih organov po rajajo tudi razne težave in da skupščina kljub dobri volji odbornikov posameznih želja in predlogov občano« in gospodarskih organizacij vedno ne more pozitivno rešiti, bodisi zaradi nepristojnosti ali zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. S Občinska skupščina in • njeni organi bodo tudi v 0 bodoče vložili ves svoj • trud in vpliv za nadaljnji S uspešni razvoj gospodar. 0 stva in družbenih služb v B občini, v korist hitrejšega 0 dviga osebnega in družbe-0 nega 'standarda občanov. naj bi se v bližini Sušnika zgradila nova trgovina, v kateri bi imele svoje prostftre »1. junij« z živili, »Vitamin-ka« in podjetje »Meso«. Pereč problem predstavlja rekonstrukcija ceste Sušnik— Drofenik, ki dosedaj še ni urejena. Na eni izmed sej sveta za urbanizem, stanovanjsko in komunalno dejavnost je bil določen prioritetni red za popravilo in rekonstrukcijo cest. Za to cesto je projekt že gotov, ravno tako je sklenjena m podpisana ža pogodba z izvajalcem del ter sredstva zagotovljena, tako da se bo s preureditvijo te ceste pričelo v zgodnji spomladi in cesto izročilo svojemu namenu 1. maja prihodnjega leta. Po predlogih zborov volivcev je bil za leto 1963 pri stanovanjski skupnosti izdelan tudi predračun za izgradnjo otroškega igrišča pri elektrarniških blokih za Savo. Urejeno pa ni bilo cestišče za prevoz s kamioni iz Bev-škega v Jugov graben, ker ni bilo dovolj sredstev na razpolago za to cesto. Poseben problem pri tej skupnosti predstavlja ustanovitev otroško-varstvene ustanove, katero si žele občani Bev-škega in bližnje okolice že vrsto let. V ta namen je skuonost želela odkupiti stanovanjsko hišo Drofenik in v njej urediti te prostore, vendar sredstev za ta odkup v letošnjem letu ni bilo in bo to treba preložiti na prihodnja leta. Vse stanovanjske skupnosti žede večje povezave in kontaktov z občinsko skupščino in njenimi organi, kar bo v bodoče tudi zagotov-