PRIMORSKI dnevnik “lajati v Trstu J*™* 1945. njegov EK** PARTIZANSKI SEVNIK M 26. novem- nad “ vasi ZaktiS uerknim. razmnožen Od 5. do 17. E??? ,944 se ie ti-,lskatni pod Ptt Idriji, do 8. wm nTv Patbzanski DNEV-Uls v zasužnjeni Evropi. primorsk M dnevn o- ~v D- =• o TJ ro m PP 559 '2 (4 linije) »o 1 ~ O- r— -n 7š Gi ■Z. Gl £_ ■> n CD K) Cena 500 lir - Leto XXXIX. št. 199 (11.615) Trst, petek, 26. avguste Skrajno vprašljiva politična pobuda PANNELLA nima dokazov O GROŽNJAH PERTINIJU rT tajnik radikalne stranke men 0 fannella je dosegel svoj na-uejj' nJegavo ime je na prvih stra-nj. Vse*1 italijanskih časopisov, a o sedri i!'em strat>u za življenje pred-Ijivoga Pertini->a ^ ostalo nič otip- 50 x S®6, skotila se Je p0j’ W lahko ocenili vso zadevo, ni) nr. ni Pannella včeraj sezna-^notranjega ministra Scalfara, še dokazi*^ rimskega sodnika Albana, z bgj..,’ ^i bi utemeljevali njegovo ™en za Pertinijevo usodo, bj nisem mislil na zaroto, ki difal cn°- politično ali moralno lik vi -mi _ Predsednika Pertirrija. Mi sa-folj j,-Se dolgo borimo proti za-Je naperjena proti republiki, Pa r.' . je znana tudi kamenju, ne b^^aznim Galluccijem.» Pannellove ^ straneh njegove agencije kazu ;radicali» precej zgovorno do-ditei i J°’ je tokrat radikalni vo-gova^kosil samega sebe. Vsa nje-ifl J^n j® le skupek razmišljanj ČL^nih sklepanj ob vse prej kot Pa S(l 'taLijanskih razmerah. Vseeno dele ateg°ve besede marsikoga zaves d,Z'V0’ saj je v grobem obnovil loži k^andal o tajni prostozidarski stihih' ’ ° Gel lije vi h in Calvijevih sebnostz . italijanskimi političnimi o-Pisan? •' vrsticami njegovega ta Je tudi precej jasno razvidno, da je namenoma sprožil vso zadevo, da bi pred iztekom Pertinijevega mandata zmešal štrene vsem tistim, ki jim je cveliki hrast» na poti. Vsekakor pa se je Pannella za svoje politične cilje poslužil skrajno vprašljivega načina, ki ruši vsa pra vila politične igre. V državne inštitucije in v stranke je še večkrat zagnal kamen, a tokrat je bil kamen tudi zanj preobilen. Pertini je za Italijane že pravi simbol, da je vpletanje njegovega imena v Pannello- vo demagogijo vse prej kot nedolžna zadeva. Nič čudnega torej, da je notranji minister Scalfaro stopil do radikalnega voditelja, da je o vsem že včeraj poročal Craxiju. Tudi sodstvo je uvedlo preiskavo, saj ni moglo mimo dejstva, da ima lahko poslanec italijanske republike dokaze o grožnjah proti predsedniku republike. Vsi pa bi najbolje storili, da bi takoj ob začetku preprečili, da se je vsa zadeva neupravičeno razrasla. TRAGIČNA EKSPLOZIJA CRAXI SPREJEL SOARESA RIM — Predsednik vlade Craxi je sprejel včeraj po poldne poglavarja portugalske vlade Maria Soaresa. Uradni komunike predsedstva vlade govori o zelo pri srčni izmenjavi mnenj o splošnih mednarodnih političnih vprašanjih. Predsednika obeh vlad sta podčrtala interes, ki ga imata Italija in Portugalska za krepi tev medsebojnih odnosov tako na političnem, ,kot na gospodarskem in trgovinskem področju. Craxi in Soares sta govorila tudi o razširitvi Evropske gospodarske skupnosti na Portugalsko, v zvezi s čimer je Italija zagotovila svojo podporo, ter sta izrazila upanje, da bo čimprej prišlo do rešijye- tega vprašanja, ki se vleče že od leta 1977. Na sliki (telefoto AP); Craxi in Soares na kosilu. Taborniki RMV danes Jočejo. Taborniška organi v lfa. Jtei že 30 let med Slovenci in nekje ob robu dogajanja no °,zivlianja. Tiho. vendar vztraj c0 q ,os Proslavljamo 30. obletni-to y°00. sm° se pripravljali, za-00 Priredimo zlet v Sovodnjah, ki se odvija v teh dneh. Zlet obsega tri tabore, sprejme 300 ljudi, v petih dneh se bodo zvrstili izleti, o-gnji, športna tekmovanja, kulturni spored, družabnost, tako da bodo dnevi polni in pestri. Akcija, ki je nismo še priredili. Trdimo, da se vedno borimo in negujemo načela, ki smo si jih zastavili na začetku. Vzgajamo mlade v ljubitelje narave, v zavedne in aktivne pripadnike slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, v duhu idej, tradicij NOB. Skušamo jim nuditi vrednote, ki jih dandanes v vsakdanjem življenju ne najdejo. Graditi ideale ni lahko, pa še z organizacijskimi in finančnimi problemi. Taborjenja, izleti, sestanki, orientacijski pohodi, zirrw-vanja, ekskurzije, to so naše oblike dela, to so sredstva za doseganje uspehov v otrocih in obletnicah. To in veliko volje. MOJCA ŠVAB Kljub včerajšnjem dežju še težave z vodo Kljub včerajsfiji plohi se težave z dobavo vode v našem mestu nadaljujejo. Vodstvo podjetja ACEGA je sporočilo, da bo moralo v prihodnjih dneh zmanjšati dobavo vode zlasti v nočnih urah, vse pa bo seveda odvisno od vremena, ki pogojuje polnjenje rezervoarjev pri Devinu in pri Nabrežini. «Vprašanje pomanjkanja vode,» menijo odgovorni strokovnjaki podjetja ACEGA, «se bo mogoče spet zastavi lo v ponedeljek, saj ob koncu tedna Tržačani porabijo manj vode kot med tednom. Kljub temu, pa velja še vedno poziv občanom naj varčujejo z vodo.* NA 4. STRANI Kako z davki za smetarske storitve? Med storitve, za katere mora občan plačati določen davek, sodijo tudi storitve občinske smetarske službe. Vsem je ob tem znano, da so tudi tarife za te storitve v zadnjem času znatno poskočile. Kljub temu pa so računi, ki so jih prejeli pred nedavnim po pošti prebivalci nekaterih okoliških vasi tržaške občine tako astronomski, da vzbujajo pravo ogorčenje. Poleg davkov za letošnje storitve jim je smetarska služba zaračunala tudi storitve za pretekla leta, kar gre v številkah v stotisoče. Pri vsem tem pa je zanimivo, pravijo občani, da so bile storitve vsa ta leta skrajno pomanjkljive, ali pa jih sploh ni bilo. O vprašanju se bodo morale občinske oblasti jasneje izreči. NA 4. STRANI RIETI — Nekaj pred poldnevom je v tovarni umetnih ognjev v kraju Tomano di Borgorose prišlo do silovite eksplozije, ki je terjala šest človeških življenj (med mrtvimi je tudi 15-letni fant) in ogromno gmotno škodo. Doslej še niso uradno ugotovili istovetnosti trupel, tako da bi število mrtvih utegnilo v prihodnjih urah še narasti, saj je bila moč eksplozije taka, da je trupla delavcev dobesedno raznesla in njihove ostanke raztresla v krogu kakih 20 metrov od kraja eksplozije. Do tragedije je prišlo na enem od hribov, ki obkrožajo vas Torano. Tovarno umetnih ognjev sta sestavljali dve baraki iz pločevine in zidano nizko poslopje, v katerem je bil končan proizvod. Delavci so začeli z delom ob 7. uri in dopoldne so že izdelali dokajšnjo količino umetnih ognjev, ko je prišlo, za sedaj iz še nepojasnjenih vzrokov do eksplozije, ki je popolnoma razdejala baraki in v veliki meri porušila poslopje, v katerem so bili končani ognji. Na kraju eksplozije je nastala pol metra globoka luknja. Preiskovalci ugotavljajo, da je la-stnik imel dovoljenje za posest 50 kg smodnika, moč eksplozije pa naj bi dokazovala, da je v barakah bilo mnogo več razstreliva, morda dvakrat toliko ali še več. Na sliki (telefoto AP): Eksplozija je razdejala tudi avta, ki sta bila parkirana v dokajšnji razdalji. Tamara Bikova čez 204 cm Ženski svetovni rekord v skoku v višino ni zdržal niti teden dni. V soboto sta v Londonu 203 cm preskočili tako Zahodna Nemka Meyfarthova kot Sovjetinja Bikova. Sinoči pa se je na mitingu v Pizi Tamara Bikova povzpela na 204 cm. Sl«venski razred J? tehničnem zavodu ^ilei v Gorici i5StrslV0 za šolstvo iz Rima je na j* odprtje slovenskega razreda tavod, ‘Tajskem tehnično industrijskem So Vf-U Galileo Galilei v Gorici. Vest c°, u.traj >z Rima sporočali v Gori Volj ^jZ.red bodo odprli če bo zanj do- NA 8. STRANI i niso ^°lnik ^ dobili poviškov Uidi so novo šolsko leto in z njim in novi problemi učnega ‘Vtevjj,' ^°d te spadajo vsekakor ^9ja ^ i®? odprto sindikalna vpra brila | aikov, kljub temu da so a to^^tos podpisali novo delovno i>il°^videnih poviškov plač še ni 9fove,.lir 2ak!adno ministrstvo ni še v skl-1!0, so domenjeni poviški u z vsedržavno politiko o o-VanJU inflacije. NA 4. STRANI Armenski atentat BERLIN — Eksplozija peklenskega stroja je popolnoma uničila dve nadstropji palače «Maison de France* v središču Zahodnega Berlina, kjer so prostori francoskega konzulata in kulturni center. V eksploziji sta izgubili življenje dve osebi, 23 pa je bilo ranjenih. Odgovornost za atentat je prevzela armenska teroristična skupina ASALA. Za razliko od prejšnjih armenskih terorističnih akcij so tokrat atentat obsodile skoraj vse armenske politične skupine, ki se ne strinjajo s takimi metodami, kljub temu da obtožujejo Francijo, da je sama kriva armenskega srda*. Resnici na ljubo so francoske oblasti sprejele vrsto restriktivnih ukrepov proti armenski skupnosti šele po atentatu na Orlyju. Medtem pa so v Berlinu ugotovili, da so neznanci podtaknili peklenski stroj prav v tretje nadstropje, kjer so prostori generalnega konzulata. Rušilna moč je bila tako močna, da ni samo popolnoma razdejala dveh nad stropij, temveč da se lahko vsak trenutek zruši celotna stavba. Kelly pobegnil ugrabiteljem BUENOS AIRES — Guillerm« Kelly, ki so ga neznanci v vojaških uniformah ugrabili v sredo zjutraj in čigar truplo naj bi našli že nekaj ur po ugrabitvi, se je le rešil iz rok svojih ugrabiteljev in srečno prispel do policije, ki ga je zatem dalj časa zasliševala, da bi ugotovila, kako je prišlo do ugrabitve in kasneje do njegovega bega. Na svoji tiskovni konferenci je Kelly zanikal, da bi ugrabitev sam organiziral ter še enkrat poudaril, da so v Argentini prisotne močne prevratniške sile mafijskega značaja. Kelly je spet ponovil svoje obtožbe na račun prostozidarja Massere, povezanega z. velikim mojstrom tajne lože P2 Liciom Gcllijem. Po njegovem mnenju naj bi ugrabitev bila zgolj opozorilo. SREBRO IN BRON ZA BRATA PETRIČ Borut Petrič Jugoslovana, brata Petrič tudi tokrat na velikem tekmovanju nista razočarala. Nasprotno! Včeraj sta namreč na plavalnem EP v Rimu priborila Jugoslaviji prvi kolajni na tej prireditvi. V tekmi na 400 m prosto je namreč Borut o- svojil srebrno kolajno, Darjan pa je bil tretji. Zmagal pa je seveda glavni favorit, Sovjet Vladimir Saljnikov. Navdušenje v jugoslovanskem taboru ob velikem uspehu bratov Petrič je bilo nepopisno, čeprav je pred dvema letoma v Splitu Borut celo ugnal Saljmkova. Resnici na ljubo, pa tokrat nihče ni mogel pričakovati, da bi lahko sovjetski plavalec zopet izgubil in osvojeni kolajni sta za brata Petrič izredne vrednosti. Včeraj sta tudi padla en svetovni in en evropski rekord. Vzhodna Nemka Ute Getveniger je dosegla najboljšo znamko na svetu na 100 m prsno, sovjetska štafeta 4x100 m prosto pa je izboljšala evropski rekord. Za lep uspeh pa je poskrbela tudi Italijanka Cinzia Savi - Scarponi, ki je v času novega italijanskega rekorda osvojila bron na 100 m delfin. Predsednik slovenske vlade Zemljarič o perečih problemih sežanske občine SEŽANA — Predsednik Izvršnega sveta Socialistične republike Slovenije Janez Zemljarič je danes na Sežanskem. Do konca leta je treba z akcijo obnove brkinskih gozdov, ki jih je na 12 tisoč hektarih površin prizadejala naravna ujma pred tremi leti, zaključiti in vse moči vpeti v biološko sanacijo na tem predelu Slovenije, je v sklepnem pogovoru z gozdarji in predstavniki sežanske in ilirskobistriške družbenopolitične skupnosti poudaril predsednik slovenskega izvršnega sveta Janez Zemljarič, ki se je danes s sodelavci mudil na Sežanskem. 270 tisoč kubičnih metrov posečene lesne mase brkinskih gozdov, izgradnja 65 kilometrov cest in 728 kilometrov gozdnih vlak in na novo zasejanih 511 hektarov površin dovolj zgovorno pove, kako hitro in uspešno so spravili pod streho to solidarnostno akcijo, ki jo je treba še letos zaključiti, je poudaril Janez Zemljarič in se laskavo izrazil nad izkazano solidarnostjo slovenskih gozdarjev, predstavnikov Jugoslovanske ljudske armade, krajanov v tej krajevni skupnosti v Brkinih in širše družbenopolitične skupnosti, ki je stala ob strani v tej naravni nesreči. Sedaj pa je na vrsti nova dolgoročna naloga, to je biološka obnova br kinskih gozdov, ki mora biti zaradi vlaganja še kako velikih finančnih sredstev in ob širši solidarnosti in pomoči zasnovana na strokovnih in znanstvenih osnovah. Z začetim je treba nadalje- vati in brkinskemu človeku, ki se mora prav ta ko vključiti v ta prizadevanja zagotoviti nadaljnje izkoriščanje tega naravnega bogastva, ki mu pravimo gozd. Potem se je predsednik izvršnega sveta Socialistične republike Slovenije Janez Zemljarič sestal še s političnim aktivom sežanske občine, katerega so seznanili z gospodarskim trenutkom, s prizadevanji pri gradnji brestoviškega vodovoda, o ukinjenju internističnega oddelka v sežanski bolnici Ivana Regenta ter o že 20 let onesnaženi reki Reki, ki predstavlja že nacionalno sramoto. Za ta žgoč problem, ki dobiva ne samo slovenske in jugoslovanske razsežnosti ampak celo mednarodne, se je Janez Zemljarič še kako zavzel ter dodal, da morajo do konca leta naliti čisto vodo, kdo in koliko je osnaževalec, te danes mrtve reke. Z ogledom ene najbolj onesnaženih slovenskih rek, danes že mrtve reke Reke kot smo rekli iz Škocjanskih jam ter s popoldanskimi pogovori s člani začasnega poslovodnega organa nove sestav ljene organizacije združenega dela Timav je zaključil obisk na Sežanskem. V popoldanskem pogovoru je razdeljeval začetek poti in mesto nove sestavljene organizacije združenega dela Timav, tako v regiji, kot v širšem slovenskem in jugoslovanskem prostoru. 6.671 delavcev in več kot 2 tisoč kooperantov •Timava ima pomembno mesto tako v kmetijski proizvodnji, v živilsko-predelovalni industriji, turizmu, trgovini, transportu in zunanji trgovini. Še več, nova sestavljena organizacija ima široko odprta vrata navzven, medtem ko bodo do konca leta celotni prihodek zaokrožili na 23 milijard dinarjev delež izvoza pa je le 10-odstoten. Seveda pa je še veliko neizkoriščenih naravnih danosti, pa naj si bo to na področju kmetijstva, ribištva, turizma, kakor pri vključevanju v mednarodno delitev dela, še zlasti v maloobmejni blagovni menjavi. Kakorkoli že, potrebne so opredelitve, razvojni programi, potrebna je večja elastičnost pri uresničevanju zastavljenih nalog. Ena najpoglavit-nejšit pa je prav gotovo večji izvoz, ki mora doseči vsaj tretinjski delež celotnega prihodka. Predsednik slovenskega izvršnega sveta Janez Zemljarič je predstavnikom nove sestavljene organizacije Timav obljubil vso podporo pri uresničevanju zastavljenih ciljev, v isti sapi pa opozoril na najostrejšo reakcijo republiškega izvršnega sveta če se naloge ne bodo uresničevale za katere so se delavci opredelili, smo na začetku poti in v boju je treba zmagovati. Časa za zamujanje ni več. Smo torej v skupni ladji, ki pluje v razburkanem morju je dejal Janez Zemljarič in zaključil, da le s skupnimi močmi, z združevanjem dela in sredstev in z enotnimi nastopi na domačem in tujem tržišču je moč premagovati tudi najbolj zahtevne naloge. VOJKO KRPAN McFarlane v Ri®u RIM — Posebni odP“]w predsednika Reagana _KOy McFarlane je prispel včeraj Rim, kjer bo imel vrsto sestanK»v z italijanskimi voditelji- NajP ga je sprejel zunanji mimste dreotti, ki se je pogovarjal "J približno poldrugo uro. OD je Reaganov oposlanec za » vzhod dejal, da je bil jn skupnih prizadevanjih Kanj*-ZDA za umik vseh tujih oho«« nih sil iz Libanona, tako na libanonska vlada lahko uve J svojo suverenost nad vsem liera- J i Ha je McFarlane je poudaril, nai j predsednik Džemajel veliko vlogo, ki jo imajo damske mirovne sile v Libanon > benem pa je poudaril tudi napo Italije za obnovitev države, riški predstavnik je v zunanjim ministrom ^vhod« obravnaval tudi težave, ** nastale, ko bodo morale h ske sile prevzeti območje, . bodo Izraelci zapustili. N , težav bo na območju . a\,IlDaj dar bodo italijanske sile, z ameriškimi, britanskimi m coskimi nudile libanonskim o« stem vso nodnoro. Žgoče teme na seji ministrskega kabineta RIM — Predsednik vlade Craxi je sklical za danes sejo kabinetnega sveta, ki naj bi pripravil sejo ministrskega sveta, ki je predvidena za prihodnji teden. Kot je znano, so v kabinetnem svetu, poleg predsednika Craxija, podpredsednik vlade Forlani, zunanji minister Andreotti, notranji minister Scalfaro, zakladni minister Goria, minister za proračun Lango, obrambni minister Spadolini, minister za industrijo Altissimo ter minister za delo De Michelis. Na dnevnem redu seje je predvsem vprašanje, kako ozdraviti gospodar stvo v Italiji, ki sedaj preživlja hu de čase. Najprej pa bo treba poiskati 10.000 milijard lir, ki so potrebne. da bi potisnili primanjkljaj v državnih blagajnah v okvir 80.000 milijard. Potem je še vprašanje izteka roka ministrskega dekreta, ki je vpeljal nekatere oblike varčevanja pri zdravstvu in socialnem skrbstvu. Dekret bo zapadel 10. septembra. Da se finančna vrzel na tem področju ne bi poglobila, vladi ne preostaja nič drugega kot obnoviti ukrep. Da bi pridobili 10.000 milijard lir bo vlada morala verjetno varčevati pri stroških javne uprave. V prvi vrsti se postavlja vprašanje INPS, kjer bodo verjetno ponovno preučili zadevo integracij minimalnih pokojnin. Na davčnem področju bi morali razpravljati o ukrepih glede IVA Gellija ščiti molčečnost petične elite Sinje obale NICA — Niško sodstvo bo danes izpustilo na začasno prostost starinarja Alaina Deverinija, ki je najel enega od avtov, s katerimi se je Li-cio Gelli s svojim spremstvom oddaljil iz Monakova. To je kot kaže že drugi udarec francoski policiji. Prvega so doživeli, ko so morali po večurnem zasliševanju izpustiti Gelli-jevo snaho Marto. Kljub požrtvovalnosti francoske policije preiskava le s težavo napreduje v džungli petične elite s Sinje obale. Na dan prihajajo nove in nove povezave GelUjevih z raznimi uglednimi in manj uglednimi osebnostmi, a preiskovalci imajo kot kaže vezane roke. Nihče ne skriva, da je odvetnik Georges Luciani v stikih z Gellijevim i sinom Raffaellom, prav tako je znano, da sedaj brani interese Gellijevih, ker je njihov dolgoletni prijatelj. Proti njemu seveda policija ne more ukrepati, kot je morala izpustiti Marto Gelli. Vsi napori preiskovalcev so sedaj osredotočeni na iskanje Raffaella Gellija, saj gotovo ve, kje se nahaja njegov oče. Kljub izrednemu zanimanju fran coskega in seveda italijanskega, tiska pa so konkretne vesti o zadeVi Gelli izredno skope. Po trditvah, da je Gelli že na varnem v kaki latinskoameriški državi, se vedno bolj utrjuje prepričanje, da je Gelli praktično pod nosom francoske policije v eni od neštetih vil Sinje obale. Le redki verjamejo v trditve za- hodnonemške ^ se obrnila na predsednika Sandra Pertinija in pa to n ka vlade Bettina Oranja- zfl po- zaleglo, saj bi jima dovoljena svojitev ne prepustilo noben sko sodišče. Na Kosovu pripravljeno za n'ovo šolsko leto PRIŠTINA — Na včerajšnji seji predsedstva PK SZDI, Kosova so poudarili, da ta pokrajina pripravljena pričakuje novo šolsko leto. Ustvarili so občutno ugodnejše pogoje za šolanje mlade generacije. Predsednik sekcije za izobraževanje, znanost in kul turo Selim Musliju je ugotovil, da imajo v pokrajini več šolskih prostorov, da se je izboljšala kvalifikacija strukture učnega kadra in da so zagotovili znatno število učbenikov v albanščini, srbohrvaščini in turščirvi. Cene učbenikov v vseh jezikih so enake, kar ni bila doseda nja praksa. Učbenikov, ki so vplivali na indoktrinacijo mladine z nacionalizmom in iredentizmom, ne bodo več uporabljali. 1. oktobra bodo dijaki na Kosovu vstopili v 262 novih šol, s čimer se je vidno izboljšalo stanje, saj so zagotovljeni pogoji za prehod iz zasebnih hiš in ne ustreznih prostorov v sodobna poslopja. Adaptirali so študentske domove, v Prištini bodo zgradili še eno štu dentsko menzo, hkrati pa so začeli graditi še 69 novih šolskih objektov. Analize, o katerih so razpravljali včeraj, opozarjajo na zelo neugodno strukturo poklicev, za katere se odločajo mladi prebivalci Kosova. Za proizvodne poklice je predvidenih 16.000 mest v šolah, vendar se jih je v ju nijskem roku vpisalo trikrat manj. V šolskih centrih, ki mlade usposabljajo za ekonomsko komercialne delavce, l>a so zasedena že skoraj vsa mesta, (dd) V SFRJ rahel padec turističnega obiska BEOGRAD — Glavna turistična sezona se bliža kon cu, tako da iz turističnih krajev odhaja več gostov, kot jih tja prihaja. Po najnovejših ocenah turistične zveze Jugoslavije zdaj letuje v državi približno 830.000 gostov, med njimi je blizu 510.000 tujcev. Največ jih je na Jadranu, okrog 670.000, od tega približno 430.000 deviznih turistov. Za razliko od prejšnjih let se zdaj bolj množično zmanjšuje tudi število domačih gostov, saj je na pragu šolsko leto. V večini poročil piše, da so letovišča še nadalje solidno preskrbljena. V nekaterih pa nastajajo težave s kavo, sladkorjem in nekaterimi kozmetičnimi izdelki. Od začetka januarja do konca junija je bilo v SFRJ 19,7 milijona turističnih nočitev, ali za 1 odstotek manj kot v enakem lanskem obdobju. Po podatkih zveznega zavoda za statistiko je bilo v tem času 31.1 milijona nočitev domačih in 18,6 milijona nočitev tujih gostov. Ti podatki pa niso povsem natančni, ker za julij še niso dokončni. Po predhodnih podatkih je bilo prejšnji mesec približno 23,8 milijona turističnih nočitev, kar je prav tako za 1 odstotek manj kot julija lani. Do mači turisti so ustvarili približno 14,2 milijona, ozi roma za en odstotek več nočitev, devizni pa okrog 9,6 milijona nočitev ali za 3 odstotke manj kot julija lani. (dd) Primer Chinnici Trije osumljenci ostanejo v zaporu PALERMO — Palermska podjetnika Pietro ScarpLsi in Vincenzo Rabilo' ter Libanonec Bou Chebel Ghasna, so v priporu prejeli zaporne naloge, v katerih so osumljeni uboja sodnika Clvinnicija, dveh mož iz njegovega spremstva in vratarja stavbe, v kateri je sodnik prebival. Nalog je podpisal državni pravdnik v Calta nissetti, Sebastiano Patanč, ki vodi preiskavo o atentatu z dne 29. julija letos. Trije osumljenci so v priporu že od 3. avgusta, zaporne naloge pa je Patanč po vsej verjetnosti podpisal za to, da bi se izognil, njihovi izpustitvi na prostost, sa pripor sodne policije lahko traja le dvajset dni. Kaže to rej, da v preiskavi ni prišlo do no ds ^ benih novih elementov, abiP3 ' ■ sodnikov korak povezan nrib°^n dopustom, ki si ga bo vzc teden. Libanonec ima poleg nai>^ga na svojem seznamu še dva „ v J porna naloga, ki so ju ‘' ga tr^„. stu in Milanu zaradi njeg j.,janja vanja z mamili in prepre0" kradenih avtomobilov. Naročniki atentata na nicija pa za italijansko • Grifl vedno ostajajo trije bratran ,an?s od katerih sta dva na begui je ga junija, tretji pa se skr* ^ lih dvajset let. Libanonec .jgpi ska podjetnika so torej.06 . kaW\0. vršitve krvavega dejanja-sodniki sedaj zbirajo doka®10 Libanon zahteva podporo mednarodnih mirovnih sil EJRUT — Po pisanju vplivnega «An Nahar» je libanonska aa uradno zahtevala, naj večraaro-fnerilv’ italijanske, francoske in a-fu h™® Podprejo njeno vojsko na Šu-liharTa™evo Je posredoval poveljnik Jj^onske vojske gen. Ibrahim Tan-nistrst P°sredovanjem zunanjega mi DravCi3' ® tem vprašanju sta raz-in R Jala predsednik Amin Džema jel zli a^an°v odposlanec McFarlane. tov i° verjetno je McFarlane odpo rg v tej zvezi v Rim, na pogovo-dreottZUnanj?rn ministrom Giuliom An-^PadolinT m*nistrorn za obrambo rJ?® italijanskih in francoskih nad?trU1 vrbov so glede raztegnitve sujT? nad. šufom Precej enaka. Obe dii0 ^Jteenita, da bi se to lahko zgo-neriev -a -°b s°gtesnosti vseh part-®J Se posebej po sporazumu giban-ban?nsk° vlado ter političnim pjgj ■iem in oboroženimi silami Na-DžUmP, socialistične stranke Valida mata. Kot je znano, ta zahteva brezpogojen umik s področja Šufa vseh krščansko konservativnih enot. Amerikanci do sedaj niso še pojasnili uradno svojega stališča. Vse te mrzlične priprave so posledica odločitve izraelske vlade, da zapusti (konec tega tedna) Libanon do črte na reki Avali. Na Šufu bi tedaj zazijala praznina, ki bi je libanonska vojska ne mogla napolniti. Bistvo tega spora je v nemoči libanonske vlade ter v navzočnosti krščanskih milic, ki delajo v okviru falangistične stranke, katero vodi Džemajelov oče Pier-re. Govori se, da skušajo sedaj zediniti politično in vojaško vodstvo fa-langistov ter doseči njihov umik s Šufa. Če ne bi prišlo do sporazuma, bi izbruhnila na šufu, po umiku Izraelcev, pravcata državljanska vojna. Naj zabeležimo že kratko vest: Izraelci še vedno trdijo, da se nameravajo umakniti na jug, toda predvčerajšnjim je najmanj 60 tankov šlo na Šuf. Desettisoči na Aqumovem pogrebu MANILA — Ob prepevanju domoljubnih himen in skandiranju gesel je včeraj na desettisoče Filipincev preplavilo manilske ulice, da bi se udeležilo pogreba ubitega voditelja filipinske opozicije Benigna Aquina. Množica je strnjeno sledila krsti, ki so jo nesli od Aquinovega doma do katedrale Santo Domingo, kjer se je odvijal pogrebni obred. Medtem pa so politični zavezniki Benigna Aquina s pravo ihto obsodili Marcosovo odločitev, da ustanovi preiskovalno komisijo, ki bi morala obelodaniti vse okoliščine, v katerih je prišlo do atentata. «Gre za pravo izzivanje ljudstva», so pripomnili predstavniki opozicije, ki menijo, da bo delo komisije povsem jalovo. Ostri protesti proti uboju Aquina so se včeraj dvignili tudi v Rimu, kjer je predsednik filipinske krščanske demokracije Thomas Conception obtožil ZDA preveč očitne filomarcosove politike. Še več, Conception je v imenu demokrščanske internacionale zahteval, da Reagan odpove svoj obisk na Filipinih Na sliki (teiefoto AP): demonstracije po manilskih ulicah. Pinochet se pogaja z opozicijo tiaJ’^J'riAG° DE CHILE - Včeraj se je začel v San-Pred. t ®.° Pričakovani dialog med Pinochetovo vlado in tjašk tevniki zmerne opozicije. Srečanju prisostvuje san-iz načškof Juan Francisco Fresno. Vest so potrdili wcijskjh virov- ga . !'®c'ar|je bi maralo biti že predvčerajšnjim, toda so 'Praša ' *ier bilo treba sporazumno razčistiti nekaj sriX/Lnj- .Predvsem je šlo za vprašanje, ali naj bo javno, ali zasebno ter kako naj bi o njem javnost. Po vrSs* Postaja očitno, da je zadnji protestni dan (4. nosy - globoko odjeknil v čilski in tudi mednarodni jav-noft' stevilo smrtnih žrtev tistega krvavega dneva in kljUbSe j® že povzpela na 27. Kaj takega tudi Pinochet, 2ato kSV0* ^grizenosti ni mogel prenesti več, posebno •ker se je njegova vladavina začela krhati od znotraj. a Pogovorih med vlado in opozicijo so navzoči za HUg v democratico* Gabriel Valdes (demokristjan), (jL, 'tepeda (republikanec), Enrique Silva Cimma (ra-in Ramon Silva Ulloa (socialist). Vlado zasto- pata notranji minister Sergio Onofre Jarpa in minister generalni tajnik Alfonso Marquez de La Plata. Cerkev nastopa tu v posredniški vlogi, že sama navzočnost san-tjaškega nadškofa pa jasno namiguje na verjetni iztek pogajanj, saj cerkev nadzoruje precejšen del političnih sil v Čilu. Pogajanja pa ne bodo lahka. Vladni krogi nočejo odstopati od dveh. svojih zahtev: Pinochetov odstop ne pride v poštev in prav tako se ne sme govoriti o sedanji ustavni ureditvi, ki bi morala veljati od 1. 1989. Razpravlja se lahko le o morebitnem predčasnem sklicanju volitev za kongres ter o morebitni vključitvi predstavnikov opozicije v državni svet. Pinochetov režim se bliža torej k svojemu logičnemu zaključku. Že sedaj pa navajajo imena ljudi, ki bi morebiti utegnili prevzeti predsedstvo začasne vlade, katere naloga bi bila vrniti Čile v demokracijo. Socialdemokrat, bivši senator, Luis Bossay je predlagal sedanjega predsednika vrhovnega sodišča Rafaela Rata-mala kot najprimernejšega človeka za to mesto. CZESTOCHOWA — V Marijinem svetišču na Jasni Gori se je včeraj začela 195. plenarna konferenca poljskih škofov, prva po junijskem obisku papeža Janeza Pavla II. v domovini. Gre za izjemno pomembno škofovsko srečanje, ki ne bo podalo le obračuna papeževega romanja na Poljsko, ampak se bo moralo nujno lotiti številnih odprtih problemov sedanjega družbeno političnega trenutka v državi, ki ga označuje zaključek dolgotrajnega obdobja vojaškega stanja in razglas delne amnestije. Pozorno bodo škofje preučili «posebna pravna določila», ki bodo ostala v veljavi vse do leta 1985 in v zvezi s katerimi so predstavniki cerkve in sam primas že posegli pri poljskih oblasteh, da bi dosegli njihovo vsaj delno omiljenje. Naslednja pomembna točka na dnevnem redu škofovske konference zadeva program pomoči zasebnemu kmetijskemu sektorju. Oblasti so že dale svoj pristanek za ustanovitev posebnega sklada, ki ga bodo upravljali škofje in v katerem naj bi se zbralo pet milijard mark, ki so jih prispevale škofovske konference z Zahoda. Sredstva so namenjena nakupu kmetijskih strojev in opreme, potrebne za kmetijsko proizvodnjo in živilsko industrijo. Ne nazadnje pa na Poljskem vlada veliko pričakovanje za morebitno stališče, ki naj bi ga konferenca zavzela ob tretji obletnici sporazumov v Gdansku, ki bo potekla 31. Hvgusta. V Koloradu preizkušajo novo satelitsko orožje Poslaig ^SHINGTON — Na izjavo Andropreva, da ne bo Sovjetska zveza prva glaVrie V vesolje protisatelitskega orožja in da bo na prihodnjem zasedanju °r°jj s*jup>ščine OZN predstavila predroben predlog o preprevedi vesoljskega • fu Bela hiša dala še nobenega odgovora. izkusil kh dneh pa se je razširila vest, da mislijo ZDA prihodnji teden pre-Allan pv Koloradu novo protisatelitsko orožje. Predstavnik State Departementa da ^ K.0l?}bfrg ni hotel ob tej novici dati časnikarjem nikakršnih izjav in dejal, je poUrt • a ZDA v zvezi s satelitskim orožjem javnosti že znana. Poleg tega, Ha terrf'Ud Bamberg, se Sovjetska zveza že več let ukvarja z raziskovanjem Področju in je tovrstno orožje že izdelala. SavjgJ^kateri menijo, da je ameriško protisatelitsko orožje v primerjavi s tesebn , m°dornejše in predstavlja izreden tehnološki napredek. Izvedenci bod0 a o tem ne bo odločala Francija, temveč izključno čad sam. Mitterrand v intervjuju svari tako libijskega voditelja Gadafija kot čadskega predsednika Habreja. Prvega pred preskusom delitve dežele, ki se mu bo Francija z vojaško silo prestavila po robu, drugega pia pred tem, da bi francoske sile v Čadu imel za dodatek svojim četam, s katerim lahko p» mili volji razpolaga. «Francija se ne bo pustila pripoljati tja, kamor ne želi,» je izjavil Mitterrand in pribil, da so francoske sile odvisne le od Pariza. Glede preti za mirno rešitev čadskega konflikta je francoski premier mnenja, da bi morali pri tem sodelovati tako OAE kot OZN in težiti k zagotavljanju enotnosti, suverenosti in neodvisnosti čadske države, k u-miku vseh tujih čet in k sodelova- nju čadskega ljudstva pri vzpostavljanju ustavnega sistema v državi. V okviru francoskih prizadevanj za mirno rešitev krize je predsednik italijanske vlade Craxi včeraj sprejel posebnega odpreslanca predsednika Mitterranda, Clauda Estiera. Leta je Craxiju posredoval sporočilo francoske vlade o čadski krizi, o nevarnosti, ld iz nje izhaja in o nujnosti za njeno čimprejšnjo rešitev s prega-janji. Mitterrandov odposlanec je predsednika italijanske vlade seznanil tudi z razlogi in cilji odločitev p>a-riške vlade ter pri tem prezval Italijo, naj se aktivneje vključi v prizadevanja za mimo rešitev konflikta. Te/mačno gospodarsko obzorje Latinske Amerike ^leni kontinent se utaplja v dolgovih je :pE JANEIRO — Medameriška banka za razvoj s°Cjai v*ar objavila letno poročilo o gospodarskem in tTjujenen Položaju v Latinski Ameriki, ki v celoti po-terifr ■0cene številnih brazilskih ekonomistov, po ka-9oSDrJe (o deželo - giganta povsem paralizirala huda ?»iQj0 arska kriza. Njen bruto narodni dohodek, ki le W^j« za kanadskim, je lani zabeležil skoraj iadolže\ padec> Brazilija pa ima v krogu «super» Hijjjj n'o latinskoameriških sester prvenstvo s kar 90 Qrdami dolarjev dolga do tujine. rjjfcj rierišfca banka ocenjuje, da je v Latinski Arne °d 120 milijonov delovno sposobnih ljudi (od skup- brei ' milijonov prebivalcev), skoraj 36 milijonov Vseh°rje-n*^ delno zaposlenih. Zunanji dolgovi «le> rJZav nebrzdano rastejo: še leta 1975 so znašali l6j milijard dolarjev, 1980. leta so se povzpeli na uJlard, letos pa so dosegli rekordno številko 310 drjav ^ zadnjem letu je le osem latinskoameriških l°k- tekrieiilo določen napredek v gospodarskem raz-^rinid flumbija, Ekvador, Panama, Paragvaj, Peru, dobofj, Venezuela in Dominikanska republika. Bruto ® Uinsl Vse^ ostalih dežel zelenega kontinenta pa so 'tern, in letošnjem letu znatno upadli. io batino ogroža pospešena inflacija, psihološko pa do tu neni tedi poraz v falklandski vojni. Njen dolg kv0Znasa zc ^2 milijard dolarjev, za povečanje ^adj ’ma' kljub obilni žetvi, le malo možnosti lTHa VeUke ponudbe na svetovnem trgu. Venezuela kratki"1 TOd‘iurd dolarjev dolga, vendar pretežno na nJen ■ r°fc, kar ji položaj še otežuje. Poleg tega pa ktva^Zv,)z 95 odstotno pokriva nafta, ki ji po poce-^°dka SUT°vine, prinaša za 25 odstotkov manj do ka robu propada se nahaja tudi Čile, ki ga je najbolj prizadel padec cene bakra na svetovnem-tržišču, njegov dolg do tujine pa znaša 20 milijard dolarjev. Svetovna gospodarska kriza je močno prizadela tudi Urugvaj, ki ima 3,2 milijarde dolarjev dolga in Paragvaj, ki je v le neznatno boljšem položaju z 1,7 milijarde dolarjev dolga. Brazilija predstavlja torej najtežji latinskoameriški gospodarski problem in si bo po ocenah Medameriške banke skušala pomagati s pogajanji z Mednarodnim denarnim skladom in finančnim sektorjem vlade ZDA za zagotovitev potrebnih virov. Vendar je njen položaj v odnosu do tujih upnikov vse težji, najbolj kritično pa je na področju energetike, kljub temu da si v Braziliji na vse kriplje prizadevajo najti nove naftne vrelce in širiti hidroenergetski potencial. Pesti jo tudi inflacija, ki je dosegla nezaslišano številko 140 odstotkov in ki je glavni vir nezaupanja mednarodnih finančnih krogov v brazilski program gospodarske sanacije. Zelo malo verjetno je zato, da bo brazilski minister za gospodarsko načrtovanje Antonio Delfim Netto, ki se že nekaj dni mudi v Parizu, uspel prepričati sogovornike Mednarodnega denarnega sklada in največje brazilske upnike v reprogramiranje brazilskih dolgov, kljub grožnji z moratorijem. O tem skrajnem tizhodu v sili* bodo v začetku septembra v Caracasu govorili predstavniki vseh ogroženih latinskoameriških držav, ki imajo v izredno visokih zadolžitvah do tujine svoj skupni imenovalec. V Čara času bod oskušali najti skupno rešitev, med predlogi zanjo pa je tudi ustanovitev «kluba dolžnikov» in razglasitev skupnega moratorija, se pravi nezmožnosti odplačeva nja dolgov, kar bi utegnilo pretresti ves svetovni finančni sistem. V Salvadorju ubit Italijan SAN SALVADOR — V Italiji je včeraj precej močno odmevala vest, da je bil v Salvadoru ubit neki italijanski tehnik. Salvadorski krogi so namreč sporočili, da je pod streli vojakov padel 27-letni Vitto-rino Andretto. Vzrok: Andretto naj se ne bi ustavil pri vojaškem cestnem bloku, kar je izzvalo reakcijo oboroženih mož. Vest je potrdil tudi glasnik državnega predjetja za energijo. Andretto je bil uslužbenec italijanskega podjetja COGEFAR, ki v Salvadoru gradi električno centralo v pokrajini San Vicente. IZŠEL JE GALEBOV ŠOLSKI DNEVNIK M. galebov šolski dnevnik 1983*1984 DOBITE GA V: TRŽAŠKI KNJIGARNI — Ul. sv. Frančiška 20 KNJIGARNI TERČON — NABREŽINA TRAFIKI TRETJAK — KRIŽ TRAFIKI SEDMAK — PROSEK TRAFIKI CHESSA — Narodna ulica, OPČINE PAPIRNICI ŽERJAL — BOLJUNEC S pričetkom pouka ga boste lahko dobili tudi na vseh slovenskih šolah. GALEBOVI PRIJATELJI, POHITITE Z NAKUPOM! Spodbudni> (»poročilo občinskega podjetja ACEGA Smetarska služba Voda: ta teden ne bo omejitev V tržaški pokrajini vsaj še ta teden ne bo primanjkovalo vode. Tako je sporočilo podjetje ACEGA, potem ko so njeni tehniki včeraj pregledali nivo vode v rezervoarju pri Devinu in Nabrežini. ACEGA je v sredo sporočila, da bo verjetno morala v prihodnjih dneh zmanjšati dobavo vode v nočnih u-rah zaradi izredne suše, ki traja že nekaj tednov in je že skoraj popolnoma osušila izvira Sardos in Tima ve. Obenem je pozvala občane, naj štedijo z vodo in naj je ne razsipavajo. Kot da bi uslišal poziv tržaškega občinskega podjetja, se je v sredo popoldne in zvečer ulil na pokrajino sicer skromni dežek, ki pa je že vsaj za ta teden zadostil potrebam. «Z dežjem smo prištedili za približno 10 tisoč kubičnih metrov vode,* je povedal včeraj odgovorni tehnik za vo dovodno službo pri ACEGA inž. Roc co, «to je tisto količino vode, ki nam je manjkala, da bi lahko brez težav dobavili vodo porabnikom do konca tedna.* «To še ne pomeni, da smo pridobili kdove kakšno rezervo. Zaradi dežja ljudje v sredo enostavno niso porabili toliko vode, kot v prejšnjih dneh: niso na primer na podvečer zalivali vrtov, kar pa v tem sušnem obdobju že mnogo zaleže,* je nadaljeval inž. Rocco. V sredo smo tako v tržaški pokrajini porabiti 205 tisoč do 210 tisoč kubičnih metrov vode namesto običajnih 230 tisoč kubičnih metrov. S pridobljeno rezervo bo sedaj lahko podjetje ACEGA tudi danes dobavilo porabnikom običajno količino vode, brez vsakršnih omejitev. »Vprašanje pomanjkanja vode se bo tako spot zastavilo v pomedel jek,* je še omenil inž. Rocco. Ob koncih tedna px>rabijo Tržačani manj vode kot med tednom, kar je tudi razumljivo, saj se mnogi odpravijo na izlete, drugi odidejo na kopanje. Prav zaradi tega bi morali tudi jutri in v nedeljo pridobiti še nekaj vodnih rezerv, ki naj bi jih (seveda, če se bo sušno obdobje še nadaljevalo) izkoristili v prvih dneh prihodnjega tedna. Četrtek in pietek naj bi postala, potemtakem, po predvidevanjih že spot kritična dneva. «če bo suša vztrajala, (na srečo pa je tudi včeraj dež zalil zemljo) bomo najverjet- neje prav ta dva dni prisiljeni zmanjšati dobavo, ali celo izključiti vodo v nočnih urah,* je obrazložil inž. Rocco in dodal, da se kliub prihrankom rezervoarji stalno praznijo, ker doteka vanje v teh dneh iz izsušenih tal prav skromna količina vode. «Da bi se položaj sprevrgel na bo lje, bi se sedaj zahotela poštena ploha, ki bi z deževnico zapolnila izsušene struge, podzemske kanale in kotanje,* je napovedal tehnik podjetja ACEGA. «S tako ploho bi za letos zagotovo rešili vprašanje vode v naših krajih, saj je september po padavinah mnogo bogatejši od avgusta. Dovolj bi bilo torej, da bi zdržali do prvih dni prihodnjega meseca,* je predvidel inž. Rocco, ki je ob koncu ponovno opozoril, naj občani še vedno štedijo z vodo. Priznanje vinogradniku Kantetu Župan devinsko-nabrežinske občine posl. Albin Škerk in občinski odbornik za kmetijstvo Bojan Brezigar sta sprejela vinogradnika Edija Kanteta iz Praprota, ki je v zadnjem času dosegel več pomembnih uspehov. Na nedavni občinski vinski razstavi v Nabrežini je prejel posebno prvo nagrado za belo vino, na vinskem sejmu v Ljubljani, ki se bo začel prihodnji ponedeljek, pa so njegovi malvaziji podelili veliko častno diplomo s srebrno medaljo. Te uspehe je Kante, ki upravlja očetovo kmetijo, dosegel z novo tehnologijo kletarjenja, ki je pri nas izredno redka tudi zato, ker je zelo draga: na Tržaškem je Kante edini, ki se poslužuje te tehnologije. To je bilo tudi rečeno na razgovoru na nabrežinskem županstvu na katerem sta župan Škerk in odbornik Brezigar izrekla Kantetu priznanje za njegovo delo in mu ob tej priložnosti izročila simbolično darilo. dražja in slabša Kdo še ni nikoli vzdihnil, da zasluži samo zato, da lahko plačuje najrazličnejše račune? Tržaški občani se zadnje čase še posebej razburjajo, kajti razne komunalne službe so začele iz redno vestno iztirjevati, kar bi po njihovih izračunih moral plačati vsak u porabnik. Posebej pa se pritožujejo vsi tisti, ki so jih pismeno obvestili, da dolgujejo precejšnje vsote za minula leta. Tokrat se bomo omejili na smetarsko službo, ki je bila nekoč veliko boljša in hkrati cenejša. Občinski odbor je s tem v zvezi pred poletnim dopustom sprejel nova določila, ki jih je poslal tudi rajonskim svetom, da se o njih izrečejo. Novi predpisi so precej natančnejši od starih, v bistvu pa poudarjajo, da mora vsak uporabnik pla čevati glede na površino stanovanja, ne glede na oddaljenost zbiralnika smeti, oziroma ne glede na dejstvo, če si morda sam odnaša smeti ali pa ima lasten smetnjak. Odločilno je le dejstvo, če je velika kanta za smeti, ki jo namesti občinska služba, oddaljena od stanovanja za več kot 300 metrov. Na ceno, oziroma na davek za smeti, tudi ne vpliva pogostost odna šanja. V oporativnem centru so nam namreč povedali, da «odnašajo smeti po potrebi, vsekakor pa povsod vsaj enkrat dnevno*. Nekako med vrsticami pa so priznali, da so okoliške vasi v tem pogledu nekoliko zapostavljene; toda 'po mnenju «operativ-cev» pride do tega, ker so potrebe v mestu večje. In zato se lahko «samo včasih* zgodi, da v vaseh in v »obrobnihikra jih», kakor jim pravijo na ® ’ služba nekoliko zastane. Nezadovou stvu zaradi kupov smeti, ki y krat obkrožajo občinsko kanto zaradi poti, ki jo marsikdo mora P* hoditi do nje, se je v raznih ta* imenovanih obrobnih predelih k družilo pritoževanje zaradi Vis davkov. Na občinskem uradu za Pr*s*®jjj!n so nam povedali, da so v za času poostrili nadzorstvo nad P ^ vanjem davka za smeti. Vsem, ^ so poravnali računa ali pa ,se niso prijavili kot uporabniki, . slali izračun, ki se nanaša na v šnji dve leti in na letošnje *et0' u(j. čunu je priložena še kazen za nike, ki pa je. kot zagotavljajta pristojnem uradu, zelo nizka. posamezni zneski niso zelo lahko njihov seštevek znese kar IdllKU IljUlOV sesucvcv ------ cej, tudi preko 300 tisoč lir- f*. t0 ti,» pravijo prizadeti ^občana, \ kar precej.* Zato bi bll° VS,J„ spuž-ljeno, da bi kupe smeti obcins ba vsaj vestno odnašala. • V soboto. 27. t.m., se bo .vj™ štorih sesljanske Turistične us ^ zaključila razstava «lslamski s" ^ kovancih», ki je vzbudila rzr jfl nimanje med občinstvom, se ^ ^ jutri je razstava na ogled ^ 13. ure in od 16. do 19. V bodo priredili srečanje med J s0 in zbiralci raznih predmetov, kovanci, znamke, razglednic dobno. Solniki še brez obljubljenih poviškov Šolnikom se počasi iztekajo polet ne počitnice: sredi septembra bodo začeli spiet s poukom, že prve dni prihodnjega meseca p>a bodo morali pripraviti programe za novo šolsko leto. Profesorji višjih srednjih šol bodo imeli tačaš še dodatno »obremenitev* — popravne izpite. Slovenski šolniki se bodo pred začetkom šolskega leta udeležili še tradicionalnega seminarja. Že vrsto zadnjih let predstavlja začetek novega šolskega leta za šolnike trdo preizkušnjo. Tako so se na primer pred leti znašli na nekaterih šolah s še povsem neprenovljenimi in vseljivimi šolskimi prostori; lani so bili ob začetku šolskega leta še najbolj tepeni suplenti, ki dalj časa sploh niso dobili plače za že opravljeno delo. Vse kaže, da bo ta negativna tradicija obveljala tudi ob začetku letošnjega leta in izzvala pri šolskem osebju, bodisi učnemu kot neučnemu, precej hude krvi. Tudi tokrat burijo šolsko osebje denarni problemi. Šolski sindikati so namreč podpisali aprila letos z ministrstvom za šolstvo novo delovno px>godbo, po kateri bi morali prejeti šolniki v treh letih px> 130 tisoč lir več na mesečni plači. Prvi povišek (umazanih 45 tisoč lir) bi morali dobiti že z junijsko plačo, p»leg tega še pribitek k . plači od ja- nuarja letos dalje (do avgusta naj bi tako prejeli umazanih 364 tisoč lir). Doslej pa niso videli niti'poviška, niti zaostankov. Šolniki so že junija sprejeli z dokaj nejevolje odložitev poviškov. Zagrozili so, da ne bodo opravili zaključnih cenjevanj, da bodo bojkotirali zaključne izpite, naposled pa so le popustili, ko jim je bilo obljubljeno, da bodo prejeli px>viške in zaostanke avgusta. V tem času je italijanski politični stroj prebrodil volitve, uspelo mu je postaviti na noge novo vlado, nakar si je moral tudi sam malce odpočiti. Zakonite denarne zahteve šolnikov so tako šle v piozabo. Sedaj, ko novo šolsko leto že trka na vrata, je prišlo vprašanje povi-škov spiet v ospredje, šolniki so ob tem lahko le žalostno pogruntali, da je bilo tačas bolj malo ali nič storjenega in so zagrozili z možnostjo stavk ob začetku novega šolskega leta. Odgovorjeno jim je bilo, da je bila vsa zadeva ustavljena, ker je moralo zakladno ministrstvo preveriti, če so domenjeni poviški v skladu z vsedržavno gospodarsko politiko o orne jevanju inflacije. Poviški namreč v odstotkih presegajo mejo, ki je bila določena za zajezitev inflacije. Tako bodo imeli na primer sluge 19,3 odst. poviška, tajniki 27,5 odst., profesorji 23 odst., ravnatelji pa 31 odst. poviška plače. Sindikati so odgovorili na te kritike, češ da so taki poviški u-pravičeni glede na izredno nizke plače šolnikov v primerjavi z drugimi delovnimi kategorijami. Sredi avgusta se je celotna zadeva končno premaknila z mrtvega tira, kljub temu pa je sedaj še nemogoče predvideti, kdaj bodo lahko šolniki prejeli obljubljeni povišek in zaostanke. Zaradi počasnosti italijanskega birokratskega stroja je avgust v tem pogledu že odpisan. Sindikati so opozorili, da1 ne bodo dovolili novih odlašanj: «Do septembra morajo biti poviški izplačani* — trdijo. Vsa zadeva pa najbrž tudi tokrat ne bo tako sila preprosta. Šolniki namreč prejemajo plače na različne načine. Šolsko osebje, ki poučuje in dela na šolah z upravno avtonomijo (sem spadajo tehnični in poklicni zavodi ter umetnostne šole) prejema plačo kar na šoli. Ti šolniki bodo verjetno še uspeli dobiti poviške septembra. Bolj zapleteno bo izplačevanje po viškov učiteljem. Le-ti so podvrženi posebnemu plačilnemu sistemu, ki ga vodijo šolska skrbništva. Od vseh pa jo bodo verjetno najhuje skupili šolniki nižjih srednjih šol, licejev in učiteljišč. Odpusti v podjetju Carvat Podjetje Carvat, ki je zastopnik tovarne Alfa Romeo, je takoj po opravljenem letnem dopustu odpustilo iz službe šest uslužbencev in s tem dejansko zmanjšalo število zaposlenih za tretjino. Uprava pxxljetja zatrjuje, da je v težavah zaradi znižanja prodaj, vendar pa tajništvo sindikalne federacije FIOM odločno op>oreka takšnemu izvajanju in predvsem ukrepom. V protestni noti sindikalna organizacija CGIL ugotavlja, da morajo ostali uslužbenci podjetja Carvat opravljati poleg rednega tudi nadurno delo. Zato zahteva, da na srečanjih s sindikalnimi predstavniki uprava jasno predoči svoje nadaljnje načrte. Zaradi nastalega položaja p>a je tajništvo sindikalne organizacije FIOM že sklicalo sestanek z delavci, istočasno pa je zahtevalo tudi srečanje s predstavniki Zveze tržaških industrijcev. Vprašanje KPl Comelliju o krizi ladjedelstva Komunistična svetovalska skbPjjjjl v deželnem svetu je naslovila besednika Comellija interpelaaP* v zi s sklepom Fincantieri, ' jrI eno samo podjetje pod °*rlJJ j^tij. vseh štirinajst poldržavmh Predelki se v Italiji ukvarjajo z ‘ffa za-stvotn. Predstavniki KPI se skrbljenost zaradi metode, Fincantieri ni posvetovala s ^ mi in sindikalnimi silami, P® (jrU. zaradi posledic, ki jih bo sklep" Tr. žitvi podjetij imel, toliko bo J stu in naši deželi, ki že ta o prenaša posledice gospodar®. ^ ze. Seveda ne gre podcenjen ^ nevarnosti, da bi vodstvene . ^ ladjedelniških podjetij nase premestili drugam. ^ Svetovalska skupina Kfd predsednika odbora, ka: n33' storiti, da zavaruje avtonomij? j,.. meznih podjetij, da se uresni ^da žavni načrt za ladjedelstvo, aVijo in pristojni ministri končnonap ^ plan javnih naročil in končno, ^ v kratkem skliče sestanek z®• jn siranih dežel in krajevnih up ,^e. sindikatov, na katerem naj ^ggto lali konkretne predloge }>ar -.,e |g-in vladi za izhod iz sedanje djedelstva. Sprehod po tržaških trgovinah z živalmi Živopisana papiga v izložbi trgovine čaka na kupca kdo pričakoval, tŽivali, predvsem manjše.» nam je povedala prodajal ka, tkupujejo tako starejši ljudje kot mladina, po njih pa vprašujejo kup- ci različnih socialnih slojev in poklicev.* Največ zanimanja je za manjše živali, kot so miške, hrčki, različne vrste ptičev in ribe v vazah ali a-kvarijih. Taka manjša bitja, ki so največkrat le dodaten okras v sta novanju, marsikdo rad daruje tudi prijateljem. Ribe v akvarijih pa ku pujejo še lastniki uradov ali zdrav niških ambulant, ki lepo urejene a-kvari je namestijo v čakalnicah. Zna no je namreč, da je take ribice pri jetno opazovati, nekateri pa celo tr dijo, da imajo te pisane živalice na človeka pomirjevalen učinek. Otro kom, ki so sicer dolge dneve zaprti v nič kaj živahnih stanovanjskih so bah, starši radi podarjajo številne vrste domačih mišk, med katerimi so najbolj znane miške plesalke, hrčki ali dolgodlakasti morski pra šički. Zadnje čase je v trgovinah z živalmi videti tudi precej zajčkov, ki pripadajo posebni, manjši pasmi z daljšo in gostejšo dlako. Tak, si cer prijazen zajček, pa stane okoli 50.000 lir. Bolj poceni si lahko pri skrbiš miško ali hrčka, saj, so nam v manjši trgovini povedali, da lahko navadnega hrčka s kletko vred dobiš za 15.000 lir. Kar zadeva mačke in pse, pravijo prodajalci tržaške trgovine, ki nosi ime po Noetovi barki, je v zadnjih ča sih vedno več ljudi, ki vzamejo v stanovanje muco, saj je mirnejša in sa premagaš osamljenost mostojnejša od psa. Slednji je 3nih živčnosti, lajanja in vsa^°ZyroV v sprehodov večkrat vzrok SP" stanovanjskih blokih. .. ,a ka~ Navadno mačko lahko fcup kih 50.000 lir, mladiči perzijske 0 z dolgo dlako so na prodaj z ,.g pfl lir, obstajajo pa posebne m Ve' sme, katerih čisto majhen m „(iČf Ija tudi 700.000 lir. Tudi z“ 0tiso cene različne, saj lahko c ^ jfl čajnega majhnega papagaje .^goj1, 10.000 lir, zeleni amazonski Pj^ged- ki običajno izgovarjajo neka) j popa veljajo tudi pol milijona- ,^a]i vemo, da se seznam štev tim _jr0doh ki so v naših trgoviruih r,a sft W ne končuje tu, saj lahko v piš tudi različne plazilce. so pa tudi majhne zelene ^.(.{gosV^ na videz prav prijetne, in K dar ja na večer razveselijo z 9 regljanjem. V>9' Kaj pa o kupcih? Prodajo ^ s° ra nam je ob obisku dejala- ^Jf ljudje, ki žival prisilijo na v stanovanje, precejšnji -s da pa je taka sebičnost že vnffrnWf;' naravi. Pisec članka pa Prt'Z, lis'1’ da so pravi ljubitelji nara ^ P ki iščejo z njo pravi slik * posegajo z nasiljem v njen vesje. (sp) Kako poceni Strah pred dolgočasjem in osamlje nostjo je v človeški naravi. Že od prastarih časov se človek poslužuje najrazličnejših sredstev, da bi svoj prosti čas popestril\ ter sprostil živčno in psihično napetost, ki jo nosi v se bi. številne domače živali, ki so jih gojili že naši predniki, so sicer slu žile predvsem gospodarskim name no m, nekaj pa je bilo med njimi ta kih, ki so bile človeku predvsem za družbo in v razvedrilo. Potreba po domačih živalih se je ohranila tudi v okviru sodobne indu strializirane družbe in človek je predvsem manjše živali prilagodil življe nju v mestnih hišah ali v tesnih sta novanjskih blokih. Tako je tudi v Trstu nekaj večjih in manjših trgovin, ki se posvečajo izključno prodaji domačih živali najrazličnejših vrst in velikosti, ter prodaji kletk, številnih potrebščin, ki so pri gojenju takih živali nujne ter krmil. V trgovini «11 Bestiario*, pri Trgu della Borsa, nas je pozdravila pri jazna lastnica, gospa iMura, ki nam je povedala, da je z delom v prodajalni zadovoljna, saj se vsak dan pri njej zglasi precej kupcev. Za domače živali se zanimajo ljudje vseh starosti in ne le otroci, kot bi marši- Drevi na repen&kem trgu tradicionalna podoknica Veliko zanimanje za 11. Kraško ohcet Romana Maiano in Sergij Štoka, ne-esta in ženin na letošnji Kraški oh-n sta se sinoči na Colu in v Rep-• v družbi vesele druščine razposa-J no poslovila od «ledih» stanu. De ITI fanlntronino ni n o n rtntn 11 poznih večernih urah združili na repenskem trgu, kjer so se dekleta in fantje zavrteli ob zvokih ansambla Lojzeta Furlana. Drevi bodo fantje v Repnu zapeli nnimrti tnorlioirvnomn rvvlrtlrni/on cloT*Q Slavolok na Colu, ki naznanja 11. Kraško ohcet in mlade pa bodo nato poskočno zabavali «Veseli godci» iz Boljunca. Podoknica je pravcati stari kraški o-bred, ki si ga je vredno na vsak način ogledati. Podobno velja tudi za prenos «bale» iz nevestine hiše na Colu v ženinovo domačijo, to se pravi v Kraško hišo. Prenos «bale» je nedvomno ena najlepših in najprijetnejših točk Kraške ohceti. V «balo» bo tudi tokrat nevesta pospravila posteljo, «lubenco» (žimnico iz lubja) in še marsikaj drugega, kot tudi žito, ki so ji ga darovali vaščani, ko je raznašala po vasi konfete in krušne kolače. Nekoč je morala nevesta prinesti s seboj tudi orodje, pred odhodom pa je morala stopiti pred voz ter z žejglo (bičem) zaznamovati na tleh križ in pognati vola z besedami «Križe božje, les h sebe!». Jutri bo dobrodošel gost prireditve ansambel Toneta Kmetca, ki bo igral za ples tudi v nedeljo popoldne. Slavnostna ohcet bo kot vedno ob 10. uri na Repentabru, Sergija in Romano pa bo poročil g. Bedenčič. Kot običajno so v teh dneh v Repnu odprte osmice in kioski. Gostom ponujajo domače vino in pristne specialitete, med katerimi bi omenili kuhane štruklje, ki so na voljo obiskovalcem tudi v gostilnah in v restavracijah. Vsem pa priporočamo razstavo tipične umetniške obrti, ki je na ogled v Kraški hiši. Razstava, ki so jo odprli v sredo, je odprta ves čas Kraške ohceti in še teden dni kasneje. Darila za ženina in nevesto Slovenska kulturno - gospodarska zveza - narodno nošo za ženina; občina Repentabor - narodno nošo za nevesto; potovalni urad Atlas Airtours Zagreb - poročno potovanje na Palmo di Malorco; trgovina čevljev Malalan, Opčine - čevlje k narodni noši za ženina in nevesto; trgovina Viviana, Narodna ulica 44, Opčine - angleški servis za čaj; parfumerija Kozmetika 90, Opčine - kolekcijo zeliščnih preparatov firme Kelemata; foto Egon - usnjeni album za poročne slike in okvir s poročno sliko; cvetličarna Švagelj, Opčine - poročni šopek za nevesto in 150 nageljnov; Kmečka zveza - 100 litrov vina; trgovina Škabar (najemnika Anita in Saverio Salvi) - 5 kg konfetov za ohcet; pekama Čok, Opčine - poročni kolač; Zveza slovenskih kulturnih društev - prt z narodnim motivom; firma Giacomo Vatovec succ. - kuhinjski univerzalni aparat «Simac». Za morebitna druga darila lahko telefonirate na Primorski dnevnik, tel. 79-46-72. Umetniki, ki razstavljajo v repenski Kraški hiši |jteka se praznik Mittelevropske omike oiiec tega tedna se bo v Rudi pri n££enanu zaključil že «135. praznik Siva .nar°dov», ki ga prireja gibanje t m njeevropska omika. V soboto, 27. n„ j’ bo praznik začel ob 19.30 z j., orkestra «Borgo Castello* drn 0r*ce; °b 19. uri pa bodo odprli deldt ^ razstave in sicer tisti od-virln ' I® namenjen starim zemlje-predm'. prvi del, ki so ga odprli že delo casom' P3 prikazuje sedem let vanja mittelevropskega gibanja. na . nedeljo, 28. t.m., ob 19. uri bo t,0). Plla godba na pihala «Breg» iz sku'ne' nakar Pa bo za ples igrala b. Rll1a *^esebb godcev*, prav tako v„ ,rega- V okviru praznika pa bodo lahk mUr' °b pijač* in prigrizku, in i.nudili tudi gradivo o pomenu ae‘u mittelevropskega gibanja. Zadruga «Naš Kras* vabi in poziva vse narodne noše, da se ar v največjem številu udeleži-0 'višnje Kraške ohceti. Zbor-0 mesto je v nedeljo, 28. avgu-!”*• °b 9.30 pred cerkvijo na Re-cnno pričakovali dež naši kmeto-čj|a ki jim je suša doslej povzro-se . veliko škode. Včeraj ponoči yilo ri nakremženih oblakov končno it » i ar n* namočilo nočno pršenje, Pon 'k° bolj namočil včerajšnji Ma anski naliv. Vr®»n zadovoljni so s poslabšanjem i)°i/l«nSklk razmer turisti in izletniki. Miv 'K‘ nevšečnosti pa je včerajšnji ob ,V| Prinesel mestnemu prometu, ki teherni vremenski nepriliki rahlo ohromi. Zaradi dežja je bilo tudi nekaj manjših prometnih nesreč. O eni od teh priča tudi gornja slika, posneta v Barkovljah, kjer je prišlo do verižnega trčenja. Dve ženski sla se mora li celo zateči po pomoč v bolnico. To sta 55-letna Anna Naglieri por. Jurišič in 31-letna Dorina Jurišič, ki sta na spolzkem cestišču s svojim fiatom 500 trčili v mercedes iz Roviga. Ker s premočenim tlakom zavore rade popustijo, sta se v nesrečo vpletla še neko drugo vozilo in policijski avto. Zaradi trčenja je bil promet ustavljen. Pri Sv. Sergiju festival tiska KPI V Naselju sv. Sergija se danes pričenja festival komunističnega tiska. Prvi dan prireditve je posvečen solidarnosti z osvobodilnimi gibanji v Latinski Ameriki, v večernih urah pa bo zabava ob brazilski glasbi. Jutri bodo festival odprli ob 18. uri, zvečer bo ples s skupino «Barbanera». V nedeljo pa bo na političnem shodu govoril član vodstva tržaške federacije KPI Mario Colli. Festival se odvija v prostorih Ljudskega doma (Ulica di Peco 7). Vrsta lažjih prometnih nesreč v mestu Iz včerajšnje kronike prometnih nezgod na Tržaškem je razviden predvsem podatek, da je bil včeraj slab dan za ženske. Kar pet se jih je maralo zateči v bolnišnico. Poleg nesreče, o kateri poročamo pod sliko, so se včeraj pripetile še tri prometne nesreče, v katere so bile vpletene ženske. Okrog 18. ure so na ortopedskem oddelku sprejeli 72-letno Rosino Codarin por. Lovrečič, ki jo je v bližini njenega doma v Ul. D'Alviano podrl z volvo 44 letni Alessandro Cantoni iz Milana in jo nato s svojim avtom tudi prepeljal v bolnico, kjer so ji ugotovili poškodbe na levi nogi. Malo prej so na nevrokirurškem oddelku sprejeli 28-letno Carlo Chiappo iz San Giorgia al Natisone, kj se je v družbi 25-letne tržaške študentke ELisabette Cerioli s fiatom 500 zaletela na križišču med Ul. Galati in Ul. Filzi v citroen tržaške registracije. Zaradi udarcev v glavo se bo morala zdraviti kakšen teden. Nesreči je botrovala spolzkost cestišča. Na istem oddelku so v večernih urah sprejeli tudi 79 letno Giuseppino Turco por. Furlan iz Ul. dell’Eremo. Zaradi udaca v glavo in zloma desne noge se bo morala zdraviti mesec dni. Med krajo tatič ob 1.500 Lir Tudi tatičem včasih spodleti. V noči med sredo in četrtkom se je neznanec pritihotapil v stanovanje Marchijevih v drugem nadstropju poslopja v Ul. Valdirivo 31 z očitnim namenom, da bi se okoristil z denarjem ali dragocenostmi. Gospa Marchijeva je slišala njegovo ropiotanje in vsa preplašena obvestila moža, ki je takoj poklical policijo. Neznanec jo je brž ucvrl po stopnišču, med begom pa je na cesti izgubil denarnico s 1.500 lirami, ki so jo agenti našli in seveda zaplenili. Moškemu izgubljena denarnica očitno ni pustila spati, tako se je nekaj ur zatem spet odpravil v Ul. Valdirivo, da bi našel in odnesel «ne-varno* denarnico. Med stikanjem pred vhodnimi vrati družine Marchi pa so ga spet zapazili in ponovno poklicali organe javnega reda. Naivni tatič jo je moral tako že spet popihati pred policijo ne da bi mu uspelo najti niti lastne denarnice. Jazz koncert na Starem trgu V okviru revije e-Trieste estate 1983», ki jo že tretje leto prireja na Starem trgu galerija Rettori Tribbio 2 in zaobjema tako glasbo kot umetnost, prozo in poezijo, bo v ponedeljek, 29. avgusta, jazzovski koncert klavirskega dua, ki ga sestavljata Silvio Donati in Aleksander Rojc. Pianista sta sodelovala skupaj že na številnih radijskih in televizijskih oddajah. Donati je znan v tržaškem jazzovskem svetu kot vodja triov in kvartetov, imel je vrsto koncertov v Gradcu, kjer je igral tudi z basistom Adelhardom Reidingerjem. Rojc je po šolanju na Glasbeni matici diplomiral na ljubljanski glasbeni akademiji in je koncertiral v Italiji in v tujini. Na koncertu, ki se bo začel ob 20.30, bosta izvajala skladbe Billa Evansa in samega Donati ja. . Preminil je naš dragi mož, oče, tast, nono, brat, stric in 1 svak Franc Caharija Pogreb bo danes, 26. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnice v nabrežinsko cerkev. žalostno vest sporočajo žena Pieri-na, hčeri Gabrijela in Tamara z možem Igorjem in malim Gorazdom, sestre in brat z družinami, Federico ter drugo sorodstvo. Nabrežina, Zgonik, Sv. Križ, Bije-la, 26. avgusta 1983 Ob smrti tovariša Franca Caharije iz Nabrežine izreka najgloblje sožalje svojcem odbor sekcije KPI Devin-Na-brežina. 26. 8. 1980 26. 8. 1983 Ob tretji obletnici smrti nepozabnega Rada Komarja se ga z ljubeznijo spominjajo SVOJCI Fernetiči, Boršt, 26. avgusta 1983 Pisatelj Boris Pahor slavi danes 70-letnico Pisatelj Boris Pahor slavi danes svojo sedemdesetletnico. Ob takih jubilejih navadno zasipljemo časopisne stolpce z bolj ali manj slavnostnimi zapisi in besedami, z nekakšnimi pri kazi književnikovega življenja in de la, z odlomki iz njegovih stvaritev. Kot da bi bilo vse to neobhcdno potrebno, kot da bi pozabljali na dej stvo, da se pisateljeva vrednost meri izključno po njegovi literaturi, po vsebini, ki jo izžarevajo njegove knjige. Priložnostni zapisi so zato tve gana stvar, ki ne morejo ničesar od kriti, še manj taki, ki so ti naročeni le par ur pred «usodnim» dnem. Ne vem, če bo Boris Pahor de ležen «jubilejnih» člankov. Nesporno je, da se uvršča naš tržaški rojak v najvišje plasti slovenske proze zadnjih trideset let, a že pred vojno je opozoril nase: z vero v človeka, z vero v trdnost in vztrajnost primorskih ljudi, predvsem pa z vero v ljubezen in humanizem, vrednoti, ki prevevata domala vso njegovo umet nost. Malo je pisateljev, ki bi na tako sodoben in miselno poglobljen način obravnavali življenje Trsta in s tem Primorske pod fašističnim jarmom, upor raznarodovanju in optimizem v človeka vreden razplet zgodovine. V Pahorjevih besedah se vseskozi bohoti ljubezen, drzna in lirična meta- fora nečesa dobrega, plemenitega in večnega. Ob ljubezni meditacija o usodi slovenskega človeka, ne da bi zato pisatelj zdrknil na področje po-grevane narodnoobrambnosti. Smisel njegovih junakov je vedno v njih samih in v odnosu z okoljem: tako_ v afriških peščenih pejsažih, taborišču, v mestu ob zalivu in na Krasu... Najvišje stremljenje sta svoboda in res niča. V zadnjih nekaj letih je bilo v zvezi z imenom Borisa Pahorja veliko polemik, nesporazumov in nesoglasij. Dejstvo je, da vsi ti spori ne morejo v ničemer zmanjšati izrednosti in de leža, ki ga je dal in ga daje sloven ski književnosti, v zadnjem času manj kot nekdaj, saj se je pretežno usmeril v meditacijo o aktualnih vprašanjih, ki mu nemara jemljejo energijo, da bi se silovite je posvečal izključno «pravv» literaturi, ki je vendarle njegovo bistvo. Zato pa s toliko večjo nestrpnostjo pričakujemo izid nove knjige pri ljubljanski Cankarjevi založbi. To bo tudi najprimernejši in najboljši zapis ob pisateljevem jubileju. Živa literatura, ki potrjuje u-stvarjalno moč in daje pečat pisateljevemu življenju. Vse ostalo so prazne besede. MARIJ ČUK Tridesetletn ica natečaja «Mesta Tnsi» Glasbeni natečaj Mesta Trsti/ slavi letos že tridesetletnico neprekinjene ga delovanja. Pokrovitelj letošnje pri reditve je zato predsednik republike. Kot vsako leto so tudi tokrat razpisali natečaj za simfonično skladbo, ki pa mora biti absolutna novost. Letos pridejo v poštev izključno kompozicije za flavto in orkester, odre jena je tudi dolžina, saj morajo pri javljene skladbe trajati od 15 do 25 minut. Mednarodna žirija lahko podeli tri nagrade: zmagovalec bo dobil denarno nagrado v višini treh milijonov lir in možnost, da njegovo skladbo izvajajo v tržaškem Verdiju v okviru pomladanske simfonične sezone. Druga nagrada bo nagrajenemu av torju prinesla milijon, tretja pa pol milijona lir. Kot se je že večkrat zgodilo pa ni nujno, da žirija podeli vse nagrade oziroma lahko izbere več skladb. V letošnji mednarodni žiriji, ki ji predseduje Mario Zafred, je tudi slovenski skladatelj Alojz Srebotnjak. KZ izpolnjuje prijave vina Kmečka zveza opozarja vinogradnike, da morajo do 6. septembra prijavijo zaloge vina, ki jih imajo še v kleti do 31. avgusta. Prijave morajo zainteresirani vinogradniki izročiti davčnim uradom občine, v kateri prebivajo. Kršitelji tega ministrskega odloka bodo podvrženi globi od 100.000 do 1.000.000 lir. MENJALNICA vseh tujih valut 25. 8. 1983 Ameriški dolar.............. 1.568.— Kanadski dolar.............. 1.272,— Švicarski frank............... 730.— Danska krona.................. 162.— Norveška krona................ 210,— Švedska krona.............. 199.— Holandski flarint............. 530.— Francoski frank ..... 196.— Belgijski frank................ 26,— Funt šterling............... 2.370.— Irski šterling.............. 1.860.— Nemška marka............... 594.— Avstrijski šiling.............. 84.— Portugalski eskudo .... 11.— Španska peze ta............ 10.— Japonski jen.................... 5,— Avstralski dolar ..... 1.275.— Grška drahma................... 17.— Debeli dinar................... 12,— Mali dinar.................... 12,50 iaM BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P A. TRST - ULICA F FlLZI 40 - B1-44B TPK SIRENA organizira jutri, 27. avgusta na zasutem zemlišču v Barkovljah tradicionalno KARAMALADO Pričetek ob 14. uri z regato odraslih na optimistih. Program vsebuje tudi razstavo humorističnih vinjet in lepljenk slikarja ATI-LIJA KRALJA, nastop čarodeja in srečolov. Praznik se bo odvijal tudi ob slabem vremenu. Toplo vabljeni ! Razna obvestila Člani TPPZ «P. Tomažič*. Razpored vaj do prvih nastopov: danes, 26.8., ob 20.30 samo pevci; v torek, 30.8.. , ob 20.30 samo pevci; v petek, 2.9., ob 19.30 ves orkester, ob 20.30 samo zbor; v torek, 6.9., ob 19.30 ves orkester, ob 20.30 generalka za nastop v Pordenonu; 11.9. nastop v Novi Gorici. Šolske vesti Občina Devin - Nabrežina sporoča, da se bo začel pouk v vseh občinskih otroških vrtcih občine Devin - Nabrežina v četrtek, 1. septembra 1983 ob 8. uri. Državni znanstveni licej F. Prešeren obvešča, da se pričnejo popravni izpiti. v četrtek, 1. septembra, ob 8.30. Koledar izpitov je izobešen na oglasni deski liceja. Tečaj 150 ur za dosego diplome srednje šole. V tajništvih srednjih šol I. Cankar pri Sv. Jakobu v Trstu in Simon Gregorčič v Dolini poteka vpisovanje za tečaj 150 ur za šolsko leto 1983/84. Na tečaj se lahko vpišejo vsi tisti, ki so dopolnili 16 let in nimajo še diplome nižje srednje šole. Vpisovanje je vsak dan v dopoldanskih urah uo vključno 21. septembra 1983. Razpored pismenih popravnih izpitov na trg. tehn. zavodu «Ž. Zois*: Četrtek, 1. septembra: slovenščina za vse razrede, italijanščina za vse razrede, angleščina (drugi tuj jezik za vse razrede). Petek, 2. septembra: nemščina prvi in drugi tuj jezik za vse razrede; knjigovodstvo. Sobota, 3. septembra: matematika za vse razrede, trgovinstvo za vse razrede. Ponedeljek, 5. septembra: angleščina — prvi tuj jezik — za I.b razred stenografija. Ustni izpiti pa se začno v torek, 6. septembra ob 8. uri po razporedu, ki je na oglasni deski. Na oddelku za geometre pa je razpored popravnih izpitov naslednji: Četrtek, 1. septembra: italijanščina -pismeno. Petek, 2. septembra: nemščina - pismeno. Sobota, 3. septembra: matematika -pismeno. Ponedeljek, 5. septembra: tehnično risanje; gradnje; gradbena tehnika. Ustni izpiti pa se začno v torek, 6. septembra za vse tri razrede in vse predmete. Kino Ariston 21.30 «Arancia meccanica». Režija Stanley Kubrick. včeraj - danes Eden 17.00 «Quella sporca ultima not-te». Fenice 17.00 «L’uomo del fiume ne-voso». Nazionale Dvorana št. 1. 16.00 «Deli-cious». Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 2. 16.30 «Rimmel». Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 3. 16.00 «Zombi 11». Prepovedan mladini pod 18. letom. Grattacielo 17.00 «Quelle strane occa-sioni». Prepovedan mladini pod 18. letom. Mignon 16.30 «The wonderers» — I nuovi guerrieri. Aurora 18.00 «Taxi driver». Capitol 17.00 «Benedizione mortale*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Radio 15.30 «Insaziabile e golosa». Prepovedan mladini pod 18. letom. Vittorio Veneto 16.30 «Joss il profes-sionista». Za vsakogar. Lumiere Do 1. septembra zaprto zaradi počitnic. Moderno 17.30 «The Blues Brothers*. Giardino pubblico 21.00 «Un mercoledi da leoni». A Naš Sandro je srečno priplezal do četrtega križa. Da bi osvojil še veliko vrhov mu želijo vsi na Primorskem. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO Danes, PETEK, 26. avgusta BERNARD Sonce vzide ob 6.17 in zatone ob 19.57 — Dolžina dneva 13.40 — Luna vzide ob 21.10 in zatone ob 7.44. Jutri, SOBOTA, 27. avgusta ZLATKO Vreme včeraj: Temperatura ob 12. uri 24,2 stopinje, zračni tlak 759,2 mb usta ljen, veter 13 km na uro severovzhodni, vlaga 64-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mimo, temperatura morja 24,1 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Aleš Gregori, Gabrijel Belicic, Luigi Sponza, Maurizio Allisi, Antonella di Cristofaro, Elisa Babič, Enrico Bellian, Giulio Merig-gioli. UMRLI SO: 76-letna Amalia Frank vd. Battello, 74-letna Alessandra Co-mar por. De Pellegrini, 88-letna Rosina Dezorzi vd. Sabelli, 68-letni Giuseppe Codnich, 83-letni Emanuele do Ni gro, 68-letni Antonio Koren, 75-letni Romano Ursini, 84-letni Francesco Da-scanio, 59 letni Ezio Depase, 78 letni Adriano Rosso, 91-letna Anna Čermelj, 57-letni Francesco Caharija, 79-letna Giovanna Tuli vd. Novel, 69-letna Gi-sella Lachner-Giorgiadi. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Ul. F. Severo 112. Ul. Baiamonti 50, Zgonik, Milje (Viale Mazzini 1). (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Roma 15 T'l Ginnastica 44. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Roma 15. Ul. Ginnastica 44, Zgonik, Milje (Viale Mazzini 1). LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124, Bazovica. « ; 226-165, Opčine: tel. 211-001. Zgonik; ;el. 225-596, Nabrežina: tel. 200-“ ' šesljan: tel. 209-197. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. im-)171, predpraznična od 16. 00 ure in praznična od 8. do 20. Mali oglasi telefon (040) 79 46 72 ZARADI prekinitve delovanja podrtja prodam kamion FIAT IVECO tabile» 35-8, letnik 1982, tel- "»J ORIGINALNE japonske šminke, P in krgme so na prodaj na DP gn pri Kozmetiki «90». Imaš sam obraz, zaupaj ga «Shiseido»-PRODAM vespo Primavera la. fonirati 910148. re- OSMICO je odprl Josip Terčon ' rovlje št. 30. Toči pristno domač PRODAM žensko kolo. Telefoniraj na št. 225-973 od 6. do 8. ure m 20. do 22. ure. fflU- IZGUBILA sem v Dolini majhno cko sive barve. Odgovarja n . Timmy. Najditelja naprošam telefonira na št. 228-187. . eZ ZAPOSLITEV nudimo Slovencu, jn vojaških obveznosti, z a*”iv„s*ine. pasivnim znanjem srbohrv ^ Starost od 20 do 30 let. Tel®f0" 0b 882219 po 19. uri. Telefonirati delavnikih. p,iriČ v OSMICO je odprl Romano ^ Velikem Repnu št. 13. Toči d belo in črno vino (teran). ga. OSMICO je odprl Josip Gruden “ matorce 6/A. Vabi vas j? jerana. »si VABILO ZAVODA CASSA Dl RISPARMIO Dl TRIESTE MLADIM, KI SO AKTIVNI V SOLI IN V ŠPORTU CE OBISKUJEŠ VIŠJO SREDNJO SOLO IN Sl SE UDELE2IL MLADINSKIH IGER, DVIGNI PRI PODRUŽNICAH ZAVODA C.R T. DOPISNICO. KI Tl OMOGOČA, DA DOBIŠ ABONMA ZA NOGOMETNE TEKME TRIESTINE. NA STADION S V ponedeljek se začne Uglasbeni september» if 29. avgusta se začne ®estaciiTnaaia glasbena ma- tetnbre m ’ znana P°d imenom «Set-leniber ir^S!Sa^e>>’ terej glasbeni sep-tat večp1 <*>se8a- letos poldrugi du ®a katerih°V’ koncertnih prireditev, :i naje j . aastppajo izbrani virtuozi f‘, pa t..j. . • i2 raznih krajev Itali N . 12 tujine, iz inozemstva, vaške lfS111 ^di iz Slovenije in Hr-s*i Ts jna primer sloviti sloven- znani orSlar Hu" sant ter prav tako znani za Seveda Žarko Dropulič. ^jalri nas,k°Pajo ti glasbeni pou r'iS ustv ®. skladbami velikih glasbe-!*rstii rf>tri,Cev’ vsak pač v svoji k> ti svoji «stroki» tako, da j*av 2a 06111 večeri, vzeti v celoti, wbiteijp !L<*use’ to se pravi za vse Nerne pl681!6’ klasične, hkrati tudi ^teea g asae. vendar pa vedno ko- ,prva d naca.ia- Sta, i,.!3 zadevna glasbena večera Wt, 29 sm° rekli, prvi v ponede sepj^h ^Uska' drugi pa v četrtek, ^topju jj3- in na obeh prireditvah Sstta ;nav? domača, dva tržaška ^ani in . Slc®r pianist Claudio Cri-. ^*addio prstka Patrizia Tassind. ! I>iteranci, nsmara do imel koncert k^rgo p ' ?vangelistični cerkvi na n' Preden spregovorimo „ P^ramu, se za trenutek "Jem. .'testa P^^nni je po rodu iz naše-P pri ’ a’iZ “•sta. šolal se je naj-pf0rniral r!!SSandru Costantinidesu, r^hu. p.. P3 Je na konservatoriju v J^hl na .končanem šolanju se je od-w Bolki, Popolnjevanje v Varšavo, S koder S0’ d Margueriti Karuzo, .^topal 1,111 je odprla pot v svet. 2 konci-* ^‘ko tudi po italijan-’Spa F^tnih odrih iada ^ 1981 “Sketp p Ptanist-solist v češkoslo-wnornem orkestru. Tokrat ima na sporedu dela treh velikih avtorjev, pa čeprav ne njemu najbližjega Mozarta. V ponedeljek bo nastopil s Haydnovimi in Chopinovimi deli ter s Liszt-Wagnerjevo Operno fantazijo na temo Tristan in Izolda ter Operno fantazijo na temo Tannhauser istih dveh mojstrov, torej z Lisztovo «predelavo» Wagne-rja. Tri dni pozneje, v četrtek pa pride v okviru «glasbenega septembra» na vrsto koncert harfistke Patrizie Tas-sini. Tudi Tassinijeva je Tržačanka. Začetno znanje ali rekli bi temelje je dobila na tržaškem konservatoriju «Tartini», torej v eni zelo solidnih strokovnih šol v Italiji, vendar je ko j po diplomi nadaljevala šolanje ali če hočemo izpopolnjevanje najprej v Franciji na slovitem «Conserva-toire National Superieur», nato je odšla na nadaljnje dopolnjevanje v ZDA in sicer na višjo šolo na univerzo Rochester, končno se je vrnila domov in končala pri rimski profesorici Clelii Gatti, skratka, obšla je pol sveta in se izpopolnjevala in zato spada med vrhunske mojstre tega tako redkega in plemenitega inštrumenta, o čemer pričajo številna priznanja, številne nagrade. ki jih je doslej dobila doma in v tujini. Kaže. da se ie Tassiniie-va končno zasidrala v Vidmu, kjer poučuje na konservatoriju «Tomadi-ni». Njen program v četrtek zvečer v baziliki sv. Silvestra (Androna dei Gri-gioni) je zelo obsežen, bogat in zahteven. Obsega namreč dela Krump-holtza, Haendla, Scarlattija, Gran-djanyja, Watkinsa in drugih. Kot vidimo, sta oba koncerta zanimiva, tako glede na mojstre, ki bodo nastopili, kot tudi glede avtorjev, ki sta jih mojstra izbrala. I Aftuiik vabi na obrtniške srečanje noš Sc ;S8e» pod istoimenskimi hT0 uPravTI0 i" gospe- la .luditt^ OŽ-’ega Področja, hkra--ia' 1 CenJk*nd Vf.i,?V računajo z veliko ude rV cV'vi ‘k,tni uspehi, kajti «dose-doh^il' n°š s° vedno mi-jn 6,0 razpoloženju, zado-Na av>U 'rivdušenju vseh, ki so se P°vorki po ulicah sta-V v „T?teca Kamnika*, kot ki pravi tudi na-Uidi h Prireditelji želijo pri-l^ojj^Ui*. drugc> ki bodo prireditev ^ n* zanimiv le v dneh š/k hiti j ouijhno mestece, u^to oh• bsoč prebivalcev, J^ktov in ustanov, ki za- radiotelevizija ITALIJANSKA TELEVIZIJA RADIO Prvi kanal 13.00 Poletni maraton - moderni balet 13.30 TV dnevnik 13.45 V zadnji sekundi - film 15.20 Mister Fantasy - glasbena oddaja 16.15 Azzurro quotidiano 16.40 Vabilo k športu 17.00 - 19.45 Fresco fresco - glasba in zanimivosti 17.10 Risanke 18.30 Buon appetito, e poi . . . 19.00 Avantura na velikem severu 19.30 Glej in zmagaj 19.45 Almanah jutrišnjega dne in Vremenske razmere 20.00 TV dnevnik 20.30 Ping pong 21.30 TV dnevnik 21.40 Un’isola da trovare - natečaj kanta vtorjev 23.15 TV dnevnik in Vremenske razmere 23.20 Monte Giorgio: konjske dirke Drugi kanal 13.00 TV dnevnik ob 13. uri 13.15 Vetrina di Azzurro ’83 14.00 Speciale Mixer documento 14.45 Potovanje v svet Tarahumara 15.40 Canzoni di ieri, di oggi, di domani - film 17.05 Šport in glasba 18.00 Rim: Evropsko prvenstvo v plavanju 19.45- TV dnevnik 20.30 Zgodba nekega Italijana 21.50 TV dnevnik - večerne vesti 22.00 Dnevnik - Dossier 22.55 Kdo bo ustavil Tommya Wan-da? - film 23.55 TV dnevnik - zadnje vesti 24.00 Bahia v Rimu - glasbena oddaja Tretji kanal 19.00 TV dnevnik 19.25 I segni e la storia 19.55 Kamera in spomin 20.05 Šola in vzgoja 20.30 Gledališče s kamero 21.50 TV dnevnik 22.15 Concertone - Tubes 23.15 Speciale orecchiocchio - glasbena oddaja 23.25 Evropsko prvenstvo v plavanju RADIO TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Radijski mozaik: Trim za vsakogar, Glasbena matineja; 9.15 Roman v nadaljevanjih: Marjan Rožanc: «Metulj»; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Opoldanski zbornik: Glasbeni potpuri; 12.00 Na počitnice; 13.20 Zborovska glasba: slovenske umetne in ljudske pesmi; 13.40 Instrumentalni solisti; 14.10 Mladinsko popoldne: Od ekrana do ekrana; 15.45 Literarni listi; 16.00 Klasični album; 17.10 - 19.00 Razširjeni obzornik; Zimzelene melodije; 17.30 Rubrika; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Priljubljeni motivi; 18 45 Imena naših vasi. RADIO KOPER (Slovenski program) 6.30, 13.00, 14.00, 15.00 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.15 Cestne razmere; 6.45 Prometni servis in Napoved programov; 7.15 Val 202; 13.00 Prisluhnite med glasbo; 13.10 Predstavitev programa; 13.20 Zanimivosti, JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana 15.45 Propagandna oddaja 15.55 Rim: EP v vaterpolu Jugoslavija - Sovjetska zveza 18.10 Poročila 18.15 Festival jugoslovanskih plesnih orkestrov v Radencih 18.45 Tarzan - ameriška risana serija 19.10 Risanka 19.24 TV in radio nocoj 19.25 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.00 Glinasti golob - ameriški film 21.00 Propagandna oddaja 21.05 Zrcalo tedna 21.25 Umor v Texasu, 2. del ameriškega filma 23.00 TV dnevnik Zagreb 15.50 Videostrani 16.00 Poletno popoldne 18.00 Poročila 18.05 TV koledar 18.15 Songi iz nedeljskega zabavnika CANALE 5 8.30 Risanke 8.35 Phyllis - TV film 9.00 Aliče - TV film 9.30 Mary Tyler Moore - TV film 10.00 Lou Grant - TV film 11.00 Iz dneva v dan 11.30 Rubrike 12.00 Moj prijatelj Arnold - TV film 12.30 II ritorno di Simon Templar -TV film 13.30 Sentieri - TV roman 14.30 General Hospital - TV roman 15.30 Una domenica d’estate - film 17.00 Search - TV film 18.00 La piccola grande Neli - TV film 18.30 Popcorn - glasbeni spektakel 19.00 Tutti a časa - TV film 19.30 Kung-fu - TV film 20.25 Arabesque - TV film 21.25 Guardia, guardia scelta, bri-gadiere, maresciallo - film 23.25 Šport RETE OUATTRO 8.30 Risanke 9.30 I superamici - risanke 9.45 Storie buffe in IV - risanke 10.15 I guaritori - film 12.00 Operazione sottoveste - TV film 12.30 I bambini del dottor Jamison -TV film 13.00 Joe Forester - TV film 14.00 Agua Viva - TV novela 14.45 Ancora una volta per amore -film 16.30 Risanke 18.00 Star Blazers - risanke 18.30 CHIPS - TV film 19.30 Quincy - TV film 20.30 Falcon Crest - TV film 21.30 Grazie, per quel caldo dicem-bre - film 23.15 FBI - TV film II poliziotto - film IT ALI A 1 8.30 Risanke 9.30 Adolescenza inquieta - TV novela 10.00 Armonie di gioventu - film 12.00 Riuscira la nostra carovana di eroi a ... - TV film 12.30 Vita da strega - TV film 13.00 Bim bum bam 14.00 Adolescenza inquieta - TV novela 14.30 Una storia allucinante - film 16.25 Bim bum bam 18.00 La grande vallata - TV film 19.00 Wonder Woman - TV film 20.00 Strega per amore - TV film 20.30 La rossa ombra di. . . - film 18.45 Srečanje z Marijo Ahačičevo -Pollak - narodna glasba 19.30 TV dnevnik 20.00 Rockfordovi dosjeji 20.55 Osvajanje sreče 21.35 TV dnevnik 21.50 Kulturni magazin 23.20 Poročila Koper 14.00 in 17.30 Odprta meja Danes bosta v oddaji ODPRTA MEJA tudi prispevka: TRST — Košarkarski turnir Olimpija Carrera; REPEN — Razstava umetniške obrti v okviru prireditev Kraške ohceti. 16.00 Rim: Jugoslavija - Sovjetska zveza, vaterpolo 18.00 Rim: EP v plavanju 19.30 TVD - Stičišče 19.45 Ryan - serijski film 20.45 Obtoženi ste, Oscar Wilde 22.45 TVD - Danes 22.20 Agenzia Rockford - TV film 23.10 II cadavere dagli artigli d’ac-ciaio - film 0.30 Cannon - TV film TELEPADOVA 10.00 Šesto senso - TV film 11.00 La mafia lo chiamava il Santo, ma era un castigo di Dio 13.00 Risanke 14.00 Laura - TV film 14.30 Risanke 19.30 Attenti ai ragazzi - TV lilm 20.00 WKRP in Cincinnati - TV film 20.30 La citta sommersa - film 22.00 VVashington a porte chiuse -TV film 23.00 Giovani avvocati - TV film 24.00 Gangsters per un massacro -film TRIVENETA 8.30 Harry 'O - TV film 9.30 Risanke 10.00 Monitor 12.40 Sempre tre, sempre infallibili 13.30 Horoskop 13.40 Risanke 14.00 Honey West - TV film 16.00 Filmski program 16.30 Harry ’0 - TV film 17.30 Risanke 19.00 Vse o motorjih 20.00 Supertrain - TV film 21.00 II mio vizio e una stanza chiu-sa - film 22.30 Delirio caldo - film 24.00 Horoskop 0.10 Nove ore per Rama - film 1.40 Film 3.10 Agente speciale - TV film TELEFRIULI 12.45 TV dnevnik 13.00 The Beverly Hillbillies - TV film 13.30 Troppi mariti - film 15.00 Anche i ricchi piangono - TV film 18.00 The Beverly Hillbillies - TV film 18.30 Gusmoke - TV film 19.25 TV dnevnik 19.50 Novice v nemškem jeziku 20.10 Anche i ricchi piangono - TV film 20.40 Ancora e sempre - film 22.10 Horoskop 22.15 TV dnevnik 22.30 Leadbelly - film 0.10 Abat-jour 0.15 Novice v nemškem jeziku TELEOUATTRO 8.30 Povezava z Italio 1 19.00 Dogodki in komentarji Ob 13.20 bomo v Zanimivostih predstavili harmonikarje v osrednji inev-no informativni oddaji Primorski dnevnik. Ob 17. uri bomo največ časa namenili sežanskemu občinskemu prazniku ter kulturnim prireditvam, ki so vezane nanj. Novogoriški komunisti so se pogovarjali o izgubah v občini, govorili bomo tudi o zaključku mladinske delovne akcije «Istra £3». reportaže, pogovori; 13.45 Mladi izvajalci; 14.20 Naši zbori; 14.35 Glasbene želje poslušalcev; 15.45 Jekloteh-na; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Primorski dnevnik; 17.30 Pogovor o... RADIO KOPER (ltall|anskl program) 7.15, 12.30, 15.30, 18.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 19.30 Poročila; 6.00 Otvoritev in glasba; 7.00 Horoskop; 7.30 Glasba; 8.45 Ekskurzionist; 8.50 Glasba; 9.00 Štiri četrtine; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Glasba; 10.35 Vrtiljak; tl.00 Svet mladih; 11.30 Na prvi strani; 11.35 Glasba; 12.00 Glasba po željah; 14.40 Rotocalco di cultura e irte; Srednji val 277,8 metra ali 1080 kilohertzov in 253,4 metra ali 1170 kilohertzov UKW - Beli križ 97,7 MHz UKW — Koper 89,3 MHz UKW — Nanos 101,0 MHz 15.45 Glasba in pesem tedna; 16.15 La vera Romagna; 16.32 Glasba; 16.55 Ekskurzionist; 17.00 Glasba; 17.32 Time mušic special; 18.13 Glasba; 19.00 Beat Graffiti; 19.40 Glasba; 20.00 Zaključek sporeda. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00 12.00, 13.00, 19.00 Poročila; 6.00 - 9.00 Jutranja oddaja; 9.00 Radio tudi mi; 11.00 Spominske pesmi; 11.34 Nasvet iz Egipta; 11 58 Zeleni val; 12.03 Viva la radio!; 12.58 Zeleni val; 13.25 Master; 14.30 Sola in vzgoja; 15.00 Sever - Jug in obratno; 16.00 II Paginone; 17.25 Globe-trotter estate; 18.00 Ipotesi; 19.30 Jazz na radiu; 20.00 La via della bora - ra-diodrama; 21.00 September v glasbi -otvoritev; 22.30 Autoradio flash; 23.05 Telefonski poziv. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.10, 6.45 in 7.35 Prometne informacije; 7.20 Sprehod po tržnici; 7.45 Dobro jutro, otroci; 7.55 Iz naših sporedov; 8.05 Za šolarje; 8.35 Ela Peroci-Slav-ko Mihelčič: Moj dežnik je lahko balon; 8.50 Naši umetniki mladim poslušalcem; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poz-nate?;11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Iz glasbene tradicije; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Vedri zvoki; 13.00 Iz naših sporedov; 13.30 Od melodije do melodije; 13.50 Človek in zdravje; 14.05 «Ognjemet» - Haendlova Suita za orkester; 14.25 Vrtiljak; 15.05 Radio danes, radio jutri; 15.15 Naši poslušalci čestitajo; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Zabavna glasba; 16.35 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Pojemo in godemo; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Radijski dnevnik; 19 25 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Vsa zemlja bo z nami zapela...; 20.00 Slovenski solisti in ansambli - Fedja Rupel - flavta in Ljubljanski pihalni trio; 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Iz glasbene skrinje; 23.05 Literarni nokturno: Dušan Voglar: Poti. ZASEBNE POSTAJE stran 8 □ goriški dnevnik PRIMORSKI DNEVNIK — 26- avgusta 1983 V Gorici in drugih krajih dežele od danes prireditev Vin Mondo V programu pokušnja, rabita ve, prireditve Gorica bo deset dni središče velike deželne prireditve z naslovom Vin Mondo, za katero je dala pobudo in jo. tudi organizirala deželna ustanova za razvoj turizma. Razstavo so sicer deželni funkcionarji že predstavili v raznih središčih dežele, včeraj je svoj pečat prireditvi dal še deželni odbor nik za turizem Brancati na tiskovni konferenci v Gorici. Z njim sta bila še deželna funkcionarja dr. Romano in dr. Lucchetta, ki sta orisala nekatere organizacijske in tehnične posebnosti te velike prireditve, ki bo sicer imela svoje središče v Gorici, odvijala pa se bo tudi v drugih krajih naše dežele. V našo deželo pridejo za to priliko nekatere znane italijanske in tuje u-metniške skupine, ki bodo nastopile v različnih krajih, tudi več večerov zapored. Kako bo z glasbo za mlade podrobneje poročamo danes na drugi strani. Vin Mondo je prireditev, ki bo privabila v našo deželo strokovnjake iz vse Italije in tudi iz tujine. Ima tudi namen podaljšati turistično sezono. Poleg domačih obiskovalcev si prireditelji nadejajo, da pridejo v kraje, kjer so prireditve, tudi turisti, ki še vedno letujejo v Gradežu, Lignanu, Jesolu in drugod. Organizatorji imajo zaslombo konzorcijev za zaščito tipičnih vin naše dežele ter konzorcijev za zaščito sirov in pršuta. Največ prireditev bo v Gorici, na gradu. Te pa se bodo vršile tudi v Gradišču ob Soči, Krminu, Čedadu, Palmanovi, Pordenonu in še drugod. V goriškem avditoriju bo razstava u-metnin, ki imajo kot temo vino in vinogradništvo. V Špacapanovi galeriji v Gradišču ob Soči bo razstava 4.000 steklenic za vino in žgane pijače. V palači Locatelli v Krminu bo razstava razglednic o vinu in grozdju. V Pordenonu bo razstava znamenitih steklenic in kozarcev iz Murana. V za družni kleti v Krminu so umetniki naše dežele naslikali tamkajšnje velike vinske posode. Razstave bodo tudi v Palmanovi in v Čedadu. V Gorici bodo strokovna srečanja someljerjev, zastopnikov italijanskih enotek, specializiranih časnikarjev, e notehnikov itd. Priredili bodo tudi vodene izlete v vinorodne kraje, v kra je kjer pripravljajo posebne vrste pršuta, sira, gubance. Na goriškem grajskem griču so po stavili velik šotor, pod katerim bo moč pokušati vino in druge deželne spe cialitete. Poskrbljeno bo za parkiri šča, že sedaj pa opozarjamo, da je na voljo veliko parkirišče pri Rdeči hiši. Odbornik Brancati je še poudaril, da se bo Vin Mondo vršila v Gorici sočasno s folklornim festivalom in mednarodnim tekmovanjem pevskih zborov. Nič ne bo odvzetega nikomur, nasprotno, dvema ustaljenima mani festacijama bomo dodali še nove gle dalce. Otvoritev je danes zvečer ob 18. uri na goriškem gradu. Na industrijskem zavodu Galilei Vladni pristanek za odprtje novega slovenskega razreda vi. Zato tako na pokrajini kot na^ priporočajo vsem Tičali t* njihove otroke, ki so vpisali tji razred nižje srednje 'g naj Enkrat toliko dobimo iz Rima ugodno vest. Včeraj zjutraj je ministrstvo za šolstvo obvestilo goriško šolsko skrbništvo, da je ugodilo prošnji goriške pokrajinske uprave, da se od pre razred s slovenskim učnim jezikom na italijanskem tehnično-indus-trijskem zavodu Galileo Galilei. Funkcionarji šolskega skrbništva so obvestili pokrajinsko upravo in prizadeto šolsko ravnateljstvo. Vest sta nam včeraj sporočila tako predsednik pokrajine prof. Silvio Cumpeta kot odbornica za šolstvo Marija Ferletiče-va. Oba še vedno vršita svoje funkcije, kajti ni bil še izvoljen novi od bor. Stvar pa ni s tem zaključena. Odprtje razreda, prvega višje šole, je pogojeno od števila vpisanih. To velja za odprtje razredov v vsej drža Občinska uprava v Sovodnjah vabi občane na slovesnost pred spomenikom v Gabrjah, v nedeljo, 28. t.m., ob 10. uri. ob taborniškem zletu priporočajo vsem ,st^sed^ončali trt; njihove otroke, ki so vpisat tji razred nižje srednje v šolo tehnično-industnj . v u to nemudoma napravijo- (piefonsk0 Puccini 22, tajništvo ima intere-številko 84-452. Tam dobijo » sirani vsa ustrezna poja ^zre. Vest od odprtju slove!jl‘’!j^’zamud0' da je prišla s Pret^J. JnoSti biri upoštevajoč sicer vse po^no to ^ kratskega aparata. P°bu°f in pol df je bila dana že pred letom ^ y, ni pa bila takrat Pros"f tp£a je b!° žena pravočasno. Zarabb saj je ^ izgubljeno eno šolsko le • .g precej lani vpisanih v ta raz 0b ko^11 dijakov. Prošnja pa N b n0 jn se leta 1982 vložena PraYf y Goric°-daj je dovoljenje pns rednješe V druge slovenske vižje s jD 0K le, klasični licej, f^uprej^ trgovski šoli se je ob k ^gj dJJ® ga šolskega leta VP^/dijaki f kov. Upati je, da se b te[I1 dok* šali tudi v novo šolo čutilI)o F1 zali potrebo, ki jo Slovenci strokovnem šolstvu. Otvoritev zleta tabornikov S prihodom večine tabornikov, članov Rodu modrega vala, je včeraj taborni prostor ob Soči, blizu Sovodenj zaživel. Kljub nestalnemu vremenu, ki je nekoliko motilo delo pri postavljanju šotorov in ostalih tabornih objek tov, so si taborniki pošteno zavihali rokave, zato da bi bilo danes vse nared za svečano otvoritev zleta. Postavili so tri tabore s šotori za približno tristo udeležencev zleta, uredili prostore za taborne ognje ter nadaljevali delo predhodnice pri postavljanju ostalih objektov kot so kuhinja, vhod, jambori in vse kar pač spada k taboru. Danes se bo pričel osrednji del tega zleta ob 30-letnici taborniške organizacije v zamejstvu. Dopoldne bodo zaključili s postavljanjem in urejanjem tabora, nato pa se bodo zbrali pri gozdni šoli. Okrog 12. ure bodo na zlet prišle delegacije tabornikov iz Slovenije in ostalih jugoslovanskih republik. Otvoritvena svečanost bo ob 17. uri, zvečer pa bodo v vsakem od treh taborov na zletu taborni ognji. Kolesarski maraton IX. Korpusa Med raznimi prireditvami ob 40-letnicah pomembnih dogodkov med Nob septembra 1943 bo v Novi Gorici v nedeljo, 4. septembra, tudi kolesarski maraton. Prireditelj je kolesarski klub Nova Gorica v sodelovanju z zvezami borcev in telesno kulturnimi skupnostmi občin Nova Gorica, Aj dovščina, Idrija in Tolmin. Maraton prirejajo v počastitev 40. obletnice ustanovitve IX. Korpusa, razdeljen pa bo na dve progi različne dolžine: maraton «IX. Korpus*, ki meri 140 kilometrov in mali maraton na dolžini 40 km. Udeleženci maratona bodo peljali iz Nove Gorice skozi Šempas, Ajdovščino, Col, Črni vrh, Godovič, Idrijo, Želin, Most na Soči in Tolmin do cilja v Novi Gorici. Pro ga seveda zahteva določeno telesno pripravljenost, saj je neglede na dolžino predviden dokaj naporen vzpon iz Ajdovščine proti Črnemu vrhu, ko bodo morali kolesarji premagati skoraj 800 metrov višinske razlike. Zato in da bi se maratona udeležilo čimvečje število rekreativcev in ljubiteljev kolesarjenja so prireditelji pripravili tudi krajšo, 40-kilometr5ko progo skozi Šempas, Dornberk, Volčjo drago in Šempeter v Novo Gorico. Ob obeh progah bodo krepčevalnice, kolesarje pa bodo spremljala tudi vozila za tehnično in zdravstveno pomoč ter vozilo, ki bo pobiralo tiste, ki bi eventualno onemogli. Maratonci morajo progo prekolesariti v 8 urah. Start bo ob 8.30 izpred Občinske skupščine v Novi Gorici. Prijave sprejemajo na sedežu novogoriške zveze telesno kulturnih or ganizacij v Leninovi 13 vsak delavnik od 7. do 14. ure, v salonu Meblo (Leninova 4) v sredo, četrtek in petek ob 16. do 19. ure in eno uro pred Startom. Kolesarji bodo prejeli posebno spominsko medaljo za maraton IX. Korpusa in spominsko značko za mali maraton. Danes v Gorici pričetek folklornega Pričenja se danes v Gorici 13. mednarodno tekmovanje folklornih sku pin za nagrado rCastello di Gorizia». Srečanje prireja Pro Loco ob sodelovanju dežele in krajevnih uprav. Tekmovanja bodo letos na prostem, na velikem* grajskem dvorišču, seveda če bo vreme to dopuščalo. V na sprotnem primeru bo tekmovanje v veliki telovadnici UGG na Trgu Bat tisti. Danes zvečer ob 20. uri bo otvoritvena svečanost. Po govorih bodo v pozdrav gostom nastopili najprej furlanski folkloristi iz Koprivnega, zatem pa še godba na pihala iz Turjaka. V tekmovalnem delu nastopijo ju goslovanska skupina iz Kostolaca, gr ška iz Ioannine, irska iz Corka, romunska iz Filipesti de Padure in italijanska albanske manjšine iz San Demetrio Corone (Cosenza). Danes na zletu tabornikov Dcpoldne zaključek postavlja nja taborov - gozdna šola 12.00 prihod tabornikov iz Slovenije in Jugoslavije 17.C0 svečana otvoritev zleta ob mraku - taborni ognji tekmovanja Jutri zvečer, s pričetkom ob 20.30, nastopijo skupine iz švedske, Italije, Avstrije, češkoslovaške, Španije in Madžarske. V dvorani deželnih stanov na gradu se bo, prav tako danes, ob 9.30 odprl dvodnevni strokovni posvet o folklori z naslovom «Folklora med kulturo m prireditvijo». Sodelujejo strokovnjaki iz več dežel. Teniški turnir za memorial Baum Na sedežu goriškega tenis kluba v Drevoredu XX. septembra je bila včeraj tiskovna konferenca, na kateri so predstavili letošnjo 8. izdajo turnirja za trofejo Baum. Turnirja se bodo udeležili drugo in tretjekategomiki, ki bodo od jutri do nedelje, 4. septembra, tekmovali v moški in ženski konkurenci ter v tekmovanju moških dvojic. Finalna srečanja bodo na sporedu 4. septembra, ko bo ob 19. uri tudi nagrajevanje s podelitvijo trofeje Baum. Čeprav vpisovanje še ni za ključeno pa predvidevajo, da se bo turnirja udeležilo okrog 180 tekmo valcev. Dežurna lekarna v Gorici: D’Udi ne, Trg sv. Frančiška - tel. 84124. Sklep razširjenega odbora trgovinske zbornice Milijarda in pol lir Goriškega sklada injekcija nekaterim infrastrukturam Na zadnji seji, v sredo zvečer, je razširjeni odbor goriške trgovinske zbornice, ki upravlja tudi sredstva Goriškega sklada, odobril porazdelitev približno 1,5 milijarde lir v tekočem letu še razpoložljivih sredstev. Ob tem velja zapisati, da so na prejšnji seji, 18. maja letos, porazdelili za 523 milijonov lir prispevkov raznim ustanovam. Z zadnjo porazdelitvijo se je razpoložljivost sklada za letos v celoti izčrpala. Dejanska razpo ložljivost je namreč precej nižja od predvidevanj zaradi manjšega dotoka sredstev (sklep o povišku prelevmana na gorivo namreč še ni bil odobren) in zaradi višjih stroškov v lanskem poslovanju. Višina razpoložljivih sredstev se je tako skrčila približno za eno tretjino. Pa poglejmo komu in za katere objekte so bila dodeljena sredstva zadnje porazdelitve. 40 milijonov lir bo uporabila goriška trgovinska zbornica za nadaljevanje izgradnje kmetijskega centra v Ločniku. V ta namen so že pred časom odobrili prispevek sto milijonov lir, nadaljnji prispevek pa je predviden v prihodnjem letu. 50 milijonov lir je namenjenih za kritje višjih stroškov preureditve klavnice v Gorici. Občina Gorica bo imela na razpolago 270 milijonov lir za prenovitev pokrite tržnice, v obliki anticipacije pa 1,1 milijarde lir za dela na mednarodnem mejnem prehodu v Štandrežu. Objekt se sicer finansira iz drugih skladov, vendar bodo sredstva na raz- polago šele proti koncu leta. Goriška občina bo denar vrnila, brž ko bo od dežele prejela nakazilo in se bo torej rešil birokratsko-administrativni zapletljaj. Povedati je treba še, da se je prav glede posegov v obliki anticipacij in posebej glede zadnjega primera razvila daljša in mestoma polemična razprava. Priznati je treba, da pomeni anticipacija za ustanovo precejšen prihranek in splošno korist (to je prišlo predvsem do izraza z dograditvijo prometnega vozlišča na Tržaški) vendar ni mogoče po drugi strani zanikati, da so zaradi take preusmeritve sredstev prikrajšane druge ustanove. Na zadnji seji je razširjeni odbor trgovinske zbornice obravnaval tudi nekatere druge prošnje za dodelitev prispevka, ki pa jih bo dejansko upošteval šele v prihodnjem finančnem poslovanju, ker je bila letošnja razpoložljivost preprosto izčrpana. Tako naj bi v prihodnjem letu občini Moš dodelili 300 milijonov lir za dograditev cestnega podvoza, konzorciju CAFO 100 milijonov za nakup opreme, 100 milijonov lir občini Ma-riano za kmetijski center v Coroni in okrog 200 milijonov za nadaljevanje izgradnje kmetijskega centra v Loč niku. V seznamu prosilcev je tudi pokrajinska uprava, ki nujno potrebuje okrog 250 milijonov za prenovitev stavbe nekdanjega zavoda Duca d’Ao-sta v Gradišču v sedež kmetijskega zavoda. Preprost izračun pove, da je tako razpo1 ^seved* štev v letu 1984 zaclanq j 0kreP' e bo Goriški sklao že skoraj polovica če se ne bo Na prazniku KI) Jezero Mateja Koležnik drevi v Doberdobu Danes zvečer ob 20. uri bo v Do berdobu, v okviru poletnega prazni ka, ki ga prireja Kulturno društvo Jezero, koncert slovenske kantavtori ce Mateje Koležnik. Umetnica, ki je doma v Metliki v Beli krajini, je za čela nastopati že v zgodnjih letih v radijskih oddajah za otroke. Pred kratkim je posnela veliko gramofon sko ploščo, ki bo čez kak čas na trgu. Za ljubljansko televizijo je pripravila oddajo «Mateja in njeni prijatelji». ki je imela precej uspeha. Je glasbeni samouk, a želi dokončati glasbeno akademijo v Ljubljani. Tam sedaj študira na filozofski fakulteti. Za nima jo tudi gledališka in filmska režija. Njene pesmi, ki jih sama sprem Ija s kitaro, so umirjene, intimistično-izpovednega značaja. V izbiri gradi va za te pesmi sega v ljudsko izro čilo, potem pa vse to priredi po last ni preudarnosti in okusu. Nastopala je v raznih krajih Jugoslavije, pred vsem v Sloveniji, bila pa je tudi v zamejstvu, in sicer v Trstu, v Križu, v Benečiji in tudi v Gorici. Po koncertu Mateje Koležnik bo na programu taborni ogenj, ki bo obenem priložnost za petje in ples — l:o[o ob spremljavi harmonike, za tradicionaliste pa bo poskrbljeno z običajnim plesom. Praznik Kulturnega društva Jezero se bo nadaljeval jutri z otroškim popoldnevom in plesom, ter v nedeljo, ko bo po domačih igrah nastopil v večernih urah priznani ansambel Ve seli planšarji. Starček v pižami na kopanje v Sočo Za priletnega upokojenca, 82 letnega Izidora Blasona, se je včeraj nenavaden sprehod zaključil z ne prav prijetnim kopanjem v mrzli vodi So če. Mož se je že v jutranjih urah od daljil od doma v Ul. Cocevia, kjer stanuje pri hčerki. Z doma je odšel kar v pižami. Ko je hčerka opazila njegovo odsotnost jo je seveda začelo skrbeti, kje je starček in je o dogod ku obvestila policijo. Blasona so našli šele okrog 16.30 ob Soči, v bližini Ulice Lungo Ison zo. Bil je popolnoma moker, saj se zdi, da se mu je med spotikanjem ob bregu reke zdrsnilo v vodo. Z rešil cem zelenega križa so ga odpeljali v splošno bolnišnico, kjer so ga pridr ižali na opazovanju, čeprav se zdi, da ga bo mrzla kopel stala le močnejši prehlad. Gledališki abonma v Novi Gorici Primorsko dramsko< 9 v Novi Gorici jo začelo ti abonma za £0t do^l ško sezono ^^°volj° ^ bo vsem abonentomrna so tf UU l/OCIM' UUVi----- predstav, oblikovali slednje abonmaje. ga, sindikalnega in abonma za dijake. je mogoče vp upravi Primorskega t gledališča, Leninova » ^<0 s/sP-j; Novi Gorici, ali P0^^, 25326 in°2.5328. Cene ^ znašajo od 20 tisoč ao starih dinarjev. . proSrat Umetniško vodstvo E ges0 dela za sezono bf" izredno pestro. predstavUi naslednj f j dela: William Shakesp«a Mn-nrlni Kunea O ^0«° J Mandat, Eugea dne potovanje v Casepa Pravljica Nad vsemi griči ie .a , naiveč dva dolgoušca, se-15- dp^ trajala od 1. novembra Nitve ^f^bra- Po-leg omenjene o-Si [v, Nosnega značaja pa so se :r«til; aterH| območjih sami do-"^terih ,^0° omejitev. Tako v ^ iti v vT^čih na goriškem Kra-% sj^^skem predelu. Ugotav-^»ai ’ ua je stalež ugodnejši, še ^ pa ne zadovoljiv. ?eli v s*anie je, kakor smo izve-s predsednikom dru- stanje je, kakor smo izve wj»a >Vot’u s predsednikom dru-HjnTfkih lovcev «Doberdob» “'a ugQrt„Borjem, vplivalo >\ e0dno vreme pa tudi M _ stalež razmero-pa tudi odstrel li- dež^0 “Peno-vune visoke divjadi ^sofe še zmeraj zdaleč #eSa Jivj-0) upoštevanju razpoložlji afxMtev - JS^ega prostora. Da ta u-da kak° drži, priča poda-i ^volianV dX<* mesecih in pod, ko ,J(1 začetk ^illveni odstrel srnjaka, a luni ja do srede avgusta), v goriški pokrajini uplenili nad dve sto živali. Pri večini uplenjenih pri merkov so ugotovili nepravilnosti v razvoju rogovja in druge znake degeneracije. Čredo bo treba zato v prihodnje še bolj razredčiti. Posebno vprašanje še zmeraj predstavlja pojav gozdne stekline, bolezni, ki je po mnenju lovcev še zmeraj prisotna tudi pri nas, čeprav v zadnjih mesecih niso zabeležili nobenega primera okužbe. Razlog je čisto preprost: virus je zelo občutljiv na toploto. Izpostavljen sončnim žarkom v poletnem času, odmrje že v nekaj urah. To se zgodi recimo z virusi, ki jih obolele živali izločijo s sečem, slino ali kako drugače. Pač pa je pričakovati ponovno živitev bolezni v prihodnjih jesenskih in zimskih mesecih. V pogovoru s predsednikom društva slovenskih lovcev smo tudi izvedeli, da zaenkrat ni nobene nevarnosti za iztrebljenje lisic, čeprav so jih od lanskega januarja, ko so v naši pokrajini ugotovili prvi slučaj stekline, pobili kar precej. V zadnjih letih so se zelo razmnožile kune, ki so bile, oziroma so še zmeraj zaščitene. Kazalo bi, pravi Pahor, deloma sprostiti lov na žival, sicer se bo v prihodnjih letih to negativno odražalo v staležu druge divjadi. Tudi jazbeci so se v zadnjih letih precej razmnožili in marsikje se kmetje 'že pritožujejo nad veliko škodo, ki jo delajo zlasti v koruznih poljih. V loviščih, tudi v ravninskem delu, so letos ugotovili prisotnost divjih prašičev in to v večjem številu. Te živali so občasno tudi prej zašle iz ven svojega naravnega območja, vendar bolj posamično. V zadnjem času pa izgleda, da je selitev širšega obsega. Divji prašiči se najraje zadržujejo v gozdnatem območju ob Soči. Ni izključeno, da se bo v prihodnjih mesecih v naših loviščih pojavil tudi jelen. Ta divjad je že prisotna v nekaterih loviščih na Krasu, na jugoslovanski strani meje. Vloga lovcev je danes predvsem v uravnavanju porušenega ravnovesja med posameznimi živalskimi vrstami, v blažitvi posledic, ki nastajajo zaradi človekovega takšnega ali drugačnega poseganja v naravo, opozarjajo lovci. Prekomerno naraščanje števila ene živalske vrste, gre zmeraj na škodo druge ali drugih vrst. Tako so se v zadnjih letih zelo namnožile srake in šoje (vrsti nista več zaščiteni), precej pa je poraslo tudi število ujed, ki imajo, v ohranjanju naravnega ravnovesja, sila pomembno vlogo. Najbrž bo treba pričeti polagoma misliti tudi na njihov nadzorovan odstrel. Lov že davno ni več samo golo Dobi tan je ali plenjenje. Vsaj v naših krajih ne. VLADO KLEMŠE • Zaradi nujnih del na železniški progi bodo v nedeljo, 28. avgusta, zaprli prehod čez železnico v Ulici Sartorio v Ločniku. Železniška uprava obvešča, da bo cesta zaprta približno štiri dni. Tudi sodobna glasba na Vin Mondo MoTazstave Vin Mondo pred IV^anj 9 običajnih konferenc, na ijNjo (j' P°Kušenj in podobno, tudi V ^ Mj a I” razstav Gorica, kar < 1 v rirlnia ml<*dino, to so kon krajih? Sama prirezali se je začela včeraj r'Jteililni v Vassarianu z nasloniti a(anske0° kantavtorja F ran ^jele p Soboto bo glasbeni c m •Jedili aManova, kjer bomo lah-,7t>l°tto Vj Kernu rock festivalu Mrši/ lnternazionale». Festival l1’ v n n.a različnih in značilnih o6«- lCfazab in ulicah stare trd-2^. m ‘ . ne predvideva zgolj >a/sfce Vl‘o tudi debate, plese, ’ )??s'!etii-,,raz?taw' predstavitve vi-Me L’ ~~ "GlfCn z r' vuzmuiiuv ui spor*ne prireditve. Kar J* v s koncertov, ti se bodo .N L,'l (l Popoldne pred napo-deset*10’ Kjer se bo na odru JWQj ,, dalijanskih skupin. Te. ir.i Veiuf1 drugi nastopajoči, so UeJ° ip Plastem publike, saj 7° prit® l°Kalno, m ' ..... -- . . vendar so ise b0 ]er!e.' ^ bližini galerije v večji oder na katerem Cochi* oto vrstili holandski frano"°I*' belgijski «P sando 0sKi «Die Form», škotski «Penguins» ter italijanski skupini «Futuritmi» ter «Sexy Angeh. V galeriji sami bo razstava foto in xero-grafij. V nedeljo zvečer, vedno ob 21. uri bodo na Rivellinu zaigrali avstrijski «Kunst Gerasdorf», nemška skupina «Pseudoelektronixx», finski «Sunvot group», Španci skupine <;La otra čara de un jardin», italijanski skupini «Dance Diagram» in «XX Centurg Zorro» ter slovenska skupina «Električni Orgazam». Slovenci bodo prisotni tudi z Radiem Študent, ki bo skupaj s I V 112/15 priredil pri Oglejskih vratih center video in performances dokumentacij. V nedeljo bo na vrsti tudi jazz, saj bo popoldne na napoleonski polluni nastopila skupina Prhemm; na Rivellinu pa je za oba večera predviden tudi videokoncert. Palmanova bo torej za dva dni popolnoma spremenila obličje. Zelo zanimivo bo videti, če bo ta, prvi deželni, in med prvimi v Italiji nasploh, poskus večdnevnega totalnega festivala uspel. Predviden je tudi brezplačni kamping izven trdnjave. V torek 30. t.m., bo na goriškem gradu nastopila pevka Nada, ki ze vrsto let poje na raznih festivalih lahko, melodično glasbo, zadnje čase pa bolj sledi novejšim glasbenim mo dam. Predstavila se nam bo s skupino zelo dobrih igralcev. Prvega sep tembra so na vrsti kar dva nastopa. V Gorici, vedno na gradu, bo revival rock’n’rolla posvečen Elvisu Preslegu z Little Tongjem in Bobbg Solom. Istega večera, vendar na tržaškem gradu, bomo lahko poslušali popevke znanega kantavtorja Antonella Ven-dittija, ki se nam bo predstavil v svoji zadnji turneji «One man band». to pomeni, da se je po vrsti let znova vrnil h klavirju in kitari in nastopa sam, brez skupine. V petek drugega septembra bo v Gorici prireditev «Spominjajmo se Sanremao, kjer bodo nekdanji ;\nagovalci pro-palega festivala skuš.lli oživeti lepe čase italijanske melodične popevke. Zadnji koncert, ki bo tudi zaključil celotno prireditev, bo nastop najbolj znane in uspešne italijanske kantav-torke zadnjih dveh let, Tereše De Sio. Neapeljska pevka bo na odru parka Galvani v Pordenonu v nedeljo 4. septembra. Poleg mlade glasbe so na programu tudi «Carmina Burana» v izvedbi «Clemencic Consort», skupine z Dunaja. Ti Carmina so srednjeveške vinske pesmi, ki jih skupina izvaja s takratnimi glasbili. Na vrsti pride tudi gledališče s Tag-Teatro iz Benetk ter nastopi flavtista Sergia Ba-lestraccija, ki nam bo predstavil kar dva različna koncerta, vsebina '■•beh pa je vezana z vinom. ALEX Turistični kažipot po primorskih krajih 7P Bl2f "A * H Vse ceste peljejo v BOVEC (483 m — 1500 prebiv.) evropsko znano alpsko središče in letovišče. Iz Gorice po prekrasni dolini Soče je 72 km, iz Čedada 48 km, iz Trbiža čez Predel 30 km, iz Kranjske gore čez Vršič (8) 44 km. Včeraj - danes: Skozi Bovec (Ampletium) je tekla že v davnih časih prometna trgovska pot proti severu v Norik (današnja Koroška). V srednjem veku pod oblastjo oglejskih patriarhov nato tolminskih in goriških grofov. Pod staro Avstrijo so mu pravili Flitsch. V prvi svet. vojni je tod tekla fronta, zato je bil porušen. Pod Italijo je bil Plezzo. Nekoč bolj kmečko-trgovski, danes premore obrtniške delavnice, trgovine, lesno in kovinsko podjetje, tovarno čipk, zdravstveno ambulanto, lekarno, knjižnico, kino, pošto, banko, bencinske črpalke, avtoservis... Zanimivosti: Stara gotska cerkvica Marija v polju (1) iz 16. stol. s slikarijami Jerneja iz Loke. Vojaška pokopališča in spomeniki iz I. svet. vojne (2). Spomeniki in obeležja iz NOB v Bovcu, na Žagi, v Čezsoči, Koritnici . . . Posebnost je trdnjava (p.d. festunga) Kluže (3) na 4 km v soteski Koritnice, ki teče v 75 m globokem koritu (najgloblja soteska Slovenije). Že znana za časa turških vpadov, obnovljena v XVII. stol., modernizirana je bila, prizorišče spopadov v bojih med Avstrijo in Napoleonom ter služila še med I. svet. vojno. (Poleti ob koncu tedna so tu organizirani pikniki). Takoj za trdnjavo v desno je cesta v odmaknjeno romantično dolino Bavšice. V okolico: Bovec je izhodišče za številne sprehode, izlete, vzpone: 6 km južno slap Boka (pade 60 m) (4); slap Glijun (5) pri Plužni — 3 km; Čezsoča (6) — 2,5 km; Predel (7) — 17 km; od tu po ozki cesti (najvišja gorska cesta v Jugoslaviji) — 12 km mimo planine Mangrt (sir) do sedla v viš. 2072 m (koča, edinstven razgled). Do vrha Man-grta 2 uri (za opremljene planince!). Izleti v dolino Lepene in v Trento ter vzponi na okoliške gore. Najbolj privlačen je izlet na Kanin z «bol-hami» (žičnica). V viš. 2200 m restavracija, smučišča. Bela sezona traja do pozne pomladi. Vzpon na Prestreljenik, razgled na Alpe, Karavanke, avstrijske gore in proti jugu do morja. Šport: Kajakaštvo, plavanje v bazenu, lov na srnjad, gamse, ribolov (postrvi). Športno letališče. Turizem: Čez poletje več prireditev, organiziranje daljših izletov; 26., 27. in 28. 8. bo velik tradicionalni letalski miting (s piknikom) z udeležbo letalcev iz Avstrije, Češke, Švice in Italije ter jadralcev in zmajarjev. Hrana in postelja: Hoteli Alp, Kanin, Kaninska vas, Camping, privatne sobe (100 ležišč). Gostilne z domačimi jedmi: Pri petelinu, Pod lipco, Martinov hram, Pri Sovdatu. Recept: čompe s skuto: krompir skuhamo v slani vodi. Serviramo ga «v obilicah* (neolupljenega) s slano ovčjo skuto. Z. V. Novo obračunavanje telefona Pred nekaj dnevi smo dobili na dom telefonski račun družbe SIP in vsi smo se najbrž začudili, da je bila tokrat vsota na njem manjša, veliko manjša od prejšnjih. Ni treba da se razburjamo. Cena za uporabo telefona se ni znižala. Kako bi sploh lahko prišlo do tega ko vendar vsak dan beremo o novih podražitvah in o postopnem višanju tarif za razne javne usluge, med katere spada tudi telefon. Pri družbi SIP so se očitno zavedli, da je postal telefon tako razširjen, naročnik je pri nas že vsak tretji občan, in da imajo nekateri težave s plačevanjem trimesečnega računa. Nekateri sicer trdijo, da bo družba SIP na tak način prej vnovčila denar, vsaka dva meseca namesto treh, kar ji bo prineslo precej bančnih obresti. t Sedmak 15. ^izem na Goriškem v letu 1923 ^osp°o se glasi: Čast dle tovariši! Wo ie naznaniti, da mi je začasno bilo po-,W*t° tajnika učiteljskega sindikata Vzhod-v tov*6'-.se mi odveč, da bi predočil gos-h1 d*katar*®em pomen, ki ga ima za nas učitelje 7bii j . la pa dolžnost, da se priključi sindikatu j'°vine ,a*n* učitelj, kateremu je pri srcu veličina %a *n šole ter moralni in gospodarski interes | . teli ailU' Paosim vas z vso vljudnostjo, da bi °d.P°slati do 10. septembra tekočega leta \ ki-Rp^topnico, četudi bi bil odgovor odklo-'k vez u-P k Narodnemu učiteljskemu sindikatu )3tia ,e k vpisu v Narodno fašistovsko stranko. C uaša 10 lir letno- s tovariškim pozdra-6$sVe. uobia. Gorica, 31. avgusta 1923.» HX,a ^Gga vab‘la Rubbia ni poslal na naslov JSkim “Goriške straže«, ampak slovenskim in ie in .^'teljem, ki so spadali pod njegovo nad-v ohve le k*l objavljen, ko je nekdo izmed uči-stil uredništvo «Goriške straže« o vsebini tega pisma. Slovenski učitelji na Goriškem in v celi Julijski krajini so namreč že imeli svojo stanovsko organizacijo, v katero so bili vključeni učitelji vseh prepričanj, tudi slovenski fašisti kot npr. Bandelj. Največji vzrok razburjenja pa je bil rok 10. september, t.j. datum do katerega se je v Italiji izvršila nova razmestitev učiteljev. Velikokrat se je zgodilo, da je prišlo do zamenjave iz različnih vzrokov. Omenili smo že premestitev učitelja Verča iz Kanala v Šmartno v Brdih, kjer je šlo za tipično kazensko premestitev. To je do tedaj bila izjema, ker je šlo za odstranitev slovensko zavednega učitelja; pisalo se je, da bo na njegovo mesto prišel prav Vinko Bandelj, za katerega velja, da je bil glavni organizator fašizma med Slovenci in kompanjon Peternela, ki je postal občinski komisar v Kanalu in ge-rent v nekaterih občinah okrog njega. Učitelje so v glavnem premeščali zaradi sposobnosti, zgodilo pa se je, da tudi zaradi drugih vzrokov. »Goriška straža« je navedla, da je možno, da bi bil vzrok za premestitev tudi ta, da je slovenski učitelj odklonil vpis v fašistični sindikat. Ker je bil njegov predstojnik t.j. okrajni šolski nadzornik Rubbia tajnik tega sindikata, bi lahko učitelja zaradi odklonilnega stališča premestil ali pa odločal o njegovi usodi. Tudi vprašanje lojalnih, oziroma nelojalnin učiteljev je bilo vzrok razburjanja »Goriške straže«. Časopis je trdil, da bi s tem, če bi gledali na politično prepričanje, vzgajali med učitelji hinavščino, ki je grob značajev in časopis je vprašal, kako naj ti učitelji potem vzgajajo samostojne, značajne ljudi. V tem času so bili izpostavljeni policijskim preiskavam posamezniki v okolici Gorice. Kaj je bil vzrok, časopisi niso navedli. «Goriška straža« je zapisala, da «vidijo» nekateri ljudje strahove, ki jih ni. Preiskave so bili deležni npr. trgovec Makuc, živinozdravnik Gerbic, voditelj komunistov Jože Srebrnič in še nekateri komunisti v Solkanu (ali je to maslo Nibranta?), v Šempetru pa bivši župan Černič, Nova stavbena zadruga, društvo «Prešeren», učitelj Kramar, Andrej Blažiča, in predsednik posojilnice Jožef Blažiča. Da te preiskave niso bile uspešne in da so bile njih vzrok izmišljene prijave, je dokaz, da orožniki niso ničesar našli in tudi nihče ni bil aretiran. Da so nekateri uživali v lažnih ovadbah, je dokaz preiskava, ki so jo orožniki izvedli v Prvačini. Tam je neki Lo Schiavo, ki je bil po «Edinosti», voditelj tamkajšnjih fašistov, poslal orožnikom ovadbo, da je domača godba igrala «Naprej zastave Slave«. Preiskava je pokazala, da je šlo za golo provokacijo in ovaduh je bil oštet, oziroma opozorjen, da naj da mir. »Edinost« je zapisala, da bi take orožniške stotnike, kot je bil v Prvačini, rabili v vsaki slovenski vasi. Uradni list številka 220, je 18. septembra 1923. leta prinesel kraljevi odlok o preureditvi sodstva, ki je zajel tudi ozemlje Julijske krajine. V njem so bile zajete odredbe o službenem razmerju sodnikov iz novih pokrajin. Imel je več členov, najvažnejša pa sta bila 63. in 65. člen, ki se glasita: stran 1Q \J ŠpoH PRIMORSKI DNEVNIK — 26 avgusta 1983 Saljnikov, potem brata Petrič Sovjet tokrat nepremagljiv - Navdušenje v jugoslovanskem taboru - Svetovni rekord Vzhodne Nemke U. Geweniger EP V ŠTEVILKAH Izidi «VedeI sem, da moram hitro začeti, kajti brata Petriča iz Jugoslavije sta bila sicer prenevarna in lahko bi se mi ponovilo, da bi ostal brez zlate kolajne,« je dejal po velikem boju v finalu na 400 m kravl svetovni rekorder sovjetski plavalec Vladimir Saljnikov. Že po dopoldanskem predtekmovanju je bilo jasno, da so na 400 m kravl samo trije favoriti. Svetovni rekorder Saljnikov ter jugoslovanska brata Borut in Darjan Petrič. Oba sta bila dobro razpoložena, čeprav se je zdelo, da je Borut malce bolj živčen, kajti moral ie braniti naslov, ki si ga je priboril v Splitu. «Saljnikov je šel samo enkrat v življenju na led. Vedel sem, da tokrat ne bo več, da ga bo težko presenetiti. Tudi sam se je tega zavedal, zato je začel tako hitro, ker na- Posebej za Primorski dnevnik STANE TRBOVC ju je z Darjanom samo na ta način lahko uničil. To mu je uspelo, bil je nepremagljiv in samo čestitati mu moram k zasluženi zmagi. Zdaj sem se tudi dokončno odločil, da bom vendarle nastopil tudi na 1500 m kravl, kajti z Darjanom lahko v tej tekmi osvojiva še dve kolajni,« je bil nadvse zadovoljen s svojim nastopom jugoslovanski šampion Borut Petrič. Tudi Darjan Petrič je bil vesel bronaste kolajne 3. mesta, enakega u-speha, kot ga je dosegel v Splitu pred dvema letoma, vendar pa ni bil zadovoljen z načinom, s katerim je ta uspeh dosegel. Nekam trdo je plaval in predvsem Saljnikov ga je ubil s svojim tempom. Omeniti velja, da sta jugoslovanska plavalca dosegla 3. oziroma 5. rezultat na svetu v letošnji sezoni na 400 m kravl. To vsekakor dokazuje vso njuno vred- nost, sposobnost in kvaliteto, ki naj bi prišla ponovno do izraza tudi na prihodnjih olimpijskih igrah v Los Angelesu. Vsekakor pa je treba reči, da sta Petriča vnovič presenetila strokovnjake, ki se nikakor ne more jo navaditi, da bratov Petričev na evropskih in svetovnih lestvicah skoraj vso sezono ni najti, nato pa se na najbolj pomembnem tekmovanju pojavita in posegata celo po kolajnah. 400 m kravl za moške je bil vsekakor vrhunec večera, čeprav je bila to prva tekma. Tudi ostali so prav zaradi slovesa te klasične discipline ostali nekako v senci, čeprav tega seveda ne zaslužijo. Vzhodna Nemka Ute Gevvenigher je vnovič popravila svoj zares fenomenalen svetovni rekord na 100 m prsno, sovjetska štafeta je popravila evropski rekord na 4x100 m kravl, Anglež Moorhouse je Po bronu v Splitu in srebru na 100 m v tukajšnjem bazenu vendarle osvojil na 200 m prsno tudi zlato kolajno in potrdil, da sodi v vrh najboljših prsačev na svetu. PLAVANJE 400 m PROSTO (MOŠKI) 1. Saljnikov (SZ) 3’49”80; 2. Borut Petrič (Jug.) 3’51”96; 3. Darjan Petrič (Jug.) 3’52”60. 100 m DELFIN (ŽENSKE) 1. Geissler (NDR) 1’00”31; 2. Polit (NDR) 1’00”92; 3. Savi-Scarponi (It.) 1’01”37. 200 m PRSNO (MOŠKI) 1. Moorhouse (VB) 2’17”49; 2. Ver-mes (Madž.) 2’18”27; 3. Kis (SZ) 2 min. 18”72; 5. Avignano (It.) 2’22”00. 100 m PRSNO (ŽENSKE) 1. Geweniger (NDR) 1’08”51 (svetovni rekord); 2. Gerasch (NDR) 1 min. 09”62; 3. Bogomilova (Bolgarija) 1’10”69; 7. Seminatore (It.) l’H”56. ŠTAFETA 4x100 m PROSTO (MOŠKI) 1. Sovjetska zveza 3’20”88 (evropski rekord); 2. Švedska 3’22”02; 3. NDR 3’23”02; 5. Italija 3’23”83. VATERPOLO A SKUPINA Izidi 5. kola šnaniia - ZRN 8:7 (1:3, 3:1, 2:0, 2:3); Jugoslavija - Romunija 11:8 (2:3, 3:0, 3:3, 3:2), SZ - Madžarska 12:10 (3:3, 3:4, 3:1, 3:2); fhaflze®811 - Italija 10:8 (3:3, 3:1, 3:3, Lestvica „ ,-.,rcka l SZ 10, Jugoslavija in Mad^ . Španija 6, ZRN, Italija m Ni* ska 3, Romunija 1. B "KUvPI20 5- BelgUa, Francija - Danska 20. , il:7. Avstrija 7:6; Grčija - Bolgara Lestvica . . nnl2arij» •ssjssras-* ^UMETNOSTNO POSAMEZNICE ine >■ «■* (Francija) 172,767, i-172,600; 7. Terenzi («•) 155, KOLAJNE 11 12 6 4 3 1 NDR Sovjetska zveza ZRN Velika Britanija ‘ J 0 Švedska , 0 2 Italija , 0 * Bolgarija # 2 J Madžarska q 1 ’ Nizozemska q 1 1 Jugoslavija n 1 * Francija n 1 J 5 i i Španija Češkoslovaška Romunija 0 o NA MITINGU V PIZI Tamara Bikova 2,04 m v višino PIZA — Svetovni rekord (2,03 m) ni zadostoval Sovjetinji Tamari Bikovi za zmago na nedavnem evropskem atletskem pokalu v Londonu, saj je isto znamko v prvem poskusu preskočila tudi Zahodna Nemka Uri-lce Meyfath (Bikova je namreč v prvem poskusu podrla letvico). Sovjetska atletinja pa je takoj po tekmovanju izjavila, da se bo čim-prej poskusila povzpeti še više. To ji je uspelo že na sinočnjem atletskem mitingu v Pizi, kjler je za centimeter popravila nekaj dni staro svetovno znamko. Na istem tekmovanju je čehoslova-kinja Jarmila Kratoehvilova premočno zmagala v teku na 200 m (22’'46) pred Sovjetinjo Molokovo (23”85). Na mednarodnem košarkarskem turnirju Ljubljanski Olimpiji tretje mesto V malem finalu je tesno premagala tržaško moštvo Bic FINALE ZA 3. MESTO Olimpija — Bic 92:90 ( 52:39) OLIMPIJA LJUBLJANA: Blaznik 8 (2:3), Brodnik 29 (5:8), Janžek, Mr-žek 10, Subotič 30 (4:4), Hauptman 6, Todorovič 2 (2:3), Šanfcelj 7 (1:5), Mičunovič. BIC TRST: Bobicchio 4 (3:6), Goti 28 (6:12), Tonut 27 (3:5), Palumbo 6, Sterle, Cenderelli 2, Fabbricatore, Trampuš 4 (0:3), Martin 18 (6:6), Colmani. SODNIKA: Fegac in Minisini iz Trsta. PM: Olimpija 14:18, Bic 18:32. PON: Martin (38). ON: Olimpija 26, Bic 18. Olimpija je povsem zasluženo pre- magala v finalu za 3. mesto tržaški Bic. Tekma je povsem zadovoljila sicer maloštevilno publiko, saj so i-gralci obeh ekip prikazali hitro in občasno tudi duhovito igro. Olimpija je bila skoraj neprenehoma v vodstvu, Bic pa je dve minuti pred koncem po zaslugi Gotija in Tonuta celo prešel v vodstvo. Neizkušenost tržaških i-gralcev pa je botrovala k dejstvu, da je Olimpija z odličnim pressingom v zaključnih potezah ponovno prevzela vodstvo in tesno zmagala. V vrstah domačinov sta se izkazala Tonut in Goti (le ta pa je zgrešil zadnji met, ki bi lahko privedel do podaljškov), pri Olimpiji pa sta največ pokazala stre- lec Brodnik in Subotič, ki je dokazal, da ponovno prihaja v staro formo. FINALE ZA 1. MESTO Carrera — Lebole 90:83 134:38) V sinočnjem finalu za prvo mesto je beneška Carrera premagala Lebole in tako osvojila letošnji turnir za «Trofejo Miljske riviere«. Wiley (25 točk) in Allen (26) sta bila najboljša strelca v vrstah Car-rere, Shelton (32) in Collins (20) pa pri Lebole ju. Končni vrstni red 1. Carrera Benetke; 2. Lebole Me-stre; 3. Olimpija Ljubljana; 4. Bic Trst. Današnji VATERPO*-0 A SKUPINA _ N,^tfr SZ - Jugoslavija, Španija jtalija ska, Madžarska - Romuni > ZRN' B SKUPINA . pr Grčija - Francija, Bolgar« ska, Švedska - Belgija- UMETNOSTNO PLAV* Dvojice, FINALE PLAVANJE (ob 18. ori) 200 i®, isk (žensl fin (moški); 800 m Pros, .00 m w 100 m hrbtno (moški); šano (ženske). .. v B Slabi rezultati < Pogovor Prandi: «S ^rener j a moške italijanske prandijfke reprezentance prof. Silva deri ieJ nm težko predstaviti. Že preje bii v ^vzel krmilo reprezentance S ih dobrn ^Janških odbojkarskih kro-klubom P°znan in cenjen trener. S Kapnj Lus Turin potem Robe di usvoji) aazadnje samo Kappa, je gotovo naSK°i avorik' da je bil nrav s trenerjem italijamke odbojkarske reprezentance svojimi fanti sem izredno zadovoljen» hj. n , uu jv- uu ;;iav Zadnji dv 1 .usPe®en klubski trener, gova Pi,itf et-‘ Pa se je morala nje-v Italiji Pa zad°voljiti z 2. mestom r%i da je bil v Vidmu iz- ^fviuipu - ’ m°rda še več glede S Samim riSi s*'evdmmi novinarji, kot dobil rlPi,= .orn z reprezentanco, je v°r z nam| minut časa tudi za pogo- h’ s*e nn °jen^ dosedanjo sezono, frevzel to 0(*st°pu Carmela Pittere <$fant 2entanco?» Pajprg; ^em,izredno zadovoljen, ker 0 si priborili na Nizozem- skem vizitko za nastop na letošnjem EP v Vzhodni Nemčiji, na univerziadi v Kanadi pa je bila Italija tretja in je tako osvojila bronasto kolajno. Končni zmagovalci smo še turnirja Rim - Pariz - in v Vidmu smo še osvojili dragoceno lovoriko ob tisočletnici glavnega furlanske mesta. Z zadnjima nastopoma z Južno Korejo in NDR sem bil izredno zadovoljen, ker so fantje znali spremeniti potem tekme po prvem izgubljenem nizu in s tem dokazali, da so psihološko stabilni, kar bo v nadaljevanju sezone še kako potrebno, in se najhuiših dven nasprotnikov niso prestrašili. Tehnično pa moramo še marsikaj popraviti in to predvsem blok, ki je naša šibkost.* «Znani sta tudi skupini prihodnjih sredozemskih iger v Casablanci, kjer je Italija velik favorit za končno zmago?* «V skupini bo najhujši tekmec Francija, ki je dobro poznana in smo jo v zadnjih dveh letošnjih nastopih premagali. Res, da so v Vidmu malo taktizirali, a mislim, da nimajo , anra,J??rovega karnPa bodo »jC?.kP« dva treninga v ve h kraicai jdl urak pa bo na pro-j*°ltv , 1 trening telesne pripra-atvoij A®a bodo imeli udeleženci 0353 za kopanje in zaba- Od 2. do 10. septembra v Seči pri Portorožu Kamp za mlade Borove košarkarje >0.9; Si^fležili Valter Vatovec vo, pomerili pa se bodo tudi v drugih športnih zvrsteh (plavanje, kros, nogomet). Košarkarski treningi bodo obsegali predvsem vadbo osnovnih elementov individualne tehnike in (za starejšo skupino) osnove košarkarske taktike v obrambi in napadu. Predhodno (od 28. avgusta do 2. septembra), bo v Seči začetniški trenerski tečaj za mlade Borove trenerje. Tečaj bosta vodila Valter Vatovec in Igor Canciani, mladi trenerji pa se bodo takoj po tečaju vključili neposredno v praktično delo na igrišču, saj bodo vodili treninge naših mladih košarkarjev. (Cancia) Košarkarski odsek ŠZ Bor obvešča starše vseh udeležencev košarkarskega kampa v Seči pri Portorožu, da je cena dnevnega bivanja v šolskem športnem centru v Seči narasla na 550 din dnevno, tako da znaša enotedensko bivanje 4400 din na osebo. Druge informacije dobite na tel. številki 567-248 vsak dan od 9. do 13. ure. * * * SK Devin se bo udeležil iger brez meja, ki jih organizira SK Lokve, v nedeljo, 28. t.m., ob 14. uri. Vabljeni člani in prijatelji kluba. * * * TPK Sirena organizira jutri, 27. t.m., na društvenem zemljišču v Barkovljah tradicionalno «KARAMALADO». Priče- tek ob 14. uri z regato odraslih na »optimistih*. Na programu je tudi razstava humorističnih vinjet in lepljenk slikarja Atilija Kralja, nastop čarodeja in srečolov. Praznik bo tudi v primeru slabega vremena. * * * ŠZ Sloga - planinski odsek organizira v nedeljo, 28. t.m., in v ponedeljek, 29. t.m., vzpon na Triglav. Odhod iz Bazovice ob 6. uri zjutraj. Vabljeni planinci! Za pojasnila telefonirati na št. 226-283 - Viktor Stopar. * * * ŠD Vesna vabi vse dečke, tudi iz okoliških vasi, ki bi radi igrali nogomet in ki so rojeni od 1.7.1968 do 30.6.1970, da se zglasijo vsak dan na igrišču v Križu od 18.30 dalje. *n'l° Lokar !> 3. eta protiletalska le molžo. avitiT ie pa res. Kmalu ne bom več imela kaj $3eth ^>ltega dne vg prišel a nisem jaz. ^ in bila krava pomolzena poslej četrt ure je iskala golido in je ni našla. Robert, prinesel posodo mleka in Jaz ne znam. Elektromehanik ,aj , *e )e prekrižalo roke v naročju in reklo: ie Nek D°m pa *az delala?« V* si]n no^* i® prišel mimo živinozdravnik, ki se Llr>o j 0 zakasnil. Bil je vinjem. Burja je vila nad 1hijtlo s|;r8ala telefonska žice z drevja. Ko je pri LVq aV se je zaplel vanje in padel. Zaklel iz»„la Preklinjal kar naprej, kakor bi hotel v4ati- 'Sto:.9, Za barako je kriknila: Vil; *Stoj!°C ie RI®I glasneje in straža je ponovila: Vje. n' videl, le slišal razgrajača, je zaklical 'St°j!» { ■n istočasno ustrelil v zrak. V hiši se je posvetilo, skozi okno je kriknil podčastnik: «Kaj se je zgodilo?« Stražnik je tekel okoli hiše in razburjeno vpil: «Kje je? Kje je?« Visoko na svislih se je prikazal Robert in vprašal: «Si ga videl? Tu spodaj leži.« Straža je kriknila: «Uporniki so nas napadli, ka-li?» Izza Robertovega hrbta se je vzdignil v svislih Bernard in siknil: «St! Pst, zbudili boste hišo! Predramili gospodično!« Nekdo se je v temi glasno zasmejal. Živinozdravnika so rešili iz skrotovičenega ži-čevja in ga prijeli pod pazduho. Peljali so ga na zasliševanje. Podčastnik mu ni hotel verjeti, kdo je. Zakričal je vanj: »Stoj pokoncu pred mano! Kako pa stojiš!« Pijanec se ni mogel vzravnati. Odpeljali so ga na karabinjersko postajo v zapor. Bernard je stal na vratih senika in sikal: • Neolikani ljudje! Kaj robantite? Ne poznate manire! Vso hišo vzdignete pokonci. Gospodična ima rahlo spanje.« Fantje so sedeli na nasipu krog topičev, drugi na tleh s prekrižanimi nogami. Podčastnik je držal kompas v rokah in razlagal, kako je treba streljati, če pridejo sovražni zrakoplovi s severa, kako, če pridejo z juga. Na vrtu se sklanja med grahom deklica in skuša ostati kolikor mogoče s hrbtom proti vojakom. Ti se previdno ozirajo. «Koliko nagneš tedaj top?« se obme podčastnik k Robertu. «Za devetdeset stopinj,« odgovori ta. • Popolnoma napačno. Neslo bi naravnost v vas, v cerkev. Zakaj ne paziš?« Robert zardi. Deklica se je globoko sklonila. Podčastnik vpraša Alberta. • Ne vem,« se Albert ozira okoli sebe. Podčastnik stopi proti vrtu. “Gospodična, prosim, s topom bomo poskušali streljati,« pravi, «pojdite v hišo!« Navihana deklica se zasmeje in pravi: «Že grem,« in drži košaro graha pred sabo. »Samo, da hiše ne porušite.« • Vašo hišo? Kaj pa mislite? Bog ne zadeni,« se ta zopet odpravlja proti bateriji. A strašnega strela ni bilo, deklica se je zaman pripravljala. Nesla je skledo žgancev Stoju. Žival se ji je od daleč dobrikala, legla na trebuh in skakala na verigi na zadnjih nogah. «Na, na, na!« ga je trepljala po bokih in mu snemala verigo. Nepopisno je bila žival srečna in jo je obletavala vse do hišnega praga. Nato se je vrnila k skledi Naročnina: Mesečna 9 000 lir - celoletna 108.000 lir. - V SFRJ številka 6,00 din, naročnina za zasebnike mesečno 100,00, letno 1000,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 140,00 letno 1400,00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Za SFRJ - Žiro račun 50101603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Gradišče 10/11. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 23 mm) 39.000 lir. Finančni in legalni oglasi 2.900 lir za mm višine v Širini 1 stolpca. Mali oglasi 550 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. primorski M. dnevnik TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 |4 linije) - Tl« 46027U GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382 - 85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa »»•H".: El član italijanske aalolnikov FlEG Nekateri kalabrijski župani mafiji nikakor niso po godu CATANZARO — Nobena novost ni. da mafija na italijanskem Jugu deluje na skoraj vseh področjih družbenega, političnega in gospodarskega življenja. Ustrahovanje je njeno tradicionalno orožje, če pa to ne zaleže, se «onorata societa» spravi od besed k dejanjem: številni krvavi zločini so tragičen dokaz. Kronika te dni beleži dva primera ustrahovanja, oziroma vmešavanja v krajevne politične razmere. Prvi se je pripetil v kalabrijski občini Fu scaldo, kjer so neznanci s številnimi revolverskimi streli «okrasili» avtomobil načelnika socialdemokratske svetovalske skupine v občinskem svetu, prof. Nataleja FUelle. Napadeni, ki ni utrpel poškodb, je karabinjerjem iz razil prepričanje, da gre za ustrahovalni atentat, povezan z njegovo politično dejavnostjo. To je še posebno verjetno ob dejstvu, da je bil prof. Filella, na osnovi sporazuma med KD in PSDI, pred dnevi določen za kandidata za novega župana, ki ga bodo volili 29. avgusta. Drug primer ustrahovanja pa je imel za posledico odstop demoicr-ščanskega župana v kraju SanfOnofrio, Vita Facciola, ki je v zadnjih me secih doživel več atentatov in smrtnih groženj. Njegov primer pa je prišel na ušesa tudi vsedržavnim voditeljem KD in 2. septembra bo v SanfOnofrio prispel pristojni za lokalne uprave v vodstvu stranke, poslanec D’0nofrio, da bi skušal zgladiti nesoglasja v krajevni KD, ki so izbruhnila po županovem odstopu. Facciolo je namreč pred časom izjavil, da njegova odločitev ne izvira le iz vrste mafijskih atentatov, temveč tudi iz notranjih, bolj ali manj skritih nasprotij med krajevnimi demokrščanskimi veljaki. Sarah Janc Hutt, prikupna temnolaska iz Wimborna, je bila izvoljena za najlepše dekle proglasitvi rezultatov se je Sarah skupaj z drugouvrščeno Karen Moore (desno) in tretjeuvrščeno smejano nastavila fotografu Takoj P° v Ve,ad BNtfWeioa Madžarski matematik pred /nedavnim ustanovil poseben sklad Rubik pomaga mladim izumiteljem s finansiranjem raziskovalnega dela BUDIMPEŠTA — Med 200 najrazličnejšimi skladi je na Madžarskem nedvomno najnovejši in finančno najmočnejši sklad, ki ga je nedavno ustanovil izumitelj zna ne ^čudežne kocke» Erne Rubik. Sklad ima kapital 7 milijonov forintov, kar je približno 150 tisoč dolarjev, za cilj pa si je zastavil podporo vsem tistim sodržav Ijanom, ki imajo inovatorske ideje, ne pa sredstev, da bi jih praktično uresničili. Erne Rubik, do nedavnega skromen in nepoznan tehnik. a z živo in plodno iznajdljivostjo, je torej namenil del svojih ogromnih zaslužkov, ki jih prejema iz najrazličnejših držav sveta, vsem svojim sodržavljanom, ki jim inovatorska žilica ne daje miru. Seveda sklad ne razmetava z denarjem. Vsakdo, ki si želi finančno podporo za uresničitev svoje zamisli, jo mora predhodno predstaviti žiriji sklada, ki jo sestavljajo priznani strokovnjaki. Končno oceno pa vsekakor da Rubik. Sklad finančno podpira uresničitev raznih zamisli do prvih uspehov, kasneje si skrb za nadaljnje uresničevanje prevzame sklad za inovacije pri madžarski državni banki. Rubik je namreč upravičeno prepričan, da je pot vsakega odkritja, vsake iznajdbe najtežavnejša v začetku, ko pa so jasni prvi obrisi, je vsa zadeva praktično rešena. V nekaj tednih od ustanovitve tega neobičajnega sklada je žirija izvedencev iz najrazličnejših strok prejela preko 130 predlogov. Med njimi so poleg običajnih, ki predlagajo inovatorske postopke za varčevanje z energijo, za povečanje produktivnosti v kmetijstvu in za nove zapletene igrače, tudi taki, ki imajo le Tnalo možnosti za konkretno uresničitev, a jim komisija Rubikovega sklada prav tako posveča enako pozornost. Ni namreč rečeno, da ni mogoče iztržiti kaj konkretnega tudi iz predlogov raznih zanesencev. Sirsko letalo v Runda®*1 morda žrtev atentata RIM — Obstaja vsaj en dokaz, ki da slutiti, da je bil požar, ki je prejšnji petek na pol upepelil v Fiumi-cinu reaktivno letalo sirske letalske družbe, nameren, oziroma, da ga je povzročil atentat. Ko so tehruki znanstvene policije pregledali srednji in sprednji trup letala, so našli tu dve-litrsko steklenico, ki je bila ožgana in nazobčana. Prav na tistem mestu je po pričevanju očividcev izbruhnil požar. vi50*? Ijivo zmes. Tedaj so 'z^U^0bro °P' so jih Price plameni, ki šale. ir*1 Ker je požar izbruhnil^ Domnevajo torej, da je bil požar nameren, povzročila pa ga je prav ta steklenica. V njej naj bi bila vnetljiva tekočina (morda bencin ali kaj podobnega), a neznani storilci so verjetno priložili tekočini stekleničico s kemijskim vžigalnikom. Ko je kislina razjedla stekleničico, je vžgala vnet- videno), domnevajo, da J sarn° predviden za čas P°u.v. kataS!3 Če bi se to zgodilo, bi ,j0 nain fa strašna. Na letalu J potnik0^ 10 članov posadke m Kj pol11 Gasilci so se morah tru preden so pogasili zublJe- Vse okoliščine PoZ^?f„li na Aj policijske in sodne °b ash'ega * pa je tudi komisija c „e zn stva. Nezgoda ni terjala ng tf Nevarnost pa je bila ...Jirskih bilo v bližini tudi letalo čnih prevozov. Zaradi praznovanj ob življenje MADRID — V španskem mestu Bilbao se te dni odvija vveliki teden», to je že tradicionalna poletna praznična manifestacija. Organizatorji so se spočetka bali, da bo zaradi sporov tako imenovane vojne zastav med Španci in Baski prišlo do neredov. Zdi se pa, da sta se nasprotna tabora za pri ložnost domenila za krajše premirje. Praznični dnevi pa vseeno niso potekali v miru. Verjetno preveč vročekrvni Španci se neradi odpovejo še tako nevarnim zabavam, ki pa so že stale človeško življenje. , Silovito neurje v Toskani LIVORNO — Obilnemu deževju, ki je te dni zajel vso toskansko obalo, je v sredo zvečer sledilo silno neurje in povzročilo poleg znatne gmotne škode še človeško žrtev. 32-letni Franco Cosimi. lovski čuvaj, se je v sredo zvečer okoli 21. ure vračal s svojim avtomobilom z osemletnim sinom domov, ko je voda, ki je prestopila bregove, nenadoma zanesla vozilo s ceste. Truplo lovskega čuvaja so gasilci po nekaj urah našli v nekem jarku, karabinjerji pa so avtomobil zapazili v bližnjem hudourniku. Cosimovega sina pogrešajo. Nesprejemljiva odločitev v ZRN BONN — Nemško zvezno notranje ministrstvo je včeraj v Bonnu potrdilo odločitev, da bodo iz seznama skrajnih organizacij, ki jih je treba posebno nadzorovati, izključili zvezno združenje bivših nacističnih vojakov. Odločitev je takoj izzvala vrsto protestov. Doslej inepoznan drobec iz znane bitke pri V&11 Jazbecev Jurij, galeot *n J junak KOPER — «V sloviti bitki avstro ogrskega ladjevja z italijanskim pri Visu, leta 1866 niso bili samo Dalmn tinci, Istrani in Primorci, ampak tudi ljudje s celine,» nam je povedal Metod Jazbec iz Kopra, potem ko so v Delu objavili nekaj podatkov o zgo dovinskem dogodku slovite bitke pri Visu. To bilko Metod Jazbec dobro pozna predvsem zato, ker je bil v njej udeležen tudi njegov praded Jurij Jazbec. Rodil se je 1833 na Babni reki (pri Šmarjah pri Jelšah), komaj 18 letne ga so ga biriči prijeli in odgnali k Soldatom. Njegovi domači niso vedeli zanj polnih 12 let. Ves ta čas pa je bil Jurij Jazbec vklenjen na avstro ogrskih galejah in garal za svoje življenje. Po zmagi admirala Tegethofa pri Visu je cesar Franc Jožef pova bil vse vojščake na Dunaj. Peljali so se s kočijami. Tam je tudi Jurij Jaz bec dobil na debelem pergamentu iz pisano priznanje za junaštvo, mošnjo cekinov, možnost zaposlitve v državni službi in možnost odkupa državnega zemljišča. Po 12 letih so domači iz Šmarij pri Jelšah izgubili vsako upanje, da bodo še kdaj videli Jurija Jazbeca. Toda vrnil se je bogatejši in velilco močnejši. Kot nas je prepričeval Metod Jazbec, je bil njegov praded izredno velik in močan, dvignil je men da lahko sod s 366 litri vina v njem. , resi? Xp DOStO* Ker ni bil pismen, P Z-zavnO c. Imel je zagotovljeno uStvO^ (id kupil si je zemljišče n0rnaClt ¥ mačijo s kopico otr°K'Ul) je v Šentjurji pri a danes pravijo «Pn P'fy jaZ^L^ Vse te stvan je (S0 j« del od očeta, oče pa <> izr°c' m-ni vsega zaupal ustn,c™jnSke je prebiral tudi lz0O1^cratn‘hjSlt da bi se prepričal o tak pod* ., 'i kih. Pred 20 leti pa so iste domačije, ki P perr ^ Jurij Jazbec; našli debe" ^/0 V ki priča o pnaštvu m1 deda. Izvirnik hTanlP. ani jo nakov pravnuk pa n ..ugže- ni in jo prav s ponosom P .jjplG* bori* * n. v. Gogolj: Taras Buljba riše: Željko k°rt