CKNA70 dih - Leto XXXIX - Št. 82 KRANJ, torek, 28. oktobra 1986 (§©MWMEEGLAS GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Pft ^eJ^a- Nastajala eta bloka, med katerima je napetost dosegla takšno ^Or °"a Je 8rozua tretja svetovna vojna. V spominu nam je še Berlin, pa v*rra?a' kubanska kriza. Najhujšemu se je svet sicer znal izogniti, vendar tQ *ov za svetovno nestabilnost še do danes ni uspel odstraniti. Vsako le-in ? rojevajo nova krizna žarišča, nekatera od njih so stara že desetletja, 'Me aVn' vzr°k' zanJe so uveljavljanje blokovskih interesov ter razpihova- strasti, od verskih do nacionalnih. Hjj *>°k>nializem v klasičnem pomenu besede je svet praktično že odstra-lr^Y, svo*. so vodno bolj zavoda poinona miru m varnosti, zato so upravi r^j^^NJttakovanja, da bodo. svetovno razmere tudi stabilnejše, varnejše in p l^n3jSe in da ne bo odločal meč, temveč dobronamerna beseda. JS J- Košnjek Tak predlog je delovna skupina izglasovala 3. oktobra, le nekaj dni kasneje, 15. oktobra, pa je izvršilni odbor posebne izobraževalne skupnosti za agroživilstvo sklenil skupščini, ki bo zasedala v četrtek, predlagati v zvezi s kmetijskim programom nekaj povsem drugega: namreč, naj se za ljubljansko in gorenjsko območje opravlja v Grmu pri Novem mestu v celoti, to je četrta in peta (tehniška) stopnja zahtevnosti^ Kranju pa samo še četrta stopnja. Za tolažbo, nekakšno protiutež izgubi, je izvršilni odbor kranjski šoli milostno ponudil, naj v okviru živilskega programa razvije še katero smer, na primer izobraževanje mesarjev. Proti mesarjem šola sicer nima nič (glede na potrebe in nadaljnji razvoj mesne predelave bi KŽK ta program celo nadvse rad dobil v Kranj), vendar pa se s takim meše-tarjenjem ne more sprijazniti. Niti šola, niti odbor za usmerjeno izobraževanje, niti svet za kmetijstvo, niti kmetijske organizacije, niti kranjska enota Zavoda za šolstvo, niti gorenjska socialistična zveza, gospodarska zbornica, partija. Problema ne kaže spolitizirati, so menili, čeprav so ga v resnici že. Drugi in drugje. Nenadejanemu predlogu izvršilnega odbora izobraževalne skupnosti za agroživilstvo kaže postaviti nasproti strokovne, tehtne, veljavne argumente, ki vsi govorijo v prid neo- krnjenemu kmetijskemu programu v Kranju. Ta je na osnovi strokovne študije zapisan in sprejet v srednjeročnem programu posebne izobraževalne skupnosti za agroživilstvo, v temeljih planov gorenjskih občin, ki so se obvezale tudi financirati ga, v planih KŽK, ki je pripravljen odstopiti zemljo in stroje za praktični pouk, v šolskem kolektivu, ki zagotavlja učitelje, prostor v domu učencev, predvsem pa so tu potrebe gorenjskega kmetijstva po izobraženih delavcih, ki se zrcalijo tudi v obsežnem številu razpisanih kadrovskih štipendij. Prav to kmetijstvo se boji, da bi z izgubo pete stopnje izobraževanja v Kranju usahnilo zanimanje gorenjskih učencev za kmetijski program tako v Kranju kot v inter-natnem Grmu, ki naj bi prevzel izobraževanje, dokler Ljubljančani ne bi zgradili nove šole. H. Jelovčan ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske Dobrodošla moča — Sušno vreme ni bilo preveč ugodno za jesensko oranje, zato je večina kmetovalcev čakala na močo. Ta je konec preteklega tedna prišla in dobro namočila zemljo. Razmere za jesensko oranje in setev so se tako izboljšale. — Foto: F. Perdan MERKUR KRANJ PO SLOVENIJI IN JUGOSLAVIJI Branko Mikulić o letošnjem gospodarjenju Še vedno porabimo več, kot naredimo Predsednik zveznega izvršnega sveta Branko Mikulić je v četrtek zvečer v televizijski oddaji govoril o letošnjem gospodarjenju v Jugoslaviji. Dejal je, da smo bili septembra prvič priča povečevanju proizvodnje in izvoza, naraščanju kmetijske proizvodnje in dobri turistični beri. Kljub težavam prek leta bomo konec leta dosegli pozitivno plačilno bilanco. Razen odplačevanja obresti bomo absolutno zmanjšali znesek tujega dolga. Cen še nismo uspeli popolnoma obrzdati. Rast se je zmanjšala za okrog 30 odstotkov, vendar je to še vedno premalo. Preveč dajemo za splošno in skupno porabo, pa tudi negospodarskih naložb še ne omejujemo dovolj. Pri delitvi bo sploh treba odstraniti navado, da še naprej trošimo več kot ustvarimo. Na rešitev čaka 2650 zahtevkov po višjih cenah. Precej zahtevkov je nerealnih. Če ne bo šlo drugače, je dejal predsednik vlade Branko Mikulić, se bomo zavzeli za še strožji nadzor nad cenami. Volje za uresničevanje stabilizacijskega programa je premalo. Vsak gleda le nase, se brani. Manjka nam domače in tuje konkurence, kar je voda na mlin monopolistom, ki živijo tudi na račun visoke inflacije. Branko Mikulić je zanikal vesti o večjem obdavčevanju zasebnih stanovanj, potrdil pa je revalorizacijo stanovanjskih posojil. Pospeševati je treba vlaganja v drobno gospodarstvo in v to še bolj vključiti naše ljudi, zaposlene na tujem. Pri njih so devize, vendar jih bodo vlagali doma, če bomo zagotovili stabilne pogoje gospodarjenja. Z obdavčevanjem moramo preprečevati zidanje cen, v letu 1987 pa moramo oblikovati gospodarski sistem, ki bo veljal za vse enako. Predsednik zveznega izvršnega sveta Branko Mikulić je dejal, da gotovinskih deviznih posojil ni in jih ne bo, še naprej pa ostajajo stanovanjska posojila na osnovi prodanih deviz. Prav tako so neutemeljene govorice o zasegu oziroma nacionalizaciji deviznih računov občanov. Depozita, o katerem se veliko govori, ne bo. Branko Mikulić je dejal, da se bo Jugoslavija skušala vključevati v evropski program Eureka, da se že resno preučuje naš program gradnje jedrskih elektrarn in da o dodatnem obremenjevanju gospodarstva ne sme biti več govora. Položaj je resen in težaven, zato mora biti temu primerno tudi naše delo, je dejal Branko Mikulić. Zaupati moramo vase, v svoje znanje in rezerve, ki jih še imamo. Koroške žene obiskale IBI — V sredo, 22. oktobra, je 50 žena z vseh koncev avstrijske Koroške obiskalo Gorenjsko in kranjsko tovarno IBI. Ogledale so si proizvodnjo, tovarniški vrtec, ambulanto, društvene prostore in bile presenečene nad urejenostjo tovarne in veliko skrbjo za delavce. — Foto: F. Perdan Komemoracije ob dnevu mrtvih Jesenice Osrednja spominska slovesnost za Jesenice bo v petek, 31. oktobra, ob 16. uri v spominskem parku na Plavžu. Kranj Osrednja komemoracija bo v petek, 31. oktobra, ob 17. uri na Ti>;u revolucije v Kranju. Komemoracije po krajevnih skupnostih četrtek, 30. oktobra: — Besnica ob 16.30 pri centralnem spomeniku na pokopališču v Zgornji Resnici — Orehek-Drulovka ob 16. uri pri spomeniku padlim na Orehku — Preddvor ob 16.15 pri osrednjem spomeniku v Preddvoru — Primskovo ob 17. uri pri centralnem spomeniku pri šoli — Stražišče ob 16. uri v spominskem parku v Stražišču petek, 31. oktobra: — Bitnje ob 10. uri pri vrtcu bratov Vilfan v Zg. Bitnjem — Britof-Predoslje ob 13. uri pri spomeniku na pokopališču v Predosljah — Huje-Planina ob 15. uri na kranjskem pokopališču — Jezersko ob 18. uri pri spomeniku padlih borcev na Jezerskem — Trboje ob 10. uri pri spomeniku padlim v vaškem parku — Visoko ob 16. uri pri centralnem spomeniku na Visokem — Vodovodni stolp ob 10. uri pri spomeniku pri Šorlijevem mlinu. sobota, 1. novembra — Bela ob 9. uri pri spomeniku padlim na Zgornji Beli — Bitnje ob 10. uri pri mlinu ob Rdeči poti v Spodnjem Bitnjem — Brnik ob 10. uri na pokopališču na Spodnjem Brniku — Cerklje ob 11. uri pri centralnem spomeniku v Cerkljah — Duplje ob 11. uri pri centralnem spomeniku pri OS Tineta in Staneta Terana — Gorice ob 10. uri pri centralnem spomeniku NOB v Goricah — Kokra ob 8.30 ob plošči padlim na pokopališču v Kokri — Kokrica ob 10. uri na pokopališču na Kokrici — Naklo ob 10. uri pri spomeniku pri vrtcu — Podbrezje ob 10. uri pri spomeniku NOB pri OŠ v Podbrezjah — Šenčur ob 11. uri pri centralnem spomeniku na pokopališču v Šenčurju; — Velesovo ob 9. uri pri spomeniku na pokopališču na Trati — Žabnica ob 9. uri pri centralnem spomeniku padlim v Zabnici Radovljica Osrednja slovesnost bo v soboto, 1. novembra, ob 10. uri na grobišču talcev v Dragi, ob 11. uri pa v graščinskem parku v Begunjah. Slovesnost na grobišču padlih borcev 3. bataljona Prešernove brigade na Goreljku bo v petek, 31. oktobra, ob 11. uri dopoldan, ob 15.30 pa pri spomeniku padlim borcem v graščinskem parku v Radovljici. četrtek, 30. oktobra: — Kamna gorica ob 15.15 pri spomeniku na križišču cest Podnart—Kropa, Kamna gorica ob 15.30,ob 16. uri na pokopališču na Srednji Dobravi in ob 16.45 na pokopališču na Ovsišah petek, 31. oktobra: — Lipnica ob 11. uri pri spomeniku Staneta Žagarja pred šolo v Lipnici — Ribno ob 9. uri pri spomeniku — Podnart ob 16. uri — Lesce ob 16.30 sobota, 1. novembra: — Gorje ob 9. uri — Bohinjska Bistrica ob 9. uri — Zasip ob 9. uri — Bled ob 10. uri na partizanskem pokopališču na Bledu — Kropa ob 15. uri škofja I .«>ka Osrednji komemoraciji bosta v petek, 31. oktobra, ob 16. uri pred Domom zveze borcev v Škofji Loki Tržič petek, 31. oktobra: — Čegelše ob 12. uri pri spomeniku — Bistrici ob 16.30 pri spominski plošči v Bistrici — Podljubelj ob 17. uri pri spominski plošči v Podljubolju — Jelendol ob 17. uri pri spominski plošči v Jelendolu sobota, 1. novembra: — Križe ob 8.30 pri spominskih obeležjih v Križah — Lese ob 9. uri pri spomeniku padlim v Lešah; — Tržič ob 10. uri r.a grobišču, borcev v Tržiču — Kovor ob 10. uri pri spomeniku v Kovorju — Brezje pri Tržiču ob 10. uri pri spominski plošči v Brezjah pri Tržiču — Lom ob 15. uri pri domu družbenopolitičnih organizacij v Ijomu Hladilnica za meso na Trati pri Škofji Loki Primer uspešnega sodelovanja Gorenjcev Trata, 23. oktobra — Za Centrom za hitro razmnoževanje krom- okr°g 400 milijonov dinarjev za s pirja v Šenčurju so hladilnice na Trati že druga velika naložba jo ProizvodnJe sira Tudl Kmetijsko živilskega kombinata Gorenjske, ki bo še naprej gojil mesno proizvodnjo in predelavo, mlekarstvo, proizvodnjo krompirja, oljarstvo, kmetijsko proizvodnjo in izdelovanje ter servisiranje kmetijske mehanizacije. Na Trati nastaja pomemben kmetijski kompleks. Hladilnice za meso naj bi bile odprte prvega maja »prihodnje leto, pitališče za 600 krav pa bo moralo še nekaj časa počakati, saj še ni dokončno rešeno financiranje, prav tako pa tudi varovanje okolja. Prvi del novega pitališča (sestavljajo ga. v glavnem skladišča in podobni objekti) že uporabljajo, saj ima v bližini KŽK svoje kmetijske površine, sam hlev pa nameravajo graditi kasneje, ko bodo zadeve do konca urejene. Gradnja hladilnic izredno hitro napreduje, saj je finančno pokrita tudi zaradi spoznanja, da mora Gorenjska pri takih stvareh najti skupen jezik in lahko šele potem računa tudi na denar od drugod. Hladilnice na bodo imele le gorenjskega pomena, ampak tudi širšega. Odpadni papir v humanitarne namene Ljubljana — Od 25. oktobra pa do 10. novembra poteka v Sloveniji zbiralna akcija odpadnega papirja in denarnih prispevkov za humanitarno dejavnost Rdečega križa Slovenije V teh dneh poteka po vsej Sloveniji vsakoletna akcija Rdečega križa, v kateri lahko delovne organizacije denar, ki ga dobe za odpadni papir, namenijo tej humanitarni organizaciji. Že nekaj let od 25. oktobra do 10. novembra delovne organizacije s podpisom posebne izjave sporoče odkupni organizaciji, da določen znesek namenjajo Rdečemu križu za izboljšanje njegovega materialnega položaja na področju humanitarnih dejavnosti. Tako zbrani denar Rdeči križ namenja med drugim tudi za delovanje Mladinskega zdravilišča in okrevališča Debeli rtič, v katerem se je letos zdravilo nad 10 tisoč otrok. Delovne organizacije lahko izjavo o odstopu sredstev, zbranih s prodajo odpadnega papirja, pošljejo odkupni postaji ali pa svojo odločitev sporoče kako drugače. Rdeči križ Slovenije pa bo seveda hvaležen tudi za vsa dodatna finančna sredstva, ki se lahko nakažejo na žiro račun št. 50101-678-51579. Ob ogledu gradbišča so predstavniki KŽK pojasnili svoje razvojne zamisli, ki zadevajo predvsem dve področji: mlečni in mesni kompleks ter ostale kmetijske programe skupaj s krompirjem, oljarstvom, kmetijsko proizvodnjo in kmetijsko mehanizacijo. Za uspeh si štejejo, da se kranjska mlekarna ne valja več v izgubi in da so se postavili na noge tudi loški Mesoizdel-ki, ki so uspešno združili gorenjsko mesno industrijo ter so tudi nosilci gradnje novih hladilnic. V Škofji Loki bo tako jedro gorenjske mesne proizvodnje vštevši s predelavo, hladilnico in distribucijo. Dane so možnosti za tehnološki, naložbeni in organizacijski razvoj, je povedal direktor KŽK Janez Tavčar. Gorenjska je edina v Sloveniji povečala odkup mleka. Mlekarna nima več izgube, vendar bo treba zbrati Gorenjska ne namerava stopica ^ mestu. Doseči mora višjo kakovo • Gorenjskem je okrog 2000 neK^j zemlje pod krompirjem, kar je o preveč. Dovolj bi bilo 700 neK 1300 hektarov pa bi lahko na%j predvsem krmi. Oljarstvo bo se o * in se bo obogatilo z novimi P1"0^ predvsem na osnovi krompirja. ^ KŽK planirajo in TaLzis^u^°'J^oti^p čna problema predvsem cene in^eK na kmetijska proizvodnja pa jj*. stati še rentabilnejša, vendar staj ki bodo hoteli in znali delati v stvu. Zato mora Gorenjska kme*Jpf šolo obdržati. Pomemben e^erae\\Ž slovne politike KŽK ostaja kme"JJJ mehanizacija, združena v Agr° niki. Tu gre tudi za izvozne P°s ..X sedaj dosegajo 3,5 milijona d?13^^ je to vsoto mogoče še povečati. pa se želi KŽK še bolj odpreti nav'j* in najti še boljše povezave tu^nk8C renjskem, vendar mora Gorenjs ta naprej takšna prizadevanja druz ju i "i; politično in gmotno podpirati J. Košnjel Rezultati so lahko le napihn Radovljica, 28. oktobra — Še pred sklenitvijo razprav o čnih obračunih gospodarjenja je občinski komite Zveze konjJ, stov Radovljica na seji minuli četrtek razpravljal o gosp^V n]| skem položaju v devetih mesecih letos. Čeprav so podat^L skromni, je slika že precej jasna. P V razpravi je bilo slišati pripombo — lahko bi bila tudi očitek — da so že na četrti seji komiteja sredi julija letos, ko so obravnavali gospodarjenje v prvih petih mesecih, sprejeli nekatere pomembne sklepe. Vendar so, kot kaže, glede na ugotovitve o gospodarjenju v devetih mesecih v občini, izzveneli v prazno oziroma so bili bolj sami sebi namen. Čeprav vsi podatki še niso znani in razprave o periodičnih računih še niso končane, ocene o gospodarjenju kažejo, da se je položaj gospodarstva še poslabšal. Informacije so sicer še dokaj skromne, vendar ugotavljajo nadaljnje upadanje rasti industrijske proizvodnje, slabše izvozne rezultate, upadanje investicijskih dejavnosti, večjo rast zaposlovanja od načrtovane in tudi vedno večje obremenjevanje gospodarstva. Glede na posamezne panoge to še posebno velja za kovinskopredelovalno dejavnost, proizvodnjo električnih strojev in aparatov, predelavo čnih izdelkov, proizvodnjo žagane» sa in tekstilnih izdelkov. Uravičenit skrbljenost nad takšnim stanje fc^ lahko še večja, ker je bila v tem jj^E ju surovinska in materialna osk K nost delovnih organizacij dobra, n merno boljša kot lani. ^ Ocena in hkrati najbrž tudi že r^J ugotovitev je bila, da so za seda.n^0^ nje krivi predvsem ekonomski'PK gospodarjenja. Ti pa so: sedanji ski tečaj, rast cen, izvozne spodbu«n» stimulacije. Skratka, splošni po£ spodarjenja so bili nedvomno vjpi spodbudni kot lani. Prav zato pa ' Jj t treba v razpravah ob sedanjih pej£rri čnih obračunih realno ocenjevat1 ^ dek. Podatki in informacije so na" takšne, da bi bilo kakršnokoli u&: poročilo o gospodarjenju po P® Čnem obračunu le zaradi hapihnJ dohodka. To pa zdaj prav g°t°v0j|| bilo koristno, saj bi tam, kjer *e J kaj popraviti do konca leta, taks lje lahko samo oddaljilo. Na seji so menili, da bodo v seo razmerah v prihodnje verjetno PrJ vsaki seji komiteja obravnavali in položaj gospodarstva. Podprl) T budo, da bi na razprave poslej tudi poslovodne organe iz posiin^l delovnih organizacij. Le-ti naj "'Pj njevali, kje in zakaj uspevajo in IjJ terih področjih ne. Rezultate P0;; nja je treba ocenjevati v sedanj1 pravah tudi na podlagi sklepov seje komiteja. V zvezi s priprav^! lucije za prihodnje leto pa so me" jo bodo morali zaradi sedanjih T nosti, če ne drugače, sprejemati * delih. A. *^»n Lovci iz treh držav o divjem petelinu — Problematika ohranjanja divjega petelina je bila osrednja tema jubilejne 35. medpokrajinske lovske konference Delovne skupnosti lovskih organizacij jugovzhodnega alpskega prostora, ki je bila v soboto na Brdu. Ustanovna konferenca je bila leta 1952 v Celovcu in so jo ustanovili Koroška in Štajerska lovska organizacija iz Avstrije ter Lovska zveza Slovenije. Kasneje so se pridružili še lovci iz Trsta, Gorice, Vidma, Tirolske, Pordenona, Trenta in Bolzana. Konference so vsako leto in vsakič na drugo aktualno temo. ki je povezana z lovskim gospodarjenjem v obmejnem območju in s preprečevanjem prenašanja bolezni divjadi. Naloga skupnosti je tudi ustanavljanje gojitvenih območij za posamebne vrste divjadi v področjih, ki segajo v dve ali več držav, (jk) — Foto: F. Perdan GLAS Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenic, Kranja, Radovljice, Škofje Lokr in Tržiča Izdaja časopisno podjetje Glas Kranj, stavek Gorenjski tisk, tiska Ljudska pravica Ljubljana Predsednik izdajateljskega sveta: Boris Bavdek Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan 2argi (glavni urednik in direktor) I-eopoldina Bogataj (odgovorna urednica) Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (gorenjski kraji), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, Radovljica), Iva Mencinger (kultura), Darinka Sedej (Jesenice), Helena Jelovčan (škofja loka, kronika), Jože KoŠnjek (notranja politika, šport), Dušan Humer isport), Danica Dolenc (za dom in družino, Tržič), Marjan Ajdovec (tehnični urednik), Franc Vniun (fotografija. časopis je poltednik. izhaja ob torkih in petkih. Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987. računovodstvo 28-463, mali oglasi in naročnina 27-960. časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Naročnina za IL polletje 1986 je 2.600 din. za «4 in if; škofja I oka, 25. oktobra — V to so na volilni konferenci ga predsednika občinske k ce SZDL Škofja I -oka izvolili H l\ za Zavrla, 33-letnega strojne^jv ženirja iz Škofje Loke. DosleJjTjj> ^ vodja proizvodnje v tozdu ^i*^' valne skrinje Tovarne hladiln1" \,*Jo prav škofja Loka. Vseskozi J' 1 družbenopolitično aktiven, **• bil tudi član izvršnega odbor*1 jr*l činske konference SZDL Škofljlgb ka. V utemeljitvi njegove '4B,l|^tl(S ' ture so zapisali, da si je s P0**^!^ Jo, odločnostjo, objektivnost)^ veliko delavnostjo in angažir*^^ jo, tudi pri reševanju kadro problemov v Tovarni hladiln^^'t prav — tozdu Zmrzovalne » pridobil ugled in zaupanje šili so dosedanjega predse^h, Štefana Žargija. ki je bil Predjj v£ kim imenovan za glavnega l,ri/|, ' ka in direktorja Gorenjskega * ,i *ktorja Gorenjskeg m v Foto: F. Perdan jiJ^Li^OKTOBRA 1986 GOSPODARSTVO i l^glovalci športne opreme se povezujejo___- Od zaprtosti do uboštva je le korak S*. 22. oktobra - Povezovanje športne industrije postaja stvarnost v l^J^^t^^^i^^. 2tna industrija. Od majhnosti in zaprtost do ubostva in P^P^^^^f^ in Alpina in Žirov, zato je tudi ?Snne °Preme najhitreje in najučinkoviteje iščeta pota povezovanja begunjski Lian m y _ m Prodor v svet lažji kot pri marsikom drugem. Jteteh ^ Smo Prece3 čudno gledali ob %izv'- S0 se zaCela znana imena jPrem alcev smuči in smučarske %rili ? ,V Avstriji združevati. To sta % K« 0 sloviti imeni, kot sta Fisher eis^- Enake vesti so prihajale iz t^m- xranciJe- Zvezne republike [ ene fi16' zastajale so močne in razve-% nad G' ki so lažJe obvladovale trg Pposeb ^ilTa zagospodarile. To velja še Iflrmat1 «ua avstrijskega, kamor tuja %te tau°prodre tudi zaradi mentali-'Sfiam • a^n^in kuPcev, ki večinoma 5^akšn 30 le blagu, izdelanemu doma. Ppog0gT P°vezovanje in združevanje se Sp ne zmeni za državne meje, am-*Jw Ei a prek nJih- Pri nas Je na pri" 1 ^itei S SV0^° tovarno v Brnci učin-'■Jki tJe P°segel na sicer zaprt avstrij-^ve^ai11^^ met pa je segel še dlje. Tem T Se Je z Markerjem, z izdeloval-Vom Arskih maž Swixom in z Be-»tah p^lz Čedada pri smučarskih pali-^diii državnih meja je pogledala Bu d/0Vska Alpina, in ne njej ne Ela->}L ^ges ni žal, da sta se odprtja i2j ?Ces združevanja in povezova-fopnjj ^^eev športne opreme na tej MtoŠ A?1 zastal»«pravi direktor Elana ftvstrp Jan.čič. »Mi mu ne sledimo. V Že pov SC /z°elovanje športne opreme taj v 5ZuJe s surovinsko osnovo, de-K drn .,Industrijo prihaja iz turizma ll!^ j?Lh dejavnosti, ter obratno. Vsak dj*ali2J£*aten denar, vsak teži k racio-j *h tr&L k eelovitejšemu obvladova-NpelW ^Jhnost i" vasezaprtost ne Uku|i- flaleč. Z Brnco imamo dobre <^el0le> prav tako Pa ^ *epo razviia g^econ,^11/? med nami, Alpino in Be-~M ^ 12 Čedada. Pripravljeni smo, da rti 0rak P°dr°čiu delamo še nadaljnje W***ova ^°deiovanja, tudi v smislu po toliki- , ja 2 vrkunelrimi trvn^niL! 2 vrhunskimi športniki, naše opreme. Ne gre le za učinke, ampak predvsem za testiranje in razvoj naših izdelkov. Za to pa ni primernjšega človeka kot vrhunski športnik,« Takšnega sodelovanja pa je lahko vesel potrošnik, saj je izbira na trgu pestrejša in bogatejša. V Jugoslaviji imamo pestro izbiro športne opreme, vendar premalo kakovostno— tudi zaradi tega, ker je trg zaprt in kakovosti iz tujine ne znamo ali nočemo odpreti vrat. Zato tudi ni prave in zdrave konkurence, pa tudi ne prave cenovne politike. Zato bo Elan v svojo prodajo vključil od tri do štiri priznane blagovne znamke za letno sezono in enako za zimsko. Blago bo domačega in tujega izvora, predvsem iz firm, s katerimi sodeluje. Športna obutev Kronos iz Baneca v Čedadu, letna in posmučarska, bo prva novost. Pogodba o ekskluzivni prodaji v Elanovi trgovski mreži je podpisana. Povrh vsega je Baneco iz Čedada slovenska firma onstran meje, pomembna za gospodarsko moč naše narodnostne skupnosti. Beneco je zanimiva firma, vodi pa jo Andrejina Tomšič, Slovenka. »Nismo veliki, smo pa kakovostni. Naš program športne obutve Kronos je uveljavljen in nas postavlja na tretje mesto v Italiji, kjer je ta industrija sploh na vrhuncu. Zaposlenih je 60 ljudi, od tega 35 uradnikov, inženirjev in tehnikov, drugo pa so delavci. Proizvodnja je majhna, saj izdelamo okrog 600 tisoč parov obutve, vendar gradimo na marketingu, na kakovosti in na stalnih izboljšavah. Z Alpino sodelujemo pri pancerjih in jih uspešno plasiramo na tržišče Evropske gospodarske skupnosti. Menimo, da je športna obutev športno orodje, saj brez nje vrhunski športnik ne more biti uspešen. Pred leti smo se začeli povezovati z Elanom in Alpino. O dosedanjem sodelovanju mislimo vse najboljše in smo prepričani, da še nismo rekli zadnje besede. Vsak zase bi pomenili vedno manj, združeni pa bomo močnejši, uglednejši in kakovostnejši.« J. Košnjek Lepenka dobro posluje_ r^i plani preseženi u^ij^^P^ra — Da za dobro poslovanje niso dovolj le novi prostori in novi stro-'ji^ha*0 Predvsem že vnaprej zagotovljena prodaja izdelkov, dokazuje tozd d k- *"e tovarne Ljubljana — Lepenka Tržič i« po * ^lr>ske Proizvoodnja tega 130— -^^^tniea stekava sta siva lepenka in f ' W>Papir; izdelajo vsakega polovica ,^enKa naj bi bila surovinska os- iNia- VSe ostale tozde KTL' ki SG 'Dirja1-0 Samo s predelavo lepenke, i PogJ.*). kartona. Letos pa so v Trži-hzl-al1 tudi proizvodnjo grobe em-V KZrpSive iepenke, ki bo za domače 'Hb in tudi za zunanje kupce, ^odnjo nameravajo še razvija- ti in sproti izboljšati kvaliteto osnovnih surovin zanjo. Vse surovine, tako za sivo lepenko kot za toaletni papir, predeluje Lepenka Tržič iz odpadnega papirja. 80 do 85 odstotkov odpadkov pride iz delovne organizacije, 15 do 20 odstotkov pa jih dobe od drugod. En del surovine'pred-stavlja tudi celuloza, s katero oplemenitijo izdelke. Njihovi letošnji rezultati poslovanja so nad pričakovanji in se iz meseca v mesec izboljšujejo. Najbolj zgovorne so številke: celotni proizvod je v osmih mesecih letošnjega leta v primerjavi z lanskim letom narastel z indeksom 203, dohodek z 244, čisti dohodek z 280, ostanek čistega dohodka pa kar z indeksom 697. Pri obračunu devetmesečne proizvodnje pričakujejo še veliko boljše rezultate: čistega dohodka jim bo ostalo kar okrog 160 milijonov. Povprečni osebni dohodek je trenutno še 96.000 dinarjev, toda do konca leta se bo glede na rezultate precej povišal. V Lepenki je proizvodnja specifična, delavci delajo v štirih izmenah, stroji se razen ob večjih praznikih in kolektivnem dooustu sploh ne ustavijo. Morda malo Gorenjcev ve, da iz trži-ške Lepenke prihaja tudi toaletni papir bristol. Na leto ga naredijo po 4 milijone zavitkov. Prihodnje leto bodo prevzeli celotno proizvodnjo toaletane-ga papirja Kartonažm. tovarne, 8,5 milijona zavitkov. Povečali bodo tudi izdelavo izdelkov iz lepenke. Zdaj iz nje izdelujejo nekaj vrst embalaže za naročnike, kot škatle za žeblje za Plamen Kropa in platnice za fascikle, kažejo pa se tudi novi interesenti. Njihova lepenka je namreč primerna tudi za izdelavo embalaže za živilsko industrijo. Možnosti so velike in v Lepenki pri zagotavljanju dela za svojo proizvodnjo ne drže križem rok. D.Dolenc ^Sl^eset let Semenarne nfelit^na, 16. oktobra — »V Sloveniji bi za 255 tisoč hektarov i m^trebovali 98 tisoč ton semena na leto; za zdaj jih posejemo *i zamenjavi semena zaostajamo ^ razvitimi e?*e%%hls°č ton,« so povedali na nifr r^io v i si°venskega semcm i Kii* *a k 1783- ko s0 deželni etijstvo in koristne un or" a dru m --vijai/VU m ivui i»Liit; umetno--iji^f s skromnim pridelovanjem ISa» Sadik na naših tleh. Rojstvo bJTT* Sg Pomeni leto 1906, ko je ste'iNni Ver odprl prvo trgovino s se- tiskovni konferenci ob 80-letnici Semenarna. semenarstva tra za hitro razmnoževanje krompirja v Šenčurju), ima široko razvejeno prodajno mrežo, 530 zaposlenih, od tega 53 z višjo in visoko izobrazbo... stJtflSeme drobno v Ljubljani. Današ jt-H*1'? s Sv narski kombinat je v primer-|rO*T; Sod0lilm Predhodnikom pravi veli-iJMd.r*? Je s prek tisoč kooperanti, sKV^Im ej° semena in sadike na l^irt 0brnarm' semena dodeluje in hra-htf«ivuW na Rudniku in v Selu pri t,dHjV' vasi, ima svoj selekcijski ^tu Vz8°jo semena vrtnin in cve- ^ k?V^ni 10 največji organizator pri '|v»ji / semenskega krompirja v Ju-9 zlagal je tudi v gradnjo cen- V Semenarni ugotavljajo, da ima se-menarstvo v Sloveniji še velike možnosti: medtem ko v kmetijsko razvitih deželah zamenjajo prod vsako setvijo od 90 do 100 odstotkov semena, pri nas le 70 odstotkov semena žit, 6 odstotkov krompirja, desetino semena strniščnih dosevkov, 90 odstotkov koruze, polovico vrtnin. Strokovnjaki so izračunali, da bi samo z redno menjavo krompirjevega semena toliko dvignili hektarske pridelke, da bi lahko več tisoč hektarov njiv namenili za pridelovanje drugih (krmnih) rastlin. Med semeni, ki jih vsako leto potrebujejo slovenski kmetje, vrtnarji in vr-tičkarji, je dvetretjinski delež Semenarne. Semena, ki jih ne pridela ali odkupi dovolj, uvaža; izvaža pa predvsem seme raznih vrtnin in cvetlic. V zadnjih petih letih so izvoz štirikratno povečali — s 495 tisoč dolarjev na 2,3 milijona. Tri četrtine prodajo na Vzhod, drugo na Zahod. ^ Že vrsto let opozarjajo odgovorne v republiki na neurejeno financiranje rezerv in presežkov semena. Zdaj imajo na zalogi za 600 milijonov dinarjev semen, za kar pa so dobili le 56 milijonov dinarjev posojila; drugo so njihova lastna sredstva. V drugih republikah so razmerja bistveno drugačna. Predpisi vnašajo v pridelovanje semen preveč birokratskega ravnanja, vse predolge in zapletene so poti za vpis semen v sortno listo, težave z uvozom manjkajočih semen se nadaljujejo... C. Zaplotnik ____3. STRAN @@MiSi^ISSGLAS V nekaterih delovnih organizacijah sploh ne planirajo Malodušje ob planiranju Jesenice, 27. oktobra — Srednjeročni plan družbenopolitične skupnosti je sprejet, temeljne delovne organizacije pa nimajo svojih letnih in dolgoročnih planov — Ni kadra in tudi ne volje za planiranje. Po zveznem zakonu o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije delavci v temeljnih organizacij in drugih organizacijah združenega dela ter delovni ljudje v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih uresničujejo svojo pravico in dolžnost, da v postopku sprejemanja planov usklajujejo in določajo skupne razvojne interese in cilje. V Sloveniji so novembra leta 1985 sprejeli zakon o sprejemanju planskih aktov v organizacijah združenega dela: začasni zakon, ki pravi, da delavci morajo sprejeti planske akte v tem srednjeročnem obdobju. Zakon je eno, praksa pa drugo. Jeseniški pravobranilec samoupravljanja skupaj s komitejem za gospodarstvo in družbeno planiranje pri skupščini občine ugotavlja, da »večina samoupravnih družbenih subjektov« še ni sprejela svojih srednjeročnih planskih aktov. Tisti, ki do konca letošnjega leta planov ne bodo sprejeli, bodo doživeli ukrep družbenega varstva. »V večini temeljnih in delovnih organizacij je planiranje prava hiba,« pravi Marjan Žitnik, družbeni pravobranilec samoupravljanja. »Vsi dobro vedo, da zakon o združenem delu terja sprejem letnih in dolgoročnih planov razvoja in poslovanja, na osnovi teh pa se potem sprejema plan družbenopolitične skupnosti. V občini je srednjeročni plan občine sprejet, temeljne organizacije pa svojega nimajo. Samoumevno se ponuja vprašanje, kakšno kvaliteto lahko pripišemo občinskemu planu, če ni planov temeljnih organizacij. Prav zato ni čudno, da se programi izvoza, zaposlovanja in drugega ne uresničujejo. V temeljnih in delovnih organizacijah se izgovarjajo, da nimajo strokovnega kadra, da je njihova prihodnost odvisna od drugih, da nimajo nobenega vpliva in ne volje, da bi sploh planirali. Zdaj smo že v drugem letu uresničevanja srednjeročnega plana. Nekateri planov nimajo in so se tako izognili tudi odgovornosti za morebitne slabše rezultate. Drugo vprašanje pa je, kako lahko sploh govorimo o tem, da delavci odločajo o dohodkih in rezultati svojega dela, če so se izognili osnovni pravici in dolžnosti, da letno in srednjeročno planirajo.« Danes številne temeljne in delovne organizacije nimajo svojih planov in so jim zato tudi rebalansi popolna neznanka. Vendar pa to ni le jeseniška posebnost, tako se dogaja tudi drugje. Prav zato je republiška skupščina zahtevala, da morajo do konca leta v vseh temeljnih in delovnih organizacijah sprejeti letne in dolgoročne razvojne programe. D. Sedej IZ GOSPODARSKEGA SVETA Japonska bo potrojila proizvodnjo računalnikov Japonska elektronska industrija bo v prihodnjih letih dosegla rast, ki bo presegla povprečje japonskega gospodarstva. Že od sredine sedemdesetih let je pravzaprav motor sprememb v industrijski sestavi dežele, leta 1983 je njen obseg proizvodnje celo presegel avtomobilsko industrijo. Leta 1984 pa je vrednost proizvodnje japonske elektronske industrije dosegla kar 70 milijonov dolarjev. Do leta 1990 načtrujejo podvojitev obsega proizvodnje elektronske industrije, pri čemer računajo na podvojitev na področju industrijske in pisarniške opreme, polovico večjo na področju široke potrošnje, proizvodnjo računalnikov pa bodo kar potrojili. Med posameznimi izdelki računajo na največjo rast pri polprevodnikih, domačih računalnikih in tudi na področju telekomunikacij . Premogovnik pri Lendavi potrebuje rudarje Odpiranje rudnika premoga Benica pri Lendavi teče pravzaprav brez težav, občasno se zatika le pri denarju. Med pomembnimi nalogami, ki jih morajo rešiti že zdaj, pa so rudarji, ki bodo delali v novem rudniku. V srednješolskem centru v Lendavi so že odprli oddelek velenjske rudarske šole. Mladi, ki se odločajo za poklic rudarja, imajo ugodne razmere za šolanje, višje štipendije, brezplačno šolanje, prav tako učbenike, zastonj pa imajo tudi stanovanje in hrano v šoli. Kljub temu pravega navdušanja za nov poklic ni. Morda bo navdušenje večje prihodnje leto, ko bodo v novem rudniku začeli kopati premog. IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV V Ribnem bodo gradili hotel Predstavniki Ljubljanskega Gradisa, Slovenijalesa, Emone in Kompasa po podpisali dogovor o gradnji hotela v Ribnem pri Bledu. Stvari so se torej le premaknile, saj je gradnja novega hotela B kategorije s 140 ležišči že nekaj časa visela v zraku, dokončnega odgovora iz Kompasa ni in ni bilo. Naložba bo vredna miljardo 580 milijonov, graditi bodo začeli še pred zimo, maja prihodnje leto pa naj bi bil objekt končan. To bo osemnajsti hotel v Kompasovi verigi, ki ima sedaj v sedemnajstih hotelih in dveh motelih 2.340 ležišč. Dogovor o prvi stavbi pred karavanškim predorom Sedem špedicijskih organizacij iz Slovenije in Srbije je pred kratkim z iniciativnim odgovorom Karavanške poslovne skupnosti na Jesenicah podpisalo pogodbo o združenju sredstev za gradnjo objekta operativnega centra pri mejnem prehodu karavanški predor. Integral—Vektor iz Ljubljane in Dušan Todorovič iz Dubrovnika bosta pogodbo podpisala kasneje. Operativni center mejni prehod karavanški predor je prva stavba v sklopu karavanškega predora, ki jo bodo začeli graditi na Plavškem travniku na Jesenicah novembra letos. Dograjena bo predvidoma do konca prihodnjega leta. Podpis pogodbe o združevanju sredstev za gradnjo omenjenega objekta je pomemben del uresničevanja celotnega projekta Karavanški predor. M0V0 S T Dve inovaciji Jovanoviča in Zupana V kranjski tovarni Sava sta gumar Milorad Jovanovič in strojni tehnik Pavel Zupan uveljavila dve inovaciji. Spremembo konstrukcijske noge za 18—eolske diagonalne plašče so v proizvodnjo prenesli 11. junija 1985, inovacijski dohodek pa je v prvem letu znašal 2 milijona dinarjev. S to inovacijo so odpravili težave pri montaži plašča na platišče, zamenjala se je poraba materiala. Prej so namreč pri uporabi dvojnega robnega traku in širokih kordnih vložkov nastajale preširoke noge plaščev, težave pri montaži pa so bile tudi povod za reklamacije. Z uvedbo enojnega robnega traku in ožjih kordnih vložkov zadnje hlačnice so odpravili te težave in reklamacij ni več. Druga njuna inovacija, ki so jo v proizvodnjo prenesli 1. februarja lani, v prvem letu pa je inovacijski dohodek znašal 14 milijonov dinarjev, se nanaša na spremembo konstrukcije plašča, pri čemer so zmanjšali porabo materiala, izboljšali pa masno razporeditev materiala in s tem odpravili tresenje vozila. Plašči so bili prej izdelani iz posameznih vložkov rajonskega korda, ki so bili med seboj zaščiteni z vmesno ploščo; le—te pa so bile različnih širin in debelin— glede na lego v plašču. Pri tej tehnologiji so porabili veliko materiala, napake so bile pri necentričnem polaganju. Konstrukcija plašča je bila z visokimi zavihi, kar je prav tako zahtevalo veliko porabo materiala. Z odpravo vmesnih plošč in zoženjem vložkov in s tem spremembo tehnologije so plašči lažji, kar pomeni velik prihranek materiala, točna je izdelava zavihov karkas-nih vložkov, sprostile so se zmogljivosti pri dublirnem stroju, lažja je izdelava hlačnic, skrajšali so tudi vulkanizacijski čas (prihranek energije). 4. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE TOREK, 28. 0KT0BRA19JJ« KRATKE PO GORENJSKEM Zgradili so vodovod in ga predali v upravljanje — V krajevni skupnosti Tunji-ce v občini Kamnik so v soboto popoldne slovesno proslavili izgradnjo vodovoda na Vinskem vrhu in mimo cerkve za devet domačij v krajevni skupnosti. S prostovoljnim delom so vodovod aprila letos gradili predvsem krajani Vinskega vrha, na nekaterih odsekih pa so jim pomagali tudi drugi krajani krajevne skupnosti. Da so prav vse domačije dobile vodo, so morali zgraditi tudi črpališče, v katerem so vgrajene tri črpalke. Zdaj imajo dovolj pitne in požarne vode. Črpališče in vodovod je v soboto odprl sekretar samoupravne interesne komunalno cestne skupnosti Kamnik Dušan Jesenik, krajevna skupnost pa je vodovod s črpališčem predala v upravljanje Komunalnemu podjetju Kamnik. — A. Z. Obiskali so partizanske družine Kranj — Na pobudo skupnosti borcev Gorenjskega odreda so pionirji Kluba dobre volje in taborniki obiskali nekdanje partizanske družine in hiše v kranjski občini. Prinesli so jim plakete, ki jim jih niso mogli izročiti na slovesnosti v Kranju. Obiskali so Kajžove in Nartove na Javorniku, Jakopinbve na Pangrščici, Vrabčeve na Kokrici, Petrovčeve v Orehovljah, Sorškove v Zabu-kovju, Suhadolnikove v Kokri, Antonijo Eržen v Pševem, Podjedove v Olševku in Aleša Grosa v Goricah. J. K. Na Brezjah gradijo Brezje — V krajevni skupnosti Brezje v radovljiški občini so se letos aprila na referendumu odločili za samoprispevek. Z denarjem bodo zgradili pokopališki objekt, v katerem bodo poslovilne vežice, sanitarni prostor, soba za svojce in pomožni prostor za opremo in orodje. Naložba bo stala okrog 150 milijonov dinarjev. Do 1. novembra letos bo objekt pod streho, dokončan pa prihodnjo pomlad. Razen za samoprispevek so se v krajevni skupnosti dogovorili tudi za prostovoljno delo. Na vseh dosedanjih delovnih akcijah je bil odziv zelo dober; le dva krajana se akcij nista hotela udeležiti. JR Mrliške vežice šele drugo leto Dovje-Mojstrana — Krajevni skupnosti Hrušica in Dovje-Mojstrana gradita na Dovjem dve mrliški vežici. Z denarjem pomaga jeseniška komunalna skupnost. Predvidevali so, da bosta končan že letos, vendar se je zataknilo pri denarju, zato bosta pod streho šele prihodnje leto. Ob vežicah nameravajo urediti park in obnoviti spomenika žrtvam prve in druge svetovne vojne. D. S. Pridejo, postavijo in gredo — Zelo prijetna so avtobusna posotajališča, zgrajena v alpskem slogu, v lesu, kakšna stoje v Bohinju, v dolini Kokre in drugod, vendar je težko dobiti izdelovalca, pa še vzdrževanja je več, zato se po naših vaseh vse bolj pojavljajo avtobusna postajališča, ki jih izdeluje Imgrad Ljutomer. Kovinska in plastična so, pa tudi steklene stene lahko postavijo, če kdo tako naroči. V gorenjsko arhitekturo se ne vklapljajo najlepše, toda vse kaže, da krajani na ta način najhitreje dobe strehe nad glavo na svojih avtobusnih postajališčih. Montažna ekipa Imgrada je te dni po naročilih krajevnih skupnosti od Kranjske gore do Vrbe postavila 20 takšnih postajališč. Na sliki: avtobusno postajališče v Doslovčah. D. D. PISAL ■ S T NAM Z Glasom v Belo Krajino »V soboto v začetku tega meseca je Glas popeljal svoje zveste bralce oziroma naročnike že nevemkaterič na izlet. Že od začetka dalje je bilo vse lepo organizirano, najbolj pa smo se razveselili harmonikarja. Vodiči so poskrbeli za sprostitev z aperitivom. Odpeljali smo se ob 6. uri proti Dolenjski in v Belo Krajino, kjer smo se namenili proti Metliki. Prispeli smo okrog desetih dopoldne in si najprej za trenutek ogledali pozno trgatev, potem pa smo obiskali Belokranjski muzej, kjer smo skrbno prisluhnili prijaznemu kustosu. Bilo je res kaj videti. Kosili smo v hotelu, po kosilu pa je bila zabava s plesom. To je bilo veselo, posebno ob nagradnih igrah. Zares nikomur ni bilo dolgčas. Razen harmonikarja so za razpoloženje skrbeli spremljevalci ali vodiči, še posebno pa prijetna, mlada in temperamentna vodička. Resda nisem naročnik Gorenjskega glasa, sem pa redni bralec, odkar izhaja. Za izlet sem bil izžreban kot gojitelj rož. In zato tudi pripenjam Gorenjskemu glasu za uspešno organiziran izlet naročnikov in bralcev rdeči turistični nagelj! Se veliko takšnih izletov...! Pa še tole: hvala vsem, ki ste vložili toliko truda za ta izlet. Uspelo vAm je! Lep pozdrav.« Udeleženec izleta Ivan Šepetavc Čigave so Begunje, Dražgoše... Kranjske osnovne šole so pred dnevi organizirale splošno urejevanje in čiščenje številnih grobišč in spomenikov pred bližnjim dnevom mrtvih. Toda ob množičnih obiskih grobišč se dogajajo tudi nevšečnosti. Otroci prižigajo na stotine svečk, ki pa na marmornatih izdelkih pustijo neodstranljive madeže. Na begunjskih grobiščih imajo prav zaradi sveč vsako leto milijonske stroške. Zato so na zadnjem sestanku celo razmišljali, da bi prepovedali prižiganje sveč; a bi bilo to vendarle prehudo. Veliko bolje je, da spremljevalci otroških skupin, ki prihajajo na grobišča, opozorijo otroke in pazijo, da svečke postavljajo na ustrezne podstavke ali pa na pesek, nikakor pa ne na marmor. To seveda ne velja samo za Begunje... Kar pa zadeva vzdrževanje, se vsiljuje vprašanje glede dražgoškega in begunjskega spomenika z Drago. Oba preraščata občinske meje. Zato bi bil tudi za vzdrževanje teh dveh spomenikov oziroma obeležij najbrž potreben širši sporazum gorenjskih občin. Morali bi zagotoviti denar za te objekte. To pa ne bi pomenilo le finančnega, marveč tudi moralno spoštovanje naše preteklosti. K. M., Kranj Krajevna skupnost Križe Razširjeno pokopališče brez vežic Križe, 28. oktobra — Dve leti so trajala dela pri razširitvi pokopališča v Križah, kamor pokopujejo svojce krajani iz krajevnih skupnosti Križe, Pristava, Sebenje in Senično. Pokopališče je zdaj prevzelo v upravljanje Komunalno podjetje Tržič, vendar akcija še ni končana. Bajko Marenčič, predsednik sveta krajevne skupnosti Križe Na razširjenem pokopališču mora Gradbinec postaviti še vrata. Najpomembnejše pa krajane štirih krajevnih skupnosti še čaka - mrliške vežic? Ko smo se pred dnevi pogovarjali z Raj kom JVIarenčičem, predsednikom sveta krajevne skupnosti Križe v tržiški občini, je povedal, da se mu mandat izteka in da bodo kmalu volili nove organe v krajevni skupnosti. V začetku tega meseca pa so krajani Križ in sosednjih krajevnih skupnosti Pristava, Sebenje in Senično slavili krajevni praznik. Vsako leto praznujejo skupaj, pa tudi sicer je v tem delu tržiške občine precej nalog, ki bi jih v prihodnje morali reševati skupaj. »Včasih dobim vtis, da smo samo pri praznovanju povezani, vse drugo pa dela vsak po svoje«, pravi predsednik sveta Rajko Marenčič. »O razširitvi pokopališča v Križah smo se dolgo pogovarjali, potem so pred dvema letoma začeli delati in zdaj so dela skoraj končana. Prostora je za 300 novih grobov. Predvsem v Križah smo bedeli nad akcijo, čeprav bo pokopališče za štiri krajevne skupnosti. Zelo sem se zavzemal za to, da bi na pokopališču zgradili tudi mrliške vežice in se na območju vseh štirih krajevnih skupnosti odločili za referendum in samoprispevek. V program bi vključili vežice, ceste in telefonijo. Čeprav se strinjam s Sebenjčani, pa vendar menim, da ni najbolje, ker imajo svoj samoprispevek za telefonijo. Vežice bodo zdaj najbrž malo počakale, vendar bi jih bilo treba do 1990. leta zgraditi. Že zdaj pokojniki, ki so pokopani v Križah, ležijo v mrliških vežicah v Tržiču.« ?) »Kako pa je s cesto Križe-Gozd-To, pet kilometrov dolgo cesto ze nekaj časa urejajo.« „ »Pred tremi leti smo jo zace« urejati v vasi Gozd in približno 1700 metrov ceste v smeri pr°0 Križam je že urejene. Letos stoo nameravali urediti še en odsek novi telefonski centrali v GoričaP; fk In še to moram povedati, da v vas' Gozd zdaj najbrž ne bo več težav zaradi pomanjkanja pitne vpoe; ji Potem ko je bil zgrajen oddatnj |S prečiščevalni bazen in so zatesni" spoje, vode ne manjka,« je pove dal Rajko Marenčič. A £a\ar 01 m t Ha; I fai, Praznik Turističnega društva Cerklje Cerklje, 25. oktobra — Na nocojšnji slovesnosti so podelili več priznanj, Janezu Poru pa so izročili listino častnega člana Slovesnost ob 25-letnici Turističnega društva Cerklje je malo po 18. uri v osnovni šoli Davorina Jenka začel moški pevski zbor KUD Davorin Jenko Cerklje. Delo društva od ustanovitve do danes pa je potem kratko, ob navzočnosti' predstavnikov republiške, gorenjske in občinske turistične zveze ter sosednjih društev in članov, orisal predsednik društva Ivan Petrič. Poudaril je, da je imelo društvo ob ustanovitvi 32 članov, danes jih ima 450 v kar sedih krajevnih skupnostih pod Krvavcem. Vsa leta po ustanovitvi je sodelovalo s sosednjimi društvi v občini, vključevalo pa se je tudi v vse skupne akcije v krajevnih skupnostih pod Krvavcem. Še več. Društvo je bilo že samo kmalu pobudnik tesnejšega povezovanja. Ob dnevu borca, 4. juliju, je namreč organiziralo razstavo cvetja. Z njo je med prireditelje vključilo številne gojitelje rož s širšega območja, tudi z Gorenjske in iz Ljubljane. Prireditev je postala tradicionalna, se razširila na lovstvo in nazadnje še na čebe- Janeza Pora so razglasili za častnega člana društva larstvo. Danes jo poznajo širom Slovenije in onkraj meja ter je tudi vedno dobro obiskana. »Več povezave pa si v prihodnje želimo z Rekreacijskim centrom Krvavec. Prav na tem področju so še številne neizkoriščene možnosti. Pa tudi sicer nam načrtov s področja turistične dejavnosti ne manjka,« pravi predsednik društva Ivan Petrič. Ivan Petrič, predsednik TD Cerklje Na slovesnosti so potem za sodel vanje in dolgoletno delo v društvu fj, I " 1 UiouuvniK, sreurnega viuu d"'jm| Marija Tarman in Andrej Zargaj-1 delili priznanja: bronaste, srebrne j zlate znake. Zlati znak je dobil U Globočnik, srebrnega Vida Bob1:. zen tega so podelili še več drugih ?| znanj. Najvišje priznanje, listino * nega člana društva, so podelili .h1" Poru. A. #V Nov konjski hlev na hipodromu pod Lescami — Dolgo let je na hipodromu v Lescah, kjer deluje Konjeniški klub Triglav Bled, stala le stara baraka, v kateri je prostora za 13 konj. Pred nekaj leti so člani klubu z udarniškim delom postavili malo brunarico, kamor prav radi prihajajo turisti /. Bleda in si tod ogledujejo konje pri treningu. Letos pa so člani kluba s svojim denarjem in SE udarniškim delom postavili nov zidan hlev za 20 konj. — I). Dolenc Za rože je treba imeti roko Ni bilo ne cvetja ne listov Pri Marici Mohorič na Prtovču sem pred leti videla najlepše rože, kar si jih v naših krajih sploh moreš zamisliti. Letos pa jo najdem vso žalostno. »Tako sem nesrečna zaradi rož Kot vsako leto sem šla tudi letošnjo pomlad po zemljo za rože na njivo. A ni hotelo biti ne listov ne cvetja. Noben cvetal ni pomagal. Potem se se spomnila, da smo lani na tisti njivi škropili proti krompirjevi plesni in kot kaže, je zemlja zastupljena. Ko sem to spoznala, sem šla takoj v akcijo. Prav na 'Ta kosmat' Ratitovec sva šla s sinom po 12 let star gnoj. Včasih so tam pasli in gnoj odlagali na kup. S traktorjem sva ga pripeljala v dolino. Če bi milijone peljala, se mi ne bi tako dobio Bdelo. Takoj sem pri rožah /n menjala vso zemljo. Bilo je never- jetno: pelargonije so dobile močl^j temno zelene liste, cvetovi so trdi" in lepi. Čez sto posodic vršičkov 3 strijskih in navadnih bršlink se^ polaknila in zdaj komaj čakam pomlad.« D. Dolenc KULTURA 5. STRAN @®IMSS^BSaš i, 3e' ki se niti ne omejuje le na ho 'vi 80slovanski prostor? »Nacional-WščVa^anie, ki se je pojavilo še z |*ijo ni j 0 družbo in francosko revolu-W Ciril tzS°dovinsko vprašanje,« me-Rlo i2g^:0bec- »s socializmom bi mo-N sd1qu Pravo vsebino oziroma bi Mq) ne bilo več potrebe po kriti-rrašan'aZmišl;ianJu 0 nacionalnem h ves rln'Toda zdaj se je izkazalo, da Po v azvoj usmerjen tako, da stopali1, ^tičn°unoteme sveta - in iz teh ^r°diio t raz^°g°v naj bi izginilo tudi tudi ki 0 vPrašanje, saj se zabrisu-.^ljiv 0vek°va individualnost. Rabila Sa°* da Je na tako gledanje vznik-Nbne •f0obramba: hkrati z iskanjem l6nQJdentitete se pojavlja tudi iska-0nalne identitete.« Grešimo, ko poudarjamo, da je vsa slovenska usoda, vsa slovenska nacionalna zavest, povezana izključno s kulturo, da le kultura dostojno opredeljuje slovenstvo. Pozabljamo, da moramo biti Slovenci najprej samokritični, imeti moramo dovolj poguma, da odklanjamo vse, kar nas potiska nazaj, hkrati pa moramo biti toliko odprti, da se ne bojimo skupaj z drugimi v Jugoslaviji razpravljati o tistih dilemah, ki jih nobena politična misel sama ne more rešiti, pač pa so stvar vseh. Pri vseh nesporazumih, ki vznikajo ob reševanju tega vprašanja pri nas, pa pozabljamo, da vsak jugoslovanski narod drugače pojmuje svojo nacionalnost. Slovenci se kot narod nismo mogli oblikovati na zavesti o pripadnosti svoji državi, kot so se na primer Črnogorci ali Srbi, temveč sprva na osnovi jezikovne pripadnosti in kasneje tudi kulturne. V povezavi s tem je Ciril Zlobec pojasnjeval tudi nerazumevanje in različnosti v pojmovanju narodnostnega vprašanja, ki so narekovale sestavo dveh, za sedanji čas zelo značilnih dokumentov: o slovenskem kulturnem prostoru in memorandum, ki so ga pripravljali pri Akademiji znanosti in umetnosti Srbije. Razlika med dokumentoma (slednji je bil kritiziran, še preden je bil javno objavljen,in je zato tudi umaknjen) je velika in izvira iz povsem različnih gledanj na isti problem, ki ne more biti državni, pač pa le narodnostni. Iz istega razloga izhaja tudi nerazumevanje albanskega narodnostnega vprašanja. »Narodnostno vprašanje ne bo nikoli docela rešeno,« je za sklep razmišljanja povedal Zlobec, »to je odprt problem, ki se na različnih stopnjah razvoja kaže v različnih oblikah. Tudi v prihodnje se bomo Slovenci, pa tudi drugi narodi, ukvarjali s sabo, le da je današnje samozavedanje drugačno, kot je bilo tisto pred desetimi leti, in drugačno kot pred sto leti. Zgodovina uči, da so narodi vedno izginjali, bodisi zaradi meča ali zato, ker so se notranje razkrojili. Če bi se to zgodilo z nami, bi bil to dokaz, da nismo bili vredni, da obstanemo kot narod. Zato je naloga vsakega naroda, da prebudi v sebi kar največ svojih lastnih energij in ustvarjalnosti, da prispeva k skupnosti in da ne zaostaja za svetovnim razvojem na vseh področjih. Zato je veliko premalo, če se danes slovenska narodnostna zavest oblikuje le na osnovi kulturne dediščine; kot narod lahko obstajamo, če imamo popolnoma izdelane vse razsežnosti svoje samobitnosti — kulturo, znanost, šolstvo, mednarodne odnose in to na enakopravni osnovi brez vsake podrejenosti.« Zlobec je javno razmiš-ljenje o narodnostnem vprašanju končal z optimistično mislijo, da imamo Slovenci svojo nacionalno zavest-zelo čisto oblikovano, da je morda močnejša kot je bila kdajkoli v mirnih obdobjih in da še nikoli ni bila tako množična kot je zdaj. L. M. Razstava v Gorenjskem muzeju SODELOVANJE Z BELJAKOM Razstava slikarskih del Roberta Primiga je pripravljena v okviru že tradicionalnega kulturnega sodelovanja med galerijo An der Stadtmauer v Beljaku in Gorenjskim muzejem Kranj P boji1*16* postaja v našem času ved-ta>- J Pomemben sestavni del likov- na ražanja. Do neke mere je ena-kN en figuri, nemalokrat mu doda-Vft o antorpomorfne lastnosti ozi-ga vključujemo kot nepogrešljivo ■"iu. pj*° v naše razglabljanje o življe-h nar met v tem smislu ni več »mr-fotfcjnava«, je trdno povezan s člove-%•? ,nel°čljivo zasidran v njegovem l40skJ;m 0k°iju. ^$tvu viogo ima Predmet tudi v sli-^ig koroškega slikarja Roberta 0 Vej' Njegov predmetni svet se trd-Jj!to«ii^ s Posameznimi pomembnimi v njegovem življenju, z okoli-^ do' razmišljanji in čustvovanjem, sPg°dke spremlja. Pri tem se ne-j|Hv?minJamo razstave Živka Klad-H^^renjskem muzeju v Kranju z ^buj* ^°J oče, ko se je umetnik ob ^ ,Predmetni zapuščini umrlega Sja al dokopati do globjega spo-0 njegovem življenju in ujeti čustveni stik s pokojnikom, ko je odpadlo vse, kar je ta stik za življenja morda oteževalo. Robertu Primigu predmet ni samo objekt, temveč se nemalokrat obnaša tudi kot subjekt. Njegova razmišljanja se identificirajo s predmetom. Predmet in vse, kar je povezano z njim, mu pomeni izhodišče za lastno miselno pot, ki vodi prek sedanjosti v preteklost in prihodnost. Predmet zbuja v slikarju miselne in čustvene asociacije, ki jih slikar izraža z barvo, abstraktnimi oblikami pa tudi z bolj konkretnimi atributi, kot sta figura ali grafit. Prav Primigovi grafiti nemalokrat pomagajo gledalcu, da dobi bolj oprijemljive predstave o nekem predmetu ali z njim povezanim dogodkom. Pri tem slikar uporablja literaturo, vpleta v sliko ustrezna imena in gesla pomembnih književnikov, riše na rob slike drobne skice, ki pojasnjujejo predstavljeni objekt ne samo z resne, temveč včasih tu- di humoristične plati. Ves miselni in čustveni proces ob zanj pomembnem predmetu ali doživetju zna Robert Primig zgostiti na di-menzionalno skromno slikarsko ploskev, ki dobi podobo sicer pomembnega, vendar prej intimnega kot širokemu svetu namenjenega zapisa. V Primigovih delih iz prejšnjih let se namesto predmeta kot neizčrpni vir umetnikovih doživljanj in razmišljanj pojavi človeška figura, po svojem izgledu prej senca kot otipljiva podoba. V komaj preštevnih variacijah je Primi-gov človek podvržen analizi in spet sintezi, poglobljeni interpretaciji ali pa hoteno površni oznaki, človek, predstavljen kot del okolja ali visoko dvignjen nad njim. Omenjeni cikel je nepogrešljiv sestavni del Primigovega slikarskega razvoja, saj bistveno prispeva k humanizaciji predmetnega sveta; ta se kot nova »tema« pojavi v slikarjevem delu nekoliko kasneje. Cene Avguštin Prejeli smo: ^NARNA STISKA KRANJSKE GLASBENE . ŠOLE ALI KRANJSKEGA ŠOLSTVA? %vin ,ZuP's Je zgolj pojasnilo k razpravi v občinskem upravnem organu, povzeto v sestavku Razglašeni instrumenti &rke M. V. (petkov Gorenjski glas, 17. oktobra 1986), ki je posledica nepoznavanja celostnih okoliščin (zakonov, ^^.^ predpisov, samoupravnih dogovorov). j^m0 patike glasbenega šolstva ne M0, sai°- avnavati in prikazovati lo- | ||?tva ^ ?G sestavni del problematike K ^žbi an3ski občini oziroma v na- K% *nasPloh. V stabilizacijskih fi- !Sih«. nih ietih od 1982 h\\ ??nti 1985 so ^ , -w v izobraževalni skupnosti ^d&isi0' kot so predpisovali odloki, waSo' 2ak°ni... upravni organi; le-I i St>r°dlocrio zahtevali (v ta namen %itle3erriali in izvajali tudi stabili » doi^r°grame) le izvajanje z zako-^enik nin tako imenovanih zago-Jtehi.. jProgramov ter nikakršnega i C; CdeJavnosu7 kar je v primeru šole onemogočalo Veeji vpis otrok. hitrejši ^ti!686 Je torej tisto prvo odrešu-L°d$t^ k° preJ veljavni državni ukre-?°Va^paJ° mesto samoupravnemu i<*pin lanJu- Pravila uglašenosti (dr-t,/ ^ ns.amouprave) pa še vedno velja->*"tN*ni10riteta in zakonska obveza je •jAvJto zveznega osnovnega šola-Jmi °stalo pa je res na ravni šole v i ' količina denarja, ki izobraže- 1 valni skupnosti ostane po že opisanem uglaševanju za dodatni (neobvezni) program, je torej osnova za preostali delegatski dialog: koliko šolnine plačajo starši, koliko je razširjena glasbena šola med mlado popolacijo, koliko in po kakšni ceni šola v naravi, itd... Da problematiko Glasbene šole z interventnim finančnim vložkom (priznanje 10-odstotne amortizacije osnovnih sredstev, enega glasbenega pedagoga več, avans finančnih sredstev), v občinski izobraževalni skupnosti Kranj nismo spravili z dnevnega reda, drži. V programu dela občinske izobraževalne skupnosti za leto 1988, so namreč zapisane aktivnosti za načrtno in celovito reševanje problematike šolstva (sprememba oz. dograditev standardov in normativov za vrednotenje vzgojnoizobraževalnih programov, ogled ter strokovna ocena najnujnejših investicijsko —vzdrževalnih del na šolskih zgradbah...) Namesto sklepa le ugotovitev, da so težave in težavice kranjskega šolstva, ki so se pojavile s prekinitvijo dela in vročimi dopisi posameznih šol, bo.j pu-sledica nepremišljenih sistemskih ukrepov kot »razlgašenih instrumentov v občinski izobraževalni skupnosti«. Da je problematika široka in akutna, govori ne le podatek, da je v kranjski glasbeni šoli vključenih le 5 odstotkov šoloobveznih otrok (slovensko povprečje 7 odstotkov), morda so še bolj nazorni podatki, da je v dvoizmenski pouk v slovenskem povprečju vključenih le 30 odstotkov osnovnošolske populacije, v Kranju blizu 60 odstotkov, da kot razvito industrijsko področje prispevamo nerazvitim občinam tudi sredstva za uvajanje COŠ (do 10 odstotkov), v Kranju pa jo zaradi prostorske stiske ukinjamo, da je znesek najnujnejših investicijsko—vzdrževalnih del na zgradbah kranjskih šol tako visok, da bi lahko zgradili nekaj novih šolskih objektov Občinska izobraževalna skupnost Kranj Strokovni delavec: Darja Kovačič KULTURNI KOLEDAR KRANJ — V Stebriščni dvorani Mestne hiše je odprta razstava Božanstva in poosebljenja na antičnem rimskem denarju. V galerijskih prostorih Prešernove hiše je odprta razstava likovnih del Pavla Učakarja z naslovom Chanson d'amour. V Mali galeriji razstavlja akad. slikar Tahir Hamid. V galeriji Mestne hiše je odprta razstava najnovejših del koroškega slikarja Roberta Primiga. JESENICE — V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava slik udeležencev slikarskih kolonij Vrata in Vršič 1986. RADOVLJICA — V pasaži radovljiške graščine razstavlja fotografije Edo Ma-rušić, član fotosekcije Delo Ljubljana. V Galeriji Šivčeve hiše je odprta razstava male plastike akad. kiparke in arhitektke Vladimire Bratuž. BLED — V graščini Grimšče je še do 31. oktobra odprta razstava del Rudolfa Arha , člana Dolik. ŠKOFJA LOKA — V galeriji loškega gradu razstavlja svoja dela slikar Izidor Jalovec. V knjižnici Ivana Tavčarja bo danes ob 17. uri Jana Ahačič vodila uro pravljic. Jutri, v sredo, ob 18. uri pa bo dr. Cene Avguštin ob diapozitivih predstavil Umbrijo, deželo starih mest. V četrtek, 30. oktobra, ob 18. uri pa bo Foto-ki-no klub predvajal in ocenjeval filme. VOGLJE — V gostišču Lipov list razstavlja akrile in gvaše akad. slikar Vinko Tušek. RADOMLJE — V galeriji Janeza Repanška so na ogled lesorezi akad. slikarja Božidarja Jakca. TRŽIČ — V Kurnikovi hiši so na ogled dela Marjana Pančurja na temo Pesem belokranjskih domačij. LUKOVICA — V galeriji Pri vodnjaku (restavracija Napoleon) so na ogled grafike akad. slikarja Mihe Maleša. KRANJ — V četrtek, 30. oktobra, ob 17. uri organizira Gledališče čez cesto v Delavskem domu, vhod 6, lutkovno predstavo Rdeča kapica, s katero bo nastopilo lutkovno gledališče Pionorskega doma Ljubljana. JESENICE — V galeriji Kosove graščine bodo jutri ob 18. uri odprli razstavo lesenih izdelkov Stanka Koširja. Po otvoritvi bodo predvajali filme tržaških Slovencev. PRIREDITEV, POSVEČENA TRUBARJU Škofja Loka — V četrtek, 30. novembra, ob 18. uri bo v kapeli puštalskega gradu multimedionalna prireditev, posvečena spominu na utemeljitelja slovenskega jezika in književnosti Primoža Trubarja. V glasbenem delu bo s skladbami renesančnih mojstrov sodeloval Komorni pevski zbor Loka iz Škofje Loke pod vodstvom Franca Čufarja. V literarnem delu bodo predstavili odlomke iz Brižinskih spomenikov, brali besedila iz Trubarjevih in Dalmatinovih del, z vsem pa se bo povezovala še beseda velikanov slovenske besede, Cankarja in Prešerna; z odlomki iz Jalovega pelina koroškega Slovenca Flori-jana Lipuša bo zaokrožen tudi slovenski kulturni prostor. Ob tej priložnosti bodo odprli tudi likovno razstavo slikarja Staneta Žer-ka, člana likovne skupine pri ZKO Škofja Loka. PRIREDITVE GLASBENE MLADINE Jesenice — V tem tednu bo v okviru programa Glasbene mladine Jesenice gostoval po jeseniških osnovnih šolah znani virtuoz na harmoniki Franc Ži-bert. Predstavil bo raznolike skladbe iz različnih obdobij, predvsem pa bo predstavil ta razširjeni in priljubljeni instrument in njegove zmožnostj v povsem drugi luči. Jutri, v sredo, bo ob 8.20 nastopil v šoli Prežihovega Voranca, ob 11. uri v šoli Toneta Čufarja, ob 13.30 prav tako. V četrtek, 30. oktobra, ob 8. uri bo nastopil v šoli Koroška Bela, ob 10. uri v šoli v Mojstrani in ob 13.15 v šoli v Kranjski gori. V petek, 31. oktobra, ob 7.45 bo nastopil v šoli v Žirovnici, ob 10. in ob 11. uri pa v Gledališču Toneta Čufarja, obakrat za učence Centra srednjega usmerjenega izobraževanja. KRANJSKI GODBENIKI V ADI Ada — V začetku oktobra so bili kranjski godbeniki povabljeni v Ado, vojvodinsko mesto, kjer so sodelovali v kulturnih prireditvah ob občinskem prazniku. Kranjčane je na prireditev povabila delovna organizacija Merkur Ada, ki je ob prazniku odprla nov obrat za proizvodnjo športnih rokavic v sodelovanju z zahodnonemškim podjetjem Reusch. Poleg obveznega programa je ostalo kranjskim godbenikom tudi nekaj časa za ogled znamenitosti Ade in Sente. JB _KNJIGA O MOŽGANIH_ Ljubljana — Pri Državni založbi Slovenije je izšlo delo Petra Russella Knjiga o možganih. To je že tretje v slovenščino prevedeno delo, ki se ukvarja s problematiko produktivnega umskega dela. Knjiga o možganih je del projekta Zavoda za produktivnost dela iz Ljubljane. Poleg knjižnega programa vsebuje projekt tudi dve televizijski izobraževalni oddaji ter vrsto javnih seminarjev, seminarjev v delovnih organizacijah in srečanj, na katerih izmenjajo izkušnje tisti, ki se ukvarjajo z uporabo metode miselnih vzorcev. Na naši televiziji smo si pred leti lahko ogledali serijo izobraževalnih oddaj britanske televizije BBC Delaj z glavo avtorja Tonvja Buzana. Drugo serijo izobraževalnih oddaj je v sodelovanju z Zavodom za produktivnost dela pripravila Televizija Ljubljana. Nosila je naslov Za bolj učinkovito miselno delo — Napni oči in ušesa, uporabi miselne vzorce. Peter Russell v Knjigi o možganih v prvem delu opiše razvoj osrednjega živčevja, sestavo in delovanje živčnih celic, neštetih povezav med njimi medsebojno povezovanje obeh možganskih hemisfer. V drugem delu obravnava -psihologijo, fiziologijo in organizacijo spomina, povezavo spomina z domišljijo, spominske opore, pomnenje ter branje in zapisovanje različnih gradiv. Daje veliko praktičnih napotkov za učinkovitejše učenje ter razvijanje ustvarjalnosti. Avtor pri tem uporablja tudi navodila, ki temeljijo na nauku o učenju britanskega psihologa Tonvja Buzana, predvsem o oblikovanju miselnih vzorcev in porabi ključnih besed. ^ ^ D. Gortnar PREMIERA V ČUFARJEVEM _GLEDALIŠČU_ Jesenice — V četrtek, 30. oktobra, ob 19.30 bo v Gledališču Toneta Čufarja novo gledališko sezono odprla drama Toneta Čufarja Ljubezen v kleti. Režija je v rokah Vere Smukavec, scenograf je Jože Bedič, nastopajo pa Tatjana Košir, Irena Leskošek, Mira Bolte, Elizabeta Žnidaršič, Rado Mužan, Ivan Ber-lot, Janez Kristan in Franci Žnidaršič. Popularna glasba NOVEMBRSKI KONCERTI Na žalost le v Ljubljani. Na tovrstno glasbeno koncertno ponudbo bomo morali na Gorenjskem namreč počakati še nekaj časa. ŠKUC R. O. P. O. T. bo pripravil koncert skupin Cassandra Complex (Velika Britanija) in Severed Heads (Avstralija); predviden je ta ponedeljek, 3. novembra. Irska skupina Virgins Prunes naj bi nas po treh letih znova obiskala teden dni kasneje. V soboto, 15. novembra, bodo nastopili UK Subs, 21. novembra pa glasbeniki s Švedske, ansambel Underland. Organizator se za posamezna koncertna prizorišča še dogovarja. Teh problemov pa nimajo pri Festivalu Ljubljana, kjer v mesecu, ki prihaja, pripravljajo dva glasbena večera. V petek, 14. novembra, se bo predstavila mariborska countrv scena s skupinama Countrv Kečap in Pohorje Express, pet dni kasneje pa bo večer namenjen swingu in jazzu. Na odru bo Jimmy Stanič & Sultans of swing. Oba koncerta se bosta začela ob 19.30, prizorišče pa bo Viteška dvorana. Vine Bešter 20 let je že, odkar se je povsem odpovedal alkoholu Franc Leskovec Le odločiti se moraš »Samo še 'svinja' sem bil doma, s samozavestjo povsem na tleh, sam sebe nevreden in mirno bi se dal pokositi lovcem, če bi le hoteli nameriti vame,« danes razmišlja o sebi in času, ko je bil alkohol njegov absolutni gospodar, Franc Leskovec iz Kovorja. Iz Godoviča pri Idriji je doma, kjer je še Notranjska, pravi. Po svobodi ni bilo kruha, doma je bilo požgano, pa je šel po svetu. Leta 1947 je bil v mladinski delovni brigadi na progi Šamac—Sarajevo, potem pri zidarjih, Litostroj je zidal in Titovo palačo na Bledu, potem je šel v Jelendol h gozdarjem. Zakaj je začel piti? Vsakega Je bilo malo, predvsem pa nerazumevanje doma. Če je le malo pridi-šal po alkoholu, je bilo hudo. Niti kozarca vina ne bi smel popiti po kosilu. Kje pa naj gozdar jemlje moč? In priložnosti je tudi bilo. Gozdarji imajo pijačo vedno pri sebi. Kdo bi sicer vzdržal v tistem peklenskem mrazu pozimi? Nazadnje je pil samo žganje. Tudi plave je delal. Ker pa je bil priden delavec, je moral v upravi podpisati, da mu bodo trgali, kadar bo spet »udaril plavega«. Podpisal je — in trgali so mu. Dva ali tri dni na mesec. Kadar je delal, pa je vse nadoknadil. Ko mu je bilo 48 let, je bil povsem na tleh. Premlad za v grob, si je dejal. Nekje globoko v njem je tlela želja po novem, lepšem, človeka vrednem življenju. Odločil se je, da bo s pijačo enkrat za vselej nehal. Stopil je k dr. Martinčiču. »Boš res? Za prmejduš? ga je vprašal doktor. »Bom. Za prmejduš!« Čez teden dni je bil že v Begunjah. 9. septembra 1966. leta je šel v bolnico, 9. novembra istega leta je prišel ven. Kot bi se še enkrat rodil, se mu je zdelo. Nič ni bil živčen, želja po pijači pa ga je mučila še vse leto. Po enem letu mu je pijača zasmrdela. V bolnici je jemal zdravila in dobival injekcije, potem je bil prepuščen svoji trdni volji. Zdržal je. Tudi na pogovore z zdravnico je hodil v Tržič. Kako so drugi tarnali! Sedem ali osem jih je hodilo, a je menda samo on trdno ostal pri svojem sklepu, za druge pa se je znova začela kalvarija ... Franc Leskovec je ostal mož beseda. Nič ga ni motilo, če so drugi gozdarji okrog njega pili žganje. On je pil le čaj z limono. Tudi pri Krvinu v gostilni. Na gozdni niso verjeli, da bo res pustil pijačo. Ko je zdržal leto, dve, so mu morali verjeti. Od tedaj je minilo že 20 let. »Nič ne pomagajo pogovori v skupini in vse, kar zganjamo okrog alkoholikov,« pravi France, »če se v sebi ne odločiš, da ne boš več pil. Samo dovolj trdne volje mora biti v človeku, pa premaga to slo in zaživi na novo.« D. Dolenc Ponovno rojstvo otroka in matere Skoraj vsak teden sem hodila na govorilne ure se zanimala za mojega edinčka, učiteljici po pravici povedala, da je res težko delati z njim. Lažje meni, ki imam samo enega, kot njej, ki jih ima približno trideset, je dejala. Sama sem se ure in ure ukvarjala s sinovimi nalogami, branjem, učenjem. Še ob nedeljah sem ga morila s šolo. Kako sem sebe, nihče ne ve. Hodila sva k psihologom, ki jih otrok ni maral. Kaj ima za nalogo, je pozabljal. Pozabil je tudi, kdaj je ponedeljek, kdaj nedelja. Kdaj ima eksperimentalno šolo plavanja, je vedel. Še to je nehal obiskovati, ker sem tako želela. Mislila sem, da bo vzgojno, če otroka kaznujem. Mislila sem, da se bo lažje učil, ko ne bo mislil na plavanje. Zmotila sem se. Žal mi je, da ne plava več. Pa ne zato, da bi postal tretji Petrič, temveč zato, ker ga je edino plavanje razbremenilo in veselilo. V šoli Simona Jenka v Kranju mu kljub pomoči socialnih delavcev ni šlo. Podpisala sem, da fant lahko preide v šolo s prilagojenim programom Helene Puhar. Tu lahko brez pretiravanja govorim v superlativih. Ena učiteljica je boljša od druge. Moj otrok ima že četrto razredničarko. Najprej je hodil v tretji razred, v polletju je preskočil v četrtega, zdaj je v šestem in pravi, da je razredničarka še boljša kot v petem, ki sploh ni bila slaba. Zadnje še ne poznam. Nimam besed in pohval za Milana Pagona, ki me je prvi seznanil in razkazal šolo, me spoznal z učenci. Takrat sem jokala, ker se nisem mogla sprijazniti z usodo, da ravno moj, tudi moj otrok obiskuje »pomožno šolo«. Danes bi še vedno jokala, če otrok v to šolo ne bi prišel, če ne bi verjela besedam, ki so tolažile mater samohranilko. Kako se je odločati sam o otrokovi usodi, ve samo tisti, ki je sam in ima enake probleme. Moj otrok je bil v Jenkovi šoli problem številka ena. V novi šoli je imel izgrede samo dvakrat, potem ne več. Enkrat sva še obiskala psihologinjo, ki je predlagala tabletke ranital za izboljšanje koncentracije. Sin je priznal, da lahko dela brez tabletk, če hoče Hoče in zmore še danes. V petem razredu je bil prav dober. To sicer ni isto kot v redni šoli, a obema veliko pomeni. Brez učenja in problemov je prav dober, zelo uspešen, in ne samo v znanju. V šoli je cel kup krožkov, ki jih otroci obiskujejo. Ni mi več treba govoriti: kaj imaš za nalogo, uči se, si kaj ušpi-čil in podobno, kar obiskuje celodnevno šolo. Ob petkih pride s torbo domov, naredi nalogo in je prost. Meni ni treba več kot da zamenjam brisačko, pregledam zvezke, malo povprašam po ocenah. Sam pravi, da nikoli več ne bi šel v drugo šolo. Starši, če se vaši otroci težje učijo, ne mučite jih preveč! Nikakor pa ne izdajajte skrivnosti, ki vam jih zaupa vaš otrok. Verjemite mu, zahtevajte od njega, kolikor zmore. Mati Aforizmi na jedilnih listih Kranjska gora, 20. oktobra — Kultura in turizem niso le koncerti godb na pihala in folklorni večeri v hotelskih salonih, temveč včasih tudi prijetne malenkosti, ki se komajda opazijo. Turistično društvo Kranjska gora je sprejelo pobudo pesnika in literata Benjamina Grace rja iz Kranjske gore, da bi v prihodnje uporabili njegove sočne aforizme in jih natisnili na jedilne liste ali na druge gostinske in turistične publikacije. Aforizem je kratka, jedrnata in enostavna misel, splošna življenjska resnica, začinjena s humorjem. Pesnik bo pripravil okoli sto aforizmov, ki jih bodo uporabili in prevedli v tuje jezike, kajpak le tiste, ki bodo jezikovnemu prevodu delali najmanj preglavic. Aforizem je igra besed, zato se vsak tudi ne da dobro prevesti oziroma v prevodu lahko izgu bi precej sočnosti. D. S. Druga problemska konferenca o varstvu okolja v škofjeloškiobčirn Kako rudnik urana vpliva na zdravje ljudi Škofja Loka, 25. oktobra — Slabo leto je minilo od prve problemske konference o varstvu okolja v škofjeloški občini. Tedaj so obravnavali predvsem onesnaževanje Termike in hotaveljskega Marmorja, razprava o Rudniku urana Žirovski vrh pa je obtičala na sredini stavka, saj je bila prehitro ustavljena. Vse to je narekovalo vsebino druge problemske konference, ki naj po besedah Štefana Žargija postanejo redna oblika dela socialistične zveze. V središču pozornosti druge problemske konference o varstvu okolja v škofjeloški občini je bil torej rudnik urana, pri Termiki in Marmorju so le pregledali, kaj je bilo medtem storjeno. vprašanj, na katere tudi strokovni še ne morejo dati dobrega o°«0^ Javnost mu je seveda najmanj P**g njena, posebej po Černobilu, koS*j3 skorajda vsi nalezli strahu pred J a sko energijo. Reči je treba, da urana ni jedrski objekt in taksne^ sreče torej ni moč pričakovati. Seye£ pa nevarnost za okolje in ljudi pra j ko prinaša, vsekakor je nevaren P° v okolje, zato je pazljivost in sP°fg nje predpisov toliko bolj pomernb» ■ Sklicatelji problemske konfere^ so napravili pametno potezo: za z*£ tek so pripravili predavanje dr. , Stegnarja iz Inštituta Jožef Ljubljani, ki skupaj z Zavodom SJKj varstvo pri delu že od vsega zač* spremlja vpliv rudnika na okolje-datkov se je nabralo že za zajetno & go. Spregovoril je o teh študijah; je strokovno zapletena, zato je bu°£ ljudno zastavljeno predavanje čno dobrodošlo. m V ušesih so ostale njegove uv«^ besede, da je rudnik urana v ze|° čutljivem okolju in da je primer;I ^ ________■ .. a___;L-i in I^; Čistilne naprave ali drugačna proizvodnja Ne kaže ponavljati sklepov prve problemske konference glede onesnaževanja Termike, sklepov občinske skupščine in najnovejšega predloga Termike o namestitvi čistilnih naprav za čiščenje dimnih plinov kupolk, saj smo o vsem tem sproti pisali. Poudariti pa velja, da se je pri reševanju tega ekološkega problema v Škofji Loki v zadnjem letu nekaj le premaknilo. To je bilo moč razbrati tudi iz besed predsednice škofjeloškega izvršnega sveta Ide Filipič-Pečelin, ki je dejala, da so v zadnjem letu le napravili nekaj korakov drug proti drugemu in da je bilo opozarjanje krajanov, nekajkrat sicer zelo ostro, le upravičeno, saj je prispevalo k drugačnemu gledanju na stvari in prineslo rezultate. Ne le upoštevanje ekološke problematike pri sestavljanju razvojnih načrtov, stvari so se po dolgoletnem zavlačevanju premaknile tudi v Termiki, ki zdaj pripravlja namestitev čistilnih naprav za čiščenje dimnih plinov kupolk, kar je izvršni svet pred kratkim ocenil kot sprejemljivo, na osnovi mnenja SEPO skupine za oceno posegov v okolje, ki sodi, da se bodo razmere v okolici Termike izboljšale. Vendar pa kaže, da vroče razprave o Termiki še ne bodo končane. Krajevni skupnosti Sv. Duh in Trata, ki v tej obravnavi na izvršni svet nista bili povabljeni, sta že napisali svoje stališče, s katerim pravita, da se emisije žveplo-vega dioksida ne bodo zmanjšale, temveč šestkrat povečale. Ni namreč predvidena (obljubljena) čistilna naprava za izločanje žveplovega dioksida iz dimnih plinov, ki se bo z redčenjem in spuščanjem skozi 50 metrov visok dimnik prenesel na širše območje Škofje Loke. V okolici tovarne se bodo razmere torej izboljšale, poslabšale pa se bodo v širši okolici. Zato krajani zahtevajo prestrukturiranje proizvodnje. Občinska skupščina bo problematiko Termike obravnavala na decembrski seji, medtem pa tudi komisija za varstvo okolja pri občinskem izvršnem svetu. Marmor ne bo več kalil Sore Hotaveljski Marmor Soro onesnažuje mehansko — z apnenčevim muljem. Dovoljena koncentracija mehanskih delcev v vodi znaša 80 miligramov na liter; v Marmorju jo presegajo, občasno tudi do 180 miligramov na liter vode. Kaj so storili v zadnjem letu? Pred kratkim so prestavili strugo Volaščice v dolžini 200 metrov, v stari strugi bodo v enem do dveh letih uredili tri do štiri usedalnike. Več dela in denarja pa bo zahtevala postavitev nove čistilne naprave, ki bo onesnaževanje dokončno odravila. Pripravljajo zazidalni načrt (Marmor namreč še ni lastnik potrebnih zemljišč) in projekt, katerega izdelava pa ne bo težka, saj gre za mehansko čiščenje. Po besedah Janeza Bizjaka bodo za pridobitev teh dokumentov potrebovali najmanj leto, dve, nato pa bodo čistilno napravo zgradili. Dokončno naj bi onesnaževanje odpravili v letu 1988 oziroma 1989. sorodnimi rudniki v Ameriki in^ di, kjer jih imajo že dalj časa, već ? že opuščenih, težko potegniti, s8^ tam v bistveno manj občutljiveni. lju — v puščavah in drugih nena^jj. nih predelih. Previdnost in skrb m di ter pošteno obveščanje javnog torej v Poljanski dolini toliko bo« trebno. . ; Razprava o dosedanjih študijf^, je pokazala, da med njimi ni ta* ^ ki bi dale dober odgovor, kako ru urana vpliva na ljudi, ki žive v njer, bližnji in daljni okolici. Seveda Wjj lahko pokazala le dolgotrajna op8*^ nja, vsekakor pa bi z njimi mo>f3| četi tudi zdravstvena služba. ^ skrajni čas je, da ne preverjajo 1*1 va rudnika na onesnaženost voj1 zraka ter hrane, ki jo kmetje VTrQi v okolici rudnika, temveč zastavijj di študije o morebitnem vplivu ru*^ na zdravje ljudi, drugače P°ve^ kakšen življenjski riziko so na pleča dobili ljudje, ki žive v okolic1 nika.in delavci, ki tam delajo. Izmerjena doza . 0,57 milisiverta Največje pozornosti je bila de*y izmerjena doza 0,57 milisiverta / skem letu. K temu so z 0,49 rnUlSl Ob rudniku urana se odpira niz vprašanj, na katera še ni odgovora Rudnik urana Žirovski vrh je bil v središču pozornosti druge problemske konference o varstvu okolja v škofjeloški občini in brez dvoma bo še dostikrat, saj se ob njem odpira kopica prispevale emisije radona in nje^ potomcev, z 0,08 milisiverta pa VVj « hrano in drugi viri. Naravno se znaša okoli 2 milisiverta, dovoljeI\) datna doza k temu naravnemu se . } pa znaša 5 milisivertov, za dela i ^ rudniku je meja postavljena bis višje, na 50 milisivertov. |» K tej izmerjeni dozi največ Pr^h jo radon in njegovi kratkoživi ptffo ki jih iz rudnika spuščajo v ozraCnM me namreč prezračujejo močni tor j i (povzročajo tudi prekop hrup), ki v ozračje puhajo po o' >li 170 kilobekerelov radona kundo. To je razmeroma velika -j-ja, ki pa se v ozračju k sreči zel° zmanjša. Svoj delež radona pa P jj* va tudi deponija hidrometalur.sk* 0: vine na Borštu. Ljudi je zanimalo, kolikšna je , za po Černobilu. Dobili so odgo^ smo na Slovenskem zavoljo te n obremenjeni z dodatno dozo, ki ^ od 0,7 do 1 milisiverta. Praveg8 vora na vprašanje, kaj pomeni letna izpostavljenost, pa ni bilo. pa so vprašanje, kakšna je ta i vljenost v različnih meteorološk merah, posebej v zračnih invefl4 nad slovenskimi hribi in dolina**! redke in so tudi v Poljanski do"jf M. Vol«1* 555^28. OKTOBRA 1986 KRONIKA .7. STRAN @®M§S&JJ®IEn' V tričetrt leta je bilo na Gorenjskem 126 požarov-- Za prepovedano cigareto smešnih 500 dinarjev kazni J^nj, 24. oktobra - Po podatkih Uprave za notranje zadev^^*Xardo in Ljevetih mesecih letos naGorenjskem zaradi požarov za dobro ™^o m ^milijonov dinarjev škode. Med požari je bil daleč .največji m najdrazp v KŽK Agromehanika, ki je napravil milijardno škodo. Med vzroki je ^pogostejša malomarnost. . v primerjavi z lanskim tričetrtlet-u ko *e bil° na Gorenjskem 130 po-~P0Y> je letošnja številka sicer za šti-y milijone nižja in bi si jo lahko racali kot skromen napredek, če ne °* uneli pred seboj tudi škodnega *&eska. Letošnji požari so napravih ?a milijardo in 233 milijonov škode, J^ki pa »le« za dobrih 42 milijonov carjev. . V družbenem sektorju je bilo 65 po-2J» in milijardo 180 milijonov dinarjev škode (lani 73 požarov in * milijonov dinarjev škode), v zasebnem sektorju 60 požarov in slabih * milijonov dinarjev škode (lani 57 Požarov in 25 milijonov dinarjev ško-pe). en požar pa gre na račun tujca. o občinah s 40 požari ter milijardo m 102 milijonoma dinarjev škode j^ez prave konkurence vodi. Po števi-1° jeseniška sicer prekaša za en £°2ar, vendar je njena škoda, ocenje- a na 12 milijonov dinarjev, domala zanemarljiva. Najdražji zublji v ^gromehaniki Med do 3e požari z večjo materialno ško-v ospredju požar v KŽK-jevi . - Ornehaniki, ki so ga povzročili do-aiani električni aparati in naprave, ^ je okroglo milijardo. 50 milijonov re?arJey je bil vreden cigaretni ogo-g*i ki je zanetil ogenj v tržiškem Pe-"^tem ko za požar v Gorenjski metijski za(jrugi v Strahinju, ki je J al 25 milijonov dinarjev, točnega roka niso ugotovili; sumijo malo-. arnost. Na četrtem mestu po škodi Je Požar 2roČil 21 milijonov dinarje pj^stal pa je zaradi okvare v Iskri Telematiki, ki je pov-ev škode, TurT** p-a Je zaradi okvare aparatur. de • požar z 18 milijoni dinarjev ško-Oho6 ^ V telematiki, vzrok cigaretni JJOrek. Lesko Verigo so slabe elektri-Le Naprave stale 15 milijonov, Ko- krino hišo v Domplanovem upravljanju dotrajan dimnik 12 milijonov, Alojza Grosa iz Kovorja neznan vzrok 10 milijonov in prav toliko tovarno LTH na Trati požar zaradi trenja. Malomarnost največkrat neti ogenj V Upravi za notranje zadeve pravijo, da je kljub dokaj dobri požarnovarnostni vzgoji ljudi še vedno preveč požarov, ki jih zaneti malomarnost oziroma brezbrižnost. Od 126 požarov so jih kar 77'pripisali malomarnosti s škodo skoraj 172 milijonov dinarjev (lani 69), 28 naznanemu vzroku, 15 naravnim pojavom (strela, samovžig in podobno), štiri otroški igri, dva pa sta bila namerna požiga. Ob tem kaže posebej izpostaviti dva vzroka; neznanega, ko gre ali za nedokazljivo malomarnost ali za namerni požig, in otroško igro. Otroci z vžigalicami ne napravijo le materialne škode, ampak pogosto spravljajo v nevarnost tudi sebe. Miličniki so letos podali temeljnemu javnemu tožilstvu deset ovadb, v katerih v dveh primerih utemeljeno sumijo namernega požiga, v osmih pa prevelike malomarnosti. Kaj pravi inšpekcija Gorenjski požarni inšpektorji so letos posebej pozorno spremljali požarnovarnostne razmere v objektih, ki so petencialna žarišča požarov, to je v skladiščih vnetljivih tekočin, plinov in nevarnih snovi, v turističnih objektih, šolah, dvaranah in energetskih objektih. Kot je dejal vodja požarnega inšpektorata za Gorenjsko Drago Kavčič, bodo tovarne, v katerih imajo avtomatske naprave za javljanje poža- rov, kmalu neposredno povezane z gasilci. Tako napravo, ki stane okrog pet milijonov dinarjev, so nedavno dobili tudi v Prešernovem gledališču. Osnovno opremo za gašenje požarov imajo v vseh delovnih kolektivih. Gasilci jo dobro vzdržujejo. Pravilnik o požarni varnosti pa je prinesel tudi pomembno novost, ki začne veljati decembra. V vseh večjih organizacijah združenega dela bodo morali imeti delavca, ki bo delal'samo na področju požarne varnosti, v manjših pa bo ta naloga ena od sestavin dela posameznega delavca. S tem bo odgovornost za požarno varnost v kolektivih večja. Za strokovno izobraževanje teh delavcev so poskrbele delavske univerze. Poceni prepovedana cigareta Požarni inšpektorji se v tovarnah še vedno srečujejo največ s kršenjem delovne discipline, zlasti s kajenjem na prepovedanih mestih. Kazni zanj so tako malenkostne, do 500 dinarjev, da je inšpektorjem neprijetno, ko jih pišejo. Pri električnih inštalacijah in napravah ne opažajo večjih pomanjkljivosti. Precej pa je še nepoučeno-sti ljudi o shranjevanju in uporabi vnetljivih tekočin bodisi v tovarnah ali doma. Velike količine teh snovi imajo v tovarnah v glavnem varno shranjene, če ne drugje, v zabojnikih. Tudi v Planiki, kjer je bil velik problem hranjenje tehničnih plinov, gradijo primerno skladišče. V kranjski Plinarni na Primskovem imajo zdaj varno urejeno polnilnico plinskih jeklenk. Inšpektorji, ki jih je pet premalo za vso Gorenjsko, opozarjajo na pozabljeno požarnovarnostno vzgojo bodočih projektantov v programih srednjih in višjih šol. Organizacije, ki so pooblaščene za izdelavo prostorskih izvedbenih načrtov in gradbeno tehnične dokumentacije, tako nimajo strokovnjakov, ki bi bili doma tudi na področju zahtev požarne varnosti. H. Jelovčan NFSREČE Kolesarka v avto *ca pred avto v^r^vljica, 24. oktobra - Pri stano-^OvTm- bloku na Gradnikovi 121 v ^ojn ^e kletna ^es Smolčič ne-V°2aie stekla na cesto, pred avto Vhto Gerde Marije Pire Schultr, za-t>ila l n.emške državljanke. Deklica je nuJe ranjena. Kranj, 25. oktobra — Kolesarka Vera Malovrh, 1932, s Prebačevega se je v križišču C. 1. maja in Zupančičeve v Kranju zaletela v stoječi avto Stanislava Ranta, 1957, iz Kranja in se huje ranila. ez° zadelo glavo ib^m st*' °^toDra — Mea nakladalnik i ^rega železa z magnetom se je Klftvo °s železa odbil od magneta in v r , Ji Igor Furlan, četrtouvrščeni na državnem prvenstvu v razredu do 1150 ccm, med vožnjo. — Foto: Franci Perdan Vedno več zanimanja za skoke Skakalnice v Žirovnici so dobra naložba Žirovnica, 27. oktobra — Pri TVD Partizan Žirovnica raste nov rod dobrih skakalcev — Dobri treningi na Češkem in v pričakovanju snega doma — Lo-trič v A reprezentanci Prizadevni skakalci iz Žirovnice, člani skakalne sekcije pri TVD Partizan Žirovnica, so letos popravili domače skakalnice v Žirovnici in jih usposobili za treninge: 12-metrsko, pri 35-metrski so podrli nalet, uporabljajo pa še 20-metrsko skakalnico in upajo, da bodo v prihodnjih letih uspeli zgraditi še večjo skakalnico. »Izkazalo se je, da so domače skakalnice zelo dobra naložba, saj je prišlo kar 20 najmlajših skakalcev in je zdaj za skakalni šport veliko več zanimanja,« pravi trener žirovniških skakalcev Stane Baloh. »Skakalnice smo obnovili le z delno pomočjo planiškega komiteja in jeseniškega Kovinarja. Mlajši skakalci so trenirali doma, starejši pa na Češkem. Program letnih priprav smo popolnoma uresničili in zdaj čakamo le na sneg. Takoj, ko bo zapadel prvi sneg, se bomo odpravili bodisi v Planico bodisi kam drugam in začeli s treningi prilagoditve na sneg. Od naših skakalcev sta Lotrič in Peljhan, ki trenutno služi vojaški rok, v A kategoriji, veliko pa obetata dva mladinca, Gašperin in Petek. Če bo šlo vse po sreči, menimo, da bi Petek in Gašperin morala biti med kandidati za svetovno mladinsko prvenstvo, Lotrič pa v A reprezentanci, v tekmah za svetovni pokal in v boju za kakšno točko svetovnega pokala. Klubsko Žirovničani nismo tako »močni« kot kranjski Triglav, saj se skakalni šport šele razvija in pridobiva mlade. Nasploh bi na Jesenicah radi dali temu lepemu športu več veljave in odpravili s predsodki, ki sepojavljajo predvsem pri starših, češ da je skakanje nevarno. Skoki so tako nevarni kot vsak drug šport in ni vzrokov za to, da bi mlade odvračali od skakalnic. Pri delu mi pomagata Borut Vovk in Boris Legat, ki se ukvarjata z mlajšimi skakalci. Skakalci so kondicijsko dovolj dobro pripravljeni, do prvih skakalnih tekem letošnje sezone pa bomo na snegu trenirali predvsem položaj pri zaletu in odskoku, saj je dober skok odvisen predvsem od odskoka. Vsi pa imamo precejšnje težave s prevozi, saj se na treninge in tekmovanja vozimo z deset let starim kombijem. V Ljubljani, Kranju in Žireh so ta problem zadovoljivo rešili. Mi ga tudi moramo. Še posebej, ker pričakujemo, da bomo v jeseniški občini od Rateč do Begunj v prihodnje uspeli navdušiti za skakalni šport vedno več mladih. Osip v zadnjih letih je bil kar precejšen, zato bo treba to nadoknaditi in poživiti delo skakalnih sekcij v krajih jeseniške občine.« D. Sedej Stane Baloh, trener žirovniških skakalcev Uspeh Franca Golteza Medveja, oktobra — V tem obmorskem kraju je bilo v organizaciji SRD Partizan z Reke 8. državno prvenstvo v podvodni fotografiji. Udeležilo se ga je 36 potapljačev fotografov iz 11 jugoslovanskih klubov, ki so tekmovali v dveh disciplinah — fotolovu in splošni kreativni fotografiji. Organizacija prvenstva je bila odlična, morje izredno čisto, motila je le nekoliko premočna burja. Slovenski tekmovalci so se odlično odrezali, saj so pobrali večino priznanj. Najuspešnejši so: v podvodnem fotolovu je zmagal Janez Bregar (DRM Ljubljana), drugi je bil Marjan Trobec in tretji Ciril Mli- nar (oba SKAT Ljubljana). Med klubi je prvo mesto v tej disciplini osvojilo Društvo za raziskovanje morja Ljubljana pred Skatom iz Ljubljane in KPA Zadar. V disciplini kreativnih fotografij oziroma splošnih umetniških fotografij pa so tekmovalci oddajali le kolekcije. Prvo nagrado je prejel Aleksander Adamec (Partizan Reka), drugo Vladimir Pfajfer (DPZ Zagreb) in tretje Tržičan Franc Goltez (DPD Bled). Za posamezne posnetke v kreativni fotografiji je prvo mesto osvojil Ciril Mlinar (Skat Ljubljana), drugo Krešimir Pragernik (KPA Sava Zagreb) in tretje Jože Hkavc (DRM Ljubljana). Posebno nagrado za najlepši posnetek s celotnega tekmovanja pa je prejel Franc Goltez (DPD Bled). J. Kikel Kranjčan v I. zvezni nogometni ligi__ Matjaž bo kmalu zaigral Kranj, 23. oktobra — V prvo zvezno nogometno ligo prihaja še en mlad slovenski nogometaš, to je 19-letni Kranjčan Matjaž Florjančič. V začetku te nogometne sezone je prestopil iz kranjskega Triglava k prvoligašu Reka z Reke, kjer bo igral veznega igralca. Ker so problemi z registracijo, Matjaž na prvenstvenih tekmah še ne igra, igra pa na prijateljskih. Ker veliko obeta, o njem zadnje čase ogromno piše jugoslovansko športno časopisje. Zakaj si prestopil k Reki? »Ko je bilo moštvo Reke na pripravah na Brdu, je s Triglavom igralo prijateljsko tekmo. Trener Reke Josip Skoblar me je povabil k njim. Najprej sem podpisal pogodbo o štipendiranju, ko pa sem se izkazal na mednarodnem turnirju v Bolgariji, Sem za štiri leta podpisal tudi profesionalno pogodbo. Tako sedaj živim in treniram na Reki.« Na tekmah še ne igraš. »Igram le na prijateljskih tekmah. V Italiji sem na mladinskem turnirju prejel pokal kot najboljši igralec. Ker sem se pred podpisom pogodbe z Reko pogovarjal tudi z Olimpijo, so ob mojem odhodu na Reko nastali problemi. Registracije še nimam in na tekmah nimam pravice nastopati. Trener pravi, da bom konec leta verjetno že zaigral.« Nogomet je ponavadi povezan z visokimi vsotami denarja. »Reka je majhen klub in kljub temu da solidno igra v prvi ligi, nima toliko denarja kot veliki klubi. Igralci prihajajo iz majhnih klubov in zato nimajo velikih zvezd, ki pobirajo visoke vsote denarja.« Ker nogometa ne moreš igrati vse življenje, pravi Matjaž, je treba končati tudi šolo. Florjančič je končal srednjo jezikoslovno in družboslovno šolo, študij pa namerava nadaljevati na turistični fakulteti v Opatiji. P. Škofic Od tekme do Tržiški upokojenci navdušeni športniki Tržič — Eden od pomembnih prispevkov k zdravemu načinu življenja starostnika je športna rekreacija, ki je v letih staranja prav tako potrebna kot v mladosti; ali pa še bolj. Telovadba je bistven pripomoček, da človek ostane čim dlje na visoki ravni duševne in telesne sposobnosti. Pri tem ne gre samo za planinarjenje, gimnastiko in športne igre, treba je zaposliti tudi možgane, pravi vodja športnih sekcij pri Društvu upokojencev Tržič Franci Globo-čnik-Bogdan. Tako kot se tega zavedajo v številnih društvih upokojencev po Sloveniji so se lani tudi tržiški upokojenci odločili povezati ljubitelje športa v okviru svojega društva in so ustanovili samostojno športno-rekreativno sekcijo, v kateri člani gojijo smučarske teke in alpsko smučanje, sankanje, kegljanje, balinanje, streljanje, plavanje, kolesarjenje, planinstvo, tenis in šah. Vsaka od teh disciplin ima tudi svojega strokovnega vodjo in po letu dni lahko zapišemo, da se je k temu načinu športne vadbe pridružilo precej upokojencev in upokojenk. Kot pravi Franci Globočnik-Bogdan je vse skupaj zraslo iz ljubezni do smučanja, saj so prav smučarji upokojenci najbolj »pritiskali« na ustanovitev sek- cije. Sicer pa to v Tržiču, ki ima tako bogato smučarsko tradicijo, niti ni presenetljivo. V letu dni, odkar so bolj aktivni kot prej, so se udeležili že številnih srečanj upokojencev ter vseh upokojenskih prvenstev, te dni pa so v Tržiču organizirali 1. upokojenski športni teden, v okviru katerega so pripravili številne športne prireditve. Tekmovanj v balinanju, kegljanju, streljanju in šahu ter planinskega pohoda na Bistriško planino ter rekreacijskega kolesarjenja se je skupno udeležilo okrog 100 upokojencev in upokojenk, kar je izredno lep uspeh za prvi tovrstni poskus organiziranja športnih iger med upokojenci. Posebej presenetljiva je bila dobra udeležba upokojenk, tako da so bili organizatorji kar malo v zadregi, ker so organizirali srečanja le v enotni konkurenci. Rezultati: kegljanje: 1. Ivo Prapro-tnik 208, 2. Silva Zaletel 177, 3. Milan Tribušon 177, 4. Tomaž Ahačič 175, 5. Drago Štefe 170; streljanje: 1. Lado Brejc 78, 2. Angelca Krevs 70, 3. Milan Tribušon 65, 4. Karol Ahačič 54, 5. Tomaž Ahačič 52; balinanje: 1. Ivan King, 2. Blaž Ropret, 3. Milan Tribušon, 4. Lado Brejc, 5. Jože Brejc; šah: 1. Silvo Žnidaršič, 2. Ivan King, 3. I,eon Jan-škovec, 4. Ludvik Štalec, 5. Jože Šolar. J. K Jesenski kros ljubljanskega armadnega območja Zmagi za Kranj in Novo mesto Kranj, 25. oktobra — Stadion Stanka Mlakarja je po uspelem jesenskem krosu Dela v soboto gostil nad tristo vojakov in njihovih starešin, ki so tekmovali na jesenskem krosu na 3000 metrov in v patruljno-orientacijski tek za prvenstvo ljubljanskega armadnega območja. Na jesenskem krosu so imeli največ uspeha vojaki iz Kranja, ki so spet osvojili ekipno zmago, medtem ko so v patruljnem orientacijskem teku slavili Novomeščani. Rezultati teka kros — posamezno — 1. Grgič (Novo mesto) 9:54,0, 2. Hajzare (Kranj) 10:03,0, 3. Sahić (Maribor) 10:13,0; ekipno — kros — 1. Kranj 543, 2. Ajdovščina 492, 3. Maribor 521; patruljni tek — 1. Novo mesto 1:39,07, 2. Kranj 1:45,08, 3. Ljubljana 1:58,26. -dh Kegljanje za krajevne skupnosti Kranj, oktobra — Odbor za rekreacijo pri ZTKO Kranj bo organizator odprtega, že dvanajstega srečanja ke-gljačev krajevnih skupnostih. Pričakujejo rekordno udeležbo, Faj je število ekip neomejeno. Rok za prijave je 15. november. Prijavite se lahko vsak dan pri ZTKO Kranj, Cesta Staneta Žagarja 27, telefon 21-176. -dh Smučarji se pripravljajo na novo sezono Kranj, 25. oktobra — Vsi naši smučarji v vseh disciplinah so dobro opravili svoje treninge v mesecu oktobru, saj so vsi vadili na snegu. Ta teden bodo namenili drugi predsezonski dejavnosti. Že v ponedeljek so imeli v Senovem prvi beli koncert, drugi je danes v Ajdovščini, zaključek teh treh belih koncertov, ki so letos skupaj z Avseni-ki, bo jutri zvečer v hali Tivoli v Ljubljani ob 19.30. Vsi naši smučarji so odlično opravili vse treninge in že komaj čakajo na začetek nove sezone, ki bo to sezono 1986—87 pogojena tudi s svetovnimi prvenstvi v alpskih in klasičnih disciplinah. V moški prvi alpski reprezentanci so se odločili, da bodo mladi v tem obdobju vadili skupaj z drugo selekcijo, ki se pripravlja na tekmovanje za evropski pokal. Vendar naša prva moška reprezentanca s tem ne bo zaprta. Ta konec tedna so naši smučarji in smučarke bogatejše za šest novih avtomobilov japonske tovarne Subaru. Ti jim bodo omogočili, da bodo spet hitre-ie in udobno potovali na tekme po Evropi. -dh MERKUR Kranj Opravičilo V petek nekateri naši bralci niso dobili časopisa. V tiskarni judske p avice v Ljubljani se je pokvaril tisi irski stroj, zato niso mogli pravocasnonatiskaticelotne naklade. Časopis so zato tiskali še naslednji dan in upamo, da ste ga v soboto oziroma včeraj vsi dobili. Bralcem se opravičujemo in prosimo za razumevanje. Uredništvo tekme Rokometaši še naprej uspešni ~~ renjske rokometne ekipe v sl0\ja. skem rokometnem tekmovanju na ljujejo z dobro igro. V članski dr>1^Lj. venski ligi, kjer igrajo Termopol, rr^ dvor in Besnica, je bilo °Q1gra 8. kol, deveto kolo pa je bilo v soboto* nedeljo in še nimamo končnih iziO^ Pred tem je bil Termopol prvi, - -dvor peti in Besnica enajsta. V P»S3 ski ligi center igrajo z Gorenjske Jef" mopol mladinci in Termopol Alp- Besnica, Preddvor, Peko, Križe in in so Pred; les. Mladinci Termopola so do 8 vodili, v tem pa so bili premagam za zdaj tretji. Besnica je četrta, - - ^ dvor peti, Alples šesti, Termopol kaa sedmi, Peko deveti, Križe desete, najkakovostnejšem republiškem te movanju se dobro držijo gorenjski z stopniki Peko, Duplje-Kranj in Alp v ženski republiški mladinski lig1 P. Preddvorčanke vodijo, Alples je Duplje šeste, Peko deveti in Kran] đtr seti. — D. Čater Nogometaši za gorenjsko P^®"8^ — V članskem tekmovanju so bili <* seženi naslednji izidi: Polet : Jesen1 3:6, Lesce : Alpina 5:0 in Alples : Ko" dor 3:1. LTH in Reteče bosta igfJJ kasneje. Jesenice imajo 15 točk, 13 in Alpina 8 točk. V tekmovanju dincev so igrali Polet : Alpina 2:3 (za stala tekma), Lesce : Polet 2:0, JeseiJ ce Alpina 3:0. Jeseničani imajo 12 toc • Lesce 8, Alpina 4 itd. Pri pionirjih • igrali Lesce : Alpina 2:2, Polet : JesCJJ ce 3:0. Alpina ima 11 točk, Bohinj 9, P* ples 7 itd. — P. Novak Tržiški šolarji v namiznem tenisu " TVD Partizan iz Križev je organizir« prvenstvo tržiških šolarjev v nam1 nem tenisu. Tekmovalo je 35 naj boli ših igralcev. Med pionirji je zmag* Marko Slapar pred Andrejem Slap*\ jem, Pavlom Skrjancem in Darkofj! Dopono, med pionirkami pa sta bil' najboljši Ana in Tina Košnjek pr^ Špelo Erjavec in Ano Muzik. — J- *° kel Ligaški izidi NOGOMET - V devetem kolu S,J venske članske lige je Triglav iz ..^ i nja gostoval v Domžalah in z domac1^ ; razdelil točki. Nogometaši Nakla ^ enak izid dosegli na domačem igrišč dobrim moštvom Solinarja iz Piranfr'fl. Izidi — Domžale : Triglav 1:1. ^ klo : Solinar 1:1. KOŠARKA - Moštvo Sava Co& merce, ki igra v drugi ženski zvezni gi, je na domačem igrišču zaslu/eI?j premagalo moštvo Peščenice. V žensjjj republiški ligi je v gorenjskem derD£L na Jesenicah domača ekipa igrala D* lje od Žirovk. V slovenski moški lig1/ Triglav gostoval v Ljubljani, kjer je 1 j gubil z Ilirjani. Izidi — ženske — Sava CommerC^ Peščenica 95:83 (58:35), Jesenice : HJJ divar 69:58 (28:24), moški - Ilirija ™ glav 92:78 (55:37). ROKOMET - V letošnjem repubj škem prvenstvu v moški konkure1^ tržiškemu Peku ne gre prav dobro-tem kolu so na domačem igrišču bili s Črnomljem. V ženski republi'^ ligi so dekleta Alplesa iz Zelezniko^ Ljubljani premagale Veto, medtem * je bila tekma Kranj Duplje : Iskra W ložena na danes. & Izida — Peko : Črnomelj ^ (14:14), Veta : Alples 20:21 (8:11). ODBOJKA - V drugi zvezni žensjj odbojkarski ligi Blejčankam na go^ vanju v Gradačcu ni uspelo. Srečanj, so izgubile. V ženski republiški ™ Gorjanke niso uspele v Kočevju, v ni ški republiški ligi pa je kranjski 1\ glav doma brez težav premagal Sta bar MTT. Izidi - Gradačac : Bled 3:0, Kocelj : Gorje 3:0, moški — Triglav : Stavb*1 MTT 3:1. NAMIZNI TENIS - Namiznote^ ške igralke Merkurja Kranj so tok'* gostovale v prvi zvezni ligi v HrasU*. ku, kjer so bile preslabe za zmago n*° domačo ekipo TKI Kemičar. « Izid - TKI Kemičar : Merkur v Reflak : Frelih 1:2, Ojsteršek : Mar^ kovic 2:0, Ojsteršek, Urh : Gašperič P.l Ojsteršek : Frelih 2:0, Reflak : GašpeJ 2:0, Ojsteršek, Urh : Marinkovič 2:0, 0» steršek : Gašperič 2:1, Pandev : Frel,p 1:2, Reflak : Marinkovič 2:0 . HOKEJ NA LEDU - V prvi zve*J hokejski ligi je Kranjska gora Gore^ ka gostovala v Ljubljani pri Komr Olimpiji. Izid — Kompas Olimpija : Kranj**:, gora Gorenjka 11:3 (2:2, 4:1, 5:0). JeseJ čani so bili v tem kolu prosti. Danes*^ 18. uri bodo Jeseničani igrali don** Kompas Olimpijo, Kranjska gora O7 renjka pa gostuje v Beogradu pri ni zvezdi. -dl> l!*Kf 28. OKTOBRA 1986 OGLASI, OBVESTILA JUTRANJE SPANJE ALI DOBER ZASLUŽEK? Raznašalci vsako jutro dostavijo Delo v 40.000 slovenskih domov. Res je, da vstajajo zgodaj, vendar je njihov delavnik že mimo, ko se večina drugih šele odpravlja od doma. Tam ob secirnih ali osmih zjutraj, odvisno od števila izvodov, ki jih morajo raznositi, so že prosti. Lahko se Posvetijo učenju, študiju, gospodinjstvu ali pa kar konjičku. In če ste iz RADOVLJICE če ste za dober in hiter zaslužek in ste se zanj Pripravljeni odreči jutranjemu spancu, se oglasite v podružnici Kranj, Maistrov trg 12 Raznasalci vsako jutro dostavijo Delo v 40.000 slovenskih domov. Res je, da vstajajo zgodaj, vendar je njihov delavnik že mimo, ko se.večina drugih šele odpravlja od doma. Tam ob sedmih ali osmih zjutraj, odvisno od števila izvodov, ki jih morajo raznositi, so že prosti. Lahko se posvetijo učenju, študiju, gospodinjstvu ali pa kar konjičku. In če ste iz KRANJA - STRAŽIŠČA če ste za dober m' hiter zaslužek in ste se zanj pripravljeni odreči jutranjemu spancu, se oglasite v podružnici-Kranj, Maistrov trg 12 M-KŽK Gorenjske, TOZD Kmetijstvo, VRTNARSTVO, KRANJ Ob dnevu mrtvih bomo tudi letos izdelovali aranžmaje in šopke iz svežega cvetja. Naročite jih lahko že sedaj v vseh naših cvetličarnah, kjer vam bodo prodajalke prijazno svetovale in pomagale pri izbiri. Priporočamo se za obisk v eni izmed naših cvetličarn: Cvetličarna Zlato polje Cvetličarna Stražišče Cvetličarna Planina — pri pokopališču Cvetličarna Rožmarin, Maistrov trg državna založba Slovenije Ljubljana ALPETOUR Hotel Creina Kranj VAS VABI V: RESTAVRACIJO prirejamo ples s kvalitetnimi ansambli vsako soboto od 20. do 1. ure VINOTEKO obratuje vsak dan razen nedelje od 12. do 2. ure Vsak dan živa glasba od 20. do 1. ure DISCO obratuje ob petkih in sobotah od 20. do 2. ure ob nedeljah od 17. do 22. ure za mlajše obiskovalce Najnovejša disco glasba. 7# tm&mkrd?, mm SAVNO kjer vam nudimo strokovno masažo in kozmetiko vsak dan od 13. do 20. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure FRIZERSKI SALON: obratuje vsak dan od 6. do 19.30, ob sobotah od 6. do 12.30 Prepričajte se o kvaliteti naših storitev Informacije in rezervacije po tel. 23-650 in 23-760 Hvala Kolektiv Hotela Creina 9. STRAN ©Q)IMiSScIi©IEni KOMPAS JUGOSLAVIJA ZIMA * SNEG * SMUČANJE * ZABAVA IZŠEL JE KATALOG »KOMPASOVA ŽIMA 86-87« s ponudbo smuke v JUGOSLAVIJI, ITALIJI, AVSTRIJI, FRANCIJI, ANDORI, CSSR, BOLGARIJI • preko 100 objektov na 33 smučiščih v Jugoslaviji • 35 objektov na 15 smučiščih v tujini NOVO: • POSEBNI PROGRAM •• Z LETALOM NA SMUČANJE« — JUGOSLAVIJA (Jahorina, Popova Šapka, Brezovica, odhodi vsak petek od januarja do sredine marca) — FRANCIJA (Val Thorones in Les Menuires, odhod 24. januarja 87) — ANDORA (Ordino, odhodi v januarju in marcu) — BOLGARIJA (Borovec, odhodi ob sobotah od decembra do marca) • POSEBNI PROGRAM -SNEŽNI KLUB KOMPAS« zimske počitnice s posebnim programom aktivnosti — KOMPAS KLUB BOVEC — KOMPAS KLUB MALLNITZ PRIPOROČAMO: • Smučanje v BOROVCU/BOLGARIJA; namestitev v novem hotelu na smučišču ali v apartmajih Izredno ugodne cene — 7 dni že od 63 200 din dalje! POHITITE Z REZERVACIJO, DOKLER JE PONUDBA ŠE POPOLNA JESEN * ZIMA * POMLAD ob morju, v zdraviliščih in v notranjosti naše domovine — bogata ponudba — ugodne cene PRIPOROČAMO: — Za soncem na Lošinj (avtobusni prevoz) — Senijor klub Kompas v Dubrovniku / hotel Kompas (letelski -prevoz) — Kmečki turizem pod Roglo IZLETI: — Sarajevo in Sirogojno vabita, vsak petek v oktobru, 2 dni — Dolina Une, 3 dni, vsak vikend v oktobru — Šumadija, 3 dni, vsak vikend v oktobru — S hidrogliserjem k sosedom (Rimini— San Marino), 2 dni, vsak vikend v oktobru — Vojvodina — gurmanska tura — odhodi vsak vikend v oktobru, novembru in decembru — Z letalom v Mostar in Dubrovnik, 7. 11., 14, 11., 21 11., 28. 11. — Od Baščaršije do Straduna — odhodi v novembru — Martinovanje na Dolenjskem — 8. 11. ORGANIZIRAMO OBISK RAZSTAVE V ZAGREBU: KYOTO -CVETI JAPONSKE KULTURE Informacije: 329 989 (dopoldan) in 331 949 (popoldan) TRADICIONALNO KOMPASOVO SREČANJE V NOVEM VINODOLSKEM, hotelsko naselje Zagori, 28. 11. — 1.12. 1986 Cena: 23.5O0 din ZAHTEVAJTE PONUDBO ENODNEVNIH IZLETOV PO SLOVENIJI IZLETI V TUJINO — Carigrad. POSEBNO LETALO, 25.10., 17.10.. 3 dni — Jordanija. 14. 11.8 dni — Japonska — Hong Kong — Filipini — Tajska, 25. 11., 14 dni — Kairo — Luxor — Asuan, 26 11 , 9 dni — Moskva —' Leningrad, 26 11 , 8 dni — Grčija, 27.11., 5 dni — Peru in Brazilija, 28 11 , 13 dni — London, POSEBNO LETALO, 29. 11., 3 dni — Kuba, 26 12., 12 dni STROKOVONA POTOVANJA: — Bruxelles, Expoclima, 3. 11., 5 dni — Dusseldorf, Medn. razst. umetnih mas in kavčuka, 6.11., 9. 11.,4in5dni — Munchen, Elektronica, 10.11., 4 dni, 13. 11., 3 dni — London, Compec, 11. 11., 4 dni INFORMACIJE PO TELEFONU: 061/327-761 in 326-453 (Miklošičeva 11, Ljubljana) 061/222-345, in 331-342 (Titova 12, Ljubljana) PRODAJA DOMAČIH IN MEDNARODNIH ŽELEZNIŠKIH VOZOVNIC! ALPETOUR MUNCHEN, sejem elektronike, 1 dan, avtobus, odhod 13.11. zvečer, cena 11.500 din BENETKE, 1 dan, avtobus, odhod 15. 11. ANTENINA KARAVANA za dan republike, Tuheljske toplice, 4 dni, odhod 28. 11. DAN REPUBLIKE na morju (Izola, Pulj), v toplicah (Čateške toplice) in v planinah (Bohinj) DAN REPUBLIKE v ČSSR (Praga, Bratislava), odhod, 27. oz. 28. 11. DAN REPUBLIKE v Budimpešti, odhod 29. 11 Informacije in prijave v vseh Alpetourovih turističnih poslovalnicah. Pričakujemo vas vsak dan med 7.30 in 19. uro_ —* ter v soboto med 7. in 12. uro. H_ Zagotavljamo brezplačen prevoz za pri nas — kupljeno blago! Blagovnica Kranj Prešernova 10 tel.:064/22 080 22-081 ZCP, CESTNO PODJETJE KRANJ Jezerska c. 20 Odbor za delovna razmerja TOZD Vzdrževanje in varstvo cest objavlja prosta dela in naloge: 1. VZDRŽEVANJE CESTE — za enoto Škofja Loka na relaciji Poljane — Log 1 delavec na relaciji Trebija — Gorenja vas 1 delavec — za enoto Jesenice 1 delavec Pogoji: priučen delavec — cestar z internim izpitom oz. strokovnim tečajem, 1 leto delovnih izkušenj, starejši od 18 let in trimesečno poskusno delo. 2. OPRAVLJANJE ZAHTEVNIH AVTOMEHANSKIH DEL Pogoji: KV avtomehanik, 3 leta delovnih izkušenj, starejši od 18 let, trimesečno poskusno delo. 3. VZDRŽEVANJE STROJNIH NAPRAV V KAMNOLOMU KAMNA GORICA 1 delavec Pogoji: strojni ključavničar, 2 leti delovnih izkušenj, starejši od 18 let, trimesečno poskusno delo. Za objavljena dela in naloge bodo delavci združevali delo za nedoločen čas razen pod tč. 1 za enoto Jesenice za določen čas, s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: ZCP Cestno podjetje Kranj, Jezerska cesta 20. Izbira bo opravljena v zakonitem roku. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po sprejemu sklepa. USLUGA podjetje obrtnih storitev P. 0. Kranj Podjetje obrtnih storitev p.o. Kranj, Delavska cesta 2/b Razpisuje na podlagi sklepa odbora za medsebojna delovna razmerja prosta dela in naloge: SCETKAR — izdelovalec žičnih ščetk 2 delovni mesti Pogoji: — KV, 2 leti delovnih izkušenj, priučen delavec — ščetkar z internim izpitom, 3 leta delovnih izkušenj. Nastop dela je možen takoj. Delo združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Stanovanja ni na razpolago. Razpis velja do zasedbe. AERODROM LJUBLJANA p.o. 64210 Brnik PP 10 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge 1. DIPLOMIRANI PRAVNIK - PRIPRAVNIK 2. ZAČETNA DELA REGISTRACIJE IN VODENJE POTNIKOV Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: pod L: končana pravna fakulteta pod 2.: družboslovna ali pravna usmeritev V. stopnje zahtevnosti, znanje angleščine Delovno razmerje bomo sklenili pod 1 za določen čas, za eno leto, pod 2 pa za nedoločen čas s poskusno dobo 90 dni. Kandidati morajo izpolnjevati tudi posebne pogoje, ki veljajo za delo na letališču in mejnem prehodu. Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: AERODROM Ljubljana, 64210 Brnik. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po odločitvi samoupravnih organov. HTDO GORENJKA JESENICE TOZD Hoteli Kranjska gora Odbor za medsebojna delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. OSKRBNIKA Doma na Vitrancu Pogoji: — končana gostinska šola smer kuharstvo ali strežba, eno leto delovnih izkušenj, delovno razmerje bo sklenjeno za čas zimske sezone s polnim delovnim časom. 2. VEC KUHARJEV Pogoji: — končana gostinska šola smer kuharstvo, zaželene delovne izkušnje, delovno razmerje bomo sklenili za določen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh od dneva objave pošljejo na naslov HTDC) GORENJ KA Jesenice, 63270 Jesenice, Prešernova 16, kadrovoska služba. 3 DELAVSKA UNIVERZA TOMO BREJC VABI K SODELOVANJU 1. Zunanje sodelavce — predavatelje za področje splošnega in kulturno—estetskega izobraževanja mladine in odraslih (potopisna, zdravstvena, zgodovinska, kulturno — estetska in predavanja s področja varstva okolja itd.) 2. Zunanje sodelavce — predavatelje za izobraževanje staršev in šolske mladine (»šola za starše«, »šola za življenje«). K sodelovanju vabimo psihologe, zdravstvene delavce in dru ge strokovnjake, ki bi lahko s svojim izkušnjami prispevuli k splošnem dvigu izobraževalne in kulturne ravni mladine in odraslih. Pisne ali osebne prijave .sprejemamo v Delavski univerzi To mo Brejc, Cesta Staneta Žagarja 1, do 10. novembra 1986. ALPETOUR 64220 Škofja Loka Titov trg 4 SOZD ALPETOUR ŠKOFJA LOKA razpisuje na podlagi sklepa delavskega sveta TOZD Žičnice Vogel dela in naloge: KOORDINIRANJE DELA V TEHNIČNEM SEKTORJU TOZD ŽIČNICE VOGEL - BOHINJ Poleg pogojev, predpisanih v 511. členu ZZD, in pogojev, določenih v družbenem dogovoru o uresničevanju kadrovske politike v občini, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — srednja izobrazba strojne ali elektro smeri, — 4 leta delovnih izkušenj, od tega 3 leta na področju žični-čarstva, — izpit iz varstva pri delu Za opravljanje razpisanih del in nalog bodo izbrani kandidati imenovani za 4 leta z možnostjo ponovnega kandidiranja. Pisne ponudbe z opisom dosedanjih delovnih izkušenj in dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: sozd Alpetour kadrovska služba Škofja Loka, Titov trg 4/b z oznako »za razpis« 3 DELAVSKA UNIVERZA TOMO BREJC KRANJ vpisuje kandidate v program usposabljanja (USO programi) za pomožna gostinska in turistična dela KUHARSKI POMOČNIK, NATAKARSKI POMOČNIK, RE-CEPTORSKI POMOČNIK IN SOBARICA za II. stopnjo usposobljenosti V program usposabljanja za gostinska in turistična pomožna drla se lahko vključijo: a) osebe, ki so uspešno končale osnovno šolo b) osebe, ki so uspešno končale 6 razredov osnovne šole in izpolnile osnovnošolsko obveznost. Usposabljanje v posameznih programih traja približno 9 mesecev. Stroški usposabljanj a.(teoretični in praktični pouk) bodo odvisni od števila kandidatov, ki se bodo vključili v program usposabljanja, predvidevamo pa, da ne bodo presegali 150.000 din, ki jih bo možno poravnati v obrokih. Prijave za vpis sprejemamo do 15. novembra 1986. Podrobnejše informacije dobite v Delavski univerzi Tomo Brejc Kranj, Staneta Žagarja 1, osebno ali po tel. 27-481. TEHNIČNI BIRO JESENICE Jesenice, Kidričeva 41 objavlja na podlagi odločitve delavskega sveta in sklepa komisije za delovna razmerja prosta dela in naloge 1. KONSTRUKTERJA - PROJEKTANTA 2 delavca za nedoločen čas Pogoj: — visoka izobrazba tehnične smeri, zaželene delovne izkušnje iz področja projektiranja: tehnoloških procesov, metalurških, energetskih in drugih strojnih naprav; prednost imajo kandidati z znanjem nemškega jezika in opravljenim strokovnim izpitom. Nudimo zanimivo in kreativno delo na področju računalniško odprtega projektiranja, nagrajevanje po rezultatih dela, možnost nadaljnjega in dopolnilnega izobraževanja. 2. TEHNIČNI RISAR - KONSTRUKTER 2 delavca za nedoločen čas Pogoj: — tehnična srednja šola strojne stroke, zaželene delovne izkušnje iz področja konstruiranja. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: DO Tehnični biro Jesenice, Kidričeva 41. O izbiri bomo prijavljene kandidate obvestili v 30 dneh po odločitvi komisije. TOZD DRUŽBENI STANDARD n. sol. o., Ljubljanu Dvoržakova 3 objavlja po sklepu komisije za delovna razmerja naslednja prosta dela oz. naloge: 1. UPRAVNIKA POČITNIŠKIH DOMOV - 1 delavec Pogoji: turistični ali ekonomski tehnik s triletnimi delovnimi izkušnjami, zaželeno je pasivno znanje svetovnega jezika. 2. NATAKAR - 1 delavec Pogoji: natakar z dveletnimi ustreznimi delovnimi izkušnjami, zaželeno je pasivno znanje svetovnega jezika. Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas, pogoj je uspešno opravljeno dvomesečno poskusno delo. 1'isne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema v 8 dneh po objavi SCT, DSSS, Kadrovsko splošni sektor, Ljubljana, Vo.šnjakova 8. SI O V K NS K E Z EI 1 Z A K N E Železarna jesenke Cesla /ele/arjev H Po sklepu odbora /.a delovna razmerja TOZD Družbena pre hrana z dne 17. 10. 1986 in v skladu s pravilnikom o delovnih razmerjih OBJAVIJAMO prosta dela in naloge za nedoločen čas: 1. I natakar, šifra 9106, 1) 3, S. kategorija 1 oseba 2. II natakar točaj. iitra 9107, D 3,0. kategorija L oseba POGOJI: pod 1.: Poklicna gostinska šola — smer natakar, 3 leta delovnih izkušenj in dvomesečno poskusno delo. pod 1.: poklicna gostinska šola — smer natakar in dvomesečno poskusno delo Prijave / dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na Kadrovski sektor Železarne Jesenice, z oznako »za TOZD Družbena prehrana«. Iskra ISRKA KIBERNETIKA Industrija merilno-regulacijske in stikalne tehnike KRANJ, n. sol. o. Na osnovi sklepov komisij za delovna razmerja objavljamo prosta dela oziroma naloge VEČ VARNOSTNIKOV - VRATARJEV Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pO' goje: — 2-letna srednješolska izobrazba ustrezne smeri ali najmanj uspešno končana osnovna šola, zaželene ustrezne delovne izkušnje, pogoje, postrebne za pridobitev dovoljenja za nošenje in posest orožja, trimesečno poskusno delo- Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljejo v o dneh po objavi na naslov: Iskra Kibernetika, Kadrovska služba, 64000 Kranj, Savska loka 4. OSNOVNO ZDRAVSTVO GORENJSKE o.o. TOZD Zdravstveni dom Radovljica Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge 1. VIŠJE MEDICINSKE SESTRE za polivalentno delo v Patronažni službi Zaposlitev je za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pogoja: — višja strokovna izobrazba ustrezne smeri in opravljen strokovni izpit. Stanovanja ni na razpolago. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o strokovnosti na naslov: OZG. o. o. TOZD ZD RADOVLJICA, Kopališka 7, Radovljica. Razpis velja 15 dni od dneva objave. ALPETOUR ALPETOUR DO CREINA KRANJ OBRAT SERVIS CERKLJE Toneta Fujfarja 30 objavlja JAVNO LICITACIJO za prodajo osnovnega sredstva VILIČAR IN DOS, 2,5 tone Stroj je v izpravnem stanju, v celoti generalno obnoveljen. Začetna cena za licitacijo je 3.000.000 din. Javna licitacija bo v petek, 31. oktobra 1986, ob 11. uri v obratu Servis Cerklje-Ogled stroja je možen na dan licitacije. Interesenti vplačajo 10% polog od izklicne cene. Davek plača kupec. Kupnina in prevzem v 8 dneh po licitaciji. INDUSTRIJSKI KOMBINAT PLANIKA, n. sol. o. Kranj, Savska loka 21 Industrijski kombinat Planika Kranj Komisija za delovna razmerja DSSS objavlja prosta dela in naloge: 1. OPRAVLJANJE ELEKTRIKARSKIH DEL - ZELO ZAHTEVNO (2 delavca) 2. OPRAVLJANJE OBRATNO MEHANSKIH DEL - ZV.l° ZAHTEVNO (1 delavec) Zahtevamo: pod 2.: pod 1.: 4— letno srednjo strokovno izobrazbo elektro smeri, \ leti delovnih izkušenj, sposobnosti za hitro ukrepanje« iznajdljivost, poznavanje strojev, poskusno delo traja 3 mesece. 4— letno srednjo strokovno izobrazbo strojne smeri, * leta delovnih izkušenj, sposobnosti za hitro mišljenj* in ukrepanje, poznavanje strojev in naprav, poznava' nje našrtov hidravlike in pnevmatike, poskusno delo traja 3 mesece. Pisne ponudbe sprejema kadrovski oddelek Industrijskega kombinata Planika Kranj v 8 dneh po objavi. O izbiri hod? kandidati obveščeni v 30 dneh po poteku roka za vložitev pr'' jav. V neizmerni žalosti sporočamo, da nas je mnogo prezgodaj /.upustila naša ljuba žena, mamica, hčerka, snaha, vnukinja, nečakinja in sestrična KSENIJA BIDOVEC rojenu Tušur Od nje se bomo poslovili v torek, 28. oktobra 1086, OTJ 1T>. uri na kranjskem pokopališču. Žalujoči: mož Borut, hčerka Nina, mami Marija in drugo SOrodstVO Visoko. Kranj, 26. oktobra 1!)8« IS!_K. 28. OKTOBRA 1986 MALI OGLASI, OBVESTILA, OSMRTNICE 11. stran (mmmwmssGVAS ^AU OGLASI Hi27960 jgga JIAI6 ggžiafl.slroll X «A* >JjbW 4aW *|LV sW uh\ '9pr in desire Peter Dolinar, P^^__5_J__a__17887 potnic ar/l bxUkova DRVA. Dolenc, So P^iH____oka_18088 ^WVeri fantovski PLAŠČ za 6 P^lg___agarja 55, Kranj 18089 _io p?a10% ceneje termoakumu ?ecev rj*c * garancijo, leto in 10 rr me bojler in trajno-trda goriva Si &l 80-litrsk l Crn) h EDlLNIK na trda goriv 5k_c arby Ogled vsak dan Goln Pr^^2k______18090 9' Cen»rn0Snežr,e VERIGE rival 165 SR {Si 8°00din Žeželi. Mlaka 72. ^^t_rt^---^_______ 18091 VJTo KROMPIR Bitnie ?H krmo po 18092 ^jkom iocotr°8ko POSTEUICO z i -Jj." «!> Tol -,l /12 18093 »rana JABOLKA voščen 18094 f>7^JHi_J__c___ *■ *E ni „le,a stflre suhe smrekove J23 ^ pLOHE Anton Urh. Trboje 18006 *wLKa ' droben KROMPIR in JA ^n^r *« ozimnico Pipanova ul. 5 vrtno 18096 UTO 18097 d« BeUn * 9orenie 70 VV za 4 SM in ^ R8rt *®nsk' akt 105x50 cm pro ° Vreve, Mlinarska 28, Bled iet^^AlifEMF--Tl-— to ' Prori Mt- vehkocvetne in mar ■ Sr Bela 6' Preddvor, 18099 6« >°d»m~~~Drx--- ^>SL: 77 ,"ACuNALNIK comodore d^dj^^r—,8,0° Oi»ben k?n ,edi,ni KROMPIR igor in 18 krmo Pe'er Ferjan ^jBm—^___.»», 18101 lt_=h. m ira'n°iareeo PEfJ kuppers S ia koLnAfl?,LN'K himo. PEČ BOJ !?> in p*ln,co- Štedilnik na trda ^^j« 51 _no bel TV Julka Lokar K^' ■ R«dovl| ;Skla;'d 9 r£ 109 ne^k ropli. 18102 JABOLKA jo ■ado Po anketer nov 1200. prednji, levi 16 uri, dopoldne 18103 ■X- * ZLATARNA Goldie MODERNE POROČNE PRSTANE-PRSTANE S KAMNI -OGRLICE -VERIŽICE - DOBITE V ZLATARNI GOLDIE NOVI TRGOVSKI CENTER V RADOVLJICI, CANKARJEVA 70 ■X-■X- ** ********** Dve otroški POSTELJICI z vzmetnicami ugodno prodam. Tel.: 83-156 po 16. uri_18104 Ugodno prodam nov moški zimski športni PLAŠČ, št. 54. Tel: 23-357 Kranj_18105 Prodam ZEUNATE GLAVE. Sp. Br-nik87_' 18106 rtan.oprema Ugodno prodam rabljen plinski "stT DILNIK (4) in kuppersbusch PEČ. Ste-le, Na Logu 19, Šk. Loka_18049 Ugodno prodam termoakumulacij-sko PEČ 5 kW. Ogled popoldne. Marija Cankar, Frankovo naselje 52, Šk. Loka __18050 Poceni prodam sedežno GARNITU RO in REGAL za dnevno sobo. Tel.: 62-921__18051 Prodam skoraj nov ŠTEDILNIK in več PEČI na trda goriva Mojca Ma-kuč, Gregorčičeva 13, Kranj 18052 Prodam rabljeno SPALNICO po niz-ki ceni. Tel.: 25-541_18053 Prodam termoakumulacijsko PEČ 2 kW in 5 platišč 5x13, aluminijasta. Tel.: 22-668___18054 Ugodno prodam raztegljiv TRISED in dva FOTELJA, dobro ohranjeno. Ogled vsak dan popoldne. Mulić, Go-renjskega odreda 4, tel.: 33-012 18055 Ugodno prodam originalno KUPPERSBUSCH trajnožarečo dobro ohranjeno, PEČ Jože Pogačar, Ribno 21/a, Bled _18056 Prodam PEČ za centralno kurjavo, 35.000 ccal, ferotherm, brez bojlerja. Tel: 25-386 _18057 Prodam KAVČ, dva FOTELJA in mi-zico skupaj ali po delih, oker barve, dobro ohranjeno. Britof 187, Kristane, tel.: 35-924_18058 3,5 kW termoakumulacijsko PEČ prodam Keča, Spodnji trg 4, Šk Loka _18059 Termoakumulacijsko PEČ 2,5 kW in TV trim v garanciji prodam. Hafnarje va 4/b, Kranj___18060 Prodam stilno SEDEŽNO GARNITU-RO. Tel.: 28-861, int 25 15 dopoldne _18061 Prodam termoakumulacijsko PEČ 3 kW in trajnožarečo PEČ magma 5 Gogič, Tomšičeva 18, Kranj 18062 Prodam kombiniran ŠTEDILNIK (4 plin. 2 elektrika). Britof 187, tel : 35 924 ■__18063 Etažno centralno PEČ, 17.000 ccal, staro pol leta, v garanciji, prodam za 11 SM. Francu Burnar, Taleška 5, Les-ce _18064 PEČ za centralno ogrevanje stadler standard, 25 000 ccal, rabljena 2 sezo ni, ugodno prodam. Tel.: 77 065 po poldne_18065 Ugodno prodam SPALNICO z jogi vložki Ul. Moša Pijadeja 15, stanova nje 2, vsak dan od 14.30 do 15.30 18066 Poceni prodam električni ŠTEDIL NIK in nižji HLADILNIK Interesenti naj se javijo v domu dr. J. Benedika Rado vljica (soba 140/1)_18067 Prodam rabljeno klasično SPALNI CO in del kuhinjske OPREME: tridelno OMARO, KOMODO. PSIHO in POSTE UE z vzmetnicami in trodelnimi vložki ter kuhinjsko KREDENCO, mizo, stole in kavč Po možnosti tudi HLADILNIK, pralni STROJ in kamin — PEČ na trdo gorivo (200.000 din) Ogled možen tudi dopoldne. Breg 119. Žirovnica. 18068 živali Prodam TELICO, brejo 8 mesecev Črnivec 19, tel 79 919_17837 Prodam PIŠČANCE brojlerje za za-kol, krmljeni z domačo hrano Marjan Petek, Velesovo 43_17937 Prodam do 200 kg težkega PRAŠI ČA in debelo REPO za kisanje Glinje 7, Cerklje _18081 Prodam TELE za pleme ali zakol Prebačevo 23_18082 Prodam mlade PAVE Zalog 62 _18083 Prodam dve TELIČKI, stari 2 tedna. Tel 66 005_18084 Prodam 3 leta starega plemenskega OVNA jezersko solčavske pasme Tel 61 192_18085 Prodam 8 tednov stare PUJSKE. Tr boje 30 _ 18086 Mladiče nemškega OVČARJA z ro dovnikom, stari 3 mesece, prodam Marija Guštin, Struževo 53, Kranj 1808/ gradbeni tnal (Vodam griidboni 11 S Kn/.i| Ooiio tič 43, Šk. Loka_18069 Oddam rabljeno iamotno OPEKO za krušno peč Tel 22 101 18070 Betonske ZIDAKE 20 x 20 x 40 pro dam Poljanec, Retnjo 15/a, Križe pri Tržiču 18071 Prodam MODULARCE za prezidke. 15% ceneje. Tel: 47-204_18072 Prodam dobro ohranjeno cementno strešno OPEKO folc, 4 plašče za dimnik in 70 zidakov za centralni dimnik. Lahovče 6 Cerklje, ogled popoldne. _18073 Prodam obžagan LES za ostrešje. Visoče 7, Tržič_18074 Prodam 500 kosov strešne OPEKE iz Novega mesta, siva, brez posipa. Me-žek. Deteljica 6, Tržič, tel.: 50-069 _18075 Prodam gradbeno OMARICO in 150 m kabla 5 x 2,5. Ržen, Zabukovje 2, Zg. Besnica_18076 Prodam nove RADIATORJE jugo-term, 25% ceneje, dimen. 650x1400, in pantherm PEC 18 kW. Viktorija Tka-• lec, Gasilska 9, Šenčur_18077 SALONITKE, 125x92, 160 kosov, nove, izredno ugodno prodam. Tel: 40-064, po 20. uri_18078 Prodam približno 150 betonskih KVADROV, večjih, in črno-bel TV iskra, ekran 42. Tel.: 35-392 18079 Rabljeno strešno OPEKO bobrovec, 2.000 kosov, 20 m2 špičaka in 3 ohranjena OKNA ročne izdelave, 105x 125 cm, zelo ugodno prodam. Valjavec, tel.: 57-144, popoldne 18080 CENJENE STRANKE OBVEŠČAM,DA IMAM SPET NA ZALOGI: — naravno jelkino eterično olje za zdravljenje astme, bronhitisa, sinusov, pljučnih bolezni in prehladov — mazilo proti revmi — mazilo proti sklepni revmi in ožilju — mazilo proti glivičnim ekcemom — šentjanževo olivno olje za zdravljenje ran, opeklin in zlomov — čaje zoper živčne, želodčne, ledvične in jetrne bolezni. Pošljem po povzetju. Navodila priložena. Stanislav Erjavec, član društva zeliščarjev Ljubljana, tel. 061/264-900, Poklukarjeva 57/a, Ljubjana vozila Prodam za Z 101 vse novo: 2 blatnika, srednja, 1 čelno steno, 2 okrogli luči, 2 luči smerokazi, sprednji, 2 roki za krmilo in bencinsko črpalko. Franc Jo-kopič, Alpska 5 Bled__17713 Ugodno prodam odlično ohranjen CITROEN GA, letnik 81 Tel : 47 003 popoldne_17720 Prodam AVTOMATIK. Tel.: 24-645 _17588 Prodam Z 101 super, cena ugodna. Miloš Primožič, Lom 1, Tržič, tel.: 50 260, int. 247 dopoldne 17755 Prodam R 4, letnik 78, in DIANO, letnik 77 Vrhovnik, Sv. Duh 86, Šk loka ___17959 Prodam rezervne dele za Z 101 in 125 P Sp Otok 16, Radovljica, tel.: 79 814_17973 Prodam Z 101, letnik 78 Dolenc, So potnica 15 Šk. Loka_18003 Prodam Z 101 v voznem stanju, za 25 SM Kožuh, Cesta talcev 27, Šk Loka_18004 Prodam ugodno FIAT 850 special, letnik 69, kompletno obnovljen. Tel : 60-966, po 20. uri, vzamem tudi gradbeni kredit._18005 Prodam Z 101 GT 55/3, letnik maj 84 Ogris, Adergas 47, 64207 Cerklje. Ogled sobota, nedelja 64207 Cerklje _18006 Prodam Z 101 GT 55, letnik 84, do datno opremljena Srednja vas 5, Gol nik_18007 ALFA GIULIETTA, letnik 79, ugodno prodam. Tel: 28 085_18008 Prodam ZASTAVO 750, neregistrirana. Brane Broder, Mencingerjeva 1, Kranj_18009 Prodam KOMBI 435 Z, letnik 76, re gistriran do junija 87, ali menjam za zastavo 101, starejši letnik Nedeljko Soprenič, Pot na Jošta 51_18010 Prodam PONY express puch, dobro ohranjen, cena 7 SM Koritno 16, Bled _18011 Prodam nove AVTOZVOČNIKE pio nir, 6,5 SM Tel (064)21-021 18012 Prodam Z 101 L, letnik 79 Britof 266 _18013 Prodam Z 101, celo ali po delih, motor po generalni, gume skoraj nove Vrhovnik, Mlaka 3/a, Kranj 18014 Prodam FIAT 126, letnik 81 Tel: 50-401, od 7 do 13. ure 18015 Prodam ZASTAVO 750. Podbrezje 5 _18016 Prodam AMI 8 Hafnerjeva 4/b, Kranj_18017 Prodam Z 750 LE, letnik 84 Tel.:^1 002, popoldne Veronika Ka stelic, Koroška 14, Kranj_18018 126 P. letnik 78. prodam Simič, Ce sta na Ledinca 14, Žiri_18019 Prodam DIANO. lahko tudi po delih, letnik 78, prevoženih 70 000 km, regi stracija potekla Bogdan Erznožnik, Polje 9, Žiri_16020 Prodam R 12, letnik 75 Roman Jam rtik, Frankovo nas. 45. Šk Loka 18021 Prodam Z 750, letnik 80. Tel.: 26 188, dopoldne_18028 Prodam HUSOUARNO 125 ccm cross. Slavko Zupan, Podhom 9, ogled zvečer___18022 Prodam 4 PLATIŠČA z gumami 145x13, malo vožene. Dolinar, Loka 65, Tržič_18023 Prodam TAM 6500 s podaljšanim kasonom, registriran, za 150 SM. In-formacije po tel.: (064) 79-060 18024 R 4 TLS, letnik 77, karamboliran, prodam. Gobovce 7, Podnart, tel.: 70-084_18025 MINI 1000, letnik 71-76, dodatno opremljen, pločevina in motor obnovljena, ugodno in nujno prodam. Ko-selj, Ribno 88, Bled_18026 Poceni prodam FORD 15 M, vozen, registriran. Sinko, Gorenja vas 243 _18027 Prodam LADO 1600, letnik 80, za dele, motor, pločevina, sedeži. Britof 115, Kranj_18029 Prodam JUGO 45, letnik 84. Boh. Bela, Obrne 6_18030 R 4, letnik 77, registriran do avgusta 87, ugodno prodam. Tel: 28-889 18031 Prodam enosobno stanovanje v Kra-nju. Tel.. 25-985 _18115 OI1AIO Prodam JUGO Tel: 40-642 55, letnik 84. . 18032 Prodam CITROEN D super, vozen, neregistriran, Ribenska 24, Bled 18033 GOLF LS nemški, letnik 79, odlično ohranjen prodam. Tel.: (061) 227-043 _18034 Prodam Z 750, letnik 77, desno in levo stranico ter prednjo steno. Zdenko Oblak, Trebija 28, Gorenja vas 18035 FIAT 850, nevozen, neregistriran, celega za dele ugodno prodam. Tel.: (064) 81-436 vsak dan razen torka in četrtka od 18. do 21. ure 18036 Prodam VW 1200, letnik 76. Ogled vsak dan popoldne. Stane Urbas, Ce-sta revolucije 3, Jesenice_18037 Prodam Z 101, letnik 81. Tel.: 37-341 _18038 Prodam osebni avto VW pasat — obnovljen. Cena 800.000. Tel.: 79-420 _18039 Prodam Z 101 C, letnik december 80, odlično ohranjen. Hotemože 84, Preddvor_18040 Prodam 126 P, letnik 79, prevoženih 45.000 km. Pegam, Ješetova 31, Stra-žišče_18041 Prodam Z 101, letnik 80. Predoslje 69, tel : 36 380_18042 Poceni prodam Z 750, letnik 70, regi striran do maja 87. Sršen, Hrastje 190, Kranj_18043 GS super 1.3, letnik 80, garažiran, dobro ohranjen, prodam. Fric Detiček, Gregorčičeva 19, Bled, tel.:77-405, ogled vsak dan._18044 Prodam KOMBI IMV 1600, letnik 76, registriran do maja 87, in Z 101, letnik 76, registriran do maja 87. Predoslje 1, Kranj__18045 126 P, letnik 81, z avtoradiom, dobro ohranjen, prodam za 65 SM. Tel.: 78-083_18046 Z — 750 ugodno prodam. Informacije do 14. ure po tel.: 75-060 int.: 20 — Silva_18047 Prodam RENAULT 16, neregistriran, cena po dogovoru. Stojan Grubič. Smarjetna gora 1/a_18048 Gostinski LOKAL vzamem v najem šifra: Gorenjska 18124 kupim Kupim POGRADE 80x 190. Jereb, Partizanska c 45, Šk. Loka 18107 Kupim krmilno PESO Voglje 95 18108 Kupim TEHTNICO do 500 kg Tel : 79-598_ 18109 Odkupujem stare GRUŠTE in me-hek LES za kurjavo. Avguštin, Pečar stvo, Suhadole 5. 61218 Komenda _18110 itanananja Mlad zakonski par nujno išče GARSONJERO ali enosobno stanovanje v Kranju. Nudim predplačilo. Maric, Tav-čarjeva 29, Kranj_17895 Mlada uslužbenka išče SOBO v Kra nju ali bližnji okolici Šifra: Jesen _17907 Mlad par začasno najame GARSONJERO ali manjše stanovanje v Šk. Loki ali Selški dolini Šifra: Gorenjca _18111 Mlad par išče enosobno stanovanje ali garsonjero, tudi s predplačilom, v Šk. Loki ali okolici Tel : 60 995, od 15. do 18. ure_18112 Mamica z otrokom išče stanovanje v Kranju. Šifra: Nujno_18113 Samski moški išče enosobno stanovanje na Bledu, v Lescah ali Radovljici Plača v devizah. Tel.: 79 719, Grgič _18114 Oddam stanovanje z garažo v hiši v okolici Kranja Tel : (064) 51 055, po 19 uri 18116 posesti Najamem garažo v Radovljici, Bledu ali Kranju. Tel: (061)441-463 18117 Najboljšemu ponudniku prodam staro HIŠO v Poljanski dolini. Naslov v oglasnem oddelku._18118 raposlltire Pridnim in poštenim osebam z lastnim prevozom nudimo zanimivo akvi-zitersko delo na področju Slovenije. Šifra: Akviziter_17915 Zaposlimo ČISTILKO, redno ali ho-norarno. Gostilna Gorjanc, Hotemože 40 tel. 45-068_17917 ŠIVILJE ali dekleta, ki imajo veselje za šivanje, takoj zaposlim. Za priučitev pridejo v poštev tudi fantje. Hrastje 94, Kranj_18119 Hišni svet Rudija Papeža 32 sprejme ČISTILKO. Javite se Voršiču, stan. 30 _18120 V usnjeni galanteriji dobi delo na dom ŠTEPARICA, vajena industrijskega stroja. Šifra: Mlajša upokojenka, ni pogoj_18121 Iščem pridno, vestno in pošteno DELAVKO za popoldansko honorarno delo v kiosku Šifra: Resna_18122 Sprejmem razna dela na dom, lahko tudi tipkanje. Naslov v oglasnem oddelku. 18123 Iščem varuško za dva fanta, stara 3 in eno leto, v dopoldanskem času od 1. januarja 87 dalje, v bližini Partizanske ceste v Šk. Loki. Jereb, Partizan-ska c. 45 Šk. Loka_18125 Opazovano osebo, ki je 15. oktobra v trgovini Globus vzela denarnico, prosim, naj jo vrne na naslov z dokumentov, ki so bili v denarnici. 18126 OBVESTILI Krizanteme za prvonovembrske aranžmaje ali ikebane dobite pri Mir jam Zupan, Zasip, Stagne 18, Bled, tel.: 77-640, ob večernih urah 17686 VODOVODNO INSTALACIJO v novi hiši ali manjša popravila vam naredi obrtnik, tel.:28-427_17923 Krizanteme, velikocvetne, pajkovke in ijnarjetke, prodajamo od 25. do 31. oktobra od 8. do 18. ure. Antolin, Dorfarje 20, Žabnica_17925 iaguMjeno 17. oktobra sem izgubil večjo vsoto denarja in dokumente. Najditelja prosim, naj vrne na naslov v dokumentih. ■1 ' ■ . ■ ■ . _18127 V petek zjutraj se je na Cegelnici pri Naklu izgubil 8 mesecev star ovčar, ki sliši na ime Šar; je dolgodlak, pretežno črne barve. Če kdo karkoli ve o njem, naj pokliče po tel.:47-451, popoldne__18128 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, skrbnega očeta, brata, starega ata, pradeda, strica in tasta VENCLJA HAFNARJA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vsestransko pomoč, izrečena sožalja, darovane vence, cvetje in denarno pomoč. Posebno se zahvaljujemo dr. Bajžlju za dolgoletno zdravljenje ter dr. Rupnikovi, dr. Če-bokliju in zdravstvenemu osebju kirurškega oddelka bolnice Jesenice. Zahvaljujemo se tudi g. župniku Brglezu za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem za žalostinke. Zahvala velja tudi delavcem Iskra Kibernetika, tozd Inženiring in tozd RTC ter številnim članom domačega in sosednjih gasilskih društev, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Lojzka, hči Milka ter sinova Milan in Lojze z družinami V SPOMIN Megla pade na ravnine, meni tuga na srce, megla iz ravnin izgine žalost iz srca ne gre. (S. Gregorčič) RIHARDU BALANTIČU 27. oktobra mineva leto dni, odkar odšel si tja, kjer ni trpljenja in gorja, kjer vladata mir in tišina, a v našem domu je ostala praznina. Žena Marija in vsi njegovi Golnik, 27. oktobra 1986 V 72. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, ded, praded in brat ALOJZ ŽUMER st. K zadnjemu počitku ga bomo spremili v torek, 28. oktobra 1986, ob 15.30 na kranjskem pokopališču. Žalujoči: žena Jožica z otroki, vnuki in pravnukinjo ter drugo sorodstvo Šele v pokoju tihem hladne hiše, ki pelje vanjo temna pot pogreba počije, smrt mu čela pot obriše. (France Prešeren) Ob tragični izgubi našega dragega moža, očeta, tasta in deda MIRKA TEKAVCA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, njegovim sodelavcem iz Iskre Elektro delavnice, DO Iskra Kibernetika, sodelavkam iz vrtca Janina za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Še posebno zahvalo izrekamo Janezu in Minki Lukanc ter Maleševi in Grilčevi mami za nesebično pomoč v teh težkih trenutkih. Hvala tudi pevcem okteta Vigred, gospodu župniku, zvonarjem, tov. Jermanu in govorniku iz KS Predoslje. Vsem, ki ste sočustvovali z nami, še enkrat hvala. Žena Pavla ter hči Mojca s Francijem in Rokom Predoslje, 20. oktobra 1986 Ansambel Triglav je igral samo za poštarje Poštar je kot član družine Bilo je veselo, da malokrat tako, pravijo gorenjski poštarji. — Foto: F. Perdan Začelo se je sredi sedemdesetih let, ko so se pri Glasu s pomočjo poštarjev vrstile akcije za nabiranje novih naročnikov. Takrat je Glas vsako leto povabil na izlet za avtobus najbolj »zagnanih« poštarjev. Z nami so bili na Pohorju, v Brdih, na Ptuju, na Dolenjskem, v Beli krajini in še kje. Nismo pozabili nanje, le akcij zadnja leta ni bilo. Pa smo rekli: slabe plače imajo, slabe volje so; vsaj mi jih malo razveselimo. Vseh 160 poštarjev in poštnih uslužbencev, ki imajo opravka z Gorenjskim glasom^ smo z zakonskimi drugi vred povabili v petek, 24. oktobra, na veselico v Zadružni dom na Primskovem. Za dobro voljo jim je ves večer igral ansambel Triglav iz Kranja, tudi dobre kapljice in prigrizka ni manjkalo. Poštarji so se zavrteli, zapeli in pozabili na vse tegobe poštarskega življenja. Da je bilo še bolj pestro, smo k sodelovanju povabili tudi mlade karateiste. Zbranim poštarjem, ki jim okrog prvega v mesecu prav zaradi denarja, ki ga prenašajo, groze že roparski napadi, so pokazali nekaj osnovnih veščin kara-teja in jih povabili na tečaj. Jože Prapro-tnik, upravnik kranjske pošte, v pokoju: »Upravnik pošte sem bil v tistem času, ko smo začeli raznašati Glas in ko smo iskali nove naročnike. Vedno sem zagovarjal načelo, naj poštar ne hodi prazen na teren. Čeprav poštnina za časopis ni visoka, pa vendarle navrže k osebnemu dohodku. Priznati moram, da imajo pismonoše na splošno odpor do dostave časopisov. Ko pa je šlo za Glas, niso prav nič razmišljali, koliko več stopnic bodo prehodili in koliko več teže bodo nosili, temveč so želeli, da se Glas razširi po vseh gorenjskih družinah.« i, ^ Cveto Knežević, pismonoša z Jesenic: »Že deset let sem poštar na Jesenicah. Javornik, Rovte in Planina pod Golico je moj rajon. Gorenjskega glasa ni težko prenašati, saj več kot 5 kg pošte tako ali tako ne nosim, paketi pa nas počakajo na deponijah. Hudo je le, kadar ni Gorenjskega glasa. Če ni Železarja, ljudje sploh ne opazijo, če pa ni »Gorenjca«, so takoj razburjeni in vpijejo za menoj, kje ga vendarle imam. Saj še mene moti, če ga ni. Male oglase in televizijski program zagotovo pregledam. Res je pri pošti majhna plača in že nekajkrat sem imel možnost, da bi šel drugam, pa ne grem. Lepo je biti poštar.« Štefan Ravas, poštar iz Škofje Loke: »20 let sem že poštar, 13 let sem nosil pošto po Gorenji vasi in tam okrog. Zdaj imam paketno dostavo za Selško dolino. Tudi jaz sem sodelo- val v vaših akcijah za nove naročnike, a so tam bili že skoraj vsi naročeni. Še vedno pa vprašam po blokih, če vskočim namesto poštarja. Kdor ga naroči, ga zlepa ne odpove. Za vsakega prinese novico, ki je ne najdeš nikjer drugje. Večkrat zapišete tudi o poštarjih in priznati moram, da pišete objektivno. Z našim delom je pa tako: plača poštarja je neprimerna proti njegovi odgovornosti. Ne to, da smo že tarča roparskih napadov, odgovornost imamo ob vsakem izplačilu. Če se zmotiš pri štetju, gre na tvoj račun!« Ivana Vari, upravnica pošte v Radovljici: »Zagotovo ste edino časopisno podjetje, ki se spomni poštarjev. Lepo, da ste tako pozorni do naših fantov in vem, da bodo to znali ceniti. Osem pismonoš iz naše pošte znosi po hišah okrog 1300 izvodov Gorenjskega glasa. Najhuje je, če časopisa ni. Takrat imamo vsi na pošti veliko opraviti, ker je od vsepovsod toliko pozivov.« Viktor Strgar, poštar iz Tržiča: »15 let že nosim Gorenjski . glas po Tržiču, poštar pa sem že 23 let. Prej sem ga nosil po Jesenicah, Blejski Dobravi in Žirovnici. Vsakič raznosim okrog 130 časopisov. Na pošti bom ostal, čeprav so slabe plače. Saj denar ni vse! To je lepa služba. Kamor prideš, si dobrodošel, povsod so ti vrata odprta. Saj smo kot člani družine. Če Gorenjskega glasa ni, je pa negodovanje. A jih potolažim in obljubim, da pride zagotovo jutri.« Feliks Kranjc, poštar iz Radovljice: »Novembra bo že 36 let, odkar sem po-■ štar, 23 let sem Bjb Č. \ JpRH bil na Brezjah. U Jg 1 ^a P°knc mi je |_H_ fcf I všeč. Vedno ■k *s V. 1 med ljudmi in Wk Wk I »šiht«mimogre- ■MHhV €Hk 1 de mine. sneg, to je že zoprno. Pa je naslednji dan spet lepo ...« D. Dolenc Gostinci o turizmu na Loškem in o sebi v njem Najprej turizem zase, nato še za druge Škofja Loka, 24. oktobra — V mozaiku turizma je gostinstvo le eden od številnih kamenčkov, a pomemben. Zato so v sekciji gostincev, ki dela pod okriljem loškega obrtnega združenja, skušali pogledati svojo usodo skozi enotna turistična očala. Osnovna in še zdaleč ne nova ugotovitev je bila, da je loški turizem zaspal kot Trnjulčica. Kraljeviča, ki bi ga obudil pa, ni. Vsi so veliko pričakovali od nosilca razvoja te dejavnosti, od Alpetoura, ki naj bi sestavil tudi program za razvoj turizma. Minilo je nekaj let, programa ni bilo in vsak je delal, kolikor je pač delal, po svoje. Na minulem sestanku sekcije gostincev je prišla obljuba, da bo Alpe-tour vendarle izdelal zaželeni program, ki bo bojda ugledal luč spomladi. Kot so dejali, naj bi bil to predvsem operativni plan s točno Poslej tudi sejemski ježi Kranj — Po splošni oceni je minuli četrtek končani 19. sejem stanovanjske opreme v Kranju uspel. Na podlagi kupljenih vstopnic si ga je ogledalo okrog 20 tisoč obiskovalcev, čeprav je bil obisk zaradi velikega števila organiziranih šolskih skupin še znatno večji. Na področju ogrevanja, različnih toplotnih sistemov, peči, kotlov, izolacijskih materialov pa tudi druge opreme za stanovanja so bili trgovci oziroma proizvajalci lahko zadovoljni. Povpraševanje je bilo tudi zaradi popustov precejšnje in temu primeren je bil tudi poslovni rezultat. Ob takšni oceni pa ne gre spregledati tudi nekaterih, recimo spodrsljajev, za katere pa najbrž ni moč kriviti predvsem in zgolj prireditelja sejma. Obisk na strokovnih predavanjih je bil zelo slab. Verjetno si še vedno nismo pripravljeni vzeti časa.da bi se najprej seznanili s tem, za kar se odločamo, in potem kupili najbolj primerno. Nekaterih kranjskih razstavljal cev, ki bi vsekakor sodili na ta sejem, tudi tokrat ni bilo. Že po tradiciji je to na primer Tekstilindus. Se dobro, da sta se za nastop odločila tržiška Bombažna predilnica in kranjski Ibi. Tudi Iskre s telefonijo ni bilo. Prireditelj bo, kot je biio slišati, razmišljal, da bo v prihodnje na t ?j (in morda tudi na drugih) prireditvi poleg zlatih odličij podeljeval tudi sejemskega ježa. Že na poletnem sejmu, in tudi tokrat, je razstavljale vabil obiskovalce z visokim popustom. Pri sosedu na sejmu pa je bil taisti izdelek cenejši, čeprav brez popusta. Pripombe pa je bilo slišati tudi na gobarsko prireditev. Tritedenska suša res ni bila naklonjena organizatorjem, ki po tej plati zaslužijo pohvalo. Škoda pa je, da so še pred otvoritvijo prireditve preveč obljubljali. In škoda, da so s kulinarično ponudbo na prejšnjih prireditvah obiskovalce »razvadili« ... A. Ž. opredeljenimi nalogami, nosilci in časom. Nič ne bo pomagalo, če bo težak dva kilograma ali tri, če pa ga nihče ne bo resno jemal. Ločani doslej sicer niso znali, morali pa se bodo naučiti združiti interese in denar za enotno akcijo. Kakršnakoli že bo nadaljnja pot turizma na Loškem, dejstvo je, da občinskega gospodarstva gotovo ne bo reševal. Temu poskusu niti ne gre na roko občinski razvojni plan, ki sloni na industriji. Tudi miselnost ljudi je industrijska, ne turistična. Turistična vzgoja šepa oziroma je sploh ni. To se med drugim kaže tudi v tem, da zaradi nedolžnega poletnega plesa pred hotelom Transturist sosedje brž naslavljajo ostre peticije na različne naslove, ali v tem, da je pod edinstvenim kulturnoturisti-čnim biserom Crngrobom vojaški poligon. Turizem bo v loški občini vitalneje zaživel predvsem tedaj, ko ga bodo domačini zaželeli sebi. Ko bodo zase hoteli dobro gostilno, čisto mesto, kopališče z nezasvinjano reko, urejeno smučišče, zanimivo kulturno, športno, etnografsko prireditev, zabavni večer in tako dalje. Šele potem bo prišel v njihov turizem tudi kdo od zunaj. In če mu bo všeč, jih bo prišlo še več. Tudi za loško gostinstvo velja, da bo moralo ustvariti sloves najprej znotraj občinskih meja in izboljšati ponudbo tam, kjer je, zapolniti bele lise. Čakajo loški grad, Visoko, vsa Selška dolina. Urbanistični papirji niso ovira za podjetneže. Gostinci pravijo le, da pri njih ni akumulacije, da bi jim šla zato lahko občina bolj na roko /. ugodnejšimi posojili in davčnimi obremenitvami. H. Jelovčan Kranj — Konec prejšnjega tedna se je kolektiv Bolnišnice porodništvo i* ginekologijo na prisrčni slovesnosti poslovil od svojega dolgoletnega direktorja, primarija dr. Igorja Vetra. Delo, ki ga je primarij dr. Veter v vec kot tridesetih letih vložil v razvoj porodništva in ginekologije, je obsežno: od pionirskih začetkov v majhni stavbi na Laborah se je pod njegovu*1 vodstvom bolnišnica razvila v ustanovo, katere sloves o strokovnosti in odnosu do porodnic in bolnic je segal daleč prek gorenjske regije. Ob slovesu se je dr. Veter zahvalil vsem zdravnikom, zdravstvenim delavcem in drU" gemu osebju, s katerim je delal vsa leta, še posebej glavni sestri Julki Ba-bičevi, ki prav tako po več kot treh desetletjih dela v bolnišnici odhaja v pokoj. Vendar pa — kot je na slovesnosti poudarila sedanja direktorica bolnišnice dr. Vida Košmelj-Beravs — odhod v pokoj ne more prekiniti stikov z ljudmi, ki so si v dolgih letih uspešnega dela nabrali toliko izkušenj. — Foto: F. Perdan Osrednja proslava ob dnevu OZN v Kranju. Slavnostni govornik je bil sednik republiškega centra klubov OZN Mitja Žagar. Zahteva kranjskega srečanja ob dnevu OZN __I Mir je naša pravica in prihodnost Kranj, 24. in 25. oktobra — Dva dneva, od jutra do večera, so mladi iz vS*, Slovenije v Kranju pokazali, kakšna je njihova aktivnost ter prizadel nja za ohranitev svetovnega miru, za veljavo Organizacije združenih n* rodov in neuvrščenega gibanja ter za vzpostavitev enakopravnih, člo* ških odnosov v svetu. glasilo in drugo propagandno g''a£!jj vo. V petek so na slovesnosti 9°^ !x priznanja za uspešno delo na pode?r Kranj je živel v znamenju mladih in njihovega hotenja po miru. Aktivnosti v počastitev dneva Organizacije združenih narodov in začetka tedna razorožitve so se medsebojno prepletale. Nad 300 članov slovenskih klubov OZN se je zbralo na seminarju, katerega osrednja tema je bila OZN danes, neuvrščenost po 25 letih delovanja in razorožitev ter seveda vsakodnevna problematika delovanja klubov OZN, ki v Sloveniji že združujejo nad 15 tisoč članov. Mladi so z risbo ponazarjali svoj odnos do miru in svoje videnje sveta, ki pripada njim, na stojnicah so ponujali propagandno gradivo za mir in zoper vojno ter nasilje, in krenili po mestu na mirovni pohod. V dvodnevnem sporedu so nastopali gledališčniki, pesniki, čarovniki, svetovni popotniki in gostje iz prijateljskih neuvrščenih držav. Z roko v roki so terjali mir, in za njegovo kršenje ne sme biti nobenih izgovorov. Kranjski center klubov OZN, ki je med najaktivnejšimi v Sloveniji in mu je zato pripadla čast organizirati letošnje srečanje, je izdal posebno ju mednarodne vzgoje. Prejeli so J\ Tedi Žepič, Dani Markoja, Ani Sk<^ lar, Suzana Dewa, Vlasta Sagad^ Martin Skušek, Irena Pravdič, ^ jana Ameršek in Andreja ter Mlad* bil" lite! Sojn.šek-Borovič. Podeljena so priznanja za najboljša likovna, rarna, študijska in fotografska na temo OZN, agencij in organiz*1 .. OZN, mladih in ekologije. Veliko pjf.j znanj je ostalo na Gorenjskem, ^o^j ca Makarič iz osnovne šole Franc6 j Prešerna je bila najboljša na lik° J nem natečaju, foto krožek iz osnoVjVI šole v Predosljah in Andrej najboljša na foto natečaju, AlenM Weisseisen iz osnovne šole Stan^ Žagarja je dobila najvišje priznaj za literarni prispevek, študijska i misija kranjskega centra OZN P8 I bila nagrajena za esej. J Kranjskemu organizatorju mOf mo za to srečanje 1600 mladih iz VH Slovenije zapisati visoko oceno. J. Košnjek Slike: F. Perdafl 99