PRIMORSKI dnevnik v* 2a^e' izhajati v Trstu '3 maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novem-Pra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na C|klostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebu-°d 18. septembra 1944 T maja 1945 v tiskarni “Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, Jier je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani par-hzanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723
ČEDAD
Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLIV. št. 202 (13.140)
Trst, sreda, 14. septembra 1988
Obtožbe sicilskih preiskovalcev zopet v središču pozornosti
Višji sodni svet razdvojen o vprašanju boja proti mafiji
Sredina in desnica podpirata sodnika Melija, levica pa zagovarja stališča sodnika Falconeja - Morda danes odločitev
RIM Višji sodni svet je še vedno razdvojen v zvezi z vprašanjem boja Pmti mafiji in z dejavnostjo palermskih s°dnikov na tem področju. Včeraj se je Ponovno sestal plenum tega najvišjega sodnega organa in po dolgi seji so zasedanje prekinili in ga odložili na danes dopoldne. Vprašanje boja proti mafiji, v s katerim je pred poldrugim mese-oorn prišlo do ostrih sporov v komisijah Višjega sodnega sveta, povzroča sedaj Napetosti tudi na plenarnem zasedanju loga organa. Kljub številnim sestankom, 111 naj bi bili namenjeni pripravi tega ^asedanja, sta se včeraj na veliki mizi v »acheletovi dvorani pojavila dva doku-drenta. Prvega je sestavila sredinska siruja sodnikov »Unita per la costituzio-ne<< in so ga podprli tudi nekateri predstavniki desničarske struje »Magistratura indipendente«; ta dokument sicer pridava sodniku Giovanniju Falconeju zasluge v boju proti mafiji, vendar izreka s°. Podporo šefu preiskovalnega urada j^uišča v Palermu Antoninu Meliju. j/dgi dokument, ki ga predlaga levičar-a skupjna »Magistratura democratica«, Ra Podpira stališča Falconeja in še zlasti
osvaja kritike, ki so bile izrečene na račun Melija.
Od razprave v komisijah sodnega sveta je minilo že več kot mesec dni, vendar v tem času ni prišlo do nobene bistvene spremembe. Na pripravljalnih sestankih so sicer izdelali tretji dokument, ki je poskus kompromisa, z namenom, da dosežejo enotno stališče, kot je izrecno želel predsednik republike Cossiga v svojstvu predsednika Višjega sodnega sveta. Na osnovi tega dokumenta naj bi ne šlo za spor med ljudmi ampak za različne metodologije dela; za enkrat pa ni nobene možnosti, da bi ta kompromisni dokument prodrl, saj so si stališča tako rekoč diametralno nasprotna. Včeraj so tako začeli z razprvo, v katero je poseglo nekaj članov Višjega sodnega sveta, ki so zastopali ista stališča kot pred dobrim mesecem dni. Spor torej obstaja, verjetno še večji kot v preteklosti in nič kaj ni verjetno, da bi našli kakršnokoli kompromisno rešitev.
Na sliki (telefoto AP) podpredsednik Višjega sodnega sveta Mirabella ob začetku včerajšnjega zasedanja.
Zakon za obmejna območja v težavah?
BENETKE — Predsednik dežele Venelo Carlo Berni-ni predlaga nekatere spremembe zakona o obmejnih področjih, o katerem sedaj teče razprava v senatu. Ber-nini sicer poudarja, da bi moralo do morebitnih popravkov priti sporazumno z deželo Furlanijo-Julijsko krajino, vendar že sam postavlja vrsto predlogov, ki naj bi jih senat upošteval. Po njegovem mnenju naj bi torej razširili tudi na deželo Venelo davčne ugodnosti, ki jih vsebuje zakonski osnutek, priznali naj bi ukrepe v korist univerz tudi univerzam v Venetu, manjšine v Venetu naj bi izenačili z manjšinami v Furlaniji-Julij-ski krajini, sredstva za industrijo v pokrajini Belluno naj bi vključili v organsko določilo in končno, ta zakon naj bi predvideval finansiranje predora Cavallino, ki bi neposredno povezoval gornji Comelico s Tirolsko.
Jasno je torej razvidno, da ne gre za malenkostne popravke ampak za radikalno spremembo celotnega zakona, ki ga je letos spomladi odobrila poslanska zbornica, ni pa ga še odobril senat. O tem zakonu je že prišlo do številnih polemik v poslanski zbornici in v končni verziji so bila v zakonsko besedilo vključena določila o deželi Venelo, ki je prvotno besedilo ni predvidevalo. Sedaj mora ta zakon odobriti še senat, kjer pa prihaja do prvih sporov, ne samo zaradi dežele Venelo ampak tudi zaradi manjšega zanimanja nekaterih predstavnikov Furlanije-Julijske krajine v primerjavi z zanimanjem, ki so ga temu vprašanju namenili poslanci te dežele. Sicer pa je Bernini včeraj ponovno opozoril, da je dežela Venelo že v poslanski zbornici dosegla pomembne spremembe tega zakona in zato po njegovem mnenju ni mogoče v tem trenutku opustiti prizadevanj, kajti obstajajo resne možnosti, da bi zakon še »izboljšali«, seveda v korist njegove dežele.
Ta zakonski osnutek predvideva, kot znano, med drugim tudi finančna sredstva za razvoj kulturnih dejavnosti slovenske manjšine v Italiji in italijanske v Jugoslaviji. V ta namen je določenih 24 milijard lir v treh letih. Manjšini bosta lahko ta sredstva uživali samo po dokončni odobritvi zakona v senatu.
Mudžahedini izpustili nemškega talca Cordesa
Sklep predsedstva Socialistične zveze Slovenije
V Sloveniji proti demonstracijam
Srbov in
DEJAN VERČIČ
LJUBLJANA — »Kaj pomeni pozivanje k orožju za reševanje problemov v državi?« se je na včerajšnji seji predsedstva slovenske socialistične zveze, na kateri so govorili o Kosovu, vprašal Ciril Zlobec in si odgovoril, da gre za spogledovanje z državljansko vojno. Skoraj 30 razpravljalcev je poudarilo svojo prizadetost zaradi težkega življenja v pokrajini, zaradi nasilja med prebivalci albanskega in srbskega naroda. Prevladalo pa je spoznanje, da Kosovo v Jugoslaviji že postaja prispodoba še nečesa drugega.
Peter Novak je izrazil svoj občutek, da je Kosovo povod, ne pa vzrok sedanjim razmeram v Jugoslaviji. Vprašal se je, kolikšna je krivda zvezne vlade in službe državne varnosti, ki, kot je rekel, zelo učinkovito ukrepa v malenkostnih primerih, ne naredi pa ničesar, ko se dela na rušenju avnojske Jugoslavije. Polde Bibič pa je odkrito opo-
Črnogorcev
zoril, da je po parolah, ki se vzklikajo na demonstracijah Srbov in Črnogorcev, mogoče sklepati, da srbski partijski šef Slobodan Miloševič goji diktatorske ambicije, kajti nikoli se še ni ogradil od klicev, da je on edini zaščitnik svobode v državi in da je novi Tito. Mladinski predstavnik Mojmir Ocvirk pa je povedal, da se Kosovo uporablja zato, da bi se mlada generacija naučila to, kar so vse pred njo poznale; nacionalizem.
Na Kosovu se ne dogaja nič takšnega, kar se ne bi dogajalo kje drugje po državi, je menil Viktor Žakelj, le da je na Kosovu balkanska zgodovina skoncentrirana, zato bolj divje vre na površje. V pokrajini se izrazito spopadata dva nasprotna, izključujoča se koncepta razvoja ne le pokrajine, ampak cele Jugoslavije. Po Željku Ciglerju ena stran zagovarja uporabo izrednih sredstev, netolerance manjšin in drugače mislečih. Nasprotno stran pa je opisal včerajšnji uvodničar Borut Šuklje kot tisto, ki sociali-
s Kosova
zem razume »kot eno oblik postindustrijske družbe, družbe visokega materialnega standarda, ustvarjalne kulturne raznolikosti, temelječe na individualizaciji ljudi, avtonomiji družbenih subjektov ter na decentralizaciji s kulturnim pluralizmom kot garantom varovanja narodnih posebnosti, torej tistega kulturnega pluralizma, ki je izhodišče priznavanju jugoslovanske različnosti, ter prav zaradi tega lahko osnovna podstat svobodnega priliva idej, kapitala, blaga in delovne sile na integralnem tržišču v Jugoslaviji.«
Seje predsedstva SZDL Slovenije sta se udeležila tudi predsednik zveznega predsedstva SZDL Milojko Drulovič in predsednik komisije za mednacionalne odnose SZDL Srbije Miroslav Markovič. Predsedstvo je včeraj ugotovilo, da z represivnimi sredstvi odnosov na Kosovu ne bo mogoče urediti. Odločno pa je zavrnilo^da bi gostilo demonstracije Srbov in Črnogorcev s Kosova v Ljubljani.
. BEJRUT — Po dvajsetih mesecih . ništva so »mudžahedini svobode« ^Pustili zahodnonemškega državljana ''Adolfa Cordesa. Mudžahedini so ga Osvobodili v bližini Bejruta v noči na 0rek. Libanonska policija ga je kmalu ato izročila sirskim diplomatom, ki o 9a odpeljali na ambasado ZR Nem-s1I® v Siriji. V rokah mudžahedinov edaj ni več nobenega nemškega dr-avljana, pač pa imajo med talci še evet Američanov, tri Angleže ter po hega ircai Italijana in Indijca. Kaže, .a so v Libanonu pred časom ugrabili 6 dva tujca, katerih narodnost pa ni znana.
ri	zunanji minister Hans Diet-
ori Genscher je iranskim in sirskim , Jastem izrazil zadovoljstvo nad so-ovarijem, ki je privedlo do osvobo-He 6 Cordesa. Slednji bo lahko že da-
^ S TT/~»ec»Vv»-» I T-vv	i tv	CTVT-OTTl _
stvp
s posebnim letalom in v sprem-
predstavnika nemškega zunanje-^ ®inistrstva odpotoval v domovino, dn ^^anonu so ugrabitve sicer na fiae»nem redu, opazovalci pa menijo, n, ,.ažejo ugabitelji nenavadno po-nj stBiVost, kar bi lahko bilo zname-J z da bodo ugrabitelji kmalu osvobo-1 vse ostale talce.
Pred razpravo o tajnem glasovanju
RIM Tajno glasovanje je prvi kamen spotike ob obnovitvi parlamentarnih del po poletnih počitnicah. Danes bosta o tem razpravljala pristojna odbora v obeh vejah parlamenta. Včeraj so se tega vprašanja lotili načelniki skupin strank vladne koalicije na seji v senatu in so v bistvu potrdili sporazume, ki so bili sprejeti ob sestavi De Mitove vlade. V zvezi z reformo pravilnika in torej tudi z odpravo tajnega glasovanja se je predsednik senata Spadolini včeraj srečal s predstavniki vseh skupin v senatu. O tem so včeraj dopoldne razpravljali tudi komunisti, najprej na seji strankinega vodstva in nato v okviru parlamentarnih skupin. Komunisti so razpoložljivi za iskanje sporazuma o tajnem glasovanju, vendar zahtevajo, da se istočasno izvede splošna reforma parlamenta s spremembo dvozborničnega sistema. Komunisti konkretneje vztrajajo pri nujnosti, da se ohrani tajno glasovanje v zvezi s prvimi štirimi členi ustave, to je členi, ki zadevajo državljanske pravice, etično-družbene odnose, gospodarske odnose in politične pravice. Predsednik komunistične poslanske skupine Zangheri je na tiskovni konferenci poudaril, da gre za sodobne državljanske pravice, sicer pa, je dodal, je sam De Mita pred časom govoril o ureditvi in ne o popolni odpravi tajnega glasovanja. Vsekakor so komunisti pripravljeni na pogajanja. »Če se
vladi mudi, da bi lahko že za letošnji finančni zakon rešila to vprašanje, nimamo nič proti temu, da reforme pravilnikov o tem že takoj spremenimo,« je včeraj poudaril Zangheri. Z drugimi besedami, komunisti so pripravljeni takoj sprejeti tajno glasovanje o zakonih, ki vsebujejo izdatke v zvezi s finančnim zakonom.
»Če večina vztraja pri popolni odpravi tajnega glasovanja ali pri njegovi znatni omejitvi, se bo znašla s praznimi rokami, kajti tudi v vladni večini številni parlamentarci ne nameravajo izničiti parlamenta in ga spremeniti v organ potrjevanja odločitev, ki so jih sprejela tajništva strank,« je včeraj poudaril predstavnik neodvisne levice Bassanini. Dejansko je Sandro Fontana, predstavnik struje Forze nu-ove, v političnem uradu KD potrdil, da bo ta reforma učinkovita, če bo omogočila delovanje parlamenta, bila pa bi povsem zgrešena, če bi to pomenilo samo naraščanje oblasti strank nad parlamentom. Po drugi strani pa odgovorni za inštitucije pri vsedržavnem vodstvu KD Francesco D Onofrio zagotavlja, da bo njegova stranka povsem in prepričano odpirala celoten paket inštitucionalnih reform, o katerem so se dogovorili ob sestavljanju sedanje vlade, s posebnim ozirom na odločilno in prioritetno točko, to je tajno
glasovanje. Obenem pa D'Onofno zagotavlja, da revizija prvilnikov ne zadeva samo tajnega glasovanja. Po njegovem mnenju ima večina dolžnost, da prepreči zatekanje h glasovanju o zaupnici vsakokrat, ko se pojavijo kaki posebni interesi. Skratka, D'0-nofrib je mnenja, da poseganje po tajnem glasovanju vsakokrat, ko se večina znajde v težavah o zakonih, členih ali popravkih, dejansko zmanjšuje pomen glasovanja o zaupnici.
V četrtek bo o tem vprašanju razpravljalo tudi vodstvo socialistične stranke. Uyodno poročilo bo podal Bettino Craxi, ki bo obravnaval vsa sporna vprašanja tega poletja, od tajnega glasovanja do odborov KD-KPI, do spornega vprašanja predsedstva železnic in do upravljanja državnih soudeležb. O vsem tem so socialisti letos napadali KD. Vendar bodo razpravljali tudi o nekem drugem vprašanju, to je o odnosih s komunistično partijo. Prav o tem je Craxi pred kratkim dejal, da mora KPI, če se želi približati zahodnoevropski socialdemokraciji, predvsem jasno razpravljati s socialisti. Komunisti pa odgovarjajo s tem, da sprejemajo na praznik Unita v Firencah vsedržavnega tajnika francoskih socialistov Lionela Jospina.
G. R.
Posebne oddelke zvezne milice bodo angažirali povsod po Kosovu
Karin B Livorno ali Ravenna?
RIM — O bodočnosti »ladje strupov« Karin B - pa tudi njene manj znane »kolegice« Deep Sea Carrier, ki prav tako prevaža odpadke iz nigerijskega odlagališča v Fort Koku - so odločali včeraj na izrednem zasedanju na ministrstvu za okolje.
Sestanka z ministrom Ruffolom so se udeležili tudi predstavniki italijanskih dežel, ki bi lahko sprejele na svojem ozemlju »potujoče« industrijske ostanke: Toskana, Emilija-Romagna in Furlanija-Julijska krajna. Zasedanja se je udeležil tudi livornski župan, saj bi se morala Karin B rešiti svojega nezaželenega tovora prav v toskanski luki.
Na zasedanju so izrazili mnenje, da bi lahko Karin B vrgla sidro tudi v ravenskem pristanu, o tem, ali bodo izbrali Livorno ali Ravenno, pa bodo vsekakor morali odločati na prihodnjem ministrskem svetu.
Še preden se bo italijanska vlada izrazila glede luke, v kateri bodo raztovorili sode s strupenimi odpadki, pa bo Karin B - morda tudi Deep Sea Carrier - priplula v italijanske državne vode. Minister Ruffolo je izjavil, da bo ladja počakala na vladna določila zasidrana v nekem italijanskem pristanu, ni pa povedal, v katerem. Po vsej verjetnosti pa ne bosta to ne Livorno ne Ravenna.
Združenja naravovarstvenikov in zeleni niso navdušeni nad izbiro ministra Ruffola, vendar so priznali, da mora Italija poskrbeti za svoje odpadke in so zato pripravljeni sodelovati z ministrstvom.
BEOGRAD — Branko Mikulič bo s sodelavci konec tedna obiskal Kosovo. To je eden od sklepov, ki so jih sprejeli na seji vlade, kjer so govorili predvsem o aktualnem varnostno-poli-tičnem in družbeno-ekonomskem položaju na Kosovu. Obenem so sprejeli tudi poročilo zveznega sekretariata za notranje zadeve o stanju v pokrajini od leta 1981 do danes.
V poročilu zveznega sekretariata je opisano, koliko ljudi je aktivno organizirano delovalo s pozicij albanskega nacionalizma in separatizma. Samo lani so odkrili 5 ilegalnih skupin albanskih nacionalistov in separatistov, organi za notranje zadeve so registrirali 70 kazenskih dejanj in 400 prekrškov, storilce pa so prijavili.
ZIS bo skupščini SFRJ predlagal, da pri pristojnih organih na Kosovu spro-
ži pobudo, da se ponovno proučijo zahteve, ki so vezane z bujansko konferenco.
Na včerajšnji seji je ZIS določil stališča o pravnih posledicah bujanske konference na notranje in zunanjepolitične odnose. Ugotovljeno je bilo, da so pripadniki vseh narodov in narodnosti Kosova preko svojih predstavnikov na seji okrožne narodne skupščine Kosova in Metohije, ki je bila od 8. do 10. julija 1945, enoglasno izrazili svoje opredelitve, da se to okrožje priključi SR Srbiji kot njen sestavni del. Na ta način se je tudi ohranila teritorialna integriteta in suverenost Jugoslavije, zavrnjena pa je tudi teza bujanske resolucije o želji pripadnikov albanske narodnosti, da se to območje priključi Albaniji. Takšno stališče iz resolucije bujanske konference je tudi
v nasprotju z določitvami II. zasedanja AVNOJ in z določili mednarodnega sporazuma iz leta 1926 o mejah med Jugoslavijo in Albanijo. To pomeni, da je ta zahteva bujanske konference nelegitimna, kar je ugotovilo tudi predsedstvo PK ZK Kosovo junija 1987. ZIS je predlagal skupščini SFRJ, da pri pristojnih organih Kosova sproži pobudo za preučitev tudi drugih zahtev, ki so povezane z bujansko konferenco.
Aktivnost organov za notranje zadeve v bitki proti albanskemu nacionalizmu in separatizmu je bila intenzivna v vsem obdobju od leta 1981. Od takrat pa do sedaj so na Kosovu odkrili devet ilegalnih organizacij in več kot 90 ilegalnih skupin albanskih nacionalistov in separatistov, v katere je bilo vključenih več kot tisoč ljudi. Organi za notranje zadeve so v tem ob-
dobju napisali več kot tisoč kazenskih in več kot 2500 prijav za prekrške za-radi nacionalističnega in separatistic; nega delovanja. Največje število ljudi ki so bili prijavljeni, je bilo obsojenih in kasneje tudi kaznovanih.	_ .
Zaradi razvoja varnostnega položaja v pokrajini je zvezni sekretar za notranje zadeve predlagal, da se združeni odred poleg dosedanjih nalog angazj' ra na celotnem območju Kosova, vsem pri zaščiti osebne in lastniške varnosti občanov. Po načrtu zveznega sekretariata naj bi pripadnike združenega odreda poslali na 22 lokacij na Kosovu. V načrtu je posebej poudarjena enotnost akcije pripadnikov združenega odreda milice in delavcev organov za notranje zadeve AP Kosovo pri izvrševanju konkretnih nalog.
ZIS je pozitivno ocenil aktivnosti zveznega sekretariata za notranje zadeve in podprl način angažiranja prj; padnikov združenega odreda. Na seji so ocenili, da dosedanje priprave omogočajo pripadnikom tega odreda delovanje po novem razporedu. V dogovoru z republiškim in pokrajinskim sekretariatom pripravljajo tudi odhod nekaj desetin izkušenih operativnih delavcev v organe za notranje zadeve na Kosovu, ki se bodo tudi vključili v izpolnjevanje nalog državne in javne varnosti.
V zvezi s pospeševanjem hitrejšega gospodarskega razvoja na Kosovu j® ZIS ugotovil, da je bilo sprejetih več ukrepov za reševanje ekonomskega položaja gospodarstva pokrajine. predvsem vključuje vračanje anuitet za razne kredite, reševanje problem°v tečajnih razlik, razne carinske olajšave, dopolnilna sredstva iz proračuna federacije in še več drugih ukrepov-
Papežev enodnevni obisk v Botsvani
GABORONE — Papež Janez Pavel II. je včeraj obiskal Botsvano, manjšo državo afriškega Juga (ima le milijon prebivalcev), kjer je izrabil priložnost pastoralnega obiska, da je spregovoril o miru, ki lahko izvira izključno iz sodelovanja med narodi. Pri tem je seveda mislil na prebivalce držav, ki mejijo z Južno Afriko in so od nje tudi gospodarsko odvisne. V državi, ki obsega pretežno stepe in puščavo Ka-lahari, je papež spregovoril tudi o vrednotah družine, poroke, predvsem pa monogamije. V gaboronskem štadionu je sprejel 50 mladih fantov, ki so mu poklonili leseni križ, simbol boja za človekove pravice v južnoafriških državah. Papež je vsekakor izrabil priložnost obiska v Botsvani, da je predsediku Ouettu Masireju, ki ga je sprejel na letališču, izrazil prepričanje, da se na afriškem Jugu jasni. Danes bo papež prispel v kraljevino Lesoto, ko bi ga moralo poleg domačinov sprejeti tudi milijon Južnoafričanov.
Na sliki (telefoto AP); papež ob prihodu v Gaborone.
Britanci izgnali kubanska diplomata
LONDON Kubanski diplomati, ki zastopajo svojo državo v Veliki Britaniji, se res ne odlikujejo po disciplini in korektnosti. To njihovo zadržanje pa je te dni privedlo do odločitve britanskih političnih in diplomatskih krogov, da kubanskega veleposlanika kratkomalo zapodijo z Otoka. Zadeva seveda ni tako enostavna in je podobna že kar napeti vohunski kriminalki.
Veleposlanik Oscar Fernandez Mell je torej moral včeraj pred polnočjo zapustiti Veliko Britanijo zaradi dogodka, do katerega je prišlo v ponedeljek popoldne v londonski četrti Bayswa-ter. Veleposlanik Mell je sicer le delno vpleten v nediplomatsko »godljo«, plačal pa bo takorekoč za vse. Njegov sodelavec Medina Perez, ki je odgovoren za gospodarska vprašanja, se je z ambasade vračal domov, ko je zasumil, da mu nekdo sledi. Segel je po pištoli in sprožil nekaj strelov v zrak. Očividci so povedali, da se je takoj nato skupina mimoidočih spustila v divji tek. Eden od ubežnikov je bil verjetno tudi ranjen, saj si je z robcem otiral krvavo čelo..
Po prvem zaslišanju in preiskavah, ki jih je opravila londonska policija, je prišlo na dan, da je bil ranjen kubanski vohun, ki je bil svojčas veleposlanik v Pragi. Potem ko se je odločil za prestop k zahodnim silam, je skušal priti v stik s kubanskimi diplomati v Veliki Britaniji. Nediplomatsko vedenje je tako razkrilo špionsko mrežo, spoznanje pa bo nemara imelo neprijetne posledice v medsebojnih odnosih med Kubo in Veliko Britanijo.
Na sliki (telefoto AP): kubanski veleposlanik Oscar Fernandez Mell.
Poročilo o vrhu neuvrščenih
BEOGRAD Na včerajšnji seji jugoslovanske vlade je zunanji minister Budimir Lončar poročal o ministrski konferenci neuvrščenih, ki je bila v Nikoziji na Cipru od 7. do 10. septembra.
ZIS je sprejel poročilo o pomenu in uspešnih rezultatih konference. Posebno pozornost so pri tem namenili sklepu konference, da naj bi bila Jugoslavija gostiteljica konference voditeljev držav ali vlad neuvrščenih držav prihodnje leto in predsedujoča gibanja po tem vrhunskem srečanju.
ZIS je sklenil, da glede na opredelitev Jugoslavije za politiko neuvrščenosti, odgovornost, ki jo nosi kot ena od ustanoviteljic gibanja, glede na pomen vrhunskega srečanja za mednarodni položaj Jugoslavije in zaradi izjemno pomembnih dogajanj in sprememb po svetu, predlaga predsedstvu SFRJ in zvezni skupščini, da sprejme organizacijo 9. vrhunskega srečanja v Jugoslaviji. ZIS je predlagal, da čim-prej skličejo sejo zveznega zbora skupščine SFRJ.
ZIS so na seji seznanili s tem, da iz Dojranskega jezera še vedno odteka voda oziroma da Grčija krši pogodbo, ki jo je podpisala z Jugoslavijo. Tako se še vedno zmanjšuje gladina jezera, kar povzroča hudo škodo flori, favni in gospodarstvu.
imenuje se Bit PASS
gotovina za leto dva tisoč
Nositi s seboj precej denarja ni priporočljivo, pa tudi praktično ne. Izkaznica, majhna kot vizitka, nam omogoča nakupe in nadomešča gotovino. Dovolj je, da Cft/PASS vložimo v terminal, ki je nameščen na dogovorjenih prodajnih mestih (to so lahko trgovine, supermarketi, storitveni centri itd.), in odtipkamo svoj tajni kodeks. V trenutku se avtomatično in v tajnosti obremeni tekoči račun, istočasno pa dobimo tudi izpisek,
ki nam omogoča kontrolo opravljene operacije.
Toda to še ni vse: Clt/PASS je pravi »passe-partout«; uporabljamo ga namreč za nove storitve CARIFAST (sistem, ki vam omogoča čisto samostojne operacije na tekočem računu) kot tudi za
normalne avtomatske dvige namesto tistih s staro izkaznico na vseh okencih Bancomat. Na okencih hranilnice Cassa di Risparmio di Trieste v zvezi s tem lahko dobite kakršnakoli pojasnila.
PODJETJA, KI SODELUJEJO PRI POBUDI:
ABBIGLIAMENTO PRISCO S.n.c. Trg sv. Jakoba 3
AGIP - Bencinski servis - Devin
ATTUALFOTO - Istrska ul. 8
BELTRAME S.p.A. - Korzo Italia 25/27
BISCHOFF - Ul. Mazzini 21
DONDA OBUTVE - Trg Stare mitnice 5/6
CAMICERIA MODERNA - Ul. Mazzini 40
ČASA DEL DETERSIVO (IL PELLICANO SUPERMARKET)
Ul. Coroneo 5
CHRISTINE PELLETTERIE - Borzni trg 15 (Pas. Tergesteo)
CITTAR - Ul. del Teatro Romano 1
COOPERATIVA Dl CONSUMO PORTOMERCATO S.r.l.
Pomol bratov Bandiera 1/1 COOPERATIVE OPERAIE - DELAVSKE ZADRUGE Discount 01 - Ul. Doda 2 Discount 07 - Ul. Morpurgo 7 (Domjo)
Discount 08 - Trg S. Tommaso 2 (Opčine)
Discount 10 - Ul. Paisiello Discount 11 - Ul. Brunelleschi 5 Supercoop 21 - Ul. Montorsino 4 Supercoop 23 - Trg Stare mitnice 13 Supercoop 601 - Drevored XX. septembra 28 Supercoop 603 - Istrska ul. 5 Supercoop 620 - Ul. Palestrina 3
Supercoop 625 - Ul. sv. Ivana 14 (Milje)
Supercoop 627 - Ul. Alpi Giulie 2 (Altura)
DESPAR SERVICE ZUPPIN - Drev. XXV. aprila 15/A (Milje)
DIMENSIONE ŠPORT - Ul. Milano 21 DUKE GRANDI MARCHE - Str. Monte d oro FOTO ROLLI - Ul. sv. Mavricija 3 GODINA - Ul. Carducci 10 GRANDI MAGAZZINI MARCHI GOMMA S.r.l.
Ul. Valdirivo 35
GUINA - OBLAČILA - Ul. Genova 12
I BIAGIOLINI - Ul. Battisti 18
JEZ - SUPERMARKET DOMJO - Domjo 157
L’ALIMENTARE - Miramarski drevored 117
KNJIGARNA CAPPELLI - Korzo Italia 12
MARINA RINALDI - Ponte della Fabra 2 (Trg Goldoni)
PARFUMERIJA COSULICH - Ul. Carducci 24
PARFUMERIJA MIMOSA - Ul. Roma 14
R.A.S. - AGENCIJA BIN - Ul. M. della Liberta 8
RIGUTTI - KONFEKCIJE - Ul Mazzini 43
SELFAREA AGIP FONTANONE-SEREN S.n.c. - Istrska ul. 1W
SELF SERVICE NAO - Ul. dei Papaveri 3/17 (Opčine)
STEFANEL - Trg Riborgo 3
SUPERMARKET BOSCO - Ul. Paisiello 5/8
TOMMASINI ŠPORT - Ul. Mazzini 39
UNIVERSALTECNICA - Trg Goldoni 1
Med njimi je tudi Kmečka banka v Gorici
»Contobudget« nova pobuda ljudskih bank v naši deželi
PASSARIANO — »Contobudget« je naslov nove pobude, ki so jo dale ljudske banke v naši deželi. Med temi je tudi Kmečka banka v Gorici. Pobudo so včeraj v Passarianu objasnili zastopniki deželnega konzorcija ljudskih bank, Predsednik Giuseppe La Rocca in direktor Agostino Muner, poleg je prišel tudi deželni odbornik za trgovino in turizem Gioacchino Francescutto.
Za kaj pravzaprav gre? Na prvi pogled se poduba zdi nekaj zelo preprostega ln enostavnega. In vendar gre, kot je povedal ravnatelj konzorcija Muner, za Pobudo prvo te vrste v Italiji. Ljudske banke so med približno 1.500 morebitnimi klienti izvedle anketo o novi pobudi. Odgovor je bil pritrdilen. Zaradi tega bodo ljudke banke na Videmskem, na Pordenonskem in na Goriškem poslale približno 30.000 klientom ponudbo za nov servis. Znano je, da se ljudje poslužujejo bančnih čekov ter kreditnih kartic. Vendar povsod ne sprejemajo teh čekov ter kartic. V marsikateri trgovini se tega otepajo.
Z novimi čeki akcije »Contobudget« bodo njih prinositelji lahko kupili hlapa do vrednosti 2.500.000 lir. Na čeku bo že vtisnjeno ime klienta. Dobrine bo seveda mogoče kupiti le v trgovinah, ki bodo imele tovrsten sporazum s pristoj-n° ljudsko banko. Tovrstne čeke bodo lahko pri banki dobili klienti. Gre za dodatno obliko finansiranja osebnih nakupov, ne da bi bilo treba odpreti nov račun na pristojni banki. Obrestna mera bo 14,50 odstotna.
Jasno je, pa čeprav to ni bilo povedano, da imajo ljudske banke precej denarja, ki ga želijo dati na posodo.
Na predstavitvi te nove pobude, ki bo stekla v teh dneh, je bilo prisotnih veliko trgovcev, oziroma zastopnikov njihovih združenj. Z zadovoljstvom so sprejeli novo pobudo, še zlasti zaradi tega ker bodo čeki nominalni (ime bo že 'disnjeno), klient bo samo moral dokazati svojo istovetnost, banka pa bo trgovcu takoj plačala vrenodst vnovnečenega čeka. (mw)
Svetovalca Bratina in Budin o rabi slovenščine
TRST — Slovenska deželna svetovalca KRI Miloš Budin in Ivan Bratina sta naslovila predsedniku deželnega sveta Brunu .Longu razčlenjeno vprašanje v zvezi z javno rabo slovenskega jezika.
Budin in Bratina sprašujeta pristojne deželne oblasti, kako ocenjujejo nesprejemljivo stališče tržaškega župana Staffierija, ki je pred kratkim zavrnil slovenske dopise Koordinacijskega združenja vzhodnokraških vasi.
Predstavnika KPI zahtevata tudi pojasnila v zvezi z rabo slovenščine v poslovanju deželnih teles.
V Sloveniji
Teden
brez
cigarete
SEŽANA — Od danes pa do do 21. septembra bo v Sloveniji Potekala akcija z naslovom »Teden brez cigarete«, katere pobudnik je Rdeči križ Slovenije. Rdeči križ, ki prav letos praznuje 125 let svojega delovanja, si v skrbi za napredek zdravstvene kulture med občani prizadeva, da bi tudi kajenje - to razvado •Uodernega časa - osvetlil z zdravstvenega vidika in opozo-Ua nevarnosti kajenja za člo-vekovo zdravje.
Tudi sežanska občinska orga-Uizacija Rdečega križa se je vključila v to akcijo po uspešno izvedeni redni krvodajalski akciji, ki je potekala konec avgusta in se jo je udeležilo 875 krvodajalcev. V Hrpeljah je darovalo kri 92 ljudi, v Komnu 165, v Senožečah 94 in v Sežani 524. Na letošnji krvodajalski akciji so ugotovili, da je na odvzem krvi prišlo več zdravih ljudi, zato je bilo tudi manj odklonov kot prejšnja leta. v V prizadevanja za zdrav način življenja mladih in odraslih se v akciji »Teden brez cigarete« pridružujeta tudi občinska konferenca SZDL in Občinski sindikalni svet Sežana, ki pozivata vse, da bi ne le v tednu boja Proti kajenju, ampak prek cele-9a leta razmišljali o zdravem načinu življenja tudi brez cigarete v ustih. Kljub dejstvu da večina kadilcev ne more prenehati s kajenjem čez noč, je potrebno zavarovati nekadilce pred škodljivim dimom cigaret. Že dve leti mineva odkar je bila z zakonom o varstvu pri delu opredeljena večja varnost nekadilcev, saj so morale delovne organizacije določiti prostore, kjer se lahko in kjer se ne sme kaditi. Vendar pa tudi na Sežanskem kot tudi drugod po Sloveniji u9otavljajo, da je le malokdo upošteval to določilo. Zato so v delovne organizacije ponovno Poslali dopise, da naj pospešijo reševanje tega vprašanja.
Sicer pa se lahko na sedežu občinskega rdečega križa v Sežani dobi priročnike Bojana Tortiča z naslovom »Cigareta -naslada in zlo«.
OKS
De Mita v nedeljo v Gradežu
GRADEŽ — V soboto in v nedeljo bo v Gradežu pomembno vsedržavno srečanje krščanske demokrcije, ki bo posvečeno predkongresni debati znotraj te stranke. Zasedanje, ki se ga bodo udeležili številni poslanci in senatorji KD, bo v soboto dopoldne odprl podtajnik Bodrato, ki bo govoril o politični kulturi demokratičnih katoličanov. Sledili bosta poročili predsednikov naše dežele in Lombardije Bia-suttija in Tabaccija. Popoldansko zasedanje bo posvečeno vlogi stranke relativne večine v sedanji družbeni stvarnosti. Prvi dan srečanja bo sklenil minister za prevoze Santuz.
V nedeljo dopoldne bosta na srečanju v Gradežu nastopila podtajnik Scotti in vsedržavni sekretar De Mita. Zaključno zasedanje bo vodil predsednik deželne skupščine in deželni tajnik KD Longo.
Ciriaco De Mita
MANJŠINSKI MOZAIK
Razgledi po manjšinski teoriji in praksi
_ Piše: Pave! Stranj__________
Ko se manjšinski mozaik zgosti v posamezniku: primer Slataper
Ob stoletnici rojstva Scipia Slata-pera se je verjetno o tem zanimivem liku "obmejnega človeka" pisalo več, kot o drugih nič manj zaslužnih sorodnih dušah, recimo v Vivanteju ali o Kugyju. Razlog je verjetno v čaru, ki ga izžareva silovita osebnost tega zapletenega Tržačana. Navadno najdemo o njem razmišljanja in analize, ki izhajajo predvsem iz objavljenih del, zlasti iz glavnega dela "Moj Kras", la takih fragmentov nastane nejasna podoba polna protislovij, kar ni nič čudnega saj so bila avtorjeva najbolj plodna leta, leta dozorevanja in stalnega preoblikovanja in dopolnjevanja lastnih stališč.
Slataper je zanimiv pričevalec neke dobe, neke kulture in nekega družbenega sloja, zato je vredno posvetiti nekaj več pozornosti njegovim razmišljanjem o narodnosti problematiki Trsta. Največ gradiva na to temo nudijo njegovi dnevniki, zlasti zapiski iz let 1911-1912.
Pri 23. letih je Slataper že zelo jasno opredeljen: Slovani prodirajo z močjo svoje etnične solidarnosti, ki pa je predvsem razredna vrednota. Njegovo analizo bi se lahko ponazorilo s klasičnim sorazmerjem "meščanstvo: proletariat = Italijani : Slovenci". Slovanska moč ga nejasno privlačuje, a obenem išče njene šibke točke, preko katerih bi jo lahko upravni posegi italijanskega meščanstva razkosali in razcepili, kot jo je v širšem merilu obvladala avstrijska politika "deli in vladaj".
Rad se je pogovarjal s predstavniki vseh komponent slovenske prisotnosti v Trstu in beležil podrobnosti, podobnosti in razlike, sorodnosti in ogroženosti; dejstvo, da je ustanovitelj Sokola črpal navdih iz lastne izkušnje_ga-ribaldinca in dejstvo, da je med Cehi krožilo geslo: "Naša moč so banke in Sokol".
V polnem mladostnem zaletu si je rad delal dalekosežne načrte, med
drugim se je namereval naučiti hrvaščine in "nekaj" albanščine in grščine. Iz Trsta je gledal daleč na jug in daleč na vzhod. Sanjal je skupino mladih ljudi, ki bi se naučila vse jezike v rabi vzhodno od Trsta; skupino, ki bi bila sposobna oblikovati kulturno revijo, ki bi uspela sprostiti ves "etnični potencial", katerega je čutil v svojem ambientu. Ta moč je bila prepričevanje o podrejenosti slovanske kulture italijanski. Slovanom je, po njegovem, manjkala narodna hrbtenica. Imeli so moč, a Italijani civilizacijo. Drugače povedano: Slovani gorjačo, Italijani revolver.
Slovanska moč se pred italijansko nadrejenostjo ni mogla izražati kot prevlada, "Slovani ne rastejo, ampak se razodevajo". S tega vidika, za Sla-taperja niso bili nevarni, saj po njegovem, tudi barbari niso premagali Rimljanov, ampak so se le asimilirali.
Italijansko nadvlado odene v plašč pravičnosti, dokaz za to vidi med drugim tudi v tem, da socializem teže uspeva med Slovenci kot med Italijani.
To so bila razmišljanja, ki so klila v napetih narodnostnih razmerah predvojnega Trsta. Ko pa je izbruhnila prva svetovna vojna je začel uporabljati širša merila, danes bi rekli "blokovska".
Igro so prevzele velesile, Rusija, Nemčija, Anglija, Francija, Italija. Balkan je postal le lovišče, Trst pa zakonito gnezdo, kamor segajo le odmevi pravega dogajanja. Prebivalci so bili tedaj prisiljeni dvigniti oči iz svojih malenkostnih skrbi ter so se morali soočiti s širšim dogajanjem. Včasih se mu je zdelo, da se ne dogaja nič pomembnega, ali pa da se vse dogaja prepočasi. Potem pa se je nenadoma začelo vse dogajati prehitro. Ker je bil prepričan, da se vero doseže z dogajanji in ne z mislijo, ni hotel čakati. Sel je nasproti usodi, ki ga je čakala na Podgori 3. decembra 1915.
Iz pogovora s pomočnikom generalnega direktorja Zdravkom Kovačičem
Križi in težave reške plovne družbe Jugolinija
REKA - Razmere na svetovnem pomorskem trgu so ta trenutek gotovo naklonjene ladjarjem, kot že vsaj šest ali sedem let ne. Morda je odločilnega pomena dejstvo, da se umirjajo odnosi med velikimi silami, da prihaja do popuščanja napetosti, prekinitev vojnih žarišč... To pa po drugi strani spodbuja razvoj svetovne trgovine. Posledica izboljšanja na svetovnem trgu je tudi dejstvo, da so v zadnjih mesecih začele skokovito rasti cene novih ladij (pa tudi voznin, seveda), tako da stane zdaj nova ladja skoraj (v dolarjih) dvakrat več, kot še pred letom ali dvema.
Vse tudi kaže, da jugoslovanski ladjarji v tem trenutku gotovo ne bodo mogli izkoristiti vseh tistih prednosti, ki jih omogoča konjunktura na področju pomorstva. Predvsem zaradi omejitev, ki jim jih postavlja oslabljena jugoslovanska blagovna menjava s svetom. Brez razvite trgovinske dejavnosti neke države, je seveda težko razvijati floto njene trgovske mornarice.
»Jugolinija verjetno ne bo imela nikoli več 59 ladij, kot jih ima zdaj,« nam je v pogovoru ob Dnevu mornarice, pomorstva in rečnega ladjarstva povedal Zdravko Kovačič, pomočnik generalnega direktorja reške Jugolinije. »To pa zato, ker število ladij danes v svetu ne pomeni nič. Naš primer je značilen - deset naših ladij z novo tehnologijo ustvari večji delež prihodka, kot ostalih 49.«
Po številu čezoceank in po ustvarjenem prihodku je Jugolinija jugoslovanski največji ladjar. Prepelje največji delež domačega tovora in ima približno tri-četrt svojih zmogljivosti zaposlenih v linijski plovbi, kjer pa pomorstvo še ni toliko občutilo konjunkture. Reški ladjar opravi 30 odstotkov vseh svojih storitev (gre za visok odstotek med našimi ladjarji) za domače uporabnike, oziroma za prevoze iz domačih ali v domača pristanišča. To pomeni, da bi brez dela na tujem trgu lahko odprodali večino ladjevja. Stalna prisotnost na tujem trgu je pomorce toliko navadila na tržno poslovanje, da jim vsi ukrepi gospodarske politike, ki skušajo vzpostaviti tako poslovanje tudi na domačih tleh, pravzaprav godijo. Nikakor pa jim ni ustrezal položaj do letošnjega maja, ko jugoslo-
vanske banke niso mogle izvajati deviznih plačil v tujino, saj je to poleg poslovne škode povzročalo tudi konkretno gmotno škodo.
»Samo pri Jugoliniji smo letos do maja zaradi teh zamud pri izplačilih imeli za 40 milijard dinarjev negativnih tečajnih razlik, vsi jugoslovanski ladjarji pa najmanj trikrat več. Te negativne tečajne razlike so nam izničile že tako pretirano znižane izvozne spodbude. Zato zdaj zahtevamo, da bi naše izvozne spodbude izenačili s tistimi, ki jih prejemajo ladjedelci...« razlaga Zdravko Kovačič. »Med ljudmi je zdaj že slišati ugibanja o naših visokih zaslužkih, o našem ostanku čistega dohodka... Povedati pa moram, da številke niso tako spodbudne, kot se zdijo na prvi pogled. Če smo imeli lani, na primer, nekaj manj kot šest milijard dinarjev ostanka čistega dohodka (letošnjega ob polletju vam ne morem povedati, ni pa bistveno večji), je to komaj za desetino ene večje kontejnerske ladje sodobne tehnologije, kakršni sta Koper Express in Sarajevo Express. Le tako je moč ocenjevati naš zaslužek - koliko smo se sposobni s pomočjo tega zaslužka regenerirati. Za zdaj še ni bistvenih premikov na bolje. Vsaka naša ladja je prava plavajoča tovarna, ki pa zaposluje malo delavcev, tudi če štejemo tiste na kopnem. Na vsako barko pride pri nas približno 60 zaposlenih, oziroma natančneje - od 3600 vseh zaposlenih je 2900 pomorcev...«
Povprečni osebni dohodek pomorcev Jugolinije 4 je v prvih šestih mesecih znašal 640 tisočakov, brez deviznega dodatka, ki je bil pred leti zamišljen kot žepnina, zdaj pa velikokrat že presega osnovno plačo. Jasno je, da pomorci na tujih ladjah zaslužijo neprimerno več za povsem podobno delo in so se odgovorni že začeli spraševati, če jim morda ne bo začelo primanjkovati nekaterih strokovnih delavcev (ladijskih strojnikov, na primer), čeprav je bilo še lani veliko pomorcev nezaposlenih.
Jugolinija je ena redkih pomorskih organizacij, ki je vsa leta iransko-iraške vojne ohranila pomorsko linijo s pristanišči v Perzijskem zalivu. Zato zdaj
pričakuje, da bo deležna nekaj več »kruha«, ki se obeta po sklenitvi premirja v tem delu sveta. »Seveda na to računajo tudi mnogi drugi. Zaradi česar (konkurenca) voznine ne bodo porastle, kot bi lahko. Vsaj pol leta bo trajalo, da Iračani in Iranci obnovijo svoja pristanišča (nekatera pa še dalj časa), pa tudi mi si ne moremo privoščiti, da bi ukinjali proge drugod po svetu in jih kar tako preusmeriti v Perzijski zaliv. Verjetno zaslužek navsezadnje le ne bo tako ugoden, kot bi kdo lahko pričakoval. Gotovo pa bo za vse pomorce na razpolago več dela, to pa je za svetovno pomorstvo najpomembnejše,« trdi Zdravko Kovačič. Jugolinija je prav ob začetku vojne v tem zalivu izgubila tri svoje čezoceanke, že zato in zaradi stalne prisotnosti v zalivu na tihem kljub vsemu pričakuje take ali drugačne prednosti.
Rezultati poslovanja pri Jugoliniji, kot tudi pri drugih jugoslovanskih ladjarjih morda niso tako v nebo vpijoči, toda priznati morajo, da so imeli pri Jugoliniji konec leta 1985 floto z 870 tisoč tonami nosilnosti in manj kot 5000 kontejnerjev TEU, po dobrih dveh letih pa imajo že 965 tisoč ton nosilnosti in kar 32 tisoč kontejnerjev TEU. Res pa je tudi, da vseh srednjeročnih načrtov ne bodo mogli uresničiti, saj so lahko kupili le pet od osmih načrtovanih novih ladij in le tri od načrtovanih štirih rabljenih ladij. To pa je glede na krizo, ki je vladala doslej in glede na vrsto ovir, ki niso dovoljevale uresničitev sporazuma z domačimi ladjedelnicami, pravzaprav lep dosežek. Na koncu povejmo še, da so se pravzaprav v še veliko večjih težavah znašle jugoslovanske ladjedelnice, ki so po številu naročil novih ladij sicer kar na tretjem mestu na svetu, vendar prav gotovo na prvem mestu po težavah in izgubah, ki zdaj izredno tepejo naše ladjedelništvo in jugoslovansko gospodarstvo nasploh. Mnogi na primer -ladjarji lahko zdaj porečejo, da so na neprimerno ladjedelniško politiko Jugoslavije že dolgo opozarjali. Seveda pa je ladjedelstvo že drugo poglavje v problematiki jugoslovanskega pomorstva.
BORIS ŠULIGOJ
SUPER PRODAJA S POPUSTI DO 50%
V teku so gradbena dela za prenovo fasade na stavbi, Korzo Saba 18, kjer ima prostore v treh nadstropjih trgovina Universaltecnica z ELEK-TROGOSPODINJSKIMI STROJI. Ob
tej priložnosti nudi Universaltecnica izredno Super PRODAJO s popusti do 50% na vseh artiklih, ki so na razpolago v trgovini: veliki in mali elektrogospodinjski stroji vseh vrst
in modelov. To je edinstvena in neponovljiva priložnost, ki vam jo nudi Universaltecnica, saj se obnovitvena dela ne izvajajo vsaki dan. Med Super PRODAJO, veljajo vse »super
ugodnosti«, ki jih običajno nudi Universaltecnica: plačila na obroke do 60 mesecev, posojilo enega milijona lir za nakup na obroke vsaj za 500 tisoč lir vrednosti (ta pobuda ima iz-
redno ugoden odmev). Pridite na ogled vseh treh nadstropij na Korzo Saba 18: videli boste; kaj je danes novega na tržišču z elektrogospo-dinjskimi stroji.
UNIVERSAUTECNICA
ODDELEK ELEKTROGOSPODINJSKIH STROJEV: Korzo Saba 18 — Pritličje, prvo in drugo nadstropje.	TRST
S
Pogovor s profesorjema Faturjem in Dujcem
Stiki z matico pomembni za razvoj našega šolstva
Včeraj v Prosvetnem domu na Opčinah
Tri predavanja o postmodernizmu na seminarju za slovenske šolnike
Uspešen razvoj slovenskega šolstva v zamejstvu odvisi tudi od stalnih stikov in sodelovanja s šolskimi ustanovami v matični domovini. To delikatno nalogo je že vrsto let z uspehom opravljal prof. Silvo Fatur, pedagoški svetovalec na koprski enoti Zavoda za šolstvo Slovenije. Od prvega septembra letos ga je zamenjal v tej dejavnosti prof. Evgen Dujc. Z obema smo se pogovarjali o problemih zamejskega šolstva.
Prof. Fatur, koliko let ste opravljali službo pedagoškega svetovalca?
Pravkar se izteka osem let. Prej sem bil ravnatelj gimnazije v Postojni, še prej pa profesor slovenščine v Postojni ter na osnovni šoli v Pivki, od koder sem tudi doma.
Kakšne dejavnosti ste opravljali kot pedagoški svetovalec?
Kot pedagoški svetovalec sem imel mnogo dela. Predvsem sem bil nekakšen "oficir za zvezo" med zamejskim prostorom in matično domovino. S svojim delom sem želel omogočiti vsakršne stike med Slovenci v Italiji in matično domovino, predvsem strokovne in kulturne, ki so se kazali v medsebojnih obiskih šol. Ena od osrednjih dejavnosti so bili seveda seminarji za šolnike. Največ pozornosti sem posvečal tržaškemu učiteljišču Slomšek, tudi z omogočanjem didaktičnih vaj za bodoče učitelje v obliki hospitira-nja v matični domovini. Sodeloval sem tudi pri izmenjavi strokovnih knjig in za pretok kulturnih in strokovnih informacij med šolniki.
Ste imeli posebne težave pri vašem delu?
Mislim, da nisem imel posebnih težav. Ovir ni bilo razen takih, ki izaha-jajo iz družbenih sistemov Italije in Jugoslavije, v glavnem so bile tehnične težave, ki pa niso zavirale mojih prizadevanj. Mislim, da je ta prostor zelo odprt tako na italijanski strani kot na slovenski, tudi zaradi ideje, ki se je zadnja leta uveljavila v Sloveniji o skupnem kulturnem prostoru ter o obojestranskem sodelovanju na pedagoškem področju.
Ali vam je ta služba dala veliko zadoščenja?
No, zadoščenje čutim predvsem v tem, da sem navezal izredno veliko prijatelskih zvez v zamejstvu in mislim, da sem po tej plati postal tudi bogatejši. Kljub temu da sem se odrekel po moji želji delu v zamejstvu, sem se hkrati počutil nekoliko otožno, kot je pač vsako slovo. Moram reči, da sem v zadnji časih čutil nekakakšno osebno delovno krizo, kot sem jo občutil po desetih letih ravnateljske službe v Postojni, zato sem si želel menjati področje dela.
Katero je to novo področje dela?
S prvim septembrom sem postal predstojnik koprske enote Zavoda za šolstvo Slovenije, to pomeni, da bom vsekakor v stiku s slovenskimi šolniki v Trstu, četudi ne tako pogosto kot doslej. Naj povem, da se čutim Primorca, Primorsko razumem kot prostor brez sedanje meje, kot skupni prostor Slovencev.
Kaj menite o zamejskem šolstvu?
Zamejsko šolstvo je pred velikimi dilemami. Ko razmišlam o tem, se za-
vedam, da je še izredno veliko dela za celo vrsto ljudi, ne toliko na področju poučevanja, kot predvsem na raziskovalnem in organizacijskem področju. Cel kompleks problemov je naprimer okoli učbenikov, ki jih primanjkuje in jih še dolgo ne bo, zato sem obljubil tudi moje sodelovanje na tem področju. Konec tega meseca bo v Ljubljani poseben posvet, ki mu je naslov "Trideset let enotne srednje šole v Sloveniji". Za ta posvet sem pripravil posebno poročilo z naslovom "Dileme ‘slovenske šole v Italiji". Upam, da bo to poročilo izšlo v reviji Primorska srečanja.
* * *
Profesor Dujc, s čim ste se ukvarjal pred prevzemom službe pedagoškega svetovalca?
Doslej sem imel pestro preteklost. Enajst let sem bil učitelj zgodovine in sociologije na postonjski gimnaziji, osem let sem bil na tej šoli ravnatelj, sedaj pa poučujem zgodovino in družboslovne predmete na sežanski srednji šoli S. Kosovel. S prvim septembrom sem formalno prevzel to delovno obveznost, ki pa jo delim s poučevanjem. Na probleme slovenske šole v zamejstvu se šele privajam. Vsekakor sem bil že poučen o problemih zamejskega šolstva in zato je tudi name padla izbira. Za bodočnost nimam še posebnih načrtov. To svojo funkcijo razumem kot podporo in prizadevanje k boljši slovenski šoli kot glavnem sredstvu za ohranjenje slovenske manjšine in njene identitete. V delu sem že sodeloval s prof. Faturjem, še naprej se bova srečala in mislim, da ne bo velikih sprememb v vsebini dela.
Profesorji slovenskih nižjih in višjih srednjih šol so se na včerajšnjem seminarju v Prosvetnem domu na Opčinah lotili postmodernizma v literaturi, arhitekturi in umetnosti. Včerajšnje predavanje je bilo namenjeno profesorjem, ki poučujejo humanistične predmete.
lola Škulj, ki je nadomeščala Aleša Debeljaka, je v svojem posegu obravnavala postmodernizem v literaturi. Po mnenju Škuljeve je postmodernizem literatura generacije rojene v tridesetih letih in ki se je izoblikovala v petdesetih letih. Američani so prvi začeli uporabljati ta termin, ki se je širše udomačil komaj v osemdesetih letih. Prej so literarnim stvaritvam, ki jih dandanes označimo za postmodernistične, pravili, da so avantgardne, kar
ni bilo točno, saj postmodernizem, v nasprotju z avantgardo, ne priznava inovativnosti za svoj izhodiščni vrednostni projekt. Za postmodernistično literaturo je značilna prisotnost motiva brezsrediščne urbanizirane mestne aglomeracije in komunikacijskih sredstev, ki posredujejo človeku razdrobljeno in parcialno resnico. Izgubitev resnice kot nečesa celovitega pa povzroča v človeku indiferentnost, per-mutabilnost, disociranost, alienacijo in odsotnost identifikacije. Po mnenju Škuljeve je torej resnica za postmodernistične avtorje dialoška in aluziv-na, saj posamezni aspekti prikrivajo drug drugega in človek ne more več dojeti resnice kot enoto.
Postmoderna arhitektura, po mnenju Aleša Vodopivca, nima skupnega slo-
ga, saj se izkušnje ameriških arhitektov zelo razlikujejo od izkušenj evropskih ustvarjalcev. Pravzaprav gre z® vprašanje, ali se vezanost arhitekture na tradicijo kaže le v zunanjosti, ali Pa v celoti. Ameriški arhitekti dajejo prednost plašču zgradbe, Evropa Pa razume svojo tradicijo drugače in se tu postmodernizem oziroma neoracio-nalizem kaže predvsem v iskanju prapodobe, to je tiste podobe, ki jo nosimo v podzavesti. V Sloveniji, je dodal Vodopivec, delujejo v tem smislu arhitekti sežanskega Kraškega zidarja.
Andrej Medved je ugotavljal, da sta se pri likovni umetnosti postmodernizem oziroma transavantgarda razvila predvsem kot reakcija na ideologizira-no slikarstvo in kiparstvo šestdesetih in sedemdesetih let. Po Medvedovem mnenju se je umetnik s transavantgar-do odločil, da se povrne k sliki kot sliki. V šestdesetih letih so si namreC umetniki zadali nalogo, da spremenijo svet. Sedaj pa sledijo svoji individualni občutljivosti, izražajo svoje imaginarno stanje in intimno doživljanje sveta ter raziskujejo še neizkoriščena odkritja avantgard dvajsetih in tridesetih let. Za pripadnike tega sloga pa je značilen predvsem "notranji norna-dizem", to je možnost prostega izkoriščanja celotne dosedanje likovne izkušnje. V tej optiki so zato razumljivi p°' javi, kot je naprimer neobarok. V slovensko transavantgardo vključujemo Marušiča, Slaka, Eriča, Bernarda, Šalamuna, Andraža.
Danes ob 8. uri je v Prosvetnem domu na vrsti seminar za profesorje znanstvenih predmetov, (kp)
Na sliki (foto Magajna) predavanj® prof. Medveda.
St. Sa.
Upravna in politična pasivnost Občine in Pokrajine
Koliko neuresničenih sklepov leži v arhivih?
Zelena alternativna lista, ki je na nedavnih upravnih volitvah izvolila dva svetovalca (Bekarja v občinski in Capuzza v tržaški pokrajinski svet), bo takoj po oblikovanju novih uprav predložila županu, oziroma predsedniku Pokrajine kar dvesto resolucij in upravnih predlogov. Resolucije, predlogi, dokumenti itd. zadevajo v glavnem ekologijo in zaščito okolja, govor pa je tudi o manjšinah, o kulturnih problemih in o sodelovanju med obmejnimi območji. Bekar in Capuzzo sta se pri sestavi teh dokumentov naslonila na naravovarstvene organizacije, več ur pa sta presedela tudi v arhivih Občine in Pokrajine, v katerih sta našla celo vrsto odobrenih resolucij in sklepov, ki jih ni nihče uresničil. Gre za zelo zanimivo in poučno dokumentacijo, ki zgovorno priča o imobilnosti in pasivnosti, ki sta spremljali delo dosedanjih upraviteljev.
Začeli bi kar pri toponomastiki. Tržaški občinski svet je od srede šestdesetih let odobril več resolucij, ki obvezujejo upravo, da poimenuje nekatere ulice, v mestu in na Krasu, po slovenskih osebnostih. Vse je ostalo le pri besedah. Mrtva črka sta ostali tudi resoluciji, ki obvezujeta Občino, da postavi večjezični tabli ob mestnem kanalu in na pročelju nekdanjega Narodnega doma. Tržaški pokrajinski svet je že pred mnogimi leti odobril sklep o ureditvi obalne pešpoti med Miramarom in kriško Brojnico ter kraš-
ke panoramske ceste, ki bi povezovala Nabrežino s padriško Drašco. Ti sklepi so šli klavrno v pozabo, sta na včerajšnji tiskovni konferenci podčrtala Bekar in Capuzzo, ki sta iz rokava natresla še mnogo neuresničenih sklepov in obvez.
Zelena lista bo v novih izvoljenih telesih posvetila, kot že omenjeno, prvenstveno pozornost zaščiti okolja. Bekar in Capuzzo napovedujeta oster boj proti lokaciji sinhrotrona pri Bazovici in predlagata, da bi to znanstveno strukturo zgradili v tržaški industrijski coni, "ki jo je treba ovrednotiti in kjer je še mnogo zapuščenih zemljišč". Drugo vprašanje zadeva zaščito Krasa. Alternativna lista, ki je na Občini in Pokrajini nastala po razkolu med "alternativci" in radikalci, ki so se predstavili pod volilnim simbolom "Zelene, mestne in laične liste", poziva tržaško Občino, naj takoj sodno postopa proti lastnikom vseh nedovoljenih gradenj na kraški planoti in na obali. Bekar in Capuzzo sta zelo kategorična tudi kar zadeva ustanovitev (zelo spornega) naravnega parka na Krasu. Ne samo, da vneto podpirata ta načrt, ampak že sedaj zahtevata, da bi bodoči naravni park postal kar čez noč nacionalni park.
Svetovalca imata že pripravljeno interpelacijo z zahtevo, naj Občina postavi dvojezične cestne table na zahodnem in vzhodnem Krasu. Nadalje bosta
predlagala tesnejše stike z istrskimi upravitelji za skupne pobude proti onesnaževanju Tržaškega zaliva, konkretne kulturne pobude za mlade generacije itd. Seveda vse skupaj v pričakovanju izvolitve novih odborov in novih upraviteljev, ki jih bosta Bekar in Capuzzo ocenjevala ne po "apriorističnih političnih stališčih, ampak le na podlagi dejanj". Pogajanja vsekakor ne kažejo nič dobrega — sta bila mnenja Bekar in Capuzzo, "katerima Občina in Pokrajina' vsaj doslej, nista dali na razpolago niti stroja za fotokopiranje".
Predstavnika zelene liste sta polemizirala z Listo za Trst, »ki se je nekoč, vsaj z besedami, prizadevala za zaščito Krasa, danes pa si prizadeva za ustanovitev igralnice na Tržaškem in za neke vrste dvigalO' ki bi povezovalo Barkovlje s svetiščem na Vejni-« v novoizvoljenem tržaškem občinskem in pokrajinskem svetu imamo danes tri zelene skupine. Zelen0 alternativno listo Bekarja in Capuzza, mestno laično listo, ki jo zastopa občinska svetovalka, sicer poslanka radikalne sranke Adelaide Aglietta in zeleno Hs' to, ki se je na volitvah predstavila pod simbolon1 marjetice. Ta volilna grupacija, ki je uradno nastala v Furlaniji, je presenetljivo izvolila dve občinski svetovalki in enega pokrajinskega predstavnika.
S. T.

draguljarno malalan
Narodna ul. 28 Opčine - TRST Tel. 211465
Živžav v Tržaški knjigarni pred začetkom šolskega leta
»Ste zaključili počitnice? Je sedaj več dela, ko se bližamo začetku šolskega leta?«, smo vprašali upravnico Tržaške knjigarne Ude Košuto.
»Mi smo kot modni kreatorji. Ustvarjamo za sezone, ki so še pred nami in delamo v času, ko so vsi drugi na počitnicah. Tako smo s pripravami na novo šolsko leto začeli že v maju in na začetku junija, ko smo dobili sezname šolskih knjig za novo šolsko leto. Dijaki nižjih in višjih srednjih šol prihajajo v teh dneh po knjige, ki so jih prednaročili ali rezervirali že v omenjenih dveh mesecih. Knjige za osnovne šole pa naša knjigarna le posreduje šolam, ki jih potem razdelijo.«
Tako je bilo v naši knjigarni prav v poletnem času največ dela, ki se bo seveda v teh dneh, pred začetkom novega šolskega leta, še okrepilo.
»Dijaki nižjih srednjih šol prihajajo k nam ponavadi v spremstvu staršev, dijaki višjih srednjih šol pa seveda sami. Slovenske knjige so letos v primerjavi z lanskim letom cenejše, angleške, nemške in italijanske knjige pa nekoliko dražje.«
Da bi bili čimbolj na roko vsem klientom, bo knjigarna odprta v ponedeljek, 19. t. m., torej ha dan začetka novega šolskega leta. Ude pomagata pri prodaji še Gabrijela in Liana.
»Moramo reči, da je bila naša knjigarna dobro obiskana tudi v poletnem času. Seveda so manjkali naši redni klienti, ki spremljajo izid vseh knjiž-
nih novosti ali pa pri nas kupuje]0 razne časopise. Ker so bili na dopust0; so jih pa nadomestili turisti, ki s0.S1 pri nas nabavili razne topografsk karte, vodiče in vse kar je pač v zvez s turizmom. Mnogi kupujejo tudi i° klorne izdelke, jugoslovanske, pa tu.c lepe izdelke naših umetnic-obrtn Doljakove, Bogatčeve in Ozbičeve, ^ so pri nas že razstavljale in imaj0 (( knjigarni v prodaji tudi svoje izdelK ■ V kratkem času, ko smo bili v garni v razgovoru z Ude Košuto smo si ogledovali police knjig, sta p šla v knjigarno naša priznana peV mezosopranistka Nora Jankovič, k1 na krajšem dopustu na svojem d°IIlU. e Barkovljah, pa še urednik PonlurS ^ založbe Jože Flradil. Če hoče čl°v^ najti kaj zanimivega s področja In ture ali folklore, če želi srečati laVI1je ga ali kulturnega delavca, potem Tržaška knjigarna dobro izbran Kr
(N- LJ
V petek v Nabrežini srečanje upokojencev
V petek, 16. t. m. ob 17. uri b° _ občinski knjižnici v Nabrežini s^.^ nje upokojencev, ki ga prireja sin ^ upokojencev CGIL, CISL in U •	_
srečanju bo govor o sindikalnem ru upokojencev in o uresničitvi s0 \e, nih in zdravstvenih služb za os
Medtem ko so pogajanja obstala na mrtvem tiru
Socialisti predlagajo koalicijo brez LpT in Slovenske skupnosti
Od jutri na ogled v galeriji TK
»Ex voto in umetniki« odkritje ljudske kulture
Pogajanja za oblikovanje novih up-rav na Občini in Pokrajini se niso še Premaknila s slepega tira. Za novost so vsekakor poskrbeli tržaški socialis-JP ki so na programski konferenci v hotelu Savoia predlagali Krščanski demokraciji oblikovanje petstrankar-fke koalicije KD-PSI-PSDI-PRI-PLI, ki m lahko računala na morebitno zuna-njo podporo Liste za Trst. Predlog za lako koalicijo, ki bi po mnenju PSI vo-mla Občino in Pokrajino do evropskih volitev (do srede prihodnjega leta), je Iznesel podpredsednik deželnega odbora Carbone, ki je jasno dejal, da v teh pogojih ne gre na noben način zavlačevati s pogajanji, ampak je treba lakoj sesti za mizo in se sporazumeti Za konkretne in jasne korake. Tržaški Pokrajinski svet se bo sestal v ponede-hok, 19. t. m. (datum so včeraj uradno Potrdili), zasedanja občinske skupšči-ne pa še vedno niso sklicali.
Zanimivo bo videti, kako bodo na Socialistični predlog uradno odgovorite druge stranke, posebno Krščanska osmokracija in Lista za Trst. Demok-bstjani so že večkrat dali vedeti, da 116 nasprotujejo tej rešitvi, tudi spričo stališč, ki jih je na nedavni skupščini Zavzelo melonarsko gibanje. V bistvu Pa bi taka koalicija lahko zadovoljila tudi Listo, ki ne namerava direktno sodelovati v odborih, hoče pa "nadzorovati" izvajanje programov. Socialisti s° tudi spet jasno povedali, da v novih ržaških upravah ne marajo Slovenske skupnosti in to zaradi spornega vpra-Sanja upravne in politične bodočnosti devinsko-nabrežinski občini. Tržaška federacija PSI se namreč ne zado-
voljuje z vstopom dveh socialističnih svetovalcev v tamkajšnji odbor, ampak baje zahteva takojšnje izvajanje sporne štafete med Brezigarjem in Caldijem.
Koalicija, ki jo predlagajo socialisti, bi na Občini lahko računala na podporo tridesetih svetovalcev na šestdeset, na Pokrajini pa bi bila v manjšini. Demokristjani imajo v tem izvoljenem telesu šest svetovalcev, PSI tri, po enega pa liberalci in republikanci, kar pomeni enajst glasov na 24 izvoljenih pokrajinskih svetovalcev.
Na Carbonejev predlog je doslej reagirala samo tržaška federacija KPI, katere tajnik Nico Costa je v izjavi za tisk ugotovil, da gre za prvi predlog v zadnjih dveh mesecih, ki upošteva spremembo sestave obeh izvoljenih svetov in poraz Liste. Costa pripominja, da bi nova večina brez LpT omogočila vzpostavitev novih odnosov s KPI in z zelenimi listami. Po njegovem mnenju vsekakor Carbonejev predlog dokazuje, da se v teh mesecih stranke niso pogajale samo o programih in o funkcijah, pač pa tudi o sami možnosti obnove stare koalicije, ki 'de faeto" ne obstaja več.
Vsekakor gre zabeležiti tudi, da so prav včeraj komunistični občinski svetovalci skupaj s predstavnikom Zelene alternativne liste vložili na pokrajinski nadzorni odbor ugovor proti sklepu občinskega odbora, da odloži v nedogled že sklicano sejo občinskega sveta. KPI in Zeleni zahtevajo, naj nadzorni odbor razveljavi sklep občinskega odbora, ker ta po obnovi občinskega sveta deluje je zaradi "priroga-
tio" in torej le do sestave novega odbora. S svojim sklepom pa je občinski odbor preprečil sestavo novega odbora, kar je po mnenju KPI in Zelenih v nasprotju z zakonom.
Toda vrnimo se k dvodnevnemu zasedanju PSI v hotelu Savoia, na katerem so tržaški socialisti, tudi s pomočjo "zunanjih" sodelavcev, voditeljev mestnih ustanov, sindikalistov, ekonomistov in kulturnikov, obširno govorili o programskih smernicah novih uprav ter o splošnem razvoju mesta. Do izraza je prišla predvsem nujnost korenite posodobitve celotnega upravnega aparata, ki močno zaostaja za potrebami in zahtevami krajevne skupnosti. Beseda je včeraj tekla o kulturi, športu in prostem času, dvodnevno zasedanje pa se je končalo včeraj zvečer z živahno razpravo o problemih in perspektivah tržaškega gospodarstva.
Tajnik LpT Staffieri pa je medtem včeraj v krajevnem italijanskem dnevniku ponovil, da se bo Lista na vseh ravneh prizadevala (to stališče bo zagovarjala tudi na pogajanjih) za odobritev tako imenovanega "poenotenega zaščitnega besedila" za slovensko manjšino, očitno podobno tistemu, ki ga je v parlamentu predložil listarski-poslanec Camber. Bivši župan vsekakor poudarja, da bi morali obstoječe norme izvajati "sorazmerno z obsegom na teritoriju". V isti sapi pa Staffieri še dodaja, da je treba pripadnikom italijanski večini zagotoviti pravico, da "v vsej tržaški pokrajini" dobijo osebne izkaznice izključno v italijanskem jeziku.
S.	T.
Razstavna sezona, ki jo je prejšnji teden odprla razstava »Geiringerjev tramvaj«, bo kmalu v polnem teku. Tako bo galerija Tržaške knjigarne že jutri odprla prvo razstavo sezone. Ob 18. uri bo likovni kritik Enzo di Grazia predstavil neobičajno razstavo z naslovom »"Ex voto" in umetniki«, ki jo je priredila galerija Cingu-etti iz Verone in ki jo je gostovalo že nekaj galerij severne Italije.
Pravi uvod v sezono bo sicer oktobrska predstavitev del, ki jih je Janez Bernik razstavil na beneškem bienalu, kjer so zastopala Jugoslavijo (počakati bo torej treba, da bo bienale zaprl vrata obiskovalcem). Dotlej pa bo vodstvo galerije ponudilo dva nekoliko nenavadna likovna trenutka: po razstavi ex votov bo namreč na vrsti razstava — pohištva, a seveda umetniškega pohištva.
Od jutri so na ogled ex voti, ki jih je ustvarilo petnajst italijanskih umetnikov, ki prihajajo v glavnem z južnega dela italijanskega polotoka. Umetniki Giannetto Bravi, Guido Cecere, Gianni D'Adda, Ciro De Fal-co, Crescenzo Del Vecchio, Fausto de Marinis, Dulle Griet, Diamante Fa-raldo, Claudio Guerra, Roberto Lisa, Gabriele Marino, Giuseppe Onesti, Rosa Persico, Giovanni Tariello in Enzo Toscano so v nekaterih primerih ustvarili prave ex vote v zahvalo ali kot prošnjo za božjo naklonjenost, nekateri pa so se skoraj poigrali na
to temo in ustvarili nekakšne variacije.
V katalog, ki spremlja razstavo, je * kritik Enzo di Grazia zapisal, da se je v zadnjem desetletju — po revolucionarni umetnosti 60. in 70. let — vedno bolj povečalo brezno med "viso-ko"-elitarno in "nizko"-ljudsko kulturo.
Tako smo v zadnjem desetletju prisostvovali rojstvu nekaterih likovnih struj, ki imajo svoje korenine v baroku, manierizmu in arkadiji in ki so torej izrazito elitarne. Pri tem smo večkrat pozabljali na ljudsko kulturo in na njeno funkcijo. Ex voti pa so izrazito ljudski pojav, v glavnem so jih ustvarjali ljubitelji, obrtniki ali čisto improvizirani slikarji, ki so se z umetnostjo — s tem božjim darom — hoteli zahvaliti ali priporočiti bogu. Ex voti, ki bodo na ogled v TKG, so torej poskus odkrivanja neke ljudske kulture in njenih umetniških razsežnosti, prav v smislu Benjaminove "aure".
Oglasni oddelek
sprejema oglase in razna obvestila vsak dan od 8. do 13. ure po tel. 7796-611
Prepovedano nabiranje morskih dateljnov
Omejitev bo trajala dve leti
Minister za trgovsko mornarico Giovanni Prandini je izdal dekret, s katerim prepoveduje nabiranje morskih dateljnov (Lithophaga Lit-hophaga) in belih datelj ev (Pholas pactylus) v vseh italijanskih morjih. Dekret bo vstopil v veljavo 27. septembra, prepoved nabiranja pa bo trajala dve leti.
Morske dateljne so ljudje nabirali brez kakršnekoli omejitve, to tudi v Tržaškem zalivu, saj so prava poslastica. Prav zaradi prekomernega nabiranja so posamezniki in organizacije, med temi tudi Laboratorij morske biologije z univerze v Bologni in Geološka postaja v Neaplju, opozorile na nevarnost, ki 1° pomeni nabiranje dateljnov za ekološko ravnovesje. Kot je znano, se morski dateljni zažrejo v apnenčasti kamen, nabiramo pa jih tako, ha kamenje razbijamo. S tem spreminjamo podobo tal in uničujemo vrsto organskih snovi.
Posebna komisija za ribolov je soglasno odobrila prepoved nabiranja morskih dateljnov, da bi preprečili prodajo na črni borzi, pa je prepovedano tudi imeti in preprodajati to vrsto školjk. Izjema so le morski dateljni, ki jih v Italijo uvozijo iz drugih držav. Kdor prodaja morske in bele dateljne pa mora imeti carinsko in ustrezno zdravstveno (o stanju školjk) potrdilo.
Italijanskih morskih dateljnov ne bomo jedli kar dve leti, saj so predvidene kazni stroge in malokdo bo tvegal nabiranje in prodajanje "dragocenih" školjk. Strokovnjaki bodo v tem obdobju nadzorovali kraje, kjer je morskih dateljnov največ in tako preverjali učinkovitost ministrskega ukrepa.
Za tržaške ljubitelje te morske poslastice pa ministrski dekret ne bo prinesel prevelikih nevšečnosti: dateljni, ki so v prodaji v tržaških ribarnicah, prihajajo namreč večinoma iz sosednje Jugoslavije.
Občinski odbor bo v ponedeljek odobril odlok z nujnostnim postopkom
Dokončni da za sinhrotron
Vse kaže, da se postopek sprejemanja podrobnos-tnih načrtov za gradnjo sinhrotronskega svetlobnega generatorja pri Bazovici bliža koncu. Tržaški občinski odbor je v ponedeljek preučil osnutka sklepov, s katerimi misli zavrniti ugovore slovenskih organizacij in naravovarstvenikov k podrobnostnim načrtom, odloka pa naj bi dokončno sprejel na seji, ki je napovedana za prihodnji ponedeljek. Ker bodo odloka - tako vsaj kaže - sprejeli z nujnostnim postopkom na osnovi člena 140 zakona o delovanju občin in pokrajin, bosta sklepa postala takoj operativna, občinski svet pa ju bo lahko samo potrdil.
Po besedah odbornika Vattovanija bo občinski odbor z odlokoma pospešil iter podrobnostnih načrtov, saj po odobritvi občine manjka za začetek gradnje le še blagoslov dežele. In tudi ta najbrž ne bo izostal.
Čemu tolikšna sila? Odbornik Vattovani je v intervjuju za neko krajevno televizijsko postajo pojasnil, da so v zadnjem času zlasti znanstveniki pritiskali na tržaške upravitelje, naj se vendarle odločijo in pospešijo postopek. Zato naj bi se odbor opredelil za nujnostni postopek, s katerim "de faeto" preskoči občinski svet. Glede na sedanji politični položaj v občini, je dodal Vattovani, ni mogoče predvideti, kdaj se bo lahko sestal občinski svet. Odločitev v zvezi s sinhrotronom pa je bila nujna.
Kot je pojasnil odbornik, osnutka odlokov poudarjata predvsem dva aspekta: nujnost razvoja znanstvene vloge Trsta in gradnje svetlobnega generatorja na območju T 8 pri Bazovici. Zato namerava odbor zavrniti vse ugovore, ki postavljajo pod vprašaj izbiro lokacije. Osvajata pa druge manj pomembne ugovore glede nekaterih dopolnih struktur, kot je športno središče ob sinhrotronu, ščitita nekatere kmetijske površine in proglašata za pešpoti nekatere poljske poti. Prav tako naj bi z odlokoma omejili gradnje v raziskovalnem centru pri Padričah predvsem na najbolj pokvarjeno zemljišče, ki je bilo nekoč vežbališče za tanke.
Kot kaže torej hoče odbor, ki je sicer na svojem mestu samo za opravljanje tekočih poslov, ker je izraz prejšnjega občinskega sveta, napisati zadnje poglavje v debeli knjigi afere okoli sinhrotrona. Če je s pravnega in upravnega vidika stališče lahko vprašljivo, je povsem nesprejemljivo s političnega vidika, saj na ta način odbor dejansko preskakuje novoizvoljeni občinski svet in preprečuje svobodno izvoljenim predstavnikom, da bi se izrekli o problemu, ki je zelo občuten (o čemer priča število ugovorov) in ki hudo prizadeva slovensko narodnostno skupnost. Z nepremišljeno naglico občinski odbor lahko le zaostri napetost in vnese nove vzroke trenja v nelahko krajevno politično situacijo.
Policisti
so ga prijeli med tatvino
. Nočni tatinski podvig se je za 32-striega vodovodnega inštalaterja Gi-°r9ia Radionija iz Ulice S. Michele 3 aključil v koronejskem zaporu. Agen-1 letečega oddelka so ga včeraj okrog ? Veh ponoči zasačili v Ulici del Bosco ukradenim radiom in kovčkom z ra-. ‘otehničnimi potrebščinami. Radioni-N bodo sodili danes zjutraj po hitrem h°stopku na tržaškem sodišču. O nje-usodi bo odločal pretor Reinotti, otožen pa je kraje in povzročitve
3motne škode.
, Obtoženec je včeraj ponoči vdrl v stavnico 28-letnega radiotehnika An-hia xr0pea jz ulice Settefontane 4. t . je razbil okno in se splazil v not-Ujost. Na njegovo nesrečo pa ga je Prav v tistem trenutku opazil eden od fo^oidočih, ki je stopil v bližnjo tele-nei- .? govorilnico in takoj obvestil L, Ucij°- Radioni z ukradenim blagom
, ni prišel daleč, saj ga je že po tjJ uhnutah dohitel policijski avtomo-■ Ko so ga agenti obstopili in mu o-^dali, da je obtožen kraje, je Radi-kljub očitnim nasprotnim doka-ui vztrajno trdil, da je nedolžen. Ko iti v° Ra vPrašali, kje je je dobil radio §tv .^uek, je mirno odgovoril, da so ležale na cesti...
bpNffuh seveda niso verjeli njegovim to Gpam tn so ga odpeljali na kvestu-2a',?u tja pa v zapor. Kaže, da celo na Na pUju ni preklical svoje trditve. )ast .^usturi se je včeraj pojavil tudi so okradene delavnice. Policisti utu vrnili ukradeno blago.
Predlogi svetovalk KPI Občini, KZE in skrbništvu
Za bolj učinkovit boj proti spolnemu nasilju
Naraščanje nasilja nad otroki in nad ženskami je spodbudilo občinske svetovalke KPI Ester Pacor, Antonio Za-nin in Anamarijo Kalc, da so pripravile tri načrte za vzgojo proti nasilju in za pomoč ženskam in otrokom, ki so bili žrtve nasilja. Načrte so predložile Občini Trst, Krajevni zdravstveni enoti in Šolskemu skrbništvu s prošnjo, da bi se čim prej sestali in izdelali operativne plane. V tiskovnem sporočilu pišejo namreč, da je zakon o spolnem nasilju - ki g[a mora poslanska zbornica še sprejeti - nujen, a nezadosten za boj proti kulturi nasilja.
Komunistične svetovalke predlagajo Občini, naj uredi neke vrste "zatočišča" za ženske in otroke, ki se znajdejo brez strehe, ker so bili doma žrtve nasilja — kot se že dogaja v številnih evropskih državah v skladu s smernicami, ki jih je odobril evropski parlament. Hkrati pa zahtevajo, naj bo ženskam, ki se znajdejo v takih okoliščinah, priznana prednost pri dodeljevanju stalnega stanovanja. Nazadnje pa spodbujajo Občino, naj poskrbi za primerno razsvetljavo tudi v tistih mestnih predelih, kjer je sedaj pomanjkljiva.
Drugačne narave so zahteve, ki so jih naslovile na Krajevno zdravstveno enoto. Svetovalke so namreč mnenja, da bi bilo treba ustanoviti stalno službo za prvo pomoč, ki bi sprejemala žrtve spolnega in vseh drugih oblik fizičnega in psihološkega nasilja. V
službi naj bi bili stalno prisotni socialna delavka in mestna redarka. Pravno pomoč, ki jo trenutno nudijo v družinskih posvetovalnicah, pa bi morali nuditi brezplačno vsem nepremožnim ženskam, ki so žrtve nasilja, in tudi v težavnejših zadevah, kot sta razporoka in ločitev, pri katerih družinsko pravo ne ščiti žensk v zadostni meri. Na KZE so naslovile tudi prošnjo, naj poseže za večje sodelovanje med raznimi inštitucijami, kot so sodstvo, policija, zdravstveno osebje, psihologi in prostovoljne organizacije.
Tretji načrt pa je namenjen šoli. Šola ima od vedno zelo velik vpliv na rast generacij, zato bi bilo po mnenju svetovalk KPI zelo pomembno, da bi spodbudila razpravo o nasilju — pri kateri bi sodelovali psihologi, zdravniki, antropologi, pisatelji in pravniki -— in na ta način osvestila tudi mlade o razsežnosti nasilja.
■ Ukrep podpornega društva Opera universitaria, ki omejuje število razpo-ložljvih mesi za tuje državljane italijanske narodnosti, prizadene predvsem študente italijanske narodne skupnosti v Jugoslaviji. Podpredsednica deželnega odbora F-JK Augusta de Piero Barbina je zato pozvala deželo in vlado, naj skupno z univerzitetnim podpornim društvom dokažeta večjo prizadevnost za pozitivno rešitev tega in drugih vprašanj italijanske manjšine v Jugoslaviji.
Drevi na Opčinah javno srečanje o nerešenem problemu pokopališča
V	Prosvetnem domu na Opčinah bo drevi pomembno javno srečanje o še nerešenem vprašanju razširitve krajevnega pokopališča. Sestanek, ki se ga bo udeležil tudi občinski odbornik za javna dela Darij Jagodic, sklicujejo nekatere openske organizacije, ki vabijo domačine na množično udeležbo. Srečanje se bo začelo ob 20. uri.
V	soboto proglasitev zmagovalca glasbene nagrade »Citta di Trieste«
Ime dobitnika letošnje glasbene nagrade »Citta di Trieste« bo znano v soboto. Žirija, ki ima težavno nalogo, da proglasi letošnjo najboljšo skladbo za simfonični orkester, se je sestala že v ponedeljek, vendar ima pred seboj še kopico dela, preden ji bo uspelo pregledati in analizirati vse partiture.
Letos so na natečaju prejeli 132 partitur, ki so jih poslali skladatelji iz 27 različnih držav (število udeležencev je poraslo za deset odstotkov, prijavili pa so se tudi skladatelji iz držav, ki doslej še niso bile zastopane na natečaju, kot na primer Kitajska). Žirijo sestavljajo skladatelji in kritiki Carlos Rogue Alsina iz Francije, Robert Mann iz ZDA, Erhard Grosskopf iz ZRN, Ivo Petrič iz Jugoslavije ter Italijani Marcello Panni, Francesco Pennisi in Franco Dona-tonL
Na morskem dnu našli bombo
Na morskem dnu pri Barkovljah so včeraj zjutraj odkrili manjši eksplozivni naboj. Na površje so ga potegnili vojaški potapljači. Pristaniška kapitanija je takoj obvestila minerce iz Ancone, ki so že v popoldanskih urah prispeli v Trst. S čolnom so se odpeljali na odprto morje, kjer so naboj razstrelili. Čeprav so eksplozivni naboj odpeljali na kraj, kjer je plovba prepovedana, so karabinjerji, pristaniško poveljstvo in finančni stražniki stražili nevarno območje, da bi prestregli čolne, ki bi se po naključju približali.
■ Deželni odbor je dodelil tri milijarde in pol lir stotim občinskim upravam, denar je namenjen posegom v korist šolstva. Ž omenjenimi sredstvi bodo lahko občine kupile šolske knjige, didaktične potrebščine, organizirale menze in programirale razne pobude v korist otroških vrtcev itd. Poudariti velja, da so namenili podporo tudi Deželni komisiji za šole s slovenskim učnim jezikom.
Teden dni pred državnimi in drugimi občinskimi vrtci
Malčki iz zgoniške občine so se vrnili v otroške vrtce
Za otroke v predšolski starosti iz zgoniške občine so se v ponedeljek končale počitnice na domačem dvorišču ali v družbi družinskih članov. V ponedeljek so se namreč odprla vrata vrtcev v Zgoniku in Gabrovcu, kjer sicer ne bo tako udobno kot doma, a bo prav tako - če ne še bolj — živahno, saj bodo malčki lahko uživali ob družbi svojih vrstnikov (na sliki - foto Magajna - otroci v zgoniškem vrtcu).
Občinska vrtca v Zgoniku in Gabrovcu sta začela delovati teden dni pred ostalimi državnimi vrtci in občinskimi vrtci v devinsko-nabrežinski in tržaški občini, v katerih se bo pouk začel isti dan kot v šolah. To je po svoje tradicija, saj so že pred številnimi leti sklenili odpirati vrtce kar na začetku septembra, da bi nudili staršem, ki imajo službene obveznosti, primerno varstvo za otroke. Letos se je šolsko leto začelo še pozneje kot druga leta zaradi seminarja za vzgojitelje, ki je bil pretekli teden v okviru seminarja za slovenske šolnike.
Občina Devin-Nabrežina razpisuje javno selekcijo za spremljanje prizadetih otrok
Občina Devin-Nabrežina razpisuje javno selekcijo na osnovi kolokvija in študijskih ter službenih naslovov za sestavo dveh prednostnih lestvic (in sicer ene za kandidate italijanskega jezika in druge za kandidate slovenskega jezika) za poveritev naloge za spremljanje prizadetih otrok.
Delovni urnik za omenjeni službeni nalog bo od najmanj 15 do največ 30 ur tedensko za celo šolsko leto, z izjemo različnih zahtev omenjene službe. Bruto prejemki znašajo 7.500 lir na uro.
Potrebni rekviziti: najnižja starost 18 let;
—	italijansko državljanstvo.
Interesenti morajo predložiti prošnjo na kolkovanem papirju županstvu devinsko-nabrežinske občine do 14. ure 30. septembra 1988.
Prošnji morajo priložiti:
—	fotokopijo študijskega naslova;
-	izjavo o drugih morebitnih študijskih naslovih;
-	izjavo o morebitnem obiskovanju tečajev za specializacijo, ki zadevajo tematike prizadetih otrok;
-	izjavo o morebitnem službovanju in delovnih izkušnjah na družbe-noskrbstvenem področju.
Omenjene izjave bodo morali nato kandidati, v trenutku morebitnega sprejema v službo, potrditi z ustrezno dokumentacijo, drugače bodo izpadli iz lestvic.
V prošnji morajo interesenti pojasniti, če nameravajo kandidirati za prednostno lestvico kandidatov italijanskega ali slovenskega jezika. Poleg tega naj kandidati v prošnji navedejo, če imajo vozniško dovoljenje »B« in lasten avtomobil.
Kolokvij bo zadeval socialne tematike in službe v korist prizadetih ter delovne izkušnje kandidatov.
Za morebitne informacije ter za dvig razpisa se kandidati lahko obrnejo na občinski urad za skrbstvo v občinskem socialnem centru v Sesljanu, Naselje sv. Mavra št. 124, tel. 299145, od 8. do 14. ure.
šolske vesti
Devinsko-nabrežinska občinska uprava sporoča, da se bo pouk v občinskih otroških vrtcih začel v ponedeljek, 19. septembra 1988, ob 8. uri.
Glasbena matica vpisuje nove gojence na podružnicah po naslednjem razporedu: Boljunec - danes, 14. t. m., od 17. do
19.	ure ter Milje - v ponedeljek, 19. t. m., od 14. do 18. ure.
Ravnateljica liceja F. Prešeren v Trstu vljudno vabi starše vseh dijakov, ki so se vpisali za šolsko leto 1988/89 v prvi razred znanstvenega liceja na sestanek, ki bo jutri, 15. t. m., ob 18. uri v šolskih prostorih.
Didaktično ravnateljstvo Sv. Ivan
sporoča, da se bo pričel pouk na šolah 'Bazoviški junaki", "F. Milčinski", "F. S. Finžgar" in "O. Župančič" v ponedeljek, 19. t. m., ob 8.30.
Osnovna šola V. Šček iz Nabrežine
sporoča, da se bo pouk začel v ponedeljek, 19. t. m. Učenci naj pridejo v šolo ob 8.10 v spremstvu staršev.
gledališča
VERDI
Jesenska simfonična sezona - Pri blagajni gledališča Verdi je v teku vpisovanje novih abonmajev in potrditev starih.
razna obvestila
Slovenski Dijaški dom S. Kosovel v Trstu, Ul. Ginnastica 72 in Čampo S. Lu-igi 11, tel. 573141 ali 573142 vpisuje in daje informacije za šolsko leto 1988/89 vsak dan, razen sobote, od 9. do 12. ure in od 15. do 17. ure.
Prosvetni dom na Opčinah danes, 14. t. m., ob 20. uri bo srečanje z občinskim odbornikom Jagodicem glede še nerešenega vprašanja openskega pokopališča. Vabljeni prebivalci z Opčin, od Banov in Ferlugov.
Patronat INCA-CGIL v Nabrežini obvešča, da deluje po novem urniku: ponedeljek in torek od 9. do 12. ure ter četrtek in petek od 15. do 18. ure.
ŽPZ Prosek - Kontovel obvešča, da bo imel prvo vajo danes, 14. t. m., ob 20.30 v Šoščevi hiši na Proseku. Vabljene so tudi nove pevke.
KRUT sporoča, da se začnejo v torek, 4. oktobra, in v četrtek, 6. oktobra, tedenske plavalne ure v bazenu v Strunjanu. Vpisovanje in informacije od 9. do 12. ure na sedežu KRUT v Ul. Cicerone 8/b, tel. 360324.
MePZ Rdeča zvezda Salež začenja novo sezono v ponedeljek, 19. t. m., ob
20.30	v osnovni šoli v Zgoniku. Vabi stare in nove člane.
ŽPZ Tabor - Opčine obvešča, da bo imel prvo pevsko vajo v ponedeljek, 19. t. m., ob 19.30 v Prosvetnem domu. Vabljene so tudi nove pevke.
kino
ARISTON - 17.30, 22.00 La leggenda del santo bevitore, r. Ermanno Olmi; i. Rutger Hauer, Anthony Quayle.
EKCELSIOR I - 17.30, 22.15 Codice pri-vato, r. Francesco Maselli, i. Ornella Muti.
EKCELSIOR II - 18.15, 22.00 L'investiga-zione letale, i. Michael Caine, James Fox.
NAZIONALE IV - 16.00, 22.00 L'ultimo imperatore, dram., It./VB/HK 1987, r. Bernardo Bertolucci; i. John Lone, Peter OToole.
NAZIONALE II - 16.15, 22.00 Pazzi da iegare.
NAZIONALE III - 16.10, 22.00 La zia erotica, porn. □ □
NAZIONALE I - 16.15, 22.00 Phantasm II, r. Don Cascarelli; i. James le Gros, Reggie Bannistar. □
FENICE - 17.00, 22.15 II serpente e l’ar-cobaleno, r. Wes Craven.
GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Polterge-ist III, r. Gary Sherman; i. T. Skerrit.
□
MIGNON - 17.00, 22.15 Misteriose forme di vita.
LJUDSKI VRT - 21.00 Dovevi essere morta, srh., ZDA 1986, r. Wes Craven; i. Matthew Laborteaux, Kristy Swan-son, □
EDEN - 15.30, 22.10 Private love amanti delTesibizionismo, porn. □ □
VITTORIO VENETO - 16.00, 22.00 Da rande, i. Renato Pozzetto, Ottavia iccolo, Giulia Boschi.
CAPITOL - 16.30, 22.00 Miracolo sull’-Ottava strada, fant., ZDA 1988; r. M. Robbins; i. H. Cronyn, J. Tandy. LUMIERE FICE - 17.00, 22.00 Le balene d’agosto, r. Lindsay Anderson; i. Bette Davis, Lilian Gish.
ALCIONE - Zaprto.
RADIO - 15.30, 21.30 La calda bestia,
porn. □□
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom C n
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
ABONMA 1988 - 89
Franco Brusati: GALANTNI POGOVORI - igra v dveh dejanjih, režija Boris Kobal
Oscar Wilde: VAŽNO JE IMENOVATI SE ERNEST - komedija, režija Marko Sosič
Anton P. Čehov: STRIČEK VANJA režija Dušan Jovanovič
Ivan Cankar: LEPA VIDA - drama, režija Meta Hočevar
prizori iz vaškega življenja,
Hugo von Hofmannsthal: SLEHERNIK - misterij o življenju in smrti, režija Mario Uršič
Peter Turrini: TRG V BENETKAH - komedija, gostovanje Drame SNG Ljubljana
Joe Orton: KAJ JE VIDEL BATLER - komedija, gostovanje PDG Nova Gorica
Alternativni predstavi v abonmaju Moliere: GEORGE DANDIN ALI KAZNOVANI SOPROG - komedija, režija Dušan Mlakar
Hermann Broch: POVEST SLUŽKINJE ZERLINE - monodrama, režija Žarko Petan
ABONMA V TRSTU
Dosedanji abonenti lahko obnovijo abonma do 15. t. m. od 10. do 14. ure in od 17. do 19.30, ob sobotah od 10. do 14. ure po tel. 734265, pri blagajni Kulturnega doma, Ul. Petronio 4.
Vpisovanje novih abonentov od 16. t. m. dalje
ABONMA V GORICI
Vpisovanje abonentov od 12. t. m. vsak delavnik od 17.30 do 19. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure v Kulturnem domu, Ul. Brass 20, tel. 33288.
Abonenti imajo pri predstavah izven abonmaja 33% popusta
koncerti
Štivanska cerkev
V petek, 29. t. m., ob 20.30 bo na sporedu tretji in zadnji koncert klasične glasbe poletne sezone. Petite Ensamble bo izvajal Rossinijeve skladbe.
izleti
razne prireditve
V nedeljo, 18. t. m., bo ob 10. uri v Komnu zborovanje borcev Kosovelove brigade. Ob 14. uri odkritje obeležja padlima komandantu bataljona Romanu Malalanu iz Trebč in komisarju Radu Škrku iz Trnovce. Nastopili bosta Godba na pihala V. Parma iz Trebč in MePZ iz Trnovega. Ob 15. uri bo zborovanje vseh enot. Govorila bosta Ciril Zlobec in Fe-derico Vincenti. Vabljeni!
Skupnost vrtnarjev in vinogradnikov Union - Sv. Ivan, Vrdela in Podionjer vabi vinogradnike na predavanje o TRGATVI IN ALKOHOLNEM VRETJU, ki bo -v Ljudskem domu v Podlonjerju, Ul. Masaccio 24, v petek, 16. t. m., ob 20. uri. Predaval bo enolog Albano Bidasio iz Krmina.
včeraj - danes
Danes, SREDA, 14. septembra 1988
RASTKO
Sonce vzide ob 6.42 in zatone ob 19.18 - Dolžina dneva 12.36 - Luna vzide ob 9.58 in zatone ob 20.12.
Jutri, ČETRTEK, 15. septembra 1988
DOLORES
PLIMOVANJE DANES: ob 5.12 naj-nižje -38 cm, ob 11.32 najvišje 50 cm, ob
18.00	najnižje -42 cm, ob 23.54 najvišje 25 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 22,8 stopinje, zračni tlak 1007,3 mb pada, veter 10 km na uro jug, vlaga 76-odstot-na, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 23,2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Thomas Cuzziol, Luna Galiano, Matteo Chinnici, Leonardo Mo-setti.
UMRLI SO: 73-letna Doria Anzolo, 72-letni Lorenzo Esposito, 72-letni Adolfo Ciani, 67-letni Giovanni Battista Bertora, 55-letni Ferruccio Del Mestre, 63-letni Renato Marcusa, 36-letni Bruno Mondo, 66-letni Glauco Bidoli, 83-letni Antonio posarelli, 67-letni Giacomo Sferco, 77-let-ni Carlo Priora, 79-letna Eufemia Cala vd. Veronese, 87-letna Maria Saxida vd. Mazza, 72-lena Romana Dagnelut.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 12., do sobote,
17.	septembra 1988 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Dante 7, Ul. delUstria 18, UL. Alpi Giulie 2 (Altura), Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan).
BOLJUNEC (tel. 228124), SESLJAN (tel. 414068), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Ul. Dante 7, Ul. delUstria 18, Ul. Alpi Giulie 2 (Altura), Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan), Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11. Nočna služba - od 20.30 do 8.30
UL. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11.
BOLJUNEC (228124), SESLJAN (tel. 414068), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
prispevki
faJcrija
UL. SV. FRANČIŠKA 20
jutri, 15. t. m., ob 18. uri
Vas vabi na otvoritev skupinske slikarske razstave
»EX VOTO« in UMETNIKI
razstave
Kmečka zveza prireja v soboto, 17., in v nedeljo, 18. septembra, strokovno ekskurzijo po Gorenjski. Izletniki bodo šli v Križe pri Tržiču, kjer si bodo ogledali kmetijsko zadrugo, vrtnarijo Aljančič in pridelovanje zelenjave na polju, potem v Begunje, kjer bo ogled zaporov in Drage ter morebiti tudi Brezij, dalje tudi na Bled oz. na Selo, kjer bodo obiskali turistično in živinorejsko kmetijo. Prenočevanje v Radovljici. Naslednji dan ogled slapa Savice ter čebelarskega muzeja v Radovljici ali koroškega muzeja v Kropi. Odhod iz Trsta v soboto predvidoma ob
6.	ali 7. uri. Cena izleta 90.000 lir.
KD Primorsko-Mačkolje priredi izlet na Bled, Bohinj in slap Savice v nedeljo,
18.	t. m. Prostih je še nekaj mest. Pohitite! Vpisuje Danica, tel. 232114.
SPDT priredi v soboto in nedeljo, 17. in 18. septembra, izlet z osebnimi avtomobili na Planino Jezero, kjer bo srečanje s člani pobratenega društva Integral iz Ljubljane. Odhod ob 6.30 izpred sodne palače na Foru Ulpiano. Vpisovanje in informacije pri odbornikih Ugu Margonu (tel. 751617) in Mariu Miliču (tel. 229258) v večernih urah.
SKD Tabor, MPZ in ŽPZ vabijo vse , člane in prijatelje društva na piknik v nedeljo, 18. t. m., na Nanosu pri Abramovi domačiji - Jež. Udeleženci naj se javijo v baru Prosvetnega doma do petka, 16. t. m. Odhod z osebnimi avtomobili.
Zveza upokojencev 5PI-CGIL Nabrežina - Križ priredi izlet v Celje in okolico od 30. septembra do 2. oktobra. Informacije dobite na sedežu CGIL v Nabrežini od uradnih urah, tel. 200036.
V	TK Galeriji - UL sv. Frančiška 20 -
je na ogled razstava grafik slovenskih mojstrov.
V	konjušnici v Miramarskem Par*9!
je odprta razstava z naslovom NOVc MEJE V ARHITEKTURI, ki prikazu]6 stvaritve arhitekta Maksa FABIANIJA Urnik: od 10.30 do 18.30.
V	Kraškem muzeju v Repnu je odprt8 razstava ČLOVEK IN LES. Razstava bo odprta do 23. oktobra, pripravil jo je Od-sek za zgodovino pri Narodni in študij' ski knjižnici v sodelovanju z odborniš-tvom za kmetijstvo Tržaške pokrajine-Urnik: od ponedeljka do petka od 17. do
20.	ure, ob sobotah in nedeljah od 16. do
21.	ure.
Na sedežu Letoviščarske ustanove v Sesljanu razstavlja do 24. t. m. avstrijski umetnik Tassilo BLITTERSDORFF.
V	tržaški Občinski galeriji bo od če-trtka, 15., do ponedeljka, 25. t. m., razstavljala svoja dela slikarka Anita TO-NEATTI. Razstava bo odprta po običajnem urniku.
V	galeriji Cartesius - Ul. Marconi 16' je do 29. t. m. odprta razstava graverjev pod naslovom "Tri + Tri".
V	prostorih "Caffe Stella Polare" razstavlja svoja olja slikar Glauco DIMINI-Slike so na ogled do 3. oktobra vsak dan razen nedelje.
V	galeriji Torbandena bo od jutri, D-t. m., do 2. oktobra na ogled razstava slik umetnika Giuseppeja ZIGAINE.
čestitke
Danes praznuje rojstni dan naša draga žena, mama, nona in pranona ŠTEFANIJA ČUK. Še na mnoga zdrava leta ji kličejo mož Viktor, sin Bogdan in hči Dorina z družino.
mali oglasi
V	počastitev spomina Josipa Trampuža daruje Ivanka z družino 15.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina.
Namesto cvetja na grob pok. Jožeta Trampuža daruje družina Mislej 20.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina.
V	spomin na Pepija Trampuža darujeta Marija in Boris Škrk (Repen 130) 50.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina.
V	spomin na Julko Cijak in Ivanko Pirjevec darujeta Zofka in Miranda Kapun 20.000 lir za Godbeno društvo Prosek.
V	spomin na Ivanko Pirjevec darujeta Darja in Sonja 20.000 lir za Godbeno društvo Prosek.
V	spomin na Julko Cijak in Ivanko Pirjevec daruje Marija s Plača 30.000 lir za Godbeno društvo Prosek.
Enza z družino daruje 35.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Norma z družino daruje 100.000 lir za Skupnost družina Opčine.
N. N. daruje 200.000 lir za popravila študijev Radia Opčine.
Za sodelovanje ob blagoslovu nove cerkve v Cerovljah darujejo vaščani
150.000	lir za MPZ Fantje izpod Grmade.
OSMICO je odprl Rudi Petaros v Borštu.
OSMICO so odprli pri Čočevih v Bratu-ževi ulici v Doberdobu. Nudijo črno in belo vino.
OSMICO je odprl Jurij Stubelj v Šemp0' laju.
OSMICO je odprl v Zgoniku Miro Žigon.
OSMICO ima odprto Jožko Colja v Sa-matorci št. 21.
PRODAM šolske knjige prvega razreda trgovskega zavoda. Tel. 281920.
PRODAM knjige za klasični licej. Tel-211016 v večernih urah.
PRODAM knjige za srednje šole. Tel-772777 v večernih urah.
PRODAM knjige za trgovski zavod. Tel-728498.
PRODAM 10 petdesetlitrskih pletenk. Tel 040/227262.
PRODAM Hlavatyjeve akvarele: Devinski grad, Zima in Kraški motiv. T6I' 413142 od 19. do 21. ure.
PRODAM yamaho 550 XT v dobrem stanju. Tel. 300222 - Walter.
PRODAM yamaho tenere, letnik 1985 p° ugodni ceni. Tel. 418315 - urnik trgovine.
PRODAM renault 5TS, letnik 1981, Vte' voženih 76.000 km. Tel. 229234.
UGODNO PRODAM nov štedilnik 25.400 kal. za centralno ogrevanje s kurjavo na trda goriva. Tel. 228800.
NUJNO iščem knjige za tretji letnik h' govskega zavoda. Tel. 200564.
KUPIM knjige za tretji razred trgovskega zavoda. Tel. 228551.
GROZDJE za črno in belo vino prodan1 po dogovoru. Tel. od 7. do 8. ure zjutraj na št. 0481 /489530.
PRIDNO trgovsko pomočnico tako] za' posli trgovina z oblačili. Pismene p°' nudbe poslati na Oglasni oddelek Prl' morskega dnevnika, Ul. Montecchi • 34137 Trst, pod šifro "Trgovska pomočnica".
RESTAVRACIJA išče poklicno kuhanj Pisati na Oglasni oddelek Primorskeg dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trs . pod šifro "Kuharica".
MANJŠO hišo na Notranjskem, P11?}6 j no za vikend, v višini 850 m, v bliz1 Cerknice ugodno prodam. Tel. - UuD Ijana 003861/221217.
DEKLE išče stalno delo kot hišna P° močnica. Tel. 228834 ob uri kosila-
menjalnica
Ameriški dolar... Nemška marka .. Francoski frank .. Holandski florint Belgijski frank ...
Funt šterling....
Irski šterling...
Danska krona .... Grška drahma ... Kanadski dolar ..
1370.
745,-
217,—
660.—
35.—
2320.--
1980,—
191.
8,75
1090.
_________________________13. 9. I98H__
Japonski jen................
Švicarski frank ................. c't0
Avstrijski šiling........... .......
Norveška krona ............. 9 ,-
Švedska krona............... « 50
Portugalski eskudo ............ ^'5o
Avstralski dolar ........... 1 n 38
Debeli dinar.....................  'og
Drobni dinar................
BČIKB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
‘Velef.: Sedei oao*™°3\
Agencija Domjo	6l1
Agencija Rojan 4
Neposredni prenosi, komentarji in posebne oddaje
Olimpiada na TV zaslonu
Ženska in njena stvarnost
breda pahor
Koliko truda za olimpijsko zlato!
Stockholm (1912): zmagovita angleška ženska plavalna štaleta 4x100, ki je vzbudila polemike zaradi »prozornih« kopalk
Rim (1960): gazela Wilma Rudolph je osvojila 3 zlata in prišla v zgodovino ženskega športa kot prva zmagovita temnopolta tekačica
24. olimpijske igre so pred vrati. Začele se bodo čez nekaj dni (točneje v soboto, 17. t. m.) in trajale do 2. oktobra. Poudariti je treba, da je na teh olimpijskih igrah udeležba držav in športnikov zares velika, saj skoraj ni Prišlo do bojkotov. Televizijske mreže 50 poskrbele, da bodo čim popolneje Prenašale in posredovale tekme in športne dogodke z olimpijskih iger v Seulu. Prenosi bodo letos otežkočeni zaradi časovne razlike med Italijo in Južno Korejo, saj je kazalec na uri za celih devet ur premaknjen. Ko bo 25. septembra spet v veljavi sončna ura, Pa se bo razlika zmanjšala na osem ur. Ko bo torej v Seulu dan, bo pri nas noč, tako da se bodo televizijski neposredni prenosi olimpijskih iger zaceli okoli ene ure po polnoči.
Italijanski državni radio in televizija ter TV Koper in RTV Ljubljana so se na ta zanimiv dogodek temeljito pripravili. V Koreji bo za italijansko tele-vizijo delalo kar 85 ljudi, med kateri-roi bo 45 novinarjev vseh treh državnih televizijskih mrež. RAI bo v teh dveh tednih posvetila celih 285 ur olimpijskim igram, od teh bo 225 ur neposrednih prenosov. Znane so tudi cene za ta izredni podvig, saj bo RAI investirala v prenose s seulskih iger celih 12 milijard lir.
Programi na treh mrežah bodo razdeljeni tako, da bo RAI 2 prevzela najtežje delo, saj bo v oddaji Minuto per minuto oddajala vse športne dogodke neposredno. Prenos se bo pričel okoli Polnoči in bo trajal neprekinjeno celih t6 ur, tja do poznega popoldneva iste-9a dne. Prekinili ga bodo le za pred-Vajanje dnevnikov. RAI 1 bo ob 18.10 Predvajala dnevne povzetke tekem, RAI 3 pa bo razen posnetkov najvažnejših športnih dogodkov predvajala tudi oddajo Missione Seul, v kateri podo sodelovali najboljši italijanski športniki, ki bodo skupaj z Aldom Bis-cardijem iz Seula komentirali vsakodnevne rezultate.
Tudi radijski mreži RAI stereo 1 in “Al stereo 2 se bosta neposredno povezali s Seulom. Predvidenih je 140 ur direktnega prenosa, da bomo lahko tudi po radiu neposredno sledili doga-ianju na stadionih. Radijsko ekipo bo sestavljalo 30 ljudi. Za prenose v slovenščini bo poskrbel Saša Rudolf, ki
0 z drugimi novinarji in tehniki delal v t>eulu. RAI Stereonotte se bo z združenima mrežama vsak dan neposredno
povezala s Seulom od 4. ure do 5.45; pozneje (od 6.05 do 7. ure in še od 9. do 13. ure) pa bo oddajo iz Seula prenašali na RAI 1 prvi teden, drugi teden pa jo bodo predvajali na RAI 2. Poleg direktnih prenosov bodo na radijskih sporedih tudi razni komentarji iger in posameznih tekmovanj (tudi ti neposredno), in sicer v oddaji z naslovom Seul ‘88.
Za televizijsko siglo sta poskrbela režiser Nazzareno Balani (video) in znani glasbenik in producent Giorgio Moroder, ki je sestavil glasbeni del.
Tudi koprska televizija bo olimpijskim igram posvetila največji del televizijskih sporedov (neprekinjeno skoraj 24 ur na dan!). Po številu ur, ki bodo posvečene predvajanju športnih dogodkov, pa bo prekosila celo italijansko državno televizijo, saj je v teh šestnajstih dneh predvidenih celih 378 ur športa, od katerih bo 235 ur neposrednega prenosa (torej celih 17 ur dnevno). Prvi teden bodo gledalci na TV Koper neposredno sledili olimpijskim igram v Seulu od enih ponoči do 18.30, v drugem tedenu pa od polnoči do 16.30. Posnetke športnih dogodkov bodo nato oddajali do 23.30 prvi teden in do 22.30 drugi teden. Vsak dan bo ob 20.30 na sporedu rubrika s posebnimi prispevki, ki jih bodo iz Seula prispevali koprski dopisniki. Za boks in tenis bo odgovoren Rino Tommasi, za košarko pa priljubljena Sergij Tavčar in Dan Peterson, ki bo imel skupaj z Marcom Franciosom na razpolago tudi dve televizijski ekipi, s katerima bosta pripravljala intervjuje s športniki in predstavitve raznih tekmovanj.
Seveda bo tudi ljubljanska RTV sodelovala pri prenosu in poročanju s 24. olimpijskih iger, čeprav bo baje naloga zelo zahtevna zaradi organizacijskih, kadrovskih in finančnih problemov. Skoraj nepremostljive so bile težave zaradi velikih deviznih stroškov za potovanja, nakup televizijskih linij in najema tehnične opreme v Seulu, poleg tega pa je morala RTV Ljubljana zaradi jezika in različnih interesov do posameznih športnih panog prenose organizirati sama in ne v sodelovanju z ostalimi jugoslovanskimi televizijskimi mrežami.
Točnejši podatki o tekmovanjih v posameznih športnih panogah pa bodo vsak dan sproti objavljeni na straneh dnevnika, (iv-an)
Ko bi katera izmed superagresivnih in odličnih ameriških temnopoltih atletinj slišala izjave barona De Coubertina o vlogi žensk v športu, bi nedvomno prisostvovali razgibanemu prizoru. »Ustanovitelj« modernih olimpijskih iger je namreč na prvem srečanju, ki se je v popolni odsotnosti špor-
tnic odigralo v Atenah leta 1896, dejal, da imajo ženske samo nalogo, da ovenčajo zmagovalce.
Skoraj banalno bi bilo ugotavljanje, da se je v slabem stoletju marsikaj spremenilo v zvezi s položajem žensk tudi na športnem področju. Kot je precej odveč naglašanje, da športnik in
športnica nikakor ne tekmujeta v istih pogojih. Pa je oboje še vedno res, ko se najmnožičnejša ženska vrsta doslej vestno in zagrizeno pripravlja na nastop na 24. olimpijskih igrah, ki bodo od 17. t. m. v južnokorejskem Seulu.
Zelo osnovano razpravo o pomenu športa danes, tudi z vidika ekonomske vrednosti, bi si tokrat odmislili, temveč bi zadevo obarvali v rožnato, ki z avtoironično izbiro označuje žensko stvarnost. In prodor žensk v svet športa, ki je bil zasnovan po meri in merilih virilnosti, še zdaleka ni bil rožnat. V trdovratnih prizadevanjih, da bi si izborile možnost za nastop na primer na olimpiadi, so sevede prevzele tudi številne slabosti ter neljube zakonitosti, ki dandanes vladajo v precej neizprosnem svetu vrhunskega športa. Kot na drugih področjih, pa se je tudi na športnem pokazalo, da trenutno znajo ženske bolje izkoristiti vse značilnosti morebitnih prednosti kot tudi dosedanjih ovir.
Vsekakor pa ostaja dejstvo, da so morale ženske precej odločno nastopiti, preden so jim po kapljicah začeli odmerjati pravico za nastope na največjih športnih srečanjih. Po zaslugi angleških sufražetk in neomajne Charlotte Cooper, trikratne zmagovalke teniškega turnirja v Wimbledonu, ki je svoji zbirki hotela dodati še olimpijsko zlato, so nekaj športnic dodatno vpisali na pariške olimpijske igre leta 1900. Zelo postopoma in ob velikih polemikah se je večalo število ženskih olimpijskih panog, nekatere so v procesu presnavljanja zbrisali s seznama, kot prav »usodni« tenis.
Med pomembne dosežke, ob športnih seveda, ki jih gre pripisati športnicam, njihovim trenerjem in vsemu osebju, ki jih spremlja na njihovi nelahki poti, sodi tudi odprava številnih predsodkov na račun ženskega zdravja ter predvsem materinstva. Vrhunske športnice so dokazale, da se da združiti nezdružljivo — biti mati in biti svetovna rekorderka. Ta medalja ima seveda tudi senčno plat, ki se v tem primeru kaže po eni strani v obvezi o dokazovanju ženskosti (preko raznih pregledov), po drugi pa v nevarnem igranju s svojim telesom.
V Seulu bodo športnice v ospredju: zaradi množičnosti, zaradi rezultatov in ne nazadnje zaradi nastopa. V dolgih desetletjih so ženske osvojile pravila igre, tudi naslovne vloge.

X
RAI 1
RAI 2
ta:
RAI 3
RTV Ljubljana
TV Koper
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Portomatto
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - tri minute...
14.00	Variete: Portomatto (2. del)
14.15	Film: Franco e Ciccio... ladro e
guardia (kom., It. 1969, r. Marcel-lo Ciorciolini, i. Franco Franchi, Ciccio Ingrassia)
16.00	Variete: Tanti varieta di ricordi (ured. Ascania Baldasseroni)
12-00 Dokumentarec: L Italia del Po
12.30	Nanizanka: Emil - Ubriacatura di ciliege
18.40	Risanka: L ispettore Gadget
18.40	Filmska oddaja: Di paesi di citta
18.40	Almanah in Dnevnik
20.30	Nanizanka: La signora in giallo
21.20	Opera buffa: La scala di seta _ (glasba Gioacchino Rossini)
22.30	Dnevnik - večerne vesti
22.40	Filmske novosti
22.45	Športna oddaja: Športna sreda, vmes boks (iz Gubbia)
^.00 Dnevnik - zadnje vesti 0.10 Šport: SP v hokeju, Italija-Špani-ja (iz La Corune)
11.50	Nadaljevanka: Pinocchio (3. del)
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Nanizanka: Saranno famosi - II vecchio gioco della palla
14.30	Dnevnik
14.40	Variete: II piacere dell estate (vodita Patrizia Pellegrino in Luca Raffaelli)
16.15	Šport: golf (iz Arabelle)
16.40	Film: La maschera sul cuore (pust., Fr. 1942, r. Abel Gance, i. Assia Noriš, Ferdinand Gravey)
18.20	Dnevnik - športne vesti
18.35	Nanizanka: II commissario Kbs-ter
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Film: Una morte di troppo (dram., Fr. 1985 r. Claude Chab-rol, i. Jean Poiret, Stephane Audran)
22.20	Dnevnik - večerne vesti
22.35	Kabaret: Monterosa 84
23.25	Dnevnik - zadnje vesti
23.35	Dok.: Le grandi inchieste (ured. Sandro Spina)
0.15 Film: Giorno di paga (krim., ZDA 1973, r. Daryl Duke, i. Rip Torn, Ahna Capri)
12.00	Aktualno: Magazine3
14.00	Deželne vesti
14.10 Glasbena oddaja: recital Luciana Pavarottija
15.25	Šport: kolesarstvo (iz Bassana)
15.45	Šport: climbming (iz Arca)
15.55	Film: Ettore Fieramosca (zgod, It. 1938, r. Alessandro Blasetti, i. Gino Cervi, Elisa Cegani)
17.20	Glasbena oddaja: Speciale Jeans
17.55	Dok.: La grande avventura dell'-Himalaya (3. del)
18.45	Športna oddaja: Derby (vodi Aldo Biscardi)
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Dok.: 20 let prej - Drobci
20.00	Inf. odd.: Otroški laboratorij
20.30	Aktualno: Presentazione missione Seul
20.55	Šport: nogomet, Anglija-Danska (prijateljska tekma, iz Wemble-ya)
22.45	Nanizanka: Professione pericolo
23.35	Kult. odd.: Una sera, un libro
23.50	Dnevnik - zadnje vesti
0.05 Dok.: Dvajset let prej - Drobci
10.00	Mozaik. TV drama: Življenje v pokopališki ulici (ponovitev)
11.15	Aktualna oddaja: Osmi dan (ponovitev)
16.25	Mozaik (ponovitev)
17.05	Tečaj angleščine
17.30	Spored za otroke in mlade: Abeceda na polju in v gozdu
17.50	Nadaljevanka: Mladost na stopnicah (Anton Ingolič, 2. del)
18.15	Izobraževalna serija: Izgubljena govorica (2. del)
18.45	Risanka
19.00	Vreme in Obzornik
19.13 TV Okno in Zrno
19.30	Dnevnik
19.55	Vremenska napoved
20.05	Film tedna: Na vmesnem tiru (dram., ZRN 1978, r. VVolfgang Staudte, i. Mel Ferrer, Pola Kin-ski)
21.55	Plesni nokturno: On (glasba Bora Turela, pleše Jasna Knez, rež. Vojko Boštjančič)
22.05	Dnevnik
22.20	Dokumentarec: Uršlja gora
23.00	Video strani
13.30	TVD Novice
13.40	Boks: kat. velter, Francesco Da-miani-Tyrell Biggs in Buddy McGruit-Meldrick Taylor (pon.)
15.30	Športna oddaja: Juke Box
16.00	Šport: avtomobilizem - Formula Indy (ponovitev)
17.00	Reportaže: Šport spektakel
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji med drugim: SESLJAN — Projekt o ureditvi Ses-ijanskega zaliva, ki je lahko izziv (intervju z Vitom Svetino)
TRST — Novi servisi telefonske družbe SIP
TRST — Pomembna razstava v galeriji Cartesius
19.30	TVD Stičišče
20.00	Nan.: I ragazzi del sabato sera
20.30	Šport: plavanje - Olimpic Trials ZDA (prenos iz Austina)
22.30	Dnevnik
22.40	Športne vesti: Šport time
22.55	Reportaže: Šport spektakel
Lij CANALE 5
8.00 Nanizanke: II Kildare, 8.30 L nella prateria, 9. rie di vita, 9.55 A
10.35 Kviza: Cantand tando, 11.15 Tr miglia
12.00 Nanizanki: Stre amore, 12.30 Hol 3.30 Kviza: Čari ge 14.15 Gioco deli pie
5-00 Film: II princip dente (kom., ZD, r. R. Thorpe, i. A.
. E.Purdom)
2.15 Kviza: Doppio s 17.45 Cest la vie 8-15 Nanizanki: Lov<
.	19.15 Časa Viane
•45 Kviz: Tra mogli«
on rito
•30 Film: Pizza Coi on (dram., It. 1 Damiano Dami Michele Placido •20 Nogomet: Hola: Wales (prenos i n sterdama)
•20 Rubrika: Premi U,30 Film: La terza (krim., ZDA 1! Hubert Cornfi Onn K^mond O Brier ^■00 Nanizanka: Sull de della Califorr
^ RETEOUATTRO
8.30 Nanizanka: II santo 9.35 Film: Ciao ciao barabina (kom., It. 1959, r. Sergio Grieco, i. Elsa Martinelli)
11.30	Nan.: Cannon, 12.30 New York New York,
13.30	Sentieri, 14.30 Bonanza, 15.30 La grande vallata, 16.30 In časa Lawrence,
17.30	Mary Tyler Moore, 18.00 Dalle 9 alle 5 orario continuato,
18.30	Lou Grant, 19.30 Gli intoccabili
20.30	Film: Appuntamento sotto il letto (kom., ZDA 1968, r. Melville Shavelson, i. Lucille Bali, Henry Fonda)
23.00	Nanizanka: Alfred Hitchcock presenta
23.30	Dokumentarec: Vojna v Vietnamu
24.00	Film:	The Jesse
Owens Story (biogr., ZDA 1984, r. R. Irving, i. D. Harewood)
1.25 Nanizanka: Vegas
p^> ITALIA 1____________
7.15	Risanke: Belle e Se-bastien, 7.45 Rascal
8.15	Nanizanke: Super-man, 8.45 Buck Rogers, 9.30 La donna bionica,
10.20 Flipper, 11.00 Riptide, 12.00 Flazzard
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Fa-mily, Lady Lovely
14.00	Glasbena oddaja: Dee-jay Beach
15.00	Nanizanka: Hardcas-tle & McCormick
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Mio mini pony, Po-lianna, Rudy, Ghost-busters
18.30	Nanizanki: Magnum P.I., 19.30 Happy Days
20.00	Risanka: Una per tutte, tutte per una
20.30	Film: Spehamo che sia vacanza (kom., It. 1986, r. Vittorio De Sisti, i. Jerry Cala)
22.15 Nanizanka: Zanzibar
22.45 Variete: Dibattito
23.00	Aktualno: Giorni di gloria
24.00	Rubrika: Premiere
0.10 Film: Luomo che ucci-
se Liberty Valance (vestern, ZDA 1962, r. John Ford, i. John Wayne)
Jguijl TELEPADOVA
12.30	Nadaljevanka: I Ryan
13.30	Risanke
14.15 Nad.: Un vita da vive-re, 15.10 Ciranda de
Pedra, 16.30 Piume e paillettes
17.30	Dokumentarec
18.00	Risanke
20.00	Nanizanka: Sguadra speciale anticrimine
20.30	Film: lo non scappo... fuggo (kom., It. 1971, r. F. Prosperi, i. A. Nos-chese)
22.30	Kviz: Colpo grosso
23.30	Oddaja o ribolovu
24.00	Nanizanka: Switch 1.00 Film
I % TELEFRIULI
13.30	Nad.: Leonela, 14.30 Cuori nella tempesta
15.30	Rubrika: Parola mia
16.30	Glas. odd.: Musič box
18.15 Nadaljevanka: II furto
della Gioconda
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Nanizanka: Lui, lei e glialtri
20.30	Film: La gatta graffia (krim., Fr. 1960, r. Henri Decoin, i. Francoise Arnoul Horst)
22.00	Športna rubrika
22.30	Dnevnik
23.00	Nanizanka: Si e giova-ni solo due volte
23.30	Dražba
24.00	Inf. odd.: News
!	TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, koledarček; 8.10 Zbornik: Problemi sodobne družbe, (9.00) Kuharska potovnica; 10.00 Dnevni pregled deželnega tiska; 10.10 Koncert v stolnici sv. Justa v Trstu: Komorni orkester iz Budimpešte in zbor Cappella Civica; 12.40 V prostem času; 13.20 Koncert: mešani zbor Pro Arte iz Gradca; 13.40 Glasbeni listi; 14.00 Deželna kronika; 14.30 Glasbene diagonale; 16.00 V objemu gora; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Slovensko slovstvo v filmu; 18.20 Glasbeni listi.
LJUBLJANA
5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Za knjižne molje; 8.30 Instrumenti; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Turistični napotki; 10.05 Rezervirano za; 10.40 Lokalne radijske postaje; 11.05 Danes smo izbrali; 12.10 Pod marelo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pojemo in godemo; 13.30 Melodije; 14.05 Mehurčki; 14.20 Iz del Glasbene mladine; 14.45 Mozaik; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18.00 Ansambel Stoparji; 18.15 Naš gost; 18.30 Ljudska tema; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Koncert za besedo; 20.25 Naši interpreti; 21.05 Operna glasba; 22.30 Znane melodije; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled dnevnega tiska;
13.00	Na valu Radia Koper; 14.40 Teme v živo: zanimivosti, reportaže in pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Inf. odd.: Primorski dnevnik; 17.00 Glasbeni kiosk; 17.40 Aktualna tema; 18.00 V ritmu; 18.35 Popevke po telefonu; 19.00 Prenos Radia Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.25 Koledarček; 7.35 Naše poletje; 7.45 Razglednica; 8.00 Otroški spored; 8.15 Naj... program; 8.20 Pesem tedna; 8.40 Glasba; 9.15 Carosello Curci; 9.32 Fee-ling v glasbi; 9.45 Ansambel Casadei;
10.00	Na prvi strani; 10.10 Srečanja;
10.40	Vstop prost; 11.00 Superpass;
12.00	Glasba po željah; 14.00 Srečanje s Kompasom; 14.45 Edig Galletti; 15.55 Popevka tedna; 16.05 Glasba; 17.00 Bubbling; 17.33 Hot 20; 18.00 Glasba; .18.30 Musič business.
RADIO OPČINE
10.00 Za vsakogar nekaj; 12.00 Glasbeni mozaik; 19.00 Glasba po željah;
20.40	Pogovor z odvetnikom; 21.00 Ostali Trst, nato Nočni glasbeni spored.
Nejevolja in slabo informiranje o novih hitrostnih predpisih
Nedavna ponovna sprememba hit-•rostnih omejitev spravlja v slabo voljo mnoge avtomobiliste. "Polžev" odlok bo odslej veljal le ob vikendih in praznikih, ob delavnikih pa bodo neučakani šoferji lahko dajali znova duš-ka svoji strasti po (relativno) hitri vožnji.
Pri tem pa se postavlja še drug problem. Vsi sicer dobro vemo, da meljejo mlini italijanske birokracije s pravo polževo hitrostjo. Toda turist, ki se pripelje čez mejo v našo državo, tega navadno ne ve, ko ga ob robu cestišča pričaka tabla, na kateri so zabeleženi še poletni hitrostni predpisi, ki niso več v veljavi. Včeraj smo se zapeljali do mednarodnih mejnih prehodov pri Vrtojbi in pri Rdeči hiši in ugotovili, da pristojni organi še niso zamenjali starih tabel. Pozanimali smo se pri go-riškem vodstvu cestnega podjetja ANAS, ki je pristojno za zamenjavo cestnih oznak. Odgovorili so nam, da so sicer že seznanjeni s potrebo po zamenjavi, toda točnejših navodil in novih tabel še niso dobili.
Res je, da mora ministrski odlok potrditi Parlament in da se zato predpisi o hitrosti utegnejo še spremeniti. Vendar bi bilo najbrž prav o veljavnih, pa čeprav mogoče začasnih prepisih, na primeren način seznaniti tujce ob prihodu v državo. Nova določila so že itak dovolj zapletena, tako da res ni treba tujcem povzročati dodatne zmede z zastarelimi omejitvami.
Ob pomanjkanju ustreznih pobud s strani drugih organov, nam je načelnik goriške obmejne policije dr. Leo včeraj povedal, da se zanima za mož-
Novi predpisi, a še vedno stara tabla na prehodu pri Vrtojbi (foto Čubej)
nost, da bi tujim avtomobilistom ob prihodu delili vsaj ciklostiliran letak z informacijo o novih dokaj zapletenih predpisih. Prizadevanje je hvalevredno, še posebno ko skuša zapolniti vrzeli s strani drugih. Prav pa bi bilo, ko
bi za informiranje tujcev pravočasno poskrbeli za to pristojni organi.
Poleg težav tujcem so novi predpisi povzročili tudi negodovanje domačih voznikov. Avtoprevozniki se hudujejo, da jih bodo hitrostne omejitve ekonomsko oškodovale. Te dni se je oglasil tudi goriški Avtomobilski klub in sestavil protestno poročilo, v katerem očita politikom nerodno in neprofesionalno vtikanje v prometne zadeve. Goriška sekcija ACI odklanja Ferrijev poletni odlok, saj trdi, da se bodo z njim okoristili le tovarniški obrati, v katerih izdelujejo cestne oznake in table. Hkrati kritizira tudi nedavni "popravek" odloka, saj naj bi bilo statistično dognano, da narase število prometnih nesreč ob nedeljah in praznikih le za en odstotek.
Nove hitrostne omejitve bodo dodatno obremenile prometno policijo in karabinjerje, ki bodo morali še pazljiveje opazovati neukrotljive šoferje. To bo po mnenju ACI stalo državo težkih milijonov. Nič spodbudnejše ni dejstvo, da bo treba vse tujce ob vhodu v Italijo seznaniti z novimi predpisi in vozniškim koledarjem. Avtomobilski klub se zavzema za uvedbo drugačnih predpisov, ki bi omejili število nesreč: letos je že predložil zakonski osnutek za boljšo cestno vzgojo in odločno podpira uvedbo varnostnih pasov, protialkoholnih testov in strožjih vozniških izpitov. Proti novim hitrostnim predpisom pa napoveduje pobiranje podpisov za referendum, ki bi zahteval ukinitev spornega zakonskega odloka.
Fotografije Milenka Pegana v galeriji letališča v Ronkah
V galeriji letališča v Ronkah so v teh dneh odprli fotografsko razstavo novogoriškega mojstra fotografije Milenka Pegana, ki ga goriški Ijubitelji-fotografije dobro poznajo zaradi njegove vsestranske in nesebične pomoči, ki jim jo je izkazal v zadnjih letih. Ob sobotnem odprtju razstave, za katero je poskrbela fotografska galerija Incontro iz Ronk, je sam Pegan obrazložil prehod iz črnobele v barvno tehniko, s katero se v zadnjem času predstavlja širšemu občinstvu.
Za svoje večletno delo na tem področju je bil Milenko Pegan večkrat nagrajen in sodeloval na številnih skupinskih in samostojnih razstavah.
Med najpomebnejše zadnjega obdobja prav gotovo sodi razstava v goriš-kem avditoriju, ki jo je ob Dnevu slovenske kulture pripravila Zveza slovenskih kulturnih društev.
Novogoriški fotografski mojster se na razstavi v Ronkah predstavlja s trojno tematiko: rujem, morskimi odsevi in železom, v katerih izstopa tankočutnost in navezanost na primorski prostor, Peganov detaljski svet, barva in igrivost narave. Skratka, zanimiva fotografska razstava, ki si jo velja ogledati.
razna obvestila
Pred zasedanjem mešane komisije v Umagu
Zahteve avtoprevoznikov
Množica na pogrebu v Sovodnjah
Zadnja pot Janka Cotiča
V začetku prihodnjega tedna, 19. in 20. septembra, se bo v Umagu sestala mešana italijansko-jugoslovanska komisija in razpravljala o odprtih vprašanjih avtoprevozništva med državama. Goriški avtoprevozniki, ki se že dalj časa pritožujejo zaradi zapostavljenosti v primerjavi z jugoslovanskimi kolegi, so ob tej priložnosti strnili svoje zahteve v celovit dokument in ga posredovali tako Trgovinski zbornici kot ministrstvoma za prevoze in za zunanje zadeve. Od italijanskih vladnih predstavnikov pričakujejo, da bi predloge, ki zanimajo približno 200 večjih in manjših prevoznih podjetij na Goriškem, iznesli in zagovarjali na srečanju mešane komisije.
Po kratkem pregledu vzrokov, zaradi katerih je po mnenju tukajšnjih prevoznikov stanje danes neuravnovešeno - predvsem gre za notranje jugoslovanske predpise, ki onemogočajo plačevanje storitev, ki jih italijanska podjetja opravijo v tujini -, navajajo pet predlogov za odpravo razlik.
Predvsem naj bi kontingente za prevozna dovoljenja določali vsake tri mesece, da bi zagotovili paritetnejšo izrabo v teku leta. Sedanji kontingenti naj bi bili preveliki glede na dejanski obseg prometa in bi zato ne smeli izdajati novih dovoljenj, ko bi ob trimesečnih preverjanjih ugotovili, da njihova izraba ni paritetna.
Optimalna dokončna rešitev za odpravo osnovnega problema bi bila v uvedbi posebnega računa za kompenzacijo plačil tudi v avtoprevozništvu,
kar bi rešilo problem današnjih jugoslovanskih valutnih omejitev.
Avtoprevozniki zahtevajo nadalje poostritev carinskega nadzorstva nad jugoslovanskimi kolegi. Trgovinski zbornici predlagajo raziskavo o obsegu prometa, narodnosti prevoznika, vrsti blaga in drugih povezanih podatkih, da bi v okviru mešane komisije imeli jasnejšo predstavo o današnjem stanju v prometu. Končno, zahtevajo obojestransko ukinitev danes obstoječih "fiksnih" pristojbin v obeh državah, kar zadeva italijanske prevoznike v Jugoslaviji pa zmanjšanje cestnin, ki naj bodo enake tako za tuje kot domače prevoznike.
Ladje z odpadki ne bo v Trzic
Ladje Karin B ne bo v Tržič. To je včeraj v. Rimu povedal minister za okolje Giorgio Ruffolo deželnemu odborniku za okolje FJK Armandu Angeliju. Ta je ministru povedal zakaj je treba Tržič odpisati.
Ce te ladje ne bo v Tržič pa ni rečeno, da ne bo sem priplula kaka druga. Minister Ruffolo je namreč povedal, da proti Italiji plujejo druge ladje z odpadki. Vlada bo pripravila ustrezni načrt.Prav zaradi tega so v Tržiču zelo zaskrbljeni. Včeraj so protestirali naravovarstneniki, odklonilna stališča pa so zavzeli na Občini ter vodstvo Pristaniške ustanove.
Velika množica se je včeraj zbrala v Sovodnjah, da bi pospremila na zadnji poti vsestransko angažiranega in priljubljenega Janka Cotiča. Niti nenadna ploha ni razpršila ganjenih ljudi, ki so prišli od vsepovsod poslednjič pozdravit prijatelja in pokončnega Slovenca. Pogreba so se udeležili predstavniki številnih kulturnih, športnih in lovskih društev z Goriškega in Novogoriškega.
Po obredu, ki ga je imel sovodenjski župnik Marjan Komjanc, se je ob odprtem grobu poslovilo od Janka Cotiča pet govornikov. Najprej je spregovoril sovodenjski župan Vid Primožič, ki se je zahvalil pokojnemu za ves trud, ki ga je vlagal vsepovsod. Označil ga je kot izrednega javnega političnega in kulturnega delavca, ki je
umrl prav na balinarskem igrišču za izgradnjo katerega je sam nosil največ zaslug.
Odgovorni urednik našega dnevnika Marko Waltritsch je poudaril Jankov živahen značaj, poln vsestranske aktivnosti ter njegov nasmejan in veder obraz. V njem je bilo, je dejal Wal-tritsch, nekaj, kar ga je gnalo vseskozi naprej. Aktivno je sodeloval v narodnoosvobodilni vojni, postal je član občinskega sveta, kar 24 let je bil sovodenjski podžupan. Aktiven v domačem prosvetnem in športnem društvu, eden izmed pobudnikov za izgradnjo Kulturnega doma, tudi kot upokojenec ni vrgel puške v koruzo in še bi lahko naštevali.
Nato je spregovoril predsednik go-riških upokojencev Miladin Černe, ki je počastil spomin velikega prijatelja in stebra društva upokojencev. V srcu vseh bo ostala velika praznina, je dejal Černe, saj ne bomo več poslušali Goličevega navdušenega igranja na harmoniko.
Pokojnikovemu spominu sta se nato poklonila še predsednik občinskega odbora zveze borcev iz Nove Gorice Aleksander Krpan in predsednik lovske družine Doberdob Jože Pahor. Janku Cotiču so v slovo zapeli tudi člani nekdanjega sovodenjskega noneta, suhi streli lovskih pušk pa so pozdravili dragega Janka, ki je gotovo odšel na večna lovišča. Naj mu bo lahka sovodenjska zemlja, ki jo je tako ljubil.
V Doberdobu potrdili vezi s krvodajalci iz Kranja in Kamnika
Krvodajalci pobrateni v humanosti
Doberdobska sekčija Združenja prostovoljnih krvodajalcev je v soboto imela v gosteh krvodajalce iz Kranja in Kamnika, ki delujejo v okviru tamkajšnjih organizacij Rdečega križa. Priložnost za obisk je bila slovesnost ob potrditvi pobratenja med krvodajalci vseh treh krajev. Potem ko so že pred časom navezali prve stike in imeli prva srečanja, so se krvodajalci iz Doberdoba, Kranja in Kamnika pobratili na slovesnosti 4. junija letos, v soboto pa so s povratnim obiskom in ponovno izmenjavo listin potrdili že takrat sprejeto obvezo o sodelovanju.
Najslovesnejši del celodnevnega srečanja je potekal v doberdobski župnijski dvorani, pod geslom "pobrateni v humanosti". V teh preprostih besedah je strnjeno bistvo krvodajalskega delovanja, ki ima kot glavni cilj pomoč sočloveku. Predsednik domačih krvodajalcev Jože Ferletič je v svojem pozdravnem govoru poudaril ta solidarnostni pomen delovanja, ki ne pozna razlik med ljudmi, niti državnih meja ali kakršnihkoli drugih pregrad. Če določene pregrade med ljudmi še obstajajo, je tudi zasluga krvodajalskih srečanj, da se postopoma odpravljajo. Zato so doberdobski krvodajalci navezali številne stike s sorodnimi združenji v Sloveniji in Hrvatski,
zato so se tudi odločili, da te stike s pobratenjem še poglobijo.
Ob izmenjavi listin o pobratenju sta na kratko spregovorila tudi predsednik kranjskih krvodajalcev Jože Alj on in podpredsednica Rdečega križa iz Kamnika dr. Jula Šušter. Zahvalila sta se za topel sprejem in izrekla željo, da
bi takih prijetnih srečanj bilo v bodoče čim več. Na prireditvi je bila prisotna tudi predsednica Rdečega križa Slovenije dr. Ivica Žnideršič, ki je do-berdobskemu županu dr. Mariu Lavrenčiču podelila republiško priznanje za zasluge doberdobskih krvodajalcev. Plaketo Rdečega križa je prejel tudi
predsednik Ferletič. Med gosti na prireditvi so bili tudi član vsedržavnega odbora italijanske krvodajalske zveze FIDAS Riccardo Braulin, predsednik tržiške sekcije Aldo Malaroda in predstavnik novogoriškega Rdečega križa Ivan Šinigoj.
Prireditev, ki so se je poleg krvodajalcev udeležili tudi številni doberdobski občani, je popestril kulturni program, ki so ga izvedli mešani pevski zbor Hrast pod vodstvom Lucije Lavrenčič, moški zbor Jezero pod vodstvom Ivana Klanjščka ter mladinska godba na pihala Kras pod taktirko Stojana Ristovskega.
Slovesnejšemu dopoldanskemu delu, ki se je pričel s srečanjem v občinskem parku in položitvijo venca k spomeniku padlim, je nato sledil dru-žabnejši del srečanja s skupnim kosilom. Popoldne so se krvodajalci odpeljali na skupen izlet, nato pa srečanje zaključili v poznih večernih urah, ko so v sproščenem vzdušju stekli prijateljski pogovori in družabnost. Preko gotovo pomembnih uradnih obvez o sodelovanju je prav v tem delu prišla do izraza človeška vsebina pobratenja, navezovanja novih poznanstev in sklepanje prijateljskih vezi med ljudmi, ki živijo sicer nekoliko oddaljeni drugi od drugih, jih pa veže poleg jezika tudi zavzetost za pomoč sočloveku.
Izmenjava listin med predsedniki treh krvodajalskih združenj (foto Marinčič)
Upravni odbor Kulturnega doma v
Gorici obvešča zainteresirana športna društva, da zapade 17. t. m. rok za predstavitev pisnih prošenj za uporabo telovadnice v športni sezoni 1988/89.
Glasbena matica sporoča, da je vpisovanje v šolo do 14. 9. 1988 (od ponedeljka do petka) na sedežu v Ul. Croce 3, od 10-do 12. ure ter od 14. do 16. ure.
Kmečka zveza obvešča upokojence, da izpolnjuje obrazce, ki jih zavod za socialno skrbstvo INPS pošilja za ugotavljanje dohodkov.
Občina Doberdob prireja 24. in 25. septembra dvodnevni izlet za upokojence na Južno Tirolsko in Tridentinsko. Cena izleta znaša 106 tisoč lir, zainteresirani lahko vplačilo poravnajo na občini vsak dan od 7. do 10. ure do vključno 15. septembra. Na razpolago je le še malo mest, zato je treba pohiteti z vpisom.
Slovenski dijaški dom S. Gregorčič (Ul. Montesanto 84, tel. 83495) sprejema vpise za šolsko leto 1988/89, vsak dan od 10. do 13. ure. Prijavijo se lahko študentje, dijaki in učenci osnovnih šol.
včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada v tednu od 4. 9. do 10. 9. 1988.
OKLICI: natakar Maurizio Tuni in natakarica Anna Maria Ouarta, uradnik Luca Castellan in delavka Lorella Sarti, zidar Lodovico Cardegna in delavka Gi-useppina Collenz, geolog Stellio Cabass in uradnica Adele Marizza.
POROČILI SO SE: uradnik Roberto Giannelli in kirurg Silvia Foladore, karabinjer Remo Di Giacomo in uradnica Lorella Sarti, karabinjer Remo Casavecchia in Manuela Gonnelli, oficir Rodolfo Co-ceancig in brezposelna Giacomina Ricci-ardi, pismonoša Franco de Colle in gospodinja Violetta Lovini.
______________kino________________
Gorica
CORSO Danes zaprto. Jutri: 18.00-22.00 »Scuola di polizia n. 5«.
VERDI 18.00-22.00 »Poltergaist III.«. Pre' povedan mladini pod 14. letom. VITTORIA 16.00-22.00 »La grande orgia
della sguadra del sesso«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Krmin
LETNI KINO 20.30 »Peter Pan«. WaR Disney.
Nova Gorica
SOČA 18.30 »Neverjetni Malcolm«, 20.30 »Srečen božič gospod Lawrence«. DESKLE 19.30 »Karate policaj«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Tavasani - Korzo Italia 10 - tel. 845/
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
San Nicolo - Ul. I. Maggio 94 -	'
790338.
I_________pogrebi___________I
Danes ob 12. uri Rosa Marvin vf*'.4% monti iz stanovanja v Ul. Riston cerkev pri Sveti Ani in na goriško p pališče.
Slovenska sekcija PSI iz Sovo ® ^ sočustvuje s svojci ob izgubi sv0)® a ustanovitelja in člana Janka Co
Ob zaključku mednarodne literarne nagrade
Vilenica ni samo srednjeevropska utopija
Vilenica 88. Končala se je v soboto s tradicionalnim piknikom pred kraško jamo, z literarnim večerom slovenskih Pesnikov, koncertom Tržaškega okteta lr>, seveda, podelitvijo priznanja letoš-njemu nagrajencu, madžarskemu pisatelju Petru Esterhazyju. Do tu nič presenetljivega, saj je veliko podobnih Pisateljskih srečanj, ki bolj ali manj šarmirajo s svojo umetniško povednos-ijo in bolj ali manj imenitno združbo. ^ vendar bi se dalo reči, da je Vilenica nekaj posebnega. V prvi vrsti, ker le nastala in dobila ime po kraški lami, streljaj od Trsta, in drugič zato, ker skuša odstraniti prah in odpreti skrinjo »srednjeevropske duhovnosti«. Skratka, dva elementa, ki sta tako zelo slovenska, a hkrati mednarodna, kot je tudi dejansko bila mednarodna letošnja prireditev.
Množina evropskih pisateljev (iz 13 evropskih dežel, ne držav kot bi rekel Veno Taufer) je letos doživljala yilenico v zares »pravem« duhu, bila je resnično pisateljsko srečanje. Vsega je bilo dovolj, a obenem ne preveč, kar je za taka srečanja prava redkost: Pravšnja mera uradnosti, sprejemov, literarnih branj in družabnosti. Organizacija Društva slovenskih pisateljev (ki se na vabilih pojavlja kot edini prireditelj, a vemo, da sodeluje pri tem še več dejavnikov) je bila zelo dostojna in tako rekoč nevsiljiva. Če pa je srečanje v resnici obudilo srednjeevropski kulturni spomin, to je drugo vPrašanje in zdi se mi, da ni niti toliko Pomembno, saj se nekateri elementi te skupne misli ponujajo kar sami od sebe, po drugi strani pa je toliko ločnic, ki bi lahko poudarjale nasprotno. Nesporno pa je, da ta prostor tako ali drugače obstaja in to ne samo na ravni utopije ali intelektualne fikcije.
. Že sama uvodna razprava v Cankarjevem domu o diaspori kot izzivu je Pokazala na nekaj tragičnih sorodnos-U. Veno Taufer, Boris Pahor, Ciril Zlobec in Bogdan Pogačnik so govorili o nekaterih vidikih slovenske diaspore Pahor predvsem o tragiki življenja na koroškem, Tržaškem in v zdomstvu — arHentinska diaspora), drugi so diasporo implicirali na pisatelja, ki je danes ujec v vsakem socialnem okolju, opi-sali degradacijo srednjeevropske lite-tature, govorili o diaspori kot eksi-siencialnem problemu, različnih vrstah emigrantov, opozorili na časovno opredeljenost diaspor, itd. Skratka raz-niišljanja, ki bi morala naleteti na opazne odmeve, kajti zdi se, da živijo vsak posameznik, narodi in družbe iz dneva v dan v nekakšni diaspori.
Vilenica 88 v petek. Zjutraj je v k-okvi sprejel udeležence krajevni Predstavnik Ladislav Mljač in jih z
Udeleženci Vilenice v Boljuncu
domačini pogostil, Peter Esterhazy pa je nato imel v starodavni utrdbi (služila je za obrambo proti Turkom) tiskovno konferenco. Nekaj značilnih stavkov: verjamem v Srednjo Evropo kot neutopični pojav, v nasprotju s Handkejem, ki še išče svoje korenine, je meni ta zemljepis danost. Kljub temu pa se mi zdi, da živim na razvalinah, kajti Evropa je kulturna razvalina. In o spremembah v državah socialnega realizma? Te države so grajene na laži, nekaj se vendarle spreminja, a
(Foto Magajna)
vse je laž in človek se mora, če mu je to sploh mogoče, sam v sebi distancirati od tega.
Popoldan obisk Trsta. Na meji je pričakal goste dolinski župan Edvin Švab, ki je poskrbel za vzorno gostovanje na naši strani. Le srednjeevropski literarni večer v Krožku za kulturo in umetnost, ki ga je vodil Jože Pirjevec (podčrtati gre tudi odlična pozdrava Fulvia Tomizze in Rudija Šeliga), je pustil v poročevalcu seme grenkobe. Krasen literarni večer, smo takrat za-
pisali, pomembno dejanja, a odziva italijanskega občinstva ni bilo. To najbrž ne zahteva nobenega dodatnega komentarja. Večer so pisatelji preživeli v pisanosti in hrupu kmetijskih dne-vov v Boljuncu in bili, kot smo zvedeli naslednjega dne, zelo zadovoljni.
In še sobota. Čudovita kraška arhitektura štanjelskega gradu je dala domovanje srednjeevropski matineji in nagradila poljsko pesnico Evro Lipsko. Nadvse pomembna pa je bila predstavitev dveh Handkejevih knjig, Pesem trajanju in Ponovitev, katere se je udeležil sam avtor. Peter Handke se je slovenskim prevajalcem zahvalil za odlična prevoda in dejal, da sta prevajalca predvsem v Ponovitvi (založba Wieser) »ujela« njegov jezik in ustvarila nov kodeks, nekakšno novo latinščino, za kar si je prizadeval tudi sam. No, zvečer je bilo tradicionalno srečanje v jami Vilenici. Nekoč so se tam zbirale vile, sedaj se pisatelji, ki čarajo svoje svetove lepote in resnice.
Po zapisanem je jasno, da je Vilenica posebne vrste fenomen. Grajena ni samo na akademskih intelektualnih temeljih, ampak živo posega v življenje tega našega sveta. Dokaz temu so vse trdnejše vezi in pa konkretna dejanja, kot na primer prevodi knjig, ki jih prav Vilenica spodbuja. Ali pa to: madžarski pisatelji so napisali (udeleženci pa odobrili) poziv evropskim narodom, naj preprečijo rušenje 8 tisoč vasi v Romuniji, kjer živi madžarska narodna skupnost.
MARIJ ČUK
Znanstvena fantastika v Ljubljani
Znanstvena fantastika je umetniška zvrst, ki ima po svetu izredno veliko število ljubiteljev. V Jugoslaviji in v Sloveniji se je množično razširila šele proti koncu šestdesetih let. Pred kratkim sta Žiga Leskovšek in Mitja Zupančič pripravila in uredila v samozaložbi almanah "Terra", ki je tudi najbolj poglobljena antologija znanstvene fantastike v Sloveniji. Razdeljen je na tri dele: prvi je sestavljen iz prevodov nekaterih izmed najboljših kratkih proz angloameriških pisateljev, med katerimi so Dick, Leiber, Shec-kley, Martin in drugi.. Drugi del je izbor slovenske proze, ki obsga predvsem dela Mihe Remca, Sama Kuščerja, Sama Resnika in Mirana Rotnerja. V izbor so vključeni tudi avtorji, ki so v to literarno zvrst posegli le priložnostno (Peršak in Jaša Zlobec). Tretji del zbornika sega na področje publicistike in in kritike. V dveh člankih Žiga Leskovšek predstavlja dela pisatelja Roberta Sheckleja in ilustratorja Franka Paula.
V Ljubljani pa bo predvidoma od 27. do 30. t. m. potekala v Cankarjevem domu tretja bienalna prireditev z naslovom "Dnevi znanstvene fantastike v Ljubljani". Na prireditvi bodo prikazani tudi novejši znanstveno fantastični filmi.
St. Sa.
Izjava Slovenske matice o rabi slovenščine
Slovenska matica v Ljubljani se že spričo zavezanosti svoji več kakor stodvajsetletni tradiciji kot eminentno nacionalna institucija in kot najstarejše slovensko »književno, kulturno in znanstveno društvo« pridružuje protestom slovenske demokratične javnosti ob kršenju ustavno zagotovjene pravice do rabe slovenščine v slovenski državni skupnosti, ki smo mu bili priča ob protizakonitem početju vojaškega sodišča v Ljubljani in tistih organov v ozadju, ki so njegovo ravnanje kljub vsem upravičenim ugovorom podpirali in ga še podpirajo in dovoljujejo. Ne nazadnje opozarjamo, da je bila s to žalitvijo slovenskega občestva in odkritim kršenjem zakonite rabe slovenskega jezika v matični domovini prizadejana huda škoda tudi Slovencem onstran državnih meja v boju za priznanje narodnostnih pravic. Nasploh pa poudarjamo, da raba slovenščine kot uradnega jezika na območju SR Slovenije ni in v nobenem primeru ne more biti predmet kakršne koli debate, pogajanja ali celo barantanja, saj je slovenski jezik bistvena in neodtujlijva prvina suverenega obstoja in samobitnosti slovenskega naroda ter že zdavnaj dosežena in izbojevana pravica.
Kakor torej ni nobene potrebe, da bi to pravico pred komer koli še dodatno dokazovali in utemeljevali, tako hočemo tudi ob tej priložnosti vendarle podčrtati dejstvo, da so se ob omenjenem dogodku v »vprašanju« rabe slovenskega jezika kot v žarišču zgostili nerešeni problemi našega političnega življenja; še enkrat se je jasno pokazalo, da gre pri dogajanju, katerega neslavni vrh so bile tudi siceršnje, dovolj znane kršitve pravnih norm na procesu pred vojaškim sodiščem, za odvod iz širše, splošne problematike:
Gre za bistveno vprašanje demokracije v naši slovenski in jugoslovanski državni skupnosti, za demokratizacijo političnega sistema in za že vse predolgo aktualno in neodložljivo uveljavitev civilne družbe in pravne države.
To pa so temeljna vprašanja, na katera je Slovenska matica opozorila na občnem zboru 10. marca 1988 v svoji izjavi ob spreminjanju ustave in ki so rešljiva, kakor smo zapisali tedaj, edinole »z ohranitvijo neposrednih volitev kot najbolj bistvene značilnosti človekovih političnih pravic v našem
času« in razdružitvijo trojne oblasti, zakonodajne, sodne in izvršne. Samo z vsesplošno demokratizacijo, z neposrednimi svobodnimi volitvami in zakonitim nadzorom javnosti nad delovanjem državnih institucij bo mogoče doseči dejansko suverenost slovenskega narodnega življenja in obstoja in zavarovati individualne človekove pravice in svoboščine v Sloveniji in Jugoslaviji.
V tem smislu Slovenska matica odobrava izredno pomembno delovanje Odbora za varstvo človekovih pravic in se pridružuje njegovi zahtevi, da zakonita telesa presodijo ustavnost vojaškega dokumenta, iz katerega je izšlo sojenje četverici v Ljubljani, in svojo argumentirano oceno sporoče javnosti. Naloga istih zakonitih teles pa je tudi presoditi celoten sodni postopek in storiti vse za zavarovanje zakonitosti. Svojo podporo izreka Slovenska matica tudi prizadevanjem in konkretnim akcijam Iniciativnega odbora za ustanovitev Sveta za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin pri Republiški konferenci SZDL in se zavzema za kar najhitrejšo uresničitev zamisli o ustanovitvi takega telesa.
pismi uredništvu - pismi uredništvu - pismi uredništvu - pismi uredništvu
Ko bi ne bilo srbske vojske...
Spoštovani gospod urednik!
Pišem vam ta dopis v srbohrvaščini v Prepričanju, da me boste razumeli, kot tudi lf, vaš čitatelj, razumem tekste v slovenskem jeziku. Obenem vas prosim, da v ime-nii objektivnosti, enakosti in nepisanih zakonov novinarske etike, kot tudi pravice člove-na rabiti lasten jezik, objavite v eni prihodnjih številk in na ustreznem mestu vašega Cenjenega Usta tale moj tekst:
V št. 173 Primorskega dnevnika z dne 10. avQusta letos je na deveti strani v velikem okvirju objavljena neka vrsta kramljanja P°d naslovom »O pajčevinah in kruhu«, katere avtor je'Igor Škamperle.
To bi - verjetno - šlo mimo neopazno, ko te to kramljanje oziroma njen avtor ne imela kvaziznanstvene, historiografske in sociološke pretenzije. Pa tudi to bi se dalo prenesti kot neko širokoustenje nadebudnega, periler-Pega intelektualca, ki na začetku svojega teksta najprej reklamizira razmišljanja neke-9a - blago rečeno - spornega slovenskega zgodovinarja (kot je prof. Merku), da se potem v nadaljevanju izživlja s floskulami, po-teešanimi s ponarejenimi dejstvi iz pretek-0sti in s posrednim, nekulturnim žaljenjem nekega naroda.
Gre za odlomek, ki se začenja takole: »Ob ključnih dogodkih koncem prve svetovne vojne...«, a v prvi vrsti o stavku, ki se glasi: “Izgubljen je bil Trst, zaradi malomarnega odnosa politike in brutalnega obnašanja srb-ske vojske na Koroškem, tudi Celovec.« Na stran viseča, da ne rečemo nepismena kon-y tekel j a tega stavka, kjer bi se bralcu moglo doti, da je srbska vojska odgovorna za izgu-sk ^rsta Celovca. Toda kriviti srbsko voj-ko, poleg z epiteli brutalnosti in primitiv-g°sti, za izgubo tudi samega Celovca, to gre e cez mejo slehernega kulturnega pogovora ]saki družbi, pa tudi v tako imenovani »ci-1 ni«, za katero se, vsai z besedami, avtor
zavzema.
, Zgodovinsko dejstvo je, da ni srbska voj-^ a nikoli zasedla ali držala avstrijski del proške,- a ko bi to naredila, je verjetno, da k P!eblscit leta 1920 izpadel malo drugače, v k Pač Upadel, to je z minimalno razliko , .korist Avstrije. O tem priča neki spomenik, j so ga svoj čas postavili Avstrijci na svate obmejnem delu, v vznožju Karavank, na
katerem piše: »Do tega kraja, in ne dalje, so prišli srbski konjeniki«. Ob tej priložnosti so bili Avstrijci dovolj civilizirani, da so se omejili na dejstvo in da se niso poslužili epitelov, podobnih tistim, ki jih objavlja v današnjem času slovenski zamejski list. O tem bi mogel do neke mere pričati tudi jaz, sin Istrana, Blaža Maksimilijana Dekliča, ki je kot avstrijski »Wachmeister« pristopil odredom generala Maistra in skupaj z njim dobil priznanje čina od srbske vojske oziroma vojske Kraljevine SHS.
Drugo zgodovinsko dejstvo /e_ to, da je proti Koroški, kot tudi proti delu Štajerske, a potem tudi proti Medjimurju deloval zgoraj omenjeni odred jugoslovanskih prostovoljcev pod poveljstvom bivšega avstrijskega podpolkovnika Maistra, ki se je najprej sam proglasil za generala, a potem dobil pravico do čina in, kar je bilo najvažnejše, oskrbo od vojske SHS, to je srbske vojske. Temu generalu kot rodoljubu so Slovenci postavili spomenik, a on, če bi bil še živ, bi se gotovo ne strinjal s tezami današnjih komentatorjev.
Tretje zgodovinsko dejstvo je, da je na koncu prve svetovne vojne srbska vojska res delovala na terenu Slovenije, vendar na drugem sektorju, ne v smeri Koroške, temveč proti Italiji. Oktobra 1918, medtem ko so nekateri delegati tržaških Slovencev (dr. Ferfo-Ija in drugi) šli v Benetke, da bi povabili italijansko vojno komando, naj pošlje čete, ki bi zavzele Trst (kar za italijanske stratege ni bilo tako nujno), je en odred^ redne srbske vojske, pod komando majorja Švabiča zavzel pozicije na »ljubljanskih vratih« pri Logatcu in se zoperstavil (ali iz samoiniciative ali ne) italijanski diviziji, ki je od Postojne prodirala proti Ljubljani. Ko bi takrat ne bilo tega srbskega majorja in njegovega odreda na Planini pri Logatcu, kdo ve, kakšna bi danes sploh bila SR Slovenija pa tudi če bi ne prišlo že takrat do vojne med Italijo in SHS.
Na osnovi tega, kar sem navedel, menim takole:
— Nobena vojska ni ravnala in ne ravna v rokavicah, a je čudno, da »civilni« komentator Škamperle od vseh prejšnjih in nedavnih vojska, ki so šle čez Slovenijo in ji vladale, poudari le za srbsko vojsko, da je leta 1918 imela brutalno in primitivno vedenje, in to v Avstriji, ki se je stoletja vedla tako do
Lahko trdim:
— Ko bi ne bilo srbske vojske v prvi svetovni vojni, bi ne bilo države Srbov, Hrvatov in Slovencev; to pomeni, da bi ne bilo ne današnje ne predvojne svobodne Slovenije; namesto te bi danes obstajala - morda -samo neka periferna provinca Avstrije.
— Ko bi ne bilo srbske vojske, ki je po prebitju solunske fronte v slabem mesecu, oktobra 1918, prišla do mej Avstrije in Italije, in ko bi ne bilo nekega njenega majorja, ki je pri Logatcu ustavil čete generala Petitti di Loreta, bi takrat italijanska vojska gotovo vstopila v Slovenijo in dospela do meja Hrvaške.
— Ko bi ne bilo srbske vojske leta 1918, bi ne bilo niti druge Jugoslavije ne jugoslovanske armade iz leta 1945, ki je odgnala okupatorske in kvizlinške formacije iz Slovenije in ki je s svojo avtoriteto in zaupanjem, ki ga je uživala pri zaveznikih, uspela, da so se prav tej Sloveniji priključila njeno današnje Primorje in druga ozemlja, ki so pripadala Italiji pred letom 1945.
— Ko bi ne bilo srbske vojske leta 1918, sem prepričan, da bi se težko danes, v letu 1988, mogel v Trstu svobodno izdajati Primorski dnevnik, in s posledico, bi ne mogli niti nekakšni socialni kritiki tiskati svojih pajčevinastih teorij oziroma gobezdati karkoli na račun zgodovine.
Na koncu naj dodam pritrdilno:
— Ja, srbska vojska je kriva (ali ima zasluge?) zlasti za Slovence, ker uživajo nedvomno blaginjo v Jugoslaviji, da lahko govorijo in pišejo (nekaznovano) vse, kar jim pride na um, ter - končno - da lahko iz tržaškega zavetja neki njihov Škamperle pridiga neko vrsto kratkovidnega nacional-nihiliz-ma.
In ob vsem tem se zavzemam za malo manjše pretencioznosti in poučne pajčevine, a za malo več kruha, to je objektivnosti in resničnosti v komentiranju zgodovine. To zahtevam od avtorja; a predvsem od vseh (v prvi vrsti od Primorskega dnevnika) malce več spoštovanja do srbske vojske, ki ga je nedvomno zaslužila.
Dr. Dragutin - Karlo Deklich (nekdanji sekretar »Istra-Trst-Gorica« v Beogradu, novinar in AMG-Executive F.T.T.)
Lumpenkapital
Od prvega članka, v katerem meni nič, tebi nič pisec zagodi marksizmu dokončni »De profundis«, do drugega, v katerem se zjoče nad enkratnostjo Cankarjeve lirike, in še do tretjega, v katerem svetuje bralcem (če niso tega že storili) naj dopolnijo njih kulturno premoženje z branjem Merkujeve »Pajčevine«, Igor Škamperle plazi v nejasno raziskavo neke nove podobe slovenske politične in kulturne resnice.
Vsi zavedni Slovenci slutimo, da se za nas časi spreminjajo, da je Slovenija dosegla kulturno visoko izrazitost in da je zavest o tem precej razširjena — čeprav zaenkrat ne seže v globine preprostega naroda, ki neredkokdaj nima obilo denarja, da si privošči nakup dragih knjig in revij. Torej lahko bi rekli, da živimo v dobi nekake slovenske intelektualne revolucije. Pisanje je danes na slovenskih območjih zelo razširjeno, a večinoma je to pisarjenje vzvišeno in obravnava argumente, ki se pretakajo na nivoju intelektualnih krogov, večina v obliki polemike. Eden predstavnikov takih stališč je prav prof. Merku in ne razumem, zakaj nam ga Škamperle priporoča, ker je izvzemši poglavje KULTURA, ostala vsebina knjige zagrizeno polemična ali biografična.
Morebiti, da je marksizem neplodna utopija, ali zaenkrat se moramo »zamejci« zahvaliti v prvi osebi prav predstavnikom marksistične stranke, ki se najučinkovitejše borijo za dosego naših pravic v Italiji, pa če se pri tem naslanjajo na marksizem ali ne. Če bomo zamejci čakali, da nas prevzame v naročje kakšna druga stranka, imamo že dobre vzglede v ravnanju socialista Labriole, ki je v Rimu podprl protislovenske manevre Camberja, ter rezultate zadnjih volitev, pri katerih niso socialisti izvolili niti enega Slovenca. Naj se naslonimo na takozvane pristne narodnjake? Pri njih bomo našli večinoma prav tisto slovensko kulturo, ki jo sam Merku označi kot »potrošniško« in ki pluje v morju slavnega blagostanja import-export in kratkoročnega kredita. To je tisti zamejski (in »Unejski«) lumpenkapital, ki bi hotel biti zastavonoša nove slovenske identitete, ali kateremu ne bi jaz zaupal niti vrednosti jermenov svojih starih »škarpetov«. Izjema so tisti naši intelektualci, ki pošteno in nesebično vnaprej gojijo slovensko romantiko, po Prešernovi in Cankarjevi poti, brez vsakega nadnarodnega cilja, ker vsak jezik vsebuje svoje lepote in neprevedljive izraze. Cankar piše naš jezik, jezik naših babic, ko so zvečer na ognjišču pripovedovale domače pravljice, jezik, ki smo se ga učili okoli sklede krompirja v oblici, največkrat v mraku, ker ni bilo denarja niti za petrolej. To je jezik, ki ga sleherni Slovenec še danes razume. Razpravljanje o teorijah in polemikah je dvoboj, v katerem v resnici vsak pisec najraje samega sebe posluša, hrepeneč predvsem po glavni vlogi, ali zaradi frustracije, ki se neredkokdaj pretvori v tisto shizofrenijo, ki jo Merku omenja in kateri, kot kaže, ni lahko biti kos.
Alfred Švagelj
Nogomet: italijanski pokal
Drevi Udinese - Inter
Seul 1988: še tri dni do slovesnega odprtja olimpiade
Američanov ne bo na otvoritvi?
Italijanski nogometni pokal stopa v svojo zanimivejšo fazo, saj so že vse šibkejše ekipe izločene, v drugem kolu pa slabih enajsteric ni več. Problem je seveda zanimanje občinstva, ki bo seveda osredotočeno predvsem na olimpijske igre, strastni nogometni navijači pa bodo lahko »trepetali« za izbrano olimpijsko vrsto, ki jo vodi Francesco Rocca. Drugo del tega pokala bodo namreč odigrali drevi (vse tekme bodo namreč ob 20.30), nato 21. in 28. t. m.
Vseeno pa bo danes na sporedu vrsta zanimivih tekem. Deželne navijače seveda najbolj zanima nastop drugoli-gaša Udineseja, ki je v nedeljskem prvem kolu B lige povsem razočaral, saj je v vlogi prvega favorita (skupno z Barijem) za prestop v A ligo klavrno izgubil proti novincu iz Reggio Calab-rie. Udinese ima sedaj možnost takojšnje revanše, saj bo pred domačim občinstvom igral nič manj kot proti In-terju. Tekma bo prav gotovo zanimiva, saj je Udinese res dobra ekipa, ki pa
Košarka - turnir Alpe-Adria: Gibona premagala Fantoni
ZAGREB — V 3. kolu košarkarskega turnirja Alpe-Adria je zagrebška Gibona premagala videmsko moštvo Fantonija s 101:95 (67:49). Najboljša strelca v zagrebških vrstah sta bila Su-nara (26 točk) in A. Petrovič (25), pri Videmčanih pa VVhite (24) in King (17).
Banks v Bologni
BOLOGNA :— Američan Gene Banks, krilo, visok 2 m, je drugi tujec bolonjskega košarkarskega moštva Arimo. Banks je šest let igral v ameriški profesionalni ligi NBA (San Antonio Spurs in Chicago Bulls).
Atletika: Schult 70,64 m
VZHODNI BERLIN — Vzhodni Nemec Jurgen Schult, svetovni prvak v
očitno še išče svojo identiteto. Bomo videli, ali jo bo proti Interju tudi našla.
Od ostalih tekem bi omenili prvoligaške derbije Verona - Torino, Lazio -Fiorentina in Juventus - Ascoli.
SKUPINA 1: Sambenedettese - Milan; Verona - Torino. SKUPINA 2: Ce-sena - Modena; Lecce - Napoli. SKUPINA 3: Pescara - Ancona; Piša -Roma. SKUPINA 4: Monza - Bari; Sampdoria - Atalanta. SKUPINA 5: Lazio - Fiorentina; Udinese - Inter. SKUPINA 6: Como - Brescia; Juventus -Ascoli.
Nogomet:
Nizozemska - Wales za SP
AMSTERDAM — Evropski prvak Nizozemska bo danes odigrala svojo prvo uradno tekmo, odkar je osvojila to prestižno kontinentalno lovoriko. Igrala bo namreč proti Walesu v okviru kvalifikacij 4. skupina za naslov na svetovnem prvenstvu, ki bo leta 1990 v Italiji.
metu diska v Rimu, je na včerajšnjem mitingu v Berlinu dosegel odličen rezultat v metu diska s 70,46 m. Schult je tudi svetovni rekorder s 74,06 m.
Šah: Short dohitel Karpova
TILBURG - V petem kolu velikega šahovskega turnirja v Tilburgu je angleški velemojster Short na vrhu skupne lestvice dohitel bivšega svetovnega prvaka Karpova, Nikolič pa je že petič zaporedoma remiziral.
IZIDI 5. KOLA: Hubner - Short 0:1; Portisch - Karpov remi; Nikolič - Tim-man remi; Van der Viel - Hjartarsson remi.
LESTVICA: Karpov in Short 3,5; Nikolič in Timman 2,5; Hubner, Hjartarsson, Portisch in Van der Viel 2 točki.
Ameriška olimpijska reprezentanca grozi organizatorjem, da se ne bo udeležila sobotne otvoritvene svečanosti. Ta novica, ki je udarila kot strela z jasnega, je ustvarila velik preplah. Odkod pa ta huda grožnja ZDA? Organizatorji so namreč zaradi praktičnosti omejili število športnikov, ki se bodo udeležili slavnostnega odprtja, saj bi se, po njihovem mnenju, v obratnem primeru slednje preveč zavleklo. ZDA ima 870 atletov, dovolili pa so »le« 360 njihovim predstavnikom, da se udeležijo mimohoda. SZ je v Seulu prisotna z 875 športniki, na svečanosti pa se jih bo »sprehajalo« 870. Med najbolj »oklestenimi« reprezentancami sta poleg že omenjenih še Kitajska in Južna Koreja.
Italijanski minister za turizem in šport Franco Carraro je imel sinoči v Seulu tiskovno konferenco, na kateri je govoril o celi vrsti problemov, od dopinga do uvrstitve Italije na tej olimpiadi, od bojkota nekaterih držav pa do števila zlatih kolajn, ki jih bo osvojila Italija v,Seulu.
Carraro je najprej poudaril, da sta bili zadnji dve olimpiadi hudo okrnjeni zaradi »političnega pingponga«, ki lahko le škoduje olimpijskemu gibanju. Tako olimpiada v Moskvi kot tudi tis(a v Los Angelesu nista odražali trenutnega športnega stanja na svetu, bojkot pa je škodoval predvsem športnikom samim, ki so morali ostati doma. Kar se dopinga tiče, je dejal, da nedavne diskvalifikacije italijanskih kolesarjev na SP v dirkališčnih vožnjah ne škodujejo italijanskemu prestižu, saj ni »sodba dokončna«.
Italija seveda nikakor ne bo mogla v Seulu osvojiti enakega števila kolajn kot v Moskvi, kjer je bila bera rekor-
dna, pa niti kot v Los Angelesu, kjer so manjkali, kot znano, vsi športniki vzhodnoevropskih držav in tistih, ki so ideološko vezane na Sovjetsko zvezo.
Na vprašanje o splošni italijanski bilanci na dosedanjih olimpijskih igrah modernega časa je Carraro odgovoril, da so bile igre v Rimu leta 1960 in tiste v Tokiu štiri leta kasneje »dobre«, vendar pa da pričakuje, da se bodo Italijani izkazali tudi na teh.
Kar se tiče zimskih olimpijskih iger leta 1994, ni Carraro zakrival svojih »švedskih simpatij«, saj je menil, da je prav švedsko mesto Oerstersund najbolj logičen in primeren kandidat, Gortina da pa se je odpovedala kandidaturi, ker pač ne bi imela nobene možnosti, da bi jo izbrali za sedež ZOI, ki bodo na sporedu čez šest let.
»Kaj pa svetovno nogometno prvenstvo leta 1990 v Italiji?« je vprašal neki novinar. Carraro je z gotovostjo odgovoril, da bo slednje »prav lepo prvenstvo«, pa čeprav so bodo gotovo pojavile polemike, ker »vse, kar se zgodi v Italiji, je politika.«
Mednarodni olimpijski odbor je v Seulu prvič uvedel test proti marihuani, vendar pa proti tistim, ki bodo pozitivni na teh pregledih, ne bodo kazensko postopali.
Medtem se olimpijsko naselje vse bolj polni, vsak dan pa so na sporedu dviganja zastav. Včeraj so, zaradi majhnega števila športnikov iz Kostarike (le devet), opravili dve dviganji z eno samo ceremonijo. Kostariko so enostavno pridružili Braziliji. Vendar pa, kot kaže, dviganja zastav v olimpijskem naselju marsikateri ne upoštevajo preveč. Dovolj je, da pomislimo, da so se ga atleti ZDA udeležili kar v kavbojkah...
Na sliki: generalka sobotne otvoritvene svečanosti v Seulu.
Udeležbo potrdilo 158 držav
Do včeraj je udeležbo na olimpiadi v Seulu potrdilo 158 držav, skupno pa bo v Seulu in drugih južnoko-rejskih mestih prisotnih 13.770 športnikov in njihovih spremljevalcev'
Le Liberija in Kongo še nista potrdila svoje udeležbe, čeprav sta se vpisala v rednem roku, medtem ko so se igram dokončno odpovedali Severna Koreja, Kuba, Etiopija, Nikaragva, Sejšelski otoki in Albanija-Madagaskar pa je že napovedal svoj odstop.
Kokakola je doping?
Preplah v olimpijskem naselju v Seulu! Kokakola naj bi bila, seveda zaužita v prekomernih količinah, doping! To je včeraj izjavil neki sovjetski športnik, ki je sicer dodal, da mu ta brezalkoholna pijača zelo ugajaj vendar da pa se ji bo za časa olimpiade odpovedal, saj noče biti diskvalificiran zaradi dopinga. Kokakola je eden največjih sponzorjev teh igel in jo športnikom točijo brezplačno, prav zato je ta izjava dvignila mnogo prahu. Predstavniki Coca-Cole so takoj demantirali tako tendenciozno vest ter užaljeno, a odločno potrdili' da je kokakola pijača, ki jo lahko športniki zaužijejo, kolikor je pač želijo, ne da bi to imelo neprijetne ali celo »tragične« posledice.
Mennea zastavonoša?
Pietro Mennea bo skoraj gotovo italijanski zastavonoša na uradnem slavnostnem odprtju olimpiade, ki bo v soboto. Olimpiada v Seulu bo, kot znano, za Menneo že peta zaporedna, najbolj zanimivo pa je dejstvo, da se je Mennea na vseh štirih olimpiadah, ki se jih je udeležil, uvrstil v finale. V Miinchnu je bil tretji, v Montrealu četrti, v Moskvi je osvojil zlato z neverjetnim finišem, pred štirimi leti v Los Angelesu pa je osvojil odlično četrto mesto.
Pozor na taksiste...
Baje so ena največjih nevarnosti, ki v Južni Koreji pretijo športnikom in turistom... taksisti. Tu jih je več tisoč in jih ustaviš tako, da le nalahno pomigaš z glavo. Nato obrazložiš svoj cilj, taksist pa bo pokimal in dal vtis, da te je popolnoma razumel-Vendar pa je dokazano, da te v 80 odstotkih taksisti peljejo v popolnoma napačni kraj, kot si si ti zaželel-Pa še jeziti se ne moreš, ko pa se ti tako lepo in prijazno smehljajo...
Srečanje maloobmejnih podjetij
Že prve dni avgusta smo sporočili, da bodo v septembru že tradicionalne igre maloobmejnih podjetij. Trgo-Umag iz Umaga, ki je letošnji prireditelj, je sporočil, da bodo tokrat igre trajale dva dni, in sicer v soboto, 17., in nedeljo, 18. t. m. Tekmovalne ekipe so že sestavljene in izgleda, da bo prisotnost članov tudi letos polnoštevilna. Že v preteklih letih smo podčrtali, da je športno srečanje povod za širše srečanje med udeleženci maloobmejnih podjetij in da so na manifestacijo vabljeni v imenu tržaške zunanjetrgovinske Sekcije tudi vsi ostali člani podjetij. Zaradi tega podajamo v skrčeni obliki potek prireditve. Zbirališče je v soboto ob 9. uri v hotelu Istra v Umagu Katoro. Po otvoritvi bodo sledila tekmovanja, ki bodo trajala tudi v popoldanskih urah. Ob 19.30 je predvidena slavnostna večerja in prosta zabava, kakor zagotavlja prireditelj, do »zore«. V nedeljo dopoldne bodo sledila finalna tekmovanja v nogometu, odbojki in tenisu. Za prenočišča je na razpolago dovolj prostora, tako da ni potrebna predhodna rezervacija mest. Po zaključku tekmovanja bo sledilo nagrajevanje in najavljenje novega organizatorja za naslednje leto. (ok)
Tretji »Pokal Mitja Čuk« v organizaciji ŠZ Sloga
Turnir za mlade odbojkarje in odbojkarice
A.S. Pro Gorizia
Med nagrajevanjem na turnirju v Zgoniku	(foto Križmančič)
V sklopu odbojkarskega tečaja v Zgoniku in po dogovoru z vsemi društvi, ki so pristopila k tej iniciativi, je bilo v soboto v organizaciji ŠZ Sloga na sporedu tekmovanje za tretji »Pokal Mitja čuk«. Tekmovanje je ŠZ Sloga priredilo v sodelovanju z odborom Sklada Mitja Čuk, s katerim že več let sodeluje in čigar ime nosi ena Sloginih mladinskih odbojkarskih vrst.
Tekmovanja v Zgoniku so se udeležili malodane vsi, ki so tudi obiskovali odbojkarski tečaj, razdeljeni pa so bili v štiri kategorije in sicer under 14, super-minivolley, minivolley in še »mini-mini-volley«, kjer so nastopali bodoči odbojkarji letnikov 1980 in 1981. Čisto vsi, od najstrejših do najmlajših, so nastopanje na turnirju vzeli sila resno in vsi so se potrudili, da bi se kar najbolje odrezali.
Ob sklepu turnirja je vsem otrokom in njihovim staršem spregovorila predstavnica odbora Sklada Mitja Čuk Dorica Žagar, ki je otrokom z vsem razumljivimi besedami predstavila problematiko prizadetih otrok in jih pozvala, naj takih otrok nikakor ne odklanjajo, saj jih mora vsa družba, torej predvsem njihovi vr-
stniki, sprejeti medse in jim pomagati. Vsem se je zahvalila za sodelovanje, še posebej pa ŠZ Sloga, ki po svojih močeh popularizira med širšo javnostjo ime Sklada. Gospa Žagar je tudi podelila zmagovalnim ekipam v vsaki kategoriji ličen pokal.
MINI MINIVOLLEV: 1. Snoopy (Sloga), 2. Maple Town (Sokol), 3. Pantera Rosa (Sloga), 4. Gaja (Sloga).
POSTAVE. Snoopy: Mitja Tretjak, Matevž Peterlin, Peter Milič, Tomaž Metlika, Matjaž Pečar. Maple Tavvn: Jesenka Furlan, Maša Stranj, Vanja Švara, Karin Gabrovec, Tatjana Kobal. Pantera Rosa: Monika Kette, Katrin Dilli, Ilonka Križman, Martina Živec, Barbara Košuta. Gaja: Erika Hrovatin, Tjaša Kalc, Ivana Terčon, Ivana in Martina Grgič.
MINIVOLLEV: 1. Colors (Bor), 2. Sloga (fantje), 3. Sloga (ženske), 4. Špade (Kon-tovel), 5. Sguali bianchi (Bor), 6. Sloga 2, 7. Sokol, 8. Agols (Sloga).
POSTAVE. Colors: Hejdi Lista, Tjaša Gruden, Tanja Zadnik, Dagmar Depaolis. Sloga (fantje): Aljoša Paulina, Thomas Velikonja, Fabio Germani. Sloga (dekle-
ta): Maja Grgič, Nina Kocjančič, Erika Race. Špade: Ivana Pahor, Veronika Per-tot, Manuela Škrk. Sguali bianchi: Rado Šušteršič, Maksi Babič, Gabrijel Talotti, Luka Pieri. Sloga 2: Jana Pečar, Martina Švagelj, Andrejka Starec. Agols: Tibor Drasič, Dujan Lista, Kristjan Miliani.
SUPERMINIVOLLEV: 1. Super OK (Sloga), 2. Brooklyn (Sloga), 3. Pike (Bor, Sokol, Kontovel), 4. Kanada, 5. Kontovel, 6. Panterji (Breg-Sloga), 7. Kukadores (Bor), 8. Tigri (Sokol), 9. Edi (Sloga-So-kol).
POSTAVE. Super OK: Daniela Cioc-chi, Emanuela Stigliani, Manuela Carli, Valentina Ferluga. Brooklyn: Mojca Milič, Sara Perini, Valentina Mahnič, Manuela Stojkovič. Pike: Sara Rossetti, Martina Sancin, Martina Golemac, Katja Milič. Kanada: Katja Živec, Darja Radet-ti, Barbara Toros, Barbara Živec. Kontovel: Nataša Luxa, Ivana Colja, Ivana Milič, Karin Kalc, Katja Sedmak. Panterji: Rossella Škabar, Federica Sancin, Kristina Laurica, Tatjana Tensi, Elena Palčič. Kukadores: Sara Perosa, Marina Peric, Irena Vidah, Mojca Visentin, Tjaša Švara. Tigri: Anamarija Antonič, Katja Milič, Ingrid Sulli, Eliana Doljak, Tanja Bole. Edi: Marko Metlika, Mirko Ferlan, Aljoša Kralj, Ivan Hrovatin.
'UNDER 14: 1. Verzuote (Kontovel), 2. Čačoti (Sloga), 3. Marjoti (Sloga), 4. Pobalini (Sloga), 5. Flowers (Sokol-Sloga-Kontovel).
POSTAVE. Verzuote: Tamara Operti, Ivana Canziani, Katja Crissani, Barbara Briščik, Nicoletta Kralj, Tanja Černe. Čačoti: Daniela in Kristina Bogateč, Tanja Spacal, Michela Fonda, Loredana Tensi, Michele Pro, Marilyn Bertoli, Tanja Kalc. Marjoti: Sara Mahnič, Meta Brišnik, Georgia Kaučič, Alenka Bizjak, Alenka Hrovatin, Claudia Ferluga, Alenka Spetič, Tanja Race. Po-balini: Danjel Radetti, Šebastian Lokatos, Jernej Da-nev, Diego Tretjak, Janko Andolšek, Iztok Spetič, Primož Stranj, Miloš Čuk, Alex Bratoš. Flovvers: Marina Petaros, Katja Švagelj, Lara Prašelj, Tamara Tretjak, Nataša Škerk, Dunja Pertot, Sanja Ferlan, Ivana Ban, Elis Miliani. INKA
Cene vstopnic
POKRITA TRIBUNA	12.000	lir
TRIBUNA	10.000	lir
STOPNIŠČE	7.000	lir
S POPUSTOM*	3.500	lir
‘vstopnice za vojake, ženske in invalide, mladino od 13. do 18. leta; do 12. leta brezplačno
KORIST. . .
ABONMA	VSTOPNICA PRIHRANEK
NOGOMETNA SEZONA 1988/89 PREDVIDEVA 17 TEKEM IN 10 PRIJATELJSKIH SREČANJ
imajo najzvestejši
Košarka: naporen konec tedna za jadranovce
Koristne predprvenstvene tekme
Konec tedna je bil za Jadranove košarkarje kar naporen. V petek, soboto 'n nedeljo so namreč odigrali kar tri srečanja (dve v okviru turnirja Alpe-Adria in prijateljsko tekmo v Ljubljani).
Vsa tri srečanja so bila za jadranov-ce še kako koristna bred bližnjim začetkom prvenstva B-2 lige. Škoda pa, da se je prav na zadnji nedeljski tekmi v Ljubljani hudo poškodoval Valter Sosič, ki si je zlomil ličnico in bo zato Potrebna operacija. Sosič bo najmanj dva tedna preležal v bolnišnici, potem bo seveda moral počivati in šele nato bo z »zaščitno masko« na obrazu začel 'ažje trenirati. Nedvomno je to hud udarec za vso ekipo, saj je Valter pravi steber predvsem Jadranove obram-
TURN1R ALPE-ADRIA
CIBONA (MLADINCI) - JADRAN
97:79 (42:41)
JADRAN: Starc 14 (0:1), Persi 2, Cuk 8 (2:3), Corsi 2 (2:2), Sosič 9 (3:4), Atena 6 (2:2), Rauber 8 (0:2), Ban 18 (4:4), Daneu 16 (4:4). TRI TOČKE: Starc 2.
Jadranovci so v tem srečanju nastopili okrnjeni, brez Gobba, ki je bil delovno zaposlen, in brez poškodovane-
ga Manzana. Zamenjala pa sta ju mlada Arena in Ažman.
Naši so v prvem polčasu dobro igrali in bili povsem enakovredni mladincem Cibone, ki so nastopili zelo moto-
virano na igrišče. V drugem polčasu so jadranovci nekoliko popustili in visok poraz je bil tu.
MARIBOR - JADRAN 100:72 (49:37)
JADRAN: Starc 13, Persi, Čuk 15, Corsi 3, Sosič 6, Rauber 14, Ban 11, Daneu 6, Gobbo 4, Ažman, Arena.
V	sobotnem srečanju v Mariboru so bili domačini odločno boljši. Igrali so zelo sproščeno in učinkovito in predvsem bivši košarkar Budučnosti Ivanovič, ki je dosegel 25 točk, je bil za jadranovce nerešljiva uganka. V naši ekipi pa se je poznalo, da Gobbo še ni uigran.
PRIJATELJSKA TEKMA JEŽICA - JADRAN	78:81 (34:32)
JADRAN: Starc, Persi, Čuk 3, Corsi, Sosič 4, Arena, Rauber 21, Ban 21, Daneu 14, Gobbo 12, Ažman. TRI TOČKE: Ban 3.
V	napetem in zelo izenačenem srečanju so jadranovci le uspeli zmagati. Vsi jadranovci so pokazali napredek v igri, žal, pa se je na tem srečanju hudo poškodoval Valter Sosič.
Na sliki: Valter Sosič, ki se je na nedeljski tekmi v Ljubljani hudo poškodoval.
Tenis: pestra dejavnost našega društva
Gaja na več frontah
Konec tedna je bil za Gajeve teniške igralce po avgustovskem premoru spet nadvse živahen. Na igrišča so stopili domala vsi člani, od najmlajših (under 10 in under 12) do starejših in rekreativcev.	,	.
Od petka do nedelje se je na igriščih TC Morena pri Vidmu potegovalo za najvišja mesta na tekmovanju Super Master Superga osem najboljših fantov in deklet izpod 12 'et v deželi. Med njimi je bil tudi Borut Plesničar. Osvojil je končno 4. mesto, potem ko (e v malem finalu po napeti in živčni igri izgubil proti Enricu Bartoliju iz Trsta s 7:6, 4.6, 2:6. Pred tem je v prvem srečanju prepričljivo premagal Goričana Aleksandra Pausija s 6:1, 6:2 in izgubil proti tradicionalnemu nasprotniku in končnemu zmagovalcu Masterja Davidu Ruzzierju z 2:6, 3:6.	, ,
Najmlajši (under 10) so se v Fagagni pri Vidmu udeležili ekipnega tekmovanja v organizaciji deželne teniške zveze. Tekmovanja se je udeležilo precejšnje stevdo otrok 111 ie potekalo v treh različnih panogah (tenis, tek in met medicinke). Martina Kufersm, Erika Race, Aleš Plesničar, Vasja Vaupetič in Gabrijel Talotti ki so z dvema ekipama Vstopali Gaio, so na ekipni lestvici zasedli 3., oziroma 5. mesto. Posamezno so se izkazali Predvsem v metu medicinke in v teku. S tem so dokazali, da so telesno dobro pripravi]e-ni- Ta pa je nujna podlaga, na kateri naj bi gradili teniške veščine. Na teniškem turnirju se najbolj izkazala Martina Kufersin, ki je bila med dekleti peta, m Aleš Plesničar
retH pri fantih.	..	.. .	.	.
Lepo število članov je v soboto odpotovalo v Ljubljano na prijateljsko srečanje s ^ubom Slovan. Na igriščih na Kodeljevem so odigrali več srečanj. Gajevci so morali sPet priznati premoč gostiteljev, ki je v dolgih letih prijateljskih stikov med kluboma že trajna konstanta. V istih dneh pa se je na domačih igriščih začel odvijati letni društveni turnir, ki bo v prihodnjem tednu določil klubskega prvaka. Medtem ko so že odigrali Prvo kolo moškega turnirja, se bodo v prihodnjih dneh začeli še tekmovanji v ženski konkurenci in v igri moških dvojic. (Alma)
Lokostrelstvo: na dveh tekmovanjih
Same zmage naših
zastopnikov
»Veni, vidi, vici«. S tem Cezarjevim rekom bi lahko označili nastope mladih lokostrelcev briškega društva Naš prapor Sirion, ki z vsakega tekmovanja odhajajo z vrsto dobrih uvrstitev. Tako je bilo tudi to nedeljo na dveh tekmovanjih v kraju Cavallino pri Benetkah ter v Avstriji, na turnirju Alpe-Jadran.
Na beneškem tekmovanju je med začetniki zmagal Ivan Zotti (1.047 točk), med dečki pa je Denis Bensa zasedel 2. mesto (1.267), Boris Lutman 3. (1.223), Franko Baradel pa 4. (993). Rutinska je tudi zmaga Vesne Lutman med mladinkami, ki je ob tej priložnosti zbrala 1.093 točk.
Na turnirju Alpe-Jadran v Avstriji pa se je izkazala Zdenka Ferlat, ki je z 2.131 točkami zmagala med mladinkami.
Teniška turnirja na Vrhu in v Doberdobu
Množičen odziv na obeh tekmovanjih
Rodney Pausi in Silvan Ferfolja sta zmagovalca teniških turnirjev na Vrhu *n v Doberdobu, na katerih je sodelovalo več kot 50 tekmovalcev.
Tolikšna udeležba na obeh turnirjih dokazuje, da si je ta športna panoga ?agotovila določen ugled med našimi športniki in da je že napočil čas za Ustanovitev prvega slovenskega teniš-^ega kluba na Goriškem.
Kar zadeva vrhovski turnir, je mladi Rodney Pausi po treh setih (6:4, 3:6, 8:2) strl odpor Borisa Cotiča. V malem flhalu pa je domačin Ladi Devetak z 2;1 (5:7, 6:1, 6:2) premagal Valterja Nanuta.
Prvega teniškega turnirja za pokal Doberdob se je udeležilo 22 tekmoval-čev. V odločilnem srečanju je Silvan Torfolja s 13:5 premagal Davida Ger-9°leta. V srečanju, ki je veljalo 3. mes-je Romano Jarc s 15:0 odpravil %orja Crosellija.
, Na sliki finalisti teniškega turnir-la na Vrhu. (fgto Lutman)
t
m			
			
			
i|L			
			
			
49.
t.

. v. v
Dušan Jelinčič
NOČI
Utrinki iz Karakoruma
Zamislim se. Hočem razumeti in naposled si tudi domislim razlago. Besede, ki so na zunaj tako polne pomenov in različnih vrednot, so večkrat prazne in lažne. Hinavske so, saj si same dajajo vrednost, ki je nimajo. Cel dan smo razpravljali, in jaz sem mislil, da so to lepe besede, ki ponazarjajo velike ideje in vzvišene misli. In sedaj? Vse je po-plitvilo in naposled izginilo. Besede so zahrbtne! Ta dan je bil prazen, zato so bile tudi besede prazne. Ce je dan prazen, so vedno tudi besede prazne. Temu ni mogoče oporekati.
In zato, če hočem svoj dnevnik napolniti z dogodki, jih moram tudi v resnici doživeti! Kako enostavna je ta misel, a kako težko se je bilo dokopati do nje.
Ko že nekaj časa zrem v zvezek, ne da bi ničesar napisal, pogledam prijatelje, ki se mučijo s podobnimi zadevami. Vsi dokaj hitro zaprejo ' svoje dnevnike in se z vzdihom lotijo branja. Verjetno so se tudi oni zavedali puhlosti tega dne. Vendar pa me ta misel navdaja z optimizmom. Čaša brezdelja je polna do vrha, mi pa smo na dnu, tako da se lahko le še dvignemo. Gotov sem, da tudi ostali mislijo isto, tako da sem prepričan, da se bo že jutri nekaj zgodilo. Grem iz šotora, se nadiham 'mrzlega ledeniškega zraka in sem spet miren. Jutri bo nov dan.
Še je čas
Pri zajtrku čutim neko posebno atmosfero, med svečanim, odločnim in bojevitim. Že po obrazu se Vikiju pozna, da se napovedujejo važne odločitve. Komaj si vsi pripravimo obloženi cepati, Viki začne: »Fantje, sedaj si moramo nekaj resno povedati. Že štiri dni je vreme muhasto, to pa lahko v Karakorumu traja še cel mesec. Smo že dva tedna v bazi, pa nismo prišli nikamor. Zato sem se odločil, da jutri gremo na goro, pa čeprav bodo padale ošiljene pre-kle. Najprej bomo odšli jaz, Tomo, Pavle in Silvo, nato druga skupina, kasneje pa še tretja naveza štirih alpinistov. Lahko ekipe tudi drugače porazdelimo. Bistveno pa je, da na goro gremo, pa čeprav ni vremena. V Karakorum smo prišli s svojimi ambicijami, vsi pa dobro vemo, katere so, zato je naša dolžnost, da vsaj poskusimo. Ni važno, če potem ne uspemo, imeli bomo vsaj čisto vest, da smo poskusili. Ima kdo kak drugačen predlog?«
Vikijev bojeviti program nas vse iznenadi. Seveda je lahko predlogov dosti, vendar smo tako presenečeni, da pomolčimo. Kaj pa, če bi vseeno počakali lepo vreme? Ne, preveč smo čakali! Viki je očitno edini, ki ima ta trenutek povsem jasne pojme, kar pomeni, da je edini, ki ima ta trenutek prav. Predlagal je akcijo in jo zoperstavil brezdelju, predlagal je odhod ih ga zoperstavil poležavanju v šotoru, predlagal je polnost in ga zoperstavil praznini. Kako bi ne mogel imeti prav?
Dvomov ni
Po zajtrku grem k potoku, da bi bil sam s seboj in bi vse razmislil, vendar pa si ne domislim ničesar uporabnega. Le to, da mi tu in sedaj verjetno vrh pomeni manj, kot pomeni ostalim, kar je vsekakor hud handikap. Ko se vrnem v šotor, potožim Matevžu svoje pomisleke in dvome, on pa mi le odgovori: »Kaj si že pozabil najin včerajšnji pogovor? Naj ti ponovim? Odprava kot pojem ne obstaja. Obstajava le jaz in ti in le najine želje. In torej ne bo odprava tista, ki bo uspela, ampak le jaz in ti. Se spomniš Nejca in Andreja na Everestu? Cel narod se je hotel postaviti z njunim uspehom. Nista uspela ona dva, ni uspela celotna odprava, ampak je to bil uspeh celotnega naroda, vse Jugoslavije! Smešno. Kot da je že pripadnost nekemu narodu zgodovinska prednost. Kakšno pravico imajo sedaj ljudje, da se ponašajo z njunim uspehom? Le zato, ker so se naključno rodili v isti deželi in imajo isti materin jezik? In prav v imenu te navidezne in lažnive prednosti nastajajo vojne in državne tragedije v imenu naroda. Resničnost pa je povsem drugačna. Si pozabil? Vsak se hoče afirmirati v družbi in pred njo. To je edino merilo za vse - tudi in predvsem za uspehe. Saj veš, kam hočem priti s tem filozofiranjem. Sploh nimam tvojih dvomov. Jaz hočem osvojiti Broad Peak ter tukaj in sedaj uspeti.«
V	trenutku me spravi v dobro voljo, kot da bi se mi vsi dvomi razblinili. Če hočem uspeti, ne smem dvomiti. To je njegovo sporočilo. Tako enostavno je, a tako težko se nanj navajam.
V	šotor pokuka Žare in mi reče: »Kaj misliš o Vikijevi izjavi, da kdor si ni na jasnem, kaj bi počel na gori, naj se vrne v bazo in naj premisli?«
»Ne vem,« odvrnem, čeprav sumim, kaj je hotel reči s tem.
»Menim, da je to letelo name, nate in na Mojmirja.«
»No, tudi jaz mislim tako,« dodam tiše in se spet zamislim, nato pa se zleknem in blaženo zaspim.
Pomisleki
Zbudi me Andrejev glas nekaj ur kasneje, ko v bližini našega šotora razlaga Mici: »Tako vreme, ki ni izrazito slabo, a prav gotovo ne dobro, se lahko vleče v nedogled, vendar pa se s takim medlim in meglenim vremenom vseeno da oditi na goro. Reinhard Carl je npr. šel s soplezalcem na goro z dežjem in snegom, sistematično gazil in nato tudi osvojil vrh. V bazo pa se je vrnil v popolnoma enakem vremenu, kot ga je imel ob odhodu. Saj lahko gremo na Broad Peak. Največje tehnične težave so po mojem še pred taborom L«
Teh nekaj stavkov me popolnoma zbudi. Zavem se, da sem v šotoru popolnoma sam. »Sostanovalci« so verjetno v jedilnici in tarokirajo ali na debelo nakladajo. Nenadoma se prikaže Rado, jaz pa ga vprašam: »Kako je kaj vzdušje v jedilnici?«
Na Kontovelu sklenili košarkarski tabor
Velika udeležba predvsem najmlajših
Pb športnem društvu Kontovel so pripravili košarkarski tabor, ki se je pričel v Ponedeljek, 29. 8. in trajal vse do sobote, t. m.. Tabora so se, poleg začetnikov, udeležili mladi, ki so lani nastopali v pr-onstvu propaganda, minikošarkarji in jradeti. Le - ti so sklenili tabor z gostova-jem pri beograjskem Partizanu.
, Tnbora se je udeležilo več kot 50 mla-m, katere sta vodila trenerja Ladi Še-Sec iz Postojne in Igor Meden iz Sežane. : e dsjbolj razveseljivo pa je dejstvo, da bilo največ (17) začetnikov. p Začetniki prihajajo iz Kontovela in vPseka, a tudi iz Križa, Praprota in Nab-zine. Njihova starost se suče od šestih osmih let. Gre za mlade, ki se prvič očajo s košarko, tako da je delo z njimi n»eCeI naPorno. Mlade je treba najprej vjaditi, da vzljubijo ta šport.
P Uosti izkušenj s tem v zvezi sta si Se-Rec in Meden pridobila na svetovnemu inikošarkarskemu prvenstvu v La Co-
runi (Španija), katerega sta se udeležila v spremstvu jugoslovanske reprezentance. Velik poudarek dajeta tako koordinaciji in gibljivosti, a ne pozabljata na pomen, ki ga ima pri začetnikih otroška igra. Otroci se zato dalj časa ukvarjajo z igrami z žogo, saj jo tako kmalu vzljubijo kot igralni element.
Odbor društva, s predsednikom Henrikom Lisjakom na čelu, je od blizu sledil celotnemu poteku tabora. Posebno pohvalo pa si zaslužijo starši, ki so redno skrbeli za prevoz svojih otrok. Sploh pa so bili pogoji za delo dobri, v kolikor so imeli organizatorji na razpolago, poleg odprtega kontovelskega igrišča, tudi pokrito telovadnico, ki bi prišla prav v primeru slabega vremena.
Taboru sledijo redni treningi, na katere vabijo tudi druge mlade, še zlasti začetnike. Le - ti bodo vadili ob torkih in četrtkih, od 16.30 do 18.00. (W. K.)
NOGOMETNA SEKCIJA BOR obvešča, da so se pričeli treningi otrok, in sicer ob ponedeljkih, sredah in četrtkih od 15.30 do 17.30 ter da se še nadaljujejo vpisovanja otrok.
SK DEVIN
priredi od 16. do 19. t. m. štiridnevni izlet v Innsbruck, Miinchen in Sal-zbrug ob priliki Oktoberfesta z ogledom raznih zanimivosti. Na razpolago je še nekaj prostih mest (4). Za iniormacije in vpisovanje Purič - tel. 227196 in Škerk - tel. 200236, v večernih urah.
RITMIČNI ODSEK
ŠK KONTOVEL
sporoča, da bo začel sezono 1988/89 za vse skupine dne 20. t. m. ob 16. uri v Kulturnem domu na Proseku, kjer bo tudi vpisovanje.
AO SPDT
prireja ALPINISTIČNI TEČAJ za vse. Vpisovanje ob sredah 14., 21. in
28.	t. m. na sedežu odseka (Ul. Car-ducci 8, II. nad.) od 20.30 do 21.30 ali pa telefonsko na štev. 227277, Papi
Spori, Davor Zupančič. Tečaj obsega praktične lekcije (štiri nedelje v oktobru v Glinščici) in tri predavanja. Vabljeni!
PLAVALNI KLUB BOR organizira plavalno dejavnost v bazenu pri Alturi za začetnike in plavalce po ponedeljkih in četrtkih s pričetkom 3. oktobra 1988. Prijave se sprejemajo po telefonu na št. 823293.
KOŠARKARSKA SEKCIJA
ŠD POLET
obvešča, da so treningi v minibaske-tu (za letnike od 1982 do 1977) vsak torek in četrtek od 16.00 do 18.00 v Prosvetnem domu na Opčinah. Treninge vodi prof. Marko Burger. Vpisovanje neposredno pred treningi.
ŠD JUVENTINA
iz Štandreža obvešča, da so te dni pričeli s treningi ekipe cicibanov (letniki '78, '79 in ’80). Treningi so vsak dan od 15.30 dalje na štandreš-kem igrišču. Podrobnejše informacije interesenti dobijo pri Ladiju Mar-chiju (tel. 21514) in Dariju Frandoli-ču (78158).
Turnir v malem nogometu
V Barkovljah napeti boji
Člani SKD Barkovlje so že tretje leto zaporedoma organizirali turnir v malemu nogometu, ki se odvija na društvenemu igrišču. Turnirja se udeležuje šest ekip in sicer: Fazani, Medvedi, Levi, Modrasi, Kalamari in Albatros. Na igrišče lahko stopi največ pet nogometašev, od katerih ne sme biti nihče včlanjen v nogometno zvezo. Ekipe so si med sabo precej enakovredne, tako da se obetajo zanimivi in izenačeni boji. Turnir poteka po formuli »vsi proti vsem«. Prve štiri ekipe se bodo uvrstile v »play-off«; pr-vouvrščena ekipa se bo pomerila s če-trtouvrščeno, a drugouvrščena ekipa z ekipo, ki bo pristala na tretje mesto.
Tekme so na sporedu ob sredah in petkih, s pričetkom ob 20.30. Vsak večer odigrajo dve tekmi. Turnir se je pričel prve dni septembra in bo trajal do začetka oktobra.
REZULTATI: Medvedi - Fazani 4:5, Modrasi - Albatros 2:1; Levi - Kalamari 12:5, Medvedi - Modrasi 4:4; Fazani - Kalamari 9:9, Albatros - Levi 9:4.
(W. K.)
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 500.- din, naročnina za zasebnike mesečno 6.000.- din, trimesečno 17.000.- din, letno 60.000,- din, upokojenci in študenti mesečno 4.500 - din, trimesečno 12.000.- din, letno 45.000.-din. Za organizacije in podjetja mesečno 7.000.-din, letno 75.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Marko Waltritsch
Izdaja L ^ ZTT	Clan '«»l'ian#k*
y,„
14. septembra 1988
Mihail Gorbačov na uradnem obisku v Sibiriji
Odkrit in kritičen dialog s prebivalci Krasnojarska
Ljubitelji rock koncertov so v Italiji bolj omikani
RIM — V Italiji ne bi prišlo do neredov, ki so spremljali liverpoolski koncert ameriške rock zvezde Michaela Jacksona. Tako trdi znani organizator David Zard, ki je prav v italijanskih mestih priredil vrsto pomembnih koncertov lahke glasbe. Italijansko občinstvo je omikano, pravi Zard, ki je trdno prepričan, da so italijanski zakoni za varnost na javnih predstavah prava redkost, vsekakor najstrožji (in zato najboljši) v Evropi.
Prav zaradi tega počasi narašča število mendarodnih zvezd, ki se z veseljem podajo na turnejo v Italijo. Izrednega.pomena je tudi organizacija predprodaje vstopnic in zastraženje vhodov. Pri prodaji vstopnic bi morali tudi v drugih državah čimprej uvesti računalnike, pred glavnimi vhodi pa bi morali postaviti tudi do pet pregrad, ker bi to onemogočilo neposredne napade množice brez vstopnic.
Do takega napada je namreč prišlo v nedeljo v Liverpoolu, kjer je nerede povzročil prav vdor množice, ki je hotela na koncert kar brezplačno. V domovini zloglasnih huliganov so tako zabeležili 3100 ranjencev, od katerih sta le dva huda: dekle v sedmem mesecu nosečnosti in fant, ki so ga povozili, ko je odhajal s koncerta. Ostalim so priskočili na pomoč z aspirinom (uporabili so jih 1600) in obliži (700)...
MOSKVA — Prebivalci Krasnojarska so Mihaila Gorbačova, ki se te dni mudi na uradnem obisku v Sibiriji, sprejeli z aplavzi in žvižgi. Tiskovna agencija Tass obširno poroča o tem Gorbačovovem obisku, prav tako mu daje velik poudarek ves sovjetski tisk.
Gorbačov se je torej včeraj srečal s prebivalci Krasnojarska, ki je najgosteje naseljeno srednjesibirsko mesto. Obiskal je nekatere tovarne, neposredno pa se se je srečal z navadnimi delavci in krajevnimi voditelji. Ljudje so Gorbačova opozorili na »vsakdanje« probleme, s katerim se srečujejo in za katere je sovjetski voditelj obljubil rešitev že ob priliki svojega prvega obiska v Sibiriji septembra 85. leta. Kljub obljubam pa prebivalstvo še vedno občuti pomanjkanje stanovanj, šolskih poslopij, bolnišnic in otroških centrov. Ljudje so opozorili tudi na nesprejemljive zamude na področju socialnih storitev. Mihail Gorbačov je vse kritike vzel v vednost in je skušal dati čimbolj spodbuden odgovor. Priznal je zamude, do katerih prihaja v izvajanju perestrojke, dejal pa je, da se s perestrojko strinja in jo odobrava velika večina sovjetskih ljudi. Zato pričakuje, da ji narod ne bo slepo sledil, pač pa da bo izrekel tudi potrebne in predvsem konstruktivne kritike. Izvajati navodila in spremembe, ki jih predvideva perestrojka pomeni tudi pravočasno opozoriti na napake in počasnosti, in jih čimprej odpraviti.
V Krasnojarsku se je z Gorbačovom srečala tudi skupina znanstvenikov, ki proučuje nevarnosti »divje« industrializacije in škodo, ki jo industrijski objekti povzročajo okolju. Prav v srednji Sibiriji je prekomerna gradnja tovarn že krepko načela naravno ravnovesje okolja. Največji problem predstavlja ta čas reka Jenisej, ki je med najbolj onesnaženimi v Sibiriji. Na to dejstvo so znanstveniki in naravovarstveniki opozorili oblasti že pred leti, vendar doslej ni še nihče ustrezno ukrepal.
Na sliki (telefoto AP); Gorbačov med prebivalci Krasnojarska.
V domu onemoglih
Žena francoskega predsednika Mitterranda je v Kalkuti obiskala dom onemoglih, ki ga vodi mati Terezija	(Telefoto AP)
Lovec je pristal kar na hangarju
V El Cajonu pri San Diegu (ZDA) je prišlo do slikovite letalske nesreče, ki jo je povzročil nenavaden pristanek lovca F-14 ameriške mornarice. Letalo je namreč pristalo kar na hangarju. V eksploziji, ki je sledila zasilnemu pristanku so bili ranjeni trije delavci, eden izmed pilotov pa je imel še dodatno smolo, ker se je s padalom spustil prav na žice visoke napetosti in je bil pri tem težje ranjen. F-14 je med svojo neobičajno potjo do hangarja povzročil tudi znatno gmotno škodo, saj je uničil kar deset manjših letal	(Telefoto AP)
Iz Kanade alarmni zvonec zaradi pomanjkanja vode
OTTAWA — Sladka voda, nenadomestljivi vir življenja, je v nevarnosti. To opozorilo prihaja iz Kanade, ki razpolaga z največjimi zalogami pitne vode na svetu in je obenem vodilna država na področju ved, ki zadevajo vodo. Poročilo, ki ga je pred kratkim izdal kanadski vsedržavni svet za znanost, ki je bilo izdano pred kratkim, med drugim vsebuje podatek, da v domala vseh državah primanjkuje sladke vode. V nekaterih nerazvitih državah voda primanjkuje zaradi klimatskih razlogov, v razvitih državah pa je treba pomanjkanje pripisati predvsem prevelikemu onesnaževanju.
Iz kanadskega poročila izhaja, da 1,3 milijarde ljudi, torej 26 odstotkov vsega prebivalstva na svetu, ne razpolaga z zdravo pitno vodo. Zaradi bolezni, ki se širijo z okuženo vodo, umre vsako leto najmanj 25 milijonov ljudi, skoraj izključno v državah v razvoju. Če bi hitro ukrepali bi z 20 milijardami dolarjev letno do leta 1990 sanirali sedanje stanje; vsota je na videz zelo visoka, dejansko
pa so to komaj 4 odstotki izdatkov za oboroževanje v svetu.
V bogatih državah je, kot rečeno, onesnaženje voda glavni problem. Še zlasti kadar gre za podzemske tokove je onesnaženje težko ugotoviti, marsikdaj pa je celo prepozno. Prečiščevanje podzemskih voda je težko, počasno in zelo drago. V velikih jezerih na meji med Kanado in ZDA so našli več kot 350 kemijskih sestavin, med katerimi številne strupene sestavine. Kvaliteto vode kvarijo tudi onesnažena deževja, ki, kot piše kanadski zavod, »ne poznajo meja«. Radioaktivne ostanke iz Černobila so tako odkrili na kanadski Arktiki, delce dima industrijskih obratov iz Evrope pa na Skalnatem gorovju v ZDA.
Kanadski zavod je mnenja, da na svetu zadostuje pitne vode do leta 2015, vendar pa je to globalen podatek. Ponekod je vprašanje kritično že sedaj in prav v teh državah prebivalstvo demografsko izredno narašča.
Vprašanje je resno in po mnenju kanadskih znanstvenikov ga je treba resno načeti tudi na politični ravni.
Občina, ki krade razgled
MONDOLFO (PESARO) Brata Ornello in Otello Fuligni sta bivala v hiši z razgledom na dolino reke Česano in sta bila tega razgleda nadvse vesela. Pred tremi leti pa je občih8 odločila, da zgradi novi sedež kmetijske zadruge in brata Fuligni sta bil8 ob razgled.
Nekaj časa sta tarnala zaradi železo-betonske zgradbe, ki jima je pokvaril8 veselje, nato pa sta se opogumila in tožila občino. Njun odvetnik pa )e menda celo odkril, da je zgradba rahl° višja od tistega, kar predvideva regulacijski načrt. Brata Fuligni zahtevata od občine kar 300 milijonov odškodnine, 100 milijonov za vsako leto brez razgleda. Svojo zahtevo sta utemelji1 dokaj »umetniško«, saj sta izjavil8, »Nekateri so pripravljeni odšteti tud1 milijarde za Van Goghovo ali GaugiU novo sliko, midva pa sva imela tak čudovito naravno sliko, da ji ni bi para.«
V duhu plodnejših stikov med deželami skupine »Alpe-Adria«
Tudi v Rimu predstavili »Predlog za film«
RIM — V aristokratski, nekoliko ekskluzivni Vili Miani, ki se bohotno dviga sredi ogromnega parka nad vsa rimska poslopja in nudi čudovit razgled na vse mesto, se bodo jutri zvečer nekaterim uresničevale, drugim pa razblinjale lepe sanje. Sanje, da te bo nekdo poklical pred filmsko kamero, da boš nastopil v fantastični vlogi in postal slaven. Ali pa da bo nenadoma tvoja slika na platnicah najbolj znanih modnih revij.
Govorim o petnajstih finalistkah mednarodnega lepotnega tekmovanja s spodbudnim naslovom »Predlog za film«, kar pomeni, da bo uspeh na reviji predstavljal odlično odskočno desko za morebitni prodor v sanjski celuloidni svet, na gledališke deske, pred znamenite mikrofone, v strani slavnih modnih revij.
Namen tekmovanja in tekmovalke so včeraj predstavili predstavnikom tiska v Vili Miani. Tom Del Monaco, deus ex machina celotne prireditve, je na konferenco izrecno povabil Primorski dnevnik. Z vabilom je poslal tudi odrezek članka, v katerem smo poročali o tržaškem
pokrajinskem predtekmovanju ter o tekmovanju za jugoslovanski naslov »miss predlog za film« v hotelu Riviera v Grljanu. Del Monaco in njegovi sodelavci očitno posvečajo veliko pozornost sodelovanju Jugoslavije. Za jutrišnje tekmovanje so prav v duhu vse plodnejših stikov med deželami Alpe Adria naredili za Jugoslavijo izjemo. Medtem ko bo vsaka od petnajstih sodelujočih držav nastopila samo z zmagovalko državnega nastopa, so jugoslovanski predstavnici, lepi Jeseničanki Ireni Zupan, namenili še dve družici, drugouvrščeno Vrhničgnko Marijo Hren in brhko Karlovčanko Darjo Živni. Pozornost do Jugoslavije se kaže tudi v tem, da nameravajo prireditelji predlagati Dubrovnik za sedež prihodnjega mednarodnega finalnega tekmovanja.
Neuraden mimohod lepotic v tesnih kostimih smo imeli priložnost občudovati že med včerajšnjo konferenco in naj bodo nameni prirediteljev še tako dobronamerni in prepojeni z izključno umetniškimi hotenji, se vendarle ni-
sem mogel izogniti zoprnemu občutku, ^ cena, ki jo morajo mlada dekleta Pia^e\.nje razkazovanjem svojih teles za uveljavl)a'1 svojih artističnih talentov kar precej visoka. ^ Irena Zupan, predstavnica Jugoslavije, k1 ., še razgleduje po novi stvarnosti, v katero ,
Irena Zupan, predstavnica Jugoslavije, ki razgleduje po novi stvarnosti, v katero 1° t dobrohotno pahnila usoda, ni še razmišljol. tem, kaj bo izbrala, če ji bo usoda tudi 1 _
zvečer naklonjena. Film ali gledališče bi 10 kakor zanimala. Med jutrišnjo slovesnostjo pred publiko prebrala odlomek iz
knjige Drevo raste v Brooklynu v slovensc Potem pa bo kar bo. Zupanova je kljub sV,°Jjjš-mladim letom zelo samozavestna. Z glede, čem se je na amaterski ravni že ukvarjala-sala je pri folklori in se skratka privadila ke. Zato ji jutrišnje obveznosti pred mikro kamerami, žirijo in radovednimi gledalci n .^a, bajajo strahu. Poguma in šarma ji ne ma^Lva kot ji ne manjka fizične lepote. Morda se r t slovenska filmska zvezdica.	., r
DUŠAN KALU
PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA — ŠT. 17
Urednik: BRANKO LAKOVIČ
VODORAVNO:
1.	boter,
4.	pristanišče v južni Italiji,
10. evropski veletok,
13.	moško ljubkovalno ime,
14.	delajo slabe rime,
15.	najmanjše število,
16.	otok Velikih Antilov,
18. vrsta lahkih motociklov,
20.	vrtinčasti viharji, hurikani, cikloni,
21.	Južna... je z glavnim mestom Seul,
22.	velika morja,
23.	hudič, vrag,
24.	izraz v ekonomiji,
25.	gojenec častniške šole,
26.	avt. oznaka Palerma,
28.	ime it. kolesarke Caninsove,
29.	Stanislav Renko,
30.	konj rjave barve,
32.	kitajska utežna mera,
33.	odsotnost osumljenca na kakem kraju,
35.	črte, poteze,
36.	nogometaš Fiorentine,
38.	ploskovna mera,
39.	posoda za umivanje,
40.	... de Janeiro,
42.	splavi,
43.	visoka enoletna gojena rastlina iz družine ščavnic,
45.	tuje žensko ime,
46.	čoln, plovilo,
48.	Robert Redford,
49.	hrvaški naftni koncern,
50.	ovijalka,
53.	Julius Erving,
54.	delo, dejavnost,
55.	Adriano Celentano,
56.	zadnja, slaba vina, žganja, piva.
NAVPIČNO:
1.	nenadna smrt,
2.	ime film. igralca Jurgensa,
3.	bivši odličen slovenski telovadec,
4.	glavno mesto Albanije,
5.	organske spojine, derivati amoniaka,
6.	vodne živali,
7.	Hercegovec,
8.	Norveška, Japonska,
9.	spremljevalec sv. Pavla,
10.	naša vas,
11.	sin Venere in Anhiza,
12.	upanje ali žensko ime,
14. pri šahu enkratna dvojna poteza s kraljem in trdnjavo,
17.	športna vadba,
19.	orač,
21.	stalni sestavi vojaških enot,
22.	pripadnik katol. duhovniške bratovščine brez zaobljube,
23.	avt. oznaka Sarajeva,
24.	Thomas Mann,
25.	krivoverec,
26.	zvesta domača žival,
27.	ime našega pesnika Mermolje,
29. je tudi Rus ali Bolgar,
31. avt. oznaka Vicenze,
33.	letopis,
34.	glej sliko,
36.	malopridno dejanje,
37.	druga kratica za PLO,
41. reka v Vzhodni Nemčiji, 44. Anatolij Karpov,
47. agavi podobna rastlina,
51.	metrični poudarek,
52.	ime glasbenika Kersnika, 54. Pablo Picasso.
VIII. Križkraž 17
1.	Ime ruskega pesnika Majakovske-ga?
□	Boris
□	Vladimir
□	Oleg
2.	Poleg Nanninija, kdo je drugi Be-nettonov pilot v formuli 1?
□	Boutsen
□	Warwick
□	Mansell
3.	Mednarodni izraz za vetrovno zatišje?
□	dalame
□	salme
□	kalme
4.	Ime trenutno najbolj popularnega brazilskega romanopisca Amada?
□	Jorge
□	Francisco
□	Emilio
5.	Naziv oblike smučanja, pri kateri smučarja vleče žival ali vozilo?
□	omnium
□	aki
□	skikjoring
6.	Ime slovenskega režiserja Šprajca?
□	Niko .□ Ljubo
□	Božo
7.	Kateri je drugi izraz za globinske črte?
□	izobate
□	izohiete
□	izohipse
8.	Ime osnovne šole v Šempolaju?
□	S. Gruden
□	J. Jurčič
□	I. Gruden
9.	Kdo je bil prvi znani karantanski knez?
□	Valuk
□	Samo
□	Borut
10.	Katera od teh vasi ni v doberdobski občini?
□	Jamlje
□	Vrh
□	Dol
Kdor je pravilno odgovoril na vsa vprašanja, si zasluži oceno odlično. Devet pravilnih odgovorov je »devetica«, osem pravilnih odgovorov je »osmica«, itd. Pet ali manj pravilnih odgovorov je ocena - negativna.
KUPREJČIK - ČEŠKOVSKI Sovjetska zveza 1976			DONNER - HUEBNER Biisum 1968		
	m m £?h* ■ mmtm ±m m m m it p p- p p iTiTsifii^ mm. Mi 'tl? § S' Ul			sap p®p m m Kirni m m m im m a m.m ■ Kili H tmm m m m m	
Kako beli učinkovito premaga nasprotnika z odkritim šahom?			Črni n	a potezi z enostavno kombinacijo premaga nasprotnika. Kako?	
ANG KOR - zgodovinski kraj v Kambodži (od 9. do 15. stoletja glavno mesto kmerske države).
BENIN! - italijanski gledališki igralec iz Genove. Odličen izvajalec predvsem Goldonijevih del (Ferruccio, 1854-1916).
GAVA - italijanski minister za notranje zadeve (Antonio).
LASKER - nemški šahist, svetovni prvak od leta 1894 do 1921 (Emanuel).
MANEN - španski goslač in komponist (loan de).
NGAMI - občasno presihajoče jezero na severnem robu puščave Kalahari v južni Afriki.
PATOKA - zadnje, slabo vino, žganje, pivo. Tekoč preostanek v kotlu pri žganjekuhi in destilaciji špirita (etanola).
SAANEN - manjši kraj v Švici južno od Friburških Alp in vzhodno od Ženevskega jezera.
SOBIN - košarkar splitske Jugoplasti-ke, ki je zelo pripomogel, da je splitski klub osvojil naslov državnega prvaka v sezoni 1987/88. (Goran, 25 let, visok 205 cm).
STARK - nemški fizik, profesor na univerzi v Wiirzburgu. Po preučevanju kanalskih žarkov je leta 1905 odkril Dopplerjev efekt. Leta 1919 je dobil Nobelovo nagrado za fizi-ko. (Johannes, 1874 - 1957)
YAWATA - mesto na Japonskem s približno 350.000 prebivalcev, znano po železarski industriji.
KRIŽKRAŽEVI SODELAVCI
V tej številki so sodelovali:
Dušan JELINČIČ, Mario MAGAJNA, Aleksander MUŽINA, Jože PETELIN, Alfred SVAGELJ.
Ilustrator Barbara BONETA
- KRIŽANKA ZaJJ											11		■	■
VODORAVNO:	NAVPIČNO:													
1. ljubiti, rad imeti (nem.), 7. šah (angl), 11. osupla, prepadena (it.), 13.	smučanje, smuči (it.), 14.	nemški filozof (Immanuel), 15.	počasen (nem.), 16.	muza ljubezenskega pesništva, 18.	avt. oznaka Modene, 19.	brest (angl.), 20.	avt. oznaka Reke,	1.	košarkarsko moštvo iz Los Angelesa, 2.	Ida Kravanja,	1	2	3	4	5	6		7	H	8	9	10	
	3.	vulkan na Siciliji, 4.	prodajalnica, trgovina (it.), 5.	avt. oznaka Enne, 6.	afriški veletok, 7.	lažji čolni (it.),	11						12			13			
		14					15			G				
	8.	mesto v ZRN, 9.	zviti, iznajdljivi (it.), 10. kipeti; na malem ognju kuhati (angl.), 12. zamorski boben, 17. izpustiti, prezreti (angl.), 22.	Tirol na sredi, 23.	led (nem.).	16				17		18			19			
21. oddajna postaja (it.), 24.	Švedska, Norveška, 25.	obrnjeni, nakazani (it.), 26.	Robert Redford, 27.	anatomi (it.).		20			21		22			23				
		24			25							26		
V oklepaju so označene okrajšave angl. (za prevod v angleščino), it. (za prevod v italijanščino) in nem. (za prevod v	1			27	N							T			
1	llCUlOlulllUJ.														
VODORAVNO:
1.	zapora, zaprtje, oblega, 8. kazni, 10. Ty-rone Power, 12. nadležna žuželka 13. okrajšava za doktor, 14. rimsko mitološko podzemlje, 16. filmska igralka Farrow, 17. poslanska zbornica, 18. očka,
19.	it. filmski in gledališki igralec (Ubaldo),
20.	Laurence Olivier, 21. morski sesalec, 23. Romunija, Norveška, 24. igra na karte, 26. mestic.
NAVPIČNO:
2.	avt. oznaka Lucce, 3. organ vida, 4. država v srednji Ameriki, 5. tropska papiga, 6. ZRN, Italija, 7. del noge, 9. predsednik SLO-RI (Darko), 11. mesto v Toskani, 13. jugoslovanska denarna enota, 15. se izteka v žilah, 16. droben pesek, 21. pletena posoda, 22. barva kože, 24. avt. oznaka Pesara, 25. Robert Estienne.
■	1 ^		3		5	6	ij	■
7		8						9
10	11		12				13	
14		15				16		
17								
18						19	23	
20			21		22			
		24				25		
'	26							
	1	2	3	4	5	6 ~ :		
7		8						9
10	11		12				13	
14		15				16		
17								
18						19		
20			21		22		23	
		24				25		
	26							
VODORAVNO:
1.	mesto na Hrvaškem, 8. sloves, 10. Vinko Strgar, 12. ime našega pesnika Grudna, 13. Karl Losch, 14. očka, 16. rimska boginja jeze, 17. naš gledališki igralec (Stane), 18. liho število, 19. italijanska letalska služba, 20. latinski veznik, 21. ime pisateljice Perocijeve, 23. Anton Novačan, 24. ruša, trata, 26. fali-menti, bankroti.
NAVPIČNO:
2.	Risto Savin, 3. Cassius Clay, 4. znan jugoslovanski pianist (Ivo), 5. ime pisatelja Andrica, 6. italijanska nikalnica, 7. zbor štirih pevcev, 9. kraj pri Logatcu, 11. začetek tekmovanja, 13. največji grški otok, 15. nordijski bogovi, 16. film. igralka Miranda, 21. veki, daljša obdobja, 22. filmska igralka Gardner, 24. Georg Traki, 25. Avstrija, Japonska.
Večerja
»Kako to, da tudi po tolikih letih poroke te mož stalno pelje na večerje?«
»Enostavno: ko pride domov z dela, mu povem, kaj sem mu pripravila!«
Garaža
Mož svoji ženi: »Zares ne razumem, kako spraviš nit v šivanko, avtomobila v ogromno večjo garažo pa ne utegneš stlačiti!«
Ljudožerci
Novoporočenca ljudožerca se ti ugajajo
otroci?«
Ljudožereč: »Kar norim zanje, če so dobro skuhani.«
Nesreča s konjem
Pepijeva tašča je bila žrtev hude nesreče. Ko se je v hlevu približala konju, jo je ta tako brcnil, da je pri priči izdihnila.
V vasi nikdar ni bilo takšnega pogreba. Ogromna množica se je kar trla po pokopališču.
Vaščan se približa Pepiju in mu izreče sožalje.
»Oprosti«, vpraša Pepi, »od kod pa tolikšna množica?«
Vaščan: »Prišli so od vsepovsod, da bi najeli tistega konja...«
Dediščina
Pogovor v New Yorku.
»Si slišal, teta Cindy je pustila svojemu psu za dediščino kar 90.000 dolarjev,« reče John.
»Sem slišal, toda za psa gotovo ne bo lahko, saj je papiga že najela odvetnika, ker nekaj ni bilo v redu z dediščino,« doda Ted.
Menu
Natakar: »Kot vidite, na jedilnem listu je od vsega!«
»Res je, toda prinesite mi enega čistejšega!«
milo pogovarjata. Ljudožerka: »Dragi,
NASLOVNA STRAN
KRIŽANKA Z NAŠIM DRUŽBENOPOLITIČNIM DELAVCEM. 1. kum, 4. Tarent, 10. Ren, 13. Adi, 14. rimarji, 15. ena, 16. Portoriko, 18. moped,
20.	orkani, 21. Koreja, 22. oceani, 23. satan, 24. trenda, 25. kadet, 26. PA, 28. Maria, 29. S.R., 30. rjavec, 32. tan, 33. alibi, 35. rise, 36. Borgonovo, 38. ar, 39. lavor, 40. Rio, 42. plavi, 43. ajda, 45. Ines, 46. barka, 48. R.R., 49. INA, 50. liana, 53. J.E., 54. poklic, 55. A.C., 56. patoke. Na sliki = Boris Race.
STRAN II.
NAŠI IN DRUGI KVIZI. 1. Vladimir, 2. Boutsen, 3. kalme, 4. Jorge, 5. skikjdring, 6. Božo,
7.	Izobate, 8. S. Gruden, 9. Valuk, 10. Vrh.
ŠAHOVSKA PROBLEMA. 1. problem: 1. Sc8+ (1. ...Sc5; 2. Dc5+ Dc5 + ; 3. Td8 mat, ali 1. ...Dc5; 2. Dc5:+ Sc5: 3. Td8 mat) in črni se je vdal. 2. problem: 1. ...Tc5:; 2. Dc5: Tc8; 3. Db6: Tcl:-f-; 4. Kf2 ab6 in črni se je vdal.
KRIŽANKA ZA POLIGLOTE. 1. lieben, 7. chess, 11. attonita,
13.	sci, 14. Kant, 15. langsam,
16. Erato, 18. MO, 19. elm, 20. RI, 21. emittente, 24. SN, 25. girati, 26. R.R., 27. anatomisti.
STRAN III.
KRIŽANKA ZA STRPNEJŠE. 1. Elvis Presley, 11. Tavčar, 16. Real, 17. Rodine, 18. Pamir, 19. JH, 21. bas, 22. cement, 23. mulat, 24. bar, 25. IR, 26. ma-dame, 27. Manen, 28. Gava, 29. Perani, 30. Finec, 31. Sobin, 32. kadilo, 33. marec, 34. Marina, 35. Benini, 36. reket, 37. petica, 38. enica, 39. sitin, 40. sanica,
41.	P, 42. Anka, 43. Laver, 44. Ettore, 45. ZR, 46. Rea, 47. ti-mer, 48. starti, 49. Ava, 50. AD,
51.	resor, 52. aparat, 53. Oleg, 54. Vamata, 55. Frank Sinatra. Na slikah = Elvis Presley, Frank Sinatra.
STRAN IV.
REŠETO - ZVEZNE DRŽAVE ZDA. Rešitev = Indiana in Wisconsin.
ZLOŽLJIVKE. Kosilo: je, dila = jedila. Težave: kri, vica = krivica. Rihard: kri, žar = križar. Čar: lek, sik, on = leksikon.
MATEMATIČNA UGANKA. Rešitev: 4, 3, 8; 9, 5, 1; 2, 7, 6.
SLIKOVNA KRIŽANKA. F -ramena - Ararat - Nikola - CA
-	tik - EN - Iva - SN - ki - CAP
-	obesek - Morava - ogonek -’ SA - LI - etili - remont - cekar.
Na sliki = Francesco Moser.
STRAN V.
SIMETRIČNA KRIŽANKA. 1. Gdansk, 7. rabies, 8. bralka, 9. aw, 10. av, 11. činele, 14. Ang-kor, 15. ar, 16. grmada, 20. Rainer, 21. DS, 22. Ni, 23. oktava, 26. Saanen, 27. triera.
SKRITA KRIŽANKA. 1. Las Palmas, 10. Antoniom, 11. Stanislav, 12. kartoteka, 13. Er-min, 14. Se, 15. Raa, 16. Krim, 18. NS, 20. romi, 21. žg, 23. Pašman, 25. Andro, 27. Ane, 28. korist, 30. DN, 31. ementa-lec, 33. tastatura.
REBUS. S lava Bled I ose BO = Slava bledi osebo. KOMBINACIJSKA KRIŽANKA. Humanitarnost - Ivana - E
-	tekla - pestrost - klas - orti-kultura - DT - go - A - Mohor
-	rulota - Ilona - oranina - komar - Malaka - Gana.
STRAN VI.
SLIKOVNA KRIŽANKA. V -jež - kajak - radar - m - Mr —
goba - jelen - opeka - d - lignit
-	raca - CA - ab - a - et - r.
STRAN VIL
KRIŽANKA. 1. blokada, 7. s, 8. ukori, 9. B, 10. T.P., 12. osa, 13. dr., 14. ork, t, 16. Mia, 17. parlament, 18. ati, r, 19. Lai, 20. L.O., 21. kit, 23. RN, o, 24. poker, a, 26. mešanec. KRIŽANKA. 1. Krapina, 7. k, 8. slovo, 9. P, 10. V.S., 12. Igo, 13. K.L., 14. ata, o, 16. Ira, 17. Raztresen, 18. tri, e, 19. ATI, 20. et,
21.	Ela, 23. A.N., t, 24. griva, a, 26. stečaji.
STRAN VIII.
SLIKOVNA KRIŽANKA. Dolina - Peron - Evani - rt - et -Aosta - K - tla - Eda - pest -kip - krti - Ben - korneti - z -A.J. - arak - Abraham - ZG -bratomor - VA - Renato Rascel
-	ež - Erazem - žar - Lenin - BS
-	Enej - T.D. - ocet - cika - I.V.
-	Adam - B - opravilo - Ronke
-	UR - Lale - miš - enormnost -Ricmanje. Na slikah = Dolina, Zabrežec, kapnik, Boršt, Ricmanje.
Opomba
Za križanke so rešitve navedene le za vodoravno.
1	2	3	4	S	5	6	7	8	9	10	Y		11	12	13	14	A	15	
16					17							18						19	20
21				22							23						24		
25		■	26							27						28			
	■	29							30						31				
	32							33						34					
35							36						37						
38						39						40							41 P
42					43						44							45	
46				47						48							49		
50		■	51						52							53			
	54	A						55 F							N				
VODORAVNO:
1. glej sliko, 11. slovenski književnik (Ivan), 16. madridsko nogometno moštvo, 17. kraj pri Jesenicah,
18.	»streha sveta«, 19. Japonska, Madžarska, 21. naj nižji pevski glas, 22. žgan in zmlet glinast lapor ali boksit, 23. mešanec; potomec belokožca in črnke, 24. nočno zabavišče, 25. Italija, Romunija, 26. gospa pri Francozih, 27. španski goslač in komponist (loan de), 28. it. notranji minister (Antonio), 29. odličen bivši nogometaš Bologne, 30. prebivalec severne evropske države, 31. košarkar splitske Jugoplastike (Goran), 32. v cerkvah oddaja dišeč dim, 33. tretji mesec v letu, 34. tuje žensko ime,
35. it. gledališki igralec (Ferruccio), 36. lopar, 37. pri nas nizka šolska ocena, 38. enka, 39. vrsta (»sedečega«) protesta, 40. krivina za sani, 42. kanadski pevec (Paul), 43. eden največjih teniških igral-
cev vseh časov (Rod), 44. ime it. filmskega režiserja Scole, 45. avt. oznaka Zrenj anina, 46. Zevsova mati, 47. mednarodni izraz aparata za merjenje časa, 48. začetki tekmovanja, 49. filmska igralka Gardner, 50. Avstrija, ZRN, 51. delovno področje, območje, 52. stroj; organi kake organizacije ali ustanove, 53. ime sovjetskega nogometaša Blohina, 54. japonsko mesto, 55. glej sliko.
NAVPIČNO:
1. redka kovina, 2. mitološki britanski kralj, Shakespearov junak, 3. kmečko naselje, 4. it. moški spolnik, 5. deli omar, 6. odličen bivši nogometaš Tries-tine (Francesco), 7. otekline ali zabuhli-ne v tkivu, 8. sinko, 9. lenta brez vokalov, 10. Engelbert Engel, 11. oseba, ki je dana ali vzeta kot jamstvo, 12. ljubljenec in minister perzijskega kralja As-verja, 13. vitek na vrhu, 14. Časi Rado,
15. lastnost rjavega, 18. Kartažan, 20. jedača, 22. davek, ki se plača na tuje blago, 23. francoski mojster impresionizma (Edouard), 24. pomočnica pri porodu,
26. pijača iz povretega medu, 27. vas pri Sovodnjah, 28. nizke gore, hribčki, griči, 29. nenaden, nalezljiv strah, 30. bramanski asket in čarovnik, 31. pohot-neži ali vrsta metuljev, 32. v atentatu umrli predsednik ZDA (John), 33. dolžinska mera, 34. italijanski rodoljub (Ciro), 35. slavni bivši jugoslovanski nogometni vratar, 36. reka... v Angliji, 37. glavno središče grške pokrajine Ahaje, 39. otočje v Tihem oceanu, 40. nemški fizik, Nobelov nagrajenec (Johannes), 41. glavno mesto CSSR, 43. del knjige ali zvezka, 44. plin brez barve in vonja, 45. divja žival, 47. tuje žensko ime, 48. zdravilišče v Belgiji, 49. nizek ženski glas, 51. Richard VVagner, 52. avt. oznaka Arezza, 53. Ocvirk Anton.
V vsaki vodoravni vrstici in navpičnem stolpcu je skrito ime zvezne države v ZDA. Prečrtajte njihove črke, ki si slede v pravem zaporedju, le da so vmes še druge črke.
Ko boste prečrtali vsa imena, vam bo v vsaki vodoravni vrstici ostala po ena črka neprečrtana. Te črke berite po vrsti navpično in dobili boste ime še dveh zveznih držav v ZDA.
■ill	-OŽLJlfl—	
	Kosilo	Rihard
	Tukaj vem, da ona xx	Vse po žilah že mi teče...
	trdna, gladka, ravna yyyy	topli meč me v obraz šine...
	zdaj jo zložim vrh druge in se lotil bom kosila, upam dobrega xxyyyy.	če ozrem se na spomine, v čemer se je bojeval, Rihard Levjesrčen kralj...
		Čar
	Težave	Čar, zdravilo, tajna moč...
	Ona v glavo že mi gre...	Kačji glas sem čul nekoč... ali nisi ti, ne jaz,
	ko premislim na gorje,	to je tretji mož med nas...
	k'je človeku, ki se muči! ...	V njemu najdem čisto vse,
	Ni pravica, prav res ne! ...	kar na svetu znano je...
				
				
				V lik vstavite številke od 1 do 9, vsako po enkrat, tako da boste v vsaki navpični, vodoravni vrsti in v obeh diagonalah vedno dobili vsoto 15!
				
				
				
FRANCIJA		NAŠA ODLIČNA JADRALKA	VRSTA KULTURNE RASTLINE	LJUBE- ZENSKI PESNIK	PLOHE	NAPAD. NASKOK
DEU TELESA						
NAJVIŠJA GORA V TURČIJI						
JUG. TENISKI IGRALEC PILlC						
CAGLIARI			TRZAJ			
ENNA			IT. PEVKA ZANICCHI			
SPORTSKE NOVOSTI			OZIRALNI ZAIMEK JE LAHKO NALIVNO			SESTAVIL UKV
NA IT. POSTNIH KUVERTAH				ROM. OKRAJŠAVA ZA SVETI	TUJE ŽENSKO IME	TKANINA PRSTENE BARVE
OKRASNI PREDMET NA VERIŽICI						
DESNI PRITOK DONAVE						
MAJHEN OGON						
SARAJEVO			NAZIV	LIVORNO OROŽJE INDIJANCEV		
ENOVALENTNI RADIKALI						TURČIJA
OBNOVA POKVARJENIH STROJEV						
ksižkraZ JE US	PLETENA KOŠARA IZ SLAME					
1	2	3	4	5	6
7					
8					
9				10	
11		12	13		
14					
		15			
16	17			18	19
20					
21				22	
23		24	25		
26					
27					
VODORAVNO: 1. pomembno pristanišče na Poljskem ob Baltiškem morju, 7. medicinski izraz za steklino, 8. ženska, ki čita, 9. prva črka abecede in črka, ki je slovenska abeceda nima, 10. vzklik pri bolečini, 11. glasbilo v obliki dveh kovinskih krožnikov, 14. zgodovinski kraj v Kambodži (od 9. do 15. stoletja glavno mesto kmerske države), 15. sto kvadratnih metrov, 16. velik kup lesa, ki ga zažgemo v kres, 20. ime pesnika Maria Rilkeja, 21. kratica za »delavski svet«, 22. kemijski znak za nikelj, 23. osmi ton od osnovnega na glasbeni lestvici, 26. manjši kraj v Švici južno od Friburških Alp in vzhodno od Ženevskega jezera, 27. antična ladja troveslača.
NAVPIČNO: 1. šaljiv naziv za hrbet, 2. angleški naravoslovec, avtor razvojnega nauka (Charles), 3. ime nekdanjega egiptovskega politika Eba-na, 4. najdaljša reka na svetu, 5. orodje za sekanje, 6. eno od imen našega pisatelja Meška, 12. občasno presihajoče jezero na severnem robu puščave Kalahari v južni Afriki, 13. televizijski zaslon, 16. nasprotje lepote, 17. vrsta mizarskega obliča, 18. glavno mesto ameriške zvezne države Colorado, 19. naslov romana francoskega pisatelja Clauda Aneta (tuje žensko ime), 24. mednarodno ime države Tajske, 25. dalmatinska oblika imena Ana.
REBUS
1	2	3	4	5	6	7	8	9
10								
11								
12								
13							14	
15					16	17		
		18	19		20			
21	22		23	24				
25		26				27		
28					29		30	
31						32		
33								
Ta vrsta križanke je precej težka za reševanje, saj je običajno narisan lik križanke brez številk in črnih polj, zgolj mreža. Za lažje reševanje smo tokrat številke vpisali, črna polja pa morate razporediti sami.
VODORAVNO: 1. eno od dveh glavnih mest Kanarskih otokov, 10. sodobni italijanski fimski režiser (Michelangelo, »Rdeča puščava«), 11. ime slovenskega jezikoslovca Škrabca, 12. listkovni register v administraciji, 13. muslimansko moško ime, 14. kemijski znak za selen, 15. egipčanski sončni bog, 16. gora južno od Ljubljane s televizijskim pretvornikom, 18. avtomobilska oznaka Novega Sada, 20. Cigani, 21. zadnja in osma črka slovenske abecede, 23. otok v Jadranu, 25. dalmatinsko moško ime (npr. košarkar Knego), 27. dalmatinsko žensko ime, 28. prid, 30. kratica za nekdanje »Društvo narodov«, 31. vrsta luknjičastega sira, 33. črkovni-ca na pisalnem stroju.
NAVPIČNO: 1. nemški šahist, svetovni prvak od leta 1894 do 1921 (Emanuel), 2. indonezijska tiskovna agencija, 3. sodobni slovenski slikar in ilustrator (Janez), 4. italijanski filmski producent (Carlo), 5. negativni ion, 6. del knjige ali zvezka, 7. slovenski umetnostni zgodovinar (Vojeslav), 8. starogrški filozof, 9. vplivna oseba, ki deluje »za kulisami« (dve besedi), 16. kamenje z ostrimi robovi, 17. originalno ime glavnega mesta Italije, 19. hiter tek na kratke proge, 21. črn moški suknjič za slovesne priložnosti, 22. jedrnato izražena misel, 24. mesto v severozahodni Italiji, pomembno cestno križišče, 26. športno oblačilo, 29. človek, ki krade, 32. simbol za kemijsko prvino lutecij.
					I		A					
						E						
												
												
						A						
												
						A						
												
13 ČRK 11 ČRK 8 ČRK
7 ČRK 6 ČRK 5 ČRK
4 ČRKE:
ČRKE:
ČRKI:
HUMANITARNOST
ORTIKULTURA
ANTIGONA - HIPODROM - NARKOTIK NEKROLOG - OKLAHOMA - PESTROST UVERTURA ORANINA
MALAKA - RULOTA,
ILONA - IVANA - KOMAR - MOHOR TEKLA - TESLA
GANA - KLAS — MAST - ONAN - RARA UMIK
ANA - LAL - SLA - TAS DT - GO - OU - RT - TT
Besede iz spodnjega spiska morate s pravilnim kombiniranjem razvrstiti v like križanke. Polja, ki ločijo besede med seboj, so že vpisana v lik kot tudi nekatere črke.