€r ANIIK OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LJUBLJANA, 24. APRILA 1956 LETO III., ŠTEV. 32 OKRAJNI LJUDSKI ODBOR POROČILO IN RAZPRAVA O PREGLEDU KMETIJSKIH POSESTEV zapisnika 7. redne seje Okrajnega ljudskega odbora) Na 3. seji obeh zborov Okrajnega ljudskega odbora je bil sprejet sklep o pregledu kmetijskih posestev socialističnega sektorja v območju okraja in je •>lla imenovana posebna komisija z nalogo, da opravi ta pre-Kled. Komisija je temeljito pregledala posestva, ugotovila obstoječe stanje in na podlagi ugotovitev napravila zaključke ter stavila svoje predloge. Podrobno Poročilo o pregledu je bilo objavljeno v it. 23 in 24 Glasnika. Na 7. seji obeh zborov Okrajnega ljudskega odbora je bila o Poročilu razprava in so bili na Podlagi predlogov komisije sprejeti določeni sklepi za nadaljnji razvoj socialističnih kmetijskih gospodarstev. Zaradi važnosti tega vprašanja objavljamo v celoti dopolnitve, ki jih jc dal k Poroč ili na seji ljudskega odbora tov. Franc Sitar, predsednik Odbora za kmetijstvo Sveta ** gospodarstvo OLO ter celotno razpravo k poročilu in sprejete sklepe, Tov. Franc Sitar je že objavljeno poročilo komisije dopolni' in izvaja! naslednje: Ljudak; odbor bi rad opozoriti na nekatere značilnosti, tako da bi imel pri presoji in oceni dela naših kmetij sirih gospodarjev tim jasnejšo sliko. V območju okraja je 131.471 hektarov površin, od katerih je glutenih 10.107 ha. V razne °rganizao je, gospodar tka posejva, inštitute ter zadruge je menz, za vzrejo prašičev itd. i Zdi se ml, da so pripombe, češ Vse to je imelo za posledico, da } da družba pomaga samo držav-se posestva niso megla pravil- nemu sektorju, privatnik pa da no ekonomsko razvijati. Naslednja slabost je bila ta, da je bila vse premalo posvečena pozornost tem kmetijskim gospodarskim organizacijam v pogledu pravega pregleda površin in v pogledu evidence. V nekaterih občinah smo naleteli na to, da niso vedeli povedati, koliko je površin Splošnega ljudskega premoženja, oziroma smo zvedeli, da so boljše površine zemlje oddane v izkoriščanje za zelo nizko najemnino privatniku. Zaradi pomanjkljivega pregleda površin posameznega posestva niso mogli občinski ljudski odbori dobiti niti približne orientacije glede razvoja in perspektive posestev. Ena od naslednjih pomanjkljivosti, je razdrobljenost posameznih površin. Ugotovili smo, da imamo 140 h.a veliko posestvo, kj je razdrobljeno oziroma razdeljeno na 350 različnih majhnih parcel. Taka razdrobljenost ne more prf.npevall k boljši organizaciji dela in k zvišanju proizvodnje ampak narobe, znižuje proizvodnjo. Zato je ena prvih nalog, da se prične s komasacijo in arondacijo povrSin, s čimer bi bila omogočena boljša proizvodnja na teh posestvih. Po drugi strani pa je komisija ugotovila, da predstavljajo vsa tista posestva, ki so v tem razdobju do neke more že lz- vključen h 5.357 ha. To pomeni, grajena in imajo zgrajene ob-je organiziranih površin vse- jekte in • arondrane površine, 6a skupaj 53 •/», neorganiziranih močan gospodarski činltelj v po-ha je ostalo 47 %. To zemljo iz- j gledu pospeševanja kmetijstva. k°rlšča najemnik privatnik in Ta izgrajenost vpliva na prolz-kakor izhaja iz naših zaključ- vodnjo, predvsem v pogledu k°v, bi bilo potrebno to zemljo vzreje živine in semen kega natl ^ razpolago kmetijskim \ blaga. Res je, da je takih po-jtospodarskim organizacijam, če '■ sestev malo (n. pr. posestvo hoi&mo, da bomo od te zemlje Bokalce, Boštanj, Pšata), ven-hekaj več dosegli. i dar nam noše ugotovitve zgo- Komigja je ugotovila, da ni- v orno pričajo, da je ed.na re-imeli jo.ne ali dokončne šitev v tem, da se vsa posestva Jhke glede razvoja naših kme- nekoč dogradijo tako, da bodo “iških gospodarstev. To pa lahko tudi n:kaj nudila. *°ladi razloga, ker so se naša Posestva formirala siikcesivno Površin, ki so se vključevale kmetijske gospodarske orga-- 2acUe delno na podlagi Zako-a ° agrarni reformi, delno na Zakona o zaplembi in na podlagi zakona o kme. j^kem zemljiškem skl Edu. Po-^5 tega je komisija ugotovila, (,n S!> se pri kmetijskih gosoo-j ar:;tvih menjali upravn organi t *° bila posestva v sklopu ra--j” direkcij, ustanov, zavodov, r^d.otlj itd. Tako imamo primejo je eno samo posestvo v iW<*'<"rn razdobju men)a’o UPravnih voditeljev (AOit) Vi.'h 'e spremembe s'obli e kmo-hj organizacijo. Vsi ti razllč-jjj^Priivnl organi so preusmerja, dr io na posestvih zn svoje robe kot n. pr za preskrbo od toga ničesar nima, zgrešene. Ce na državnih posestvih zvišamo proizvodnjo in izboljšamo rentabilnost, pomeni to tudi izboljšanje za privatni sektor, ker bo lahko več dobil od državnega sektorja. Te stvari so posebno važne sedaj, ko razpravljamo o novih ukrepih v kmetijstvu, glede zboljšanja rezultatov. Hkrati ko uporabljamo nove mere v pogledu obdavčitve kmetov, moramo iskati tudi rešite: glede povečanja proizvodnje. To je eden od tistih instrumentov, ki bo družbi in privatniku več dal. Ce bo privatnik pridelal več krompirja :n žita, bo imel tudi več dohodkov. Komisija je pregledala 18 posestev, katera smo razdelili v tri skupine. V prvo skupino smo razvrstili tista posestva, k sa že do neke mere organizirana. Pri tem poudarjam, da v našem okraju nimamo nekega popolnoma organiziranega posestva. To izvira tudi od tega, ker so naša posestva dobila nove površine na pod ag Zakona o zemljiškem kmetijskem skladu. Posestvo Bokalce in Boštanj sta že bila izgrajena, nato pa sta dob;la še nove površine, toda brez potrebnih objektov, predvsem hlevov. Zato je danes na posestvu Bokalce položaj tak. dj ima to posestvo dovolj površin, nima pa kapšcitet, io pa predvsem za ra d' tega, ker nima hlevov, čeprav je podana možnost, da bi se na poseztvu redilo še najmanj 50 do 70 g av živine. Krme Ima posestvo dovolj. še celo preveč n se je se- darstva lahko nekaj predstavljala. Smatram, da b; bilo treba pomagati tudi tem posestvom, da bi se uredila. V tretjo skupno smo razvrstili posestva, glede katerih še ni rešeno vprašanje lastništva. Gre za posestva, katerih zemlja je delno last SLP, delno pa imajo korist posestvo in delavci, ki so bolj zadovoljni. Po grobi oceni komisrje bi bilo potrebno za dograditev posestev okoli 800 milijonov dinarjev. To vsoto bj bilo treba dati v razdobju od pet do šest let. Ta vsota je manjša kot pa jo dajemo za druge investic je m vendar gre tukaj za 10.000 ha kmetijske površine. Ne smemo pozabiti, da smo odgovorni, da iz teh kmetijskih posestev pri- last privatnika in je glede tega 1 dobimo kar se največ pridobiti dela urejeno z najemnimi pogodbami. Te pogodbe niso napravljene za daljšo dobo. Dokler pa vse to ni razčščeno In urejeno, ne bo uspeha, kakršnega si želimo. Tukaj omenjam, da niso prejela nobenih podpor posestva, ki smo Ljh imeli v zakupu od privatnikov, ker bi privatniki lahko prekinili pogodbe. Posestvo v Cerknici je prišlo v likvidacijo zaradi slabe organizacije. Formirano je bilo da Po naši oceni bi v letošnjem jetu morali dejansko investirati v tiste objekte, ki bi v najkrajšem času nekaj demo-šali, to so hlev , gnojnične jame, silosi in podobno, za kar bi potrebovali 159 milijonov dinarjev. V tej številki so všeta tudi sredstva, ki bi bila potrebna za dograditev jn ureditev Pšate. Posestva Pšate nismo pregledali, vendar smatramo, da je Pšata kmetijsko gospodarstvo, iz površn kmetijske zadruge i na katerem ie Ljubljana zainte- S tem v zvezi navajam nekaj številk, ki so značilne za dobro organizacijo socialističnega kmetijskega obrata v pogledu semenskega blaga. V lanskem letu je bilo pridelanih v okraju nad ii vagonov prvovrstnih semen kih žit. Ce računamo, da posejemo 750 ha s prvovrslnim semenom, dosežemo s tem 30 odstotkov večji donos ž't, kar predstavlja 375 kg več žita. Isto je pri krompirju. Pridelali smo 110 vagonov prvovrstnega semenskega krompirja, kar bi zadostovalo za 620 ha povr.Vn. Ce računamo, da so nam te površine dale na 630 ha za 8000 kg več, je to 4.960.000 kg krompirja več. To nam pove, da moramo paziti, da bedo površine dobro obdelane, kar je tudi volke važnosti za privatni sektor. ter ni bila speljana takšna organizacija, kot bi morala biti. Hlevj so bili zgrajeni na prostoru, kjer ima svoje objekte podjetje »Brest«. Objekti so oddaljen od najbllžje površine zemlje 3 km. Predstavljajte sl, koliko stane prevoz semen ln gnojil do "njive, ki je oddaljena od »bjekita 3 km. Posestvo Markovec v občini Loška dolina n.smo mogli točno pregledati, ker nismo mogli ugotoviti pravih površin. To posestvo Ima na razpolago nekaj nad 400 ha površin. Rede pa vsega okrog 30 krav. Vse površine ležijo popolnoma na drugem kraju, kot pa so gospodarski objekti. Te stvari bi bilo treba najprej rešiti in nima j smisla, da bi v objekte na ob-I stoječih krajrto še kaj mvesti-| rali, kar bi se pokazalo, da je nepravilno in neekonomično. Komisija je ugotovila tudi, da predstavlja danes na naših kmetijskih posestvih največjo slabost tud način nagrajevanja. Izvzemši posestva Pšate ni na nobenem posestvu urejen na- v uij, o e .ii »c J t e*'-— , , no prodajalo. To je bilo sicer za ' Čin nagrajevanja po učinku. Se- posestvo rentabilno, toda glede na to. da se nahaja po estvo v neposredni bližini Liubljane, ni za nas koralno. Zaradi tega smo to posestvo razvrs lil v prvo skupino, ker smatramo, da je treba posestvu pomagati, da pride do njegove dokončne ureditve oziroma izgradnje. Isti položaj je na posestvu Boštanj. Tudi to posestvo je dobilo nove površine zemlje na podlagi Zakona o kmetjjskem zemljiškem skladu ter potrebuje zato nove objekte. Pr. vseh posestvih pa so prob’emi gnojnične jame, ki jih nimamo. S tem se mnogo dragocenega gnojila zgubi, namesto da bi ga koristno uporabili. V drugo skupino smo razvrstili posestva, ki so v prv fazi organizacije. To so predvsem tista posestva, ki so bila p-e-nesena od svoječar-nih kmetijskih delovnih zadrug ter po-o-stva s površino, pridobljeno po Zakonu o zemljiškem maksimumu. Ta po-estva bi kot dobro resirana. Posestvo že tud. nekaj daje. Poslovno leto je posestvo zaključilo s 7 mile j oni dobička, to pa predvsem zaradi tega, ker so v glavnem producirali semensko blago in so bili doseže-| ni hektarski donosi verjetno v vsej republiki največje kapacitete. Ti donosi so bili tudi v jugoslovanskem merilu postavljeni v vrsto najboljših hektarskih donosov. Komisija smatra, da br. se naložPa v posestvo Pšata finančna sredstva, ker je posestvo dokazalo zmožnost obstoja. Poseben problem predstavljajo posestva na Barju. Tam imamo tri posestva: »Ljubljana« (bivše Jesenkovo). »Brest« in »Verd«. Posestvi Verd in Brest sta v izgradnji in imata izredno težke pogoje, ker se morata boriti z Barjem. Komisija smatra, da je treba vprašanju Barja posvetiti večjo pozornost kot pa jo ima Barjanska vodna skupno t. Ta posestva bi morala služiti kot obrati, na kater h bi se izvrševale poizkušnje, kaj se da napraviti iz barjanske zemlje. V tem pogledu pa smo od strani strokovnjakov dobili premajhno pomoč. Ko smo proučevali bivše posestvo Jesenkovo in ko smo pričeli z melioracija-m., nismo imeli tiste strokrv-I ne pomoči naših strokovnjakov, kot bi jo moral; Imeti. C sto le potem, k0 smo o tej zadevi ! razpravljali z vodstvi posestev, ! so vodstva pričela stvar obravnavati. Na po estvu Jesenkovo 1 so to uredili in so v kratkem času dosegli dobre rezultate. Ne 1 samo to, da so kmetijski delav-| Cj pokazali prizadevnost, poka- ‘ smo bili postavljeni pred kri-1 zali so se tudi rezultati glede tiko. k: so jo Iznašali držav\iant, ! pridelkov, živinoreje itd. Treba je vedeti, da je potrebno na po-| sestvih dobro skrbeti za i vino, da je vedno nahranjena in napojena tako kot je treba. Ce pa so delavci, ki imajo s tem opravka, plačani na uro, s ne prizadevajo dovolj, da bi bilo češ da je Jesenkovo zanemarjeno, da raste na njem plevel, nihče pa ni upošteval, da so bile na tem posestvu potrebne melioracije, ki bodo kot poizkus služile tudi ostalim posestvom in da bomo takrat, ko bomo rešili vprašanje odvečne vode na vse te tudi v redu opravljeno. Barju, prišli do zaželen h re ul-Ko so na nekaterih pose;tv'h j tatov. Poleg toga se mi zdi, da uvedli sedaj nač n nagrajevanja | bo treba ureditev TV\rja nre-po učinku (n. pr plačevanje od , študirati s širšega vidika Barje litra mleka, od prirastka), se je . bo treba obravnavati tako. kot stvar spremenila. Govoril sem ' smo obravnavali urejevanje Pša-z upravnikom posestva Logatec te. Treba ho osebne interere o tej stvari. Povedal mi je, da j podrediti skupnim lntere om , . . _ . 11 so s plačevanjem po učinku do- Barjanska vodna skupnost d la 'gl| zelo dobre rezultate: kljub v glavnem za privatni sektor, mu, da so Močili 7 sl-bih kajti na tem območlu Imamo le ___________ ____ _ krav, imajo več mleka. De'ovci šest državn h. toda 22 privatnih organizirana kraelij.lka goisjpo- j so postali bolj skrbni, od tega , posestev, Tu je treba vodili po« litiiko, ki bi bila v interesu celote in družbe. V glavnem sem v kratkem obravnaval vprašanja, za katera sem smatral, da so važna. Na koncu bi rad opozoril še na ♦.ključke in predloge, ki jih je komisija dala v poročilu za obravnavo pred ljudsikim odborom. Ti zaključki in predlogi so: 1. Vsa zemlja SLP mora biti v prvi vrsti na razpolago obstoječim kmetijskim gospodarskim organizacijam. Šele če jo te organizacije ne potrebujejo, se lahko da zemlja v najem drugim interesentom. 2. Takoj je treba zbrati točne podatke o površinah SLP In ustvariti v občinah točno evidenco o vseh zemljiščih SLP. Na podlagi tako ustvarjenega pregleda je treba pričeti z izdelavo gospodarskih ureditvenih načrtov. 3. Občine naj takoj pričnejo oziroma nadaljujejo z združevanjem razdrobljenih površin v obliki arondacije ali komasacije zemljišč. 4. Potrebno, je zagotoviti najnujnejša sredstva pri skladu za pospeševanje kmetijstva za tista posestva, ki so organizirana že do take stopnje, da že dosedanji rezultati kažejo uspešen napredek in nato šele za ostala posestva. 5. Uprava za vodno gospodarstvo LRS, Vodna skupnost za melioracije ljubljanskega Barja in ostale vodne skupnosti naj v večji meri osredotočijo svojo dejavnost tja, kjer so socialistični obrati, katerim naj pomagajo k hitrejšemu razvoju. 6. Kmetijske organizacije naj pristopijo takoj k pripravam in proučevanju načina nagrajevanja po učinku dela ter pri tem koristijo že dosežene rezultate na posestvu Kočevje. 7. Vsa posestva v območju okraja naj bodo vezana na enotno strokovno vodstvo in naj se v pogledu operative in kmetijske pospeševalne službe vežejo na OZZ. 3. Posestvom je treba dati na razpolago finančna sredstva za zgraditev stanovanj kmetijskim strokovnim delavcem in ostalim delavcem, ker sicer ni megače zaposliti na kmetijskih posestvih dobrega kmetijskega kadra. Občine pa naj pomagajo s svojo intervencijo, da se iz stanovanj, ki so v zgradbah, katere spadajo k posestvom, izselijo vsi, ki na posestvih niso zaposleni. Po uvodnem poročilu tov. Sitarja se je razvila razprava o poročilu. Prvi se je oglasil Vinko Stržaj: S tem, da smo izvolili komisijo za pregled kmetijsikih posestev, smo napravili dobro potezo: dobili smo jasno sliko o stanju na državnih posestvih, čeprav sem se v začetku bal, da se bo obhod kmetijskih posestev spremenil v ekskurzijo. Vidim pa, da je komisija dobro opravila svoje delo. Glede rentabilnosti državnih posestev pa sem vendar še skeptičen. Vsakdo, ki pozna kmetijsko delo, ve tudi, da je obdelava zemlje težka in da je treba mnogo de’att, če sc hoče priti do pozitivnih rezultatov. Delo pa se lahko zboljša najbolje z nagrajevanjem po učinku. Na ta način se bo zemlja res izkoristila in se bo Iz nje pridobilo, kar se pridobiti največ da tar nc to ostala neobdelana. Nato je razpravljal o poročilu Andrej Petelin, zvezni poslanec jn predsednik Okrajne zadružne tveze, ki je izvajal: K samemu poročilu nimam kaj pripomniti, posebno ne k predlogom za .sklepe. Komisija je temeljito obravnavala problem kmetijsikih posestev in dala predloge za pospeševanje socialističnih kmetijskih gospodarstev in za urejanje socialističnih odnosov na vasi. To je ena od osnovnih nalog bližnje bodočnosti. Iz poročila vidim, da so kmetijska posestva od" 1952. leta dalje dose-| gla vidne rezultate. Imamo pa še napake pri sami proizvodnji, ki ni pri vseh socialističnih kmetijskih gospodarstvih najboljša. Tukaj bi omenil, da dobimo zelo težko kvalitetne delavce in strokovnjake, če jim ne nudimo pogojev za življenje v bližini posestva, a teh pogojev največkrat nimajo. Naša osnovna naloga pa je, da posestva zgradimo na tisto višino, da jih bomo lahko še boljše izkoriščali, kot pa smo j:ih doslej. Podatke imam za osem naših posestev, ki spadajo pod Okrajno zadružno zvezo. Od leta 1954 do 1955 je proizvodnja narasla za 20 do 50 %. Ce pa ta posestva primerjamo s stanjem iz leta 1952, vidimo, da je proizvodnja narasla za 100 o/o. Treba je vp’i-vati z večjimi finančnimi sredstvi in z večjo pomočjo s strani strokovnega kadra, da dosežemo še boljše rezultate. Cesto se slišijo kritike s strani državljanov, da smo to'lko in toliko dali; za posestva, da pa ni nobenih rezultatov na tržišču, da je bil denar, ki smo ga dali za ta posestva, vržen stran in da iz tega nikoli ne bo nič. Tov. Sitar je v svojem poročilu omenil, da je bilo vloženih v zemljo za 17 posestev od 1954. leta do danes le 265 milijonov dinarjev. Dejansko ne moremo pričakovati ne vem kakih nspehov od posestev, ki so brez skladišč in osnovnih objektov, brez katerih Je težko delati. Izpred vojne nimamo n"ti eno posestvo dograjeno. Zemlja pa, ki smo jo dobili po vojni na podlagi Zakona o agrarni reformi In o zaplembi, ni bila najboljša In je bila že izkoriščena. Zemlja, ki I smo Jo dobili pozneje na podla-| gi Zakona o kmetijskem zem-liškem skladu, je bila najslabša, kef je imel privatni kmet možnost izbire, kakšno zemljo bo dal. Poleg tega smo prejeli le zemljo brez vsakršnih osnovn b sredstev, ki so ostala last privatnega proizvajalca. To so dejstva, lci jim nd mogoče oporekati in zaradi katerih nas bo stalo precej naporov, da ta pridobljena posestva, ki smo jih dobili na ta način, tudi primerno uredimo oziroma Izgradimo. Dosleij smo pač ta posestva uredili toliko, kolikor se je dalo. Pred nas se postavlja tudi problem rentabilnosti posestev Za dograditev socialističnih kmetijskih posestev je potrebno najmanj 350.000 dinarjev investicij na hektar. Tc predstavlja veliko breme za proizvodnjo. Ce dvignemo proizvodnjo še za sto odstotkov, ne moremo kriti anuiitet amortizacije. Vzemimo n. pr. zadružno posestvo v Stični. Glede tega posestva se sliši kritike s strani strokovnjakov, toda če hočemo usposobiti za proizvodnjo 50 ha najboljše zemlje, moramo napraviti hleve in druge gospodarske zgradbe. Toda takoj se nam postavi vprašanje, kako bomo krili anuitete, ati naj se napravijo odprti hlevi in se ta zemlja uporablja samo z.a mlekarsko proizvodnjo? Na ta način bi morda bila proizvodna cena mleka 15 do ?0 dinarjev naše cene, kolikor toliko urejeno posestvo Boštjan pa Ima pro- izvodno ceno mleka 28 dinarjev. Oni imajo pri 400 litrih mleka dnevno 400 dinarjev izgube, katero krijejo s krompirjem in semensko pšenico. Oni imajo tudi dobre molznice po 3.200 litrov mleka (hlevsko povprečje), kar je za 800 litrov mleka več na-pram privatnikom. Rodovniška živina zadružnikov ima 2450 litrov povprečne molznosti. Rezultati so tukaj že danes in se dajo doseči še večji in se tudi morajo doseči. V nekaj letih lahko računamo še na boljše rezultate, seveda ne s pretiranimi Investicijami. Predvidenih 800 milijonov dinarjev za socialistični kmetijski sektor bi se dalo znižati, če bomo boljše projektirali in če ne bomo dajali načrte v izdelavo podjetju, ki zahteva za 1 načrt 1 milijon do 1,200.000 dinarjev, kakor je bil to primer s posetvom v Stični. Mislim, da ni da bi gradili hiper-moderne objekte, treba je gledati, da zgradimo ekonomične gospodarske zgradbe. To je osnovno vprašanje, ki ga bo treba reševati skup-np z višjimi organi. Treba se bo že enkrat odločiti, kakšen tip hleva bomo gradili. Druga stvar je vprašanje nagrajevanja, o kateri je tudi že govoril tov. Sitar. To vprašanje bo treba letos premotrlti iv pomagati posestvom, da bodo začela z uvedbo nagrajevanja po učinku. Ce to vprašanje ne bomo rešili, ne bomo imeli uspeha tudi z zidanjem stanovanj, ker zaradi slabega nagrajevanja ne bomo mogli ljudi obdržati. Nato se je oglasil ponovno k razpravi Stržaj Vinko: Slišali smo različne pripombe o kmečkih posestvih, ki so v rokah privatnikov. Mi obravnavamo samo pasestva, ki so last Sološno ljudskega premoženja, to se pravi, državna posetva. Mislim, da ni pravilna primerjava, da ima privatnikova krava 1500 litrov mleka, krava z državnega posestva pa toliko in toliko več mleka. Državna posetva prejemajo namreč stalne dotacije in subvencije, imajo razne privilegije samo zato, da dvignejo proizvodnjo, zasebni kmetovalci pa tega nimajo. Tudi kar se tiče obdavčitve, bi bilo treba skušati priti na pravilno pot, toda zaenkrat temu še ni tako. Dejansko so škarje med Industrijskim in kmečkim prebivalstvom nepravilno razprte, tako da se kmet ne more postavit! na noge. Večina kmečkih stavb je starih, tudi po več kot 80 let, ter se rušijo odnosno razpadajo. V naših krajih je posebno težko stanje tudi zaradi tega, ker so prostore v teh hišah zasedli logarji, tako da za ljudi, ki bi delali na posestvih nimajo prostora. Nič ni čudnega, če mladi ljudje nočejo obstati na posestvih, kjer je delo težko In malo zaslužijo. Zato raje odhajajo v industrijo, češ, da ne bodo delali na kmetih in se trudili kot njihovi očetje in stari očetje. Petelin Andrej je nato Izvajal v razpravi naslednje: Tovariš predgovornik je omenil pri vilegije, ki naj bi jih imela državna posestva. Mislim, da je treba to stvar gledati objektivno takšno, kakor je. Ne moremo trditi, da privatni soktor ni dobil od države nobene subvencije. Kaj pa potem regresi? Odvisno pa je od vsakega posameznika, koliko te regrese, ki jih je država dajala, koristi. Dejstvo je, da je privatni sektor dobil verjetno ve{ podpore, kot pa državni sektor. Mislim, da nobeno državno posestvo ni dobilo gnojila po 4, 3, 2 ali celo po 0,50 dinarjev, kot so ga prodajali v nekaterih zadrugah. Tovariš Stržaj ne sme pozabiti, da prispeva država pri vsakem kilogramu gnojila po se- danjih cenah po 5 do 22 dinarjev, v letu 1955 pa od 12 do 31 dinarjev. Privatni kmetje so se posluževati regresov, kar je popolnoma razumljivo. Od 13 milijard 600 milijonov dinarjev, kolikor je bilo v državnem merilu dano za regrese pri umetnih gnojilih in kmetijskih strojih, so člani kmetijskih zadrug prejeti skoraj največji delež, kar je socialističnega sektorja manj kot 10 «/o, medtem ko je privatnih kmetijskih površin 90 o/o. Poleg regresov no bila dana znatna sredstva iz kmetijskih pospeševalnih skladov, ki so jih dobivali tudi kmetje. Navedel bom še nekatere podatke Iz zadružnega sektorja. Družba nam je pustila celoten dobiček, ki je v lanskem letu znašal 233 milijonov dinarjev. Za pospeševanje kmetijstva je bilo od te vsote dodeljenih 68 milijonov dinarjev. Večina sredstev za pospeševanje kmetijstva je bila uporabljena za .pospeševanje živinoreje, poljedelstva, sadjarstva, za zaščito služb Itd. To se pravi, v eni ali v drugi obliki so pomoč prejeli tudi člani KZ. Socialističnim kmetijskim gospodarstvom moramo nuditi vso pomoč. Ne smemo pozabiti1, da so to naša socialistična jedra na vasi, iz katerih že sedaj dobivamo večino kvalitetnega semena tudi za privatni sektor. Na našem socialističnem sektorju pridelujemo semensko blago. V dveh do treh letih bomo lahko vse seme zamenjali, kar pomeni 20 do 30 %> večje pridelke. Ce dajemo pomoč socialističnemu sektorju, bo imel od tega korist tudi vsak privatni kmetovalec. Za letošnje leto imamo predvidenih 1 milijardo sredstev za investicije, poleg tega preko 2 milijardi zadružnega dobička, preko 1 milijardo raznih skladov okraja, občin in republike. Nekateri si predstavljajo, da bi obstojala podpora oziroma pomoč kmetijskim posestvom v tem, da bi se enostavno črtal davek in vse druge dajatve in da bi se skladi za kmetijstvo razdelili posameznikom vsakemu nekaj. Ce bi tako napraviti, bi prihodnje leto ne pridelali nič več žita in krompirja, kot smo ga pridelali letos. Dotacija, ki se daje socialističnemu kmetijskemu sektorju, je v interesu družbe in je pravilno, da se sredstva dajejo tja, kjer se najhitreje povrnejo in kjer koristijo celotnemu našemu gospodarstvu in kmetijstvu. Izvajanja tov. Petelina so ljudski odborniki potrdili s ploskanjem. Nato je razpravljal tov. Urbas o tem, da je prav, da se pokaže kvaliteta državnih In zadružnih posestev, da se ljudem dokaže, da so tukaj pravilni odnosi. Ljudem pa, ki delajo na teh posestvih, je treba dati priznanje, da ne izgubi io veselja d, kmetijskega dela. V zvezi s tem bi bilo treba kmetijskim delavcem dati možnost, da si pridobijo kvalifikacijo. Tov. Urbasu je odgovorila tov. ing. Vera Marentič, ki je povedala, da je ureditev kvalifikacij že urejena z možnostjo, da lahko napfavi delavec izpit, s katerim st pridobi kvalifikacijo, In da na podlagi tega lahko tisti, ki so sposobni, napredujejo. Nato je razpravljal Franc S I -tar, ki je iznesel, da sc s pripombami posameznih diskutan-tov strinja, razen s pripombami tov. Stržaja, kateremu pa je že odgovoril tov. Petelin. Tov. Sitar je dodal, da so privatna kmetijska posestva imela privilegije, ne pa državna. Državna posestva so že dosti plačala obresti na osnovna sredstva in je ukrep davka na površine spravil stvar na ravno nogo državnih posestev s privatnimi. Prav te stvari kažejo, da so privatni kmetovalci uživali privilegije. Tov. Sitar se je nato dotaknil še zadeve, n* katero je pozabil v svojem poročilu: nekatera posestva so vzgajala tudi osnovno čredo, kat predstavlja prillčmo vrednost. Ce gotova posetva pri tem izkazujejo izgubo, ne gre tu za izgubo, ki bi jo morala država kriti Sicer tudi ta posestva izkazujejo dobiček. Ce pa so iz lastnega vzgajali in redili živino. ie naša dolžnost, da jim pomagamo pri tem. Ce bt posestva dobila dotacijo za uabvo osnovne črede, bi bila stvar drugačna. Dobre živine enostavno ne bi mogla kupiti, n. pr. v območju mesta bi lahko dobili samo iz' molzene krave, ki so. kvečjemu za zakol. Gospodarstva kupi}0 krave In jih do konca izmolzej0, V sedanjih prilikah tudi drugač® ni mogoče. Na posestvu Kočevj® smo se zanimali, če bi nam lahk® pomagali z živino. Položaj je lak. da imajo tam 2000 krav in seveda izločajo slabe, katerih pa m1 ne moremo kupovati, dobrih Pa posestvo noče prodati. Na naših posestvih smo zadevo uredili ko, da vršimo selekcijo In izločamo krave, ki dajejo manj k°j 1700 litrov mleka. Druge P°“ nismo našli. Nato se je oglasil k besedi Ostoj Tuma, ki je dejal, da v poročilu ni zasledil, da bi bil® v program vključene tudi farm® za perutnino ali podobno. P® njegovem mnenju bi bilo painfl' no če bi se v program proizvodnje vključile tudi takšne farm®1 kjer so zato pogoji. Tov. Tum je bilo pojasnjeno, da je tudi 16j predvideno v programu. Razpravo je zaključil dr. Mar" jan Dermastla s tem, da j® predlagal, da se da na glasov^ nje odobritev celotnega poročil komisije o pregledu kmetijsk1 ■posestev in predloge, iki jiih je dala komisija s pripombami vre“' ki so bile lznešene v razprav1. Predsednik OLO je opozoril n* problem vprašanja arondacij® posestev In je predlagal, da ^ predlog konkretizira na ta 1,3 čin, da se za to zadolži Odbor z_ kmetijstvo in Svet za gospoduj stvo, ki naj podvzame potreb^ ukrepe in zadolži posamez'^ ljudi za to delo, ki naj se fiha čira iz Sklada za pospeševal ] kmetijstva. j Nato sta oba zbora z loče"^ ; glasovanjem odobrila celotno P ^ ročilo ln sprejela sklepe, ki J , je predlagala komisija, ki ‘f ] pregledala posestva, obenem j pripombami tznešenimi v ra.# pravi in s predlogom, ki 6a , dal dr. Marjan Dermastla. , P0PRAVEL odloka o ureditvi gozu^- i ske službe v okrai” * Ljubljana ,, , V št. 30 »Glasnika« z d>lC „> t 4. 1956 objavljeni odlok <• ” , dltvl gozdarske službe v 0 1 ju Ljubljana »e deloma meni, in sicer V ZADNJI-1'! V stavku g. Člena, tak«) *,. i, SE NOVO BESEDILO ti' t »Sistematizacijo delovnih V predlaga šef uprave okraju # > ljudskemu odboru. Odločb $ uslužbenskih razmerjih 6 bencev uprave izdaja 1 po ‘ okrajnega ljudskega odh”*^^ predlogu šefa uprave, predsednik ljudskega jih ' glede onih uslužbencev, postavlja ljudski odbor.* PREDPISI OLO LJUBLJANA, SPREJETI NA 7. REDNI SEJI DNE 13. APRILA 1956 Odlok o spremembah in dopolnitvah Predpisov o občinskih taksah, Veljavnih na območju okraja Ljubljana, ki ga je na podlagi pripombe II. k 2. tilenu, pripombe V, k tar. številki 1 in pripomb I. in II. k tarifni številki 64. in 3. člena Uredbe o spremembah in dopolnitvah taksne tarife zakona o taksah (Ur. list FLRJ štev. 6-38-56) izdal Okrajni ljudski odbor Ljubljana na 7. skupni soji okrajnega zbora in zbora Proizvajalcev dne 13. aprila 1956. 1. člen Poleg taks, ki se plačujejo po veljavnih predpisih, kolikor se 8 tem odlokom ne spremenijo ali dopolnijo, se pobirajo v okraju Ljubljana občinske takse, predpisane v 61. 2, 3 in 4 toga odloka. 2. člen Občinska taksa za cestna motorna vozila Za vsa cestna motorna vozila •o plačuje občinska taksa v vi-*!ni io% od zvezne takse po zakonu 0 taksah, toda za avtomobile največ 2.000 din. Plač la te takse so oproščeni jugoslovanska ljudska armada, Ujudska milica, Ljudska tehni-*a’ Rdeči križ, Reševalne po-Blaie, Gasilska milica, Prostovoljna gasilska društva in vsi državni urad1, finančno sarao-6,°jni zavodi, proračunske usta-n°ve m osebe, ki rabijo vozilo Zaradj svoje invalidnosti. To takso je treba plačati pr1 dPravi za dohodke občinskega j Uri .itega odbora vsako leto en-krnt pred registracijo, katere ro,k določi Tajništvo za notranje zadeve OLO. 3. člen Takse za posest psov Za posest psov v ožjem mest-nrm območju znaša občinska "“ksa letno: *■ Za psa čuvaja 200 din. -■ Za lovskega psa z rodovom 300 din. 'i- Za lovskega psa brez ro-Q°Vnjka 500 d n. *• Za vse druge pse 1.000 din. ^a ožje mestno območje se matrajo območja mest Ljub-ISna, Vrhnika, Domžale, Kam-ln Litija, na katerem se aibije davek na dohodek od *®rudib. Psa, ki izpolni 6 mesecev r°*'ti šele v drugi polovici £®lcda ! Za to leto ni treba plačati. Va ^toake takse so oproščeni tiih’ri0s*'n* or8an’ za posest urad-. Psov, lastniki lav nskih in p, ev®lnih psov ter lastniki ^v' kj vodijo slepce. Skl takso pobere občinski odbor ob popisu psov, (jf, e°PUenju psov, oz roma ob buifi kovinskih znamk in jo p5o 1 °a dovoljenju za posest Za 4. člen na potrdilo o lastništvu in zdravju živine la " v&ako potrdlo o lastništvu M '®vju živine (živinski pot-v se piača občinska taksa *akt, ni zvezne takse po «6 J1 * 0 taksah. V isti višini tucl* občinska taksa za lastninske pravice na na kupca. TaV- 5. člen ,j ’ne oprostitve, ki veljajo