1 Leto XII. I Štev. 54	TELEFON: UREDNIŠTVA 25-6? UPRAVE 28-67 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409	Maribor, 11. in 12. februarja 1939	NAROČNINA NA MESEC: Prejeman f opravi ali po poiti 10.— dio. dostavljen oa dom 12.— dio. tujina 25.— dio		1 Cena j din 1— l
Vojna v Kataloniji je končana
Čete generala Franca so včeraj zasedle vse obmejno ozemlje — General Mia a se pripravka na odločno obrambo osredn e Španije — Prizadevanja okoli priznanja Franca in vpliva v nacionalistični Španiji — Dogodki na Minorc
vprašanju Francija nastopila sporazumno z Anglijo. Preden pa se spusti z generalom Francom v pogajanja, mora biti njena meja močno utrjena.
LONDON, 11. febr. Uradno se demantirajo vesti, da namerava angleška vlada v sporazumu s francosko že v ponedeljek, 13. t. m. priznati vlado generala Franca. NACIONALISTI PROTI DEMOKRACIJAM.
BURGOS, 11. febr. Nacionalistična vlada odklanja vse poizkuse demokratičnih velesil, katerih namen bi bil, kakor koli posegati v nacionalistični boj za zedinjenje Španije, kakor tudi vse druge eventualne aranžmane. Nacionalistični listi pišejo, da demokratske velesile nacionalistične Španije niso poznale tedaj, ko je bila svoj obupni boj za zmago, zato tudi sedaj nimajo nobene i>ravice, vtikat!
SALAMANCA, JI. februarja. Nacionalistični glavni stanje izdal tekom preteklo noči sledeče uradno bojno poročilo: »Nacionalistične čete so zasedle v petek, 10. febr., vso špansko-francosko državno mejo na Pirenejih do Port Boua ob Sredozemskem morju. Vojna v Kataloniji je s tem končana.« Drugo poročilo pa pravi, da število tistih republikanskih vojakov, ki se po prehodu v Francijo izrekajo za prestop na stran nacionalistov, vedno bolj narašča. Samo včeraj se je odločilo za ta korak okoli 14000 v Perpignan pribegHh miličnikov.
ODREDBA O TABORIŠČIH.
PARIZ, 11. februarja. Avala. Francoski notranji minister, Sarraut, je dal prefektu Vzhodnih Plrenejev nalog, da mora v vsakem oziru skrbeti za red in mir v koncentracijskih taboriščih španskih republikancev. Predvsem pa je treba paziti na to, da v koncentracijskih taboriščih internirani Španci ne pridejo v dotik z zunanjim svetom. Dalje je treba preprečiti vsako medsebojno obračunavanje med interniranci, kakor tadi vsako zborovanje.
MIAJA JE OPTIMIST.
MADRID. 11. febr. Včeraj sta z letalom priletela iz Franclje v Valencijo ministrski predsednik republikanske vlade dr.
Negrin in zunanji minister del Vayo, ki sta se po kratkem posvetovanju z lokalnimi faktorji podala dalje v Madrid k ge-neralisimu Mlaji. Generalisim Miaja je odredil vse potrebno za nadaljevanje boja proti nacionalistom. Grade se povsod noč in dan močne, moderne utrdbe in Je pri tem delu zaposlenih več stotisoč vojakov in delavcev. Generalisim Miaja je Izjavil poročevalcu nekega ameriškega lista, da so njegove čete sedaj tako reorganizirane in pripravljene, da prav nič ne dvomi ne le v uspešno obrambo pred vsako ofenzivo generala Franca, ampak tudi v srečen izid državljanske vojne za republikance.
MADRID, 11. febr. Na včerajšnjem sestanku med Negrinom, del Vayo in generalom Miajo je bilo sklenjeno, da je novi sedež vlade odslej v Madridu. Španska republikanska vlada vztraia pri treh točkah, ki jih je dr. Negrin postavil ob zadnjem zasedanju cortesov v Figuerasu. Te točke so: 1. umik tujih čet iz Španije, 2. popolna nezavlsnost Španije in plebiscit,
3.	nikakih represalij.
FRANCIJA IN PRIZNANJE FRANCA.
PARIZ, 11. febr. Avala. Kakor se v Bourbonski palači zatrjuje, sta Flandin in Louis Marin poslala ministrskemu predsedniku Daladierju nujno zahtevo, naj francoska vlada takoj uradno prizna špansko vlado generala Franca. V ta namen naj takoj imenuie poslanika in ga odpošlje v Burgos. Daladier jima je baje odgovoril, da bo na to zahtevo odgovoril v parlamentu in tudi pojasnil vse ozadje vprašanja priznanja Francove nacionalistične vlade.
PARIZ, 11. febr. Socialisti se trudijo na vse načine, da preprečijo priznanje Francove vlade s strani Francije. Voditelji socialistične stranke bodo danes obiskali ministrskega predsednika Daladlerja in zahtevali, da se priznanje Franca odgodi za tako dolgo, dokler bodo republikanci še držali v svoii posesti ozemlje osrednje Španije.
PARIZ. 11. febr. Zunanji minister je sprejel voditelje levice In desnice ter jim obrazložil francosko stališče k španskim dogodkom. Današnji »Temps« prinaša senzacionalni uvodnik, v katerem ugotavlja, da je španska republikanska vlada samo še fikcija in da francoski interesi z zmgo generala Franca nikakor niso oškodovani. V ostalem pa bo tudi v tem
se v španske zadeve in po svoje preobračati tek dogodkov in smernice bodoče španske ureditve. Nacionalistična Španija bo ostala neomajno zvesta tistim silam, ki so jo vedno podpirale in ji s svojo podpore omogočile dosedanje sijajne uspehe in zagotovilo skorajšnje popolne zmage nad sovražniki.
MISTERIOZEN NAPAD NA MINORCO.
MARSEILLE, 11. februarja. Poveljnik angleške križarke »Devonshire«, ki je pripeljala včeraj sem 450 beguncev z otoka Minorce, je povedal poročevalcem listov, da je bil izvršen ob času pogajanj za predajo Minorke s strani republikancev nacionalistom misteriozen napad letal tipa »Savoia«, ki so priletela z otoka Majorce. Ta napad se je izvršil kljub zagotovilom, da se bo zasedba izvršila v miru in kljub temu, da zanj ni bilo nobene potrebe. Bombe, ki so padale v pristanišče, so zadele z delci celo samo angleško križarko, ni pa bilo povzročene nobene škode. Zdi se, da so hotele neke tajne sile preprečiti zasedbo Minorce po nacionalistih in zlasti tudi še protestirati proti posredovanju Angležev. To dokazuje, da nekomu ne gre v račun angleška kontrola nad tem, kdo gospodari na otoku.
Angleška oborožitev
ZANIMIVA IZVAJANJA NOTRANJEGA MINISTRA SIRA SAMUELA HOARE-JA O SUROVINAH IN ANGLEŠKEM OBRAMBNEM OROŽJU.
LONDON, 11. febr. Včeraj je imel an-
gleški notranji minister sir Samuel Hoa-re v Plymouthu velik govor, v katerem je načel vprašanje razdelitve surovin. To svoje stališče je naglasil že za časa abesinske krize in ga ni opustil tudi ne pozneje. Vsekakor pa, je naglasil, je to vprašanje mirnih pogajanj in ne meča, kajti popolnoma se strinja z nedavno izjavo ministrskega predsednika Chamberlaina in jo ponavlja: Vsaka grožnja, pa naj bi prišla od katere koli strani, bi našla Francijo in Anglijo v popolni oboroženi solidarnosti. Cilj Anglije je, da odstranjuje in spravlja s sveta vse vzroke za konflikte. Anglija je doslej kljubovala še vsakemu napadu in njeno brodovje je celo večkrat pomirilo lokalne konflikte. Sedaj pa je treba računati tudi še z bro-
dovjem Združenih držav Severne Amerike. Anglija je neranljiva tudi glede najmodernejših napadalnih sredstev in metod. Nasproti tujim podmornicam bo postavila najmodernejše obrambno orožje. Angleške bojne ladje so zavarovane s takimi oklepi, da so varne pred vsakim podmorniškim napadom. Kar pa tiče letalstva, naj vsakdo ve, da je angleško oboroževanje v zraku prekoračilo že naj-smelejša pričakovanja, čeprav se število letal iz razumljivih vzrokov ne sme izdati. Sedaj prihajajo bojna letala tudi že iz Zedinjenih držav in v najkrajšem času bo urejena velika letalska industrija Kanadi. O vsem tem bo javnost podrobneje obveščena ob priliki prihodnje oborožitvene debate v parlamentu.
Notranja napetost v Grčiji
NEZADOVOLJSTVO Z METAXASOVO NEVARNOST NOVEGA USODNEGA LONDON, 11. febr. Notranfi politični položaj v Grčiji postaja po tukajšnjih informacijah v zadnjem času vedno bolj napet. Nezadovoljstvo z režimom generala Metaxasa ne narašča samo v javnosti, ampak tudi v vojski. Pokazali so se tudi že znaki, ki napovedujejo možnost vojaškega prevrata, ki ne bi strmoglavil samo Metaxasove vlade, ampak tudi monarhijo in razglasil zopet republiko. Notranjepolitične težkoče povečuje tudi zunanjepolitični, odnosno mednarodni politični položaj, za katerega je Grčija precej občutljiva. Kakor se na poučenem mestu zatrjuje, je bila s strani Anglije dana v Atenah pobuda za temeljito spremembo sedanjega notranjega režima in tudi zunaje politike. Pričakovati je, da bo kralj Jurij Metaxasa v kratkem odslovil in imenoval novo vlado, ki naj bi pripravila vrnitev k demokratičnemu sistemu.
VLADO SE ŠIRI CELO MED VOJSKO. PREVRATA. ANGLEŠKI NASVETI. Vendar se ta sprememba najbrže ne bo izvršila pred obiskom kraljevega brata princa Pavla v Londonu, ki je napovedan za prihodnje dni.
Avstralija ne vrne Nove Gvineje
MELBOURNE, 11. februarja. DNB poroča: Zunanji minister Hughes je izjavil v Melbournu, da mora avstralska vlada za vsako ceno obdržati Novo Gvinejo, ker je edino plačilo za tisto milijardo funtov šterlingov, ki jo je Avstralija žrtvovala za svetovno vojno. Zato o kakem vračanju te bivše nemške kolonije ne more biti nobenega govora.
REDUKCIJA V VOJSKI CSR.
PRAGA, 11. februarja. Vojno ministrstvo objavlja, da bo znižano v kratkem tako šteyilo častnikov kakor podčastnikov v češko-slovaški vojski.
Spaak
Belgija preživlja po svet. vojni ostre notranje boje, ki jih povzroča na eni strani trenje med germanskimi Flamci in francoskimi Va-lonci, na drugi pa strankarska razprtija. Nekoč pod valonsko nadvlado potisnjeni Flamci so postali v zadnjih letih z Valonci enakopravna druga belgijska narodnost in skoraj istočasno s Slovenci so dobili tudi svojo Akademijo znanosti in umetnosti. Imenovanje prof. Mav-tensa, ki je stal med vojno na strani Nemcev in bil zaradi veleizdaje in contuma-tiam obsojen na smrt, a pozneje pomilo-ščen, za člana te Akademije, je pa povzročilo pri Valoncih vihar odpora. Ta odpor se je prenesel tudi v belgijski parlament in samo vlado, sestavljeno pod Spaakovim vodstvom iz socialistov, klerikalcev in liberalcev. Razdor, ki je nastal na seji vlade v sredo zvečer, je prisilil Spaaka, da je s celim svojim kabinetom odstopil. Spaak je postal ministrski predsednik lani, po odstopu znamenitega socialističnega voditelja Vandervelda, in je nedvomno najpomembnejša sodobna belgijska politična osebnost.
Švedska se zalaga z rezervami
Švedska vlada se je odločila vskladi-ščiti blago, ki bi ga utegnilo primanjkovati v času kake mednarodne krize, in sicer v vrednosti 140 milijonov švedskih kron. Vlada je zaprosila parlament, da bi smela v teh ukrepih nadaljevati do vsote 200 milijonov kron.
150 let niso priznali ustave
Guverner zvezne države Massachus-setts, Saltonstall, je zaprosil zakonodajno skupščino države, da bi sprejela ameriško ustavo. Massachussetts je ena izmed treh držav, ki so leta 1789. odklonilo potrditi ustavo USA. Tedaj so izjavile, da ta ustava zanemarja individualne pravice držav ameriške Unije. Ostali dve državi sta Connecticut in Georgija. Zdaj hočejo to pripombo popraviti.
Nemčija prodira v Arabijo
Nemška vlada je spremenila svoj dosedanji konzulat v Džeddi v Saudovi Arabiji v poslaništvo, za poslanika pa je bil imenovan dr. Grobb, dosedanji poslanik v Bagdadu. Novi poslanik je priletel v Džeddo z velikim štabom svojih sodelavcev s posebnim nemškim letalom in takoj po prihodu uredil pri poslaništvu propagandno pisarno, tiskovni urad in odbor za propagiranje nemške narodno-socialistične kulture. Angleški tisk sodi, da se je nenadno zanimanje Nemčije za Saudovo Arabijo zbudilo zaradi nedavnih odkritij nafte in zlata na ozemlju Saudove Arabije. Nemčija se bo verjetno trudila, da dobi koncesijo za izkori ščanje naftinili polj in ležišč zlata.
Po prekinitvi diplomatskih odnožafev
Madžarski poslanik, ki je zapustil Moskvo z vsem osebjem, je zaprosil japonsko poslaništvo v Moskvi, da bi izvedlo likvidacijo madžarskega poslaništva. To dejstvo zavrača vest, po kateri naj bi bilo poverjeno Poljski, naj zastopa madžarske interese v Rusiji. Japonsko poslaništvo je izjavilo, da je pripravljeno braniti madžarske interese v SSSR, dokler katera druga država ne prevzame tega dela definitivno.
Maribor, 11. februarja.
Ko sem te dni poslušal budimpeštanski radio, sem presenečen obstal, ko sem zaslišal kratka poročila o dnevnih dogodkih v tujih jezikih. Poleg čisto pristranskih poročil in izmišljenih vesti o nemirih v Karpatski Ukrajni ter o »situaciji, ki je ni mogoče več vzdržati« — v teh krajih namreč, ki jih željno gledajo madžarske oči — je napovedovalec na kratko opisal še bombni atentat na neko budimpeštan-sko sinagogo. Ni toliko opisoval dogodka samega, kakor dejstva, da te »balkanske metode« doslej niso bile na Madžar-: kem znane in da se vsa njihova javnost zaradi njih razburja.
S tem mislim, da je zagrešil če že ne veliko nedostojnost, pa vsaj neresnico,
' uiti »balkanske metode« danes več niso balkanske. Vse kaj drugega: mogli bi jih imenovati »zahodno in srednjeevropske«!
Če pogledamo na Balkan in drugod po svetu, vidimo, da vlada na Balkanu vprav rajski mir. Nočemo omenjati krvave bratomorne vojne na španskem, ne bomo s prstom kazali na atentate irskih teroristov, ki pretresajo vso Anglijo — tam nisi varen voziti se niti s podzemelj-ko železnico. Atentati so na dnevnem redu vsepovsod in preganjanja nekaterih »manjvrednih« narodov, ki so podobna preganjanju visokokulturnih Mavrov pod Ferdinandom Aragonskim ter Kastiljskim in Izabelo, so stvari, ki so se godile na Balkanu pod Turki, in še takrat ne s tako surovostjo in državno močjo. Ali se še i/plača poudarjati smešnost križarske vojno »civiliziranih« Japoncev proti »divjaškim« Kitajcem? Ali naj omenjamo še palestinske prepire in obmejne prijaznosti «<usije in Japonske, Madžarske in Češkoslovaške?
Vsega tega na Balkanu ni. Zato je tudi , neverjetna predrznost tega radijskega napovedovalca, ki si upa iz predvojne politične ropotarnice privleči na dan krilatico o »balkanskih metodah«. Najmanj upravičeni so pač tisti, da nam jih očitajo, pri katerih vladajo še srednjeveške evdalne razmere jn kjer pot od zavojevalca, ki je čez dan jezdil na surovem mesu, da ga je potem lahko zvečer užival, še ni tako dolga, da bi ga v moderni vojni naučila, kako ni civilizirano zastrupljati 'vodnjake in moriti civilno prebivalstvo.
V spominu mi je še razgovor z nekim rglednim bolgarskim politikom, ki živi v emigraciji. Bilo je ob priliki obiska pokojnega Rohma v Dubrovniku, kjer so mu očitali neke »balkanske običaje«, ki jih na Balkanu več ne poznamo. Ugledni bolgarski politik je vzkliknil: »Poglejte, tako se ne bi ponašal noben Balkanec! Pri nas smo vse preveč iskreni in reagiramo s srcem; nismo kakor ti materialistični Zahodno- in Srednjeevropci. Jaz sem ponosen, da sem Balkanec!«
Mož je sicer sedel s prekrižanima nogama na fotelju železniškega voza in jedel luk — stvari, ki so za srednjeevropske pojme balkanske —, pri tem pa bi! v duši veliko bolj soroden tipu pravega Ev-ropca, kakor vsi tisti, ki se ponašajo s Jenko plastjo civilizacije, v notranjosti pa so ostali neizprosni imperialisti in tlačitelji svobode manjših narodov. Kakšna je potem razlika med gusarsko ekspedicijo v Karaibskem morju in »pacifistično pe netracijo« ter »gospodarsko eksploataci jo« modernih časov?
ce kdo danes izven balkanskih držav po radiu govori o »balkanskih metodah« potem s tem dokazuje le, da je ali presna! več desetletij življenja, ali pa, da s< uvrstil med tiste, ki v Evropi zastrup jo vodnjake medsebojnega zaupanja in postavanja. Niti v prvem niti v drugem nmeru take nedostojnosti ne morejo pomirjevalno vplivati na že itak preveč raz draženo evropsko javnost. Gotovo se pa na tak način ne pospešuje prijate! jst med narodi.	Kr
Kdo bo novi papež?
SKLICANJE KARDINALOV V VATIKAN. NAJRESNEJŠI KANDIDAT ZA NASLEDNIKA PIJA XI. JE BAJE KARDINAL PACELLI IN NE SCHUSTER.
VATIKAN, 11. febr. Krsta s truplom pokojnega papeža Pija XI. bo danes v slovesnem sprevodu prenešena v katedralo sv. Petra, kjer bo mrtvi papež položen na mrtvaški oder. Na to čakajo pred Vatikanom že desettisoči ljudi. Italijanska vlada je prepovedala vse prireditve in predstave do pogreba papeža Pi ja XI.
VATIKAN, 11. februarja. Vsi kardinali z vseh delov sveta so bili že včeraj, takoj po smrti papeža Pija XI. poklicani v Vatikan zaradi konklava, ki bo po pokojnikovem pogrebu zaradi volitve novega vrhovnega poglavarja Cerkve. Italijanski kardinali so bili že včeraj zbrani in bodo danes sodelovali pri kolektivni avdienci italiajnskega episkopata. Kolegij kardinalov, ki bo vodil novega papeža se sestoji iz 62 članov, in sicer 35 italijanske in 27 ostalih narodnosti. Rok za pričetek konklava znaša 18 dni. da morejo prispeti v Vatikan tudi kardinali z drugih celin. V vatikanskih krogih se živahno razpravlja o vprašanju naslednika pokojnega Pija XI. Dočim se je včeraj v Rimu zatrjevalo, da je najresnejši kandidat milanski nadškof Schuster, menijo v samem Vatikanu, da je to bolj želja politične Italije, dočim so v krogih cerkve izgledi najpo-voljnejši za državnega tajnika kardinala Pacellija. Pokojni papež je kardinala Pa-cellija nekako že sam pripravljal kot svo jega naslednika. Razen Pacellija je pa še
precej drugih kardinalov, ki se omenjajo kot kandidati.
RIM, 11. februarja. Veliki fašistični svet je zasedal včeraj samo pol ure, kolikor časa je trajal Mussolinijev spominski govor. Predsednik italijanske vlade je zlasti poudarjal pomen sklenitve lateranskega pakta za italijansko državo. V imenu vlade je prišel kropit papeža grof Ciano.
PARIZ, 11. februarja. Na včerajšnji seji francoskega parlamenta sta posvetila spominske besede pokojnemu papežu predsednik vlade Daladier in predsednik parlamenta Herriot, nakar je bila seja v znak žalovanja preložena za nekaj dni.
BERLIN, 11. februarja. Tudi Nemčija je izrazila po svojem diplomatskem zastopniku svoje sožalje v Vatikanu. Na vseh javnih poslopjih v Berlinu so izvešene zastave na pol droga. Nemški tisk pa je veliko bolj hladen in si ne more kaj, da ne bi omenjal tudi papeževega odklonilnega stališča napram nacionalno-sociali-stičnim idejam in napram rasnim teorijam v Italiji.
LONDON, 11. februarja. Canterburijski nadškof, vodja anglikanske cerkve, je imel komemorativen govor za pokojnim papežem, v katerem je poudarjal njegovo veliko privrženost človečanskim idejam in njegove skrajne napore za ohranitev svetovnega miru. Davi je odpotoval iz Londona angleški kardinal Hinsley v Rim na pogreb.
S palestinske konference
SPORAZUM GLEDE DELEGACIJ. ARAB CI NE PRIZNAVAJO NE BALFOURJEVE DEKLARACIJE NE ANGLEŠKEGA MANDATA V PALESTINL —
LONDON, 11. februarja. Ker je bil predvčerajšnjim dosežen sporazum med obema arabskima delegacijama in so pristaši velikega jeruzalemskega muftija pristali na to, da se združijo z anglofilskimi Arabci v, skupno palestinsko arabsko delegacijo, so se včeraj lahko pričela že meritorna dela palestinske konference. An-glofile zastopata v arabski delegaciji bej Našašibu in Jakub efendi. Posvetovanja, ki so jih imeli v četrtek zvečer z Arabci lord Halifax, Macdonald in Buttler, so tudi rodila pozitivne rezultate glede stilizacije arabskih predlogov. Židovska delegacija, ki je že od vsega začetka homogena, je svoj memorandum že izročila in dobila včeraj nanj prvi odgovor s strani zunanjega ministra lorda Halifaxa, ki ji je ob tej priliki obrazložil načelno stališče angleške vlade. S premaganjem teh tehnič-
nih težkoč se pa izgledi na končni sporazum dejansko niso še nič izboljšali.
LONDON, 11. februarja. Včeraj je obrazložil voditelj muftijeve stranke v nekem razgovoru arabsko stališče tako-le: Arabci zasledujemo dva cilja: pravičnost in samoobrambo. Odločno uveljavljamo svojo posebno pravico do Palestine in zanikamo, da bi nas pri tem vodil antisemitizem, saj smo živeli z Židi do leta 1917 v najlepših odnošajih. Toda ne priznavamo ne Balfourjeve deklaracije ne angleškega mandatskega poslanstva. Priznavamo pa angleške trgovske interese, kakor tudi enake židovske in pravice dostopa do svetih mest v Palestini.
LONDON, 11. feb. Na palestinski konferenci so se zastopniki Židov davi sestali s kolonialnim ministrom Macdonal-dom.
Franciji m njenemu gospodarstvu nobenih težkoč. V kratkem bodo zaključena tudi trgovinska pogajanja z Bolgarijo in nato se bodo pričela še z Romunijo. Svečan podpis nove pogodbe je bil včeraj na Ouai d’ Orsayu. Za Jugoslavijo je podpisal pogodbo jugoslovanski poslanik v Parizu dr. Purič. za Francijo pa trgovinski minister Gentin.
Sporazum z romunskimi Bolgari
BUKAREŠTA, 11. febr. Včeraj je romunski ministrski podpredsednik in notranji minister Calinescu sklenil z zastopniki bolgarske narodne manjšine v Romuniji sporazum, po katerem stopijo Bolgari v romunsko stranko narodnega preroda, enako kakor Nemci in Madžari.
Odmev zasedbe otoka Hainana v Franciji
PARIZ, 11. feb. Ves pariški .tisk kaže razburjenje zaradi zasedbe otoka Hainana s strani Japoncev in naglaša, da bo to imelo obsežne posled:ce. Gre za direktno ogroženost Indokine. Japonci pa izjavljalo, da bodo šli z otoka šele tedaj, ko bo prenehala francoska pomoč Kitajski.
Cr Beneš v Ameiiki
NEW YORK, 11. febr. Bivši češko-slovaški prezident dr. Eduard Beneš. ki je prispel sem Iz Anglije, je izjavil zastopnikom tiska, da je glede nadaljnje usode CSR optimističen. O septembrski krizi ni hotel dati nobene izjave, o Zedinjenih državah je pa rekel, da so še edina močna demokracija na svetu. Dne 20. t. m. bo dr. Beneš predaval na univerzi v Chicagu.
StrašnaeksplozijavPloeštiju
V ZRAK JE ZLETELO 70.000 TON PETROLEJA. PREDMESTJE V PLAMENIH. DEJANJE TERORIZMA ŽELEZNE GARDE?
BUKAREŠTA, 11. febr. United Press poroča: Včeraj se je dogodila v bližini Ploeštija v Romuniji strahovita eksplozija. Eksplozija se je dogodila v najvažnejšem petrolejskem središču Romunije in vrgla v zrak 70.000 ton petroleja, ki se je razlil po okolici. Popoldne je pričel petrolej goreti in je po rekah Tambi in Teleandi prihajal v gorečem stanju tudi samo mesto, čeprav so se gasilci na
vse načine trudili, da bi to preprečili. Hiše v predmestjih že gore in so jih morali izprazniti. Doslej še ni znano, ali so bile pri tej strahotni eksploziji tudi kake človeške žrtve.
BUKAREŠTA, 11. febr. Zaradi včerajšnje grozne eksplozije v Ploeštiju je bila uvedena preiskava, ki naj ugotovi vzrok dogodka. Ni izključeno, da gre za novo teroristično dejanje železne garde.
Pogodba s Francijo
PODPISALA STA JO VČERAJ NAŠ POSLANIK IN FRANCOSKI TRGOVINSKI MINISTER. — IZJAVA TRGOVINSKEGA MINISTRA O POGODBI.
šaji na normalni tir in se še povečajo.
PARIZ, 11. febr. Ob priliki sklenitve nove trgovinske pogodbe med kraljevino Jugoslavijo in republiko Francijo je podal francoski trgovinski minister izjavo, v kateri je naglasil, da so bili z ozirom na občuten padec medsebojne trgovinske izmenjave med obema državama storjeni koraki, da se vrnejo trgovinski odnc-
Upati je tudi treba, da je postavljeno sedaj plačevanje kuponov starih francoskih posojil Jugoslaviji na solidni temelj. Jugoslavija bo pošiljala odslej v Francijo tudi večje število dijakov. Minister je nadalje naglasil, da ne bo sklenitev te nove pogodbe z Jugoslavijo povzročila
ZASTOPNIKA RUDARJEV PRI CHAMBERLAINU.
LONDON, 11. februarja. Ministrskega predsednika Chamberlaina sta obiskala zastopnika organizacije angleških rudarjev in ga prosila, naj nadaljuje svoje napore za ohranitev miru na svetu. Chamberlain jima je odgovoril, naj sporočita svojim tovarišem, da vse nevarnosti še niso odstranjene, da pa so glavne težkoče vendarle že premagane.
VISCOUNT SAMUEL NE VERUJE V VOJNO.
LONDON, 11. februarja. Vjscount Samuel je dejal v svojem govoru v Oxfordu, da ne veruje v neizbežnost vojne, zlasti pa ne po Chamberlainovi nedvoumni izjavi o solidarnosti Velike Britanije s Fran cijo.
INŠPEKCIJA V METZU.
METZ, 11. februarja. Včeraj je vršil tu inšpekcijo francoski generalisimus Game-lin.
NEMŠKA POMOČ FRANCU
BERLIN, 11. feb. Nemška vlada je dala general Francu za 1 milijon mark živeža ter bo pomagala organizirati prehrano civilnega prebivalstva.
NOVI VELEPOSLANIŠTVI.
KAH1RA, 11. februarja. Egiptovsko poslaništvo v Iranu (Perziji) in iransko v Egiptu je povišano v veleposlaništvo.
NOVA RUSKA ŽELEZNICA V AZIJI.
ŠANGHAJ, 11. febr. Koncem januarja je bila dovršena 300 km dolga železniška proga med sibirsko železnico in Urgo, glavnim mestom Zunanje Mongolije. Slovesna otvoritev nove strateško zelo važne proge je bila 4. t. m.
POŽAR V MANCHESTRU
MANCHESTER, 11. feb. Sinoči so začela goreti velika sklad:šča živeža. Gasilcem se je posrečilo požar v poznih nočnih urah pogasiti.
Vremenska napoved. Nobene bistvene spremembe vremena, še nadalje oblačno, ponoči mrzlo.
Borza. Curih, 11. feb. Devize: Beograd 10, Pariz 11.6825, London 20.68, New York 441.25, Milano 23.225, Berlin 177. Praga 15.15.
GALA REDUTAIWK MARIBOR
tradicionalni višek sezone pustni torek 21. II. 1939 Sokolski dom
Domaiijeapisja
Obletnica smrti Ante Radiča
Na današnji dan pred 20 leti je umrl hrvatski publicist in ideolog hrvatskega kmečkega gibanja dr. Ante Radič. Rojen je bil 11. junija 1868 v Trebarjevu. Njegov brat je bil Stjepan Radič. Gimnazijo je končal v Zagrebu, filozofijo pa istotam in na Dunaju. Le mak) časa je bil profesor, ker je bil v stalni opoziciji proti vladi. Nato mu je Jugoslovanska Akademija poverila nalogo, da zbira material za proučavanje narodnega življenja. Nekaj let je bil dr. Radič tajnik Matice Hrvatske. Za njegovega delovanja ie prišlo do ostrih borb med »starimi in »mladimi«. Leta 1900. je osnoval kmečki list »Dom«. Ko je odstopil kot tajnik Matice Hrvatske, se je vrgel v politiko ter organiziral kmečko stranko.
Konference politikov
Včeraj sta prišla v predsedništvo se-.ata dr. Milan Stojadinovič in bivši poljedelski minister Svetozar Stankovič. Z dr. Korošcem sta ostala dalj časa v razgovoru.
Začasno zatišje
Položaj v skupščini se je že tako razjasnil, da je večina poslancev odpotovala na svoje domove, ker se narodna skupščina sestane šele v sredo. Na prvem sestanku bodo izvolili predsedništvo. Danes je že jasno, da bo vložena samo ena lista JRZ, in sicer tista, ki jo bo odobrila vlada. Dr. Stojadinovič ne bo postavil posebne liste JRZ. Opozicijski poslanci Pa. ki sodelujejo v narodni skupščini, za sedaj še čakajo. Upajo, da bo vlada s hitrim delom uresničila načela svojega programa, ki ga bo objavila v deklaraciji. Svoje stališče pa bo opozicija povedala šele tedaj, ko ji bo znana vladina deklaracija.
((Politfčni zakoni" bodo kmalu sprejeti
Po glasovih iz političnih krogov, ki so blizu sedanje vlade, bo narodna skupščina najprej sprejela proračun, nato pa takoj razpravljala o novih »političnih zakonih«. Najprej pride na vrsto tiskovni zakon, nato pa zakona o zborovanjih ter volit vi narodnih poslancev. V opozicijskih krogih pričakujejo z optimizmom sprejetje novih zakonov. »Jutarnji list« pravi, da je zelo verjetno, da bo vlada poizkušala te nove zakone sprejeti s čim krajšo proceduro. T. j. od narodne skupščine bo dobila dovoljenje, da jih sprejme s pomočjo uredbe.
Konec centralizma
Carigrajski list »Akšam« komentira spremembo vlade pri nas ter pravi, da je bilo potrebno, da se zapusti centralistično politiko ter začne s politiko široke decentralizacije.
»Močna roka" ne more rešiti hrvatskega vprašanja
Novosadski »Dan« komentira spremembo vlade ter pravi, da se je v političnih krogih mislilo, da hoče dr. Stojadinovič z notranjim ministrom Ačimovičem reševati hrvatsko vprašanje s starimi recepti, ki so jih že prej poizkušali nekateri naši politiki — od Svetozara Pribičeviča do Pere Živkoviča — kateri na so se pokazali kot netočni in napačni. Vedelo se je, da politika »močne roke j tie more rešiti hrvatskega vprašanja.
Zmaga avtonomističnega načela
Hrvatski gasilci so leta 1937. izstopili iz gasilske zajednice. Sedaj pa so spet bili prisotni na seji v Beogradu. Ponudili so jim celo predsedništvo. pa so ponudbo odklonili z motivacijo, da v sedanjih prilikah nihče ne želi sprejeti kakega mesta. Zaradi tega je bil izvoljen minister Snoj za predsednika. Zagrebški delegat je tudi predložil, da se sedanji gasilski zakon iz-Premeni v duhu avtonomije gasilskih za-jednic. Njegov predlog so sprejeli.
Novo frankovsko glasilo
V Zagrebu je izšel nov tednik »Hrvat-oKi narod. V uvodnem članku pravi, da tie bo glasilo nobene stranke ter da bo oživel politične nauke očeta domovine Ante Starčeviča I/.dajajo ga frankovci. ki 60 se razšli s fjlofašističnim frankovskim voditeljem dr. Bučem.
Elektrifikacija Dravskega polja
Prebivalci Dravskega polja že dolga leta opazujemo, kako se naglo in razkošno elektrificirata Gorenjska in Dolenjska, mi pa s svojimi pogajanji s Falo stojimo vedno na isti točki. Smo sicer v njeni bližini, a ona daje prednost industrijskim krajem.
Zato smo se prebivalci Dravskega polja, zbrani na manifestacijskih zborovanjih v Sv. Marjeti na Dr. p. in na Ptujski gori dne 5. febr. 1939. odločili poslati odločujočim činiteljem tole resolucijo:
1. Naglemu tehničnemu razvoju mora slediti tudi poljedelstvo z izkoriščanjem vseh tehničnih pridobitev, kar mu omogoča ravno priklop na električno omrežje.
2. Elektrika nudi prebivalstvu zboljšanje gigienskih razmer v hiši in družini ter sanacijo vasi (na Ptujski gori tisoči romarjev in izletnikov pogrešajo vode Kaj naj začne novoustanovljen »Zdravstveni dom« brez elektrike?)
3. Elektrika nam prihrani pri napornem delu in času.
4. Kmetovalcu omogoča cenejšo in ve-
čjo proizvodnjo na istem zemljišču.
5.	Omogoča naselitev industrije in obrtnikov med nami, ki smo v neposredni bližini Maribora, Ptuja in Drave.
Radi tega se obračamo na vse odločujoče oblasti in faktorje, zlasti pa na a) kralj, bansko upravo v Ljubljani, da ona takoj prevzame elektrifikacijo Dravskega polja, kjer so pripravljalna dela že končana, prebivalci pa so pripravljeni tudi na žrtve,
b) vse gg. državne poslance in banske svetnike v Sloveniji, da se povsod in vedno zavzemajo za elektrifikacijo Dravskega polja, odn. nam odobrijo kredit za izvedbo načrtov,
c) Kmetijsko zbornico kot strokovno organizacijo, da zagovarja naše, povsem opravičene težnje, za povzdigo kmetov,
d) Državni higienski zavod v Ljubljani, da radi zboljšanja higienskih razmer priporoča naše prošnje,
vse ostale, n. pr. zbornico TOI, SEI itd., da nam pomagajo.
Težak položaj delavstva lesne industrije
V Mislinju živi delavstvo predvsem od dela pri lesni industriji. Njegov položaj pa je vse prej, kakor pa dober. Neko tamkajšnje podjetje je ob priliki zadnje kolektivne pogodbe povišalo delavstvu mezde za 30 par na uro. Sedaj pa, ko je kolektivna pogodba potekla, je podjetnik pismeno sporočil delavstvu, da bo v 14 dneh omenjeno povišanje ukinil. Zaradi tega so delavci obupani, saj jih čaka zo-
pet beda, mnogim pa grozi celo brezposelnost. Zato so pričeli pogajanja za novo kolektivno pogodbo. Zastopniki delavstva zahtevajo stare pogoje dosedanje kolektivne pogodbe in prosijo za povišanje itak sramotnih nizkih cen ter ogorčeno protestirajo proti nameravani ukinitvi 30 parskega povišanja pri urni mezdi. Pogajanja vodi zastopnik Zveze združenih delavcev iz Ljubljane.
Kriza v gasilstvu rešena
Na nedavni seji Zveze gasilskih zajed-nic v Beogradu je bila kriza našega gasilstva, ki se je pričela aprila lanskega leta, rešena. Plenarno sejo je vodil minister in oodstarešina g. Franc Snoj. Takoj po otvoritvi seje je slovenski delegat gasilstva dr. Anton Kodre, predsednik gasil-
ske zajednice v Sloveniji, izjavil in predlagal, da naj bo za starešino vsega gasilstva izvoljen minister g. Snoj. Na seji so sprejeli predlog za spremembo gasilskega zakona, ki naj da gasilskim zajed-nicam avtonomijo. Gasilski kongres bo letos v Ljubljani.
Pet vlomov v eni noči
V okolici Vranskega je bilo izvršenih predsinoči kar pet vlomov in sicer pri Borštnu Tomažu v Stopniku, kjer so vlomilci ukradli kramp, s katerim so vdrli v hišo posestnika Franca Jelena, ki so mu odnesli lep kup obleke v vrednosti skoro
10.000	din. Iz kleti Borštnarja Mihaela so odnesli 16 kg masti, mesa i. dr. Iz zidani-c Brdnika Simona so odnesli 100 litrov
vina, 4 litre žganja in 30 kg jabolk. — Orožniki so dognali, da so vse te vlome izvršili cigani iz Luč, ki so jih še isti dan ujeli v gozdu blizu Cemšnika pri Kamniku. Dejanja so tajili, toda izdalo jih je vino, po katerem, je zaudarjalo njih taborišče. Pri preiskavi so našli orožniki še precej ukradenega blaga in so cigane oddali okrajnemu sodišču na Vranskem.
Tlakovanje Vodnikove ulice v Celju
Že lani je bilo postavljenih v celjski mestni proračun 100.000 din za tlakovanje Vodnikove ulice, ki je v vročih mesecih polna prahu, v deževnih pa blata in brozge. Zato so Celjani ta sklep pozdravili. Iz neznanih tehničnih ali drugih vzrokov pa so se dela zavlačevala, da je bil pri zadnji proračunski seji znesek prenešen v letošnji izredni proračun. Vsaj letos naj občina prične s temi deli. V Celju je na Borzi dela prijavljenih nad 1400 brezposelnih, ki zaman iščejo dela in o katerih večini se ne more reči, da ne bi hoteli delati. Te ljudi, ki jih brezposelnost demoralizira in jih izključuje iz delovnega procesa, je treba zaposliti. — Mestni svet se pri javnih delih ne sme ozirati na osebne želje tega ali onega, temveč le na korist meščanov, — če je ovira za tlakovanje Vodnikove ulice osebnega značaja.
Lov za tihotapci tobaka
Sedaj, ko je država zaključila odkup obaka, so priredili finančni organi lov za tihotapci. Tihotapstvo tobaka je v Hercegovini zelo razvito in stalno raste. To je razvidno tudi iz službene statistike, ki pravi, da so leta 1937 zaplenili 2374 kilogramov rezanega tobaka, lani pa žc 7485 kilogramov. Seveda je količina tihotapljenega tobaka neprimerno večja. Finančni organi so imeli več uspešnih dni, saj so v razmeroma kratkem času zaplenili veliko količino tobaka.
Smrt pred sodnikom
V razpravni dvorani okrajnega sodišča v Starem Bečeju se je te dni dogodil zelo razburljiv dogodek. Pred sodnikom po-cdincem je stal mlad obtoženec, ki ga je Kosta Kurjački tožil zaradi neke žalitve. Sodnik je obtoženca obsodil na zaporno kazen ter na plačilo sodnih stroškov. Med čitanjem obsodbe, s katero se je obtoženec zadovoljil, se je tožitelj Kurjački nenadoma zrušil in pred sodnikom mrtev obležal. Poklicani zdravnik je ugotovil, da je moža zaradi veselega razburjenja, ker je dobil razpravo, zadela kap.
o.	Nov policijski predstojnik v Kranju.
Policija v Kranju je bila podržavljena. Za novega predstojnika je bil imenovan Anton Uršič, pristav pri upravi policije v Ljubljani.
o.	Tri nove sodnice. Te dni so napravile sodniški izpit sodniške pripravnice dr. Donata Cepuder, Valentina Poberaj in Mira Bezlaj iz Ljubljane.
o.	Na pošti Blanca ie uvedena brzojavna in telefonska služba za javni promet.
o.	Razstava bolgarske fotografije. V Ljubljani je v Jakopičevem paviljonu razstava bolgarskega fotografa Spasa Toteva, ki v malem prikazuje bolgarsko fotografsko umetnost.
o.	Himen. V soboto sta se poročila v frančiškanski cerkvi v Ljubljani g. inž.
Berkopec, profesor na mlekarski šoli v Škofji Loki, irj gdč. Vida Kozina, mr. ph., hčerka sodnega nadsvetnika g. Kozine iz stare ugledne novomeške družine.
1
o.	Huda avtomobilska nesreča pri Kočevju. Na kočevski cesti Kočevje—Su-šak sta blizu Morave trčila osebni avtomobil kočevskega notarja in župana Toneta Lovšina in tovorni avtomobil, katerega je upravljal šofer Babič. V Lov-šetovem avtomobilu so se vozili tudi Hermina Petschetova, davčni upravnik Stanko Veldin in starešina finančne kontrole Conradi. Vsi so bili težko ranjeni. Tovorni avtomobil je zgrmel v 30 metrov globoki prepad. Šofer je ostal pa izrednem naključju nepoškodovan.
Ptui
* Cenjeno občinstvo mesta Ptuja irt okolice se s tem opozarja na poskusno pranje perila z elektr. pralnim strojeni »Miele« v ponedeljek, dne 13. II., v gostilni »Pri pošti« (Berlič). Prav posebno so vabljene cenj. gospodinje, da si to praktično in olajšano delo pranja perila s tem strojem ogledajo.
Cef/e
c. Telefon uredništva in uprave, po-družn. v Celju, ima številko 280.
c. Premestitev. Sodnik okrožnega soui-šča v Celju g..Rudolf Ročnik je prestavljen na Vransko za starešino okrajnega sodišča.
c. Premestitev kriminalnega oddelka.
Kriminalni oddelek policije je prestavljen v novi levi dvoriščni trakt v prvem nadstropju.
c. Gasilska župa celjskega okraja ima v nedeljo, 26. t. m., ob 8.30 občni zbor v mali dvorani Celjskega doma.
c. NamesFi venca na grob‘umrlega trgovca Hiadina Valentina sta darovala za reveže celjske občine po din 100.— ravn. mešč. šole v Senovem Albin Zavrl in Ant. Skoberne, krojač v Trbovljah.
c. Umrli so: v bolnišnici 69-letni mali posestnik Iršič Ivan iz Vitanja in 20-letna poljska delavka Martina Gradišnik iz Loke pri Zidanem mostu. Na Cesti na grad je umrl za jetiko 48 let stari trgovec Anton Agrež. Pogreb bo jutri ob 15. z doma na mestno pokopališče.
c. Časopisni makuJaturni papir je dobiti v upravi »Večemika« v Celju, Prešernova 3.
c. Ivanu Cankarju posvečeno učiteljsko zborovanje. Na zborovanju okrajnega društva JUU v Celju danes ob 20. na mestni ljudski šoli bo predaval o Ivanu Cankarju prof. g. dr. Anton Slodnjak iz Ljubljane, iz Cankarjevih del pa bo recitiral režiser Narodnega gledališča v Ljubljani g. Ciril Debevec. Obravnavale se bodo tudi razne aktualne stanovske zadeve.
c. Legija koroških borcev, krajevna organizacija v Celju, ima svoj redni občni zbor v nedeljo, 19. febr., ob 9. uri dop. v vrtni dvorani hotela Evrope.
c. Velika kolektivna slikarska razstava akademskega slikarja prof. Sirka se obeta Celju za začetek aprila.
c. V bolnišnico so bili prepeljani z zlomljeno roko ali nogo viničarjev sin Ant. Mihalič iz Gabernika pri Kostrivnici, pos. sin Pavel Jeseničnik iz Vitanja in sin vojnega invalida Avg. Bele iz Ceste pri Rogatcu.
c. Šport v nedeljo. Ob pol dveh prijateljska tekma med SK Olimpom in SK Laškim na igrišču Olimpa v Gaberju, ob treh pri Skalni kleti med SK Jugoslavijo in Atletiki, oba kluba v močnih postavah«
Marktoor
Ljubljana in Maribor združena ¥ duhu ivana Cankarja
PO 20 LETIH STA MARIBOR IN LJUBLJANA V CANKARJEVEM DUHU POSTAVILA TEMELJE ZVESTEGA IN TRAJNEGA SODELOVANJA, KI BO MOČNO OKREPILO NAŠO SEVERNO MEJO.
Ljubljanski dramski ansambl je z go-'ste je iskreno pozdravil upravnik niari-stovanjem s Cankarjevimi »Hlapci« vče- borskega gledališča g. dr. Radovan Bren-j vrnil mariborskemu gledališču obisk, čič, poudarjajoč nujno potrebo po med-
raj
ki je bil v Ljubljani tako toplo in prisrčno sprejet. Z istim navdušenjem so včeraj popoldne sprejeli mariborski gledališki tovariši in umetniki ter številno občinstvo ljubljansko dramsko družino, ki je popoldne prispela v Maribor pod vodtsvom dramaturga g. Jožeta Vidmarja.
Visoko vrednost teh dveh obiskov ni mogoče prikriti, kakor ni mogoče zatajiti skritih plamenov, ki se naposled sprostijo in planejo na dan kot dokument nečesa skritega, trpkega in vendar tako nujnega in davno zaželenega. In tega Mariborčani tudi niso ob tem obisku zatajili, ampak so ob popolnoma razprodanem gledališču dali duška svojim željam in doprinesli tudi ob tej priliki dokaz, da hočejo storiti vse, da se Ljubljana in Maribor kot dva slovenska svetilnika povežeta in neugasljivo ožarjata slovensko zemljo tudi na njenem najskrajnejšem obodu, kjer stoje večno budni stražarji slovenskega jezika in slovenskega duha. Sprostila so se srca, padle so barikade ta duh slovenskega velikana Ivana Cankarja je v hipu postavil čez prepade most, ki ne sme nikdar več pasti, ker so ajegovi temelji pretrdni in postavljeni v spoznanju, da stražarji severne meje ne smejo več stati osamljeni, ampak morajo Črpati sokove za svojo težko borbo iz »ovezane in združene slovenske zemlje *n enotnega slovenskega duha.
S Cankarjevimi »Hlapci« je sinočnja predstava doživela višek navdušenja v mariborskem gledališču, ki je tako zaželeno in tako prisrčno sprejelo drage goste iz Ljubljane. Bil je to resnični praznik slovenske kulture, slovenske besede, praznik Ivana Cankarja in praznik — četudi nekoliko kasen — slovenske pameti, ki je strgala s sebe ozkosrčnost in za trdno sklenila popraviti v novem dvajset-letju, kar je v svoji slepoti zagrešila v prvem dvajsetletju naše narodne svobode. Posebej pa je še pomembno, da nad tem dragocenim spoznanjem kraljuje duh Ivana Cankarja kot porok nove slovenske Včlike nedelje.
Po prvem dejanju »Hlapcev« so bili ned predstavniki mariborskega m ljubljanskega gledališča na odprtem odru izmenjani prisrčni pozdravi, ki so s svojo vsebino postavili temelje trajnemu sodelovanju med Ljubljano in Mariborom. Go-
sebojnem sodelovanju, ki bo zlasti okrepilo Maribor. Tovariški pozdrav je ljubljanskim igralcem naslovil za mariborsko sekcijo Združenja gledaliških igralcev g. Pavle Rasberger. Nato se je za lep sprejem in pomemben dogodek medsebojnega gostovanja zahvalil v svojem in imenu upravnika g. Otona Župančiča dramaturg g. Jože Vidmar, ki je najprej pre-čital pismo Otona Župančiča, ki je izzvenelo v poslanico o duhovnem sodelovanju, na katero opozarja Slovence njih največji živeči sin. Prav istemu cilju so veljale tudi besede dramaturga g. Vidmarja. Za mariborski Umetniški klub je nato govoril pisatelj dr. Makso Šnuderl, čigar govor bomo v celoti objavili. Za tovariški sprejem se je mariborskim gledališkim igralcem in Mariborčanom prisrčno zahvalil predsednik ljubljanske sekcije ZGI g. Lujo Drenovec:	režiser
Vladimir Skrbinšek pa je nato prečital spomenico o važnosti gledališke umetnosti za severno mejo ter o nujni potrebi, da dobi mariborsko gledališče čimprej svoje reprezentantivno gledališko poslopje, ki bo dostojen okvir slovenske besede in kulture, ki kot najmočnejše orožje brani in varuje slovensko zemljo in slovenski narod. Spomenica je bila sprejeta z nedeljenim priznanjem in trdnim upanjem, da bo mariborsko gledališče praznovalo 25-letnico Ivana Cankarja pod novo streho.
Ljubljanska družina je dobila ob svojem sinočnjem obisku več lovorjevih vencev, v posameznih dejanjih »Hlapcev« pa je bila deležna zmagovitega in srčnega aplavza ter šopkov in cvetja, ki je naravnost deževalo na odprt oder. Velikega in zmagovitega priznanja pa je bil deležen tudi spomin na Ivana Cankarja, ki ji s svojimi »Hlapci« postavil pred slovenski narod ogledalo spoznanja, ki polagoma, toda zanesljivo vodi ves narod na novo pot.
Po triumfalno uspeli predstavi je bil v »Grajski kleti« prijateljski večer, na katerem so govorili upravnik g. dr. Brenčič, dramaturg g. Vidmar in režiser g. Bratko Kreft, ki so izrazili svoje zadovoljstvo in prepričanje, da je v duhu Ivana Cankarja napočila za Ljubljano in Maribor nova doba, ki bo prinesla slovenskemu narodu v medsebojnem sodelovanju bogate sadove.	-ž-
naše zveze je društvo posredovalo v raznih važnih vprašanjih, kakor o sprejemu deklet na učiteljišče, za priznanje obrtne šole v Vesni in dr.
Poročilo agilnega feminističnega odseka pod najboljšim vodstvom nadvse delavne gospe Levstikove je po spretno izbranih 25 predavanjih pokazal pravo usmerjanje ženskega naraščaja. Materinski fečaj je s svojimi zanimivimi predavanji in dobrimi predavatelji vse večere napolnil dvorano Ljudske univerze. Tudi letos bo takšen tečaj z novim izbranim programom.
Iz poročila gospe Ašičeve je razvidno, da je odsek za pospeševanje domače obrti pošiljal svoje izdelke na razne, tudi mednarodne razstave in tako prikazal in propagiral lepoto naših narodnih vezenin in vršil s tem važno narodno delo. Odsek je delal brez dobička, da je tako z delom dal čim večji zaslužek revnim ženam. Skrbel je za propagando naših narodnih noš in v to svrho priredil na Mariborskem tednu razstavo teh noš.
O blagajniškem delu je poročala gospa Dojčinovičeva. Z zahvalo za točno delo predlagajo preglednice računov razreš-nico.
Izvoljen je bil sledeči odbor: gospe Ašič, Brišnik, Brus, Čepič. Dojčinovič, Hutter, Juvančič. Levstik, Lipold, Mešiček, Pahor, Plemelj, Poljanec, Povh, Ra-poc, Rapotec, Rozman, Senkovič, Stupca, Šerak, Tomasfni. Živko. Predsednica je gospa Lipoldova. V odboru so tako zastopnice vseh poklicev, pa tudi zadruga-rice in članice Zveze gospodinj.
Dosedanjo podpredsednico gospo Anko Majcenovo, ki je od ustanovitve do danes z vso vnemo in spretnostjo sodelovala pri vsem društvenem delu, je odbor imenoval v zahvalo za njen trud za častno predsednico.
imel avtomobila prijavljen, in opremljenega z novo evidenčno številko.
m. Poročila sta S3 Ivan Zimerl iz Počehove in Marija Vudler iz Košakov.
1.	Pustno rajanje. Samo za 5 din vstopnine se boš lahko zabaval, izvrstna kapljica in dobra postrežba, poskočna godba v soboto, 18. t. m. v kasarni kralja Petra I. pri Sokolu Maribor I.
deluje Darmol. K temu prijetnost pri uporabi: nobenega kuhanja ča-jev.niti požiranja krogljicin ne grenkih soli. Darmol je okusen kakor Čokolada. Ne poskušajte z nepreiz-
kušenimi preparali,femveC uredilo svojo prebavo z dobrim odvajalnim sredstvom	'	“	‘
■nJStoiA? Dobi 53 v vseh leXar <
* Senzacija predpusta! V vseh prostorih Sokolskega doma, na pustno soboto, dne 18. februarja BOHEMSKA NOČ. Tudi Vi ste vabljeni!
VELIKA MAŠKARADA	^
BOHEMSKA NOC
PUSTNA SOBOT J, 18. II. 1i3»
V vs.h prostorih Sokolskega doma — Vstopnina d i n a r j. v_
Zborovanje ženskega društva
Za tezenske delavce so se zavzeli
Nedavno smo poročali, da sta tovarni Splošna stavbena družba in Kovina na Teznem odpustili večje število delavcev, ki so ostali brez sredstev. Po pripovedovanju poučenih ljudi je med odpuščenimi delavci tudi več zelo revnih družinskih očetov, ki bodo prepuščeni zli usodi, če ne bo pomoč pravočasna. To so uvideli tudi merodajni tezenski krogi, ki so se zbrali nedavno na nekem sestanku na Teznem. Razmotrivali so o nevzdržnem položaju teh siromakov, ki so na zimo ostali brez dela. Iskali so pot, po kateri bi rešili te delavce. Ob zaključku sestanka so sprejeli resolucijo, ki slika vse trpljenje odpuščenih delavcev. To spomenico bodo poslali prizadetim tovarnarjem, ki bodo z uvidevnostjo gotovo skušali ublažiti bedo in brezposelnost.
m. Posestna sprememba. Te dni je
Mestna hranilnica v Mariboru prodala vilo s parcelo v Aškerčevi ulici 9 trgovcu Alojzu Verčku iz Podvelke. Kupnina je znašala 395.000 din.
m. Iz železniške službe. Po službeni potrebi je premeščen iz Velenja višji žel. kontrolor Rudolf Jeretina na postajo Ma-ribor-Studenci.
* Za »Putnik-ov« izlet v Grcz z luksuznim avtokarom v sredo. 15. febr., je na razpolago še par sedežev. Priiave se sprejemajo najkasneje do ponedeljka do
10.	ure pri »Putnik-u«. Maribor.
* Sokolsko gledališče v Sfudenc‘h ponovi danes in jutri veseloigro s petiem »Radikalno kuro«.
* V soboto in nede’jo 3 senzacionalna "ostovanja v Veliki kavarni.
* Gostilna Balkan, prvovrstna špični-ška vina in dobra kuhinja. Anderle.
* »Grič«. Koline. Klobase. Prvovrstna vina.
: Zobozdravnik dr. med. univ. Dernjač Otmar zopet ordinira.
,* V Mežici gostuje v nedeljo šahovski klub UJNŽB ter bo igral match s tamoš-nji-m klubom v nadaljevanju za prvenstvo Slovenije. Imenovani igralci se pozivajo, da se javijo kapetanu v nedeljo zjutraj ob 5.40 uri na kolodvoru Maribor-Stu-denci.
* Sokolsko društvo Maribor-matica
priredi v korist fonda za gradnjo Sokolskega doma v Mariboru v soboto, dne 18. febr. veliko maškarado »Bohemska noč«. Sokoli in prijatelji Sokola v soboto vsi na maškarado.
* Magdalenčani! Na pustno soboto,
18.	t. m., gremo vsi k Sokolu I.
* Zveza upokojenih častnikov, njih vdov in sirot v Mariboru«. Letni občni zbor bo dne 26. februarja ob 10. v Reharjevi sobi Nabavljalne zadruge državnih uslužbencev na Rotovškem trgu.
* Podoficirji Mariborske garnizije priredijo v soboto, dne 18. februarja 1930, v vseh prostorih Narodnega donia plesni venček. Začetek ob 20. uri. Igra vojaška godba.
► SK Slavija Pobrežje priredi v soboto, dne 18. februarja, zvečer tradicionalno reduto v Gambrinovi dvorani.
* Občni zbor »Pogrebnega društva« v Krčevini se bo vršil v nedeljo, dne 12. februarja, ob 9. uri v restavraciji g. Kli-Čeka pri Treh ribnikih. Za člane obvezen, prijatelji društva vljudno vabljeni. — Načelstvo.
V četrtek je bil v dvorani Ljudske ^univerze ob lepi udeležbi občni zbor Ženskega društva v Mariboru. Tajnica je prečitala pismo podpredsednice Majce-nove, ki vsled nenadnega obolenja pooblašča tajnico gospo Lipoldovo, da vodi občni zbor.
V toplih besedah se spomni tajnica umrle predsednice in ustanoviteljice Ženskega društva gospe Maistrove. V kratkem očrta njeno veliko, temeljito in vsestransko delo v društvu od začetka do prerane smrti. Poklonili so se tudi spominu častnih predsednic Zveze Zlate Kovačevič-Lopaševičeve in ge. Franje Tavčarjeve ter gospe Kravosove.
Več prireditev v gledališču in Unionski dvorani s pomočjo šol je omogočilo društvu, da je razdelilo razne podpore in poslalo več otrok v Dom kraljice Marije na Pohorju. Dohodek tombole se je uporabil za investicije omenjenega doma. V
0 Senzacija predpusta! V vseh prostorih Sokolskega doma, na pustno soboto, dne 18. februarja BOHEMSKA NOČ. Tudi Vi ste vabljeni!
trajen spomin za pokojno predsednico se je ustanovil »Fond Marije Maister«, ki je namenjen v dobrobit revežem ob meji. Socialnim namenom je tudi služil denar, ki se vsalco leto zbira pri štetju na pokopališčih.
Za božičnico obmejnim šolam so nabavili precejšnje množ. volne, ki so jo deklice naših šol in tudi članice spletle v topla oblačila. S /tein so vzgojno vplivali na mladino in pomagali trpečim. Društvo upravlja Lasbacherjevo premoženje, ki se bo po rešitvi vseh formalnosti uporabljalo v prid učiteljski deci.
V okviru jubilejne razstave na Mariborskem tednu je bil razstavljen statistični material, iz katerega je bil razviden ves razvoj društvenega dela. Dve vetrini sta s tehnično dovršenimi izdelanimi narodnimi vezeninami pokazali uspehe obrtnega dela Ženskega društva.
Po banovinski sekciji v Ljubljani, ki it imela predzadnji občni zbor v Mariboru, je društvo tesno povezano z Žensko zvezo v Beogradu in po njem včlanjeno v mednarodni ženski zvezi. Potom
KUHINJE vseh veliUos'i najceneje
Oglejte »i izložbo pri
,f0&uova" f. Hovak,
Jurčičeva št. 6
m. Razstava osnutka za spomenik kralju Aleksandru Zedinltelju in regulacijo Trga svobode bo otvorjena v sredo, 15. febr., ob 11. uri v mariborskem gradu. Vhod s stopnišča v Grajski ulici.
m. Okrajni odbor Rdečega križa ima jutri ob pol 10. uri v lovski sobi hotela »Orel« občni zbor. Člani vabljeni, da se občnega zbora številno udeležijo._________________
Senzacija predpusta! V vseh prostorih Sokolskega doma, na pustno soboto, dne 18. februarja BOHEMSKA NOČ. Tudi V! ste vabljeni!	_________
m. Pojasnilo. Friderik Mavrič, o katerem smo včeraj v sodni rubriki poročali, da je bil obsojen na 3 mesece strogega zapora in na 300 din denarne kazni, nas naproša, da pojasnimo, da ni bil obsojen zaradi tatvine koles, pač pa zato, ker ni
Kino
* Grajski kino. Danes senzacijski cirkuški film »Večna karavana«. Hans Al-bers — Camilla Hom.
* Kino Esp!anade. Prekrasni planinski film »Spomladanski viharji« po L. Gang-hofer-ju s Hansi Kno*eck in Viktor Staal-om. Ogromen uspeh! Rezervirajte prostore!
Kino Union. Do ponedeljka »Satani«, velefilm iz pomorskega življenja. Dolores del Rio v glavni vlogi. Senzacija. — Kot dodatek barvani Silly-Micky!
u Zvočni kino Pobrežje predvaja v soboto in nedeljo »Plavi diamant«, film iz-vanredne napetosti.
Mariborsko gledališče
Sobota, ob 20. »Avtomelody«. Red B. Nedelja ob 15.: „Matura. Ob 20. „Vse za šalo“.
Ponedeljek: Zaprto.
Torek, ob 20.: »Na ledeni plošči«. Red C.
Nedelja v mariborskem gledališču. Da se omogoči obisk letos najbolj priljubljene dramske igre vsem, ki nimajo prilike za večerne predstave, se ponovi drugič kot popoldanska predstava posebno z"X mladino in starše zelo zabavna in poučna Fodorjeva »Matura«. — Zvečer pride že
11.	na oder splošno priljubljena Gorinšek-Jirankova opereta »Vse za šalo«.
NADALJEVANJE MARIBORSKIM VESTI NA 14. STRANI!
Zanimanje za javna dela vedno večje
Dr. Ravnik RudoH
Letni proračuni okrajnih cestnih odborov v Mariboru in Ptuju za poslovno dobo 1938-39 so prav zanimivi pojavi v narodnogospodarskem življenju severnega dela Slovenije. Postavke za nove gradnje in nove betonske mostove, kakor je projektirani betonski most preko Dravinje pri Ptuju in pre-liminirani izdatki za vzdrževanje banovinskih cest, za kanalizacije, valjanje cest in vse za gradnjo drugih prometnih naprav predvidene vsote so resni znaki pozitivnega, ustvarjajočega dela in z njim združenega, uspešnega preganjanja naše razmeroma še prav velike nezaposlenosti, ki ji moramo kot najnevarnejši socialni epidemiji posvečati kar največjo pažnjo in se po-služiti vseh v poštev prihajajočih sredstev, da jo enkrat za vselej zadušimo in ji napravimo konec.
Prav posebno razveseljivo pa je tudi dejstvo, da so vse priprave za gradnjo drugega državnega mosta v Mariboru končane, da je rešeno zlasti finančno vprašanje stroškovnega kritja, obenem pa posrečena tudi izbira najkrajše zveze med Meljem in Pobrežjem. Novi most bo namreč tehnični podaljšek!
Kejžarjeve ulice v Melju preko Drave in kot nadaljevanje tega tehničnega podaljška se bo v Pobrežju gradila nova, najmodernejša cesta, ki se bo na Teznu združila s Ptujsko cesto, tako da bo predvsem razbremenjena Tržaška cesta in sedanji državni most v Mariboru.
Velika olajšava pa bo novi državni dravski most* tudi za one posestnike v Pobrežju, posebno pa v Zrkovcih, ki imajo vinogradna posestva v St. Petru pri Mariboru in ki so morali do-sedaj opravljati vse gospodarske vožnje v korist teh vinogradov preko sedanjega državnega mosta skozi celo mesto do St. Petra pri Mariboru in nazaj tako, da je bilo redno obdelovanje teh zemljišč zelo otežkočeno in združeno z velikim trpljenjem za ljudi in vprežno živino in s precejšnjimi Žrtvami, s prav pičlim dobičkom, vča-si pa celo z znatno izgubo.
bo sprožena od katere koli strani, je dobrodošla in za njeno solidno realizacijo so vedno na razpolago tudi potrebna materialna sredstva. Gospodarska šibkost našega številčno najmočnejšega soseda je danes pred celim svetom oficielno priznana, a navzlic temu je naravnost mrzlično nagla in vsega občudovanja vredna gradbena aktivnost naše sosedne države. Sicer so vse te prikazni pri naših sosedih povsem naravne in razumljive posledice njihove priključitvene politike; kajti s priključitvijo ogromnega, v gospodarskem oziru negativnega ozemlja, je sicer zrastla vojaška potenca
države, a temu primerno je padla tudi njena prehranjevalna podlaga.
Vprašanje prehrane pa pri nas ob trezni, premišljeni in pravilni gospodarski politiki ne igra nobene vloge, ker smo z vso za zdrav razvoj človeškega organizma potrebno prehrano prirodno v zadostni meri preskrbljeni. Vprav to splošno dejstvo bi nam pa moralo dati še večjo pobudo za pozitivno, ustvarjajoče delo v vseh pano gah našega narodnogospodarskega, socialnega in kulturnega udejstvovanja.
To konstruktivno delo pa mora bili izvršeno z ljubeznijo do stvari same, s potrebno skrbnostjo in marljivostjo ter na solidni in trpežni podlagi. Posebno pažnjo pa je posvetiti tlakovanju ulic v naših mestih, da se ne bomo že v par letih po končanih zadevnih delih zadušili v celih oblakih smrdljivega, z nosilci vseh mogočih bacilov okuženega prahu, ati pa pogreznili v pouličnem blatu.
Nemima zgodovina španskega naroda
Da so vse v letnih proračunih okrajnih cestnih odborov v Mariboru in Ptuju predvidene naprave, zlasti pa gradnja drugega državnega dravskega mosta v Mariboru za temeljito zboljšanje gospodarskih razmer in za zmanjšanje nezaposlenosti brezpogojno potrebne in koristne, je izven vsake diskusije. Gre le še za to, da se vsa ta Velepomembna javna dela čimprej z vsa solidnostjo izvršijo in da jim sledijo še druga, na obširnejši podlagi Zasnovana javna dela na vseh poljih Našega narodnega gospodarstva. Saj velja tudi glede realizacije proračunskih projektov staro, dobro preizkušeno načelo, da dvakrat da, kdor hitro da.
Lepi so načrti in krasne številke na Potrpežljivem — papirju. Razblinijo se pa v prazen nič, ako se v teh proračunih raznih ustanov zbrani načrti do konca dotičnega poslovnega leta ne spremenijo v dejanje. Neizmerne količine najboljše človeške energije in pogonske sile so nakopičene v takih načrtih, ki dozorijo za uresničenje šele po dolgih razmišljevanjih, razmotriva-njih, debatah in sklepih, ter po napornem fizičnem in duševnem delu in trudu posameznikov in ustanov.
Toda pogostokrat se zgodi, da najboljši, z velikimi žrtvami izdelani naprti leta in leta počivajo v zaprašenih arhivih, ali pa celo splavajo — po vodi. Pogostokrat nastopi pri projektiranih gradnjah raznih prometnih naprav zaradi večmesečnega ali celo večletnega počivanja popolno mrtvilo. Predaleč bi šlo, če bi na tem mestu razpravljal o nesimpatičnih razlogih lakih še bolj nesimpatičnih gospodarskih pojavov. Vsekakor pa hočem opozoriti na to, da se glede realizacije gospodarskih načrtov lahko mnogo naučimo pri naših sosedih. Komaj se je porodila zdrava ideja, je namah tudi realizirana. Vsaka važna misel, najsi
Radivo
H. SVETOVNA VELESILA.
Poroka kastilske kraljice Izabele z ara-gonskim kraljem Ferdinandom I. 1. 1474. je ustvarila podlago za ogromen razvoj sedaj v skupno kraljevino Španijo združene Kastilije in Aragonije. Prva posledica te združitve je bil, kakor že omenjeno, izgon mohamedanskih Mavrov iz Španije, druga Kolumbovo odkritje Amerike, in tretja zavzetje položaja največje sile v Evropi. Kraljica Izabela je visoko nadkri-ljevala svojega moža, in vsi tedaj postavljeni temelji za bodoči španski razvoj so bili dejansko njeno delo. Ona je bila tudi tista, ki je deloma proti volji Ferdinanda I. omogočila Genovežanu Krištofu Kolumbu pot v Ameriko.
Kolumb je bil napol mornar in znanstvenik, napol pa pustolovec. Bogastvo, ki se je stekalo na Portugalsko iz njenih na novo najdenih postojank in kolonij v Aziji, predvsem v Indiji in na otokih Južnega morja, je podžgalo Kolumba, da je pričel iskati »zahodne poti« v Indijo. Po tedaj novih trditvah, da je zemlja okrogla, je pravilno sodil, da bi se moglo odjadrati v vzhodno Azijo tudi čez Atlantski ocean, ne samo okoli Afrike in čez Indijski ocean. Menil je celo, da je zahodna pot krajša, kakor znana portugalska vzhodna. Poskušal je povsod svojo srečo, a brez uspeha. Šele kraljica Izabela ga je uslišala ter mu dala za uresničenje njegovih smelih načrtov potrebne ladje in ostala sredstva. Tako je naposled Kolumb 1. 1492. odjadral s tremi ladjami in 120 mornarji proti svojemu nejasnemu cilju. Dne 3. avgusta je dosegel Kanarske otoke, dne 6. septembra je odplul od tam na široki ocean, dne 12. oktobra je dosegel enega izmed Bahamskih otokov, nekaj dni nato pa Cubo in Haiti ter imenoval novo zemljo »Mala Španija«. Ker je bil prepričan, da je prispel v vzhodno Indijo, je ta zmota povzročila tudi krstitev tamkajšnjega ljudstva za Indijance.
Kolumb se je s tega prvega potovanja v dotlej neznano Ameriko vrnil 15. marca 1. 1493. v Barcelono ter povzročil z aneksijo novih dežel po Španiji spor s Portugalsko, katerega pa je papež mirno razsodil tako, da je odredil, naj bodo vse nove dežele na vzhodu od sredine Atlantskega oceana portugalske, na zahodu pa španske. Ta razsodba papeža Julija II. je pa bila zaradi nepoznavanja pravega zemljepisja tedanje dobe še dolgo pozneje nezanesljiva in vzrok mnogih srditih sporov med obema pirenejskima državama, vendar brez prelivanja krvi. Dne 25. septembra istega leta je odplul Kolumb drugič v Ameriko, tokrat s 17 ladjami. Odkril je Male Antile, a doživel več razočaranj »Mali Španiji« od prvega potovanja puščenimi posadkami ter več raznih nezgod. Na tretjem potovanju 1. 1498. je odkril še otok Trinidad in obalo Južne Amerike do ustja reke Orinoko, na četrtem I. 1502. pa obalo Hondurasa, t. j. Srednje Amerike. Medtem je njegova pokrovitelj-ca Izabela umrla, Ferdinand pa za Kolumba in njegovo delo ni imel pravega razumevanja. Veliki odkritelj je umrl 21. maja 1. 1506. precej tiho in zapuščeno. Toda s tem je ustvaril podlago za silen
Rehar
razvoj Španije m njenega kolonialnega imperija. 2ejno zlata in nagle obogatitve je tedaj vse drvelo čez ocean v prostranstva nove celine, ki so jih pogumni pustolovci in pohlepneži odkrivali in osvajali s tako surovo silo In trebljenjem domačega prebivalstva, da si indijanska ljudstva od tedaj nikoli več niso opomogla. Ker so Španci iskali v novih deželah samo zlata in dišav, se pravega pomena svojih odkritih še dolgo niso zavedali, ampak vztrajno silili le dalje, da bi dospeli v Indijo in na Moluke. Jadrali so ob obalah Amerike in iskali poti proti zahodu, a jih niso našli. Toda pri tem so odkrivali celino in dosegli tihomorske obale, izropali indijanska mesta in svetišča, morili ljudi zaradi pohlepa in poganstva ter puščali za seboj samo razdejanje.
Zahodno pot v Indijo je našel šele Portugalec Magalhaens, ki je stopil iz domače užaljenosti v špansko službo. L. 1520. se je odpravil na slepo kot prvi človek na pot okoli sveta. Našel je pot med najjužnejšim koncem Južne Amerike in Ognjeno zemljo, Imenovano po njem Magalhaensov preliv, zaplul na Tihi ocean, dospel do Marijanskega otočja ter nazadnje do Filipinov, kjer je bil ubit. Le ena sama njegova ladja je od tam nadaljevala pot do vzhodne obale Afrike in se vrnila 6. septembra 1. 1522. v Španijo. To je bil tedaj za ves kulturni svet vsaj tako velik dogodek, kakor odkritje Amerike. Španci so š tem potrdili, da je svet res okrogel.
Polagoma so pa Španci odkrivali tudi pomen novih dežel, in pričelo se je prvo izseljevanje preko morja. V začetku seveda nagle obogatitve in nagle vrnitve. L. 1574. je bilo v Ameriki naseljenih že več ko 150.000 Špancev. Španija si je osvojila vse srednjeameriško otočje, južne obalne dele Severne Amerike, vso Srednjo Ameriko In vso Južno Ameriko razen Brazilije, v katero so se zasidrali Portugalci. Razen tega sl je prisvojila tudi Filipine in razne druge pokrajine onstran velikih morij. V 16. stoletju je krali Filip II. združil za nekaj Časa s Španijo celo še Portugalsko in upravičeno dejal, da v niegovem kraljestvu sonce nikoli ne zaide. Pa tudi brez Portugalske je bila Španija največja velesila na svetu.
Dne 5. novembra 1. 1495. sta kralj Ferdinand I. in kraljica Izabela poročila svojo edino hčer, infantino Juano, z edinim sinom cesarja Maksimilijana Habsburškega, kralja avstrijskega in cesarja svete rimske države nemške narodnosti ter postavila s tem Španijo tudi na čelo vse Evrope. Po združitvi Kastilije in Aragonije je pripadla novi Španiji Itak že prej ara-gonska posest v Italiji, po odkritju Amerike je razširila svojo oblast na ves ta kontinent, po tej poroki je pa pripadla španski kroni še oblast v Burgundiji, Avstriji in Nemčiji. Sinova Karel in Ferdinand, ki sta se rodila iz špansko-habs-burškega zakona, sta potem zavladala nad vsem tem neizmernim prostranstvom. Karel je postal kralj španski in holandski ter cesar nemški, Ferdinand pa kralj avstrijski. V tem času je Španija modernizirala tudi svojo vojsko na kopnem, da je
mogočno trgovsko in bojno brodovje, ki je zasenčilo vse drugo tedanje dobe, razen morda turškega. V vojsko so bili pritegnjeni plemiči in neplemiči, prvi kot konjeniki in častniki, drugi kot pešči in vojaki.
Bogastvo, ki se je zlivalo od vsepovsod v Španijo, pa ni prinašalo blagoslova. Kakor v srednjem veku, se je tudi sedaj dvignilo posvetno in cerkveno plemstvo ter postalo nesreča španskega naroda. Razlika med bogato plemiško in cerkveno gospodo ter delovnim ljudstvom je postala še večja kakor v prejšnjih časih. Cerkev je pozabila na svoje duhovno poslanstvo in se oklenila dobrot pozemelj-skega življenja. Duhovščina se je silno množila doma in v kolonijah, združevala pod svojo oblast vedno več zemlje s podložniki in dobivala s »sveto inkvizicijo« tudi silno politično moč. Tako je postala Španija fanatična bojevnica za katoličan-stvo in papeštvo. V tem španskem fanatizmu je krvavela vsa Evropa šestnajstega stoletja.
Karel V., cesar večine sveta, se je dvignil z vso svojo ogromno silo proti reformaciji, ki jo je tedaj pričel oznanjati Nemec Martin Luter. Od njega in iz Španije je izšla protireformacija, ki je tudi pri nas požgala prve slovenske tiskane knjige, pregnala celo vrsto slovenskih protestantov s Primožem Trubarjem na čelu v tujino in nazadnje reformacijo popolnoma zatrla. Protireformacija, ki se je morala celo v sami tako katoliški in pod inkvizicijo pritisnjeni Španiji boriti proti Lutrovim naukom, je špansko plemiško in cerkveno gospodo sfanatizirala še bolj. Pojavila se je med njo silna oblastnost s preziranjem vseh tujih narodov in bojevitost kot poklic ali šport. Naibolj so za Indijanci trpeli od tega pod španskim jarmom Italijani, s katerimi so Španci postopali kakor z manjvrednim ljudstvom, čeprav je bilo prežeto z idejami renesance in novih, liberalnejših nazorov. V Španiji je ostalo vse to brez upliva; Španija Karla V., in tudi njegovih naslednikov, je ostala globoko v mraku srednjega veka.
Vendar je imela španska gorečnost, čeprav često z velikim oddaljevanjem od Kristusovih naukov in zlorabljanjem vere v politične namene in posvetno blagostanje, kateremu se je velikokrat pridružil razvrat, ogromen pomen tudi za katoll-čanstvo samo. Nepobitna zgodovinska resnica je, da je samo Španija Karla V. rešila katoličanstvo pred popolnim porazom po reformaciji in s tem tudi papeštvo samo, kajti fanatično katoliški Španci se niso ustrašili niti vdreti v Rim in napraviti red v papeškem neredu, ki je dajal sam reformaciji v roke glavno in najuspešnejše moralno orožje. Razen tega je dala Španija katoličanstvu jezuite, ki jih je ustanovil Bask Ignacij Lojolski, danes svetnik in eden največjih genijev katoličanstva. Brez jezuitov sama vojska ne bi bila mogla zaustaviti reformacije, ker bi bilo katoličanstvo notranje oslabljeno samo podleglo.
Karel V. je nastopil z vso svojo silo proti Martinu Lntru, in samo naključje je, da Lutra ni dosegla sveta inkvizicija ter ga sežgala na grmadi, kakor je na tisoče in tisoče drugih. Pod pritiskom Karla V. je bil sklican tudi cerkveni koncil v Trier-ju, ki se sicer ni končal s popolno zmago, vendar pa s pomembnimi uspehi vsaj za preostalo katolištvo. Toda iz protireformacije se je razvilo neko drugo zlo, ki bo ostalo v vsej zgodovini grozotno znamenje tedanjih časov: tridesetletna vojna v Evropi I Ta vojna se je bfla za vero, in nasproti sta si stala reformacija in protireformacija, katoličanstvo in protestantizem. Tridesetletno divjanje na »nižjih človeških nagonov je spremenilo trpečo Evropo v pogorišče kulture, blagostanja in vsega, kar je prej pričelo toliko obeta-
„Te-le
..	-	  —	j-i	»-----novomodne iznajdbe so pa
postala najsilnejea, obenem je pa zgradila 1 res neugodne!"
joče rasti iz prvih pričetkov renesance in idej novega veka. Toda Karel V. svojega namena vendarle ni dosegel, in vojna seje končala enako porazno in enako zmagovito za obe stranki: katoličanstvo in papeštvo se je sicer obdržalo, a ostalo je tudi luteranstvo ( s kalvinizmom in angli-kanstvom). Latinska Evropa je ostala katoliška, prav tako srednja v območju Habsburžanov, germanski narodi so pa ostali večinoma zvesti reformaciji do dandanes.
Karel V. sam ni dočakal tega razvoja do konca, in z njegovo smrtjo je bilo tudi konec oblasti špansko-habsburške dinastije nad Nemčijo. Njegov sin Filip H., ki je vladal od leta 1553. do 1588., ni bil več izvoljen za cesarja. V Španiji sami je pričel omejevati oblast plemstva, a uničil je s sveto inkvizicijo tudi še zadnjo avtonomijo Aragonije ter s tem Kataloncev, ki so bili sedaj nasilno podrejeni Špancem v vseh ozirih, tudi jezikovnih. Osebno je bil energičen, toda vase zaprt in počasen. V njegovi dobi so se podjarmljeni narodi uničevali še bolj brezobzirno. Španci niso poznali asimilacije, a tudi ne prijateljstva, samo iztrebljanje in izžemanje. V vseh so videli sovražnike, nad katere so šli z vojsko in sveto inkvizicijo.
Da bi se oškodoval za izgubo cesarske oblasti in zatrl reformistično anglikansko cerkev v Angliji, se je Filip II. poročil z angleško kraljico Marijo Tudorsko, ki mu je bila blazno vdana, dočim je on ni ljubil. Zato mu je tudi dovolila vsa nasilja v Angliji, kjer je pod njegovo pestjo sicer znova zavladal katolicizem, ki pa je bil prav zaradi tega še bolj osovražen in pregnan takoj, ko je Marija umrla in se je Anglija osvobodila Španije. V zvezi s to angleško politiko je vodil Filip 11. tudi krvave boje s Francozi in sezidal v počastitev zmage nad njimi znameniti samostan Escorial, ki pa je postal nazadnje njegov žalostni grob.
Dvajset let po smrti Marije Tudorske, i. 1588., je Filip II. še enkrat posegel po vsej svoji moči, da bi zatrl angleško reformacijo in uklonil Anglijo za katoličanstvo. Bilo je to po tragičnem umoru škotske kraljice Marije Stuart na šafotu. Zbral je 130 bojnih ladij z 2000 prostovoljci, 20.000 vojaki in 10.000 mornarji, katerim se je pridružilo v Flandriji, ki je bila tedaj s Holandijo in Belgijo v španski oblasti, še 30.000 mož, ter ustanovil takozvano »armado«. In dne 22. julija je krenila ta »nepremagljiva armada« na boj proti Albionovim otokom. Angleži so na nagloma oborožili za boj tudi svoje male trgovske ladje in zbrali tako brodovje 197 enot. Vnela se je neenaka bitka, v kateri je pa bila španska armada 8. avgusta strahotno poražena. V naslednjih dneh so izgubili Španci še del preostalega bro-dovja in utrpeli tako skupno nad polovico bojnih ladij, 20.000 ljudi in 20 milijonov zlatih dukatov bojnih stroškov. S tem porazom je bil zadan Španiji poraz, ki ga ni nikoli več prebolela. Bilo je konec Španske velesile na morju in pričela se je pot navzdol. Zlomljen je Filip II. 1. 1598. umrl.
Slovenci v luči zagrebškega »znanstvenika"
»Hrvatski dnevnika je v nedeljo 5. Tebr. doprinesel poldrugo stran obsegajoči članek nekega Viktorja Živiča pod .naslovom »Hrvati u Kranjskoj«. Da pri-[ kažemo onim, ki članka niso opazili, nje-|govo tendenco, je potrebno najprej nekaj citatov iz njega.
Avtor, ki sam priznava, da se je šele 1. 1938. spoznal z »Valvazorjevimi sprehodi po Kranjski«, ga pri teh spremlja in se spotakne ob vsako plemiško ime lastnikov, takratnih kranjskih gradov, ki se končuje na -č. Vsako tako ime mu služi za dokaz svoječasnega hrvatskega značaja »teh izgubljenih hrvatskih krajev v Kranjski«. Hrvatsko plemstvo, ki je bilo po avtorju »personifikacija hrab-' rosti, srčnosti in poštenja v 17. stol.« in ki »je delilo z narodom dobro in zlo«, je bilo po piscu nosilec hrvatstva v teh krajih, kajti »s hrvatskim plemstvom so v i teh krajih izginile hrvatske tradicije v j nošnji in govoru«.
I K tem cvetkam lahko dodamo še, da govori pisec o hrvatski Karantaniji, »ki so jo osnovali hrvatski plemeniti rodovi,« dalje, da izvaja iz dejstva, da so se Slo-i venci pridružili uporu Ljudevita Posavskega v letih 810—822«, da se je u isto-čnoj marki franačkog carstva osječalo hrvatski«, in končno še značilno okol-nost, da v celem članku samo enkrat rabi izraz Slovenec, ko citira slovenskega 1 rojaka Lojzeta Golobiča, ki ga piše seveda z mehkim č.
| Ni naš namen pobijati nestvarnost in ' neznanstvenost tega neresnega pisanja 1 in argumentiranja hrvatskega prenape-J teža. Vprašujemo se le upravičeno, kak-!šen namen zasleduje oficielno glasilo hrvatskega narodnega pokreta pod vod-I stvom dr. Vladka Mačka, ki uživa tudi
„Hrv. dnevniku" v album
v Sloveniji nesporno velike simpatije pri mnogih ima tudi vnete pristaše, z objavljanjem takih tendencioznih, pri tem pa tako slabo z zgodovinskimi dejstvi podprtih in izpeljanih člankov.
Z objavljanjem takih člankov svoji stvari na slovenskih tleh »Hrvatski Dnevnik« gotovo ne koristi, ampak prej občutno škodi, ker svojim pristašem na ta način otežkoča vsako uspešno prido-1 bivanje novih sil med Slovenci.
Aspiracije Hrvatov na Slovenske kraje, ki smo jih z nekatere strani že vajeni, pri nas v splošnem ne jemljemo resno, z objavljanjem takih člankov s podobnim argumentiranjem pa prehaja stvar že v smešnost in s tem si Hrvati pri nas spet samo škodujejo in dosezajo le obraten uspeh, kakor so ga mogoče hoteli s pretiravanjem vplivov svoje zgodovinske preteklosti na Slovence.
V naravnost eklatantnem nasprotju z vso miselnostjo Hrvatske kmečke stranke in njenih obeh ustanoviteljev, pok. Antona in Stjepana Radiča, pa so uvodoma citirani slavosp. hrvatskemu plemstvu, proti kateremu so se že v 16. stol. skupno borili slovenski in hrvatski kmetje pod Matijo Gubcem — gotovo ne zato, ker je »delilo z narodom i dobro i zlo.«
Kakor rečeno, članek prehaja na nekih mestih v smešnost in zato nas tembolj čudi, da smo ga našli v »Hrv. Dnevniku«.
Več pažnje stvar ne zasluži. Te vrstice smo napisali izključno za »Hrv. Dnevnik«, pisec nas prav nič ne zanima — da bo v prihodnje upošteval, da se »Hrv. Dnevnik« tudi v Sloveniji pazljivo čita in bo v bodoče, upamo, bolj previden.
vk.
Nemčija zahteva kolonije
B. O.
Vprašanje bivših nemških kolonij je na dnevnem redu od januarja 1937. ko je Hitler prvič jasno postavil zahteve Nemčije v pogledu njenih nekdanjih prek-| morskih posesti. Pred nemškim Reichs-tagom je Hitler dejal, da zahteva Nemčija vse svoje bivše kolonije od onih, ki so jih ji vzeli. Nemški veleposlanik v Londonu je nato dobil nalog, da službeno ' zastavi Angležem vprašanje o vračanju | kolonij. Prinesel je s seboj v London celo spisek, statistike in mape, ki naj bi ■ dokazale upravičenost rajha, toda di-, rektnih uspehov ni bilo. Rezultat je bil j le ta, da je bilo celo svetovno časništvo alarmirano in da so Nemci mogli videti, na kal« odziv bi mogle njihove bolj ostre zahteve v tem pogledu naleteti. Toda en-
krat postavljeno, se to vprašanje ni moglo več spraviti z dnevnega reda, in še koncem istega leta, novembra 1937, ob priliki obiska lorda Halifaxa pri Hitlerju, je bilo kolonialno vprašanje vazen predmet razgovorov med obema državnikoma. Ta obisk je imel za cilj, kot znano, da se pripravijo ugodna tla in dober uvod za poznejša pogajanja o nemško-angle-škem sodelovanju. V pogledu vračanja kolonij Nemčiji, tudi tokrat ni bilo nobenih uspehov, izgleda pa, da je Nemčija hotela pritisniti, zahtevajoč od Anglije kolonije, na britanske državnike, da bi ji dali proste roke ali vsaj možnost akcije v določenem delu Evrope. Danes, po famozni misiji Runcimana in razdelitvi Češko-Slovaške, izgleda ta verzija
zelo verjetna. Aigleži in vsi oni, ki so bili za politiko popuščanja Nemčiji, so mslili, da bodo s tem nemške zahteve izčrpae. Toda na njihovo veliko presenečenje je Hitler v svojem velikem govoru pred Reichstagom ob priliki letošnje & obletnice režima dne 30. januarja ponovno zahteval kolonije. Rekel je. da se Nemcev ne tiče. če njihovi oponenti verjamejo v točnost nemških argumentov ali ne; dejal je, da nemška pravica (do kolonij) obstaja brez ozira na to. In da bodo bogastva tega sveta razdeljena »ali po načelih zdravega razuma, ali pa po principih sile«. To pomeni, da je mogoče samo dvoje: ali bodo države, ki so dobile nekdanje nemške kolonije v upravo, te kolonije vrnile Nemčiji, ali pa si jih bo skušala sama vzeti.
Pri takem stanju stvari bo vsakogar zanimalo, katere posesti je imela Nemčija pred vojno, kdo je postal njihov gospodar, kateri so nemški argumenti in kako gledajo na to vprašanje najbolj prizadeti: Angleži in Francozi.
Nemški razlogi.
Predvsem je važno vprašanje: zakaj postavljajo Nemci zahteve po kolonijah in kako jih utemeljujejo?
Stališče Nemcev je sledeče: Kolonije, ki so bile pred vojno v posesti Nemčije, ji je odvzela versailleska mirovna pogodba. Nemci smatrajo, da je bila Nemčiji ta pogodba vsiljena in je zato ne priznavajo. Potemtakem so ji bile kolonije s silo odvzete in njihovi današnji upravitelji nimajo moralne pravice do njih. Torej je vprašanje kolonij za Nemčijo predvsem vprašanje pravice. Pa tudi časti. Te zato. ker so ji bile prekmorske posesti odvzete z motivacijo, da je nesposobna za kolonizatorsko delo. To je za Nemčijo žalitev, zato je kolonialno vprašanje obenem vprašanje časti in prestiža.
Drugi razlqg je gospodarska stiska, v katero je rajh zašel. Nemčija nima dovolj surovin za svojo ogromno industrijo. Nima jih zato, ker so ji odvzete kolonije. Povratek kolonij bi pomenil fcp-nec krize v Nemčiji, dočim so krivi za to kri/o prav oni, ki so ji vzeli kolonije. Nemška industrija bo zopet oživela, ko bo imela dovolj surovin, za katere Nemci mislijo, da jih bodo tam našli.
Kot tretji argument navajajo Nemci svojo prenaseljenost. Vprašanje naseljenosti bodo prav tako mogli rešiti šele takrat, ko bodo zmagovalci popravili krivice, ki jih je Versailles stori! Nemčiji.
Glavni nemški razlogi so. Današnji nemški režim je že pred leti začel intenzivno propagando za vračanjem kolonij in je v ta namen bila ustanovljena »Nemška kolonialna liga«, ki jo je vodil pok. general Ritter von Epp. Ta liga je v Nemčiji zelo razširjena in njena naloga je, da vcepi prebivalstvu v glavo prepričanje, da je vseh ekonomskih težkoč, s katerimi se tretji rajh bori, krivo dejstvo, da so Nemčiji vzete kolonije. Ta propaganda ima veliko uspeha. Liga
Kultura
Na ledeni plošči
V četrtek je bila v našem mariborskem gledališču letošnja premiera štiridejan-ske komedije češkega komediografa Vi-lima Wernerja »Na ledeni plošči« v prevodu Josipa Vidmarja in režiji Jožeta Koviča. Werner se je s svojimi komedijami uveljavil ne samo doma pri Čehih, ampak tudi v širšem svetu, in »Ljudi na ledeni plošči« so posneli za film, katerega smo lani videli celo v Mariboru. Kakor druga dela tega avtorja, tako je tudi to zajeto iz neposredne sedanjosti, katere problematiko obravnava in rešuje na enako sodoben način. Etična stran dela je šibkejša, zato pa je močnejša njegova življenjska resničnost- in odrske efektnost. Značaji so v splošnem dobro karakterizirani, prizori živahni in vmes je nekaj razglabljanj, čeprav ostajajo navadno le na površini in ue segajo globlje v bistvo zastavljenih vprašanj.
Realistično delo je režiser g. Jože K o-vič realistično zrežiral- in msceniral. Posebno skrb je posvetil poudarku važnejših zapletov in razpletov, skupinski igri in celotni skladnosti, dasi tudi svojega deleža pri posameznih kreacijah ni zanemaril. Tako je režija v celoti precej solidna, le nekateri momenti so morda
že preveč naturalistični. Premiera je bila, kakor je pokazalo zlasti prvo dejanje, pripravljena na naglo, zato pri igralcih, čeprav so ostali vsi isti kakor pri zadnji vprizoritvi, ni bilo zadostne sigurnosti in trdnosti. Polagoma pa so se vigrali in igra je proti koncu močno zrastla.
Izvrsten lik je ustvaril g. Pavle Kovič iz osrednje osebnosti, profesorja Vaclava Junka, tega zastopnika »starega sveta«, toda etično najmočnejše osebnosti, čeprav tudi njegova etika nima posebno močne hrbtenice. Karakterno močno poudarjene so dalje kreacije skoraj vseh važnejših oseb komedije, a tudi nekaterih stranskih. Pri sicer močno podanem inž, Junku g. Nakrsta smo imeli vtis, da vendarle ni izčrpal vseh možnosti ; zelo posrečeni. Jirka g. V e r d o n i-ka je bil v nekaterih momentih premalo harmoničen; dr. Ripa g. Gorinška je bil precej ustaljen in dodelan, dočim je bil g. Grom v vlogi režiserja Pavelke mestoma manj siguren. Zelo realistično je zamislil g. Blaž ostro zarisanega nogometaša Cikana, prav tako g. Košuta dr. Koudelko.
Vloga profesorjeve žene Ane. ki jo igra ga. Z a k r a j š k o v a, ie v celi komediji
najbolj pasivna in karakterno najmanj dognana. To je dobro čutila tudi igralka sama in skušala to pomanjkljivost odstraniti z dobro mimiko in gesto. Posrečeno je podala gdč. Starčeva mlado doktorico Pavlo, ki jo more prišteti med svoje dobre kreacije; posamezni momenti rahle šibkosti niso motili celote. Prav tako je izvrstno pogodila gdč. Rasber-g e r j e v a afektirano filmsko divo Han-čo, posebno v zadnjem dejanju. Epizodno umogo tete Mali je odigrala z vsem potrebnim poudarkom gdč. Kraljeva, služkin jo Barčo pa ga. S a v i n o v a.
To vprizoritev moremo šteti med aktivne postavke letošnje sezone, dočim obisk pri premieri ni bil tak, kakor bi delo m trud zaslužila.	-r-
k Knjižna produkcija v ČSR. V letu
1937. je izšlo na Ceško-Slovaškem 10.994 knjig, od teh 1611 nemških in 783 slovaških, nekaj ukrajinskih in madžarskih, ostale pa so bile češke. Statistika za leto
1938. še ni objavljeni.
k Nova Izdaja Sha*«speareja v francoščini. V Parizu so pričela izhajati v novi izdaji zbrana dela velikega angleškega dramatika Shakespeareja v redakciji pisatelja Andrea Gidea in v prevodih znamenitih francoskih pesnikov.
k Bolgarska Jugoslovanska knjižnica. V Sofiji so pričeli izdajati Jugoslovansko
knjižnico, ki je dobila kot prvi zvezek prevod povesti Iva Andriča. Tudi vsi nadaljnji napovedani prevodi so izključno le iz srbskega in hrvatskega slovstva in niti eden iz slovenskega. Zgodilo se je torej zopet kakor že neštetokrat, da poznajo v svetu pod jugoslovanskim imenom samo Srbe in kvečjemu še Hrvate.
k Inženir in pesnik. Pesniki in modrijani so sanjarili večkrat o stvareh, ki so jih inženirji pozneje uresničili. Koliko reči na priliko je napovedal francoski pisatelj Jules Verne! Tudi Olimpijcu iz Wei-mara se je včasih kaj takega pripetilo. V Pomenkih med Goethejem in Eckerman-nom se izraža pisec »Fausta«: še kakih 50 let bi rad vzdržal na svetu, da bi videl Sueški in Panamski prekop ter spojitev Rena z Donavo!... Ta želja je bila izrečena 1. 1828. Ko bi bil Goethe živel do 1869., bi bil mogel pluti iz Sredozemskega v Rdeče morje po Sueškem prekopu, ki ga je zasnoval avstrijski inž. Ne-grelli, izvršil Francoz Lesseps, za Slovane pa reklamiral humorist etimolog Žunko viČ, ČeŠ, da je Suez isto ko zveza nk k Smrt ruskega filozofa Sestava. Pred kratkim je umrl v Parizu znani ruski filozof Lev Šestov. Njegova filozofska dela so bila prevedena na vse večje jezike. Bil je tudi izvrsten literarni kritik. Delal je vse do smrti, tako da je niegov zadnji sestanek izšel šele po pogrebu.
šteje stotisoče članov in je v zadnjih letih začela svojo akcijo tudi v Afriki, v nekdanjih nemških kolonijah. V Tanganjiki je bilo ustanovljeno v tem smislu nemško gibanje 1. 1933., in od takrat je prišlo do razdora med angleškimi in nemškimi kolonizatori, ki so do takrat živeli v slogi. Zelo aktivno je tudi gibanje za vračanje kolonij Nemčiji med nemškimi kolonisti v Zahodni m Južni Afriki, kjer je propaganda izkoristila posledice gospodarske krize m jih pripisala britanski upravi.
Kako so bile razdeljene nekdanje nemške kolonije.
Vse kolonije in mandati, ki jih je Nemčija dobila do leta 1914., je Zveza narodov, potem, ko so jih ji odvzeli zmagovalci z versailesko mirovno pogodbo, podelila posameznim državam kot mandatna ozemlja, da jih upravljajo pod določenimi pogoji.
Anglija in članice britanskega imperija, Južnoafriška unija, Avstralija in Nova Zelandija so dobile: zahodni del Toga m sicer tri osmine ozemlja in dve petini prebivalstva, ki znaša 1,033.000 duš. Togo je bila najmanjša, toda najbogatejša nemška kolonija, iz katere so dobivali kakao, demante. zlato, manganovo rudo, kokosove orehe, bombaž in palmovo olje. Zahodni del Kameruna, osmino ozemlja in devetino prebivalstva, ki šteje 2,653.000 duš. To je bila po površini tretja, toda najbolj pasivna nemška kolonija. Od Vzhodne Afrike devetnajst dvajsetin ozemlja in štiri sedmine prebi-valtva, ki ga je okoli 5 milijonov. Dalje so dobile celo Južnozahodno Afriko s površino 835.100 kv. km, ki je pa sicer zelo neobljudena. Njeno prebivalstvo Šteje namreč vsega 100.000 ljudi. Končno so članice britanskega carstva dobile otočje Samoa, nekoliko otokov v Južnem morju, med njimi otok Nauru, Bis-markov arhlpčlag in Admiralske otoke.
Važno je, da je britansko carstvo odneslo levji del pri delitvi nekdanjih nemških kolonij, saj je od površine 3,000.000 kv. km dobilo skoraj dve tretjini, namreč 1,927.000 kv. km, a po prebivalstvu polovico, namreč 6 milijonov od 12, kolikor jih je bilo naseljenih na teh ogromnih ozemljih.
Francija je dobila sedem osmin Kameruna s 665.550 kv km in 2,500.000 prebivalci, vzhodni del Toga s 54.000 kv. km in 619.000 dušami. Belgiji je prišlo pod mandat ozemlje Ruande in Urunde, ki znaša po površini sicer samo 45.000 kv. km, je pa zelo gosto naseljeno, z 2,500.000 prebivalci. Končno je Japonska dobila Karolinške otoke, Maršalski arhipelag, Marijanske otoke in še neke malenkosti, kar znaša skupno 5.000 kv. km s 50.000 prebivalci.
Kot najbogatejše veljajo angleška Vzhodna Afrika in francoski Kamerun. Francozi so v zadnjih 20 letih s svojim kapitalom in izkustvom napravili izKa-bieruna prvorazredno kolonijo.
Francozi so dobili od sicer ogromnega
kolonialnega carstva vsega le 500.000 kv. km s 3,000.000 prebvalcev. Da bi se ustvarila predstava o ogromnosti teh oze melj, naj navedemo, da znaša površina Jugoslavije manj kot 250.000 kv. km in da je torej nemško kol. carstvo bilo 12 krat večje od naše države!
Te suhe številke, nam povedo mnogo, ako se poglobimo vanje, ako vzamemo v roke zemljevid in upoštevamo še geopolitični moment. Pa tudi sicer dovolj jasno kažejo, da je britansko carstvo glavni dedič bivših nemških kolonij (78.5%), da je Francija dobila relativno malo (19.5%) in da je torej naravno, ako se Nemci predvsem obračajo na Angleže, kadar zahtevajo nazaj svoje kolonije. Potemtakem je Hitler svoje zadnje zahteve po kolonijah adresiral zlasti na Angleže, odnosno britansko carstvo. To je moment, ki je izredno važen pri presojanju položaja in za nadaljnji razvoj tega perečega vprašanja.
Potrebno je torej videti, kako reagirajo angleška vlada, angleški parlament in angleška javnost na te zahteve, kako je stališče dominionov in mandatov in kako sprejemajo vsi ti faktorji nemške argumente. To še predvsem, ker se angleško in francoska stališče o tem vprašanju skoraj popolnoma vjema.
V Angliji sta se formirali v vprašanju nemških kolonij dve skupini. Prvo vodi nekdanji konzervativni minister kolonij, g. Amery; ta skupina stoji na stališču, da se Nemčiji pod nobenim pogojem ne vrnejo bivše kolonije. Nemčija je izgubila svoje kolonije v vojni in zaradi vojne. Vladina večina je na svojem kongresu I. 1937. sprejela resolucijo, v kateri pravi, da vračanje kolonij Nemčiji ne more biti predmet diskusije za vlado Nj. Vel. Druga skupina je pa za vračanje prekomorskih posesti tretjemu rajhu in navaja zopet razloge miru kot merodajne.
Kar Francozov tiče, je treba reči, da vkljub temu, da smatrajo nemške razloge za izgovore, ne bi odbili pogajanj za pravičnejšo razdelitev surovin v svetu, pa eventualno tudi kolonialnih posesti. Še ko je bila situacija za Francijo neprimerno povoljnejša, kot je danes, začetkom leta 1937., in ko je bila na vladi Blumova stranka, je Blum 24. jan. istega leta na kongresu stranke v Lyonu dejal: »Kateri narod bi bil pripravljen sodelovati z drugim narodom, bilo, da mu daje možnosti naseljevanja in kolonizacije ali pa na kateri koli drug način, ako bi se pri tem moral vsaj malo bati, da se pomoč, ki jo nudi, ne obrne nekega dne proti njemu samemu in da krediti, surovine in kolonije še povečajo vojno moč »n vojne sposobnosti, katerih žrtev bo sam ta narod ali pa njegovi prijatelji?«
Protfrazlogl.	|
Oni, ki se upirajo vračanju kolonij Nemčiji, navajajo svoje protirazloge.
Prvo. Nemško sklicevanje na pravico je po njihovem mnenju deplasirano. Kdor zahteva pravico, mora pristopiti čistih rok. Ako so bile zmagovalke odvzele
ozemlja silam, ki so Izgubile vojno, ustreza to načelu sile in ne žali zakona imperialističnih vlad. »Diktatorji, ki ne smatrajo za potrebno, da bi ugovarjali osvajanju Abesinije s strani Italije in Mandžurije s strani Japonske, so diskvalificirani za zahteve po pravici, ker sami ne priznavajo zakona,« je dejal major ' Attlee, šef opozicije v angleškem dolnjem domu. Attlee, ki vodi predvsem angleške socialiste, je protiven ne samo nemškim zahtevam, ampak je tudi opo-nent angleške imperialistične politike in ni izgovoril teh besed iz kakih morebitnih egoističnih motivov.
I Drugo. Kar tiče surovin, se navaja eklatanten protirazlog na podlagi dejstva, da je Nemčija pred svetovno voj-1 no, torej po dolgih desetletjih koloniza-| cije, uvozila na leto vsega le 1 % surovin in hrane iz svojih kolonij, dočim je 99% morala uvoziti iz Severne in Južne Amerike ter nekih evropskih držav. — Nemčija rabi predvsem petrolej, železo, baker, volno, bombaž, juto, sisal in minerale: žveplo, aluminij in mangan. Tega vsega bivše nemške kolonije nimajo! Te surovine in rude uvaža Nemčija danes, kakor je to delala pred 20 in 30 leti, iz Švedske, USA, južnoameriških držav, Indije in Avstralije. Pomeni, da vračanje kolonij ne bi Nemčiji pomoglo v ekonomski stiski, ampak bi še celo neugodno delovalo na njen proračun. To pa zato, ker je amelioracija in uprava kolonij ze-
Kriianka St. 20
1	7	3	4	5	6	7	8
l SziiS
vni — j	H
"P-FI1?
H i iOTHTi rt
Besede pomenijo:
Vodoravno: I. zabrana; n. v Aziji menih, v Ameriki pa velika ovca; doba;
III.	ameriška država; veznik; IV. nikalnica; bonton; V. glasbilo; VI. angleški otok; okrajšava^ namestnika; VII, žensko ime; azijska država; VIII. evropska prestolnica; Zolajev roman; IX. kraj pri Ljubljani; X. francoski filozof (»Kristovo življenje«); zaimek; XI. prebivalec tujega dela sveta.
Navpično: l. dobiš ga v vsakem modernem stanovanju; egiptski bog; 2. skrajna odločnost; 3. žensko ime; azijska dežela; nikalnica; 4. slovenski pisatelj (»Sercnissima«); jugosl. pristaniško mesto; 5. vrsta kamenja; nikalnica; 6. za-
lo draga in često nerentabilna. Tako so socialisti že leta 1906. v parlamentu dokazali, da so nemške kolonije skozi in skozi pasivne! Zdi se zato, da Nemčija ne zahteva kolonij iz ekonomskih, temveč vojno-strateških razlogov.
Tudi trditev o možnosti naseljevanja, je neopravičena. Američan M. E. To\vn-send navaja v svoji popolnoma objektivno pisani knjigi »Moč in konec nemškega kolonialnega carstva«, da tik pred vojno v vseh nemških kolonijah ni bilo več kot 20.000 nemških naseljencev in da so že prej nemški izseljenci v deset in stotisočih romali v severnoameriške in južnoameriške države. Bivše nemške in mnoge druge kolonije niso prikladne za kolonizacijo belcev. Torej je tudi ta razlog izgovor. Sicer pa vprašanja nemške kolonizacije verjetno ne bo mogoče rešiti normalnim potem, ker se Nemci istočasno poslužujejo umetnega forsira-nja rojstev, kar predstavlja za evropske razmere samo po sebi že nekaj nenormalnega.
To so razlogi in protirazlogi. Logičnost in nelogičnost. Ker pa ne zmagata vedno razum in logika, je mogoče, da bodo drugi činitelji merodajni pri reševanju vprašanja bivših nemških kolonij.
Sicer pa kolonialno vprašanje ni specifično nemško, ampak splošno, in ga bo mogoče rešiti pravilno šele v ponrrjeni Evropi, morda šele v — Panevropi!
imek; indski bog; 7. žensko Ime; žensko ime; 8. žensko ime; strast.
f. V borbi proti raku je Ekvador pretisnil svojo znamko za 6 c. iz 1. 1930. z rdečim besedilom v treh vrstah.
f. Franclja je izdala znamko s sliko nekega civilisla, ki so ga Nemci med svetovno vojno ustrelili. Cisti dobiček je namenjen za postavitev spomenika nedolžnim žrtvam v Lilleu.
f. Letos je stoletnica fotografijo. Francija bo izdala v proslavo te obletnice znamko s sliko Nicpccja.
f. V korist mednarodne zveze za borbo proti raku je Afganistan izdal znamko s sliko zakoncev Curie.
f.	Za čez 1 milijon din znamk so prodali na javni dražbi v Parizu te dni. V lepi zbirki so ocenili neko Švicarsko znamko iz 1. 1850 na 14.000 din. Neka kitajska znamka iz 1. 1897 je dosegla ceno 9.350 frankov, španska iz
1.	1853 5.G00 frs., druga Španska iz istega leta 5.300 frs. in francoska iz 1. 1849 4.450 frankov.
Nevidno pisavo dobiš, če pišeš z 20% raztopino žveplene kisline in sode. če list segreješ, se pisava pokaže.
Očala bodo posebno čista, ako stekla najprej dobro obrišeš, nato pa jih namažeš z razredčenim glicerinom ter brišeš tako dolgo, da postanejo popolnoma čista.
TRIJE VOJNI TOVARIŠI
luiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiii
Erich Marija Remarque, avtor slavnega romana »Na zapadu nič novega«, ie napisal nov roman »Trije vojni tovariši, ki je prav tako doživel velik uspeh. Ameriška filmska družba Me ro Goldvvln Mayer je po tem romanu posnela film, v katerem Igrajo glavne vloge Robert TayIor, Robert Youug, Franchot Tone in Margaret Sullavan. Iz tega filmanega romana bomo prinašali vsako soboto nekaj prizorov z besedilom.
»Hočem...«	»Dr*gt	mol	Pat«
Poroko so slavili v kavarni Alfons. Koster in Lena sta bila priči. Po poroki je bilo svečano kosilo, nato pa Erich in Patricija odideta na poročno potovanje na morje.
»Sedaj sva pa gospa ta gospod Lohkamp«
V mirnem obmorskem mestecu uživata novoport čenča medeni mesec. Plavata, čitata pesmi in se spt znavata. Erich, ki je doslej imel malo od življenja, čul da živi in da je srečen. Nekega dne pa začne Patricij bruhati kri.
vam je ze kaj boljše?«
Erich odnese onemoglo Patricijo v hotel. Pokličejo zdravnika, ki pravi, da jo lahko reši samo doktor Jaffe, če pride še pravočasno iz mesta. Erich telefonira svojemu prijatelju Kosterju, naj z avtom pripelje dr. Jaffeja.
Prekmurje
Zbiranje vseh narodnih sil
PREDSTAVNIKI DRUŠTEV V MURSKI SOBOTI SO SE IZREKU ZA SKUPNO IN NAČRTNO NARODNO- OBRAMBNO DELO.
V »Večerniku« smo že ponovno razpravljali o potrebi smotrnega narodnoobrambnega dela v Prekmurju. Povdarjali smo, da je ta potreba na dvojni meji še veliko večja kot kje v slovenskem središču, dasi smatramo, da se mora aktivi-zirati ves slovenski narod. Tudi v Prekmurju se je na mnogih straneh rodilo spo znanje, da se po starih, vsaksebi držečih poteh ali z medsebojnim obmetavanjem celo pri najvažnejših narodnih vprašanjih več ne sme nadaljevati. Močno pobudo za novo pot je dalo zborovanje učiteljstva iz sev. slovenskih okrajev, ki se je vršilo lani v Soboti. Že takrat so se izjavili prisotni delegati nac. društev za pojačano narodno-obrambno delo in za koordinacijo vsega društvenega dela v Prekmurju. V tem smislu je pisalo glasilo mlade prekm. generacije »Mladi Prekmurec«. CMD je skušala že lansko leto na svojem občnem zboru dati temu hotenju organizacijsko obliko z ustvaritvijo posebnega meddruštvenega odbora. V tem smislu je izdelal podroben predlog Klub prekm. akademikov. Pri nadaljnjih pripravah so se izjavili za sodelovanje predstavniki vseh ostalih društev in organizacij vseh smeri. Kljub načelnemu pristanku vseh je delo pozneje spet nekoliko zastalo in bilo moteno z raznimi pojavi dnevno-političnlh trenj. V ponedeljek, 30. jan. je na pobudo CMD končno prišlo do meddruštvenega sestanka, na katerem so bili zastopniki velike večine soboških društev vseh smeri.
Poglavitni namen sestanka je bila izmenjava misli o perečih problemih narodne obrambe v Prekmurju in eventualna izvolitev posebnega narodno-ob-rambnega organa, ki bi delo organiziral. Sestanku je predsedoval predsed. CMD
g.	šol. upr. Franjo Gabrijelčič, kot najstarejši društveni predsednik. Sestanek je pokazal voljo in razumevanje vseh predstavnikov za skupno reševanje splošnih narodno-obrambnih nalog in so bili po daljši izmenjavi misli odstranjeni vsi pomisleki. Iznesenih je bilo mnogo kon-kratnih predlogov za bodoče delo med-
društvenega odbora, ki jih bo moral izvesti s pomočjo obstoječih društev, organizacij in tudi drugih činiteljev. Glavna pozornost odbora bi naj bila na začetku namenjena Soboti, kot prekm. središču. Na deželi je uspeh narodno-obrambnega dela močno odvisen od izboljšanja življenjskih prilik preprostega ljudstva, zato bo treba skrbeti v prvi vrsti za to. Pri svojem delu bo moral odbor upoštevati tudi položaj Slovencev ob Rabi, ki žive na strnjenem slovenskem ozemlju, umetno ločeni od ostalega prekm. ljudstva in slov. naroda. V kulturnem pogledu bo odbor vodil vse važnejše prireditve splošnega značaja (gostovanja slov. gledališč, pevskih zborov, prirejanje akademij, predavanj m spominskih večerov itd.), skrbel, da bo slovenska javnost pravilno obveščena o prekm. življenju (časniki razstave prekm. književnosti po Slovenji itd.). Odbor bo moral skrbeti tudi za primeren repertoar kinematografov in opozarjati na vse škodlive pojave v Prekmurju. K svojemu delu bo pritegnil tudi vse stanovske organizacije (obrtnike, trgovce, nameščence in delavce). Kot skupni organ soboških društev bo izvedel več nar. in kulturnih prireditev v okvirju »Prekmurskega tedna«, ki bo organiziran v Soboti ob 20. letnici pripadnosti k Jugoslaviji.
Na zaključku sestanka je bilo sklenjeno, da se razmnoži zapisnik z vsemi predlogi prisotnih delegatov ter pošlje vsem soboškim društvom v natančno proučitev, da pripišejo še svoje posebne predloge in izvolijo svoje delegate, ki se nato ponovno sestanejo ter izvolijo izmed sebe ožji odbor, ki bo vodil vse na-daljno narodno obrambno delo. Za enkrat vodi vse delo CMD.
Ponedeljski sestanek vzbuja trdno upanje, da bo tudi Prekmurje doživelo že davno potrebno slogo v reševanju nespornih, splošno narodnih vprašanj in da je zaključena doba mnogih neplodnih prepirov. To je tudi najlepša oddolžitev 20-letnici življenja v novi državi in jamstvo za boljšo bodočnost.
Prava podoba Prekmurja
KDOR SKUŠA POKAZATI NEPREKMURCEM PODOBO PREKMURJA, TA NAJ POKAŽE PRAVO IN RESNIČNO PODOBO
V ponedeljek, 23. januarja je govoril v Hubadovi dvorani v Ljubljani o Prekmurju prof. Vilko Novak. Bila je to ena izmed redkih prilik, ko bi lahko poučil Slovenec iz Prekmurja ostale Slovence o svoji zemlji in o svojih ljudeh. Mislim, da je za tako redko priložnost le premalo nekaj nesistematično podanih slikT tako
rekoč, nekaj skokov po Prekmurju.
Neprekmurcu se je utegnilo zdeti Novakovo izvajanje morda celo zadovoljivo. Neprekmurcu, pravim, takemu Neprekmurcu, ki še vedno gleda na Prekmurje kot na širno ravnino, katera se spinja proti severu in se skrije v borovih gozdovih Goričkega. Takemu Neprekmurcu, ki
ttotev sik
LAZAR IVAN Korenov Laci je šel okrog ogla in zavil med jabljane, ki so se upogibale pod snegom. Prvikrat je pod njimi. Vsako vejo do katere je segel, je rešil težkega snežnega bremena. Sneg se je sipal na zemljo. Ob tem šumu, se je Laci spomnil na morje, ki je šumelo in udarjalo v obalo tam v severni Francij L
„Kmalu boš imel najlepši sadovnjak/' mu je dejal sosed čez plot ..Nekam pregosto je nasajeno. Kako se vam godi?“
„Saj veš; pri peči sedimo in se grejemo, v glavi pa nam tičijo črne skrbi. Denarja ni. Kako je Slo vama z Barico?“
„Včasih slabo, potem zopet dobro; kakor je pač bilo. Prav pošteno sva morala delati za to zemljo/* Laci se je obrnil, ko ga je nekdo klical domov.
„Zbogom, pa pridite kaj k nam!“ Lad je krenil počasi po gazi proti
hiši. Pred desetimi leti si ni mislil, da bo lukaj gospodar. Res, da je hodil za Barico, toda njeni starši so bili proti. Ko so mu odpovedali, jo odšel s svojo sramoto v svet. Bariča mu je včasih kaj pisala. Z njo se ni sprl. Ona ni bi J a kriva, če njega niso marali njeni starši. Za dve leti po njegovem
odhodu je odšla Bariča z doma in kmalu sta se poročila. V začetku nič niso pisali Barid, ko pa so rabili denar, so se oglasili.
„Kje pa hodiš, da si ves snegov. Zunaj bi se lahko otresel, da ne bi bilo v hiši mlake," ga je pokarala Ba-ricina mati. V kuhinji so se okrog vročega štedilnika vrtele ženske. Laci jih je žalostno gledal.
„Kako je Barid?“ je vprašal, čeprav se je izogibal tea vprašanja. Kadar sta se vrnila, je bila Bariča že noseča v zadnjem mesecu. Lad je hotel ostati v Frandji, da bi žena tam rodila. Ona pa mu je vedno govorila, da se boji poroda, ker je priletna; in če bi se kaj zgodilo, bi rada bila doma pokopana. Morda ni bilo njej toliko do groba v domači zemlji, kakor do pomirjenja med njenimi in Lacijem, ki ni hotel iti na njen dom, čeprav je bil gospodar. Nazadnje si je tudi sam zaželel domov in zato sta se vrnila.
„Zdaj spi,“ mu je odgovorila babica, ki je segrevala strešno opeko, da bi jo nesla k Bariči, katero je mrazilo.
„Tu nekaj ni v rcdu,“ je zamomljal Lad sam sebi. Videl je druge žene, ki so z lahkoto rodile; njegova pa se muči že tretji dan. „Včeraj sem moral v metežu po babico,“ in spet je mislil tiho dalje in gledal skozi okno na zasneženo polje. „Močno dete mora biti/' je slišal. Toda ničesar ni spraševal, ne govoril, V polju se je dvignil
mu je Prekmurje domovina zaostalih, zaspanih, v usodo vdanih in morda zagrenjenih kmetov, bajtarjev in sezon, delavcev, kateri sicer spravijo skupaj Kakšno gostuvanje, pošljejo navihane zvače, da vabijo — na celotedensko svatbo — kot je dejal predavatelj med branjem besedila iz »Starišinstva i pozvačinstva*. Tu bi pripomnil tudi, da Novak ni nič omenil, od kod to bere, pa se je pogladil dobrodušen rodoljub in odkrit prijatelj Prekmurja: »To je pa dobro sestavil«. Pripomnil bi to, pravim, pa si ne upam, ker bi utegnil Novak vse to razumeti zopet le kot nenaklonjenost. Zato o tem nič več.
Med predavanjem smo izvedeli, da je prej vezal .Prekmurje s Slovenijo le »brod* in nekaj čolnov; da je Prekmurje spodaj ravnina, zgoraj gričevje, spodaj bolj rodno, zgoraj ilovnato; da dobiva Sobota čedalje lepše in modernejše lice; da je Lendava naslonjena na »Lendavske gore«; da so značilnost Prekmurja topoli (cesta v *Rakičan) in še mnogo, kar je bilo hvalevredno. Ali bolje bi bilo, po-poine hvale vredno in deležno, ko ne bi predavateljevega izvajanja motile stvari, o katerih prav za prav hočem predvsem govoriti.
Preden pa o tem govorim, pripominjam, da je Novak pred par leti v »življenju in svetu« stopil na prste onim, ki delajo silo prekmurskim krajnim imenom. Da se je isti Novak vedno zavzemal za domača imena Sobota, Grad, Lendava, kat je bilo popolnoma upravičeno. Prav zavoljo te upravičenosti nam je tembolj nerazumljivo, zakaj je bil govor v predavanju o Murski Soboti, Gornji Lendavi Dolnj, Lendavi... razen parkratnega Sobota, Lendava. Za Gornjo Lendavo pa celo le pojasnilo, da je uradno ime občine po gradu »Grad«. Zakaj torej »Goi-nja Lendava« in ne »Grad«? Morda iz strahu, da ne bi poslušalci razumeli? — Toda prav tu je bila prilika, da se ljudje iz oči v oči pouče o pravilnosti.
Končno pa ne bi bilo vse to še tako hudo, da je bilo samo to. Toda prav to je tisto, da ni bilo samo to. — Ljudstvo pravi P6rtoče, Monošter (naglas na prvem zlogu), Novak pa je mnenja, da je to nekakšna Pert&ča pa Monošter (naglas na predzadnjem zlogu). Ravno tako vedo vsi Goričanci, da so Rogaševci pri Sv. Jurju, Novak nas je poučil, da je Sv. Jurij v Rogaševcih. — Si parva licet — kaj bi rekli, da vam je kdo govoril, da je Bled v Radovljici ali do so Štore v Celju, Kandija v Novem mestu. Sv. Jurij in Rogaševci sta ločeni, trgom podobni naselji, Rogaševci v večini, Sv. Jurij (Gii-ri) le ob »veliki cestic, sicer pa so mu hiše raztepene na »Gerečavskom bregi«.
Ne omenjam, da nam je skušal Novak ob sliki s par klasi In grmovjem dopovedati; »Taka obširna žitna polja pokrivajo širno prekmursko ravnino«. Te nerodnosti je kriva bolj nerodna sirka kot pa Novak. Pač pa bi bilo potrebno —
zajec in začel bežati. Zajec se je pogreznil in zopet prikazal. Suh sneg se je udiral. „Zdaj bi ga lahko ujel/1 mu je ušlo.
V sobi je zateglo zaječalo, kakor bi pihnil veter skozi podstrešje. Lad je šel v sobo, kjer je ležala potna Bariča. V tem kratkem času se je zarezalo v njen obraz več novih črt^Dolgo je opazoval znake prestanega trpljenja. Celo zgrbančeno, polno svetlih kapljic, da so se lasje sprijeli. To je njegova žena, ki trpi, da se ne pretrga veriga nasledstva.
„Laci!“ mu je rekla bolj z očmi, kakor z usti, „z menoj je pri kraju. Pa bi se že vsaj končalo 1“ Mož se je zdrznil, ko je slišal svojo željo. Pogladil je njeno roko. Ni si ji upal pogledati v oči, ki so bile polne nemega pričakovanja in so iskale pomoči pri mrtvih svetih.
„Zaupaj v Boga, ki nama je še vsik-dar pomagal/' jo je skušal tolažiti. Svojih besed se je prestrašil, ker so bile prazne, brez prepričanja. Kmalu so se začeli krči in Laci je odšel po zdravnika. Sneg mu je segal do kolen, Ko je šel med poljem, je zagledal psa, ki je nesel zajca.
V kuhinji je bilo tiho. Ura je merila čas: počasi, enakomerno. Nakar so se odprle dveri in v kuhinjo je stopil zdravnik. Lacija je poklical vstran in ga vprašal, ali hoče imeti sina ali ženo.
^Nemogočej da bi oba ostala pri živ-
povedati, če je že bil govor tudi o »šiirki lačaj z lenovoga platna« — da so take hlače na Goričkem, posebno pri evan-geljčanih še nekaj pogostega, ne pa nekaj le na Štajerskem poznanega, kakor je dejal Novak.
Novak je hotel spomniti pri predavanju tudi na prekm zgodovino, preteklost in prekmurske kulturne delavce. Res, da se v tako pičlem času da malo povedati, toda prav zato je treba zbrati le glavno in značilno. — To je Novak v glavnem tudi storil in sicer posrečeno. — Toda zopet le deloma posrečeno. — le za preteklost, ne pa tudi za sedanjost.
Človeku se vsiljuje misel, da gleda Novak na sedanjo prekm. kulturo nekam ozkosrčno, z raznimi pridržki in pomisleki. Videli smo sicer Klekla na begu, slišali o njegovih Novinah, o upanju za novo bolnico in novo gimnazijsko poslopje v Soboti, o Baši, Kuharju Iva-noeziju, o delnem Prekmurcu, za Prekmurje zaslužnem dr. Slaviču. Vse lepo in hvalevredno. — Toda, kje so vsi drugi? Ali je res vse prekm. kulturno življenje le v Kleklovih Novinah? Ali so prekm. ljudje res le sezonci in večni popotniki? Ali ni morda v Prekmurju razen Novin še česa, še koga? Ali ni tisti čudni Kranjec doma iz Prekmurja? Ali ni morda še drugih važnih vprašanj, ki žulijo prekm. kmeta in delavca in bajtarja? Kako se godi revnim, kako se godi premožnejšim, kako je z našim dija-štvom? (S sliko »Bogojančanov« in »Martinišča« menda pač ni to vprašanje rešeno!)
Tudi ni dovolj plastična slika, če vidi Neprekmurec par slik prekmurske hiše, ali skupine sezonskih delavcev. Tej hiši je treba dati življenja: kdo živi v njej, kako živi, kaj ga boli in kaj veseli; kako je s to hišo, ko »deca doraste«; kako ie takrat z zemljo okrog te hiše. Kdo bi utegnil reči, da so to povsod iste stvari, vendar bi s tem pokazal le, da ne pozna prekm. razmer — posebno ne dolinskih, kjer nese tako rekoč vsakdo izmed doraslih otrok svoj kos grude s seboj — v razliko od Goričkega, kjer je v navadi »voplačiivanje«.
Bog pomagaj! — Ali res ni bilo nič zadovoljivega? Pač bilo je! Bilo je precej dobre volje, predstaviti Prekmurje slovenski javnosti par dobrih slik; posrečen prikaz prve prekm. slovenske knjige »Abecedarium Slovensko« in Avguštičevega časopisja »Prijatelj«; par besed o rabskih Slovencih in o naši narodnostni meji nad Monoštrom.
Ni pa bilo: predvsem tistega ni bilo, kar je treba, da bi mogli reči o predavanju: »Dobro je povedal«. Samo slike še niso dovolj; treba jih je izpopolniti, povezati medsebojno, povdariti važnejše razložiti manj jasno. Nikakor pa ni dovolj omejiti se ob sliki na pripombe: Pred nami je... ta slika nam predstavlja.... Tukaj vidimo pogled na _____________
Anton Vratuša.
ljenju. Težek porod."
„Sina? 2eno?“
„Sina!“ in se je zdrznil.
„Ne, ženo! Zena naj živi, saj še bo lahko rodila... 2eno ohranile/4
Laci je sedel in čakal. Ura je odbila in spet je bilo tiho. Baricina mati je odšla v kapelo molit. Naj le upa, si je mislil zet. Laci je premišljeval, če je vredno življenje smrti? Ali ima zdravnik pravico ubiti človeka, ki se ne more braniti, morda se niti ne zaveda življenja? Takšen je smisel življenja: trpljenje in žrtvovanje za dru^ ge? Teh vprašanj ni reševal; samo stavil jih je in čakal.
»Mrtev sin. Krsto pripravi... Bariča je slaba,“ mu je oznanila babico.
„Ali je tudi ona...?“
„Se ne...“
Sever je raztrgal oblake in sonce, ki je bilo že nizko, se je nasmehnilo in zemlja se je zaiskrila v odsevu. Te-džlj je nesel Lad mrtvega sina v majhni neskobljeni krsti, na pokopališče. 2elel si ga je in zdaj ga nese. Nihče še ni vstopil na pokopališče. Vsi vend so cveli — vsi belo — kakor velike dalije. Sredi je stal križ. Na levici so pokapali samomorilce in druge. Tam je Laci kopal svojemu sinu grob.
Večerilo se je, ko se je vračal. Se med poljem je vidci razpetega Človeka na kamnu, ki se je svetil v zadnjem odtenku sončnih žarkov.
Žensk* kotiček
Gospodinja In njena pomočnica
KAKŠNO RAZMERJE NAJ VLADA MED GOSPODINJAMI IN NJIH POMOČNICAMI? — OSNOVNI POGOj PA JE: NE SMATRAJ POMOČNICE ZA SUŽNJO, AMPAK KOT ČLOVEKA.
Če se snidejo danes dve ali tri gospodinje, začno kaj smalu tarnati in vzdihovati, kakšne križe in nadloge imajo s svojimi pomočnicami. Vse so trmaste, malomarne, hudobne in nezaneslijve. Gotovo govore te gospodinje v nekaterih slučajih resnico. Dekleta, ki prihajajo služit, nimajo pojma o svojih dolžnostih; ne znajo dobro prati, ne skrbno pomivati, ne likati, ne pospravljati. Vsega tega se morajo dekleta navadno naučiti šele od svojih gospodinj. Obe pa morata imeti pri tem obilo potrpljenja, čim se pa tako dekle malo izuri, si takoj poišče boljšo službo.
če iščemo vzroke tej splošni nezadovoljnosti uvažujemo tudi pritožbe pomočnic, bomo prišli do zaključka, da jc navadno krivda na obeh straneh. Kjer izpolnjuje gospodinja svoje dolžnosti na-pram pomočnici, se tudi pomožnica trudi, da ji čimbolj ustreže.
Ko iščeš novo pomočnico, skrbno poizveduj, kakšna je bila v prejšnji službi in zakaj jo je zapustila, če ti Izkazuje po-selska knjižica, da pogosto menjuje službe, je nikar ne jemlji. Sposobna gospodinja, ki ima veselje do gospodinjstva, vzame najraje mlado pomočnico in jo sama izuči. Seveda ji mora sčasoma tudi poviševati plačo, če vidi, da se je izurila. Svetovala bi pa, da ne jemlješ dekleta, ki je služilo poprej v mnogo premožnejši hiši, ker bo takšno dekle začelo takoj primerjati, godrnjati in celo zaničljivo govoriti o tvojem skromnejšem gospodinjstvu. Razen tega ne bo znala varčevati. Tudi ne jemlji pomočnice, ki bo takoj prvi trenutek opravljala svojo prejšnjo gospodinjo. Glavno je, da je dekle zdravo, čist©. redoljubno, pošteno in vsaj nekoliko izurjeno v vsakdanjih poslih, če ima veselje do dela, se hitro izpopolni.
Takoj prve dni naj da gospodinja pomočnici vsa potrebna navodila in točen
dnevni red vsega tedna. Najbolje je če dela prve dni vse z dekletom. Tako bo pomočnica najlažje razločila, kako hočeš imeti izvršeno delo, a pomočnica bo začela spoštovati gospodinjo, ker bo videla, da ne zna samo ukazovati, temveč tudi sama delati. Pri vseh navodilih, ki jih daješ, bodi prijazna. Bodi potrpežljiva in dobra, zlasti če vidiš, da se dekle trudi. Navadi čimprej pomočnico samostojnosti, da lahko ob priliki brezskrbno odideš na obisk ali krajše potovanje. Sčasoma ji prepusti tudi boljša dela. Tudi posel ima svojo čast in se čuti užaljenega, če mu prav nič ne zaupamo. Nikdar pa se naj gospodinja ne spozabi tako daleč, da bi svojo pomočnico obkladala s psovkami. Mirna in resna beseda največ zaleže. Pri že Izučnih pomočnicah ne bodi premalenkostna, temveč pusti jih, da najprej izvr-še delo po svoje, Šele tedaj jim daj potrebna navodila.
Kadar ima posel težko delo, mu privošči boljšo hrano. Od časa do časa podari dekletu kakšno obnošeno obleko, ki se še da prenarediti, Za god ji kupi predpasnik ali par robcev. To ne stane dosti, a dekletu napraviš mnogo veselja.
Ako kaj razbije, jo prvič samo posvari: če se to ponavlja, naj sama trpi škodo. Ne grajaj pa poslov vpričo drugih. Privošči jim dovolj počitka In svobodne ure ob nedeljah in praznikih. Takrat se ne vtikaj v njegove privatne zadeve. Ko opravi posel svoje delo, je svoboden človek kakor ti. Plačuj ga redno!
Kadar dekla iz katerega koli vzroka zapušča službo, ji zapiše gospodinja v po-selsko knjižico ali je bila zvesta, pridna, poštena itd. Tudi mora napisati, če je bila zdrava odpuščena, če pomočnica katere dobre lastnosti nima, jo gospodinja lahko izpusti. Ne sme pa zamolčati dobrih lastnosti, ki jih ima, ker se sicer lahko pritoži.
in spodnji del prednike še nekako zlikaš na deski, reverje, ovratnik, ramena in rokave pa moraš likati na blazini, kakršno ima krojač in si jo prav lahko tudi ti napraviš iz starih cunj. Najprej zlikaj ramena. Čez blazino na roki položi suknjo, pogrni čez vlažno cunjo in likaj. Nato polikaj rokave: vrhnje dele na blazini, spodnje pa na deski. Nazadnje polikaj reverje in ovratnik, in sicer na robu blazine. Tudi telovnik polikaš najlažje na blazini.
Kadar likaš, naglo premikaj likalnik, da ne dobiš na blagu odtiskov likalnika. Cunja za likanje mora biti popolnoma gladka. Najboljše so stare, dobro izprane, li pa platnene cunje. Neprimerne so flanelaste cunje, ker puščajo na blagu dlačice. Obleko obesi šele popolnoma shlajeno v omaro.
Kako zlikam svojemu možu obleko?
Dokler je moški neporočen, se zateka z likanjem obleke h krojaču, k svoji materi ali pa si jo zlika kar sam. Posebno študentje imajo v tem veliko prakso. Ko si pa enkrat naloži zakonski jarem, pade ta skrb na ženo. Za mlado ženo je to velika preglavica, ker večina njih še ni nikdar likala moške obleke.
Preden začneš likati moško obleko, jo dobro izpraši in poglej, če je treba kje kai zašiti. Mesta na obleki, ki se svetijo, likai z vročim likalnikom preko mokre cunje, in dokler je še para v blagu, pogladi s krtačo blago v vseh smereh Tako se nitke scefrajo, blago dobi kosmato Dovršno in se ne sveti več.
Hlače najlažje zlikaš. Položi jih na likalno desko tako, da ležita stranska šiva hlačnic (notranji in zunanji) drug na drugem. Ako so hlačnice na kolenu razvlečene, jih moraš najprej pravilno naravnati, nato pa likati preko ožete cunje, da jih spraviš zopet v pravilno lego. Nato celotne hlačnice temeljito polikaj. Posebno dobro zalikaj prednjo gubo do višine žepov. Ko sl gotova, potolči hlače s krtačo, da izgine iz blaga vsa para. Če imaš veliko jajčasto blazino, lahko zlikaš še zgornji del hlač, če ne. pa je bolje, da ga ne likaš.
Večja sitnost je s suknjičem. Težko ga je namreč zlikati na ravni deski. Hrbet
Za zdrav’© našfh ma ih
Rozine, civebe in kurinte, izbrane in oprane naj bi dajale matere včasih otrokom kot poslastico; saj vsebujejo mnogo sladkorja in vitaminov ter dobro urejajo prebavo. Na vsak način so mnogo bolj zdrave kakor sladkor, ki škoduje zobem in želodcu.
Kuhinja
Gorišlta torta. Napravi si testo iz '/2 kg. moke in H 1 mleka, dodaj soli, eno do dve žlici sladkorja, 8 dkg surovega masla, dva rumenjaka in 1 do 2 dkg. drožja, raztopljenega v Štirih žlicah topljenega mleka. Ko testo vzide, ga stresi na desko in razreži na pet delov ter jih tanko zvaljaj. Položi eno tako krpo v velik tortni model, jo namaži 2 raztopljenim surovim maslom ta potresi z drobno zrezanimi figami, ki si jih zre; namakal nekaj ur v mrzli vodi. Na to položi drugo krpo, jo namaži z mezgo in potresi z drobno zrezanimi pomarančnimi lupinami. Na to tretjo krpo, ki jo na drugo nekoliko potlači, namaži s surovim maslom in potresi z debelo zrezanimi 'ešniki ali orehi. Četrto zopet nekoliko potlači, pomaži z mezgo in potresi s pomarančnimi lupinami. Vrhu te peto kir>o, ki jo tudi I nekoliko potlači in nekajkrat prebodi 2' nožem. Postavi na toplo, da vzhaja. Nato pomaži testo z raztopljenim suroMm maslom in ga peci v srednje vroč' pečici
Šunkov puding. '/; kg Sunke ali pre-kajenega mesa drobno sesekljamo in mu ! lahko primešamo tudi nekoliko seseklja-' ne surove teletine. S koščica kruha obre-1 žemo skorjo in namočuno sredico v j mleko ter je v njem dobro prevrnemo in ves čas pridno mešamo. Ko se zmes1 ohladi, ji pridenemo sesekljano meso, 2 j žlici presne'ga masla, soli, drobno se- j sekljanega peteršilja, popra, 3 rumenjake in sneg iz treh beljakov. To zmes stresemo v dobro pomazano (s presnim j maslom) posodo za pudinge in jo kuhamo
Čevapčiče lahko napraviš iz ene vrste! ali iz mešanega mesa. Mešati pa treba j takole: govedina in svinjina, govedina in j jagnjetina, teletina s svinjino, vse sveže,
Hilda Schnelder v filmu »Nezaželjeni otrok«.
seveda. Meso drobno zreži in ga dvakrat zmelji v stroju za meso. Potem ga osoli in opopraj, pusti ga pol ure, nakar ga dobro premešaj in napravi s pomočjo manjše brizgalne za klobase lične, za mezinec debele, okoli 4—5 cm dolge, klobasice ali svaljke brez črev. Ko so vsi gotovi, jih zloži na žarečo mrežo in jih speči nad žerjavico. Lepše se sprimejo čevapčiči, ako na pol kilograma mesa primešaš celo jajce. Kakor čulbastije in ražnjiče, daj tudi čevapčiče na mizo z zrezano čebulo. Vse priprave, ki so potrebne za prirejanje imenovanih treh srbskih narodnih jedi, lahko napravi vsak klepar.
Praktični nasveti
Proti moljem. Izbriši omaro z bencinom ter položi vanjo košček kafre in molji ne pridejo blizu.
Usnjene torbice in aktovke prav lepo očistiš, ako jih zgladiš z 10 odstotno raztopino voska in terpentinovega olja, to se pravi, na 10 dkg vzemi 1 dkg voska. Usnje dobi zopet svoj prvotni sijaj; odrgniti ga moramo naposled še z mehko krpo. Ako pa je usnje že odrgnjeno, je najbolje, da ga namažemo s kremo za čevlje in postopamo nadalje kakor pri snaženju finih čevljev.
Pravo srebro spoznaš lahko in na enostaven način: Položi ga v raztopino vode in kuhinjske soli; pravo srebro ostane belo, nepravo pa dobi vijoličasti lesk, ki ga odpraviš, ako ga odrgneš s sajami in kredo. Tudi madeže, ki ostanejo na srebrnih žlicah od jajčnih jedi, odstraniš s sajami.
ELAINE HAMILTON
29
ZELEJSJI SMR1
DETEKTIVSKI ROMAN
»Tako dolgo, dokler boste živi, gosood Keppel.« je dopolnil Reyno!ds z razposajenim smehom, ki je zakril vsako nelepo naznačbo njegovih besed.
»Meni je trideset, njemu pet in Šestdeset let,« je veselo odgovoril Keppel. »Bodite pravični, inšpektor. Morate se seznaniti z doktorjem Tylerjem. Je krasen star mož.«
»Imam najboljši namen, seznaniti se z njim.« mu je zagotavljal Reynokis.
Keppel je vstal.
»Povedal sem vam vse tako točno, kakor se spominjam, inšpektor. Doktor je pozabljiv in raztresen. Ne mučite ga s preveč vprašanji.« Utihnil je in se zagledal v Reynoldsa. »Grda misel se mi je zbudila. Recimo, da je Ardeen ustanovil kak sindikat in ga je eden izmed njih umoril, da bi se polastil moje formule. AH niso potem še drugi člani sindikata v isti smrtni nevarnosti, ako morilec ne bo zasačen?«
Revnolds ni vedel, kako naj mu odgovori. Inšpektor je dolgo sedel po gostovem odhodu in topo zrl po sobi. kakor da je eksplodirala bomba.
TRINAJSTO POGLAVJE.
Par blatnih čevljev.
»Gospod Richard Selcott vas želi videti, gospod. Ni hote! povedati svoje zadeve, je pa zelo razburjen.«
Inšpektor se je prebudi iz svojega mučnega razglabljanja, ko je izpregovo-ril detektiv Jenkins.
»Dobro, Jenkins,« je trudno odgovoril. »Privedite ga sem.«
Gospod Richard je bil zelo razburjen In ni poskusil tega zakriti, ko je zahteval od inšpektorja pojasnila, zakaj je danes zjutraj zasliševal gospo Selcottovo.
Torej se je gospa Selcottova pritoževala. res? je v duhu premišljeval Reynolds.
»Ena mojih neprijetnih dolžnosti je, raziskovati —*« je začel na glas v pomirljivem tonu.
»Pri moji ženi in hčerki in tajnici!« ga Je naduto prekinil gospod Richard Selcott.
»Raziskovati,« je mirno nadaljeval Inšpektor, »brez ozira na družabni položaj katere koli osebe. Priče ml smejo pomoč tudi odkloniti. Nobena Izmed vaSlh dam tega ni storila, gospod Richard.«
Selcott se je zamračil.
^Meni ni ljubo, da bi bili moja žena in hčerka izpraševanj samo zato, ker sta včeraj zvečer obiskali gospoda Ingrama,« je rekel trmasto.
Inšpektor je zmajal z glavo.
»Nista izpraševanj zaradi obiska, temveč zato, ker sta bili v stanovanju, kjer je bila odkrita Ardeenova smrt, gospod Richard;« je popravil. »In ker sta ga poznali!«
Selcott je udaril s pestjo po mizi.
»In po vašem mnenju to zadostuje, da pridete zahtevat račun o njunem gibanju!« je jezno zavpil. »Dobro, če potre-! bujete alibi za vsako osebo iz Tngramo-vega stanovanja, ki je poznala Ardeena, kaj je potem z mojim? Jaz sem bil tudi tam!« se je posmehoval.
»No, kaj je z vašim, gospod Richard?« je mirno oponašal inšpektor in oči so mu veselo mežikale.
»Jaz nimam alibi,« je odsekal Seloott, kakor da je ponosen na to. »Večerjal sem In igral bridge v svojem klubu sinoči nekako do pol desetih. Začela me je glava boleti in sem šel malo na izprehod — na dež, da, če hočete to vedeti — in potem sem se vrnil v klub nekako ob enajstih. Kolikor vem. ne more nihče priseči, kje povsod sem bil, ko stm bil zunaj.«
Reynolds se je veselo zasmejal.
»Naj&ilnejSi alibi, kar sem jih kdaj po-i
znal, so imeli ljudje, ki so bili krivi,« je rekel Selcottu. »Nedolžni ljudje prav pogosto nimajo alibija.« Njegov ton se je tu naglo izpremenil v ostro resničnost. — »Imam zelo nujen razlog za vprašanje, ki vam ga dam. gospod Richard. Ali ste imeli kake trgovske posle s Karlom Ardee-nom kratko pred njegovo smrtjo?«
»Ne,« se je odrezal Seloott. »Sešel sem se z njim v restavraciji pred nekoliko dnevi. Vprašal me je, ali bi se hotel z njim spustiti v neko gledališko podjetje, a jaz sem odklonil, čeprav nikako* ne morem razumeti, da bi moglo biti to vaša stvar.«
»Ne v tem primeru, gospod Rioharil. Toda če bi bili z Ardeenom v kaki smeri res zvezan, bi vas morali resno svariti, da je vaše ž5vljenje morda v nevarnosti.« Reyno!dsov obraz je bil neiz-sleden in njegov glas je zvenelxzelo tažno, ko je dodal: »Vidite, ml vemo. kako in zakaj je bil Ardeen umorjen.«
»Melodramatičen nesmisel!« je jezno zavpil Selcott. »Vi bi morali izdelovati razbojniške filme, namesto da prejemate veliko plačo kot detektiv.«
»Bojim se. da precenjujete mojo vrednost, gospod Richard. Filmski igralci bi smatrali mojo letno plačo najbrže za premajhno, da bi krila njihove ra&uno ga ci-<?are.
(Dalje.)
Naša vas
Socialno zavarovanje kmečkega ljudstva
POZIV ZVEZE ABSOLVENTOV KMETIJSKIH SOI POLEG STAROSTNEGA NAJ SE UVEDE TUDI BOLNIŠKO ZAVAROVANJE.
V zadnjem času se je
naši javnosti začelo živahneje razpravljati o socialnem zavarovanju ljudstva, predvsem kmečkega. Z ozirom na predloge, da bi se za kmečko ljudstvo uvedlo zaenkrat samo starostno zavarovanje ter na trditve, s katerimi se skuša te predloge opravičiti, češ, da bi bolnško zavarovanje zahtevalo preveč denarnih sredstev, radi česar zaenkrat ni izvedljivo, — čuti podpisana organizacija, ki je prva stavila slovenski javnosti zahtevo tudi po bolniškem zavarovanju vsega slovenskega revnejšega ljudstva, dolžnost, javno ugotoviti sledeče:
1. Bolniško zavarovanje za kmečko ljudstvo naj bi po našem predlogu obsegalo samo brezplačno zdravniške* pomoč, brezplačna zdravila in brezplačno zdravljenje v bolnicah, a nikakih bolniških podpor, kot jih prejemajo n. pr. zavarovani delavci;
2. Poslovanje ljudskega bolniškega zavarovanja naj bi izvrševale občine, tako da ne bi bil potreben nlkak poseben upravni aparat;
3. Ker so vse bolnišnice v Sloveniji, razen obče državne v Ljubljani, last banovine, ker je v Sloveniji že precejšnje število zdravstvenih občin z občinskimi zdravniki in je nastavljenih tudi že precejšnje število banovinskih zdravnikov, smo prepričani, da bi se dalo v okviru banovine ljudsko bolniško zavarovanje izvesti, dogovorno z upravo obče drž. bolnišnice v Ljubljani. Treba bi bilo samo te ustanove pomnožiti, izpopolniti.
organizirati in povezati za enotno dek), dosedanjo mejo upravičencev za brezplačno zdravniško pomoč pa odpraviti, ker si vsak premožnejši rad vzame privatnega zdravnika;
4. Prepričani smo, da bi za kritje stroškov takega ljudskega bolniškega zavarovanja radi prispevali v obliki banovinskih doklad po svojih močeh vsi revnejši prebivalci Slovenije, pa tudi vsi premožnejši, ki se zavedajo, da je bodočnost naroda le v zdravem ljudstvu in da je umrljivost kmečkega prebivalstva Slovenije skoraj polovico višja, kot pa v mestih ter da je temu vzrok izostanek zdravniške pomoči;
5. Razen splošnega bolniškega zavarovanja smatramo za najpotrebnejše nezgodno zavarovanje, ki bi se istotako moglo organizirati preko občm, ki bi iz posebnih proračunskih postavk dajale podpore najpotrebnejšim invalidom in onemoglim;
6. Smatramo, da je prvenstveni potrebnost ljudskega bolniškega zavarovanja dokazana tudi s tem, ker je delavsko bolniško zavarovanje vpeljano že pred 50 leti, dočim se je starostno uvedlo šele v zadnjih letih.
Radi vseh navedenih dejstev pozivamo vsa oblastva, vse ustanove in vse organizacije, ki hočejo koristiti slovenskemu ljudstvu, da se zavzamejo za takojšnjo uvedbo splošnega bolniškega zavarovanja slovenskega, predvsem kmečkega ljudstva.
Zveza absolv. km. šol dravske banovine.
Delo v društvu
Podeželska društva prerada hirajo na tem, da dela v društvu samo nekaj ljudi, ki so za društvo res vneti in enako za prosvetno delo v njem, vendar je na drugi strani večina članov v društvu potisnjena od dela ter hodi v njega samo poslušat. Najmočneje se zadnje opaža pri podeželskih odrih in pri podeljevanju od-borniškib ter raznih drugih funkcij v društvu. Skratka, skoraj vedno se najde ista slika — nekaj ljudi se prav pošteno napreza, večina jih pa stoji ob strani. Tako delo je zelo pomanjkljivo, ker ne bo nikoli v dovolj veliki meri razgibalo najširših ljudskih plasti.
Vsako društvo je vselej umetna tvorba, torej neke vrste socialna skupnost, ki se umetno vzdržuje. V društvu se mora vselej izražati volja vseh članov in ne samo posameznika. Kajti organizacija ali društvo bo le takrat močno, ko bodo vsi člani v njem delovali. Na podeželju, pa tudi med delavstvom in v mestu, se prečesto-krat opazi, da kako društvo močno deluje, če ga zapusti kak agilen član, pa začne pešati, ali pa celo povsem utihne. Zadnje so vse posledice napačnega pojmovanja dela v društvu. Vsi člani v društvu bi morali imeti razdeljeno delo med sabo, vsak bi se moral kjer koli zaposliti.
Tako bi vsak član čutil, kako je v društvu potreben, zavedal bi se, da je društvo nekaj, kar je njegovo — obenem bi pa tako intenzivno delo samo koristilo njegovi izobrazbi. Kovaški vajenec, ki bi samo gledal, kako mojster obrača kladivo, se pač ne bi nikoli naučil sam obračati kladiva. Isto je z delom v društvu. Vsak član v društvu mora biti zmožen poprijeti kjer koli. Še boljše pa je, če si članstvo med sabo delo smotrno porazdeli.
V društvo prihajajo knjige, časopisi, listi. Naj bi se v društvu določili člani, ki bi poročali o tem, kar najbolj zanima njihove člane. Na priliko, ta član naj predela kak važen strokovni članek v časopisu, o njem poroča ter pove svoje mnenje. Mogoče ne bo vse njemu jasno, skoraj gotovo se bo nahajal v društvu kak član, mogoče učitelj ali že kdo, ki bo vedel razložiti zadevo. V društvu se bo obenem o vsej stvari razgovarjalo. zadeva bo nekaj časa problem za člane, da si jo
bodo zlahka zapomnili, ko jo bodo rešili. Lahko bodo tudi poklicali predavatelja za razlago. Zadnje je samo primer, na kak način bi se naj delalo. Od načina dela v društvu je premnogokrat odvisen tudi uspeh.
Vsi člani društva se morajo zavedati, da so tvorna enota, in da bo njihovo društvo močno v toliko, v kolikor bo večja izobrazba pri posameznem članu. Ta izobrazba pa ne more biti nikoli temeljita, če bo predavana od zunaj, ampak bo dobra in temeljita le tedaj, če se bo do nje dokopalo članstvo s svojim trudom.
Dobro je tudi, da društva svoje odbore letno kolikor se da menjavajo prav zaradi zgoraj navedenfh ozirov. Mlad človek na podeželju rabi nekje mesta, da se bo lahko uveljavil, da bo lahko pokazal svoje sile. S takim in pravilnim delom bodo člani kakega društva na podeželju najmočneje zajezili pretepanja, zapijanje itd. Tovariško vzgojen član ne bo čutil potrebe ne po enem in ne po drugem.
K izseljenškemu vprašanju
NUJNA POTREBA PO IZVEDBI JAVNIH DEL IN REŠITEV VINIČARSKEGA VPRAŠANJA
Val izseljevanja je dosegel višek med našim narodom. Izseljevanje je prodrlo skoroda v sleherno vas Prekmurja in Slovenskih goric. Ta prevevajoči, po večini zmoten duh hrepenenja za tujim leskom, postaja vedno kvamejši za smisel obče skupnosti naše vasi, ki dobiva dokaj razkrajajočo obliko propada in zapuščenosti. Kakšna bi bila usoda te izseljeniške pokrajine, če bi bil tudi letos dovoljen odhod vsem, ki si tega želijo, si lahko mislimo. Kam bi zašlo naše gospodarstvo, ko bi ostalo zopet toliko domov skoraj praznih in toliko zemlje zapuščene.
še je čas, da se v tem problemu ukrene vse potrebno. Obstajajo še pota, po katerih bi se dalo to vprašanje temeljito ublažiti. Treba je, da državna oblast priskoči materialno na pomoč. Posebno je treba skrbeti, da se spomladi pospešijo javna dela zlasti v krajih, kjer so socialne prilike na najnižji stopnji, kjer je delavstvo izključno navezano na zaslužek v tujini. Ta obsežna dela, ki so že po večini določena in kredit za njihovo izvedbo že odobren, naj bi se čimprej pričela. To je predvsem Slovenska krajina, kjer so predvidene regulacije sledečih rek in potokov: Lendava, črna, Kobilja, Bukovica in Bogojina, nadalje popravila zaščitnega nasipa ob Muri pri Benici, popravila Rad-možanskega prekopa, zgraditev zaščitne-
ga nasipa ob Muri pri Petešovcih, Kotu, Gaberju in Hotizah, ureditev prekopa pri Tilovcih in Strehovcu, nadaljnja regulacija reke Mure in dokončna dograditev petajnskega mostu. Pri izvedbi teh del naj bodo delavci redno in ob primerni mezdi zaposleni, da bi jim ta zaslužek nadomeščal sezonsko delo v tujini. Delavstvo mora biti vsaj do 15. marca zaposleno, da bi pri zaslužku zaradi pozne zaposlitve ne bili prikrajšani napram onim, ki bodo odpotovali v tujino.
Na tej podlagi bi bila izvršena prva ublažitev izseljevanja v tujino in bi tako dobilo dela in zaslužka pri navedenih javnih delih nad 3000 delavcev, ki bi bili obvarovani pred propadom in izkoriščanjem v tujini. Enako pažnjo zasluži tudi delavstvo v Slovenskih goricah, ki socialno ni nič na boljšem kot prekmursko in se je v zadnjih letih pričelo močno seliti v tujino. Tudi v tej pokrajini je treba izvesti obsežna javna dela, ki so že predvidena in to v enaki obliki kot v Prekmurju. Drug važen problem te pokrajine pa je rešitev viničarskega vprašanja, s katerim bi viničarji dobili svoje pravice, ki jim upravičeno gredo. Skrajen čas je, da se na teh toriščih ukrene vse potrebno in se dvigne gospodarsko, socialno in narodno blagostanje našega malega človeka ob meji.
VACLAV PROKflPEK:
Zena	in
Dvanajst gosp. se je spremenilo v tovariše, peljejo se brez suknjičev, kličejo drug drugemu in morda se celo popevajo ~ in Marti, njen Marin vodi v60 to vrsto voz.
Marija se je vrnila v hišo. V očeh ji je ostala jutranja podoba pokrajine, polna ljubeznivega sonca. Iz zapotoških dolin, obkroženih z modrimi gozdovi, moretiti vstajajo zdaj zgodnji oblaki, lahke meglice so dvigajo k nebu.
Kako se je Marija spremenila v gospodinjo! Bosa, v modrikastem predpasniku, v jopici s kratkimi rokavi, z ruto na glavi, takšna hiti v hlev. Sest krav in telet, vse stoji pri žlebu, ki je vanj Marija nanosila detelje.
6lej, ta, ki je prišla v Zapotok v belem, podobna bolj knežnji kakor kmetici, seda zdaj k vimenom krav m molze in poje. Curki mleka, žuboreči v kablico, zvenijo v njeno pesem in v mrmranje hleva.
Niti stari Podboršek ni takšen kakor v prvih dneh po svatbi. Zdaj prihaja v hlev skupaj z Marijo ali pa še prej pospravi, skida gnoj, nanosi vode, nanosi v žlebe in vsako jutro čisti živino kakor je čistil konje, ko je bil Martin še majhen. In misli si pri tem, kako je življenje lepo, ozira se po Mariji tn jo ima rad. Ce bi mn vse to le tako ostalo, pa bi res še ne hotel umreti.
Preužitkarica tudi ne lenari. Sončna jutra ji ne dajo spati. Hodi po travo za gosi, nakrmi prašičke in zdaj, ko je Dobje njihovo, ne opasti niti en dan, da bi ne
(Roman dvojne ljubezni)
šla vanj. Hodi z rjuho, prinaša trave ali pa dračja, in nekdanja kmetica se tako počasi spreminja v vdano starko in kai-žarlco.
Zapotoški gospodarji pa gredo ta čas pogledat v kamnolom. Začudili so se, ko so se dogovorili: Gornik se je z njimi pogajal z vsakim posebej in oni so podpisali, zanašajoč se drug na dragega, da si pomoreio — ah, težka pomoč, težka, ko so se vsi zanašali na svojega soseda. Prestrašili so se tega. Ali ni v tem zanke? Ali jih ni tako pregovarjal prav zato, da bi jih ogoljufal? Ali niso morali vsi podpisati, da bodo držali besedo, ker jim drugače zniža mezdo? Zato jim je zapovedal, naj molčijo, naj nikomur nič ne povedo, zato jih je silil, naj takoj podpišejo obvezo za celega stotaka. Prestrašili so se tega — potem pa so si dajali korajžo: je že mogoče, da je to zanka, toda revček ne pozna Zapotočanov! Česa bi se bali; če nas pojde cela grača. Izvlečemo drug dragega, pomoremo si, kaj bi se bali njegovih zank!
Tu že ne gre več samo za denar, gre tudi za čast Zapotočani imajo konje m vedno so vozarili, zdaj pa jih je ta zvi-jačnež vrgel skupaj: stojmo drag pri dru gem, gospodarji, in Gornik si bo ob nas polomil zobel Tako gre zapotoška »ekspedicija« h kamnolomu in Marija se pri delu raduje, da se ji je njen Martin postavil na čelo.
Ne more nehati misliti nanj. In vendar si je ni osvojil niti z bogastvom niti lepoto. Srečal jo je takrat pri nekem iz-
ložbenem oknu v mestu. Da, zdaj že razume njegovo veselost iz teh prvih časov. Zapotok mu jo je dal na vsa njegova pota. In zapotoške tokave. In zapotoški zvonovi.
Marija se je spominjala svoje tedanje otožnosti, žalostne molčečnosti, v kateri je živela; vse doslej čuti v sebi sledi potrtosti, nezadovoljnosti, žeje, ki |t življenje ni uiešilo. V Martinovi bližini je na to pozabljala. Ne, to še ni bila ljubezen, kar je tedaj nosila v srcu. In vendar je z njim hodila in šla z njim vselej, kadar koli jo je pozval. In hodila mu je nasproti. Takrat je imela vendar fanta.
Zdaj ju je v duhu primerjala. Ta prvi, ugleden, vedno točen In vedno obljubljajoč. Martin ni nikoli obljuboval. Ta prvi, boječ slušatelj prava, je vedet samo za izbrane besede. Martin je bil nesvoj in zmeden, kadar je šel z njo po mestu. Martin je prav lahko tudi ranil, toda njemu je odpuščala. Martin je lahko ranil, toda oni tam, ko je dokončal študij — ah, rajši se ne spominjati na to, si je mislila Marija, če bi mogla vse pozabiti, tudi fo, da je bil in da sem ga imela rada.
Misli na Martina, na njegov zanesljiv in pošten obraz — in Martin se je prav v tem hipu ustavil s svojim vozom sredi strme ceste pred kamnolomom. Ko bi mogla gledati, Marija, kako si mladi gospodar, zdaj prav za prav voznik prizadeva pomagati kobilam! Odkopa na sprednja kolesa, ki so zdrknila v pesek, dokler ne popravi. Ne poslužuje se biča, samo dobre besede, toda zaman. Nič ne pomaga, niti srboritost kobil; padata na kalina, se vzpenjata — nimata pa sile, da bi premaknili voz. Saj leži pred njima klanec strm kakor streha. Ko Lachman vidi Martinov brezuspešen trud, ne čaka, da bi ga Mariin poklical, že dirja s svojimi konji,
da bi ga izvlekel.
iMoraš se naučiti, voziti po tam-le klancu, dečko. Doli daj kobilam, da se odpočijeta, potem pa ju pusti, ne drži ju, pojdeta sami, boš videlU
Ko so naložili vse vozove, so odšli iz kamnoloma vsi hkrati. Najbolj izkušen je bil Lachman in je šel zato prvi. Zadostovalo je, da je samo malo potegnil uzdo, preje samo zaradi gotovosti kakor iz potrebe.
Vozniške spretnosti pa so mogli vozniki razkazovati šele doli na ravnini. Lachman že stoji na okrajni cesti. Toda sam. Takoj za njim je šel Martin. Pa ni prišel do tja, obtičal je na pol pota. Ostali stojijo za njim, zmogli niso niti tako daleč. Biči zastonj žvižgajo, konji zaman padajo na kolena, zaman se borijo s tovorom. Kolesa voz sc zarezujejo globlje in globlje. Tudi Lachmanova priprega že ne pomaga več. Ni pomagalo nič drugega kakor dobro polovico bremena odvreči in šele potem tako olajšan voz potegniti z dvema paroma konj na cesto. Tu so pesek raztovorili in sc vrnili po ostanek. Z nepričakovanimi težavami in žalostno so torej začeli Zapotočani s svojim zaslužkom. Kajti enaka usoda je srečala na poti iz kamnoloma tudi ostale.
Zanašali so se, da bodo okoli poldneva doma. Zdaj pa sonce in njegove sence kažejo že na enajsto, in vozniki se še vedno opletajo tod pod gozdom. Res, niti Lachman, čigar konji so bili po rasti in moči ponos kraia, ni računal, da bo zaslužek tako mršav. Niti on sam ni naložil dva cela metra, ostali so lahko nalagali svojim kmečkim konicin dober meter. In že je gotovo, da bodo vozili samo enkrat na dan. Mogoče jim ostane kdaj toliko časa, da utegnejo v kamnolom n-oti večeru še enkrat.	(Dalje	18. t. m.>
Pravni svetovalec ..Veternika'
16.
A. T. v Z. Če je najemodajalec, pri kateremu ste dalje časa stanovali, na dan izselitve samolastno in proti Vaši volji obdržal v svoji posesti in oblasti razne Vaše predmete, ki jih Vam vkljub ponovnim opominom noče izročiti, ker ste mu na hrani baje dolžni din 100.— zn za tesarsko orodje katero ste baje odnesli, din 650.—, potem ga lahko tožite na izročitev svojih predmetov, ki se še sedaj nahajajo v njegovi posesti, ker v treh dneh. po pridržanju ni predlagal, niti dosegel zastavnega popisa teh predmetov in jih pridržuje brez vsakega pravnega naslova.
17.
B. U. v T. Ako ste v pravdi poverili zastopstvo odvetniku, se vsi sklepi, ki se tičejo te pravde, dostavljajo samo njemu kot Vašemu zastopniku, dokler ne prestane pooblastilo. Če je bila torej sodba dostavljena Vašemu zastopniku, teče 15-dnevni prizivni rok šele od tega časa naprej. ko mu je bila sodba dostavljena.
18.
F. C. v P. V smislu občnega državljanskega zakona zastarajo preživninski zahtevki v 3 letih. Rimsko načelo »nemo pro preatorio alitur« (za nazaj se ne preživlja) v našem pravu nima značaja pravne norme. Iz Vaših podatkov je razbrati. da triletna zastaralna doba še ni Pretekla in da torej Vaš preživninski zahtevek še ni ugasnil. Z ozirom na premoženjske razmere dolžnika boste preživninske prispevke brezdvomno z uspehom izterjali.
19.
F. K. v Z. Zasebno tožbo, ki ste jo vložili proti svojemu sosedu, lahko umaknete. dokler razprava ni končana, t. j. dotlej, ko predsednik po zaključnih govorih strank izjavi, da je razprava končana. Če boste zasebno tožbo umakniti, Vam sodišče ne bo več moglo dovoliti obnove kazenskega postopanja. V slučaju umika zasebne tožbe, boste morali sami nositi stroške svojega zastopnika in plačati tudi stroške branilca, ki mu je
Vaš sosed poveril zastopstvo. Zastopnik Vašega soseda bo zahteval odmero stroškov, ki jih morate plačati v 8 dneh od onega dneva dalje računano, ko Vam bo dostavljen odmerilni sklep, ker bo sicer branilec predlagal proti Vam izvršbo z rubežem in prodajo premičnin. Svetujemo Vam, da se z nasprotnikom pri sodišču tako poravnate, da on obžaluje žalitve in se zaveže plačati stroške Vašega zastopnika, VI pa mu odpustite kazen. Na ta način bo zadeva za Vas najugodnejše rešena.
26.
S.	L. St. Št 15 P. Na Vašo dopisnico z dne 8. 2. 1939. Vam odgovarjamo sledeče: Kdor sme veljavno razpolagati s svojo dedno pravico, je tudi upravičen, da se ji naprej odreče s pogodbo z zapustnikom. Za veljavnost te pogodbe pa je treba notarskega akta ali posvedoče-nja v sodnem zapisniku. Taka odpoved velja tudi za potomce, če ni dogovorjeno nič drugega. Če se je torej Vaša sestra odpovedala očetovi dedščlnl v korist svojega brata, je ta odpoved veljavna le
v tem slučaju, če je bila napravljena v obliki notarskega zapisa ali pa posvedo-čenja v sodnem zapisniku. O višini zneska, ki ga mora glavni dedič iz naslova očetove dedščine izplačati Vašemu bratu, pa Vam bo le banka lahko dala vsa potrebna pojasnila.
21.
I. G. v S. Po zakonu o obtih je pravica do obratovanja čisto osebna pravica, ki je vezana na osebo prosilca, tako da imejitelj obrta ne more dati istega v zakup, ali pa v podzakup. Če ste torej vzeli gostilniško obrt, združeno s koncesijo v zakup, je taka pogodba v smislu zakona o obrtih nedopustna in iz tega razloga tudi nična. Taka pogodba Vas ni mogla vezati, vsled česar tudi niste mogli prelomiti pogodbenih obvez, ker na podlagi nične pogodbe sploh ne morejo nastati take pogodbene obveznosti.
Pravni svetovalec „Veiernlka“
Odrezek št. 5 11.112. tebr. 1939.
film
Vzgojni filmi
To vprašanje je bilo že večkrat načeto v našem tisku in na konferencah šolskih vzgojiteljev, kateri se vedno bolj zavedajo, kako odlično mesto bi mogel ta zavzemati kot vzgojni Činltelj. To velja zlasti v kolikor zadeva naravo — ki je tudi pomemben vzgojitelj — in mestne otroke, ki jih mestno življenje otopeva in prerašča umevanje za najboljšega zdravnika in učitelja. Slika s filmskega platna sicer ne more nadomestiti utripov, diha in vonja prirode, a je kljub temu velikega vzgojnega pomena. Filmska tehnika je že na taki višini, da more slika zarisati v gledalcu, zlasti v mladini, izredno močne vtise. Kjer namreč delujeta dva važna čuta: vid in sluh (zvočni film) in se jima priključi še gibanje, tam so dani osnovni
pogoji za usvajanje.
To dejstvo nam govori o izdatnem vzgojnem vplivu dobrega smotrno vzgojno posrečenega in otrokovi duševnosti (starostni stopnji) primernega filma.
Tega se države, ki kažejo velik interes za vzgojo mladine celo zavedajo in se v tem pogledu ne strašijo nobenih žrtev (izdatkov). To je tako enostavno in tudi samo po sebi umevno, ker je mladina testo, ki ga je treba duševno izoblikovati kakor zahtevajo narodni interesi in to terja zgodovinski razvoj. Kajpada skušajo take države predočiti mladini veličino, bogastvo, lepoto svoje zemlje itd., in to na način, ki je mladini najbolj primeren. In pri nas?
Je že tako, da hitro, zelo radi in slepo posnemamo marsikaj, kar ni in nikoli ne
bo v našo korist, ne vidimo pa, kar bi bilo res koristno in potrebno. Naša zemlja more nuditi toliko odličnega filmskega gradiva, kakor ga ne dobimo v najbolj razkošni prirodi te ali one tujine, in naši fotoamaterji ne morejo biti v zadregi ne v Sloveniji, ne ob Jadranu, ne kjer koli drugje. Bogati so motivi z naših poljan, goric in planin, prav tako tudi oni z nedostopnih višin. Toliko pomembnejši pa morejo biti kot prvine izvestnemu vzgojnemu smotru.
Naša šola od osnovne in srednje se mora premnogokrat omejiti le na opiso-valno besedo, ker nima niti primernih slik. Najboljša beseda pa je napram dobremu filmu le obliž, ki nikdar ne more razgibati mladih src in duš in vklesati vanje takih vtisov, kakor je naloga vzgoje (šole).
S primernega filma mladina naravnost srka in si igraje usvoji njegovo vzgojno bistvo. Tako so potrdila nešteta opazovanja, tako smo mogli opaziti tudi pri filmu »Oj, ti sivi sokole!«, predvajanem prejšnji teden naši mladini.
Država, upravne edlnice (banovine, občine) in starši naj bi skrbeli, da se bodo šole člmprej posluževale dobrih filmov kot odličnega vzgojnega sredstva.
PRVI CHAPLINOV ZVOČNI FILM.
Charle Chaplin, največji igralec nemega filma, je posnel zadnji film leta 1935. — film »Modemi čašic. To Je bil nemi film in Chaplin je prisegel, da ne bo nikoli posnel kakega zvočnega filma. Po poročilih pa, ki prihajajo iz Amerike, je svoje stališče spremenil in bo vendarle posnel zvočni film, ki povsod zmaguje. Njegov atelje prav v teh dneh spreminjajo v atelje za govoreči film in Chaplin bo v njem gotovo še letos posnel svoj prvi zvočni film po libretu, ki ga je sam napisal. Film se bo imenoval »Dlkta-torc. Chaplin bo sam režiral, vprašanje je pa Še, ali bo v njem sam tudi igral.
z Chaplin o svojem »Dlktatorjuc. V
svojem nedavnem govoru je kancelar Hitler med drugim tudi zelo ostro polemiziral 7. ameriškim filmom, ki izdeluje protinacistične filme. Charlie Chaplin, ki
VA.«.fVvv^.jWjV|A ^
Za mlade znanstvenike
7. vprašanje.
Kovina postane pri vedno močnejšem segrevanju najprej rdeča, potlej rumena in končno bela. Ali bo kovina
pri močnejšem segrevanju in še višji temperaturi, ki je sploh možna, osta la pri beli barvi, ali jo bo pa izpre menila?
Odgovor na 6. vprašanje.
Če črpamo zrak, se bo tehtnica začela nagibati na ono stran, kjer je aluminij. Aluminij bi bil torej v brezzračnem prostoru težji od svinca. Zakaj? Popreje je imel aluminij zaradi večjega obsega večji zračni vzgon. V brezzračnem prostoru pa ni več zračnega vzgona, zategadelj je aluminij postal navidezno težji.
Križanka
VII	i		i	, ■
b				
0	H	t		
				
lo				
11	m			
Vodoravno:	1
čaša (narobe!); 5. suha poljska rastlina; 6. soglasnik;
7.	zver; 8. hunski kralj (narobe!);
10.	zeljnati štor; _____ U. samoglasnik: 12. žensko ime (obratniea).
Navpično: 1. okrajšan veznik; 2. pravit; 3. nenaraven; 4. loka! (srbski); 5. ptica; 9. »lo«.
Posefn'ca
Ivan & Rok Kolač
Prišla bo pomlad
Darko Vole n.
Kmalu bo prišla pomlad, ' kmalu vse bo oživelo, zacvetelo in vzbrstelo ter rodilo nov zaklad.
Ptičke bodo nam zapele, delale nam kratek čas, rožice pa zacvetele, vabile metuljčke v vas.
Ste vedeli to o kromptr'u?
Ko so se Španci vrnili iz Amerike, ki so jo odkrili, so prinesli s seboj v Evropo sadež krompirja. Krompir so gojili v loncih kot sobno cvetlico. Krasil jim je okna, kakor jih krasijo pri nas pelargonije, fuksije in druge cvetlice, šele pozneje so odkrili, da je gomolj te cvetlice okusen m užiten. Danes pa je krompir glavna hrana širokih ljudskih množic.
Hitrost morskih valov. Pri nevihti se ženejo morski valovi s hitrostjo br-zega vlaka.
Kaj sta brata po poklicu?
Reiitev križanke
Vodoravno: 1. mrak; 5. mrena; 6. Adam; 7. iz; 8. ne; 9. 1; 10. val; n. Odesa.
Navpično: 1. mraz; 2. red; 3. ananas; 4. kamela; 5. m; 7. Ho; 10. ve;
12.	d.
Rešitev kvadrata
(iz 5. štev.)
1.	okov; 2. kosa; 3. osat; 4. vata.
Rešitev števllnice.
1 c a, 2 = v, 3 = k, 4 = 6, 5 = I; kava, Sava, lava.
Reiitev zamenjeralke.
Petek, potok.
»Večernih:«
sa mladino
lB,° 1	Maribor 12. februarja 1»S?
™iimrnH«™niiiBnHinnniiii™nimuLmim™nmowannuMiiiirauw Zapuščeni otroci
čuk, nlžješolec.
Bil je hladen popoldan v mesecu oktobru. Nebo je bilo jasno in vročina je pojemala, sonce se je že močno nagnilo. Po sinji modrini so se vlekle rahle meglice. Mariborčani so zapuščali hiše in hiteli na izprehode v večerni hlad. Na ulici je zapihal v mene oster in hladen veter, da sem si zavihal ovratnik prav do ušes.
Zamišljen sem zavil med orumenele mestne vrtove, ki so z jesenjo izgubili svoje sveie lice. Drevesa so nemo kazala svoje orumenele ude, in le tu in tam se je držal veje kak orumenel listič.
Ko sem tako molče in počasi koraka! med ogromnimi debli divjih kostanjev, sem zagledal na poti otroški voziček In ob njem dvoje deklic.
Raztrgani krilci, razmršeni lasje, umazana. bleda in upadla obraza, vse to je kričalo od siroščlne. Stopil sem bliže k vozičku. Iz njega sta se pokazali dve glavici, ki sta me milo In proseče pogledovali. Ena izmed deklic pa je stopila k meni ter me molče In s sklenjenimi rokami poprosila za vbogajme. Pri sebi sem imel nekaj drobiža.
»Ali si boš kupila kruha za denar?« sem jo vprašal In počakal.
Krčevito je stisnila denar v pesti in odkimala.
»Kaj nisi nič lačna*« sem jo vprašal.
Stev. 7
mmuuiuiiiUHHffluuuunnfliujii
Vprašujoče se je ozrla na sestro. Potlej je rekla na tiho, da sem komaj slišal :
»Doma me natepejo, če jim ne prinesem denarja. Naš oče ...« Solze so ji zalile oči, nič več ni mogla povedati.
Poboža! sem jo po glavi; meni samemu pa je bilo tako hudo, da sem stisnil zobe.
Povodni mož v Ribniškem jezeru
j. T a n i č.
Planine so moje največje veselje. Tudi v letošnjih velikih počitnioah sem jo mahnil na Pohorje. Od Bol-fenka tja do Ruške koče, preko Klopnega vrha, Peska, Rogle, Seiijorjeve-ga doma, pa tja do Velike in Male Kope. Poletni dan je bH lep, sonce je prijetno grelo, da je bilo nad vse lepo na Pohorju.
Ležal sem ob Ribniškem jezeru in se sončil. Sonce je pripekalo z vso močjo, žgalo me je v hrbet, da 6em se moral kmalu potegniti v senco. Zamišljeno sem sedel in se zaziral v jezero, v katerem se že veke ogleduje črni vrh s svojim drevjem in grmičevjem, kakor pripoveduje pravljica. Pravljica pa še pove nekaj. Da bi Uvel v Ribniškem jezeru hud in grd povodni mož. Sedel sem tako ob vodi in ga čakal In čakal. Sonce se je že
so ga bili prijatelji vprašali za mnenje o teh obtožbah, je izjavil, da imajo vsi njegovi dosedanji filmi, pa tudi »Diktator«, ki ga je začel izdelovati v januarju, poleg zabave edini namen: vzgajati k človečnosti in pravilnemu razumevanju velike vrednote — svobode.
z. Po uradnih statistikah je na Češkoslovaškem 1.300 kinematografov. ČSR je leta 1938. uvozila 283 tujih filmov in kakor kaže, letos to število ne bo padlo.
z. Znameniti letalec Bertram napisal filmski manuskript Usoda in želja po pustolovščinah sta zanesli slavnega letalca Hansa Bertrama v avstralske nepristopne pustinje. Kasneje je napisal besedilo za :>Ufin« film »Žene za Golden Hill«. V njem je letalec opisal svoje pustolovske doživljaje in življenje v zlatih rudnikih. Film je insceniral režiser Erich Wa6chneck. V filmu nastopa poleg odličnih igralcev tudi slavna norveška igralka in plesalka Kir-
sten Heiberg. z. »Zeleni car« ali »Joana v kopeli« je
naslov filma, ki ga je insceniral in zrežiral »Ufin« režiser Paul Mundorf. Dejanje se odigrava na haciendi Brazilije. V razkošnem dvorcu je kakor bazen velika kopalnica, v kateri se kopa lepa upraviteljeva hčerka Joana in čita knjigo. Pri njeni zabavi jo zasači gospodar, ki se čudi obisku v svoji kopalnici. Seveda ima film že običajen happy and.
z. Nova »Ufina« filma. V Babelsbergu so te dni pričeli snimati film »Žena za volanom« z Lilian Harveyevo in Wi!lyjem Fritschem v glavnih vlogah. Profesor Karl Frohlich pripravlja film »Bila je to opojna plesna noč« s švedsko umetnico Žarah Leandrovo v vodilni vlogi. Film prikazuje odlomke iz življenja slavnega ruskega skladatelja Čajkovskega in predvaja mnogo njegovih skladb.
Sah
Dva pomembna dvoboja
V Amsterdamu pripravljajo za letošnje počitnice zanimiv šahovski match med ameriškim velemojstrom Fineom in bivšim svetovnim prvakom dr. Euweom. če bo dr. Euwe ta match dobil, bodo pričeli organizirati ponoven match proti dr. Aljehinu. Pri tem pa organizatorji že sedaj naglašajo, da dajejo zmagovalcu »Avro« turnirja Pavhj Keresu prednost za match
in Sf6) 28. Dxa6, Dh4 29. Da4, Kf8 30. $0*0tS*VO Ddl, Lxe4 31. fxe4, S16 32. cxd6 (niti 32.
Df3, Tg3 niti 32. Dc2, Dhl + 33. Ke2. Txg2 ni več moglo rešiti belega). Sxe4 33. Dc2,
Dhl 4 34. Ke2, Txg2 35. Txg2, Dxg2+ 36.
Kd3, Dxc2+ 37. Kxc2, Sxd6 38. Kd3, Kf7 39. Lb2, Kf6 40. Ke2, Kf5 in beli preda.
proti dr. Aljehinu. Kot se izve bo match . med dr. Aljehinom in Keresom finansirala državna uprava Estonske. Po moskovskem porazu so se sicer za Keresa nekoliko ohladile simpatije, vendar pa povdar-jajo Estonci, da bodo vse storili, da omogočijo Keresu pot do šahovskega prestola.
Partije It Leningrada in Moskve
Nlemcovičeva obramba.
(3. kolo v Leningradu)
Beli: Alatorcev	Orni:	Smislov
I.	d4, S!6 2. c4, e6 3. Sc3, Lb4 4. e3 (to mirno nadaljevanje črnemu ne dela nobene zapreke), 0—0 5. Ld3, d6 6. Sge2, e3 7*0—0, Lxc3 8. Sxc3, Sxc6 9. d5 (s tem zamišlja beli napad na damskem krilu, ki pa ni tako učinkovit kot napad črnega na kraljevem krilu), Sb8 10. ©4, Sbd7 11. Le3 (v poštev je prihajal prodor z f4. Z 11. Tel, Sc5 12. Lfl, a5 13. g3, Se8 14. Lg2 bi bil mogoč prodor z f4
in beli bi imel ob paru tekačev izvrstno igro), Sc5 12. Lc2, a5 13. h3, De7 14. a3, S©8 15. b4, axb4 16. axb4 Txal 17. Dxal, Sa6 18. Da3, g6 (z zamenjavo stolpa na al je črni oslabil beli napad na damskem krilo ter sam pripravlja z i5 napad na kraljevem krilu) 19. c5, f5 20. exf5? (nepotrebna napaka, ker izvede sedaj črni na prosti g liniji odločHni napad. Potrebno je bilo 20.f31), gxf5 21. 132. Tf7 22. Ld3, Tg7 23. Lxa6 (črnega napada sedaj ni več mogoče odbiti brez materialne izgube), 142 24. Lel, Lxh3 25. Tf2, bxa6 26. Se4, Tg6 27. Kil, LIS (grozi Lxe4 z Dh4
Španska otvoritev.
(6. kolo v Leningradu)
Beli: Smislov	Črni:	Ragozin
1.	e4, e5 2. Sf3, Sc6 3. Lb5, Sf6 4. 0—0, Le7 5. Tel, d6 6. d4, Ld7 7. Sc3, exd4 8. Sxd4, 0—0 9. Lil, Tle8 10. h3, h6 11. b3, LI8 12. Lb2, Se5 13. 14, Sg6 14. Df3, c6 15. Ld3, Da5 16. g4, Tad8 17. SI5, d5 18. e5, Sh7 19. Se2, c5 20. c4, Lc6 21. cxd5, Lxd5 22. Dg3, b5 23. Sc3, c4 24. Lfl, La8
25. Se4, Db6-r 26. Kh2, Lb4 27. Sfd6, Lxe4 28. Sxe8, Lxdl 29. Txdl, La8 30. Sd6, Dc6 31. De3. Sxf4! 32. Kg3, Sd3 33. Lxd3, Dg24- 34. KI4, cxd3 35. e6, Dh2+ in beli preda.
S TURNIRJA V BIRMINGHAMU Kot smo že poročali, je v turnirju v Birminghamu z velikim naskokom zmagal nizozemski mojster Prins. V naslednjem njegova odlična igra proti Reynoldsu:
Indijska obramba Beli: Prins	Črni:	Reynolds
1.	d4, Sf6; 2. c4, e6; 3. Sc3, Lb4; 4. e3, b6; 5. Sge2, Lb7; 6. a3, Le7; 7. d5!, a5;
8.	Sg3, Sa6; 9. Ld3, Sc5; 10. Lc2, O—O;
11.	0—0, d6; 12. Tel, Te8; 13. Tblf, exd5 14. cxd5, a4; 15. e4, c6!; 16. Sxa4, cxd5; 17. Sxc5, dxc5?; 18. e51, Se4; 19. Sf5,Lf8;
20.	Dg4, g6; 21. 13, Sf6. 22. Dh4, Sd7; 23. Lg5, Dc7; 24. f4!, d4; 25. Sh6-f, Lxh6;
26. Dxh6, Te6; 27. f5! in črni preda.
š. Match Grob-Ferrantes. V Milanu je v okviru tamkajšnjega šahovskega kluba pričel match med švicarskim mojstrom
H.	Grobom in milanskim prvakom Fer-rantesom. Match je določen na 6 partij. Prva partija je potekla precej burno, ko je Grob hotel za vsako ceno prodreti, pa je moral naposled z večnim šahom iskati rešitve v remiju.
š. Praški turnir Kautskega je pred zaključkom. Pred zadnjim kolom stoji na čelu Žita s 7 (2) točkami.
Za sokolski pBanfnsk! dom na Pohorju
Sokolstvo odpira mladini pot v telovadnice, gradi letna telovadišča, navaja k zdravemu udejstvovanju v prirodi. — kot najlepše in najbolj zdrave panoge telesne vzgoje, gojimo v Sokolstvu pozimi smučanje, poleti planinstvo in taborenje. — Kmalu pa smo mariborski Sokoli spoznali, da nam je za to potrebna lastna planinska postojanka, kjer bodo mogli Sokoli taboriti na svoji zemlji, kjer se bodo mogli vršiti smučarski tečaji, letovanje. in kjer bo vsak Sokol ob vsakem času našel sokolsko družbo. — V ta namen je Sokol Maribor-Matica že leta 1935. kupil večjo parcelo na Pohorju, Sokoli iz Mariborskih sokolskih društev pa so osnovali zadrugo »Sokolska planinska koča«, ki ima namen zgraditi na tej parceli vsemu Sokolstvu lasten planinski dom. Po mnogih in težkih ovirah so sedaj priprave tako daleč ,da začnemo spomladi z gradnjo. .
Sokoli! Sokolice! Vam je namenjen ta planinski dom, pomagajte ga tudi sami graditi, zato Vas vabi zadruga »Sokolska planinska koča«, da postanete njeni člani s tem, da podpišete zadružne deleže. Delež stane din 100.— in se more plačati tudi v obrokih. Tako je vsakemu mogoče, da postane član zadruge in s tem deležen ugodnosti znižane cene prenočišča. Prijave in vplačila sprejema tajnik zadruge br. Alfred Kralj pri PutnSku, Maribor.
Ne stojte ob strani, pomagajte pri velikem delu, da bomo mogli v ponos mariborskim Sokolom in v njihovo trajno korist že v jeseni otvoriti sokolski planinski dom na Pohorju.
Moj način šal jen ja je, reči resnico. To je najboljša šala na svetu. (B. Shaw.)
Mnogokrat sem obžaloval svoje besede, nikoli pa mi ni bilo žal za molk. (Publius Syrus.)
Dober pripovedovalec je človek, ki ima dober spomin in upa, da ga drugi nimajo. (Irvin S. Coob.)
*WV»V!/V^V'.^V,\^WA~.VAVWV\Via/V»AVVV\V.\".\V,WVWi^V*AVvV\V.'V,NVV
potegnilo za pohorske vrhove, povodnega moža pa le ni bilo na svetlo. No, lahko bi ga čakal tudi do konca počitnic, do samega konca sveta, pa ga menda ne bi dočakal.
Zahajajoče sonce je z zadnjimi žarki še enkrat pozdravilo ali pobožalo najvišje vrhove zelenega Pohorja: prijazno Uršljo goro in veličastno Peco.
Tudi mene je opomnilo s svojim zadnjim pozdravom na to, da se bliža noč in da se bo treba odpraviti od jezera s povodnim možem.
Pomenki z miadtno
Slavko Front. Tvoj potopis o »Banja Luki pride na vrsto še ta mesec. Prav je, da skušaš z njim razširiti obzorje tudi onim tvojim tovarišem, ki še niso bili v vrbaski banovini, še se ogla6i! — J. Tanič. Znova in kmalu ši poslal še dve črtici. Počasi boš bral vse objavljeno. Pišeš: »Vaš mladinski list je našel povsod veliko odobravanje. Posebno dijaki smo se ga razveselili in ne bo več dolgo, da se
ga bodo vsi oklenili, saj prav dijaki nimamo nikakega glasila, posebno ne dijaki iz nižjih razredov.« Ti bi nadalje želel in to prosiš v imenu vseh mladih dijakov, da bi začeli v listu z rubriko »Naši veliki možje«, ker misliš, da bi taka rubrika zelo koristila. Ta rubrika bi naj obsegala kratek življenjepis, sliko in najvažnejša dela. Omenjaš Prešerna. Odgovor: S slikami bo malo težko, pač pa bomo začeli po Tvojem prinašati rubriko: »Naši veliki možje«. Skušaj sam sestavljati tak koledar. Urednik Ti ga bo z veseljem pregledal in objavljal; samo naj "bo vedno za teden dni naprej. Pri tem znanstvenem delu ti bo zelo pomagala Slodnjakova »Zgodovina slovenskega slovstva«, ki jo je izdala Akademska založba. Na svidenje! —<■ Melita & Drug. Ali se ne bi pesem »Ob morju« glasila:
»Sumi in peni se morje pred menoj in divji njegovi so vali.
Zapuščen in sam se nahajam nocoj ob tihi samotni obali.«
In ne »zapuščena in sama«! Kaj praviš k temu. Popravi pe6em v tem rit-
mu, pa se podpiši s pravim avtorskim imenom, pa bo objavljena. Drug. Hvala za prispevek.
Samotar
Karel Zadravec.
Vse to se je godilo v tistih časih, ko so še trgovci s sužnji kupovali in prodajali sužnje. Sužnje so kupovali za nizko ceno, prodajali pa so jih za drag denar onkraj morja. Nekoč so se pripeljali k skalnatemu otoku trije fantje. Prvi je bil Pepi, ki je bil najstarejši, potem Jože in Tine, ki sta bila mlajša. Često so se vozili mimo otoka trgovci s sužnji s človeškim blagom, a tudi tihotapcev ni manjkalo.
Ugrabitev. Ko so nekoč plazili po otoku, so zagledali votlino, ki je bila vsa zarasla s travo. Če ni človek do-
bro pogledal, jo je komaj opazil. Naši trije junaki so vstopili, čeprav je bila tema v votlini. Hitro so se odpravili domov in se od tam povrnili z lučjo. Brez strahu in previdno so se odpravili v skrivnostno votlino. Znenada so zaslišali nekak prasket. Prestrašili so se in zbežali na prosto. Bali so se, da v votlini straši. Ali končno se le ojunači Pepe in reče:
Nikoli ni bilo strahov, tudi tu jih ne more biti. Pogledal bom, kaj je!«
Pograbil je plamenico in izginil v votlino. Ostala dva sta ga nameravala počakati pred votlino.
Ko je Pepi tako stopal sam po votlini, je znenada zaslišal močan glas: »Stoji«
Teden dni na melanezijskem otoku
Zaradi mešanice, ki jo je Hzal, je imel Johnny rdeče zobe. Pljuval je neprestano, da je bila vsa paluba po-grdena z rdečkastimi pljunki, kar je strašno jezilo palubnega podčastnika. Johimy je imel še zraven svoje obleke na rokah razne obeske, uhane in na vratu ogrlico iz zob bush-svinje.
Kot zrel mož je nosil kratke lase, kajti le nedorasli in starci nosijo dolge lase. Njegovi lasje so bili črni, ščethiasti in neverjetno gosti. Tudi ženske nosijo lase kakor moški, samo da so njihovi še vse bolj gosti. Oboji imajo »trajno ondulirane« lase.
Ženske nosijo okoli ledij obleko iz listov neke pahne, okoli vratu pa nakite iz perja, školjk, koščenih rezbarij, ribjih zob itd. Otroci m starcj
Pred njim je stal razbojnik z divjim obrazom in puško. Pepi se je zavedel nevarnosti, odskočil je in se pognal proti izhodu. Prepozno. Puška je že počila in Pepi se je zgrudil nezavesten na zemljo nedaleč od vhoda. Jože in Tine sta slišala strel in zbežala proti obali. Posrečilo se jima je uiti razbojniku in povedati prestrašenim staršem, kaj se je zgodilo s Pe-pijem.
V tujini. Trgovci s sužnji ali morski roparji so imeli v tej votlini skrivališča za ugrabljene in nakupljene sužnje. Od tod so jih odvažali na prodaj.
(Se bo nadaljevalo.)
so goli.
Neki dan so mornarji oblekli John-nya v belo častniško obleko in mu pokrili vsa prsa z zlatimi in srebrnimi kotiljonskimi znaki. Johnny je ves žarel od sreče. Ta dan je izginil iz parnika, še preden je zašlo sonce. Vrnil se je iz vasi šele drugo jutro zarana, a brez obleke in »odlikovanj«. Kaj se je zgodilo ponoči z Johnnyevo obleko, nismo nikoli izvedeli; johnnyev nasmešek nam ni ničesar povedal.
Bog ve kako domačini niso bili zaupljivi proti nam. Skraja so se nas izogibali, kjer so se le mogli; zaupljivejši so postali pozneje, ko so trgovali z nami. 2enske je vedno spremljal na delo kak s sulico oborožen domačin.
Med moškimi in ženskami je bilo nekaj lepo zraslih postav, precej jih je pa bilo tudi zaostalih v rasti in iznakaženih; največ jih je bolehalo za trahomom, zaradi česar je bilo dosti slepih. Debeluharjev med njimi ni bilo, pač zaradi rastlinske hrane ne. Kruh napravljajo iz stržena sago-palme, ki raste v močvirnih predelih otoka. Po debla se odpravi v notranjost vselej po več domačinov. Palme posekajo s kamenitimi sekirami, jih oklestijo in odnesejo debla na ramenih v naselbino. Doma debla razsekajo. Zenske izvlečejo Iz razsekanega debla stržen, izperejo iz njega škrob in ga zgnetejo. Hranijo se s plodovi, semeni, trstikami in korenjem; deloma tudi z lovom in ribolovom.
(Se bo nadaljevalo.)
Za rožami se skriva strup. V pragozdovih južnoameriške države Paragvaja živi metulj, ki ima rože na krilih. Metulj pa je nevaren, ker ima strupen pik.
Gosry3ef«r.«B<wo
Hipotekarni krediti v tekočem računu
NOV NAČIN DOVOLJENJA POSOJIL: V TEKOČEM RAČUNU Z ZASTAVITVIJO NEPREMIČNIN.
• Državna hipotekarna banka je na svoji potrebuje za poravnavo ostalih dveh poslednji seji uvedla nov način dajanja tretjin prejetega posojila.
Posojil tuzemskim interesentom, ki so v I Krediti se seveda lahko vrnejo tudi prvi vrsti namenjena domačini gospodar- prej. Ako se v tekočem računu pokaže.
skim krogom. Gre namreč za posojila v tekočem računu, pri čemer služi kot jamstvo vknjižba na nepremičnine, kakor Pri hipotekarnih posojilih. Razlika je v tem, da je poslovanje zelo naglo in kreditiranje elastično. Dajanje poslovnih kreditov mora biti prožno in hitro, sicer izgubi vsako vrednost za trgovca, obrtnika, industrijca itd.
Obrestna mera je razmeroma nizka, 6% na leto. Pri tej priliki bodi omenjeno, da je banka znižala obrest, mero tudi za vsa dolgoročna posojila, dovoljena po 31 marcu 1931., od 7% na 6%. in to za hipotekarna, kakor tudi za menično-hipotekarna posojila. Odslej velja pri tej banki obrestna mera za hipotekarna posojila kakršne koli vrste le 6%. Za novo vrsto Posojil pobira Hipotekarna banka še \% (en promile) za režijske stroške. Velika olajšava kreditiranja v tekočem računu s hipotekarno podlogo je v tem, da se Plačujejo obresti m provizija le od onega zneska, ki je bil tudi res izkoriščen, do-oim zaračunavajo drugi denarni zavodi za hipotekarne kredite obresti od vse dovoljene vsote.
Novi poslovni krediti v tekočem raču-se načeloma dovoljujejo za dobo desetih let. Da se tudi ta posojila prilagode Potrebam gospodarskih krogov, je odplako prvih devet let.zelo majhno. Vsako Četrtletje se plačuje le po 1 % kot amortizacija prvotnega zneska, ter obresti od Preostalega dolga. V devetih letih se torej poravna 36% prvotnega posojila. V desetem letu pa je poravnati ostanek v štirih četrtletnih obrokih z obrestmi vred. Poslovnemu človeku je torej dana prilika, da svoje posle v devetih letih popolnoma uredi in mobilizira zneske, ki jih
da je posojilojemalec plačal več kot znaša njegov dolg, potem se mu saldo obrestuje po 2%, t. j. po isti obrestni meri kakor naložbe v navadnem tekočem računu. Posojilojemalec ima še eno ugodnost, ki je pri drugih vrstah kreditov izključena: Ako je plačal banki več, kot bi moral po načrtu, t. j. po dovoljenih pogojih, lahko razliko vsak trenotek zopet dvigne z navadnim dispozicijskim nalogom, ne da bi mu bilo treba za to posebej prositi. Tudi ta olajšava je prikrojena za potrebe poslovnega človeka, ki ima za odplačevanja hipotekarno-kontoko-rentnega posojila možnost, da zneske, ki jih trenutno ne potrebuje, porabi za hitrejšo poravnavo dolga in jih na ta način naloži po 6%, da jih pa, ako jih kasneje potrebuje za financiranje poslov, v celoti ali deloma zopet dvigne.
V ostalem veljajo za dovoljevanje hi-potekarno-kontokorentnih posojil običajni pogoji Hipotekarne banke. Interesent ima prošnji priložiti vse potrebne listine, da se poslovanje olajša in pospeši. Banka zahteva v svrho dvojnega kritja posojila še menico za znesek, ki je za četrtino večji kot dovoljeni in tudi izkoriščena vsota. Komur se posojilo dovoli, dispo-nira z zneskom potem navadnega naloga ali pa s čeki, ki jih prejme, ko je posojilo perfektno in se mu znesek stavlja na razpolago.
Ker so pogoji te nove vrste posojil precej ugodni, je računati, da se jih bodo naši gospodarski krogi v precejšnji meri posluževali. Praksa bo pokazala, ali ima dovoljevanje hipotekarno-kontokorentnih posojil hibe. Banka je, kakor zatrjuje, pripravljena odpraviti trdote, ako bi se pokazale.
Smuška proga za državno prvenstvo v alpski kombinaciji
RADI SE-
ODLIČNO MARKIRANA PROGA SPADA MED TEŽJE PROGE.
VERNE LEGE ,|E V RIBNICI DOVOLJ SNEGA.
dostopen za občinstvo.
Proga je izrazito tehničnega značaja,
Novi gospodarski odnošaji s Francijo
PO NOVI TRGOVINSKI POGODBI NE BO VEC PRIŠLO DO TAKO PO BAZNE PASIVNE BILANCE KOT LANI.
Skoraj mesec dni trajajoča trgovin-ska pogajanja med našo državo in
Francijo so bila v četrtek uspešno zaključena in obenem jo že bila tudi podpisana nova trgovinska pogodba kot plod teh pogajanj. S tem jcbilo opravljeno nujno delo, in vsakdo, ki je spremljal pazljivo čedalje bolj nazadujoče gospodarske odnošaje s Franco, je ob izboljšanju, ki ga jamči nova Pogodba, prijetno presenečen ne sa-»o zaradi prestiža prijateljskih od-nošajev, ampak tudi iz stvarnih gospodarskih razlogov.
Preteklo leto je znašala naša trgovinska pasiva nasproti Franciji dvakrat veČ kot je bil naš celokupen izvoz v Francijo. V letu 1938 smo izvozili y Francijo za 75 milijonov din, dočim je znašal naš uvoz iz Francije 142 milijonov. Slabih gospodarskih odnošajev so bile na eni strani krive visoke francoske zaščitne carine, na drugi pa naše
cene, ki niso bile konkurenčne cenam ki so jih Franciji nudile druge, države izvoznice.
V novi trgovinski pogodbi sta se ti dve oviri ublažili s preferencialnimi olajšavami za naš les in zlasti živino. Izpopolnila pa se je tudi tehnično-organizatorna služba pri izdajanju izvoznih in uvoznih dovoljenj.
Po novi pogodbi se bo naš izvoz Francijo v primeri z izvozom v prejšnjem letu zelo dvignil ter je mogoče računati, da bomo izvozili v Francijo že v letu 1939 za 260—300 milijonov francoskih frankov. Prej nam je Francija priznala pravico do 20 odst. aktive v trgovinski bilanci. Ta odsto tek je sedaj povišan na 40 odst., kar pomeni, da moramo za vsakih 100 milijonov našega izvoza v Francijo uvoziti iz Francije za najmanj 60 milijonov francoskega blaga.
Navodilo za propagandne Izdaje
Po naredbi ministrstva za trgovino morajo biti odslej vse propagandne izdaje, tiskane v francoskem in angleškem jeziku, opremljene s sledečim napisom: francoske „1 m pri me en You-goslavie", angleške „Printed in Jugo-slavia“, in to po možnosti na naslovni strani. Ker carinske oblasti nekaterih držav zahtevajo označbo, iz katere naj bi bilo razvidno, da je bila dotična publikacija tiskana v Jugoslaviji, kot pogoj za carine prost uvoz, opozarjamo vse one, ki izdajajo propagandne publikacije, namenjene v inozemstvo, da upoštevajo gornje obvestilo pri izdaji propagandnih prospektov v tujih jezikih.
g. Promet na nr.ših borzah je znašal po podatkih Narodne banke v letu 1928 v efektih 497 milijonom din ter je za 175 milijonov presegel promet 1937. Pač pa se je zmanjšal promet deviz in valut za
43 milijonov ter je skupno znašal samo 3.510 milijonov din.
g. živahna vinska trgovina se je jela razvijati v nekaterih vinskih centrih Dalmacije. Veliko povpraševanje po vinu je pognalo cene precej navzgor. Ob sedanjem povpraševanju bodo zaloge kmalu pošle.
Borzna poroIIla
Devize. Ljubljana. Amsterdam 2358.50—2396.50, Berlin 1762.12—1779.88, Bruselj 937—751. Curih 995—1005, London 205.30—208.50, New York 4360.50-4420.50, Pariz 115.70—118. Praga 150.75 —152.25, Trst 230.95—234.05.
Efekti. Zagreb. Drž. papirji: vojna škoda 470.50—474. 4% agrarji 65.75—62, 4% sev. agrarji 60.75—61.25, 6% begi. obv. 89.50—90.50. 6% dalvi. agrarji 89.50 —90.50, 7% stab. pos.	—99, 7% inv.
pos. 99.50—100.50, 7% Blair 94—94.25, 8% Bl^ir 100—101. Narodna banka 7800 d., PAB 224 d*. Trbovlje 187—190.
Prireditelj državnega prvenstva v alpski kombinaciji Mariborska zimskošportna podzveza stremi za tem, da bi čimbolj uspešno organizirala letošnje državno prvenstvo, ki bo 4. in 5. marca v okolici Ribnice in Senjorjevega doma na Pohorju. Tehnični odbor je že dalje časa na delu na terenu, da bi z ureditvijo proge zadovoljil vse sodelujoče.
Smuška proga bo dolga 4950 m z višinsko razliko 800 m ter bo tako popolnoma odgovarjala idealni progi za smuk. Start bo četrt ure od Senjorjevega doma. Takoj v začetku je proga jako strma ter je trasirana v 5 dolgih brzinskih zavojih, nato vodi čez mostiček na pot, po kateri teče okoli 600 m. Sledi valovita prečka (150 m) do izseka v obliki črke S, tudi ta del je valovit. Nato zavije proga na strm travnik z iztekom, dalje pa vodi po poti (200 m) in izseku na drug strm travnik z raznimi terenskimi iz-premembami (500 m). Nato sledi ozek, strm in vijugast prehod do krajšega travnika, nato pa gre zopet skozi ozek prehod na zadnji travnik, kjer bo cilj. od daljen od Ribnice 20 min. ter jako lahko
ker skoraj nikjer ne dopušča popolnega razvitja brzine. Nepričakovane terenske izpremembe zahtevajo ostro zaviranje in hitre zavoje v veliki brzini. Poleg tehničnega znanja bo proga zahtevala precej izdržljivosti. Sicer pa je izpeljana tako, da sledi napornemu delu vedno lažji, ki dovoljuje malo oddiha. Največje zahteve v pogledu izdržljivosti in tehnike bo stavil zadnji kilometer proge. Proga vodi mestoma po gozdu, posebno v gornjem delu. Najlepši pregled je mogoč pri mostičku (10 min. od Senjorjevega doma), kjer bodo gledalci lahko opazovali potek tekmovanja v najtežjem odseku prvega dela proge. Ob drugi polovici proge je več kmetskih hiš, ki se bodo uporabile za rešilne postaje.
Proga spada med težje in je izbrana jako skrbno; obrnjena je proti - severu, tako da se ni bati. da bi vremenske prilike mnogo vplivale na sneg. Vsa proga bo odlično markirana, tako da tudi v tem pogledu ne bo pritožb in protestov.
Začetek FiS-lnega prvenstva
Danes ob 12. bo slov. otvoritev FIS-inega prvenstva v Zakopanih, na katerem poleg 11 drugih držav sodelujejo tudi zastopniki Jugoslavije. Razen današnjega slovesnega mimohoda vseh reprezentanc bosta zagrebška in beograjska radijska postaja vsak dan poročali o poteku tekmovanja. Jutri bo tekmovanje v smuku, obe postaji bosta podali poročilo na ploščah od 20. do 20.15., v ponedeljek pa bo tekmovanje štafet 4 krat 10 km, o katerem bosta obe postaji poročali neposredno s cilja ob 13.30. Nadaljnji spored in čas poročanja bomo sproti objavljali.
gost, igralo pa se bo po Davis cup sistemu: 4 igre posameznikov in 1 igra v dvoje. Po zadnjih poročilih je tekma že zaključena.
Državno prvenstvo v umetnem drsanju
Drevi se bo pričelo v Ljubljani tekmovanje v umetnem drsanju za prvenstvo države v priredbi SK Ilirije. Tekmovanja se bodo udeležili najboljši tekmovalci iz vse države, predvsem pa bodo številno zastopani drsalci SK Ilirije. Največje zanimanje vlada za seniorsko dvojico gdč. Palnietova-dr. Schwab, ki sta se pravkar vrnila z evropskega prvenstva. Poleg Ljubljančanov bodo najbolj številno zastopani Zagrebčani, Lanski prvaki so bili dr. Schwab pri seniorjih. Biber pri juniorjih, gdč. Palmetova pri damah, dočim se prvenstvo parov doslej še ni vršilo. Izgleda, da tudi letos med prvaki ne bo novih imen.
Otvoritev nogometne sezone
Sredi zime se nudi nogometašem najidealnejše vreme za igranje nogometnih tekem. To priliko je izkoristil SK Železničar, ki je povabil za jutri v Maribor slovenskega zastopnika v ligi SK Ljubljano. Mariborskemu športnemu občinstvu se obeta redek užitek, saj bo kvalitativno dober program tudi kvantitativno mnogo nudil, ker se v predtekmi srečata domača zastopnika iz prvega razreda Rapid in Slavija. Ljubljr^a se je obvezala, postaviti svoje kompletno ligaško moštvo, pa tudi ostali bodo nastopili v najmočnejših postavah, tako da smemo pričakovati napete borbe na zelenem polju, iz katerih se bo dalo sklepati, kakšne Vzglede imajo naši domači klubi v nadaljevanju prvenstva, kar je posebno važno z ozirom na ustanovitev druge lige, v kateri bosta sodelovala tudi dva kluba LNP-a. Obe tekmi bosta na stadionu SK Železničarja, prva ob 13.. druga ob 15. uri.
HUNGARIA BO IGRALA Z BSK-om IN JUGOSLAVIJO.
Ker zagrebški klubi radi tekmovanja za pokal dr. Torbarja niso pristali na to, da bi poslali svoje igralce na trening državne reprezentance v Beograd, bosta igrala s Hungario, ki je bila naročena za ta trening, danes in jutri BSK m Jugoslavija, ki bo na željo zvezinega kapetana nastopila ojačena z J. Matošičem, igralcem Hajduka. Kako nas bo pod temi pogoji zastopala naša reprezentanca v tekmi z Nemčijo, ki je že jako blizu, je seveda drago vprašanje.
FIS-ino PRVENSTVO BREZ ČEHO-SLOVAKOV IN ROMUNOV.
Romuni so v poslednjem trenutku odpovedali sodelovanje na letošnjem FIS-inem prvenstvu v Zakopanih, ker smatrajo, da so še mnogo prešibki, da bi se na tako močni konkurenci lahko uspešno uveljavili. Senzacionalno pa vpliva na ves športni svet vest, da se tudi Čeho-Slovaki ne bodo udeležili prvenstva. To je v zgodovini FIS-e prvič, da se njeno prvenstvo odigrava brez Ceho-Slovakov.
Z LETALI V ZAKOPANE.
Švedski in norveški smučarji so prileteli z letali v Zakopane. Letala bodo ostala v Zakopanih, dokler bo trajalo prvenstvo. Na Švedskem se namreč istočasno vrši domače smučarsko prvenstvo ter bodo smučarji sodelovali na obeh konkurencah, pri čemer se bodo posluževali letal.
TENIŠKI DVOBOJ BEOGRAD-BUDIM-PEŠTA.
BTK je v pogajanjih z Madžarsko teniško zvezo glede odigranja medmestne tekme Beograd-Budimpešta v Beogradu,
Ustanovni občni zbor Društva prijateljev SK Železničarja le radi občnega zbora UJNŽB preložen za nedoločen čas. s Naš teniški imtške:ir Josip Pallada
se bo 20. t. m. v Zagrebu poročil ter radi tega ni nastopil turneje po Južni Ameriki.
Budge-Vines 13:9. Budge in Vines sta na turneji po Ameriki. V 22. matchu je zmagal Vines 8:5, 8:6, v celotnem razmerju pa še vedno vodi Budge s 13:9.
s Joe Louis, svetovni prvak vseh kategorij, in'Toni Galento se bosta bržkone srečala tekom junija za naslov prvaka sveta.
s. SK Gradjanski v Zagrebu je dal
ZNP-u svoje igrišče za prireditve brezplačno na razpolago pod pogojem, da dobi običajnih 10 odst. fond za siromašne klube ZNP.
s. Svetovno prvenstvo v umetnem drsanju na ledu za dame bo danes in jutri v Pragi.
s. ZNP je pred kratkim razp*saf obvez-
kot termin pride v poštev 17.—19. febr. j no juniorsko prvenstvo ter je sedaj do-Ako bo prišlo do tekme bosta Beograd] datno k temu razpisu sklenil, da morajo zastopala Radovanovič in P*?ncec kot' sodelovati vsi prvorazredni klubi.
Beti teden
nudi izredno ugodno
Da omogočimo vsem našim cenj. strankam ugoden nakup belega blaga, podaljšamo naš
Platna za posteljnino in perilo Dr sače namizno oenlo volnene m šivane oceje žeone robčke itd.
TekstOanaSUDEFELDT
Maribor, Gosposka ulica 14
Mariborske drobne veste
Izstava poslovnih knjižic
V smislu uredbe o izdaji novih poslovnih knjižic poziva Združenje krojačev v Mariboru vse člane, ki zaposlujejo pomožno osebje, da napotijo svojo osebje v zadružno pisarno, Slomškov trg 14, radi izstave in izmenjave novih poslovnih knjižic.
Združni pripadnik (delojemalec) naj prinese s seboj staro delavsko ali poslovno knjižico, domovnico, zadnje šolsko izpričevalo iii dve sliki v velikosti 5x6 cm. V to svrho so pomožnemu osebju določene uradne ure vsak ponedeljek od 14. do 18. ure in v četrtek od 17. do 19. ure.
Sleherni združni pripadnik, pomočnik in pomočnica, mora imeti v smislu zgoraj cit. uredbe in pravilnika z dne 14. oktobra 1938 najkasneje do konca leta 1939. novo izdano in izstavljeno poslovno knjižico.
Pod vlak
Že pred dnevi je izgini! z doma J5-letni ključavn. pomočnik Gmajner Franc, sin posestnika iz Gaja pri Pragerskem. Nihče ni vedel, kje je. Včeraj pa je prispela iz Zagreba brzojavka, da je šel pod vlak. Drveči vlak je truplo tako razmesaril, da so dal.eč naokoli ležali koščki telesa po progi. Pri njem niso našli nič drugega kakor legitimacijo. Vzrok samomora ni znan, ker ni pustil nobenega pisma.
m. Danes obhaja g. Job Štefan, davčni izvrševalec, 50-letnico.
Kdo tega jubilanta ne pozna, ki vedno se nam rad smehljat Ko Abrahama srečal bo te dni, mali prijatelj njemu veli:
»Veliki amerikanski stric, daj denarja nam, ne položnic!«
On na kolesu noč in dan trgovcem, branjevkam je znan.
Prav lahka nam je ta uganka, bolj ko v matematiki neznanka.
Kdor Štefana pozna, ž njim govori, naj mu osebno še 50 želi!
(še-še?)
in. Umrli so v Mariboru 66 letna žena brivskega mojstra Terezija Weber, 39 letni železniški poduradnik Klinger Ivan, 70 letni upokojeni železniški sprevodnik Kristan Ignac, 63 letni železniški poduradnik Šuster Karl, 35 letni trgovski zastopnik Tomažič Ivan, 81 letna nadsprevodnikova vdova Huh-man Helena, 58 letna zasebnica Gošnik Lucija, 6 tednov stara delavčeva hčerka Bohak Zvonka, 61 letna posestnica Rupnik Ana, 22 letna posestniška hči Gungl Ljudmila, 75 letni viničar Caf Franc, 10 letna učiteljeva hčerka Ja-kopec Jelisava, 50 letni zidarski pomočnik Vinko Tomaž, 78 letni viničar Kajšler Janez, 70 letni posestnik Novak Ignac, 71 letni železniški ključavničar Verhovšek Simon, 3 letni žel. sin Janžekovič Franc, 32 letna žena finančnega preglednika Urekar Jelena, 60 letna posestnica Karner Terezija in 72 letna žena žel. kurjača Kurbos Katarina.
obliti a h patologa
ki se odlikuje posebno z analizo človeškega značaja, dela na strogo znanstveni bazi grafologije, daje vsakemu za nastopajoče dogodke pismene nasvete, ki Vam bodo koristili vse bodoče življenje. Obiske sprejema v Mariboru, Hotel Zamorc, vsak dan od 9.-12. dopol. in od 15. * 19. pop. Odgovarja tudi na doiio ko* V Mariboru ostane do 20. t m.
m. Poročili so se v Mariboru Senčar Ciril, trgovec, in Gotlich Zofija, učiteljska abiturientka; Prosenec Bogomir, trgovski pomočnik, in Sagadin Julka, trgovska pomočnica; Simerl Janez, viničar, in Budler Marija, viničarka; Benko Karl, posestnik, in Rodošek Jožefa, posestniška hči; Kodrun Avguštin, rudar, in Šarman Marija, zasebnica; Tkavc Adolf, rudniški kovač, in Žerak Frančiška; Marčič Jožef, čevljar, in Bračko Marija, delavka; Krajnc Franc, poštni pod-ur^dnik, in Cerovšek Ema, zasebnica; Vršič Ignac, delavec, in Grubelnik Marija; Šauperl Adolf, ekonom, in Strašek Antonija; Flasar Ivan, tkalski mojster, in Šmauc Elizabeta; Mandl Fričko, železniški uradnik, in Vrbnjak Jožica, uradnica; Bikovšek Franc, tovarniški delavec, in Kleiderman Frida, tovarniška delavka; Bučar Janez, orožn. podnarednik, in Potisk Herta, šivilja; Vivod Božidar, nad-paznik proge, in Rataj Ljudmila, absolventka Trgovske akademije; Božič Viktor, predilec, in Kek Marjeta, predica; Petrovič Evald, tovarniški delavec, in Dietz Jožefa, tovarniška dealvka; Žafran Karl, posestniški sin, in Kržan Justina, predilka; Zavec Alojz, poljski delavec, in Mlinarič Alojzija, gospodinjska pomočnica.
m. Ljudska univerza. V ponedeljek, 13. febr., predava o znamenitih izkopaninah rimskih mest »Herkulnmum in Pompeji« na podlagi mnogih skioptičnih slik hr-vatski zgodovinar univ. prof. dr. G r g a N o v a k iz Zagreba. — V petek, 17. febr., je »Cankarjev večer«, predava dr. A. Slodnjak, recitira g. Ciril Debevec iz Ljubljane.
Zanimivosti
„C RO ATI A”
zavarovalna zfdruga
Ustanovljena leta 1884 po občini svob. in kralj, glavnega mesta Zagreba, je najstarejša domača zavarovalnica z izvrstnimi temelji. Doslej je izplačala razne odškodnine in zavarovane glavnice
nad četrt milijarde dinar jev
in je s tem nadomestila, oziroma ohranila toliko vrednost narodnega premoženja.
Croatia“ zavarov. zadruga
prevzema vse vrste življenjskih in elementarnih zavarovanj.
Obrnite se na GLAVNO ZASTOPSTVO »CROATIE« v Mariboru, Cankarjeva ulica št. 6.
m Slovensko obrtno društvo izreka iskreno zahvalo vsem, ki so prispevali k lepemu uspehu Obrtniškega plesa v Narodnem domu 1. febr. 1.1. Predvsem gre zahvala vsem, ki so nesebično in požrtvovalno sodelovali pri dekoraciji dvorane in pridno pomagali pri prireditvi sami. Najsrčnejše pa sc društvo zahvaljuje vsem številnim obiskovalcem, ki so šele kronali delo in položili pomemben kamen k zgradbi Obrtniškega doma.
m. Namesto venca na grob pok. šol. upravitelja Adolfa Poharja so darovali nastavljenci pisarn tvrdke Ehrlioh 140 dinarjev ter Milena Mihalič in Vladimir Pivko namesto venca na grob pokojni Jelisavi Jakopec 50 din Sokolu Maribor I.
m. Nesreča na žagi. Pri Zg. Kungoti se je hudo ponesreči! 25-ietni hlapec Josip Leskovar. Žaga mu je odrezala več prstov na levi roki. Ponesrečenec se zdravi v tukajšnji bolnišnici.
m. Tatovi posebne vrste. Že več dni prihajajo na policijo prijave o tatvinah medeninastih kljuk. Nafbrže isti tatovi pobirajo ponoči kljuke na različnih mestih Maribora.
m. Razgibanost na poHcIjl. Zadnje dni je na policiji zelo živahno. Na kriminalnem oddelku imajo dela preko glave in razjasnjujejo dve zelo zanimivi zadevici, o katerih pa v interesu preiskave za enkrat Še ne moremo poročati.
Bizerta — drugi Gibraltar
Tuniziji pripada prvovrstni pomen v francoskem imperiju, pretežno radi Bi-zerte, te čudovite ustvaritve francoskega duha. Oporišče, ležeče poleg rtiča Bo* na, namreč ovlada Sicilski pretok. Medtem ko Italija premore Mesinsko ožino za prevoz iz zapadnega dela proti vzhodnemu delu Sredozemskega morja, imajo ostali narodi za slično smer edino Sicilski pretok na razpolago. Ako bi polotok zavzel Bizerto, bi mogel zapreti plovbo po Sicilskem kanalu. Vsi narodi, katerim je do izkoriščanja tega morja, zlasti Anglija, bi morali biti Franciji hvaležni za to postojanko, ki bedi nad svobodo bro-darstva, za ta novi srednjemediteranski Gibraltar.
Francija je tukaj opravila velikansko vojaško delo. V okviru gričev je stalo globoko in varno jezero. Prerezavši Bi-zertsko zemeljsko ožino, so jezero spojili z morjem. Ta pretok hočejo od 10 m pod gladino s čiščenjem spraviti na koto — 12, torej poglobiti še za 2 m. Tako bodo mogli v preliv bodoči oklopniki vzorca Richelieu, nedavno splovljenega. Ta načrt, ki zahteva še nad 50 milijonov v proračunu za Bizerto 1. 1939., bo dokončan pred enotami po 35,000 ton.
Pred kanalom so zgradili dva nasipa pravokotno na obalo in zaščitni jez. Mor-
sko pročelje so zaščitili z modernimi stavbami, zlasti jeklenimi stolpči in topovi po 340 mm. Ob izhodu iz kanala (zaliv Ponty) so namestili gibljivo obrambo, sijajno postajo podmornikov, in nekoliko dalje — v Karubi — letališče (camp d’aviation aero-naval). Nasproti pa stoje obsežni podzemski parki za tekoče gorivo tako popolni, da Francija nima boljših.
Sredi jezera so postavili v Sidi-Abdal-Iahu vzorno orožarnico, povsem opremljeno ladjedelnico za popravljanje plovil. Dva jarina (basena) lahko sprejmeta največje oklopnice. Bolnišnica in umetno ognjarstvo (pyrotechnie) z zavarovanim strelivom izpopolnjujeta arsenal. Nobeno prekomorsko francosko delo ne vzbuja rojakom toliko narodnega ponosa kakor ta klasična pomorska celota, oblagodar-jena z izredno lego.
Spričo tega tvori Bizerta del francoskega telesa. Enodušno so tam prepričani, da se je ne sme nihče dotakniti. Tako jih prešinja zavest, da branijo svoj imperij in obenem ustrezajo mišljenju svojih zvestih Tunižanov. da spoštujejo vrhovno oblast in nezavisnost Nj. Vis. beja, hkratu pa se .tudi upirajo vsakemu poskusu sredozemne prevlade. A. D.
IZ AMERIŠKIH ŠOL
Viljem Tell je iznašel telefon.
Babilonski stolp je bil stolp, kjer je Imel Salamon svoje žene.
Gobe rastejo vedno samo na vlažnih tleh. Zato tudi imajo podobo dežnika.
Divjaki so ljudje, ki ne vedo, kaj je slabo, dokler jim tega ne pokažejo misijonarji.
Trust je velika tvrdka, ki upa, da se bodo posli v bližnji bodočnosti zboljšali.
Kaj je glavni vzrok ločitev? Zakon!
(The Boners Omnibus, New York.)
X Ali živali poznajo sebe v ogledalu?
Ravnatelj pariškega Zavoda za živalsko psihologijo je izvedel vrsto poizkusov, da bi ugotovil, ali divje zverine poznajo sebe v ogledalu, ker če bi bile tega sposobne, bi to pomenilo, da imajo predstavo o svojem »jazu«. Lev, v čigar kletki je bilo nameščeno veliko ogledalo, je sprva besno rjovel, pozneje pa je verjetno doumel, v čem je stvar in je začel delati različne zgibe, ki jih je z veliko napetostjo opazoval v zrcalu. Levinja je to spoznala še hitreje. Najboljše pa se je izkazala neka opica. Ta je uporabila ročno ogledalo v ta namen, da bi se prepričala, ali ni ostalo v njenih ustih po kosilu kaj hrane.
X Letošnjo pomlad bodo uvedli Madžari v vseh ženskih šolah kot obvezen predmet lažji vojaški pouk.
X Zveza francoskih knjigarnarjev si je letos izvolila namesto predsednika predsednico. To je prvikrat od njene ustano-
vitve. Predsednica je gospodična E. Chou-reaujeva.
X Nevarne roke v žepih. Kdor danes še hodi v Haifi z rokami v žepih, počne to na lastno odgovornost, in seveda na lastno nevarnost. Ta nevarnost pa ni majhna. Komandant osme britanske divizije, ki je zdaj posadka v Haifi, je izdal poseben proglas, v katerem svari pred to moško navado. Napadi in umori so namreč v mestu tako pogosti, da policija in vojaštvo neprestano nadzorujejo pešce, od katerih so posebno sumljivi tisti, ki nosijo roke v žepih, zaradi česar policija takoj sklepa, da imajo v žepu samokres. Komandant mesta je pozval vse moške, naj pomagajo vladnim organom na ta način, da bi ne nosili rok v žepih,
X Barvna inflacija. Programi velikih holIywoodskih podjetij za letošnje leto obsegajo 33 barvnih filmov, v čemer niso zaračunani risani filmi Walta Disneya in ostalih tvorcev grotesk, ki so danes že vse barvaste. Leta 1935. je bilo posnetih samo 3 milijone metrov barvastega filma,
1.	1936. se je to število podvojilo na 7 mil. metrov, a lani na 21 mil. metrov. Letos bodo izgotovili 30 milijonov metrov barvastega filma, tako da se je produkcija barvastega filma v štirih letih podesetori-la. Vzrok te rastoče produkcije je treba iskati v tehnični izpopolnitvi barvne filmske produkcije in njeni pocenitvi. Danes stane izdelek enega metra barvastega filma samo 15 do 20 centov.
Razno
NAKUP IN ZAMENJAVA
zlata. ur. verižic, prstanov in zobovja. M. Ilgeriev san, Maribor. Gosposka 15.	387
PONIKLANJE IN
POKROMANJE
vseh vrst predmetov, dobro in poceni pri »Ruda*. Maribor, Trstenjakova ul. 5. 988 »LUNA« STEZNIKI Vas napravijo vitke in elegant ne,, izdelujemo jih po meri tekom 6 ur. Najnovelši modeli modrčkov v veliki izbiri pri Luna«, Maribor, samo Glavni trg 24.	H37
SAM STE SVOJE SREČE KOVAČ!
Nudimo Vam priliko, da se izognete vsem neprilikam in težavam. Javite še danes Vaš naslov brezobvezno z znamko za odgovor na poštni predal
1.	Maribor.	1028
SETA
VLOŽEK
<Tje
n°9«, čevlje i" (l°®
PRIMA PREŠANO SENO
iq slamo v balah vedno v za, lpgL Ploj, Meljska c. 9. 839
SV. MARTIN P. VURBERGU
Gos‘ilna Kostajnšek. v nedeljo. 12. februarja, domača veselica z maškerado. 1054
MALI OGLASI
CENE MALIM OGLASOM: V malib oglasih stane vsaka beseda 50 par: najmanjša orlstoibitu za te oglase le din 6.—. Dražbe orekllcl doolsovanla Id ženltovaoiskl oglasi din I.— oo besedi. Natmaniti znesek ta te oglase le din 10.—. Debelo tiskan« besede k računalo dvolno Oglasni davek it enkratno obiavo znaša dlo Ž.~. Znesek ta male oglasr se olačnle tako) ort naročilu oziroma ca ie vooslatl v olsmu skuoai / naročilom ali oa oo ooštnl ooložnlci na čekovni račno St 11.409 Za vse pismene odgovore glede mallb oglasov se mora orlloilti znamka za 3 dlo
pozor:
Vsi stari kronski upokojenci, provizionisti, rentnerii in mi-loščinarji bivše Juž. želez, se Pozivajo, da bi se pri gospodu Keischlerju. Vrbanova ul. 12 (zdaj Pipuševa ul.) zelo nujno javili in člansko karto seboj prinesli. — Društvo. 1068
RADIOPOPRAVILA
najcenejše pri strokovnjaku I. Bezenšek, radiotehnik, Vetrinjska 17/1___________1097
ŽENINI!	NEVESTE!
Madrace, divane, kavče kupite solidno in poceni pri
oierbalu. Meljska 2.	1138
KROJI
Po meri in vsi modeli, priznano brezhibni, ažuriranje, entlanje, prešanje gumbov, Plisiranje najhitreje pri »Luna«. Maribor, samo Glavni trg 24.	1139
BRZOPODPLATA
znižane cene! Moški tom-planci in pete din 34.—, ženski din 24.—. Bctnavska c. 1. 1143
REDKA PRILIKA V centru Maribora dobi nameščena oseba za obresti stanovanje in hrano, katera Pcsodi stalno nameščenemu uradniku din 10—15.000 z me sečnim odplačevanjem po din 500.—. Nenameščena lahko Prevzame brezkonkurenčno Mstopsvo. eventualno dosmrtna oskrba. Ponudbe na upravo pod »Smo brez otroka.	1023
Vsi v soboto na
ORANŽNI VEČER
v dvorano »Papež«, Pobrežje^ Maske dobrodošle. Vabi gostilničarka.	1001
PUSTNO VESELICO
Priredi gostilna Žižek, Aleksandrova 11. Krčevina. Uni-,Qrma pustnh šem prisrčno vabljena. Se priporoča gostil-Olčarka.	1156
PREPRIČAJTE
se sami In rekli boste- da r«s zelo dobro vino toči gostilna ^Prešernova klet« v Gosposki ulici	1136
V nedeljo, 12. febr., ob 19 uri vsi v Gambrinovo na FRIZERSKI PLES 1101
CIGANSKA GODBA
^ira pri Plaucu, vsi na ples! 1141
Kupim
PRAZNE STEKLENICE
% litra in od Diva litra kupi drogerija Kanc. 1012
Kupim dobro ohranjen, globok
OTROŠKI VOZIČEK
Naslov v upravi Večernika, 1069
Kunim
ČESALNI STROJ
(Krempclmaschine). Naslov v »Pravi lista.	1070
Pradam
PISALNI STROJ
veliki '-Adler«, skoro nov. za polovično ceno prodam. Izve se v upravi »Večerni-ka«.	1000
MOŠKO KOLO
ugodno na prodal. Delavska 14, levo.	1067
PRODAM OMARO
(Schubladekasten), sobno kre denco in ogledalo. Aleksandrova c. 3-1. Štern, natakarica, pivovarna.	1044
Dobro ohranjen
OTROŠKI VOZIČEK na prodaj. Delavska 6. priti. 1059
KOLJE ZA DREVESA
sohe. prečnike, late in krajnike za vrtne ograje, suha bu kova drva, rezan in tesan les prodaja Gnilšek. Razlagova ul. 25.	1037
LEP OTROŠKI VOZIČEK
poceni na prodaj. Mlinska ul.
13.	pri hišniku.	1071
Prodam dobro ohranjen PLINSKI ŠTEDILNIK
Gregorčičeva 24/1.. levo. 1074
PRODAM
2 štedilnika. Enega za izzidat, en mizni, 1 šivalni stroj Pfafi poceni. Pobrežje. Gubčeva 46 1076
Poceni prodam
PIANINO
z lepim tonom- Sodna 25/111.,
12.	1078
MLADA NEMŠKA DOGA
čistokrven samec, se proda ugodno. Naslov v upravi lista 1086 _______________________
Rabljeno
kuhinjsko opremo
prodam. Ogleda i v mizarstvu Frančiškanska 12.________1092
POHIŠTVO
žimnice in razne stvari poceni na prodai. Kamniška 22. 1095
Prodam novi električni GONILNI MOTOR
za din 500, Ruška cesta 4. 1099
CEPLJENO TRSJE prvovrs no. Izredno močno ukoreninjeno, prodaja po primerni ceni Ivan Štuhec V Murščaku p. Slatina Radenci. 1108
LEPO STOJALO
za izložbo (alpaca), elegan-no, poceni na prodaj. Franc Kager, jermenar. Vetrinjska ulica.	1110
PLATO-VOZIČEK
močan, se poceni proda. — Aleksandrova c. 29.	1111
FORD AVTO
tovorni AA. nosilnost 2000 kg, generalno popravljen, se proda pri avtodelavnici Nikola Mišljenovič, Maribor. Aleksan d rova 57.	1120
PRODAM
kompletno ročno tkalno statev in 15 brisač, vse za 150 din. Priložite znamko za odgovor. Ponudbe pošljite na upravo »Večernika«	pod
»Lahko tkanje«.	1124
UGODNO PRODAM
novo zidano tristanovanjsko hišo na Ptujski cesti. Dobrova- Potrebno gotovine din
15.000,	drugo v obrokih. — Poizve se gosi Jelen. Tezno 1151
Prodam
ENOSTANOVANJSKO HIŠO
z velikim vrtom. Tezno, Pre šernova 12.____________1140
OTROŠKI VOZIČEK
moderen, zelo dobro ohranjen, naprodaj. Cvedična ulica 9*111.	1142
POZOR!
Dve modemi spalnici po znižani ceni naprodaj. Studenci, Aleksandrova 1.	1144
Vse
20 maske
Kristalin svila Lame svila Tul In čipke maske i. l d.
Tekstilana
Maribor, Gosposka uL 14
Posest
KRASNE PARCELE
sredi Teznega blizu kolodvora poceni naprodai. Vprašati Ptujska 87.	593
HIŠO
novo zidano, trisanovanjsko z vsemi pritiklinami, v zelo prometnem kraju blizu Kranja prodam radi preselitve za izredno ugodno ceno samo din 75.000. Angela Povh. Orehek 37. Stražišče pri Kra nlu.	1038
NOVA HIŠA
z gospodarskim poslopjem blizu cerkve in šole Dev. Marija Brezje 86 po ugodni ceni na prodaj._______________1055
Krasna
VOGALNA PARCELA
v S-udencih na prodaj. Vprašati Klaneček Ivan- Obrežna cesta 87.	1065
Lepa, sončna 4-stanovanjska ENONADSTROPNA VILA na prodaj. 4 minute od glavnega kolodvora. Naslov v upravi.	1082
A hiša
sefngedno proda. 2 sobi, kuhinja, zemlje 1800 m2. Dobrava 35. Vpraša se »Krčma Košar« ob Ptujski cesti. 1118
ENONADSTROPNICO
dvodružinsko blizu Tržaške ceste, potrebno din 30.000.
POSESTVA od 35.0000, mestne
HIŠE — VILE od 150.000, male hišice od
10.000	naprej.
GOSTILNE prodaja Rcalitetna pisarna, Maribor, Aleksandrova c. 33. 1106
Potrebujem lepo
UČENKO za boljšo tamburaško godbo. Pogoji:	hrana,	stanovanje,
250 din mesečne plače. Milan Pandurovič. kapelnik. Šibenik kav. Astorija.	652
Odda se
SOBA IN KUHINJA
v pritličju z vrtom. Malgajeva ulica št. 11, Pobrežje.
1057
MLADO DEKLE
zmožno slovenščine in nemščine dobi zaposlenje v bufe-tu. Naslov v upravi. 1091
FRIZERKO
samo prvovrstno in resno de lavko sprejmem s 1. marcem. Salon Kralj, Meljska cesta. 1094
VINIČAR
s štirimi delovnimi močmi se sprejme. Puh, Gregorčičeva 8/1.	1105
NOVOZGRADBA
2 sobi, kuhinja, vrt, 20.000. — VELIKA TRGOVSKA HIŠA
s trgovskim lekalom, 8 sob, dobra točka, 70.000. — Delež velike
TRGOVSKE HIŠE
se poceni proda. — Izvanred-na prilika
GOSTILNA mesečni promet 4u.00u se proda za 23.000. Vinogradno POSESTVO 15 oralov, pri Mariboru,
90.000.	— Posredovalnica »RAPID«
Maribor, Gosposka ulica 28. 1129
SLUŽKINJA
za vsa hišna dela. ki zna tudi kuhati, se sprejme. Naslov v upravi lisfa.	1109
DVOSTANOVANJSKA HIŠA
z velikim vrtom in s.udencem v Pobrežju naprodai. Naslov v upravi.	1152
NOVA HIŠICA
se ugodno proda. Vpraša se pekarna Began, Zg. Radvanje.	1153
HIŠA
z vrtom in sadonosnikom (4200 m5) v sredi trga Sv. Lovrenc na Pohorju, jako pri merna za upokojenca ali obrt nika, v neposredni bližini lep doraščen gozd (8700 m8)* se proda skupaj, ali tudi samo hiša z vrtom in sadonosnikom Naslov:	Franc Šegula, Sv.
Lovrenc iia Poli., št. 65. 1155
MAJHNO POSESTVO
zidana hiša z velikim vrtom ,in dve njivi v bližini Maribora $e prodajo. Din 10.000 vknjiženo. Naslov v upravi lista.	1135
Službo dobi
UČENEC
s primerno šolsko izobrazbo se takoj sprejme. Cela oskrba v hiši. Trgovina z mešanim blagom Rižnik, Košaki pri Mariboru.	1002
STAVBENO PARCELO
v mestu prodam. Pismene ponudbe pod »Lepa lega« na upravo.	1072
POHIŠTVO
V poljubnih barvah šperane spalnice zelo ugodno radi pomanjkanja prosiorov na prodaj pri mizarstvu Verzel Tlojz. Pipuševa 3.	1133
NOVA HIŠA
s 3 sobami in kuhinio za din
52.000	se proda. Go ovine potrebno 30.000. Gubčeva 46, Pobrežje.	1077
Proda se
DVOSTANOVANJSKA HIŠA
podpletena* primerna za vsa-Ko obrt. z gospodarsk. poslop jem, vodnjakom, z lepim vr-om, ki »e nasajen z brajdami in drevjem samo 42.000 din, gotovine potrebno 10.000 din. Vpraša se mizarstvo Ko larič, za gost Sever, Tezno. 1150
LEPO STAVBIŠCE
na prodaj v S’udencih. zače-'ek Sokolske in Jurčičeve ul. Vprašati Karažiner. Praprot-irkova til. 8. Krčevina. 1081
PARCELO
prodam pri Ptujski cesti, 15 minut od kolodvora, proti pla čilu ali na obroke. Kurllniška ni. 3.	 1104
Prodam masivno zidano, 10 let davka pros‘o enonadstrop
no
I 5-STANOVANJSKO hišo
Dri Rapidovem igrišču, letni 1 donos 16.500. Vprašati Maribor- Stritarjeva ul. 18.	1117
SPREJ 2M UČENCA
za modno trgovino, mesto Maribor. Naslov v upravi li-
sta._______________________1026
Spretno, čisto
DEKLE
vešča nikollko kuhe, ki ima veselje do samostojnega gospodinjstva se išče. Naslov v upravi.	1034
FRIZERKA
dobra moč, za stalno mesto se sprejme. Ponudbe na upravo pod »Prvorazredna frizer-ka«.	_	 1053
učenko’
za čevlj. zgornje dele sprejme z oskrbo Gregorc. Aleksandrova 55.	1066
DEKLE ZA VSE
ki zna nekaj kuhati in je že bilo v večjih boljših družinah, se išče._ Cankarjeva 14, viso-kopritličje desno, vrata 3. 1079
Mesto
ŠIVILJSKE VAJENKE
iščem; imam že dve leti učne dobe. Vprašati Čeh. Erjavčeva 14.	1089
IŠČEM SLUGO
za takoj za lahko delo, kateri je zmožen kavcije. Ima lahko tudi stanovanje in hra-pismene ponudbe na upravo »Večernika« pod Stalno delo«.	1113
Sprejme se pridno, pošteno in veselo
DEKLE OD 15 LET staro k dveletnemu otroku. Dekle mora znati perfektno nemški v svrho učenia otroka nemškega jezika. Drofenik, m!in, Poljčane.	1126
Za nakup trgovske in gostilniške hiše potrebujem KOMPANJONA z din 55.000. Mesečni promet
45.000.	Izčrpne ponudbe pod Zlata jama« na upravo lis.a.
VAJENEC
se sprejme za soboslikarsko in pleskarsko obrt. Vprašati Jenkova 9. Tezno Pri Mariboru.	1128
VRTNARJA
za zelenjadni vrt na Polskavi rabim tedensko za eden ali dva dni. Pismene ponudbe na Blažič, poš.no ležeče Prager sko.	1132
DEKLE
za vsa hišna dela. in zmožna nekaj kuhe se sprcime v gostilno. Pomidbe nod rPrid-na« na upravo.	1148
Službo Ište
PERICA
vzame perilo na dom ali gre
prat v hišo. Kramberger, Delavska 10.	1088
DOBRA ŠIVILJA
išče nameščenja. Naslov upravi.	1107
Sobo Išle
SOBO S ŠTEDILNIKOM iščem. Ponudbe na upravo pod »Levi breg Drave«. 1075
Gospod v državni službi išče OPREMLJENO SOBO z vso oskrbo. Dopise na upravo pod »Plačam vnaprej«. 1114
Sobo odda
Oddam lepo
OPREMLJEN KABINET
Koseskega ul. 35.	981
LEPA SONČNA SOBA
s posebnim vhodom se odda. Koroščeva 2/1., desno, vrata
3.	1087
OPREMLJENA SOBA
s posebnim vhodom se odda. Gregorčičeva ul. 8/11._1090
OPREMLJENA SOBA
s posebnim vhodom se odda s 1. marcem. Me.elkova 21. 1125
Dva mirna človeka iščeta v mirni hiši
SOBO IN KUHINJO s 1. aprilom. Naslov oddajte v upravi »Večernika«. 1025
Lepo
OPREMLJENO SOBO
separirano. oddam. Ciril-Me-todova 12, pritličje, levo.
1157
SOBO
s kopalnico v centru 15. II oddam. Naslov v upravi.
1149
Stanovanje
Odda se
ENOSOBNO STANOVANJE
z vrtom vred din 160, ob postaji Limbuš 112 (Trojner). 1058
GOSPODIČNA
se sprejme na stanovanje. Mlinska_ulica 11, Kristl. 1073
Separirano, veliko
STANOVANJE
v sredini mesta z vsem potrebnim je poceni za odda d s 1. marcem. Naslov v upravi Večernika.	1083
STANOVANJE
se odda. Gregorčičeva 22, Studenca.______________ 1085
Sprejmejo se
DVE GOSPODIČNI na hrano in stanovanje za din 350 s 15. februarjem. Ruška ces a 4.	1100
DVA GOSPODA
sprejmem na hrano in stanovanje. Aleksandrova 43. Studenci.	1102
Dijak ali dijaklnla se vzame V CELO OSKRBO
Magdalenska 39.	1115
Prodam lepo ^STANOVANJSKO HIŠO
pri *Rapidovem» igrišču. Naslov pove Divjak. Frankopa-nova 35.	849
DAM STANOVANJE
onemu moškemu, ki mi pazi na telefoni v moji odsotnosti. Vpraša se Vrtna 17. Belak. 1156
V nalem
GOSTILNA DOBROIDOCA
v mestu ali na deželi, najraje proti Koroškemu se vzame zdaj ali pozneje v najem. Ponudbe pod »Mala družina« na upravo.___________  1030
MANJŠA GOSTILNA
v Studencih se da takoj v najem. Naslov v upravi. 1064
V NAJEM
vzamem posestvo ali hišo z večjim vriom v Mariboru ali okolici. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Najem«. 1147
lokal
LOKAL
v Mariboru za krojaško delavnico iščem in tudi odkupim ter sprejmem družabnika z nekaj gotovine. Jamčim s hišo. Naslov v upravi. 1116
Znanla želi
Oddam
OPREMLJENO SOBO
fakoj. Jenkova 6. tik Glavn. trga.	1098
SOBA S ŠTEDILNIKOM
se odda s 1. marcem. Koseskega 22.	1103
PODURADNIK
srednih let z lastno hišo, stalno državno službo išče gr-spodično, šiviljo, staro od 2t> let naprej, lepe zunanjosti, z nekaj preraoženia. Ponud na oglasni oddelek Večernil. pod šifro »Pomlad«. 10£
MARIBORSKA TISKARNA d. d.
VODIL NO r I S K AR S K O PODJETJE SEVERNE SLOVENIJE POSTREŽEMO HITRO. DOBRO IN RO NIZKIH CENAH
TELEFON 25-67. 25-««. 23-6®
MARIBOR
KOPALIŠKA ULICA 6
I
Telefon 25-45
dobite v veliki izbiri v
Maribor, Aleksandrova cesta 13
jam
za
uporabi <aite
zimsko_______
škropljene:
Avenarius : Dendrin Avenarius : Ncodendrin Avenarius : Mizdrin izključna prodaja z^ Jugoslavijo:
PETAR J. MIOVIC, MARIBOR
prodaja na drobno:
KEM1NDUSTRIJA, Maribor, Aleksandrova 44
Kolesa
različnih znamk proda poceni »n na mesečne obroke
& din 100'-
mehanik
DRAKSLER
Vetrinjska ulica 11
KOCIS PETER
Voiainiika ulica 7 SploSno kolarstvo
Izdelujem in popravljam vse predmete spadajoče v to stroko.
KoroSec Franio	ib
mizar v Mariboru,	||
kj vodi svojo splošno priznano mizarsko podjetje pod tvrd-idnim imenom »EFKA« v Frančiškanski ulici 12 • Kopališki 11, tem potom vljudno naznanja cen j. občinstvu, da je odprl k obstoječi specialni delavnici tudi
LASTNO ZALOGO STANOVANJSKIH OPREM v h!Ši Trgovskega doma (Pregrad), vhod iz Cafove ulice.
Vodil bode tudi vse k temu spadajoče dopolnilne predmete. I kakor otomane, kauče, stole itd. Kljub prvovrstni in trpežni izdelavi Vam nudi vse predmete po skrajno nizkih in konkurenčnih dnevnih cenah. Oglejte si blago neobvezno v trgovini samL Se priporoča za cenjeno zaupanje ih naročila.
1093	Korošec	1.	r.
Jab us za Jabolčnik
Ako boste imeli pijače za domačo potrebo premalo, ali če je Vaš sadjevec kisel, pri vsem si lahko pomagate, ako naročite priznano snov »JABLUS«, iz katere napravite izvrsten jabolčnik ali hruševec tudi brez naravnega sadjevca ali vina. S poštnino stane 50 litrov din 39.50, 75 litrov din 53.—, 100 litrov din 69.—, 150 litrov din 82.—. Na stotine pohvalnih pisem.	1119
Glavno zastopstvo FRANC RENIER, PODČETRTEK.
Ženini in neveste
Od vagonske pošiljke šivalnih strojev »VERITAS« nam je ostalo še 20 komadov. Nudimo Vam izredno priliko, da si nabavite šivalni stroj po neverjetno nizki ceni!
J. GUSTINČIČ, MARIBOR, TATTENBACHOVA ULICA 14.
IX I 3819-38
pomladanske novosti v konfekciji
i
'naJnjjjp jchsr xoxccLunoJt/vuJv
ITLOOOC,
VkoLoa/ifen. jji.19
M
furnirana in pleskane, moderne
oblike, na boljše izdelave po zelo
ugodni ceni na prodaj
Ivan Klančnik, Maribor, Mejna uL6, tel. 23-19
Prvovrstno kosovno apno
porabno tudi zlasti
v kemične svrhe
dobavljajo v vagonskih pošiljkah
apnenice Ant. Birolta v Kresnicah
Cene konkurenčne 1300	Pisarna
Ant. Birolla, Ljubljana, Dalmatinova 10
Heueste!
Ugoden nakup svile, kr ep - saten od
2T- din
dalje dobite pri
Trpinu
MARIBOR 848 Vetrinjska ni. 15
Dražbeni oklic
Dne 13. marca 1939 ob 11. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin:
zemljiška knjiga: Šomat, vi. št. 418. cenilna vrednost: 1. din 38.610.20,
2. din 3.104.—. vrednost pritiklin: din 6.300.—, katera vrednost je že upoštevana pri cenilni vrednosti zemljišča, najmanjši ponudek: din 27.809.32.
sodišču
iih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Okrasno sodišče v Mariboru, odd. IX.,
dne 9. januarja 1939.	1056
Ka.orii 5150-5450
KURIVA________________________
Zaloga visokovrednega pečovniškega premoga za hišno in industrijsko kurjavo. — Premog sortiran in brez duha. Zastopstvo rudarske družbe „BOHEMIJA* v Celju.
Na zalogi prima bukova drva in kolobarji. Cene znižane!
Maribor, Kopališka 8
LIPSKI POMLADNI SEJEM 1939
ZAČETEK: 5. MARCA 60% POPUST NA NEMŠKIH
Železnicah, znatni, popusti V DRUGIH DRŽAVAH
Vsa pojasnila dajejo: ZVANIČNI BIRO LAJPC1ŠKOG SAJMA
Beograd — Knez Miha]love 33*L,
in častni zastopniki: JOS. BEZJAK — MARIBOR
Gosposka ulica 25 — Telefon 20-97
ING. G. TONNIES, LJUBLJANA
Tyrieva 33 - Telefon 27-62
JUGOSLAVIJA
naivečia domača delniška zavarovalna družba
zavaruje: življenje, požar, avtomobile, vlomsko tatvino, jamstvo, nezgode, transport, steklo, točo in živino.
Lastne palače in zgradbe v Ljubljani, Aleksandrova cesta 11 in Gosposvetska cesta 4 in nadalje v Beogradu, Zagrebu, Osijeku in Petrovgradu. Ravnateljstva v Ljubljani, Beogradu, Zagrebu, Osijeku, Novem Sadu, Petrovgradu, Sarajevu in Splitu.
Podružnice in ekspoziture v vseh večjih krajih — zastopstva po vsej državi.
Pojasnila daje	 ...___
RAVNATELJSTVO ZA DRAVSKO BANOVINO V LJUBLJANI, Tyrševa cesta 15, podružnica v Mariboru in krajevna zastopstva.
Centrala: MARIBOR	'sioniukc*	uuče
RANILNICA
DRAVSKE BANOVINE MARIBOR
mM HUM oloilM dmmarj*. kmr Immtl xm Wo>« prt 1.1 hrmmllmltl Dimka mnoiiiH » cmlim Mroiim pnmoitn|«m m z no IWQ|P dmvimo woj)o — — H r m ni In I ta litri«)« »M » dminia Btroko »p.dajož. polje tožno m kulani n o
Sprejema	Podružnica: CELJE	toiSangr1
Izdaja in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tisku Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. — Oglasi po ceniku. — Rokopisi be o« vračajo. — Uredništvo in uprava: Maribor« Kopališka ulica 6. — Telefon uredništva štev. 25-67 in oprave štev. 28-67. — Poštni Čekovni račun štev. 11. 409.