St. 15.
Y Gorici, dne 8. aprila 1892.
Tečaj IV.
-t
-K
„Nova Soča“
izhaja vsak petek o poldne in veljA. s prilogo ..Gospodarski List" vreil po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana:
Vse leto .... gld. 4-40,
Pol leta ....	„	2'20,
Četrt leta ....	„	1*10.
Za tuje dežele toliko več, kolikor je večja poštnina.
Delavcem in drugim manj premožnim novim naročnikom naročnino znižamo. ako se oglase pri npravništvu.
..Gospodarski List11 izhaja in se prilaga vsak drugi in zadnji petek meseca. Kedarje v petek praznik, izideta lista že v četrtek.
Uredništvi> in upravniUvo je v Mar-zinijevi hiši, Via del Mercato št. 12, II.
A
r
Oznanila
in „poslanice" plačajo se •*" petit-vrsto:
8 kr., če se tiskaj
7
’ n n n	>?
H
« ii	n	«
je
Večkrat — po pogodbi, črke po prostoru.
Posamične številke dobivajo se v pro-dajalnici O. Likarja in v tobakarnah v Nunski in šolski ulici po 8 kr.
Dopisi pošiljajo naj se uredništvu, naročnina in reklamacije pa npravništvu „Nove Soče11. — Neplačanih pisem uredništvo ne sprejema.
Rokopisi se ne vračajo.
J..
Shod v Dornbergu.
Po shodu na Goričici pri Reli k n dne 25 marca, o katerem smo obširno poročali v zadnji številki, nastalo je deževno vreme, ki je za potrebo napojilo žejno naravo. Za naznanjeni ljudski shod v Dornbergu dne 3. t. m. smo pa zopet dobili prijeten in topel spomladanski dan, ki je privabil mnogo občinstva iz raznih krajev Vipavske doline v prijazni Dornberg. Naš državni poslanec dr. Anton Gregorčič je bil sprejet ob dohodu z viharnimi živio-klici.
Shod se je vršil 2V2 uri. Prostorna šolska soba je bila natlačena; našteli smo okoli 210 mož. Shod pozdravi
gosp. Ferd. Peroci
v imenu dornberškega županstva tei zalivali navzoče, ki so prišli v tako obilnem številu, kar je dokaz, da se zanimajo za upra-šanja, ki se bodo pri shodu razpravljala. Vlada ni poslala svojega zastopnika, kar spričuje da nam zaupa. Venec našemu shodu pa je položil naš deželni in državni poslanec veleč. gosp. dr. Anton Gregorčič, kateremu naj še posebej velja naš ^ udani Pozdrav. (Shod mu zakliče trikratni gromoviti „živio!“). Na dnevnem redu bo razgovor o uravnavi Vipave in o železnici po Vipavski dolini do Gorice. Predno pa preidemo k dnevnemu redu, izvolita naj se predsednik in zapisnikar.
Izvoljena sta bila soglasno gosp. Ferd. Peroci predsednikom, gosp. Jož. Pavlica pa zapisnikarjem, ki se zahvalita za izkazano zaupanje in čast.
Predsednik Peroci govori na to jako obširno o škodah, katere uzroča Vipava. Kdor bi le od daleč gledal to vodo. ki tako leno teče, rekel bi, da ne more delati nika-ke škode. Ako bi si jo pa malo natančneje ogledal, zapazil bi, kako veliko škodo dela ! posestnikom ob svojih bregovih. Uzrok je iskati pa uprav v njenem lenobnem teku; ako bi bila njena struga bolj odprta, da bi voda hitreje odtekala, bi ne delala tolikih škod. Zdi se, da Vipava na nekaterih krajih stoji; ker je pa ob bregovih sama lahka zemlja, katero voda izpodmiva in odnaša, zato je škoda leto za letom zares ogromna.
Govornik našteva nekatere škode, katere je naredila Vipava v zadnjih treh letih pri Dornbergu v dolžini 300 sežnjev. Pri-seženi cenilci so določili to škodo najmanj V znesku 3080 gld. Koliko škode je bilo poprej, koliko je še bo, ako se Vipava ne uravna!
Čuditi se je, da do danes nismo še nič storili za uravnavo; vendar pa smo se zganili, da se združimo za skupno prošnjo do visoke vlade za podporo, katero prej ali slej tudi dobimo. Toda prizadeti posestniki in naša županstva bodo morali tudi pripomoči k temu delu, ki ne bo preveč drago. Vipava teče semtertje kot kača, da je včasih mogoč le kratek prerezek, pa bi se močno skrajšal njen tek, da bi voda hitreje odtekala. Da pa dosežemo ta namen, moramo se obrniti z utemeljenimi prošnjami do raznih merodajnih krogov; zato predlagam (čita):
„Naprosita naj se poljedelsko in notranje ministerstvo, da se zaukažejo izvršiti na državne stroške vse priprave za uravnavo Vipavinega toka. Deželni zbor pa naj se naprosi, da ta sklep podpira."
Govornik prosi na to, naj bi tudi drugi udeleženci shoda naznanili škode, katere je naredila Vipava. Oglasi se Jož. S i 11 i-goj iz Dornberga in pravi, da njegova škoda znaša najmanj 300 gld., ne pa samo 150 gld., kakor je omenil g. Peroci. — Janez Got ar pravi, da mu je Vipava naredila v zadnjem času okoli 200 gld. škode. — .lož. Vižintin tudi iz Dornberga naznani več škod, namreč: za cerkev sv. Lovrenca 180 gld., za Franca Rojca staršega 100 gld., za Fr. R. mlajšega 50 gld., za Slejka 100, za Ant. Saksido 60 gld. — Franc Žrjal iz Brji pravi, da je Vipava naredila od Brji do Dornberga v zadnjih treh letih najmanj za 5.000 gld. škode. Natančne-je podatke da odseku, ki bo delal prošnje za uravnavo te vode. — Vinko Gregorič iz Prvačine pov6, da je Vipava odnesla našemu državnemu poslancu Alfredu grofu Covoniui-ju čez 30 njiv, njemu pav njiv,
a tudi mnogim drugim sosedom je naredila velike škode, katere se naznanijo bolj podrobno odseku. — Dornberški župan naznani razne škode, kakor: Antonu Vodopivcu je odnesla 3/4 njive, Janezu Kavčiču 1 /2 njive, Antonu Makucu '2 njive, Jožefu Furlanu xj2 njive itd. — Alojzij Mer-molja iz Batuj pravi, da mu je voda naredila v zadnjih letih čez 1000 gld. škode.
— Fr. Saksida od Saksidov naznani več škod; vrhu tega, pravi, Vipava o povodnjih poplavlja ves gnoj z njiv. — Učitelj Lasič pravi, da med prvaškim mostom in Biljami naredi vsako leto od 2000 — 3000 gld. škode. Le pri Lasičevili je v zadnjih letih odnesla štiri njive sveta. Takih škod je premnogo, da jih ni mogoče na shodu našteti, zlasti, ker mnogih poškodovancev ni navzočih. Da bi se pa vse škode kolikor mogoče natančno dognale, predlaga: Vsaka občina naj po svojih cenilcih preračuni škodo, katero naznani odseku. (Ta predlog je bil soglasno sprejet.)
— Franc Bavčar iz Sela pripoveduje, kako ogromne škode dela Vipava selskemu polju, katero v zadnjih 20 letih velikokrat poplavi; večkrat poplavi klajo, turšico in druge pridelke, da nimajo nikake veljave več. Škodo ceni po par tisočakov na leto.
— Janez Leban iz Črnič pravi, da prav veliko škodo delata tudi hudournika Konjščak in Vrtovinšček, ki valita silno kamenje na polje, včasih do 50 kvintalov težko. Lani je njemu samemu v y4 ure zasul polje ter naredil mu za 1000 gld. škode. Tudi Batuj-cem je hudournik o belem dnevu cele njive zasul. Med Tabrom in Črničami se vedno več sveta vali v potok.
G. Jož. Pavlica omeni, naj se izvoli poseben odsek, ki poizve za vse take škode in ki potem poda državnemu zboru in mi-nisterstvom utemeljene prošnje, za uravnavo Vipave in njenih dotokov.
Predsednik Peroci pove, da je neki Dornberžan kupil pred nekaj leti kos sveta za 1600 gld., ki pa danes ni več 200 gld. vreden. Navzoči Dornberžani pritrjujejo, da je res takč. — Na to se oglasi k besedi državni poslanec
dr. Anton Gregorčič,
ki obširno razpravlja o vodnih delili in podjetjih na Goriškem. Glavne misli so te-le:
Očividna je ogromna škoda, katero dela Vipava; udeleženci tega shoda so že sami navedli premnoge škode. Toda vsi so pripovedali le o škodah v zadnjih par letih, a mnogih posestnikov, katerim voda tudi odplavlja svet, pri shodu niti ni, da bi i oni razodeli svoje tožbe proti Vipavi ; zato je škoda še mnogo večja nego se je pri tem shodu opisala. Gosp. Janez Leban iz Črnič je prav omenil, da tudi hudourniki, ki se iztekajo v Vipavo, delajo velike škode.
— Čudno je, da do dandanes se ni še nič storilo, da bi se te škode preprečile ali vsaj omejile. Ljudstvo se je gotovo razgo-varjalo in potoževalo o takih nesrečah, pa storilo ni ničesa, ker uravnava bi vsekakor toliko stala, da posamičnikom ni inogoče niti misliti na enaka podjetja. — To ve prav dobro tudi vlada. Zato se je sklenil pred osmimi leti zakon, po katerem morate prizadetim občinam pomagati država in dežela. Tudi mi se lahko zatečemo pod varstvo tega zakona in gotovi smemo biti, da prej ali slej dosežemo svoj namen. Ko se uravnuje kaka voda, treba je včasih odkupiti mnogo sveta, mlinov, žag itd. Za pogodbe in odpise določene so visoke pristojbine, a v takem slučaju se nič ne plača. Ta določba pride v prid gotovo tudi nam.
Govornik poda več izgledov, kako se z državno in deželno pomočjo izvršujejo ogromna vodna dela, ki stanejo na stoti-soče in milijone. Poda obširno podobo o znanem „Agro monfalconese“, ki je bilo spočetka cenjeno 956.000 gld. Ker tržiška ravan navadno trpi ysled suše in so radi tega slabše letine nego bi bile, ako bi ta-mošnja polja imela dosti mokrote, zato hote napojiti to ravan z vodotoki od Soče pri Zagradu do Tržiča. Država je^ dala 2/5 te svote kot podporo, katere vračati ni treba; od dežele se je zahtevala enaka svota kot posojilo po 2%, katero bi tamošnji prebivalci morali vrniti v 50 letih, a prebivalci bi morali zložiti le Vb cenjene svote. Po novih načrtih pa so stroški preračunjeui na poldrugi milijon goldinarjev, kar je vse sodelujoče činitelje (faktorje) nekako opla-
šilo, da še zdaj ne vemo, ali se izvrši to ogromno delo ali ne.
Drugo veliko vodno delo se bo všilo pri izlivu Tera v Sočo. Furlani so nekoliko let prosili in drezali, da so konečno dosegli letos od države pet let po 10.000 gld., od dežele pa po 1.000 gld. podpore. — Furlani so praktični ljudje ; vedno in vedno upijejo, kako slabo se jim godi, dokler po navadi ne dobe tudi ušes, ki poslušajo in uslišijo njih tožbe. Mi Slovenci smo pa ponižni in potrpežljivi, da molčimo, trpimo in ničesa ne dobimo. Če drugi prosijo, moledujejo in drezajo, zakaj bi mi ne poskušali ? Državna zakladnica je tudi za nas, kakor za druge,
Gospod poslanec govori dalje v ljubljanskem barju (močvirju), koliko škode J? že uzročil in koliko so se Kranjci že prizadejali, da bi ga korenito izsušili. V novejšem času so dosegli, da je vlada poslala državne inženirje, ki so naredili potrebne načrte za uravnavo Ljubljanice in izsušenje ljubljanskega barja; ta dela so stala okoli 25.000 gld. Inženirji so prera-čunili, da bodo vsa dela stala čez milijon gld.; od države je zagotovljena podpora do polovice cenjenega zneska. — Kranjci že več časa prosijo in drezajo, da bi se uravnali reki Mirna in Vipava, kolikor je je na kranjskih tleh. Naredili so tudi že načrte, katerih pa vlada ni odobrila ter vrnila jih deželnemu odboru v prenaredbo. Ko deželni odbor kranjski ugodi vladinim zahtevam, upati je, da tudi za uravnavo imenovnih rek dobe Kranjci izdatno državno podporo.
Kakor delajo drugod, poskušajmo tudi mi. Zganimo se, govorimo, prosimo, drezajmo, morebiti vendarle pridemo do svojega namena. Toda prav gotovo poteče še mnogo vode v Sočo, predno se uresničijo naše vroče želje. — Ker bi pa že načrti mnogo stali, bilo bi prav, ako bi naprosili vlado, naj bi ukazala na državne stroške narediti vse potrebne načrte. Merodajni dunajski krogi so govorniku skoro že obljubili, da se to zgodi — a prositi je treba, ker vlada na svojo roko ne začne takega dela. Potrebno je, da bi se podala vladi prošnja, v kateri bi bile opisane škode, katere uzro-čuje Vipavin tok, in s katero bi se naprosila, da bi po državnih inženirjih napravila potrebne načrte za uravnavo te vode. Taka prošnja bi vlado vspodbudila, da bi dala sama natančno preceniti škode ter izdelati načrte za uravnavo. Da bo taka prošnja prej ali slej uslišana, je zagotovljeno, ako ostanejo omenjeni krogi pri dani besedi, o čemer ni dvomiti, kajti tudi njim ne more biti ravnodušno, ali gospodari v posamičnih deželah blagostanje ali revščina. Ako bi Vipava odnašala čedalje več rodovitnega svetd, da bi posestniki ubožali, kdo bo redil njih otroke, od kod dobi potem država da\die, ki ji danes dohajajo? — Pa tudi deželnemu zboru naj bi se podala posebna prošnja, da bi podpiral pri visoki vladi prošnje današnjega shoda,
*
* *
To s« glavne misli iz govora veleč. g. dr. Gregorčiča. Predsednik Peroci zahvali gospoda poslanca za njegov poučen in vspodbudeu govor, na kar zadoni iz vseh grl viharen: „živio 1“ Na to stavi razne predloge na glasovanje; sprejeti so bili soglasno.
*
* *
Preide se k drugi točki dnevnega reda, t. j. k razgovoru o vipavski železnici. Predsednik Peroci pravi, da o tem važnem uprašanju za celo Vipavsko dolino se je že trikrat razgovaljal shod pri Rebku, zato je vsem udeležencem več ali manj znano. Dne 25. marca se je pa še posebno obširno razpravljalo o tem predmetu, kar je objavila zadnja »Nova Soča“. Da pa to uprašanje pokličemo nekoliko bolje v spomin, prečitati hočem glavne misli iz govora našega deželnega in državnega poslanca veleč, g. dr. A. Gregorčiča.
Ko je predsednik prečital oni odstavek iz „Nove Soče“, ponovi raznovrstne razloge, ki govor6 za to železnico. Dalje govori o visoki vožnini na južni železnici, da mnogokrat stane vožnja iz Gorice na Dunaj več nego stane blago ; vrhu tega sadje več trpi iz Dornberga v Gorico nego po železnici iz Gorice na Dunaj, Zat6 moramo sadje cen6
prodajati. Ako bi imeli železnico, prišlo bi blago ceneje in dobro ohranjeno na Dunaj ali kamorkoli na sever, radi česar bi ga lože in draže prodajali. Trta nam vedno bolj odreka, grozi nam celo trtna uš; zato bo treba iskati nadomestila, katero dobimo v umnem sadjarstvu. Ako pa bomo svoje sadje hitro in drago prodajali, pride blagostanje v našo dolino. Pa tudi svoja vina, ako nam ostanejo, bomo lože in draže prodajali, ko bo dograjena vipavska železnica. V piej-šnjih časih so Kranjci prihajali na Vipavsko kupavat vino; zdaj pa, od kar je železnica po Istri, hodijo le tje doli, k nam pa ne.
-— Nekateri vozniki se boje, da bi zgubili zaslužek, ko bi dobili železnico po Vipavski dolini. Toda kakošni so taki zaslužki?! Kar voznik zasluži, sproti pusti na cesti, doma pa pogrešajo delavca, žival in gnoj. Ali bi ne bilo bolje, ako bi dom;i delal z živino vred na poljih ? Taki pomisleki proti železnici so torej ničevi! — Na to ponovi sklepe shoda pri Rebku ter še posebno poudarja, da bi se deželna podpora za furlansko železnico smela dovoliti le pogojno, ako se tudi vipavski železnici zagotovi vsaj tolika podpora. Predsednik predlaga, naj se shod pridruži vsem sklepom shoda pri Rebku. Zgodi se.
Na to se oglasi gospod
Vinko Gregorič
in predlaga :
^Dornberški shod izvoli odsek treh udov iz dolnje Vipavske doline, kateri naj se pridruži izvoljenemu odseku pri Rebku, kar se tiče železnice po Vipavski dolini, in sicer v zadevah, ki bi se. tikale njenega spodnjega dela, namreč v županijah in občinah go;'iškega okraja. — Isti odsek prevzame nalogo v zadevah uravnave Vipave in naj povabi prejšnji odsek k sodelovanju. Zbira naj podatke, s katerimi utemelji peticije do deželnega in državnega zbora, do poljedelskega in notranjega ministerstva, da bi se naša Vipava uravnala in da bi se s tem odvrnile nesreče, katere nam dela njen tok“.
Janez Leban iz Grnič se ujema s tem predlogom. Dostavlja pa, naj bi odsek, kateri bo sestavljal peticije za železnico, posebno poudarjal, da železnica bo državi v veliko korist, ker v Lokavcu in Ajdovščini ima erar premnogo vsakovrstnega lesu.
Franc Bavčar iz Sela nasvetuje, naj bi odsek preiskal tudi gonilne moči, katere imamo na Vipavi (mline, žage . . .), ker prihodnja železnica bo imela od njih mnogo vožnje. To treba v peticijah poudarjati.
(Predsednik prečita došli dve pismi, s katerima gg. Casagrande in pesnik Simon Gregorčič naznanjata, da se tega shoda nista mogla osebno udeležiti, da mu pa z vso dušo’ želita obilo uspeha. Ko je shod čul im6 našega slovečega pesnika, zaklical mu je viharen »živio!“)
Na to govori zopet deželni in državni poslanec
dr. Anion Gregorčič
o železnicah, katere že imamo v deželi, in pa o tistih, o katerih se je v zadnjih letih govorilo. Ako bi vlada imela pred očmi splošni blagor, bi gotovo gosteje sejala železnice nego se to godi. Trgovina in obrtni ja ne more cvesti brez razvitega prometa. V tem oziru smo pa jako na slabem, ker edino južna železijica gre v kratkem delu po go-riških tleli; ta železnica je tudi med najdražjimi v državi.
Za povzdigo trgovine in obrtnije priporoča se v prvi vrsti p redels k a železnica, ker vezala bi z najkrajšo črto bogate severne dežele z Jadranskim morjem. Tudi Vipavski dolini bi koristila, ker bi se potem po tej železnici vozilo sadje in vino v severne kraje, ne pa po predragi južni železnici, kakor je poprej omenjal predsednik Peroci. — Vojaške oblastnije so bile spočetka za njo,' potem pa odločno proti nji, kar so še dandanes. — Na to govori o železnici po Vipavski dolini ter pojasni njeno zgodovino. Naposled pravi, da je shod pri Rebku dobro sklenil, da opozori vlado in razna zastopstva na vipavsko železnico. Mnogotere, večkrat ogromne podpore so se prosile v imenu cele dežele, a vse so šle v Furlanijo. Mi pa povejmo, da Goriško ne sega le od Tržiča do Cervinjana, ampak še dalje na zapad, sever in jug. Kar koristi
ir a
Furlanom, gre na ime cele dežele. Mi pa javno povejmo na polna usta, da to ni res; povejmo, kaj potrebuje dežela in ne le, kaj potrebuje Furlanija. V raznih peticijah naj se poudarja, da eela železnica od Logatca do Gorice in dalje od Tržiča ali Ronk do Červinjana bo v korist deželi in ne le zadnji kos, ki bo v korist delu Furlan ij e, ogromni večini dežele pa bo v škodo. Visoka vlada naj se naprosi, da naredi čira prej vsaj glavni načrt, deželnemu zboru pa naj se pošlje peticija, da bi ostale prošnje pri vladi toplo podpiral. —
— Shod zahvali govornika z živio-klici. — Predsednik ponovi Gregorčičev predlog z dodatki, kar shod soglasno potrdi. — Slednjič se izvolijo na predlog ri-hemberškega župana Pečenka v odsek gg. Peroci, oskrbnik Rubbia in dornberški župan Jožef Šinigoj.
Predsednik zahvali navzoče za obilno udeležbo, gospoda deželnega in državnega poslanca dr. A. Gregorčiča pa za obširna govora, s katerima je shod temeljito poučil o obeh točkah dnevnega reda. Shod ga zahvali s trikratnimi viharnimi živio-klici. Na to je predsednik shod zaključil z živio-klicem na presv. cesarja.
*
* *
Po shodu zbrali smo se v prostorih gospoda Ivana Šinigoja ter pri izbora ej kapljici, ki se tamkaj toči, v veseli družbi preživeli še par uric. Dornberški pevski zbor je s svojim ubranim in res krasnim petjem poveličal ta večer. Vsa čast vrlim in marljivim pevcem ter njih pevovodji nadučitelju g. Križmanu.
Da tako vesel večer ni minil brez napitnic, umevno je samo po sebi. Gosp. Ferd. Peroci je napil deželnemu in državnemu poslancu dr. Antonu Gregorčiču, zago-tavljaje mu udanost in ljubezen Vipavske doline. — Gosp. dr. Gregorčič se zahvali z obširnejšim govorom, s katerim se je spominjal dornberških shodov v poprejšnjih časih; bili so narodnega pomena in so dosegli svoj namen. Tudi pri tej priliki došlo je v Dornberg mnogo mož iz raznih krajev naše Vipavske doline, kar kaže, da je zanimanje za razpravljana prekoristna uprašanja prav živo. Svojih namenov ne dosežemo tako hitro; zato naj bi temu shodu sledili še drugi.	Prav potrebno je,	da	se	večkrat shajamo,	da se razgovarjamo	o	potrebah, ki
nas tišče. Prav lep izgled takega shoda doživeli smo danes, zat6 napija predsedniku Perociju in vsem udeležencem. — Gosp. Janez Leban napije dornberškemu pevskemu zboru,	ki je pokazal, da	je	kos svoji nalogi. —	Gosp. Peroci je	na	to	na,pil držav-
nemu poslancu naših veleposestnikov viso-korodnemu gospodu Alfredu grofu C o r o-nini-ju, ki je mož odločnega in vstrajne-ga delovanja, kakoršnih je malo. Ponosni smemo biti nanj. On je bolj redek v besedah, a toliko požrtovalniši v dejanjih, kar pa do zdaj še ni prišlo v javnost. Zat6: živel naš državni poslanec visokorodni gospod Alfred grof C o r o n i n i. Kakor prejšnje napitnice, tako je bila sprejeta tudi ta z gromovitim „živio !“ — Ker gospoda grofa ni bilo navzočega, zahvalil se je v njegovem imenu njegov tovariš dr. Gregorčič, poudar-jaje, da je vse res, kar je povedal gosp. Peroci. Slovenski veleposestniki so lahko veseli, da so dobili takega zastopnika v državnem zboru, kajti njegovo oko je pozorno za vse, kar bi nam utegnilo koristiti, volja njegova je pa tako odločna in vstrajna, da si mora pridobiti spoštovanje vsakterega, ki ga na to stran le količkaj poznd. — Konečno je gosp. Peroci napil uredniku „Nove Soče“.
Toda prišel je čas ločitve. Ko je g. dr. A. Gregorčič stopil v voz, zapeli so mu pevci odhodnico, občinstvo pa ga je še enkrat viharno pozdravilo z razlegajočimi se živio-klici. — Tak6 je končal dornberški shod, ki ostane udeležencem še dolgo časa
v živem spominu. Pri t !i shodih naše
ljudstvo veliko pridobi in to glede na znanje in lepo družbinsko občenje. Zat6 bi bilo želeti, ako bi se taki shodi večkrat in na raznih krajih ponavljali.
katero je izbrani odsek pri ljudskem shodu na Goričici pri Rebku odposlal deželnemu zboru, glasi se fak6-le:
VISOKI DEŽELNI ZBOR!
Dne 25. marca t. 1. na Goričici v Vipavski dolini zbrani ljudski shod, katerega so se udeležila vsa županstva ajdovskega sodnijskega okraja in nekatera iz gonške okolice po svojih županih, starašinih in drugih veljavnih možeh, pretresal je železniško upraSanje, kolikor zadeva Vipavsko dolino, ter izvolil podpisane tri može, da izročijo v tem oziru sprejeto prošnjo visokemu deželnemu zboru, podprto z razlogi, ki so se navajali pri imenovanem shodu.
Udano podpisani, izvršujoči prevzeto nalogo, dovoljujejo si opozoriti visoko zbornico na to, da se jo do zdaj kot izdatna pomoč goriškemu mestu in večjemu delu dežele, posebno Furlanije in Vipavske doline — brez najmanjše škode ostalemu delu dežele, — smatrala med drugim železnična črta Logatec — Gorica —■ Ronke (Tržič)
Červinjan, katera bi glavnemu mestu dovedla novega prometa ter v pokrajinah, po katerih bi tekla, oživila in podprla blagostanje, kakoršno se nahaja dandanes le še v spominu na nekdanje čase. Ni nam treba posebe poudarjati, da ta črta je v obeh novih delih, ki se imata zgraditi, velike važnosti tudi v vojaškem oziru in da, ko je pred dvema letoma deželni zbor razpravljal, kako pomagati splošni bedi v deželi, posebno v Furlaniji in v Vipavski dolini, se je ona črta v vsi svoji dolžini, kakor smo jo označili, priznavala kot potrebna deželi, posebno Furlaniji in Vipavščini brez vsak-tere škode glavnemu mestu ali ostalim delom dežele, marveč celo na njih korist („Pertrattazioni.“ 1889. str. 101.)
Zato se nam je čudno zdelo, jda seje v istem zasedanju visoki c. k. vladi imenom priporočal le eden del te črte, namreč oni iz Ronk ali Tržiča v Červinjan, ne pa tudi oni iz Logatca v Gorico, ki je neobhodno potreben, ako ima nova železnica izpolno-vati svoj vojaški namen, ako ima biti vir blagostanju večjemu delu dežele, ako noče biti le deloma izvršena glavnemu j mestu v veliko in gotovo škodo. Še j bolj pa smo se začudili, ko smo letos izve- j deli, da je visoka vlada namenila izdatno j podporo le temu manjšemu delu prej imeno- j vane železnične črte ter da smatra le ta j mali kos železnice kot lek celi deželi, kot to, po čemer bi cela dežela hrepenela in s čemer bi bilo ustreženo in zadoščeno vsem željam in potrebam naše dežele po železničnih zvezah.
Te novice so nas jako vznemirile, in prisilile, da smo se zbrali v javnem shodil ter da se obračamo do vsakega deželnega zbora z naslednjo nujno prošnjo:
Ko pride v razpravo zahteva visoke c. k. vlade, da naj bi dežela prevzela za 50.000 gl. delnic onega koščka železnice, ki naj bi se gradil od Ronk (Tržiča) do Čer* vinjaua, naj blagovoli izreči visoki zbor slovesno in odločno, da smatra v splošni bedi kot gotov lek večjemu delu dežele go-riške in glavnemu mestu, brez škode drugim okrajem v deželi, le celo črto imenovane železnice Logatec — Gorica-—Tržič — Červinjan, nikakor pa ne le malega koščka te železnice, ki sam za se bi škodoval goriškemu mestu neposredno, ke-dar bi dobil zvezo z italijansko črto Mestre — S. Giorgio di Nogaro, naši dolini pa posredno, ako bi se visoka c. k. vlada pustila pri njeni dosedanji misli, da oni košček sam za se je želja in rešitev vsi deželi, torej tudi nam.
Vrhu tega naj visoki deželni zbor blagovoli visoki c. k. vla i najtopleje priporočiti izvršitev cele navedene železniške črte, kakor je priporočil leta 1889. črto Tržič (Ronke)- Červinjan, ter zahteva-t i od nje, da v dokaz dobre volje, katero naj bi imela do zvestih mejašev ob državni meji, sestavi že v tekočem letu glavni načrt in glavni preudarek (Generalproject, General-Kostenvoranschlag) stroškov še ostalemu delu omenjene železnične črte, namreč progi iz Gorice v Logatec ali v kak drug kraj ob južni železnici na Kranjskem
Z ozirom na i o'ro previdnost visoke zbornice v skrbi za deželne koristi smo prepričani, da porabi sedanjo ugodno priliko v to, da bo krepko podpirala naše prošnje glede na imenovano železnico c. k. vladi ter da ne izpolni gori omenjene vladne za-teve, dokler visoka c. k. vlada ue stori vsaj najprvih korakov za železniško progo po Vipavski dolini. Ob enem prosimo, naj visoki zbor vzpobudi visoko c. k. vlado k rečenim pivim korakom z izjavo, da je pripravljen o svojem času pripomoči k onemu delu vipavske železnice, ki bi šel po goriških tleh, kolikor mu bodo pripuščale deželne finance, na vsak način pa ne z manjšim zneskom od sedanjega.
Na Goričici pri Rebku, 25. marca 1892. Angelo Casagrande, Filip Ter-pin, Jožef Pavlica.
Deželni /bor goriški.
(Osma seja 31. marca 1892.)
Navzoči so: deželni glavar Franc grof Coro-nini, vladin zastopnik vitez Bosizio in 18 poslancev; dr. Rojie in dr. Lovisoni bila sta zadržana. Prečita in potrdi se zapisnik poprejšnje seje.
Deželni glavar naznani peticijo bolške občine proti pobiranju pristojbin od davka na opojne tekočine; enaka peticija je došla od trgovcev v Ajdovščini. Izročite se pravnemu odseku. Dalje na-znaui peticijo, ki je zgorej ponatisnjena; izroči se železniškemu odseku.
Na poročilo dr. Pajerja se sprejme postava zastran oproščenja stavb s stanovanji za delavce od priklad k domovni najmarini (davek od najemščin) in 5°/0 davka od čistega najemnega dohodka. Ta postava obsega naslednje določbe:
V postavi z dnž 9. februarja 1892. drž. zak. štv. 37 zaznamovame nove stavbe s stanovišči za delavce so za tisto dobo, za ktero jim je na podlagi navedene postave dovoljeno oproščenje od domovne najmarine in 5 odstotnega davka od čistega najemnega dohodka, oproščene tudi od plačevanja vseh deželnih in okrajnih prikladov in tako tudi od polovice občinskih prikladov k imenovanim državnim davkom.
§. 2.
Če občinski zastop tako sklene, mora se proglasiti, da se v §. 1. določeno oproščenje od polovice občinskih prikladov raztegne tudi na še večji, oziroma na ostali del istih prikladov.
§• 8-
Če prenehajo olajšila, ki jih dovoljuje postava z dnž a. februarja 18»2 drž. zak- št. 37, pred
časom, določenim na podlagi §. 6- iste postave, preneha ob enem tudi oproščenje od prikladov.
5?- 4.
Ta postava stopi v veljavo tistega dne, ko se objavi.
Na poročilo dr. Abrama izpusti se iz skla-dovnih cest ona, ki gre po Idrijski dolini, ker preide s 1. julijem v državno upravo.
Na poročilo dr. Verzegnassija dovoli se pet let zaporedoma po 1000 gld. deželne podpore za u-ravnavo Tera pri izlivu v Sočo. (Poljedelsko mini-sterstvo je v isti namen dovolilo 5 let po 10.C00 gld.)
Dovole se konečno podpore: 400 gld. morskemu zdravišču v Gradežu; 1000 gld. za zgradbo mostu čez Ter; 50 gld. čepovanski čipkarski šoli; 200 gld. fojjanski strokovni šoli; 100 gld. meteorojogiš-kemu opazovališču v Gorici za nakup nekaterih strojev: enemu visokošolcu 150 gld., devetnajstim po 100 gld., enajstim pa po 60 gld.; dovole se dalje nekatere manjše podpore.
3D © PIS1
Iz Križa, 26. marca — Kako čudna so pota božje vsemogočnosti. Pred par tedni je naš prečastiti gospod župnik Jakob Logar goreče molil v cerkvi po sv. maši za pokojnega redovnika č. o. Angelika Neu-bauer-ja, danes okoli poldne je pa zbrano ljudstvo na njegovej gomili zanj molilo.
Nihče se ni nadejal tako hitre izgube našega izglednega duhovnega pastirja, dasi so razna znamenja kazala, da so njegovi dnevi šteti. Preteklo sredo pop. okoli 3. ure je bil še v svojej navadnej sobi.
Njegovi sorodniki, ki so zanj jako lepo skrbeli, so zapažali ta dan prehitro spremembo njegove zunanjosti. Koj so sto-lili, kar	treba	na smrt	bolnemu človeku.
Spravili	so ga	v postelj	ter poslali po	nje-
govega spovednika č. o. Hermenegild-a Lebiča, tuk. samostanskega predstojnika, ki ga je spovedal in na smrt pripravil, a čast. gosp. kaplan Jožef Štrancar muje prinesel	sveto	popotnico ter opravil	pri
njem vse molitve za umirajoče. Proti večeru mu je bolezen nekaj odlegla in hotel je vstati, a prijatelji so mu prigovarjali, da naj le počiva, da vstane raje naslednji dan, ako se bo čutil krepkejšega. Toda naslednje jutro, dne 24. t. m., je vedno bolj slabel in okoli poldne je po kratkem trpljenju izdihnil	svojo	preblago	dušo v 80.	letu
svojega življenja.
Pokojni preč. g. župnik se je rodil v Križu dne 11. julija 1812. Bil je srednje premožnih starišev sin. Njegov stric preč. g. Janez Logar, tedanji župnik v Tinji na Spodnjem Štajerskem blizu Slovenje Go-i rice, je mladega Jakoba zelo rad imel; zato ga je pozval k sebi z namenom, da ga da učit.
Leta 1822. se je poslovil 10-letni Jakob od sorodnikov in otročjih tovarišev v Križu ter šel s svojim očetom nekaj peš, nekaj pa voze se na daljno Štajersko k svojemu stricu. Od tedaj je bil mladenič Jakob vedno v varstvu, skrbi in izgoji svojega predobrega strica, ki mu je bil kot pravi oče. Zato ni čudo, da je mladi Jakob rad bival v lepej Štajarskej, od koder se več let pozneje ni vrnil domu.
Početne šole je obiskoval v Slovenski Bistrici, latinske pa nekaj v Mariboru, nekaj pa v Celovcu na Koioškem. Obe ti dve deželi je prehodil ter tako poznal v njih po-s ednji kot. Leta 1833. je vstopil v semenišče v Celovcu. Tu mu je bil vrl tovariš in sošolec poznejši prof. Andrej Einspieler, voditelj koroških Slovencev. Ko je sloveči prof. Andr. Einspieler slovesno obhajal 1. 1887. svojo zlato mašo v Svečah v Rožni dolini na Koroškem, šel mu je častitat z mnogimi go-riškiuii Slovenci tudi prečast. gosp. Jakob Loga)1. Ko sta si stara prijatelja, ki se veliko let nista videla, zopet zrla v obraz, ga Andrej ni spoznal. In ko mu župnik reče: »Logar", ga Andrej ljubeznivo objame rekoč: „0 ljubi moj Jakob"!
V celovškem semenišču je bil za njegovega časa spiritual poznejši knezoškof lavantiski A. M. Slomšek, prvi slovenski pedagog, ki je mlade duhovne zelo ljubil, a posebej še Slovence. Te je vabil, naj se vpišejo v prost slovenski tečaj, v katerem jih bo on poučeval slovenščino. Tukaj je tedaj naš preč. g. župnik dobil prve pojme o najdražjem zakladu, o maternem jeziku.
Zadnje leto semeniških študij je baje dovršil v Gorici, kjer mu je bil vrl prijatelj in sošolec sedanji preblagorodni gosp. dr. Fran vitez Močnik iz CVrkna na Goriškem, ki je bil koncem 4. leta izstopil iz semenišča ter postal doktor in prvi računski metodik v Avstriji.
Po dovršenih bogoslovskih študijah, ga je dne 23. septemb. 1. 1837. posvetil v mašnika tedanji goriški knezonadškof France Ksav. Luši n.
Takratni križki grofje, ki so bili še v svojej slavi, so ga zel6 radi imeli; bil jim je hišni prijatelj. Zato so mu prigovarjali, naj daruje prvo svojo sv. mašo doma v Križu ter ponudili, da mu vse preskrbe, kar treba v povzdigo te imenitne slovesnosti. Ali njegov gosp. stric župnik na Štajerskem ga je povabil k sebi, kjer je v njegovej župnej cerkvi opravil prvo svojo sv. nekrvavo daritev.
Kmalu potem se je vrnil zopet na Goriško, kjer mu je knezonadškof podelil službo duhovnega pomočnika v Kanalu. Pozneje je služboval nekaj časa na sv. Gori pri Gorici, potem pa kot kaplan v Bi-
ljani; od tu je šel v Flejano, potem kot sa-mostalen vikarij v Kožbano. Mej tem je napravil župnijski izpit ter dobil 1. 1850. župnijo v Biljani, katera vas se mu je bila že poprej zelo priljubila in tudi ljudstvo ga je zelo rado imelo. Tu je uzorno pasti-roval nad 18 let. Leta 1868. je umrl križki župnik preč. g. Lovro Sušnik in sorodniki Logarjevi so ga zelo nagovarjali, naj prosi za Križ. No, slednjič se je udal tej želji, dasi je dobro znal prislovico: „nemo propheta in patria", in tako je tudi bilo. Nekoji izmej onih, ki so tudi zanj prosili, bili so mu pozneje nasprotni. Tem oviram bi bil lahko v okom prišel, ako bi bil znal dobro uporabiti svojo župnijsko moč in pravico; toda bil je preboječ.
Sploh je bil preč. g. župnik Jakob Logar zelo dobrega, usmiljenega srca. Vsakemu poštenjaku je zelo rad pomagal v sili in potrebi.
V cerkvi je bil goreč oznanovalec Gospodov. Njegovi cerkveni govori so bili o svojem času izvrstni, kajti za vsak govor se je po več d n ij pripravljal. Imel je pa tudi trdno podlogo za svoje govore, kajti on je zelo veliko čital ter zato tudi veliko vedel. Tukajšnjim čč. oo. kapucinom je bil velik prijatelj in sotrudnik. Dogodilo se je že, da je imel v tuk. samostanu po tri govore zbranemu ljudstvu v enem dnevu.
Bil je izgleden Slovenec, vrl domoljub, posnemanja vreden podpiratelj narodnih zavodov. Poseben prijatelj je bil mladini in učiteljstvu. Tem je bil povsod močan steber in zvest zagovornik. Svojim duhovnim sobratom je bil odkritosrčen tovariš in moder svetovalec.
V socijalnem življenju bil je živahen in dobre volje, dasi ni ljubil vinske kapljice. V njegovej prijetni družbi ni bilo dolgega časa. Imel je jako vstrajen spomin ter zato si zapomnil premnogo nedolž-no-šalj i vili kratk časnic, jedno boljšo od druge. Ko je dne 30. oktobra 1887. 1. slovesno obhajal 50-letnico svojega mašništva, dobival je premnogo raznovrstnih, odkritosrčnih častitk od blizu in daleč. Tudi sloveči njegov prijatelj in sošolec Andr. Einspieler je imel priti iz Celovca v Križ, da bi vrnil svojemu prijatelju pohod, toda bolezen, vsled katere je pozneje umrl, mu je pot preprečila.
Preč. gosp. župnik Jak. Logar je bil jako zdravega telesa. Znal se je pa tudi varovati. Vsaki dan je v sobi telovadil. Po nasvetu dr. Perkota se je pa tako umival, da si je vsaki dan vrgel vodo 100 krat v obraz, 40 krat pa na glavo. In res, to je imelo tako dobre nasledke, da je postal trdnega života ter se ni nikdar nič žalega počutil. Njega ni bolela ne glava, ne zobje, poleg tega je imel do svoje smrti polno
glavo črnih las ter čital vedno brez naočnikov.
Slovesen pogreb njegovih telesnih o-stankov vršil se je jako dostojno. V velikanskem sprevodu je bilo videti premnogo raznega ljudstva in 18 pokojnikovih duhov-skih tovarišev.
Pred župnijskim dvorcem so mu zapeli domači pevci: »Blagor mu“ jako sočutno. Sprevod je vodil dekan iz Črnič prečast. gospod Anton Oibič, ki je služil tudi slovesno sv. mašo z azistenco.
Mej to sv. mašo so brali tudi trije, križkej župniji podre. 1 jeni, duhovniki tihe svete maše za pokojnika. Po slovesnej sv. maši je pričel obreduik v cerkvi jako ginljiv govor o rajnem župniku. Priporočal je žup-ljanom mej drugim posebno to, da naj se pogosto v molitvi spominjajo svojega vrlega dušnega pastirja, ki jim je blizo 24 let z gorečo ljubeznijo oznanoval v cerkvi besedo božjo ter da naj žive po njegovih lepih naukih. Potem so pevci zapeli: „Človek glej" jako ubrano — in sprevod se je uredil na pokopališče. Tu so se opravile navadne molitve in čez nekaj trenotkov je zopet objela črna zemlja svojega sina. Nastala je grobna tišina, in v tem času so zadoneli mili glasovi pevskega zbora: „Jamica tiha.“ Bil je to tužen prizor! Ni bilo morda človeka na pokopališču, kateremu bi ne bila igrala solza žalosti v očesu.
Vsak žiipljan se je s tužnirn srcem vračal s pokopališča, vsak mu je srčno želel: „Bodi Ti zemljica lahka!“
Iz St. Viškegorc 23. marca. — Mnogokrat smo čitali dopise v „Novi Soči“ o u-stanovitvi c. k. poštnega urada, le iz naše vasi ni bilo o tem ničesa čitati — in to prav! Gospod dopisnik v zadnji „NoviSoči“ iz Dolenje Trebuše (?) pa nekako obžaluje, da je c. k. poštni urad ustanovljen v domačem mu kraju (?) in tudi, da bi bilo umest-neje ustanoviti c. k. poštni urad — na Sla-pii (!!).
Naj pa blagovoli gosp. dopisnik sprejeti na znanje, da ni c. k. poštni urad ustanovljen edino le za Dol. Trebušo (ali pa morebiti le — za prihodnjo c. k. žandar-sko postajo v tem kraju), temuč za Roče — Slap, za vasi na Št. Viškogorski planoti, za Gor. Trebušo, del Vojske in Šebrelje; ker so zadnje imenovane vasi bliže Dol. Trebuši, kakor pa sedanjim poštnim postajam, bodo v prihodnje gotovo združene s c. k. pošto v Dol. Trebuši, kar se od merodajnih oseb dotičnih vasij že sedaj čuje.
C. k. pošta v Dol. Trebuši pa bode vasem na Št. Viškogorski planoti (razun Ponikev) enako služila, kakor bi ona na Slapu!
Nekdo se je pa pri neki priložnosti izrazil:,, Ako prosimo pošto vsak svojemu kraju, — je ne dobimo; če pa se združimo vsi za en kraj, — gotovo bode naša prošnja uslišana"! —------------
Hvala torej c. k. oblastnijam, da so ustanovile nam c. k. pošto v kraju, kjer bo koristila mnogim vasem!
Dol. Trebušani pa gotovo niso tako hudobni ljudje, da bi ne bil poštni upravitelj „glave gvišen“, ker nikdar nismo še slišali o kakih hudih pobojih v tem kraju. — Pri nas bodo tekočo pomlad volitve v občinski zastop in ker naše sedanje stare-šinsto z gosp. županom na čelu res uzorno gospodari — ostane vse po starem!!
Domače in razne novice
Mesini zastop goriški bavil se je v torek s furlansko železnico. Starašina J a c o b i je po daljšem govoru predlagal, naj se poda presv. cesarju in trgovinskemu ministerstvu spomenica, v kateri naj se zopet in podrobno opiše pravo stanje odno-šajev v našem mestu, omenjajo slabe železniške zveze za Gorico in celo deželo v obče, ter poudarja živa potreba, da se po drugi strani nadomesti škoda, katero bo imela Gorica od furlanske železnice. — Gosp. Jacobi je v svojem govoru omenjal, kako ugodni glasovi so se čuli spočetka za vipavsko železnico; sam presvetli cesar je govoril o nji proti deputaciji, ki je bila pri njem iz Gorice. Deželni glavar grof Coro-nini je tudi zatrjeval, da so merodajni krogi vsi imeti za ono železnico. Sekcijski načelnik v trgovinskem ministerstvu baron W i 11 e k je goriški deputaciji dal tudi mnogo upanja. Naposled se pa pokaže malo mule za vipavsko železnico, dočim se furlanska bo gradila. Gospod Jacobi govori dalje o znaui izjavi trgovinskega ministra ter protestuje proti nazoru, da furlansko železnico želi cela dežela, marveč trdi, da bo koristila le desetini dežele, Gorici pa bo v veliko škodo. Zaradi tega predlaga, kakor rečeno gori. — Nardini in Bor-tolottti se sicer ujemata z Jacobi-jem, pa bi rada slišala poprej, kako se odloči deželni zbor. L e n a s s i podpira Jacobijev predlog in ne mara čakati sklepa deželnega zbora, ker zadeva je nujna in ker se je že preveč časa zamudilo. B r i s c o se ujema sicer z Jacobijem, a tudi on bi rad slišal Poprej deželni zbor. Jacobi zagovarja svoj predlog in pravi, da deželni zbor ima nalogo zgovarjati deželi e koristi, me.-t ni zastop pa koristi goriškega mesta. Stvar je nujna in zahteva, da se takoj razkrijejo na visokem mestu naši žalostni odnošaji. Predlaga, da se o predlogih glasuje. Predlog N a r d i n i j e v, da bi mestni zastop počakal sklep deželnega zbora, predno naredi v tej zadevi kak korak, propade, ker je zanj glasoval poleg predlagalca edini Brisco. Na t o j e bil Jacobijev predlog soglasno sprejet. S tem je sklenjen odpor goriškega mesta proti furlanski železnici.
Ker bo pa vipavska železnica Gorici odškodnina za furlansko, ker je zadnja zagotovljena, prva pa plava še le v naši domišljiji in v naših srcih, a ker treba visoko vlado spodbuditi, da se poprime tudi vipavske železnice, treba je, da ji deželni zbor zagotovi vsaj 100.000 gld. podpore. Mestnega župana dr. Mauroviča dolžnost je, da v deželnem zboru prvi govori za enako podporo, ker od vipavske železnice bo imela Gorica največ dobička!
Našo železnice. v— Ker železnici od Tržiča ali Ronk do Červinjana nasprotujejo mestni župan in ž njim vred vsti tisti Goričani, katerim je pri srcu blagor našega mesta, vrgli so nekateri v javnost misel, da bi se ona železnica gradila od Zagrada v Cervinjan. S tem bi se močno približala Gorici, da bi bila tako odstranjena vsa (?) škoda, katero bi imelo naše mesto od furlanske železnice, ako bi šla od Tržiča v Červinjan. V nedeljo se je vršil o tem novem načrtu shod furl. županov v Zagradu, ki je pa sklenil: ne podpirati takih novotarij, ki bi utegnile škodovati uresničenju furlanske železnice. Shod se je izrekel za železnico od Tržiča ali Ronk do Červinjana.
Da bi se pomirili razdraženi duhovi, prišel je nekdo v „Corrieru“ z naslednjim nasvetom na dan: Deželni zbor naj h kratu dovoli 50.000 za gori omenjeno železnico,
50.000	za drugo iz Gorice v Oglej in Červinjan, 100.000 pa za vipavsko železnico. S tem bi Gorica in cela dežela neizmerno veliko pridobila!
To je vse res! Dovoljujemo si pa o-meniti, da bi deželni zbor z mirno vestjo lahko dovolil 100.000 gld. za vipavsko železnico, ako dovoli 50.000 za ono po Furlaniji, Rij ti furlanska železnica bo Gorici škodovala, vipavska pa ji to škodo bogato povrne —a Gorica plačuje tretjino vseh davkov. Za furlanijo torej 50.000, za Gorico 50.000 in za čisti slovenski del zopet 50.000, to je najpravičniša razdelitev!
Kdo so pravi Goričani? — Glasovi ti Carlo Favetti je spisal v furlanskem narečju dramo pod naslovom »Leonardo Papes, un ver gurizzan del 1500,“ kar se glasi lj° slovensko „ Lenard Papež, pravi Goričan iz 15, stoletja." — Pravi Goričan j« bil torej
Papež, ki ima še dandanes mnogo naslednikov po Slovenskem, kajti priimek Papež se pogosto nahaja med Slovenci. Na Kranjskem imajo celo za deželnega poslanca odvetnika dr. Papeža. Pravi Goričan je bil torej Slovenec Lenard Papež, katerega glasovi ti goriški tajnik po krivici proslavlja kot potomca latinske krvi. — Da, signor Carlo e compagnia bella, ker so v 15. stoletju in še poprej na goriškem gradu in pozneje pod njim gradili svoje koče slovenski Papeži, zato je naše lepo mesto dobilo ime Gorica in ne Monticella, zato ste v Gorici tujci Vi in ne mi, ki živimo na zemlji svojih slovenskih očetov, kajti pravi Goričani so celo po Vašem dokazilu edino le — Slovenci. Naj torej živi spomin Slovenca Lenarda Papeža!
Politična oblast je prepovedala predstavljanje te drame zaradi nekaterih prizorov ter z ozirom na sedanje krajevne razni ei e.
Enakopravnost. — Zadnjič smo podali sijajen dokaz, kako neizrečeno bode v oči „Corrierove“ hujskače tista mrvica enakopravnosti, ki se včasih milostno dovoli nam Slovencem na Goriškem, „Corriere“ gre pa še dalje ! V svoji številki od torka se je spodtikal nad razsodbo c. kr. okrožnega sodišča v znani naši pravdi zaradi zaplembe, katera je bila priobčena v uradnem „Os-servatore Triestino". „Corriere“ seveda ne more umeti, kako more storiti kaj enakega sodišče, katero ima „italijanščino kot svoj uradni jezik". Takč drzno pisari laški list v deželi, v kateri živi 145.000 naštetih Slovencev (v resnici nas je več!) in le 75.000 Furlanov z renegati vred (katerih je v resnici manj!)
»Goriški Sokol". — V zadnji številki smo poročali o sokolski veselici 27. marca. Omenili smo, da se je spored z malimi izjemami dobro posrečil; dalje, da sokolski zbor je še mlad, pa da se skrbno uri teoretično in praktično v glasbi. Svetovali pa smo, da bi se s previdnostjo zbirale skladbe, ki se uče, kajti „od lahkega do težjega" je veljavno pedagogično načelo tudi za glasbo. Dalje smo rekli, da »Cilinder in klobuček" ni več za našo dobo; ako pa pride na oder, da ga je treba precej drugače predstavljati. Pokarali smo tudi nekatere dostavke, katerih v igri ni in kateri na razumno občinstvo ne delajo najboljšega utiša. Naposled smo dostavili: »Sokol" imA v svoji sredi obilo delavnih močij, katerim ne ne-dostaje dobre volje, 111 to je prva reč. Le tako naprej! Prepričani smo, da bo »Sokol" izborno vršil svojo neprecenljivo nalogo, katero ima v goriškem mestu."
Naše poročilo je bilo jako dobrohotno in laskavo za imenovano društvo. Toda tiste neznatne opombice so nekatere sotrudnike pri onej veselici tako razgrele, da so 2. t. 111. sklicali odborovo sejo, v kateri so sklenili na slednji dopis do našega uredništva:
Slavno uredništvo »Nove Soče"
v Gorici.
Glede sporočila „Nove Soče" o vspehu veselice, ki se je vršila 27. marča t. 1., je sklenil odbor telovadnega društva »Sokol" v seji 2. aprila t. 1. sledeče:
Odbor zahteva, da opraviči slav. uredništvo „N. S." svojo kritiko v prihodnjem listu s tem, da priobči natančno, kaj je bi-pri vsaki točki nepristojnega; če mu pa tega ni mogoče izpolniti, da ono sramotilno izjavo v prihodnjem listu prekliče.
Dalje opozoruje odbor slav. uredništvo, oziraje se na izjavo množili udov, koji so se izrazili pri odboru, naj bi bilo ono pri jed-nakih izjavah — previdnejši, ker^ drugače se odpovejo naročnikom »Nove Soče", kajti taki napadi društva, ki so brez vsake podlage, škodujejo društvenem napredku in njega razvoju, za tega korist pa, razvoj in čast, nam je sveta dolžnost se potegovati. —
Odbor telovadnega društva »Sokol"
V Gorki dne 3. aprila 1892.
Anton Urbančič	Anton Jerkič
starosta.	tajnik.
Čudne pojme ima sedanji odbor o časnikarski dolžnosti! Naš urednik sme redno plačevati udnino, sme prihajati k veselicam ter plačevati večkratno ustopnino ter tudi drugače društvo denarno podpirati, sme tudi hvaliti na levo in na desno, le napake pokarati, če tudi v najrahlejši obliki, ne, tega pa ne sme, ker to bi bile potem »sramotil-n e izjave." Obžalujemo, ako taki nazori vladajo v sedanjem odboru, vendar nas to prav nič ne vznemirja, da ostanemo do pičice pri svojem poročilu, katero nam je prišlo iz srcA v pero vsled skrbi za društva razvitek in napredek, ki gotovo ni manjša od skrbi sedanjih odbornikov. Kdor še enkrat prečita naše poročilo, čudil se bo, kako je mogoče, da se kdo spodtika nad njim. V Ljubljani imajo glasbeno in dramatično šolo, a v tamošnjih dnevnikih se čitajo včasih vse ostrejše kritike nego so bile naše dobrohotne opombice, a še nikdar niso kritikovani pevci ali igralci takim načinom nastopili »pro domo", kakor je to storil sedanji »Sokolov" odbor, ki vendar ne more biti sam svoj sodnik.
Mi imamo premalo prostora, da bi svojo kritiko razširjali ali u temeljev a-1 i. kakor želi odbor. Le toliko naj omenimo, da tistih »zlodjev", strejl", »sakramen-tov" in enkrat celo »hudiča", katerih ven-
dar v igri ni, nikakor ni potreba spravljati na oder..........in na to je merila naša
opomba. Priprosto ljudstvo je za vse jako hvaležno, ono k vsemu ploska in je veselo vseh takih zabav, o notranji vrednosti, o prednostih in napakah pa ono ne more biti sodnik. Za sodbo in kritiko so poklicani drugi. Ali nas mati odbor vabi k veselicam z zavestjo, da vse, kar se bo godilo v sokolski dvorani, je tako dovršeno, da je uzvišeno nad vsako človeško kritiko? Pevci novinci, igralci novinci, pa hočete, naj vse vzamemo za suho zlato? Pohvali se, kar je vredno pohvale, a pograja se, kar je vredno graje. Ako se pa graja uvažuje, dospe se polagoma do tako visoke stopnje, ko ne bo več graje potreba. Samo preobčutnih živcev se ne sme imeti, dejali smo zadnjič, — saj jih mi tudi nimamo. Ako bi bili preobčutni, že zdavno bi vrgli časnikarstvo v kot!
Kar se pa tiče grožnje, da gospodje nastopijo proti »N. S.“, pravimo, da je to vsakemu prosto. Preživeli smo že gromovite viharje, prestanemo tudi to nepomembno sapico iz sedanjega »Sokolovega" odbora. Obžalujemo, da nas nekateri res niso hoteli umeti,kar smo pa že zadnjič napovedali.
Radodarni doneski. — Za »S logi n e" učne zavode došlo je v zadnjih osmih dneh: Leop. Bolko v Črničah 2 gld.; S. Škrinjar v L. 1 gld.; prof. A. Šantel 2 gld.; prof. Jos. Ivančič 5 gld.; dr. Jos. Jakopič 1 gld.; notar Jos. Kavčič 1 gld.; želez, uradnik Fr. Blažon 1 gld.; Lovro Rutar na Sv. Gori 5 gld.; dr. N. Tonkli 27 gld. 29 kr.; na sho-Ri v Dornbergu zbral učitelj Lasič 4 gld. 50 kr.; deželni uradnik Andrej Jeglič 1 gld.; krojaški mojster Martin Poberaj 2 gld.; trgovca Urbaučič in Koren vsak po 1 gld.; Jos. Sovdat, župnik v p., 3 gld.; Fr. Pirjevec pos. v Vrtoviuu 50 kr.; nei-menovanec 50 kr.
Onega Kromberžana, ki je izročil te dni v našem uredništvu neko zbirko denarja, prosimo, da bi se o priliki oglasil, ker smo se menda nekaj pomotili.
Za otroški vrt v Pevmi je daroval mons. Bensa 5 gld.
Bog ohrani našej mladini vedno takih prijateljev in podpirateljev. Hvala jim!
Furlanija je letos ognjišče raznim kužnini boleznim. Zadnjič smo govorili o tifusu in davici, danes nam je poročati še o groznejši kužni bolezni o — kozah ali runjah. V Versi je prva umrla za njimi neka ženska. Vikarij č. g. Anton Marega ni poznal bolezni, ko jo je spovedaval in obhajal. Za par dnij je zbolel in umrl tudi 011. Bolezen je prinesel neki človek iz Amerike. Oblastnije so storile vse previdnostne korake, da bi se bolezen ne širila dalje.
Oznanilo. — Naznanja se s tem, da se bodo dne 30. aprila 1892. ob 10. uri zjutraj v pisarnici tukajšnjega deželnega odbora javno srečkale obligacije zemljiščno odveznega zaloga v zuesku, odmerjenem v razdoložitvenem načrtu 3. marcija 1856 (Drž. zak. II št. 4). Deželni odbor v Gorici dne 5. aprila 1892.Deželni glavar.
Iz Ilrd nam sporočajo : »Odlikovan je č. g. načelnik yikarijskega urada v Gradnem po priporočbi neke c. k. sodnije, ker jo je opozoril, da v Višnjevku, ki spada pod Graduo, 111 vikarijskega urada, z velikove-ljavnim redom »trnjevega križca". Hvala, komur tiče!“
Kanin je za hribolazce jako priljubljen vršac v naših Julskih planinah, kajti človeškim očem podaja takč krasen razgled na vse strani, kakoršnega ni v naših gorah. To dobro vedč sosednji Italijani; zato je njih planinsko društvo postavilo dve dobro urejeni koči, ki hribolazcem, kateri prihajajo od Resiutte ali Chiusaforte ob ponteb-slii železnici, ponujajo vse potrebne ugodnosti, dobro hrano in prenočišče. Te dve^ koči poznajo prav dobro tudi nekateri »pa-* trijoti" v Gorici (njih imena so najbolje znana v »Corrierovem" uredništvu), kateri leto za letom na cesarjev rojstni dan 18. avgusta utekajo iz Gorice do Vidma in po pontebski železnici do Chiusaforte, od tam pa na Kanin. V onih laških kočah potem »po svoje" praznujejo rojstni dan našega vladarja.
Ako pride kak hribolazec od naše strani (z Belskega ali iz Rajblja) do gornje koče, ne more notri, marveč iti mora poprej mimo zdolnje koče, najeti si tam laškega kažipota, če tudi ima že svojega, kateri mu še le odpre gornjo kočo. Ves dobiček grč torej v laške roke.
Po vspodbujanju visokorodnega gospoda Alfreda grofaCoronini-ja zgradi se pa tudi od naše strani planinska koča »na Karlišči" pod Kaninovim vrhuncem. Gospod grof sam je daroval v ta namen večjo svoto. Kočo zgradi podružnica alpinskega društva v Gorici. Prav je! Hvala lepa gospodu poslancu Alfredu grofu Coronini-ju in drugim darovalcem!
Sov odvetnik v Trstu. Ko je pred kratkim časom napravil gospod dr. Matej Pretner svoj odvetniški izpit ,izrazili smo nado, da bi otvoril svojo pisarnico v Trstu, da bi bila tamkaj ž njim dva narodna odvetnika, kar je za slovensko uradovanje neobhodno potrebno.
Ta naša naila se je izpolnila; med oglasi dobč naši čitatelji oznanilo, da je gosp. dr. Pretner otvoril svojo odvetniško pisarnico v Trstu, ulica Carintia št. 9., I. nadstropje. Kedar se tožita dve naši str&nki
po odvetnikih, vzamete odslej lahko vsaka svojega slovenskega odvetnika, ena dr. Gregorina, druga dr. P r e 111 e r j a, kar bo imelo dobre nasledke tudi v tem, da bodo pravde vseskozi slovenske, Ako je pa doslej imel g. dr. Gregorin opraviti s kakim laškim odvetnikom, bila je reč mnogo težavnejša. Častitamo tržaškim Slovencem na tej pridobitvi!
Delavcem, ki iščejo o poletnem času dela in zaslužka na tujem, zlasti pri zgradbah železnic, naznanja tržaška posredovalnica Karla Pirelli-ja v Trstu, da letos ne bo nikakega takega dela v Bosni in Hercegovini. Zaradi tega jih opominja, naj nikar ne gredo kar slepo od doma v imenovani deželi, ako nimajo že naprej zagotovljenega kakega dela. Posebno pa svari pred tujimi agenti, ki včasih spravljajo ljudi na tuje, ne da bi imeli kako delo zagotovljeno. V koliko so taka svarila opravičena, ne vemo, a previdnosti ni nikoli preveč. Pozor torej!
V Ljubljani je umrl 30. marca nagle smrt gosp. Anton Knez, veletržec ter odbornik mnogih narodnih društev. Rojen je bil 15. sept. 1856. Sijajen pogreb vršil se je 31. maica. — Pokojnik je zapustil okoli
60.000	gld. imetja, a kot glavnega dediča je postavil »Matico Slovensko", ki bo morala izplačati nekaj volil, pokojnikovim starišem pa obresti od ostale glavnice. Po njih smrti pa naj se obresti »Antona Kneza ustanove" porabijo v izdajo »cenene zabavne in poučne ljudske knjižnice", katera bodi pisana strogo v narodnem duhu, na podlagi katoliške vere, toda svobodomiselno. — Odbor »Matice Sloveuske" je soglasno sklenil, da se oglasi kot dedič Knezove zapuščine v zmislu njegove oporoke. — Nekoliko takih rodoljubov bi Slovenci potrebovali!
Jan Ainos Komensk). — Naučni minister baron Gauč uzročil je s svojim odlokom, radi katerega je bil naš list predzadnjič zaplenjen, daje slavnost tristoletuice rojstva tega slavnega pedagoga dobila velik političen pomen v naši državi. Češki narod more biti ponosen na tega svojega duševnega velikana, katerega spomin slavi ves omikani svet; a da ume častiti spomin svojih velikih sinov, pokazal je tudi pri tej priliki. Po vsili čeških zemljah prirejale so se sijajne slavnosti. Vkljub miuisterski prepovedi je bil 28. marca po večini šolski praznik, ker so narodni krajni šolski sveti porabili svojo zakonito moč ter dali prosto. Posebno šumne slavnosti so se vršile v mestih; na predvečer bila so mesta razsvetljena, hiše okrašene z zastavami, transparenti, napisi in drugim lišpom. Po ulicah bilo je vse živo in veselo, posebno zato, ker je češki narod na take načine dokazal, da zna pri kakor-šnihkoli razmerah neprestrašeuo dati svojim čustvom javen izraz, kateri morajo vsi krogi primeroma uvaževati. — Nemški listi se penijo od jeze radi takih šumuih slavnostij na Češkem ter polnijo predale o demonstracijah . Naj si le ohlade svojo jezico.
Spomin Komenskega slavi ves svet, Evropa seveda v prvi vrsti, a tudi Amerika in Azija ne zaostajate. Cel6 iz Kalifornije došla so poročila o slavnostih, ki so se tam priredile v 300 letni spomin »večno-slavnega učitelja narodov". Geor-gijski, armenski in tartarski časopisi v Aziji prinesli so slavnostne članke o tem »velikem pedagogu slovanskem". Po vsej Nemčiji vršile so se šolske slavnosti. V Naardenu, kjer je pokopan, so razna mesta in društva položila na grob dragocene vence. V Amsterdamu na Holaudeskem, kjer je Komenski več časa živel in deloval, postavljeni sta bile dve spominski plošči; prvo je priredilo mesto Amsterdam v holandskem, latinskem in češkem jeziku, drugo pa je poslala Praga v češkem, holandskem in latinskem jeziku. — Takč so se po vsem širokem svetu slavile čednosti slavnega Slovana.
Prof. Spinčič. — Pred tremi tedni smo povedali, da je bil prof. Spinčič izpuščen iz državne službe zaradi nekaterih govorov v Zagrebu in zaradi agitacije za dr. Laginjo pri zadnjih istrskih volitvah, pri katerih je propadel markiz Polesini, ki je bil baje kandidat viteza Rinaldinija. Še le koncem preteklega tedna objavili so ta čin visoke naše vlade pražki »Narodni Listy“, za njimi pa so začeli razpravljati ta dogodek vsi slovanski listi s toliko ognjevitostjo in rezkostjo, da bi pri naših tiskovnih razmerah v Gorici »Nova Soča" bila petdesetkrat zaplenjena, ako bi le desetino tega pisala, kar prinašajo razni listi. Razburjenost in razdraženost, posebno med Hrvati, je velikanska; vsi vidijo v Spinčiču narodnega mučenika za hrvatsko idejo. Hrvatski listi prinašajo na Spinčiča oduševljenje zaupnice. katere podpisujejo najodličnejši mojže. »Hrvatska" je objavila zaupnico z Reke, katero je podpisalo okoli 150 najodličnejših Hrvatov in v kateri čitano med drugim: »Mi Vam čestitamo na toj sudbini. Vi ste dokazali, da nad osobne interese postavljate interese hrvatskoga naroda. Vaša če žrtva uroditi neproejenjivim plodom za pospieše-nje biulučnosti naroda našega. Živio!" Hrvatski časopisi so vsi po koncu, narod tudi. V deželnem zboru istrskem je bila podana rezka interpelacija radi tega. — Taki so nasledki tega vladinega koraka že zdaj. Kaj še le bo, to se danes ne more slutiti. Vlada je bila opozorjena na vse take nasledke, zdaj naj si častita na uspehih...........
i i I i » » ♦ * • » » 1 » t » »
Listnica. — Dop. izpod Predela: Doslej še lii bilo mogoče. Prosin.o potrpljenja. — Dopisnikom iz Cerk na: To je strišansVo dolga klobasa. Nam je neprijetno, da nam z or ' im berilom gradite toliko prostora, ker razun v.erkljanov ta reč nikogar na svetu ne zanima. Do zdaj ni še bilo mo goče. Ako pride, nekatere izraze bomo morali na vsak način prečrtati in nadomestiti, ker ne maramo imeti opravila s sodišči. V ostalem vse v redu. — Drugim gg. dopisnikom-- Hvala lepa za doposlane dopise. Počasi pride vse na vrsto, kar je za javnost. Prostora je vsaj za polovico premalo, da bi mogli na vse strani ustrezati, kakor se od nas želi. Ako pa včasih kaj ne pride v javnost, prosimo blagovoljnega oproščenja.
Mnogi naročniki nam dolžujejo naročnino se za lansko in predlansko leto. Čas je vsekakor, da se nas domislijo. Nam je prav sitno to vedno opominjanje in tirjanje, a ne moremo si pomagati drugače. Da bi se naši naročniki vendar naučili na red, kakoršen je pri drugih narodih!
Ganz seidene Foniards von 85 kr. bis tl.
4.65 p. Met. (ea. 450 verscli. Dessins, gestreift, karrivt, bedrnckt etc. — vers. roben- und stiiek-vmse porto- und zolifrei in’s Ha us die Seiden-Fabrik G Henneberg (K. n. K. Hoflief.), Zli-rich. Musterumgehend.Briefe kosten 10 kr.Porto
■ir?!—izimms
J A V V A ZAHVALA.
Za vse mnogobrojne izraze gorkega, odkritosrčnega sočutja med dolgo boleznijo in o smrti mojega preljublje-nega soproga, kakor še posebno daro-vateljein prelepih vencev, prijateljem in vsem, kateri so predragega ranjke-ga mojega soproga gospoda
Janeza Pipana
posestnika in krčmarja
sprejmili k večnemu počitku, izrekam v svojem in v svojem in v svojih sorodnikov imenu najtoplejšo zahvalo.
Žalujoča soproga Marijanca Pipan.
Sveto pri Komnu, 1. aprila 1892.
Odvetnik
dr. Matej Pretner
si usoja naznaniti, da je odprl svojo
odvetniško pisarno
via Carintia, št. 9. I nadstropje.
Vrtnarja in hišnika,
ki je še mlad, zdrav in oženjen, sprejmem takoj v službo za moje hiše na Sušaku pri Reki.
Oseba, ki bi hotela prevzeti to službo, mora biti poštena, pridna, poslušna in u-ljudna s strankami na stanovanjih; poleg slovenskega jetika želi se, če le mogoče, da zi.a tudi italijanski. Mjegova žena bo imela v skrb izročeno eno kravo. Stanovanje v moji hiši. — Plača po vrednosti in dogovoru. Kdor bi želel sprejeti to službo, oglasi naj se pri meni in naj predloži dosedanja spričala, ako jih im&.
Reka, 4. aprila 1892. (J. RnŽiG
Mer glasovir
8 e proda za samih
gld. 60 gld.
v ulici Sv. Klare (Via S. Chiara) št. 4.
Zdravilo iz kine in železa
želodčni okrepcev'' li likčr izdeluje
Islama Cristofoletti v Bariči.
Pomaga v vseli boleznih, v katerih se nahaja železo in kina.
Napravlja tek, pospešuje prebavljanje, uzroča redno pretvarjanje in hranjenje jedij, množi rudeča telesca v krvi ter premaga brez-krvnost.
Ker je prijetnega okusa, more se uživati pred jedjo. — Odrasli ga užijejo po kozarčku dvakrat na dan, otroci pa po ’/2 kozarčka.
a*- Cena izvirni steklenici 60 kr. "»e
Franc Bensa,
v Ozki, ulici (Via St ret ta) št. 8 v Gorici
prodaja vsakovrstno usnje, podplate, kopita, sploh vsa orodja in priprave
ZA ČELJAB'IE.
Zagotavlja dobro blago po zmernih cenah. Zato se slvnemu občinstvu toplo priporoča za obilen obisk.
>
Travniku
p r i u r a i* j u
-
se izorsi vsaktera poprava ur za samih
kr. 70 kr.
Opeke iz cementa
Podpisanec sem o svojem času naznanil svojo opeko iz cementa; priporočila jo je „Nova Soča“, na goriški razstavi pa je bila odlikovana ter dobila častno priznanje.
Opeke so naslednjih vrst:
Št. 1. stane 1 opeka ll kr.; 1 kvadr. meter pokrije 10 opek; krije se lahko strmo ali spoložno, kakor s korci; 1 kos tehta 370 gramov.
St. 2 stane 10 kr. kos, na 1 kv. m. jih gre 15; ker je to dvojuata kritba, stane 1 met. 40 kr. več.
St. 3 stane 6V2 kr. kos, jih gre 20 na 1 kv. m.; izdelane so po domačem načinu.
Št. 4 Štirivoglate ploče za tlak so tako močne, da težak voz lahko vozi po njih. Stanejo 25 kr. kos in jih gre 10 na 1 kv. m. ;	1	ploča tehta 750 gr.
Št. 5. Šesterovoglate ploče za tlak; stane 25 kr. vsaka in jih gre 12 na 1 kv. m.; vsaka telitaGoO gr.; b arvane 2kr.več.
St. 6. Vodovodne ceci iz cementa, v katerih se ohrani voda najbolj zdrava in mrzla. 1 meter dolgosti stane 95 kr.; odprtina 6 cm, t. j. 1 col; 1 m. dolgosti telita 12 kilov. — Debelejše cevi so primerno dražje.
I)a so moje opeke izvrstne, sposobne za vsako vreme in podnebje, prepriča se lahko vsakdo pri tistih gospodarjih, ki imajo hiše ž njimi pokrite, n. pr. Ivan Mlekuž na Koritnici (pri Bolcu), Josip Zornik v Čezsoči, Ivan Vulč v Čezsoči itd. Čim bolj so te opeke stare, toliko boljše so!
Opek sem prodal že za več poslopij, na Tolminskem in Bolškem, pa tudi plošč za tlak. Priporočam se sl. občinstvu tudi zanaprej, zlasti zdaj, ko imamo čez Sočo železni most, da se blago lahko prevaža.
Ivan Vulč,
v Čezsofi (pri Bolen)
izdelovalec opek, tlakov iu cevij iz cementa.
... •
Prof z navadno kavo, kupujte
Kneippovo sladno kavo,
ki jo izdeluje za Avstro-Ogersk?) po naročilu g. župnika Šeb Krceippa edino le tovarna
bratov Ol/. v Brcgencu
ob Bodenskem jezeru.
Velečast. gosp. župnik Kneipp se je odločno izrekel zoper bobovo kavo, kakor jo zdaj v pro-dajalnicah kupujemo in uživamo.Tista
je sad strupenega drevesa ne daje telesu nobene moči, razburja le živce, ker je strupena, ter izvaja še druge jedi napol prebavljene iz želodca. Kneip pova kava pa ima veliko
redilno moč, pomiri živce in je dosti bolj ši kup. Komur bi se ta kava ne zdela dovolj okusna, naj jej primeša nekoliko
Olzove kave,
in ne bo skoraj poznal razločka od navadne kave. Pil bo pa potem redilno, zdravo in ceno kavo.
Kako se ta kava kuha, to se bere že v naših zavojih. Kdor kupuje, naj pazi, da dobi pravo blago, ki ga pozna na tem: zavoji so itirivoglati in rudeči, bratov 5li varnostna marka, ponvica, podoba in podpis župnika Kneippa. Olzova kava nosi naše ime m ponvo.
V Gorici jo prodajajo : P. Drašček, Adolf Gutt-mann, Anton Zollia, Jos. Comel in J. Braun
Brstje 0Is,
tovarna za Kneippovo sladno kavo v Brcgencu.
J2 | jSargOVO zdravniški preiskano
t«
co
GG
C
zolmo čistilo
RALODONT
Naprodaj pri lekarjih idišavničarjih
co
m
Na jul razstavi t Gorici in Zapela pa in najvišja ollikovanja
ŽOOO Itouoo u prometu.
Najboljši uspeli jamči Pii. Majfarth & Coni p. Turšicni robkač na
lesenem stojalu, ki se goni z rokami. Reporcznice, mlini za trojano moko in drozgalnicc. Mlatilnice na roko in par, žitne čistilnice. Posebni mlini za nemokuate turšične otrobi za konje. Meckalnica za krompir. Stiskalnica za olje. Stroj za parjenje pice.
PII. MAVFARTII & COMP.
tvornice za stroje 1>IT]VA.T, II. I. Tahorstrasse V«
Ceniki brezplačno in franko.	Solidni	Zastopniki	se	iščejo.
i*
m
Krasni uz:oi*ci zasebnikom brezplačno in poštnine prosto. — Knjige za krojače nefrankovano.
Snovi za obleke
Prernvien in dosking za višjo duhovščino, predpisane snovi za uniforme c. kr. uradnikov, tudi za veterane, ognjegasce. te!o-vadce, livreje, sukna za biljarde in igralne mize. Loden tudi nepremočljiv,
za lovske suknje; pralne snovi, p!edi za potovanje od 4 do U gld. itd. Kdor hoče kupiti cene vredno, pošteno, trpežno, is čiste volne sukno in ne le cenene cunje, ki se od vseh stranij ponujajo in niso vredne niti krojaškega dela, obrne naj se do
JoL Stikareisij v M (Brauni
Stalna zaloga sukna čez */2 mil. ghl. gSBT Največja razpošiljalnica v teh krajih.
Pozor! P. n. občinstvo se opozarja pred tvrdkami, ki ponujajo ostanke in odrezke po 3-10 m za salonske obleke.
Že pri tej enakomerni dolžini razvidi se očitno sleparstvo, ker taki ostanki se dobivajo le od z a s t a r e 1 i h in p o k v a r j e n i h kosov.
Tako sleparsko blago, katero tvrdke kupujejo iz 2. ali 3. roke, ni niti tretjine ponujane cene vredno.
Razpošilja se s povzetjem; nad 10 gld. — franco.
Dopisovanje v nemškem, madjarskem, češkem, poljskem, italijanskem in francoskem jeziku.
zNaN1LO
\ s ^
\w
V«"'"''' ,0'»’ V**''' V
ur .ve /
\\v
v\Vtv '	'f,A\i
oVe v,‘'
v
. V'*0' v s« 1
|10
i
t
zasscscsszzsseses;
u a
a
J) M
katero prireja GARRIJEL PICCOLI, lekarna ^ ,.pri angelju v Ljubljani, |j Dunajska cesta, je mehko, u učinkujoče delovanje prebav* “ nib organov urejajoče {j sreostvo, krepča želodec u i ter pospešuje telesno'' odprtje. — Razpošilja jo iz-delovatelj v zabojčkih po 12 n in več steklenic. Zabojček z 12 " steki, velja gld. 1.36, z 55 ^ steklen., 5 Kg. teže, velja gld. w 5.26 Poštnino plača naroč- W nik. Po 15 kr. stekleničko |{ razprodajajo lekarne.	u
XXZZ3EZXZZ3u
a a e za ?
o o f
Odlikovana
pri Goriški razstavi z zlato svetinjo T. vrste. Cochinchina, živo rumena, 1 jajce 15 kr. Plt/moidh-Koch, kragulj čaš ta. 15 kr. Brahtna, svetla, 15 kr. iMngshan, črna, 15 kr. Langshan, bela. 15 kr. Malajska 20 kr. Dorckitig, jerebičaste barve, ima na vsaki nogi 5 prstov, 15 kr. Andaluzijci, pepelnosivo, 15 kr. La bteche, črno, 15 kr. lloudan 15 kr. Holandci, črni z belim čupom, 15. kr. Spanci, črni, 15 kr. Sedmoyraške z golim vratom 15 kr. Legliorn, svetle barve z rumenimi nožicami, 15 kr. Primorci, raznobarvna in velika kuretnina, 15 kr. Yokohama, 25 kr. Ztati Bantam 20 kr. Srebrni Bantam 20 kr.
Ovoj in frankovana pošiljatev do 50 komadov velja 70 kr. Vsaka vrsta te kuntnine goji se na pristavah sama zase in sicer na prostem. Za pristnost plemena in za svežost jajc jamči razpošiljatelj
Jožef Sticglcr
graščinski opravnifc v Žt. Petru pri Gorici.
VINSKI EKSTRAKT.
To pripo/nano specijaliteto priporočam 7.a liitro in izvrstno nacejanje izvrstnega i zdravega vina, ki se nikakor ne ločimo naravnega vina.
Cena za 2 kila (za 100 litrov vina) gld. 5.50 Recep 11 se brezplačno prilaga. Za najboljši vspeh in zdrav izdelek jamčim jaz.
PRIHRANITEV ŠPIRITA
doseže se z mojo pokrepfevaino esenco za
žganji ne. ki daje pijačam prijeten in rezek okus in ki se dobiva samo pri meni.
Cena gld. 3.50 kilo (na 600 — 1000 litrov) navodom za rabo.
Razun teh specijalitet imam tudi vse esence za izdelovanje ruma, konjaka, finih likerjev itd. Recepti brezplačno. Cenik poštnine prosto.
Karol Filip Pollak
Tvornica esenčnih specijalit v Pragi.
Solidni zastopniki se iščejo.
IT
v liaštel \i št. 7 v Gorici prodajalniea drobega in nurnberškega
blaga
na drobno hi na debelo.
Minnn najcenejše fapaiišče.
Posebna zaloga
za kupovalce in razprodajalce na deželi, za krošnjarje in cunjarje.
Naj večja zaloga
čevljarskih, krojaških, pisarskih, popo-tovalnih in kadilnih potrebščin. Zimska obuvala
Vozički in stoli na kolescih za otroke.
Strune za godala.
Pc:°bnost: Semena za zelenjavo in trave. Prosim dobro paziti na naslov:
Na sreii Raštelja št. 7.
r
1'reskušena zobna sredstva.
Alveloar - Kapljice za zobe
Cena steklenici 50 kr.
Alveloar - Ustna voda
Cena steklenici 40 kr.
Alveloar - Zobna pašta
Cena škatljici 70 kr.
!■!___(4)_______________________________
Razpošilja vsak dan po pošti glavna zaloga Kreisapotheke — Korneuburg b. Wien.
ice
av. Antona Padovanskega
To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodejna pomoč in ni treba mnogih besedi, dl se dokaže njihova čudovita moč. Če se le rabijo nekoliko dni, olajšajo in preženejo prav kmalu najtrdovratniŠ3 želodčne bolesti. Prav Izvrstno vstrezajo zoper hemorojde, proti boleznim na jetrih in na _ vranici, proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri ženskih mesečnih nadležnostili, zoper beli tok, bo-žjast, zoper bitje srca ter čistijo pokvarjeno kri. One ne preganjajo same omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo.
Prodajejo se v vseh glavnih lekarnicah na svetu; za naročbe in pošiljatve pa edino y lekarnici Cristofoletti v Gorici, v Trstu v lekarni C. Zunetti in G. li- Hov is, v Ljubljani v lekarni U. pl. Tmkdczt/ G. Piccoli, m Ljud. Grečelna „pri Mariji pomagaj11 ; i> Postojni v lekarni Baccarcich, » Ajdo\Sčini v lekarni Sapla, v Vipavi v lekarni Guglielmi, V Beljaku dr. Kumpf.
I steklenica velja 30 kr.
NB. Varovati seje treba marsikakih balzamov, katere sijajno oznanjajo in priporočajo, ki pa kvarijo človeku le zdravje, ker dražijo želodec in iivce, da nastanejo lahko hudi iu nevarni nasledki.
Izdajatelj in odgovorni urednik And. Gabršček. — Tiska A. M. Obizzi v Gorici.