43
Dopis iz Kolovrata.
V   Kolovratu  je   nekdanjim   kmetovavcam   mogla jsadjoreja zlo pri sercu biti.   Oni so svojim mlajšim kaj
44
boljšiga zapustili, kakor okrogli denar, ki rad spodleti, dovelj žlahtniga drevja, ki gotovo bogastvo rodi.— Zdej tukajšnji kmetovavci sadja prodajajo vsako rodovitno leto okoli200 goldinarjev, nekteri še čez; za domačo rabo si ga pa tudi dovelj prihranijo. Zato so Kolovraški kmetovavci tudi sploh bogati ljudje. — Pretečeno jesen, ko je lepiga sadja toliko po vsih vertih ležalo, pride nek kmetovavec h gospod-fajmoštru, de naj pridejo z vo-zam po hruške in jabelka, in ko ga vprašajo, koliko bo imeti hotel za to sadje, odgovori blagi kmet: Eno s. mašo bojo brali za moje sprednike, ki so mi toliko drevja nasadili. — Marsikrat, ko k bolnikam grem in z žalostjo vertno drevje nikoli obrezano, z debelim maham obrašeno, z gosenčnimi zalegami opleteno ogledujem, in nikjer nič mladiga drevja ne vidim, vprašam kmete: ali bojo tudi vas vaši mlajši kdaj v grobu blagoslovili? i. t. d.— O de bi kmetovavcam povsod ljube Novice vender v serce segle, ki sadjorejo, to še ne dovelj spoznano bogastvo, toliko priporočujejo! Ali kaj — tukajšnji kmetovavci brati ne umejo. Bog blagoslovi naše terdno zaupanje, de bo naša šolska mladost o veliki noči že lepo brati, in Novice prebirati začela! Potem bom precej, ljube Novice! z 6. tečajem šolarčke sam oskerbel, de vas bojo poznali, in z veseljem prebirali. Tako vam bo drugo leto marsikter šolar te fare gotovo sam roko podal.                                   A. J.