Književnost Mitja Zupanč ič· Smrckovi gozdovi Slovenije (Slovenska akademija znanosti 111 umetnosti. Razred za naravoslO\ ne \'ede. Dela 36, 222 ~. + tabele. Ljubljana 19991 Znanstvena monografija uglednega slovenskega fitocenologa dr. Mitje Zupančiča, izrednega člana SAZU,je sad avtorjevih dolgoletnih preučevanj smre- kovih gozdov v Sloveniji in drugod v jugovzhodno- alpskem in jugovzhodnoevropskem prostoru. Delo je bogato dokumentirano z analiznimi in sinteznimi pre- glednicami v prilogi. Avtor je smrekove gozdove Slo- venije uvrstil v 18 asociacij, od katerih jih je 11 poten- cialno naravnih, 7 pa drugotnih, in sicer na rastiščih bukovib gozdov. Pri poimenovanju gozdnih asociacij je avtor sledil Kodeksu fitocenološke nomenklature in zato korigiral nekatera starejša, v prejšnjih delih objavljena imena. Dr. Zupančič je pri sinsistematskem razvrščanju smrekovib gozdov upošteval tudi načelo večrazsežne členitve vegetacijskih enot, torej je neka- tere opisane asociacije členil še na geografske variante in geografske subvariante. Njihovega poimenovanja kodeks ne obravnava. Celovita ocena tega obsežnega dela presega namen tega poroči la . Ugotavljam le, da je delo opravljeno temeljito, s številnimi tehtnirni primer- javami in s pravičnim upoštevanjem drugih avtOijev. Iz monografije se mi zdi vredno izluščiti predvsem to, kar bo morda zanimalo tudi gozdarje, ki se s fitoce- nologijo ne ukvarjajo poklicno. Pomembno je, da so na enem mestu zbrani opisi skoraj vseh doslej ugo- tovljenih smrekovih združb v Sloveniji. Ti opisi niso preobsežni, vendar je v njih veliko podatkov, ki bodo koristni pri delu v območju ali revirju, kjer so naravni ali drugotni smrekovi gozdovi. Avtor navaja veljavno ime združbe z avtorjem ali avtorji, sinonime, opis raz- širjenosti, ekoloških razmer, floristične sestave, zna- či lnih in razlikovalnih vrst, dinamike in gospodarskega pomena združbe. Precej gradiva o potencialno narav- nih smrekovj ih v Sloveniji je dr. Zupančič objavil že prej, bodisi sam ali v soavtorstvu, deloma so to storili tudi drugi slovenski fitocenologi (npr. V. Tregubov, M. Wraber, M. Accetto, raziskav M. Piskemika zaradi dru- gačnega pristopa ni mogel upoštevati). V takih primerih avtor v tej monografiji predvsem strojeno povzema prejšnje ugotovitve. Precej novosti je pri opisih dru- gotnih smrekovih združb. To so pionirska smrekovja na opuščenih pašnikih in senožetih, na potencialnih * Igor Dakskobler, Biološki inštitut ZRC SAZU, Regijska raziskovalna enota Tolmin, Brunov drevored 13, 5220 Tolmin, SLO 54 rastiščih bukovih gozdov. Takšnih smrekovij v našem alpskem in deloma predalpskem svetu ni tako malo in morda smo nanje premalo pozorni. Opozorimo naj na dve asociaciji, katerih sestoji v Sloveniji porašča jo večje površine: sekundarni gozd smreke in smrdljivke (svinjske laknice) Aposerido-Piceetum v altimon- tanskem pasu naših Alp, na degradiranih rastiščih alpskega bukovja Anemono-Fagetum, ter sekundarni gozd smreke in vijugaste (vijugave) masnice Avenello fiexuosae-Piceetum na nekarbonatnih kamninah in dis- tričnih tleh, na potencialnih rastiščih montanskih in altimontanskih kisloljubnih bukovih gozdov. V dru- gotne združbe uvršča avtor tudi smrekovja, ki so vsaj deloma nastala s sadnjo na posekah bukov ih gozdov in kjer se je smreka zaradi ugodnih podnebnih in talnih razmer obdržala tudi v naslednjih generacijah. Kot takšno združbo avtor obravnava gozd smreke in kranj- ske kozje češnje (krhlike) Rhamno fallici-Piceetum, ki naseljuje manjše površine na karbonatni podlagi v gorskem pasu. Opisi te in še drugih drugotnih združb so vredni branja, saj v podobnih gozdovih v novejšem času razmeroma pogosto opravljamo gozdoslovne razi- skave, s pomočjo katerih poskušamo usmerjati razvoj gozda v bolj naravno, mešano drevesno sestavo in raz- namerno zgradbo. V zaključku dr. Zupančič na kratko kritično obrav- nava razred smrekovih gozdov Vaccinio-Piceetea, nje- gove značilne in razlikovalne vrste ter različne pri- stope k členitvi tega razreda na nižje sinsistematske enote. Pregledu virov sledi obsežen angleški povzetek in nekaj izbranih posnetkov naših smrekovih združb in njihovih značilnih vrst, ki jih je prispeval Vinko Žagar. Knjigi so v posebni mapi dodane fi tocenološke preglednice, skupno jih je 22, od tega Il analiznib in Il sinteznih. Monografijo dr. Mitje Zupančiča gozdarjem vseka- kor priporočam. Študenti jo bodo lahko uporabili kot pomožno gradivo pri predmetu fitocenologija. Koristila bo raziskovalcem in praktikom, predvsem tistim, ki se tako ali drugače ukvarjajo z raziskavami smreke in smrekovih gozdov in želijo izvedeti kaj več o smreko- vib združbah. V pomoč bo tudi sodelavcem pri goz- dnogospodarskem načrtovanju, npr. pri posodabljanju seznama (šifranta) gozdnih združb Slovenije. GozdV 59 (2001) 1