5. številka, V Trstu, v sredo 15. januvarja 1890. Tečaj XV. „E D I N O S T" iahaja dvakrat n« tnden. f^nko eredc in loboto oh 1. uri popciiiidn- „Edinost" stane: /.a vse leto gl. fi.— ; izven Av»t. fl,- gl. za polu leta ., 3.—: . . 4.50 „ za četrt leta „ 1.50: H „ 2.25 „ Posamične Številk« He dobivajo v pro-daja!nicah tobaka v TritE po A nov.. v (Jerici in v Ajdovščini po « nov. Na rsarcčto brez priložene naročnine e« 'ipravništvo ne oslra. EDINOST V»i dopini pošiljajo uredništvu v ulini Carintia At. 25 Vsako pisnu* mora biti frankurano, ker nefrankovana en ne nprrt-jemajo. Itokopisi se ne vračajo. Oglasi in oznanila se račune po 8 n -v. vrsina v petitu; za naslove z debelimi Črkami se plačajo prostor, kolikor bi .'.» obsedlo nnvailnih vrstio. Poslana, javne zahvale, osmrtnice i' 1. se račune po pogodbi. Naročnino, reklamacije in in*er«t»' j. lema upravniitvo v ullei Carini in h. Odprte reUktamacije »n prasi>> jmitiiinH. Glasilo slovenskega političnega družtva za Prirnorsko. • V •.llniitt t« nr« Vabilo na naročbo. Z novim letom začela je „Edinost" svoj petnajsti tečaj. Kakor do-sedaj prizadevala si bode svojim naročnikom vsestranski zadovoljiti prinašajoč raznovrstnega gradiva. Vabimo torej vse slovenske rodoljube, da si jo mnogobrojno naročajo ter jo širijo mej svojimi prijatelji. Cena listu je: za vso leto .... gld. H.— za pol lota . . . gld. 3.— za četvrt leta . . . gld. 1.50 Vse one, ki so nam za pretekli tečaj kaj na dolgu prosimo, da čim prej svoj dolg poravnajo, knjti izdajanje lista je združeno z velicimi stroški. urediti naše napore, da postanejo jednotni. V dobro organjzovanem, jednotnem boji našli boderno jedino — sposobno sredstvo v dosego toli zužoljenih vspehov. Mnogo ] se je žo pisalo, kako potrebno bi bilo, do-. ločiti skupen program avstrijskim Slovanom. Mnogi trdo, da j« tak skupen program nemogoč ker gredo moralne in materijalno koristi posamičnih slovanskih plemen preiunngokruti nsvskriž. Res je , to ; toda stvar ni tako nemogoča, kakor bi se mislilo. Treba je le tegu, ker smo prej mislili: spoznavati obstoječe odnošaje, tu pa tatu nekoliko pri jenjati in zahteve 1 svoje tako prikrojiti, da ne bodo ovirale soseda v njegovem nastojanju. Program moral bi biti tak, kakor ga zahteva duh časa; moral bi biti tak, da bi ugajal neobhodno potrebne) taktiki. Odjenjaii bi ! morali nekoliko od zgodovinskih tradicij ter uvaževati sedaj obstoječe razmere, I Torej: spoznavajmo se in računajmo drug z drugim! Krenili smo malo v stran. Opravičiti 'smo hoteli, zakaj da smo pobijali nazore gori omenjenega lista. Danes pa smo v preprijetnem položaju« da moremo brezpogojno pritrditi uprav istemu listn. Pražka „Politika" je objavila pod naslovom „Communalia teigestina" članek o naših razmerah, o kuteremu smemo reči: to je bila prava beseda o pravem časti. Članek slovo: Praznišk vzduh vel jo včeraj po našem mestu, umestili smo novega župana in deželnega glavarja dra. B a z z o n i j a , kateri je bil voljen vsled toli hvaljene „spravo" skoro jednoglasno. V iste j dvorani. v katerej je sedanji gosji, namestnik niul jedno desetletje zastopal vlado in imel dovolj prilike, spoznavati občinske svetovalce po njih prave j politiškej vrednosti, izustil je prelepo zak roženi govor, kateri je gostobesedno izražat — tako zgovornost poznajo le na jugu živeči ljudje — celo vrsto voščil in zagotovil prijaznosti in simpatij; a izognil se je pre- ' ' • j t * • [ pridružil se mu jo stari pes — dobra žival bila mu jo vedno zvest spremljevalec. Neprijetno josonsko vreme ugajalo mu je. ker je bilo pristno zrcalo dušnega njegovega razpoloženja. Vrnil so je še le na večer. Mati ga je vzprejela preprijazno, ne Communalia ter gesti na. Nedavno prišli smo v kaj neprijetni položaj, da amo morali — prepričanje naše nam je tako narekovalo — oporekati nazorom nam sicer jako prijaznega lista o tržaških stvareh. Dolžnost naša je, da dajemo pojasnila, ako se a katere — koli strani širijo krivi, faktičnomu položaju no odgovarjajoči nazori. Ta dolžnost je tem nujnejša glede listov, o katerih vemo, da so obilno čitajo mej našimi somišljeniki po širnej Avstriji, kajti držati so nam je trdno gealn: spoznavajmo se! To jo: gledimo, da bodemo čimpreje do dobrega spoznali vse okolnosti, ob katerih žive prijatelji in sobojevniki naši, bodi-si v katerej-koli deželi cesarslva; poučujmo se vznjemno o naših težnjah in željah in o značaju nasprotnikov, kateri se z vso silo protivijo izvršitvi teh naših teženj in želj; s kratka: spoznavajmo sami sebe in spoznavajmo tudi naše nasprotnike. Ako bodemo dobro informovani o odnošajih mej vsemi za narodno ravnopravnost bo-rečimi se narodi, potem bodemo še-le mogli PODLISTEK. Besede materine. Spisal C—t t\ (Dalj«). Okolnost to izrazilo so naslednjo bo sede: „Mati! vi samo vesto, kako vas ljubim, da bi omenila prevažuega predmeta. Ni Ni j ga sina, da bi tako spoštoval, tako on nij omenil besedice o ljubezenskem visoko cenil, mater svojo, da bi gojil do svojem razmerji. Po popoludanskem viharji nje čut najčistejše hvaležnosti v tolikoj i" dolgem spr« hodu pri slabem vremenu meri. Vem, da vesto dobro vse to — vsaj nastopila jo neizogibna reakcija. Prav hva-vsaka mati pozna in mora poznati otroka ležen je bil materi, da se jo izognila de-svojega. Zato pa mor^to le vi pojmiti likatnemu predmetu, ker si je ž"lel dušnega dušno bol, ki mo pretresa, ko moram po- odmora. Zakotnica se jo pa nadejala, da staviti se v nasprotje vašim željam, Iiokel bo tčasoni pozabil in — uvidevši dobru sem: moram — da, moram, ker mi namere njene — protrgal nič dobrega ni moči drugače. Mati, prosim vas, od- obetajoče razmerje z „mehkužno mestno pustite mi. Odpustite — in odprite sinu gospodičnio." Ali prišlo je drugače, nego svojemu vrata do sreče". je mislila in se nadejala. Kadarkoli je le „Milan, ti si danes vzburjen. Pomiri z besedico doteknila se vprašanje tega, bil se, misli o stvari mirnim srcem in pri jej jo lakoničeu, stereotipen odgovor: „mati, hladnej krvi. Drugokrat četno zopet govo- jaz no morem drugače; to, ali pa nobeno rititt. -- j drugo". Vstala jo iu tudi on je vstal. Ona je j Kako vae drugače se jo stvar zasu-odišla v kuhinjo, on pa na piano — dasi kala, nego jo nameravala ona! Menila je, je dež šc vedno škropil — hoteč pomiriti da če biti ona voditeljica in jedina sveto-razburkana svoja čutstva. Kadar vsikdar, valka nevesto izbirajočemu si sinu; menila j vidno narodnemu prašanju, priporočujoč j mestnim očetom, d;i sporazumn i z trgo-1 vinsko zbornico goje m iter jaln^, zdravstvene in trgovinsku inteiese v pospeševanje razcvitu našega mesfa. Gospod namestnik zaključil je svoj govor povdarja-joč izvrstno osobne odnošaje, ki obstoje med njim in onimi gospodi, kateri sestavljajo predsedništvo, (K tem prištevati je tudi dr. Mozesa Lil/zato). Govoru so živahno pritrjevali. Zupan lJazzoni odgovoril j« m*deiio-sladkitni besedami; povdarjal jo pa narodno stran takim načinom, d a je to p o v d a r j a n j e p o d e 1 i 1 o p o-sobno s i g n a t u r o cel e m u govoru. Tu cinije „Politik" besede županovo o spoštovanju narodnosti okoličanov in nadaljnjo: to so bil« lepe besede — do katerih so ga pa najbrže primorali, — toda vdušila je je do cela p r o v o k a-t o r i č n a z m i s e l zaključka županovemu govoru. Kaj je nameraval vender gosp. župan s tim bre/taktuim in neprevidnim napadom na njegovo slovenske so-olčaue?! Gosp. namestnik je tako rekoč s prstom pokazal na znana dvoumna in nasprotna rovanja, katero naj bi pobijal mestni zastop. Je bil-li to odgovor na opomin namestnikov P! Okoličani so dokazali svojo udanost do cesarja in države, ne z besedami, a ni p a k vsikdar z dejanji; provokovuli noso nikdar, a zahtevajo, kar jim gre po pravici in rea-niei; protivijo se, da hi poitalijančeni magistrat tudi v okolici zaviŠ.I svojo korup-cijsko početje in da bi poitali jančeval brezobzirno v šoli in uradu. Na tem polju našel bode gospod Ri-naldini obilo posla, ako jo res tak, kakor ga hvalijo: premišljen, pravičen in zveden uradnik. Ako ne, mislili bodemo, da lu če, da vse pri starem ostane. Sedanja situva-cija spominja nas prav živo na one Čase, ko jo F. M. L. M ci ring — kateri je imel sicer kot general obilo zaslug — izustil včerajšnemu (4. januvarja) jako podoben govor in to o priliki, ko so slo- vesno pokopali po njem samem vstvarjen kompromisni občinski svet. Spominja nas tudi na C o s c h i - j a , kateri je hodil roko vroči z županom Angeli-jeui ter to prijateljstvo ljudstvu kazal na javnem trgu. Vsakdo pa ve, kako je progre^ovska klika uprav a tema dvema namestnikoma norce brila in kako da je vsled pr^zanesljivosti teh dveh demoralizovala mesto in okolico. In kdo je potem strmoglavil ta dva tnoža? Okoličani, s celo avstrijsko slovansko stranko vred, postali so nezaupljivi; motrili bodejo bistrim očesom vse dogodke iti gotovo ne bodo dopustili, da bi so kdo ž n j i m i hudomušno igral — tudi ne ljubemu kompromisu na voljo. —t—. Pijanstvo in njega posledice. 11. Ni naš namen na dolgo in široko opisovati pijanca v njegovih fazah, dejanjih in nehanjih. Smelo le trdimo, da je skrajno ostudna pijana človeška prikazen, s potisnjenim zmečkanim klobukom na jjlavi, zablateno nedeljsko obleko, rudečim obrazom in krvavo-žarečimi očmi, k rev saj oč in opotekajoč se po vsej cesti; — tako ostudno prikazen je vsakdo v svojem živenju žo videl. Pijanstvo in čednost sfa si istinito v laseh, kajti kjer jo prvo, ne more so naha jati zadnja; in uprav zategadelj jo pijanstvo v moralnem obziru jako pogubno. Pijanstvo je tudi v fizičnem obziru nevarno, Skotla, katero provzroča v raznih deželah nesrečni alkoholizem je nt'i/.murna. V vseh imobraženih državah je tožba o tej velikanskoj škodi občna. Uprav radi tega so razne države gledalo na to, da alkoholizem kolikor mogoče odpravijo. V Galiciji in Bukovini ho jo prod nekaterimi leti izdala postava, po katerej pijanci zapadejo nekej kazni. Po tej postavi so jo kaznovalo 1884 leta j0) _ goječa seveda glede sina najboljša da sem bila napotjo sreči tvojoj. Zato pa namene — da bo beseda njo vso odloČila, stori, kakor ti srce veleva, spolni se srčna da če biti sin lo izvršitelj volje njeno in želja tvoja! Materinski moj blagoslov njenih želja. Te svoje nad oje gojda je j spremljaj te na tvojih potih", glede na okolnost, da so se nazori njijini ■ „Mati moja!" vzkliknil je radostno in navadno vjemali ; in tudi če je bil včasih poljubil jej roko strastno in iskreno. Iskre-druzih mislij, uklonil se je vsikdar raz- uoat besedij „mati moja!" izrazila je vsa soduosti matere. Poznajoči razsodnost nje, prošinjajoča ga čutila, čutila rajsko slasti moramo se čuditi, da nij vedela, da jo in v globini dušo čutjene hvaležnosti. — ljubeč mlad človek v vsakem pogledu pri-j Nj ij ulrnj|a s0 -Q gorka H0|Zd y£[tod jonljiv, vedno pripravljen doprinašati žrtev tropa|uiCj kajti nikukor 8(} nij imigU i/ue. - nikdar pa no glede intimnih srčnih od- ^ rijot|lih H,uteIlj. nošajev do ljubljenega predmeta. \ sakemu, i liodisi še tako osnovanomu svarilu, postavi nasproti svoj: ne morem ! Taki so vsi za- V prša vanj solzno svojo oko, zaklicala ljubljenci, tak je bil tudi Milan. In vztraj- „ Dragi, ljubljeni Milan! Jedino deto n os tJ n Jogo v a "j o z magala" Zakotni ca videča, lhl 1)1 tudi lloU'1(l- ne Iuoroui d da se sin nikakor ne ukloni in ne hoteča, °Piflati ~ Piav,h bo8ud,J un 110 da bi kedaj mogel jej česar očitati, kakor ~ kako mi v tem trenutku vztre- da je bila ona overa sreči njegovoj, rekla ««0 moje. Usodepolne slutnjo polnijo mu je nekega dna: , ™ MoSućw tudi' da 80 ie 8iut"j° le „Milan čuj me! Jedini moj otrok si, Poledica skrbeče materinske ljubezni. Dal jedino bitje, do katerega me vežejo naj- IioS> bii,> taky! Ali 81 bodo že nežnejša čutstva. Odveč bi bilo, ako bi ti ltllk»r bodi> 8rećen kakor 81 zatrdila, da mi je najsrčnejša želja, videti ^ i),,bri tl l)odcli VH0 ono> tebe srečnega. Nikakor no bi hotela, da kar-koli se nadejaš od bodočnosti, bi mi mogel kedaj očitati — tako očitanje, • Naprej nij mogla; kipeča čutdtva, ako bi bilo osnovano, bi me umorilo — vzbujena po plemenitoj materinskoj Iju- 26.028 oseb, a 1885 leta 24.441 oseb. tre«6 — ko je vse lastno zapravil in po-Tudi t Bosni in Hercegovini «e 1 gnal po grlu ter je že bolj podoben one-je izdal enak zakon. Deželni zbori če i k i, mogli živini, nego človeku, vstvarjenemu moravski, sleški in koroški obrnili so! po božji podobi: tedaj pripade v nadlego se na vlado, da bi izdala zakon, da se javnej dobrodelnosti. Človeštvo, čigar je omeji razširjanje škodonosnega alkoholizma. { bil on mrtev član vse svoje iivenje, za S tim, da se vse dežele skrbno obra- j katero človeštvo pijanec nema srca ni čajo na vlado ali izdavajo posebne zakone1 pojma, isto človeštvo ga more slednjič v odstranjenje pijanstva, spoznava se čem-! vzdrževati in prehraniti do smrti. Lehko dalje bolj njega nevarnost za čio-(tedaj trdimo, da je alkoholizem dandenes veško družbo. j največje socijalno zlo, katero treba gledati Ni pa treba iskati teh indirektnih do- vsakakor, da se omeji in vsaj deloma kazov ; zadosti nam je, ako pogledamo J odpravi. krog sebe in kmalu zazremo žalostne učinke ! Izračunih so n. pr., da na Angležkem žganje — in deloma vinopitja za telesni je svota, ki se vsako leto izda za pov-in duševni blagor človeške družbe. : žitje opojne pijače in Skoda, ki se s tem Podoba, ko j o smo začetkom naslikali, prouzroča, večja nego ves državni dolg — ako pripomnimo, da grdo preklinja, mogočne Anglije. Smelo tudi trdimo, da čveka ostudno pe • j - i mnogoštevilne svoje narode, dokler blago mnel, pozabil na Boga in dušo. ko p .. ^ a j n nema več pojma o kulturi in prosveti in sploh o lepoti, ko je uničil v sebi vsako fizično, še bodro moč ter ni več za nikako delo ; ko mu život peša in se mu udje Politični pregled. se NotranJ« dežele. Ogrski lieti raznesli so bili vest, da hoče nadvojvoda Kari Ludovik odpovedati pravu do prestolonasledBtva na dobto nadvojvode Frančišeka Ferdinanda ter da bodo potem tega poslednjega Jpro-glasili avstrijskim prestolonaslednikom. Daljo so širili nekateri listi absurdno vest, da se hoče naš, od vseh narodov iskreno ljubljeni monarh kroni odpovedati ter da bode prestol zašel gori imenovani nadvojvoda Frančišek Ferdinand. Bilo bi menda odveč, ako bi zatrdili, da so te govorice gole in zlobno izmišljotine. Kdor ve, kako zvesto spolnjuje naš vladar svoje vladarske dolžnosti, kdor ve, kako trudolju-bivo vrši naš cesar visoki svoj poklic, temu je gotovo jasno, da se uzorni ta vladar ne bode nikdar odtegnil skrbi za mu bode božja previdnost v to podelila moč in zdravje. Češki deželni zbor se bode vender sešel, vsaj za par dnij. Čehi za-^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ htevajo to, ker še neso dovolili kredita ~ za deželno razstavo, katera bode I. 1891. be»u m po morečej skrbi za sinovo usodo, Potrebna p08i0pja bodo namreč za6elj zi. zadušili sta jej nadaljne besede. Milan je bil do solz ganen, videč toliko pojavov neskončne ljubavi — njemu, le njemu, posvečene ljubavi. „Dobra, nad vse ljubljena mati ! Storili ste danes najplemenitejši čin življenja svojega — storili ste srečnega lastnega dati že to poletje. Glede pogajanja mej Čehi in Neme i javljajo telegrami, da so završili dogovarjanja o deželnem kulturnem svetu. Pričelo je potem pogovarjanje o jezikovnem prašanji pri avtonomnih oblastih. Ogrski listi izražaio se večinoma svojega sina. Ta zavest sladi naj vam vse „impatično o teh pogajanjih ter menijo, va*"' da ne bodo ostala brezvspešna. Samo to Odšel je poalovivši se od njo. Ona zahtevajo, da se rezultat konference ne pa je sklenila roki izreksi besede: „O te1 Hino dotakniti duvalistiške oblike nase slutnje; ne morem se jih nikakor iznebiti. | aržave< Organ zmerne opozicije Vročo prošnje pošiljati hočem vsaki dan trdi, da bi sprava mej Čehi in Nemci pre-nad oblake, da bi se ne vresničile. Ali se prečila rovanja panslavistov, kakor tudi bodo, gotovo se bodo, srce mi to preglasno pravi. Strašna misel to : vzgojiti sem ga hotela — katera mati bi to ne hotela?! — za srečo, sedaj pa čutim, da nesem doBegla svojega namena. Ne, ne, ne bo s reč eni O to moje srce, te slutnje!" To ho bile besede materine. Potem je obmolknila. Zamislila se je. Čudno jej je bilo pri srcu, tako čudno. Dozdevalo se jej je, da vidi, kako se zbirajo nad glavo njeno črni, pogubonosni oblaki, iz katerih mora priti huda ura, mora priti nesreča. O Bog, o Bog, čuvaj nas na naših potah — ta vzdih iz vi I se jej je iz prsij. V ta vzdih zlila je vhb prošinjajoča jo čutstva, vte moreče jo skrbi. (Dalje prih.) pangerinanistov. Zagotovlja, da smejo Čehi in Nemci pričakovati jednake „dobrohotne nevtralnosti" od stranij Ogrov, ako ne bodo prestopili mej, katere so določile duvalistiške postave z leta 1867. Ta list želi namerovane sprave, ker upa, da bodo potem prenehali narodni spori. Organ skrajne levice pa piše : Niti misliti ni, da bi dandanes mogli Čehi doseči kraljevo kronanje ali pa oživiti češko državno pravo. Ako pa sedanji prepiri ne ponehajo, težko da bodo mogli St aročehi vzdržati konkurencijo proti Mlad očehotn. V narodu je vRikdar ona stranka najpopularnejša, katera obeča ugoditi narodnim aspiracijam. Vsakdo ve, da je kaj lahko, česa obečati, ako vemo, da ne bodemo prišli v položaj, da bi morali tudi spolniti, kar smo obećali. Mi le toliko pripomnimo, da bi „Egy-etertes" dosti bolje pogodil, ako bi te lepe nauke, katere z vso silo nam ponuja, adresiral na svoje lastne somišljenike. Hrvaški »Obzor* sodi pa jako pesimistično. Ta list meni, da bode vsa-kako slabo za Čehe — in posredno za nas vse, — ako se bode dognalo kakovo „sporazumljenje" ; kajti to bode kazalo, da so Čehi prijenjali. „Obzor" graja češke poverjenike, da so došli k konferen-cijam brez programa češke stranke. Pri pogajanjih niti ne govore o češkem državnem pravu, o avtonomiji Češke, o nje zjedinjenju in o kronanju kralja. Teh predmetov se niti ne spominjajo. Pač pa obravnavajo o zahtevah Nemcev, katera zahtevanja merijo na to, da Češka ne bi bila Češka. Nemci v obče hočejo, da Avstrija bodi nemška država, pripadek velike Bizmarkove domovine — nemškega cesarstva. Tega pa Slovani ne smejo dopustiti. Nemci trde, da je to posebna koncesija nemškim narodom, ako se bodo izognili določitvi nemškega jezika kot državni jezik. Na to odgovarja staročeško glasilo : j Proti izrazu konccsije protestujemo, kajti' nobena stranka ne sme prisvajati si pravice, da bi delila koncesije na stroške državinc. Ako pa že govorimo o konce- J sijah, izpovedati moramo, da je to koncesija od stranij nenemških narodov, ako' dopuste, da se v nekaterih slučajih rabi1 nemški jezik pot „posredovalno sredstvo*. To prašanje je važno in se bode dalo o njem pogajati, a le pod po-' sebnimi pogoji. Najprvo bi pa morali priznavati, da je jednakopravnost. jedino — ' prava podstava avstrijskej državi. Kot posredovalno sredstvo rabiti je nemški jezik le v res neobhod.io potrebnih slučajih. Ogrski državni zbor se je zopet sešel. Pričakovati jo hudih viharjev, ker opozicija je bojažeijna, kakor je bila.' Vnanje dežele. j Z rusko noto glede bolgarskega posojila bavijo se še vedno vsi listi. Stvar je taka-le. 22. člen bero-linske pogodbe je določil, da ima znašati število ruske okupacijske armade v Bol-garskej in Vzhodnej Rumeliji 50.000 mož, katere je vzdrževati na stroške zasedenih dežel. Pozneje sti se ruska in bolgarska vlada pogodili, da bode poslednja počasi in v obrokih poplačala stroške okupacije,, kateri znašajo 10 milijonov rubljev. To, istino povdarja posebno ruska nota. Rusija trdi, da Bolgarska nema pravico najemati, posojil, ker je signatarne velesile š» neso pripoznale. Dalje trdi Rusija, da je Bol-, garska rušila 22. Člen berolinske pogodbe, ker je zastavila železnici Belovar-Vakarel j in Jamboli-Burgas, kajti ti železnici bili ( sti jedino poroštvo za dolžnih 10 milijonov. Ker je pa bodočnost Bolgarsko nejasna, zgubila bi lahko Rusija vso svojoj tirjatev, kajti nje zahtevne pravice vrste | šele za tirjatvami družili upnikov. i Pravijo, da ni res, da bi imel začasni guverner na Kreti, maršal Š a-k i r Paša, zapustiti svojo mesto, kakor se je govorilo. Delovanje guvernerjevo da hvalijo vsestransko; celo Kretenci sami. Pokazal da se je humanega in premišljenega moža. Če je res tako ? Mej Anglijo inPortugalsko nastal je konflikt. Portugalska ima namreč v Afriki posestvi Angola in Mozambique. Ti posestvi nesti krajno združeni. An-gležka vlada pregovorila je rod Makololos, da se je naselil uprav med rečenimi d verni pokrajinami. Portugalski major Serpa Pinto je pa odgovoril z orožjem v roci na izzivanje angležko: napal jo imenovani rod in ga potolkel. Angležka vlada je strašno razjarjena, a mislijo vender-le, da se stvar poravna mirnim potem. Malemu španskemu kralju je odleglo, zdravniki upajo, da bode okreval. To je sreča za špansko dinastijo, kajti nastale bi bile gotovo hude homatije, da je umrl kralj. Kraljica Kristina je pač doživela užo mnogo britkega. Kakor poročajo iz Rio di Janeiro, je izdala braziljska vlada dekret, s katerim se določuje ločitev cerkve od države in kateri dekret zagotovlja jednakost vseh veroizpovedanj. DOPISI. Iz Trsta 11. januvarja 1890. (C. k. tržaška pošta in slovenski je-z i k). Spodaj podpisani, ima joč pred očmi odlok c. k ministerstva notranjih zadev z dno 20. januvarja 1880 št. 440., mislil sem si, da imam pravico in da spolnjujem svojo dolžnost, ako občujem z c. k. pošto v slovenskem jeziku. Ali, dospevši 10. januvarja mod 9. in 10. uro v c. k. poštni urad prepričal sem se, da gori omenjeni odlok ni za c. k. pošto veljaven! To sem pa, na kratko bodi povedano, tako-le zvedel. Oosp. uradnik, kateri sprejema novce na n a k a z n i c e , ni mi hotel sprejeti novcev, katere sem namenil v Bovec poslati. Vprašal me je, k a j j e t o Bovec? Odgovoril sera mu, da je že tam pisano in da on kot c. k. uradnik mora to vedeti. Ali on ni mislil tako, ampak vrnil mi jo pošiljatev z opazko, da naj dodam Bovcu še eno ime „d' ufficio*. Odgovoril se mu, da to je grdo, da prezirajo slovenska imena in da jaz ne pripišem ničesar. Nato se je pa on kot c. k. uradnik tako daleč spozabil, da me jo nazval „štupido". Odvrnil sem mu, da ako sem ja š......a on da je m .... o ! Kot priprostomu rokodelcu ni ostalo druzega, nego podati se po nusvet o na-dalnjem postopanju do nekega gospoda, kateremu se tu očitno zahvaljujem. Šel sem potem zopet k omenjenemu uradniku in zahteval, ali naj sprejme ali pa podpiše, da noče sprejeti. A on ni hotel ni tega, ni onega 1 !! Prašam slavno ravnateljstvo: ali je tako postopanje c. k. uradnika postavno?? Dalje se podam do enega gospodov detiarničarjev, kajti kontrolorjev ni bilo pri rokah. Ta mi stvar tako ras-tolmači, da moram prepisati na slovenako-nemško nakaznico in potem še le smem zahtevati, da mi jo vzprejmejo se slovenskim naslovom ? Zatrdil mi je, da sloven-sko-nemške nakaznice prodajajo po taba-karnah. Zapisal je on zraven Bovca še nemški „Flitsch" z opazko: per questa volta. A zdaj se je začela prava obravnava, kajti gori omenjeni uradnik čutil se je žaljenega in so pritožil pri omenjenemu denarničarju zahtevajoč, da naredi en raport na policijo ! To pa zato, ker sta mislila gospoda, da imata pre sabo kakega itrahopetnežn. Toda motila sta se. Povedal sem jima, da slovenski jezik je deželni jezik in kot tak moral bi biti spoštovan pri c. k. uradu. Ali oni so se izrazili (to je : kasir, kontrolor in že večkrat imuno-vaui uradnik), da oni ne poznajo druzega jezika, nego nemški in laški; in du jih nikdo no more siliti, da bi pripoznavali še druge jezike. Povedal sem jim nadalje, da za pravico se ne bojim ne njih, ce policije in tudi tribunala no ; da neBem prišel prosit miloščine, ampak v zavesti, da morajo uradniki za vse jednako vršiti svojo službo-Predaleč bi prišel, ako bi Vam hotel, g. urednik, vse opisati. Za sedaj samo opozarjam slovensko ljudstvo, da se poslužuje svojih, v postavah zagotovljenih mu pravic in naj so ne da plašiti od nikogar, ako treba tirjati narodne pravice. Prosim pa tudi slavno ravnateljstvo, da poskrbi, da so kaj tacega več ne pripeti. Menim, da jo to grdo in sramotno! F. K. iz spodnje okolice, dne 10 januvarja. (Narodni denarni zavod v Trstu), Pisec teh vrstic je že pred leti v „Edi- noati" povdarjal potrebo enacega zavoda nežnej mladosti. Ko naša mladina v 14. letu za tržaško okoličanske Slovence, kateri svoje starosti preneha pohajati šole, dana bi deloval v prvej vrsti tudi za naše istr- je nje vzgoja večinoma v roke starišev; ske brate. Te ideje se je prijelo potem a oni neso nikakor kos, kazati pravo pot nekaj mestnih gospodov — sklical se je že odraslej mladini, kajti stariši nemaju menda tudi neki shod v ta namen — a za to potrebne odločnosti; torej mladina ostalo je pri starem! Nekateri so bili me- raste in doraste v papačenej vzgoji in zna nenja, da se napravi domača hranilnica; le pohajkati, potratno živeti in se oblačiti. __ drugi so pa bili za banko, katera To je našemu kmetu velika nadloga, bi poslovala z vsemi avstrijskimi Jugoslo-; Naša možka mladina je tudi na ne-vani. Nam se zdi prva stvar, da se le pravem potu, kajti cele praznike in nedelje ustanovi denarni zavod, — bodi-si hranil- nahaja se v gostilnah, niča. ali pa banka; da je le zavod, — Da bi se dalo to na pravo pot obrniti, naroden zavod, v domačih, poštenih ro- odvisno jo le od vzgoje mladine, kah! Če slišimo o vrlem napredovanju j Dober pripomoček do prave vzgoje narodnih hranilnic po skupnej našej do- je cerkveno in narodno petje, v kojem bi movini se moramo pač čudom čuditi, da se morala naša mladina po dokončanej se neso Slovenci, stanujoči v prvem tr- ljudskoj šoli izvežbati. govskem mcatu države, še tako daleč pri-' Se godi to pri nas P Nikakor! saj smo kopali. Niti misliti ni, da n« bi deloval imeli na sveti večer o polnoči „tiho mašo*, sličen zavod tudi pri nas. Naše ljudstvo kar ni niti 80 letni sivi Btarček še v svojem je, žal, v rokah ptujcev. — Temu ni Ijud- živenji doživel! Res čudno, a moralo je atvo krivo, ampak mi, ker nesmo skrbeli biti, ker gospod organist so je umestno za domač zavod. Vprašamo pa sedaj: za ta dan opravičil! A zdaj se je, kakor smatrajo — li tržaški veljaki to idejo za slišimo, celo odpovedal, dasi mu daja ob-neizvršljivo P — Mi bi mislili, da jo izvr- čina stotak in mu je napravila novo orgije, šljiva, ako vidimo, da posojilnice vrlo dobro ker starih ni mogel več rabiti, vspevajo celo po malih koroških vaseh. Da se jo dotičnik orgijanju odpovedal, Tem vspešneje bi deloval tak zavod v temu je najbrže uzrok gosp. Jazbec, ker Trstu, kjer naa živi 40.000 Slovencev in mu je svoj odlični „bas" na dan Sv. Treh kjer je sedež razvitej trgovini. Kraljev odpovedal. Tem načinom bi mogli obilo koristiti Odvisni smo torej od jedne same osebe, narodnoj stvari! — Sklicati bi se moralo Svetu moramo tudi povedati, da ni vso mestne in okoličanske rodoljube in našemu slavnemu občinstvu nikakor vgajalo, veljake — dobro bi bilo, da tudi rodo- ako 8e je prigodila kaka neprijetnost pri ljube iz drugih južnih pokrajin — k po- orgljanji pred leti, ko je še stari organist svetovanju v zato primeren kraj. Po vse- Finko drsal pa starem godalu, a sedaj je stranskem motrenju izvolili naj bi si V8C prav \n dobro, ako-tudi organist še le poseben izvršilen odbor, kateremu bi mo- v 8redi 8V. mnše začne orgijati; včasih pa rali biti člani sami vztrajni in trudolju- dični gospod niti no pride! To je do-bivi možje. Pravemu možu naj ne bodo glednoat!! tudi najtežavnejša stvar neizvršljiva. Z Slavno županstvo, cenjeno občinsko resno, jekleno voljo, in s krepkim delo- starešinstvo! ali Vam je vso po godu, ste vanjem se da vender še mnogo na svetu voljani, da Vi dvanajsteri plešete, kakor doseči! — Naroden denarni zavod v Tratu jeden gode ! Zdi se nam, da nekateri izmed ni nova ideja, — tudi ne nedosežen cilj,— va8 8pttdajo v družbo „ki mo v cev", ampak potreba, katero čuti vsak razumnik, nekoji pa k takim, ki v važnih slučajih Ako bi bil zavod v domačih, poznanih, radi pete odnesć, češ, da jih nikdo ne more poštenih narodnih rokah, — ni dvojbe, da obdolžiti zakrivljenih nerednoati! bo ga no oklenejo vsi naši mestni in oko- Gospoda! Nesmo Vas volili, da se ličanski veljaki in možaki. Delajmo, če že 08tJbam uklanjate, ampak, da imate korist vidimo in spoznavamo, da je delo izvrš- občino pred očmi in ne osebje! Torej za Ijivo; ustanovimo si s koristnim narodnim danas dosti! zavodom tudi važno narodni* trdnjavo. j Drugi pripomoček pa za prebuditev Naj bi ne ^ostalo to lo „ideja", oka- narodnoBti in vzornega kmetijstva je Čitanje koršnih čitamo navadno več, ter jih ustvar- kmetijskih knjig, oziroma časopisov ; čitanje jamo na bolem papirju. Čo je ideja ple- bi doneslo našemu kmetu poleg truda in menita, koriatna — in kar je še največ dela največ vapeha! — tudi izvršljiva — preustvoriti se mora. Vemo, da knjigo in časopisi Btanejo odmah v živo istinitost. — Pred leti se denar^ ali isto krajce rje, ki jih mladenič je mnogo govorilo o enakem narodnem za- proveč zapije, naj bi daroval v nakup knjig, vodu — a potem mnogo let skoraj popol-j Tedaj vprašajmo se, nepredujemo-li noma molčalo! Da bi no bilo to podobno ali spimo trdo spanje P iskri, katera tu pa tam pod kupom pepela' Zbudili bg bodemo; toda glejte, da ne vzp lam tuje — ter nazadnje ugaane — na bode prepozno! Skrbinčan. veke ! Ne, kaj tacega si ne smemo nikakor misliti. Ros je, da so tržaški rodoljubi preobloženi z narodnim delom, res, je da tu pa tam katerega žuli jarem domovinski, a pri vsem tem so ne smemo utruditi, ampak še vspešnejšo delovati! | Shod 8|oven8kih p08|ancov. Ker se - Počivali bodo lahko pravnuki, je od nek&terih gg. poslanoev izrekla žel|a, jim bodo morda po sedanjem našemu da bi ee 8kUca, sho(, 8lovon8kih po8,Jin_ prizadevanju in našem t,udu „milejše cev že tekom tega me8ecai razgovarjali zvezdo kot zdaj nam sijale!" j so se pred par dnevi o tem vprašanji (Konec prih.) | V8|ed vabi)a k|ubovega predsednika g. ^ cesarskega svetovalca Ivana Murnika v Iz Škrbine, dne 13. januvarja t. 1. Ljubljani bivajoči deželni poslanci in so [Izv. dop.] Globoka žalost pretresa človeku ' z ozirorn na sedanji politični položaj in srce, ko premišljuje nezavest kraškega'na kratki čas do otvorjenja državnega kmeta. Ni dovolj, da je Krašovec že za- zbora sklenili, da se shod skliče o Velikej radi slabega polja, kojega v potu trde noči. — Temu poročilu dostavimo, da so varčnosti obdeluje, v slabem stanji, kajti j vsi poslanci poudarjali potrebo takega mnogokrat ne pridela niti aemena; ampak shoda, na katerem naj bi 8e sestavil sku- dobe razmer v dotičnih deželah. V tem pogledu bi bil shod slovenskih poslancev velike informativne važnosti in tudi izdatnejšo moralno zasiomtio bi imeli gg. državni poslanci v svojem delovanji. Družbe sv. Cirila in Metoda „otroškemu zabavišču" pri sv. Jakobu v Trstu je imenoval tržasko-koparaki ordinarijat svojim nadzornikom č. g. B. Sever-ja; onemu v Rojanu pa č. g. Toma Thaler-ja. Iz tržaške škofije. Čast. gosp. Josip Grašič, duhovni pomočnik v Pičnu, je imenovan župnikom v Bermu; čast. gosp. Joaip Kompare, župnijski upravitelj v Ospu, župnikom na istem mestu. — Dne 22. decembra je mil. gosp. biskup, dr. J. Glavina podelil nižje redove gospodom bogoslovcem tržaško-koparake biskupije, ki ao : A. Budin, J. Butignani, 8. Frulič, A. Fnrlan, J. Košir, A. Luksič, J. Mar ehio, V. Masten, O. Protner, A. pl. Reja in R. Valenčič. — Čast. gosp. Ivan Kociper, duh. pomočnik v Moščenicah, je imenovan župnije upraviteljem v Munah. — Umrli ao čč. gg. : Marko Andolšek, župnik v Munah, dne 18. decembra; Aleks. Slavjanska čitalnica v Trstu. Pred- sedništvo nam javlja, da zaradi velike veselice okoliČanskih družtev v gledališču „Fenico", za soboto napovedani „jour fix" ne bode. Pevskemu družtvu „Zarja" v Rojanu so darovali o priliki veselice dne 12. t. m. g.: Ivan Nabergoi 1 g'd.; č. g. Tomaž Thaler 70 kr.; g. Fr. Dolenc 1 gld.; g. Ivan Gerdol 70 kr.; g. A. Skabar 70 kr. gospiea Tončka Ferluga 1 gld. Srčna hvala! Velika veselica okoličanskih pevskih družtev „Adrija*, „Velesila" in ,Zarja* vršila se bode prihodnjo soboto v gledišču »Konice* po sledečem vaporedu : 1. Jenko : „Naprej", godba. 2. Oodba. 3. Ilajdrih: „Na boj!", (zbor) „Adrija". 4. Godba. f>. 1. pl. Zaje: „Kolo", (zbor) „Velesila". 6. I. pl. Zaje: „Hrvaticam", zbor z bariton-samopevom, „Zarja". 7. Godba. 8. „Berite Edinost'i igra v educm dejanju, izvršuje dramatiČn odsek tržaškega „Sokola". 9. A. BcndI: „Svoji k svoji in", (zbor z Čveterospevom), „Adrija*. 10. Fr. Grbič: „Slovanski brod", (zbor), „Velesila*. 11, Godba. 12. Mila-kovič: „Bojna pjesma", (zbor), „Zarja". Domače vesti. poleg tega tava naš trpin še vedno znano pot — v nezavestji. Da ni on svoje nezavesti povaem kriv, jo znano; dasi imamo z malo izjemo po vseh občinah sivega Krasa šole in učitelje, oziroma učitelje-duhovnike, kjor si pen program v prvi vrsti v ravnilo gg. državnim poslancem iz vseh slovenskih pokrajin. Ti sicer vestno izvršujejo izročeno jim častno nalogo, vendar jim posameznosti iz vseh pokrajin neso vedno popolnoma znane, ker časniki ne smejo mi •„ "i «, s:.. in : 13. Ples. — Ustopnina k voselici in pleau Mrak, župnik v Završju, dne dO. aecein- r ... <)0 kr., satno k veselici na galerijo 30 kr., sedeži v partere 20 kr. Začetek ob 8. uri zvečer. — Iiadodarnosti se ne stavijo meje. — Za to veselico delajo se velike priprave. bra ; Dinko Ćavlovič, umirovljeni župnik v Sumbregu, dne 30. decembra. Naj v. miru počivajo ! Za podružnico sv. Cirila in Metoda' . . . ... , . , . « ..r . ,, • . i» • Prvič nastopno pri tei veselici v bratakej na Greti, oziroma za otroški vrt v Rojanu,; . . . . . .. . i vzajemnosti tri okolican*ka moona pevska se le nabralo dno 12. t. m. pri veselici J p> . . ., J, , . „ . „ r,r. , družtva. Želeti bi bilo, da pridejo k tejJvo- pevskega družtva „Zarja" v Rojanu 10 gl. 1 67 kr. — En trgovski pomočnik jo daro- val v isti namen pri veselici 1 gl. — V pušici v krčmi pri Josipu Pertotu v Rojanu so je nabralo do dne 13. t. m. 4 gl. 70 kr. Ču]te! Čujte! Neki Bidiachini podaril je tukajšnemu magistratu nekaj stvarij iz os ta lino G a r i b a I d i-jeve. Neki v selici vsi domačini ter s svojo navzočnostjo in radodarnostjo podkrepijo ta mlada narodna družtva, čijih naloga je gojiti lopo slovansko petje in vzbujati narodno zavest v tržaškej okolici. Mi priporočamo vsem našim mestnim in okoličanskim rodoljubom najgorkejše, da pridejo k tej splošnej veselici ter s tem koristijo vrlo narodnim po- " ■ •« ........... T I* ------- --------------------"""'J" pridobiva naša mladina potrebnih naukov, j ne morejo vsega objaviti. Na shodu pa bi A napredek v kmetijstvu in zavest narod-' mogli narodni zastopniki iz Istre, Koroške, nosti no obstoji lo v pisanju in čitanju v Goriške in Stajarske podati pristne po- Rimu obstoječi odsek, katerega člani ao djetjH(D |>rogram veselico je jako zanim-trije znani revolucijonarci in katerim se ,jjv twko d(l nwrn Vt)accga vabitii ^ 8e je pridružil še poslanec-irredentovec I m-'-e vdt,|eži p0kHŽjm0) da živimo tu na briani je pa sklonil, da se te stvarij domačih tleh, ter da v naših srcih slo-iz Garibaldijevo ostaline toliko časa no ven8tvo %iVO klije! oddajo mestu tržaškemu, d o k 1 e r n e ^^ ^^ Hajdr|hu na lwku bo to mesto odtrgano od Af. ^ 19< fc Bi ob 6. 0fi Ifeiar atrije in združeno se slavno. . . . .. TT, A . ,iB iUll . J 1 svoj prvi plesni venček. Uhod jo dovoljen i n j u n a š k o 11 a 11 j o. le udom .n udjh ,janilI1 goatom. Zvestemu Avstrijcu mora kri zavreti, , ... . , .... Domača vese ica pevskega družtva ako čita take nesramnosti, vrsece ao na " ( v J sramoto mogočno našo države. Zgodilo ae' v v"JHnut mino o ne ejo s t, jo , , . i j u i- i • i prav dobro obneala. Občinstvo je prvo je pa šo nekaj, kar še bolj pece lojalnega,1^ r , . ,. , j . , ; veselico mladega družtva počasnlo jako državljanu, ako ae domislimo kompromisov j ^ t , . , najnovejšega datuma. Vlada tržaška je namreč prepovedala — prisrčna hvala jej na tem ! — nainerovano prepeljanje natanko* znanega umrlega ultra-italijanakega peanika Revere v Trat. Bržkone bala ae je demonstracij. In kaj stori naša mestna dolega ija P ! Sklene sicer, da se smrtni ostanki slavnega Revere ne prepeljejo v Trst, pač pa, da 80 temu irredenti8tu postavi monument na javnem trgu našega mesta. Manjšina je odločno oporekala temu sklepu in se je protest moral zabeležiti v zapisniku. O tej zadevi se bode obravnavalo v prihodnej javnej seji mestnega zastopa. Vse lojalno občinstvo jo vzburjeno in zahteva zadoščenja radi nezaslišanega žaljenja avstrijskega čutstva po mestnej delegaciji. Znano jo, da tiče štirje ptički že štiri mesece v aodnej preiskavi radi metanja petard. Proti tem tičkom je kompetentna oblast sestavila novo z a t o ž b o radi javnega nasilstva. Menda ni treba, da bi bližje osvetljevali te dogodke. Da bi ne bila stvar tako grozno resna, javili bi jih s samozadovoljstvom, kajti dajejo nam nedvomno zadostilo glede naše piuavc in našega postopanja z ozirorn na tržaške najnovejše dogodke. — Ti dogodki so vidno kazalo na ono cesto, kjer so sprehajajo pravi, re nič n i in nevarni agitatorji. Po tej cesti pa sigurno ne hodijo naši okoličani. Kaj mislite, gospod župan P ! mnogoštevilno. Obširna dvorana je bila natlačeno polna odličnih rodoljubov iz okolice in mesta. Izborno odhrnni program je ugajal splošno in vsakdo se je veselil lepega napredka tega mladega družtva. Zbora: Volaričov: „Za dom" in Kocjančičev: „Vso to" sta bila burno odobrovana in morala sta se ponavljati na občno zahtevan je. Burno odobrovaui so bili tudi čveterospovi ,Moja ro'.ica", „Pri zibeli" in osmerospev „Plovi, plovi". Občno zanimanje in veselje vzbudil je pa presrčen prizor Prešernov; „Nuna in Kanarček", katerega sti izvrševali dve nežni deklici. Natančnost izvrševanja in presrčno izrekanje posameznih besed, kakor tudi občudovalna nevstrašljivoat dveh tako nežnih deklic, oblečenih jedna v nunino obleko, druga pa v rumenem odelu, so vsakemu segali globoko v srce. Starišem moramo častiti, da so si vzgojili taka otročiča, aebi v čast in narodu v korist. Kaj lepo, naravno in sočutno jo deklamovala gospiea Irtua Fabjani krasno Gregorčičevo „V pe-polničnej noči". Takih v srce aegajočih, tako izrazito izgovorjemh deklaiuacij si večkrat želimo, ter upamo, da gospiea večkrat nastopi na odru, ter skaže svojo izredno vrlino. Po deklamaciji izročil jej jo predsednik g. Piščanec lep šopek cvetic. Slednjič je bila igra „Domači prepir", preprosta a podučljiva in zabavna. Izvrševali ao jo samo domači diletantje. Uloge so bile istinito v dobrih rokah. Gospiea Irma Fabjani se jo tudi tu posebno izkazala ; priznavati moramo, da je najboljše igrala. V prav dobrih rokah sti bili tudi ulogi moža in soseda, katera sta dobro predstavljala gg. Breuiic in Piščanec. Domačim diletantom gre istinito priznanje. Sploh je bilo občinstvo z programom veselice popolnoma zadovoljno in le želeti je, da nam mlado, a krepko družtvo „Zarja" priredi vet" enacih zabav. Na to je bil ples. ki je trajal do polunoči. Razšli smo se z željo, da se kmalu zopet vidimo na enakej priprostej in domačej veselici. Kakor čujemo, sklenilo je družtvo „Zarja* prirediti enako veselico zadnjo nedeljo pusta, katera bode brez dvojbe tudi dobro obiskovana. — Vivat sequens ! Veselica pevskega družtva „Velesila" v Skednju obnesla se je j»ko dobro v v sike m obziru. Škedenjci sloveli so od nekdaj po svojih vrlinah. Tako krepkega in mnogoštevilnega pevskega zbora ni zlepa najti po Slovenskem. Glede udeležbe je seveda nekoliko škodovala nesrečna „influenca", tako, da smo marsikoga pogrešali, kateri bi bil sicer gotovo prišel. Petje je bilo izborno in že prvo točko morali so ponavljati v sled obile pohvale. Osobito se morejo Skedenjci ponašati se s v i J i m i tenoristi. Tudi deklamaciji „jefrejeva prisega" je občinstvo pohvalno pritrjevalo. Hvala gospodičini Gre-goričevej, da je tako vrlo izvajala to točko. Občinstvo »e je čudilo, da so domači di-letanfje, kateri so prvokrat nastopili, tako dobro pogodili uloge svoje v igri „Mutec*. gusta, 28. septembra in 27. oktobra; manj nevarni dnevi bodo 6. marca, 5. in 19. aprila, 4. maja, 3. junija, 2. julija. 13. oktobra, 12. novembra in 12. decembra; še manj nevarni bodo 6, januvarja, 5. fe-bruvarja, 18. maja, 17. junija, 17. julija, i."), avgmta, 14. septembra, 26. novembra m Iti. decembra. Katoliško politiško družtvo v Ljubljani. Vlada je potrdila pravila temu družtva. 1'rvi občni zbor bode, ko se oglasi z«-do»tiio številu udov. 0 priliki pogreba pokojne nemške cesHiice Avguste vstrelila je v našej ]uki zasidrana m mška ladija „Vaeht" počasi 101 krat. Novi goldinarji bodo v kratkem izšli. Poročajo, da so mnogo bolje izdelani, kakor prvi, osobito kar se tiče cesarjeve glave. Papir sedanjih goldinarjev ima temne niti, pri novih pa bode gladek in svetel. Tudi tiaek bode razločnejši. Katoliško svetovno banko ustanovijo v Ne\v-Jork-u v Ameriki. Imela bode svoje podružnico v vseh večjih mestih po Evropi. Dotirana bode z glavnico kneih sto milijonov dolarjev ter so bode bavila z vsemi finančnimi strokami. Na čelu jej bode oberst Levbourn. Nestvor. V Oriljali v barbanakej občini je neka N. ICukariu dovršila uprav Po končanej „besedi* bil je ples. Čestitamo nečloveški zločin. Novorejeno dete jo ta vrlej „Velesili" na lepem vspehu prirejene človeška zver v nekem gozdiču postavila veselice! ;mt-j dva kamena, ter je brezsrčno strla. Nemško pravicoljubje. Židovska „N. Nesrečnico je policija zasačila pri zlodejatvu, Fr. Preaae" prinaša dopis iz Sevnico o ter jo zaprla. Enaka „mati" je pač vredna, škofiji, v katerem se z nečuveno nesramno- da so jej srce iztrga! stjo trdi, da so duhovniki odre-i Nesreča. Nek delaloc na nekem par-kli sv. odvezo onim s t a r i š e in ,' niku pri sv. Roku pri Miljah je tako nikoji pošiljajo svojo deco v nemške šole. srečno telebnil s krova v spodnji prostor, Nesramnost nemških in laških Zidov pre- da jo kmalu na to umrl. sega vse meje. j „Kmetovalec*. Denašnjemu listu je Crnogorski generalni konzulat usta- priloženo vabilo na naročbo „Kmetovalca*, novih so v Trstu in imenovali konzulom Priporočamo ga v obilo naročbo. gosp. Dušana R i s t i č - a. ^ dar|| 2a bo2|enjco Y k 0 r , , t Slovenski šolski vrt hotelo so od- otroškemu vrtu družbe sv. Cirila in Me-preti šolske sestre v Mariboru, a toda v Trstu. (Konec), g. Dum 12 rutic, oblastva so to njih namero preprečila. Ne g,^. Nabergoj M. 6 parov nogovic in 12 vemo sicer, kaki razlogi so napotili oblastva rutic, g.a Abram Ireno 2 pletenici in 3 V» do tacega postopanja, pač pa vemo, da mt. blaga za obleke, g.a Abram Ema de-nam Slovencem vladni krogi povsod, če klisko obleko, g.a Boiine Ana blaga za le morejo, poklanjajo jednaku — Ijubez- deške obleke, g. Bogdanovič dve deški nJ,r0fjti- obleki, g.a Čok 3 mt. blaga, gdč. Delkin Kako je nastala influenca. Angležki in gospiea Michelli Justina, dvo dekliški list „Times* nuni, da je nastala influenca obleki, par deških hlač, dve spodnji krilci vsled velikanskih povodnji, nastalih v Kini in dve svitiri, gdč. Virgin i j a in Ema llain v letih 1888/1889. 1 veliko volneno ruto, 24 rutic in jopico Zavarovanje bolnikov. Uradne vesti (tricot), g.a Klemene Marija 0 parov no-ininister-tva za notranjo stvari objavljajo govio, 8 volnenih rut, 7 volnenih ovratnic, neko važno določbo glede vravnanja raz- deško kapo, dve spodnji volneni obleki, mer med okrajnim bolniškimi S1^* Kalister Ivanka tri deško obleke, g.a blagajnami in bolnicami. Vsled Kronavetter Orsola dve volnene rute 2 te določbe plačati ima bolniška blagajna Pnrft zapestnic 2 kila datelnov in 10 poza vsacega bolnika, kateri se nahaja v maranfi, g.a Laščak aladčico za drevo, gdč kakej bolnici, za štiri tedne stroške za Laurenčič Antonija 0 dekliških srajc, g.a zdravljenje in oskrbi j ovan je, kakoršni so IjftUl'ič Marija ppodnje hlačice, dekliško določeni za zadnji razred dotičnu bolnice, i srajco, in par nogovic, g.a Morischauer Ako ima b luik sorodnike, katero je do Josipina 2 pletenici in dva para rokovic, sedaj redil, mora se tem plačati vsaj po- Metlikovič Terezija 3 dekliške srajce lovico bolnikom določtne podpore, in sicer 4 pare nogovic in 2 para rokovic, g.a za čas preskrbljevftn ja bolnika v bolnici! Neht .Tulika dekliško obleko, gdč. Nadli-ua stroške bolniške blagajno. Ako so bol- Marija dva para rokovic 1 pletenico nika prenesli v bolnico vsled želje okrajnePare nogovic. ga Poseunig A. 12 parov bolniške biagajue. morata plačati stroške' nogovic, g.a PekiČ Julija 2 para nogovic, za prenositev. Po 4 tednih prenehajo dolž-1 deško kapu, 8 volnenih rut, dve pletenici, nosti bolniške blagajne nasproti bolnici, g- Perhauc 4<> carskih dvopekov, g. Si-ako blagajna saum ne izreče, da hoče bol- bornu A. južno sadje in zaboj pomaranč, nika še na dalje podpirati. Glede ( skrb |g(b'"- Suš m Etuilja 7 rutici 1 volneno ruto, g.a Sratnek 29 rozičkov, g.a Truden Natalija 14 velikih volnenih rut, g. Truden zaboj pomaranč in dva žaklja južnega sadja, g. Umek Ivan par čevljev, ^.a Va-lenčič Ljudmila 2 spodnji obleki, 1 jopico (trikot) 1 volneno ruto, 3 paro zapestnic, 3 pare rokovic, 1 par nogovic, 1 par ob-nožcev, G rutic, g.a Valunčič Vekoslava 1 pletenico, <5 parov zapestnic, dva para nogovic, G volnenih rut, gdč. Valenčič Bogomila 1 par rokovic, l volneno ruto, dvo volneni ovratnici. Vsej imenovan"j darežljivoj gospodi Ijevanja zavarovancev v kakem nejavnem zavodu treba je razločiti, ae je li prenesel bolnik v zavod v sporuzumljenju z okrajno blagajno ali ne. V prvem slučaju plačati mora okrajna blagajna troške za oskrb-Ijevanje za čas, kakor ga določuje pogodba, skle jena z dotič.iim zavodom, V drugem slučaju plača pa le polovico bolniku določene podpore. Kritični dnevi v letu 1890. Znani prorok Falb prerokuje v teiu letu 25 „kritičnih dnevov'- namreč 20. januvarja, 19. februvarja, 20. marcija. 31. julija, 30. av- kakor tudi slavnemu odboru „Slovanske Čitalnice", da je blagovoljno odstopil prostore za božičnico, se najpriarčneje zahvaljuje načelništvo ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu. Bratje „Sokoli"! Naznanja Vam se, da bode dne 2(5. t. m. v redutnej dvo-inrii gledišča „Politeania Ros-Hoti i" družtveni veliki ples. Ustopnina je določena tako le: člani, kateri so udeleže plesa v družtvenej obleki, so prosti ustopnine; člani v civilnoj obleki plačajo 1 gld., nečlani gld. 1*50. Na zdar! Trst 14, januvarja 1890. ODBOR. 15—8 Z novo izumljenim čudežnim žepnim mikroskopom vidi se vsaka utvar 500 krat povekšana. Potreben je torej za vsakega trgovca. učitelja, dijaka, da eelo za vsako hišno gospodarstvo ker se more ž njim preiskovati jmlij in pijače 1'ride-ii. „ ju ii.t,i lupa, kit tora vrlo dobro služi krat kovidniui. Komad stane samo I gl. 25 kr. proti gotovini ali po postnem povlierju. I). KLEKNEII, I. Post jsr a s s e š t « v. 20. Dunajska borsa 11 januvarja. Enotni drž. dolg v bankovcih — — gld „ v srebru — -- A £8 10 ^lata renta—• — — — — — -- 0 119 10 S°/„ avstrijska renta — — — -- * 101.95 Delnico narodne banke — — — — v 931.- Kreditne delnice — — — — — — K 3 27 40 London 10 lir sterlin — — — — — n ! 17.8.3 Francoski nupoleondori — — v 9 C. kr. cekini — — — — — — — « 5.55 Nemško marke — — — — — - — 57 60 Zahvala. Zahvaljujem so iiajprisrčnejše vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, kateri so skazali zadnjo čast nepo-zabnej mojoj soprogi, gospoj JOZIPINI MODER spremivši jo do hladnega groba, V Trstu dne 14. januvarja 1890, Vekoslav Moder. Občno koristna stvar. Kdor hoče poslovati za občno koristno stvar ter si pri tem zaslužiti denarja, pošlje naj svoj naslov v zaprtem zavitku, na kateri naj zapiše „občno koristna Stvar", upravništvu tega lista. 3-3 „Slovanski Svet", ki izhuja kot polumesečnik v Ljubljani, bo priobčeval leta 1890 prevažne, f u n-d a m e n t a I n o razprave o političkih sistemih Av.stro-Ogerske, o narodnopoliti-kih programih, o nucijonalni avtonomiji, o ci-rilometodijski cerkvi in njuni zgodovini, o slovanskem narodnem gospodarstvu v pogledu na Slovane Avstro-Ogerske, o slovanskih važnih kulturnih vprašanjih, v vsaki številki politiške članke aktuvaluega pomena, dopise in poročila o važnih dogodkih iz vseh slovanskih krajev ter o književnosti vseh slovanskih literatur. „Slovanski Svet" stoji za celo leto 4 gld,, za četrt leta 00 kr.; z a d i-jake in ljudske učitelje pa 3gl. GO kr. na leto in 90 kr. za četrt leta. N a r o č n i n a s e pošilja izdajatelju „Slovanskega Sveta" v (j o r i c o (Gorz). 3—3 Ženitbena ponudba. 30 letni o b r t n i k želi ae poročiti z gospodičino ali vdovo (Slovenko), katera naj bi imela nekoliko sto goldinarjev premoženja. — Pisma naj se pošiljajo : Reka, poste-restante, A. N. 000. do 15. januvarja. 3 — 4 Podpisani naznanja si. občinstvu, da jo odprl v via dellu Poste št. 8. MLERARIJO v kateri se bode prodajalo vsak dan friŠno mleko iz St. Petra in Krasa po 12 novč. liter; kdor vzame več od 20 litrov dobi liter po 11 novč. Trst meseca januvarja 1890. 1—8 Franc Geržina. začel bodo svoj J[. tečaj in vabi rodoljube na naročbo, .'J—3 „BRUS" bodo, kakor doslej, zastopal načela odločno narodne stranke, pisal bode v n a p r e d n e m in svobodnem z m i-s 1 u, grajal in smešil pa uedostatke v javnem življenji. „BRUS" pridobil jo za bodočo leto novih aotrudnikov in jako zanimivega gradiva, zato se nadeja, da dosedanji naročniki ostanejo zvesti in da se jim bode pridružilo mnogo novih, katerim ugaja odločna, svobodna besed n. „BRUS" stoji za vse leto 4 gld., za pol leta 2 gld., za četrt leta I gld. Uredništvo in upravništvo „BRUS0V0*. Nezaslišano začudenje 15 — 8 vzbudil je The Patent „Darning „Weaweru aparat zakrpar\je (Stopf-apparat.) Vsak otrok ga laliko rabi. Na parižkej izložbi bilo jo predanih 330 000 kom Ta naprava jo patentovana po vseli delih sveta od jedne ameriško družbe. — Krpa vso vrste blaga in tkanine, srajco za lovce, nogovlce, perilo itd., dft so vidi vse kakor novo. V vsej Ameriki in na Angežkem, tako tudi na Dunaj je ni hiše, v katecrj se m* bi našlo izvrstne te. pre-koristne napravo. Uazširila se bode mej vos ci-vilizovuni svet, ss:ito pa naj se slavno občinstvo požuri, da fi jo naroči, dokler jih je dostu v zalogi. Komad stane 2 gold. proti knsi ali po postnem povzetju za vse dež' le monarhijo Razpošiljam! zavod : Se]uiudt,Wien,Margaret]ien. Vozni listi in tovorni listi v Kraljevski belgijski poštni parobrod „RED STEARN LIN1E" iz Antverpem direktno v New-Jork & Filadelfijo koncesijonovana črta, od o. kr, avstrijsko vlade. Na vprašanja odgovarja tečno : kon-cesijonovani zastop 8—42 Luchvig W i o I i e h na Dunaju, IV \Veyringergassi! 17, ali pri Josip-u Strasser-u Speditiona bureau fiir die k. k. Staata-bahnon in Innsbruck. Slučaj!! Vsled zapoznele sfiionu mi jo bilo mogoče, nakupiti eelo zalogo jedne velike fabrike /a ogrtače lUmhilngtttehor-fubrik): mogoče mi je torej i.....uditi vsaki ilauii jeden velik, iiebul ln gorak ogrtač za čudežno nizko ceno I glđ. 35 kr. a. v. Ti povsem modemi ogrtač morejo se dobiti v treh barvah (»viti« srednje barve ali temno); obrobljeni so z linimi frunžaini, temno borduro in ko dolgi en meter iu pol, Široki pa tudi en meter in pol. To jo pač največji ogrtač, — Ha/pošilja razpošiljavni zavod. ^ Kxnortbaus _' D. KLEKNER Wien, 1., Postf;asse 20. Lastnik pol. družtvo „Edinost", Izdajatelj iti odgovorni nrodnik Julij Mikota. Tiskarna Dulonc