Posamezni izvod 40 grošev, mesečna naročnine 2 šilinga
V. b. b,
GLASILO SLOVENSKE KORO&KE
Zgodovina bo o zaslugah ki uspehih ter o delu izrekla svojo neizprosno sodbo!
....... • ..........................
LETNIK VI
CELOVEC, V SREDO, 0. VL 1051
ŠTEV. 38 (407)
Slovanski dan na Dunaju
Prvi? v avstrijski republiki so se zbrale preteklo nedeljo na velikem festivalu, „Slovan-skem dnevu", na Dunaju vse v Avstriji živeče slovanske narodnosti, da manifestirajo pred svetom svoj obstoj in svojo odločnost do življenja. —
V času ..Dunajskih kulturnih tednov" so se zbrali v avstrijski metropoli tudi avstrijski Slovani, da se povežejo v kulturnem sodelovanju, da se medsebojno spoznajo in si ustvarijo pogoje za koristno in plodonosno sodelovanje na narodnostnem področju sploh. Na tem ..Slovanskem dnevu" na Dunaju so si podali roke dunajski Cehi, gradiščanski Hrvati in tudi koroški Slovenci, zastopani po svoji vrhovni kulturni organizaciji, Slovenski prosvetni zvezi. Poleg delegacije SPZ sta sodelovala na dunajskem ..Slovanskem dnevu' centralni pevski zbor SPZ in brnška folklorna skupina.
Za otvoritev prireditve ..Slovanskega dneva" na Dunaju so odkri.i v soboto, dne 2. junija popoldne spominsko ploščo velikemu češkemu skladatelju Antonu Dvoraku. Ob tej priložnosti je tudi zapel v čast pomembnemu komponistu pevski zbor SPZ koroške narodne pesmi in je spregovoril v imenu korc -kih Slovencev predsednik SPZ pozdravne besede.
skupnih narodnostnih problemov. „V borbi za svoje pravice, ki gredo slovanskim manjšinam v Avstriji po vsem naravnem in državnem pravu", tako je rekel, „je enotnost in trdna medsebojna povezava vseh Slovanov v Avstriji nujna!" —
Po nagovorih so nastopili tamburaška skupina gradiščanskih Hrvatov z hrvaškimi narodnimi melodijami in pesmimi, pevski zbor SPZ z našimi dor -čimi narodnimi pesmimi in
zelo močan tamburaši zbor dunajskih Cehov, ki je izvajal prekrasen komorni koncert, katerega ubrani harmoniji bi kar nenehoma lahko prisluškoval. Mešani pevski zbor dunajskih Cehov pa je zaključil lepo in pestro kulturno prireditev s češkimi narodnimi pesmimi. — Ko se je razvnela na veseli zabavi prisrčna in bratska družabnost, so vsi navzoči vedno spet pozivali koroške pevce, da zapojo še več svojih pesmi, kar so jim ti tudi radi ustregli.
Okritje spominske plošče Ivanu Cankarju
V nedeljo, dne 3. junija, je bilo napovedano odkritje spominske plošč« našemu velikemu pesniku in pisatelju Ivanu Cankarju v Ottagringu, LindauflVgasse 26, na hiši njegovega nekdanjega bivališča na Dunaju. Mnogo ljudstva se je zbralo v širokem krogu na cesti pred omenjeno hišo in čakalo edinstvenega slavja: prvič bodo odkrili našemu velikemu narodnemu vodniku in glasniku naših dni spominsko ploščo na Dunaju, kjer je skozi deset let ustvarjal svoja neminljiva dela.
Poleg številnih zastopnikov dunajskega kulturnega in javnega življenja je prisostvoval odkritju sopminske plošče tudi izredni posla-
nik in opolnomočeni minister Viktor Repič, ! ki je sprejel prejšnji dan koroški kulturni skupini in delegate SPZ na poslaništvu FLRJ na Dunaju.
Naš pevski zbor je otvoril slavje s pesmijo ..Domovina mili kraj...“, nato pa je spregovoril v imenu Slovanskega društva na Dunaju češki deželni poslanec g. Jirava, ki je v svojih uvodnih besedah počastil spomin našega velikega Cankarja in izrazil veselje, da mu lahko danes odkrivamo spominsko ploščo na hiši, kjer je dolga leta deloval. Za njim pa je povzel besedo, univerzitetni docent dr. Pivk in orisal Cankarjevo življenje in
S' anski večer
Lep ..Slovanski večer" v če»kem Narodnem domu je izzvenel s svojim pevskim in muzikal ' n koncertom kulturnih skupin Slovanov v Avstriji v simbolični enotnosti in povezanosti slovanske kulture. Prireditev je otvoril češki deželni poslanec na Dunaju g. Jirava, ki je izrazil predvsem svoje veselje nad dej-s*' mn, da je uspelo prvič v zgodovini avstrijske republike, da so se zbrali na skupni kulturni prireditvi vsi v Avstriji živeči Slovani. Imenoval je to prvi korak k tesni medseboini povezavi in do medsebojnega sodelovanja vseh Slovanov v Avstriji, ki hočejo manifestirati pred svetom svojo voljo do življenja in želel, da bi bila ta prireditev ..Slovanskega dneva" na Dunaju, ki je bila posvečena temu namenu, tudi zares uspešna.
Prav to so poudarili tudi ostali govorniki, ki so spregovorili v imenu svojih narodnosti: tako g. Hansman. sekretar manjšinjskega sveta češke in slovaške narodnostne skupine na Dunaju, kakor tudi zastopnik Hrvatov v Avstriji in precbednik SPZ tov. dr. Franci Zvvitter kot zastopnik koroških Slovencev, ki je v svojem govoru poudaril veliko potrebo po združitvi in medsebojni povezavo vseh Slovanov v Avstriji za uspešno reševanje
Prišel je ias za končanje korejskega spora
Ottavva. — V društvu Združenih narodov v Ottawi je govoril glavni tajnik OZN Try-gve Lie in med drugim dejal naslednje: „Menim, da je prišel trenutek, v katerem je treba podvzeti nove napore za končanje korejskega spora. Če bi prišlo do prekinitve ognja ob 38. vzporedniku, bi bil s tom dosežen glavni namen resolucije Varnostnega sveta. Prekinitvi ognja bi namreč sledili mir in varnost za ta del sveta".
Lie je prepričan, da je prišel trenutek za nove napore, ker imajo sile OZN naslednje tri cilje na Koreji: 1. Odbiti napad in vzpostaviti mir; 2. Politični cilj predstavlja ustanovitev združene Koreje, ki bi morala biti neodvisna in demokratična. Ta cilj je mogoče doseči samo z miroljubnimi sredstvi, pogajanji in sporazumom; 3. Gospodarski cilj predstavlja obnova države, porušene po vojni. Lie pa je dejal, da je treba dveh za dosego miru: „Ne vemo, če so Severnokorejci in tisti, ki jih podpirajo, pripravljeni sprejeti prekinitev ognja, kateremu bi sledila pogajanja.
I Ker tega ne vemo, morajo članice OZN nadaljevati s svojimi boji na Koreji, z vsemi silami, ki jih lahko tja brez nevarnosti pošljejo". Lie je dodal, da bi morale vse članice OZN ponovno proučiti položaj in poslati nove čete na Korejo, če ne bi prišlo kmalu do prekinitve ognja. „Naša želja je, odločno podpirati skupno varnost proti napadu. Nikoli ne smemo zgubiti priložnosti za častna pogajanja, vendar ne smemo nikoli zamenjati videza z mirom".
Omenil je sedanjo napetost med Vzhodom in Zahodom in podčrtal potrebo, da je treba biti ..pripravljeni sprejeti kakršno koli priložnost, do katere bi prišlo in pod okriljem OZN pogajati se za dosego sporazuma med večino in manjšino". Trygve Lie je prepričan, da pokrajinska zavezništva, ne glede na njih važnost, „ne morejo same preprečiti tretje svetovne vojne. Edino sredstvo, ki jo more preprečiti, je OZN in zato je treba obdržati in ojačiti Združene narode".
Rasistična politika v Južni Afriki
Rasistična politika v Južni Afriki, ki dobiva pod vlado Malana vedno ostrejše oblike, je privedla že do tega, da so proti pristran- i skemu ravnanju z drugobarvnim prebival- j stvom priredili v Capetosvnu velike protest- ; ne demonstracije, ki se jih je udeležilo okoi: 10.000 belih in drugobarvnih južnoafriških ; vojakov.
Spričo teh demonstracij je tudi britanski j tisk ostro obsodil rasistično politiko Malanove vlade, kar pa je predsednika južnoafriške vlade tako razkačilo, da je zagrozil s tem, da bi se Južnoafriška unija lahko razglasila za neodvisno republiko, če ,e Velika Britanija ne bo prenehala obtoževati, da preganja drugo-barvno prebivalstvo. Malan je temu še dodal, da se Velika Britanija vmešava v notranje zadeve Južnoafriške unije, zaradi česar bo morala Južnoafriška unija napraviti iste kolike, kot so jih napravili nasprotniki britan-ke politike, ko so Puri hot»li ustanoviti lastno državo Trans iso.
Tržaški učitelji obiskali Koroško
V petek preteklega tedna je prispela na Koroško skupina 100 slovenskih učiteljev in profesorjev iz Trsta, da si ogleda našo slovensko pokrajino in spozna razmere, v katerih živimo koroški Slovenci. Izletnikom so se pridružili na Koroškem tudi domači slovenski učitelji in profesorji, Vi so jim tolmačili zgodovino na*ih vari in življenje našega človeka.
Izletniki, ki so prišli s svojimi lastnimi avtobusi, so med drugim obiskali slovenske kraje v Rožu, na Gurah m v Podjuni, kjer so si ogledali tudi spomenik padlim partizanom v St. Rupertu pri Velikovcu. Dalj časa so se zadržali tudi na Gosposvetskem polju in si ogledali zgodovinski Vojvodski prestol in starodavno cerkev pri Gospej Sveti.
Zadnji dan so se peljali preko St. Jakoba in Loč k Baškemu in Osojskemu jezeru, v poznih popoldanskih urah pa so se vračali spet domov.
Ob priložnosti svojega obiska so tržaški
učitelji in profesorji poklonili večje število slovenskih knjig Slovenski prosvetni zvezi, ki je s svoje strani podprla organizaoijo izleta.
Jugoslavija član Mednarodne organizacije dela
Dne 23. maja t. 1. je postala FLR Jugoslavija redni član Mednarodne organizacije dela, potem ko je jugoslovanska vlada prej izmenjala pisma z generalnim sekretarjem mednarodnega urada za delo. Prvega tega meseca pa je odpotovala jugoslovanska delegacija pod vodstvom ministra za ljudsko zdravstvo in socialno politiko LR Slovenije dr. Jožeta Potrč« v Ženevo, kjer je letno zasedanje organizacije.
Oslo. — Po uradnih statističnih podatkih se j« dvignil norveški pokazatelj življenjskih stroškov od 15. marca do 15. aprila za 4.2?š.
delo. Nato je odkril spominsko ploščo okrajni načelnik XVI. dunajskega okraja g. Scholz.
V imenu SPZ in v imenu koroških Slovencev se je zahvalil dunajskemu slovanskemu društvu ter oblastem za počastitev Cankarjevega spomina z odkritjem spominske plošče predsednik SPZ tov. dr. Franci Zwitter, ki je med drugim dejal, da velja ta počastitev enemu največjih in najbolj vrednih, — kajti Ivan Cankar, veliki sin malega naroda, ni postal videc in glasnik velike nove dobe samo svojemu narodu, temveč vsemu človeštvu. ..Veličina Cankarja" — tako je rekel govornik — „ni samo v literarno čudoviti lepoti njegovega jezika, temveč predvsem v neizprosni resnici njegovega mogočnega jezikovnega sloga". — In citiral je besede, ki jih je izrekel Cankar v svoji „Beli krizantemi":
„ Ponos je v mojem srcu: kljub naukom, očitkom, kljub zasmehu, zmerjanju in natolcevanju je vse moje življenje in nehanje služilo najvišji ideji:	resnicil
Kar sem videl z očmi, s srcem in z razumom, nisem zatajil; in bi ne bil zatajil za same zlate nebeške zvezde. Resnica je posoda vsega drugega: lepote, svo* bode, večnega življenja. Dokler sem zvest resnici,sem zvest sebi; dokler delam v njenem imenu, bo moje delo rodovitno, ne bo ovenelo od pomladi do jeseni..." — To je Ivan Cankar! ‘ — tako je nadaljeval govornik — „On sam je hlapec Jernej v borbi za pravico. Za pravico ne samo svojega naroda, temveč vsega člo-I veštva sploh. Zaradi tega so njegova dela prevedena v skoro vse jezike sveta: Povsod je postal borec za resnico, zagovornik pravice, bičar socialne krivice, prijatelj delavca, vod-| nik v boljšo bodočnost." — Ob koncu svojega govora pa je dejal, da moremo koroški Slovenci tu ob odkritju spominske plošče v hvaležnosti in vdanosti velikemu Cankarju izpovedati le to, kar je zapisal o njem njegov veliki sodrug Oton Župančič in je zaključil svoje besede tudi z Župančičem: „ ... Rod, ki te bo mogel pojmiti popolnoma — pri nas na Koroškem — šele raste!" —
Festival v Potzleinsdorfu
Na popoldanskem festivalu v Potzleinsdorfu, na katerem se je zbralo na tisoče občinstva in je trajal več ko tri ure, so sodelovale kulturne skupine vseh slovanskih narodnosti v Avstriji. V pestrem sporedu so nastopale v krasnih in slikovitih narodnih nošah češke in hrvatske folklorne skupine in izvajale svoje narodne plese in običaje. Tudi brnška folklorna skupina je izzvala s svojimi odličnimi in svojevrstnimi ziljskimi nošami ter zanosnim plesom splošno navdušenje in *«la burno odobravanje.
Združene češko-slovaške kapele so igrale a odlično ubranostjo za plese in za proste vaje, ki so jih prikazovali telovadci organizaoije češkega dunajskega Sokola. Tudi najmlajši niso hoteli zaostati in so v zadovoljstvo vseh pokazali svoje znanje. Vmes pa so zapeli svoje narodne pesmi češki in hrvatski zbori, kakor tudi naš koroški pevski zbor. —
Lahko rečemo, da je bila ta prva skupna slovanska prireditev na Dunaju zares to, kar so Slovani v Avstriji od nje pač pričakovali:
Pokazala je pred svetom, da Slovani v Avstriji žive, in hočejo živeti tudi v bodočnosti : svoje lastno samobitno narodno življenje. V slehernemu pa je utrdila zavest skupnosti slovanskega življa v Avstriji, ki zahteva tudi vidnega izraza skupnosti v borbi za našo narodnostno in socialno enakopravnost, do katere imajo tudi državljani slovanske narodnosti, ki prav tako izpolnjujejo svoje obveznosti avstrijski državi, vso pravico, kakor je dejal v svojem govoru na Slovansskem večeru tudi predsednik SPZ dr. Franci Zsvitter.
GLAS IZ LJUDSTVA
Ponovno smo že objavili na tem mestu in pod tem naslovom mnenje naših preprostih ljudi k aktualnim vprašanjem. Posebno pogosto prejemamo take dopise prav takrat, ko gre za važna vprašanja v zvezi r življenjem, delom in borbo slovenskega ljudstva na Koroškem. Zato tudi ,ni nič čudnega, da so se številni oglasili prav zdaj. ko je v teku ljudsko štetje. V večini občin je bilo štetje že izvedeno v zadnjih dneh, so pa tudi še vasi, kjer še niso šteli. Iz neke podjunske občine, kjer je štetje že izvedeno,
v živo; šele pozneje sem zvedel, da je on učitelj. Nevoljno mi je odvrnil, da
dele
tudi
ima nalog (VVeisung), napisati „windisch“ oziroma ..deutsch" ali pa „windisch-deut*ch", sicer pa recite, kar hočete, in to bom zapisal, je končal v eni sapi.
Gospodar se je po tem dogodku zavedal, da je njegov jezik slovenski, nikakor pa ne .,\vindischars!ri‘‘ in je vztrajal pri tem, da se
smo prejeli naslednje pismo, ki ga objav- j Je iako tudi zapisalo. Verjetno pa je
lr___ _  1 _ 1; i .. • __________________J____J _.	__:	l______•	_____1 ; 1 _	_
ljamo v celoti, ker so v njem precej razjas njeni načini, ki se jih poslužujejo tako imenovani „števni komisarji". Tako se glasi pismo:
Pri meni se je zglasil star očanec in mi pravil, da hodijo po vaseh spet agitatorji. Z začudenjem sem slišal to vest. saj si nisem mogel misliti, kdo in za koga bi spet agitirali, ko je predvolivna propaganda za volitve zveznega prezidenta komaj minila in se umetno vnešena nasprotja po vaseh še niso popolnoma unesla. To svoje začudenje sem izrazil tudi staremu prijatelju, ki pa me je v moje še večje začudenje poučil, da gre tokrat za ljudsko štetje. Ker nisem še popolnoma razumel, kakšno zvezo naj bi imelo nekakšno agitiranje z ljudskim štetjem in sem ta svoj dvom tudi glasno izrazil, me je očanec poučil, da hodijo po vaseh gotovi ljudje, ki skušajo našega človeka prepričati, da ni Slovenec, marveč „Windischer".
Po tem odkritju mi je bilo seveda takoj Jasno, da tukaj ne gre za postransko stvar, marveč da je ta zadeva velikega pomena predvsem za našega slovenskega človeka. Dolga desetletja se že trudijo, da bi dokončno zabrisali slovenski značaj naše zemlje, da bi končno le lahko povedali svetovni javnosti: na Koroškem ni več Slovencev! Posebno ljudska štetja so bila vedno dobrodošla priložnost, da pod krinko nekakšne demokracije in pravičnosti izvedejo svoje nedemokratične namene.
Odkritje starega znanca pa mi je nadalje povedalo, da skušajo gotovi ljudje tudi letošnje ljudsko štetje izrabiti v svoje umazane namene, zato torej vsa obsojanja vredna agitatorska akcija po naših vaseh. Ljudsko štetje pa se mora po prizadevanju takih agitatorjev nujno spremeniti v nesramno komedijo. Povsem jasno je tudi, da je ta gonja namenjena v prvi vrsti tistim vasem, kjer bi se — mogoče po pomoti — le vrinil kakšen števni uradnik, ki bi ne delal samo po danih navodilih, marveč tudi po določilih zakona in po svojem čutu pravičnosti. V ostalih občinah tega gotovo ni treba, kajti organi štetja so bili tako skrbno izbrani in tako točno poučeni kaj naj zapišejo, da mora biti dokončni izid štetja že v naprej takšen, kot si ga želijo merodajni krogi.
V naslednjih stavkih pa bi hotel še povedati, kako sem po naključju bil v neki hiši priča štetju oziroma „spovedi“, kot ta uradni postopek imenujejo naši ljudje.
Bil sem pri kpietu — znancu in čakal, da mine divjanje nevihte. Nenadoma se odprejo vrata in vstopi gospodič z aktovko v roki.
,.Ljudsko štetje moram izvesti", reče kmetu in ta mn ponudi stol pri mizi. Iz radovednosti, kako bo potekla stvar, ostanem v sobi. Števni uradnik me takoj pouči, da bi se moral pravzaprav odstraniti, končno pa mi velikodušno le dovoli, da smem ostati.
..Spoved" se je torej začela in vprašanje je sledilo vprašanju. £e dokaj izmučen je bil gospodar, ko so končno dospeli do usodne rubrike. Nenadoma ustavi števni komisar svoj uradni pogled na gospodarju in vpraša brez vsakih ovinkov: Kako pa govorite, „windisch , ,.deutsch“ ali „windisch-deutsch“? Najprej ga gospodar začudeno pogleda in ne ve, kaj naj reče. Njegovo začudenje pa se kmalu spremeni v smeh in prav tako kratko odgovori: Nič! Zdaj je bila vrsta, da se čudi, na uradniku. ki je šele po nekaj trenutkih prišel do besede in iztisnil iz sebe: Nekaj boste pa vendar govorili.
Ta trenutek sem smatral za potrebno, da pripomnim svoje mnenje. Vprašam uradnika, kakšen da je ta njegov jezik „windisch , kajti jaz poznam samo slovenski oziroma nemški Jezik, nikakor pa ne kakšnega „windischar-skega". Na to me je uradnik poučil, da tukaj ni mišljen jezik, marveč samo „Mundart , torej narečje. Toda tudi vsako narečje je nujno del enega jezika, sem poudaril, in 'če naše ljudstvo govori le narečje, ne zna pa v zadostni meri svojega pismenega maternega jezika, je to krivda i;’Miučno le šole ne pa naroda. Videl sem, da so ga te moje besede za-
i edini, pri katerem je ta uradnik tako zapisal | in vendar govori omenjeni kmet isti jezik, i kot ga govorijo vsi njegovi sosedje, ki jih s j takimi metodami skušajo preleviti v „Windi-j scharje".
Vsakem poštenem človeku bi se morali začeti ježiti lasje, ko vidi priti v hišo vzgoji-j telja otrok, ki je tudi od nas plačan, da bi otroke učil njihovega maternega jezika. V | svoji nemški zagriženosti in nadutosti pa tega
ni storil, pač pa mu sedaj poln zaničevanja očita, da to ljudstvo niti svojega lastnega maternega jezika ne zna. Ali si je mogoče predstavljati večje nesramnosti? Ne mislim, konkretno samo tega primera, ki sem ga slučajno doživel, temveč je verjetno podobno tudi drugod in zato sem smatral za potrebno, da to napišem.
Mnenja smo, da temu dopisu ni treba dodati nebenega komentarja. Zato j« tudi odločitev Demokratične fronte delovnega ljudstva, da že ▼ naprej odreka vsakršnim iz kakršne koli izjave pri ljudskem štetju izvirajočim zaključkom o narodnostnem stanju na Koroškem veljavnost in priznanje, popolnoma in edino pravilna. Ljudskega štetja, pri katerem skušajo Slovence načrtno preroditi v „Windischarje", ne moremo priznati pod nobenim pogojem.
Odzivi po volitvah
Izvolitev zveznega prezidenta z zmago dunajskega župana dr. Kornerja je postala dejstvo. S tem dejstvom se morajo radi ali neradi sprijazniti tudi oni. ki so prerokovali in pričakovali drugačen izid. predvsem ljudje v OVP in oni, ki so tudi tokrat še nasedli njeni propagandi. Tok političnega stremljenja v Avstriji je bistveno drugačen, kakor je želja in propagandna tendenca stranke, ki krčevito brani zastarele in okostenele socialne in gospodarske nazore. Poudarili smo že, da je dobršen del avstrijskega ljudstva pokazal dobro mero politične zrelosti in naprednosti in se ni dalo motiti niti po propagandnih trikih, kakor s strahovanjem o nevarnosti ljudske demokracije z natocevanjem parole:	kdor
voli Kornerja, voli komuniste, niti z zlorabo verskih čustev s klicem naj volijo ..katoliškega moža".
Glavna volivna oblast je na svoji sobotni seji ugotovila, da’ proti izidu volitev z dne 27. maja ni bilo vloženega nobenega priziva in je zaradi tega dana možnost, da bo novoizvoljeni prezident prevzel svoje funkcije v najkrajšem po zakonu določenem roku. Kakor se domneva, se bo ž<» 20. junija sestal zvezni svet in državni zbor in bo z istim dnem novi državni šef prevzel svoje posle. S tem dnevom bo torej šele končno zaključena letošnja pomladanska notranje-političrm kampanja.
Nujni nadaljnji razvoj dogodkov sledi po določeni poti, kakor predlog zveznemu pre-ziclntu o odstopu vlade, povabilo strankinih voditeljev k zveznemu prezidentu in vprašanje na šefa najmočnejše stranke, v tem pri-mmeru na OVP, če hoče spet postaviti kanclerja, imenovanje osebe, ki ga želi OVP postaviti na čelo vlade, pogajanja predlaganega kanclerja z drugimi strankami o sestavi vladne večine, izdelava skupnega vladnega programa in predstavitev novega kabineta držav-
nemu zboru. Državni zbor mora izraziti svoje soglasje z bodočo vladno politiko na način, da vzame od vladnega šefa podano izjavo na znanje. Šele po teh razvojnih etapah bo nastopilo normalno delovanje parlamenta in vlade.
Zelo živahen in značilen je odmev v tu- in inozemskem tisku po volitvah zveznega prezidenta.
Glasilo angleške Labour Party, „Daily He-rald“ piše: Angleški socialisti se veselijo, ko morejo novoizvoljenemu avstrijskemu prezidentu čestitati, ki je proti pričakovanju mnogih prerokov kot socialist odnesel zmago.
Meščanska „Neue Ziiricher Zeitung" pi*e k rezultatom volitev med drugim naslednje: že enkrat izrabljeni poskus, ki je obstojal v tem, da so socialiste, ki so šest let sodelovali z OVP, nenadoma obdolžili konspiracij z ljudskimi demokracijami, ni samo izpodle-tel, temveč se je obrnil proti povzročiteljem samim.
Novinar dr. Viktor Reiman piše v svojem listu: Volivni uspeh je revolucionaren in sicer v dobrem smislu. V njem se odraža zrelost dobršnega dela prebivalstva, ki svojega prepričanja noče žrtvovati iz strahu.
K verskemu zlorabljanju OVP-ja ugotavlja dr. Reiman »nadalje: Kot kristjani ne moremo dopuščati, da se pusti cerkev izrabljati od neke stranke, ki je moralično bankrotna in je njeno delovanje vse prej, kot krščansko. Volji 95 odstotkov vsegga prebivalstva, ki noče nobenega kulturnega boja, bi morala cerkev ustreči na drug način, kakor pa s parolo: Volite edino krščansko stranko OVP. Če je edino to krščansko, kar dela OVP, potem sploh nočemo biti krščanski.
Novoizvoljeni zvezni prezident dr. Komer je prejel k Izvolitvi iz vsega sveta iskrene čestitke, med drugim mu je čestital tudi dunajski nadškof, kardinal dr. Innitzer.
Občinske volitve v Italiji
Preteklo nedeljo so bile v srednji in severni Italiji občinske kakor tudi pokrajinske volitve, pri katerih so posamezne stranke dobile naslednja števila glasov:
Krščanski demokrati 3,478.360 glasov (41.1 odst.) oziroma 388 sedežev.
Kominformska KPI 1,855.323 glasov (21.9 odst.) ali 290 sedežev skupno z Nennijevimi socialisti.
PSI (Nennijevi socialisti) 1,131.871 glasov (13.4 odst.), sedeži so všteti že med KPI.
Socialni demokrati (PSLI, PSU, združene liste) 887.362 glasov (10.5 odst.) oziroma 66 sedežev.
MSI (neofašisti) 337.606 glasov (4 odst.) in 17 sedežev.
Republikanci 276.809 glasov (8.8 odst.) in 24 sedežev.
Liberalci 267.826 glasov (3.2 odst.) ali 26 sedežev.
Monarhisti 33.019 glasov (0.4 odst.) in 4 sedeže ter končno manjše stranke skupno 201.209 glasov.
še bolj kot zgoraj navedene številke pa je pri teh volitvah zanimivo dejstvo, da si pripisujeta izid volitev za svoj uspeh oba vodilna bloka, tako kominformisti kot tudi kr-ščansko-demokratski. Kominformovci trdijo, da so tokrat dobili 50.000 glasov več kot pri
parlamentarnih volitvah leta 1948 ter da »o njihovi nasprotniki krščanski demokrati izgubili 340.000 glasov. Le-ti pa si svojega uspeha ne pustijo zmanjšati in pravijo, da so kljub znižanju glasov dosegli zmago, ker da tokrat ni šlo za glasove, marveč samo za to, kdo bo dobil v sVoje roke več občin. V po-
■aHiiiiuiimiimiiminii
Prispevajte v
tiskovni sklad
■■•■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■a
trditev svoje zmage še navajajo, da so kominformovci izgubili polovico občin, ki so jih prej upravljali. Vsekakor pa je dejstvo, da bodo po izidu teh volitev imeli krščanski demokrati in njihovi zavezniki v svojih rokah 80 odstotkov občin, kominformovci pa le 20 odstotkov.
Prav tako je izid nedeljskih volitev tudi pokazal velik narastek neofašističnih in mo-nahističnih glasov, ki so od leta 1948 narasli za celih 100.000. Na drugi strani pa je postalo očitno tudi dejstvo, da delovno ljudstvo Italije vedno bolj spoznava škodljivost kominformovske politike.
Načrt za prenehanje vojne v Koreji
Organizacija združenih narodov je pripravila načrt za prenehanje bojev na Koreji, ki bo poslan Kitajski v primernem trenutku. Kakor se je zvedelo, ima tri točke. Prva govori o takojšnji ustavitvi bojev na vseh bojiščih, druga o ustanovitvi tamponske cone vzdolž 38. vzporednika, ki bi bila široka 32 km, tretja pa o sklicanju konference pod pokroviteljstvom Združenih narodov. Na konferenci naj bi obravnavali ustanovitev enotne in neodvisne Koreje.
Demokratski senator Edwin Johnson je izjavil, da je položaj za uresničitev njegovega predloga ob obletnici korejske vojske zelo ugoden. Opozoril je na dejstvo, da je ves tisk v SZ pisal o njegovem predlogu, medtem ko je moskovska „Pravda“ objavila tudi besedilo njegove resolucije. Johnsonova resolucija o premirju, ki določa prenehanje sovražnosti 25-junija in umik vseh tujih čet iz Koreje do konca leta, bo predložena senatnemu odboru za mednarodne odnose, brž ko bo končano zasliševanje v zvezi z zamenjavo generala Mac Arthurja. Če bo ameriški senat to resolucijo sprejel, bo poslana Združenim narodom.
V britanskem tisku se vztrajno ponavljajo vesti, da je možnost za rešitev korejskega spora s pogajanji, ker se potolčene kitajske in severnokorejske sile še naprej umikajo pod težkimi udarci sil Združenega poveljstva.
Laburistični „Daily Ilerald" in nekateri drugi listi naglašajo, da raste upanje v mir v ameriških diplomatskih krogih in krogih Združenih narodov. Vsa poročila se strinjajo v tem, naj bi se novi predlog za mir omejil izključno na ustavitev sovražnosti v Koreji in da ne bi vključeval drugih problemov kot na primer vprašanje sprejem Kitajske v Združene narode in vprašanje Formoze.
„News Chronicle" piše, da je upanje na skorajšnjo sklenitev miru posebno naraslo po izjavi kanadskega ministra za zunanje zadeve Pearsona, v kateri je pozval Združene narode, naj izkoristijo vsako priložnost za rešitev korejskega spora s pogajanji.
Egiptovsko — britanski spor
UP poroča, da je egiptovski zunanji minister Mohamed Sala el Din zavrnil v senatu poslednje britanske predloge za rešitev spora, ki je nastal spričo bivanja britanskih Čet na področju Sueškega prekopa. Dejal je, da Egipt zavrača britanske predloge, ker so v nasprotju z egiptovskimi nacionalnimi interesi. Egiptovski zunanji Minister je na koncu pripomnil, da bo Egipt, če bi bila pogajanja neuspešna, ukrenil vse potrebno, da bodo britanske čete zapustile egiptovsko ozemlje in da se bo anglo-britanski Sudan priključil Egiptu.
V ljutomerskem okraju nagrajene zadruge
Pred kratkim so kmečke delovne zadruge v Strošji vasi, Radomerju, Mote, Ljutomeru, Branoslavcih in Logarevcih sprejele kot nagrado za svoje uspehe brzoparilnike. Nagrado so sprejele kot najboljše med vsemi zadrugami v ljutomerskem okraju od okrajnega ljudskega odbora in ministrstva za kmetijstvo LRS.
✓
London. — Britanski znanstveniki, ki na londonskem festivalu opravljajo aparate za pošiljanje medplanetarnih radijskih signalov, so ujeli prve reflekse svojih signalov, ki so se odbili od sonca. Po mnenju znanstvenikov so ti signali prvi stik s soncem, ki je oddaljeno od zemlje 93 milijonov milj. Pričakujejo, da bodo dali obiskovalcem razstave možnost, da bodo na graiikonih spremljali odbijanje signalov od sonca.
Praga. — Pomočnik generalnega tajnika KP Češkoslovaške Josef Frank je izjavil na kongresu železničarjev v Pragi, da je bilo število železniških nesreč na češkoslovaških železnicah leta 1950 neprimerno večje kakor leta 1987 in se to stanje ni zboljšalo niti v letu 1951. Frank je ostro grajal češkoslovaške železničarje, češ da je zaradi njihove malomarnosti prišlo do sabotaže na železnicah.
POPRAVEK
V zadnji številki, v članku „Ka i so pokazale volitve", se je v 4. odstavku, v vrsti: „V ostalih 200 koroških občinah s slovensko govorečim prebivalstvom..." vrinila napaka in beri: .,v ostalih 200 koroških občinah z nemško govočim prebivalstvom..
Na drugi strani v članku ..Zgovorne številke beri zadnji stavek spodaj: „V nemškem ozemlju pa je le dobra polovica občin dala večino Kdrnerju, (ločini se je slaba polovica odločila š<’ vedno za kandidata OVP."
mmMss*
6.	junij, sreda: Norbert
7.	junij, četrtek: Robert
8.	junij, petek: Medard
SPOMINSKI DNEVI
8- 6. 1799 — Rojen v Moskvi pesnik Aleksander Sergejevič Puškin. — 1848 — Prvi občni zbor Slovenskega društva v Ljubljani. — 1919 — Jugoslovanska vojska brez bojev zasedla Celovec.
—	1944 — Odprta z ikrcavanjem druga fronta v Normandiji.
7.	6. 1848 — Slovanski kongres v Pragi je po-
stavil slovanskim narodom politični in kulturni program. — 1935 — Umrl prirodoslovec I. V. Mičurin.
8.	fl. 1508 .— Rojen n« Raščici pri Turjaku prvi
slovenski pisatelj Primož Trubar. —
1809 — Rojen pri Sv. Rupertu v Slovenskih goricah slovničar A. Murko.
—	1861 — Dr. Toman je v svoji interpelaciji v dunajskem parlamentu zahteval za Slovence kulturno enakopravnost z ostalimi avstrijskimi narodi.
DOBRLA VES
(Nekaj misli k materinski proslavi)
Po večtedenskem trudu so naši šolarčki pripravili svojim mamicam dve in pol urni pester program, ki je vse navzoče popolnoma zadovoljil. Mladi tamburaški zbor, obstoječ iz samih šolarjev, je izpopolnjeval program in pokazal, kaj se je v teku zimskih mesecev pod vodstvom starega Zilanovega ožeta naučil. Od programa samega naj omenim samo glavne točke. Igrica „Rudeča kapica" je bila brez dvoma najtežja točka za še neizkušene igralce .Pripoznati pa moramo, da so jo kar dobro rešili. Posebno moramo poudariti, da se je posrečilo v tem kratkem času dati otrokom še dosti pravilno izgovorjavo in naglas. Odlično pa je bila podana »Cigančica". Mlada igralka se je tako vživela v svojo vlogo, da jo je igrala tako ganljivo, da so ji tekle po licih prave solze žalosti po umrli mamici. Fantje pa so z največjim veseljem podali Gregorčičevo »Hujdiikovo oporoko". Scenarija je v tem prizoru bila efektna in
Brez dvoma pa bi bila izbira igralcev dosti lažja, če bi se vsi otroci upali nastopiti. Bojijo se učitelja Fujka in s tem tudi drugih, ki jim sedaj drugače ne more do živega, jim pa daje iz vedenja slabe rede. Tako je neki deklici, podčrtam deklici, ki je lani tudi igrala, iz vedenja dal red 4, ko niti učenka sama niti kdo drugi v razredu ne ve zakaj bi takšen red zaslužila. Vzroka ne bo vedel niti on sam, ako izvzame svoje sovraštvo do svojega lastnega materinskega jezika — slovenskega. Dekle pa, ki bo letos zapustilo šolsko klop, naj gre v svet z slabim redom v vedenju samo zato, ker se je enkrat upala nastopiti v slovenski igri. Ali je takšna pravica?
Juhe, pojdam
Slovenci na Koroškem so se izživljali v različnih narodnih manifestacijah in jih še nadalje branijo. Tudi poroka, kadar se zberejo sorodniki in najboljši prijatelji ženina in neveste, je v malem narodna manifestacija. Se bolj to drži, č« vemo, da je osnovna celica narodna družina »n poroka je rojstvo nove mlade družine, nove mlade celice naroda.
In tako se je v nedeljo 3. junija 1951 rodila nova celica slovenskega naroda na Koroškem in sicer v Škofjčah. Slavljenca sta bila tokrat naš mladinski sekretar Kori Pe/č, doma iz Lobnika pri Železni Kapli, kateri je pred leti prišel v Celovec in prevzel naloge težke narodne borbe. Prišel je iz gozda, kjer je delal kot drvar. Kramerjeva Rezika pa iz Holbič, vneta kulturna delavka, hčerka pridnih kmečkih staršev. Okrog ženina in neveste pa se je zbrala zanimiva svatovska družba. Nasmejanost, veselje in radost je bila videti v očeh vsakega posameznega svata. Hiša sama, v kateri se je vršila svatba, je bila v letih med vojno prazna. Tri leta so bili starši z Reziko vred izseljeni. Eden stric je pripovedoval o svojih dveh sinovih, ki sta padla v partizanih, ona teta spet o tem, kako je bila od gestapovcev zaradi sodelovanja v NOB zaprta več let, ter izseljeniške in KZ-ske doživljaje iz težkega življenja sorodnikov in prijateljev. To je bil predmet svatovskih razgovorov ves večer. Da sta ženin in nevesta predana slovenski prosveti in kulturi, so pokazali tudi drzni škofiški pevci pod Umekovim in Miškulnikovim vodstvom ter tamburaši. Zamaknjeno smo poslušali lepo slovensko melodijo v pesmi in godbi. Marsikatero oko je postalo od ganjenosti rosno. Pridnost očeta Voranca in matere Terezije pa se je tudi ob poroki njene hčerke manifestiralo v ejelu med svati in v kuhinji. Franči in Frančka, starši ženina, pa sta z ve-
še nikoli nista videla. ,,No, sedaj saj vem kam je prišel moj tretji pob in vem da bo tukaj med temi ljudmi zdravo in srečno živel", je dejal oče Franči, kateri se je podrobno zanimal za gospodarstvo in domače običaje. Zlasti se je materi Frančki dopadel star običaj, kq mladi preden vstopi v nevestino hišo gre 1 z očetom po vseh gospodarskih poslopjih \ in jih poškropita z blagoslovljeno vodo. To sta naredila tudi stari gospodar Voranc in mladi Kori. Veselo razpoloženje se je začelo že ko so stopili svatje z nevesto in ženinom v ospredju iz cerkve v $ko-fičah, kjer jih je poročil č. g. župnik.
Ženin je vrgel par pesti drobiža med otroke in zavreščalo je, ko so otroci z blisko-
v Škofiče ...
vito naglico pobirali novoe. Ta običaj Ima tudi svoj pomen. Kakor vrneta ženin in nevesta drobi* od sebe, tako se poslavljata in mečeta od sebe vse mladostne vrtoglavosti in mladeniško razposajenost, ko sta prestopila v resni stan zakonskih ljudi. Kdor namreč veliko drobiža zmeče od sebe, je znak, da je bil kot mladenič bogato obložen z mladeniškimi neumnostmi in navihanostmi. kar vse za njima pobere spet mladina — otroci. In tisti otrok, ki je dobil in nabral največ novcev bo verjetno nosil za naprej krono mladeniške navihanosti.
Da je v Skofičah partizanska pesem postala pravcata narodna pesem, saj je pela vsa gostilna, se je videlo, ko sta bila ukradena ženin in nevesta, pozneje pa od tovarišev iz urada za zvezo FLRJ, ki so biM tudi na svatbi veseli gostje Kramarjeve hiše — ukradena starešina in stara teta ali rjušnica.
Mlademu zakonskemu paru, nagemu Koriju in naši Reziki, želimo mnogo sreče in zdravja. Če se bosta razumela načelno, potem se bosta malim družinskim praskam, kj jih srečavamo na poti našega življenja, nasmejala in ne bodo njima grenili družinske sreče.
ST. ILJ — TRF.BINJA
Več kot običajno se je dne 27. maja t. 1. zbiralo proti večeru na Trebinji številnih gostov v gostoljubni Martinovi hiši. Od blizu in daleč so prišli ljudje, da bi prisostvovali pomembni in redki slavnosti in pričakovali, ko bo pripeljal na dom bodoči gospodar Janko svojo izvoljenko. '	,
Sirom koroške slovenske zemlje je znana Martinova hiša. Iz Martinove hiše je izšlo mnogo značajnih mo*, ki so bili stebri, vogelni kamni, za ohranitev našega naroda na naših tleh. Stari oče ženina, Jožef Schaller, kdo ga iz njegove dobe ni poznal, je bil zadnji soglasno izvoljeni naš župan v občini in je spadal v vrsto mož, ki se ga bo naše ljudstvo stalno s ponosom spominjalo. Ženin Janko je potomec uglednih Schallerjevih in Groblacherjevih družin.
Iz družin Pičekov in Bisterjev pa izvira nevesta Trezika Hauptmanova iz Otoža. Oba, ženin Janko in nevesta Trezika, sta iz, družin, ki so in so bile na naših ogroženih tleh v pogledu narodne zavednosti, poštenosti in gospodarske uvidevnosti za svetel vzgled vsem.
In prav zaradi tega smo, se zbrali v tako velikem številu, da bi z uglednim mladim parom, ko sta Janko in Trezika sklenila zvezo za življenje, z njima praznovali njun slovesni življenjski dan.
Cerkveni poročni obredi |so bili v staro-
davni cerkvici Mariji na Zilji. Nato pa sta prispela mladi mo* in žena k ženitovanj-skemu slaMjst na Trebinjo. Kmalu smo se s ženinom in nevesto na častnem mestu veselili okrog bogato obložene mize in na mah je zavladalo vsesplošno prijetno razpoloženje. Zadonela je naša pesem in godba je zaigrala, ki sta jo vodila sinova vrlega našega Kemja-lca. Zvoki godbe so nehote povzročili, da se je pričelo kmalu sukati mlado in staro v veselem plesu. Domači gospod ž^unk je imel na ženina in nevesto lep nagovor in njima postavil sedanjega gospodarja ki goepodmjo za vzor.
Na svatovščjni so prišli do veljave stari običaji, na primer, kradlo se je živo blago na debelo in drobno. Celo starešini, Vinku Groblacherju — Hofovcu niso prizanesli in ga je mlada Hapejeva deklica odvedla. K sreči so ga ,,ogleduhi" kmalu iztaknili v prija»nd Stojfovi gostilni. Odkupnina starešine res ni malo stala, toda za Vinka bi dali še več, če bi zares obstojala nevarnost, da bi ga izgubili. Dobro smo se imek, peli in plesali sme, da smo pozabili gledati na uro. &e bi hoteli ostati skupaj, tako prijetno je bilo pri Martinu, toda jutranja zarja, ki je nenadoma in neopaženo zasijala, je opominjala na poslovitev. In razšli smo se, hodili za Dravo, gledali nazaj k Martinu s željo, ki jo je tako lepo izrazil Simon Gregorčič v svoji ..Kmečki hiši": „Da srečno v vek si bivališč«, krepostnih žen, krepostnih mo*!
Daj Bog ti, slavnih mo* rodišče, da zibel še slavnejših boš! Novoporočenem« mlademu paru, Jankotu in Treziji, naše iskrene čestitke in na mnoga srečna leta!	s
SLOVBNJI PLAJBERK V nedeljo, 3. junija t. 1., so pri nas slovesno blagoslovili in potegnili v zvonik nove zvonove. Prejšnje zvonove smo nabavili po prvi svetovni vojni, ker je stare zvonove pobrala črno — žolta Avstrija, da bi uspešno končala svojo imperialistično vojno. Toda le nekaj let so zvonovi zvonili v miru, ker tudi Hitler je v drugi svetovni vojni posegel po posvečenem bronu, da bi ga prelil v morilno orožje, s katerim je hotel uničiti in podjarmiti narode. Toda niti apostolskemu cesarju niti rjavemu diktatorju nakane niso uspele. Cesarska monarhija, ki je z avstrijskimi narodi drugače ravnala, kakor je narekovalo lepo geslo »pravičnost je temelj države" je razpadla in kakor je bilo pričakovati se je zrušil tudi nasilni in krvavi Hitlerjev fašizem.
Požrtvovalnost prebivalstva je omogočila, da imamo danes spet zvonove. Nadejamo se, da bodo novi zvonovi stoletja služili namenu za ,kar smo jih nabavili, da bodo glasniki miru v vasi in preko tega miru v svetu.
hajduki so v svojih originalnih nošah plesali seljem opazovala lepo okolico in vesele ter njih bojni ples kar odlično.	poštene ljudi Holbič in Škofič, katerih prej
Ksaver Meško:
NA POLJANI .
37. nadaljevanje
»Aha, postopati in popevati je lažje nego
delati!"
Zaničljiv je bil glas, zlovoljen, namenjen, da rani. Tesno, kakor bi se nameraval z namenom zadeti ob njega in bi našel v tem povod za prepir, je šel mimo njega lokavi nepri-jaznež, sirovi zaničevalec, in mu je zalučal za slovo še v obraz: »Izgubljeni študent! — Vagabund!"
Molčal je Vendeliu; a vedel ni. zakaj mu je ranil mož z neusmiljeno besedo srce, ki mu ni storilo žalega nikoli. Zakaj je napolnil pač hipoma z bridkostjo in z gnjevom dušo, kopajočo se še ravnokar v milini in mehkobi?
Trate se je izogibal nesrečni sin Tratin bolj in bolj. Večkrat ga ni bilo domov po tedne. Morda ga je zadrževal sram, morda ga je odtiraval srd nad domom in nad bratom. A /elo mu je odtujila domačijo tudi nova gospodinja, žena Petrova. Ker čutil je, da mrzi tudi njega, kakor mrzi ali celo sovraži vse na Trati.
Najbolj je sovražila, kakor je spoznal Ven-delin kmalu, starega Tratnika. Ostro oko zen-skino je prodrlo kmalu v njegovo srce in
je videlo, da je tam izvor vse nesreče Tratine, vzrok umiranja Tratinega. Umevalo je tudi nelepo, računajoče upanje Železnikovo,
„Fej, iz kako nizke sebičnosti ste me navezali na ta prokleti dom in uničili življenje!
S sovraštvom je govorila in s strastjo. In ponižno je molčal Tratnik, tako ponosen poprej, tako bahat in močan. Zdaj je čutil pač greh, ki je bil tako velik, da ga je podrl povsem k tlom. Videl je krivico, storjeno iz računajoče in preračunjene prekanjenosti in ni imel moči, da bi vračal srd s srdom. Ker preveč je bilo krivice ...
Petra je sovražila in prezirala. Govorila j« z njim kakor s hlapcem. Včasih se je uprl. A poklicala je hlapca, je zapovedala napreči in se je odpeljala v trg k očetu. Ves teden je ni bilo nazaj. Tako je strla hipni upor možev. Prišel je za njo in jo je prosil kakor od gladu mroči kruha, naj se vrne. Res, včasih se ji je posmehoval, ko je odhajala... »Idi! Sem vsaj prost!" — In res se je razveselil v srcu, da bo vsaj brez nadzorstva in lahko popiva po svoji volji. A v gostilnici so ga zbadali v pijanosti še oni, ki jim je plačeval sam pijačo. Doma pa je videl samo očitajoče, nevoljne obraze. Tako si je zaželel spet soproge.
Ponižal se je in je šel, spokoren grešnik, spet po njo ...
Mrzela je tudi Vendelina, dasi ji ni storil žalega nikoli. Vedno se je je le izogibal. A odpustiti mu ni mogla ne le sedanjega vaga-bundstva, odpustiti mu ni mogla tudi, da je varal Trato in ji ne more pomagati, ne ji dati novih moči in ji vdihniti novega življenja. Ker s tem bi opomogel tudi nji. Mrzela ga je tudi, ker ji je bil v resnici najbolj simpatičen na Trati. Z mržnjo s prisiljenim sovraštvom je hotela zakriti to nagnjenje.
Včasih je vzplamtelo nekaj čudnega med njima, kakor bi švignil blisk skozi temno noč od vzhoda do daljnega zahoda.
Srečal jo je nekoč ob gozdu za vaškimi njivami, samo, zapuščeno, v žalost potopljeno.
Opazila ga je, ko sta si stala že nasjjroti, sicer bi se mu pač iz ognila. Izognila sta se drug drugemu že od daleč, a danes je bilo srce izgubljenčevo polno miline in dobrote. Zato ji ni šel s poti, ko jo je videl prihajati.
Začudena je obstala pred njim. Pogledala sta si v oči in sta vzdrhtela oba v istem hipu. Ker videla sta drug v očeh in na licih drugega isto žalost, isto trpljenje.
»Kako ste zašli v ta nesrečni dornP,,
»In vi? Ali niste krivi njegove nesreče tudi vi?"
Zrla sta si v oči, In du*i obeh sta biti žalostni.
»Mogoče, da je mnogo krivde na moji ve-I sti. A propal bi tudi, če bi ga ščitil z lastnim
življenjem. Propade in umre slednji dom, v katerem ne poznajo ljubezni. Ker le ljubezen oživlja."
Čudila se je mlada žena, a čutila j«, d« govori resnico. Pričakovala je, da ji pove š© kaj. A pozdravil je vljudno in je zavil v gozd.
Ko se je okrenil Vendelin v šumi in se je ozrl, je videl stati svakinjo še na istem mestu. Nepremično je strmela za njim.
Malka je spala tisto noč nemirno. Vso noč so ji zvenele v spanje in v sanje besede Ven-delinove o ljubezni, edino osrečujoči in oživljajoči.
»Tudi on je ni v*il v tem domu. In zdaj je ne vživa. Kako žalostno je tudi njegovo življenje!"
Mehko sočutje se je porajalo v srcu: bil ji je sotrpin.
Srečala sta se drugikrat, ob manj lepem in srečnem dnevu, in sta š]a s hladnimi obrazi, z mračnimi očmi drug mimo drugega. Nekoč se je peljala z možem iz trga, od očeta. Ob cesti sta zagledala ležati Vendelina, pijanega.
Peter je nategnil nehote kakor na tajen ukaz vajeti, da ustavi konje in naloži brata na voz.
»Vozi!"
Zavihtela je bič, konji so se vzpeli in so zdirjali plašni naprej po cesti. Vso pot ni pogledala ne Petra, ne na levo ne na desno strani ce^te, kakor bi se bala, da zagleda vsak hip spet kje ležati nesrečnega svaka ...
Tako ni bilo ljubezni nikjer. A včasih ie
3Cai me m bi m o za izdelava železa
Na prvi pogled se zdi mogoče čudno, da nakupuje velika jeklarna melaso, sol, otrobe in svinjsko mast in da vse te stvari rabijo pri izdelovanju jekla. In vendar so vse te snovi in tucati drugega materiala potrebni za predelovanje jekla in železa, kovine, ki je imela odkar so jo pred 6000 leti odkrili, vedno važnejši vpliv na usodo človeštva.
Začetek zgodovine železa sega daleč nazaj in se izgublja v temini časov. Lovci pradavnih časov so kovali konice svojih puščic z železom in okoli leta 4000 pred n. št. so se Egipčani krasili z železnimi ogrlicami. Skozi mnoga stoletja je bila ta kovina še tako redka, da so jo imeli za drago kovino; neki kralj je ocenjeval svoje železne kozarce in pokale po istem merilu kot kronske dragulje. In zdi se, da je še sredi 16. stoletja cesar Rudolf Habsburžan bil ponosen na svoj z železom okrašen prestol. V starih časih je stala tona železa 20 do 30 krat več kot je današnja cena.
Raznovrstna je bila uporaba železa skozi Stoletja; vojščaki starega veka so uporabljali kot zrcalo izglajene železne plošče, da so videli nazaj na svoj hrbet, ko so se borili iz višine srpastih bojev ter tako za stoletja prehiteli retrospektivna zrcala naših avtomobilov.
V	XII. stoletju so ruski glasniki nosili čevlje z železnimi podplati. Ti čevlji so bili tako imenitni, da so se dedovali iz roda v rod skozi mnogo pokolenj.
V	letu 1860 so postali v Združenih državah priljubljeni ovratniki za moške in ženske; bili so belo emajlirani ih jih je bilo mogoče hitro osnažiti z mokrim kosom sukna ter je tako odpadla potreba pranja. V modi so bila takrat tudi ženska krila, opremljena z obroči, ki so imeli tudi 4 metre obsega; tudi te obroče so izdelovali iz železa, ker so bili tako ..čudovito prožni in močni".
Železo je služilo tudi za denar: železna palica teži 31.5 dkg je svoj čas bila angleški „funt šterling". Plemenski glavar srednje Afrike je dal kovati iz železa denar, ki je imel premer 30 cm. V Ameriki so v kolonialni dobi uporabljali železne žeblje za drobiž in je žebelj veljal desetinko pennyja.
Nadaljnja nenavadna epizoda zgodovine je ..izgubljena" skrivnost izdelovanja železa starodavne Indije; slovita delhijska železna plošča še ni zarjavela, čeprav so jo skovali pred več kot 1600 leti. Navodilo za izdelovanje se je izgubilo in Sele po mnogih stoletjih so v Indiji spet začeli izdelovati železo dobre kakovosti.
Malo ljudi ve, koliko zraka je potrebno za izdelovanje jekla. Za vsako tono litega železa se porabi štiri tone zraka (po teži) poleg treh in pol ton železne rude, koksa in topilnih dodatkov. Ameriški plavži porabijo na leto več kot 200 milijonov ton zraka.
Tudi voda je potrebna; jeklarska industrija je porabi dnevno okoli 20 milijard litrov.
V	enem letu porabi velika tovarna vlečenega in valjanega jekla okoli 25.000 ton palmovega olja, ki prihaja iz raznih krajev,
zahrepenel po nji z vso dušo izgubljeni sin ! Tratin v svoji samoti in žalostni zapuščenosti. Začetek in konec vse ljubezni pa je bil zanj v eni besedici: mati! O blaga, ne še pozablje- i na, ljubljena še vedno, umrla prezgodaj, v gorje in v nesrečo! Kako vse drugačno bi bilo življenje, ko bi živela še ti in bi delila iz bogastva svoje ljubezni in bi kazala pot in bi vodila in varovala na nji z blago besedo, s skrbečo rokol
Spomnil se je sredi žalostnih misli, in glej, nenadoma je zapel poltiho pesem v velikosti, svetosti in osrečujoči sladkosti ljubezni materine. Pelo je srce, trpeče in hrepeneče; ker med svetom ni moglo dati duška svojemu ko-prnenju, tako velikmu, da ga ni moglo več nositi revno srce, zapuščeno in okamelo. Pela je duša, ki se je čutila krivo. Prosila je od-puščenja in se je opravičevala z bridkostjo.
„Ker ni bilo ob meni tvoje ljubeče duše, o mati, zato je zašla nemirna moja duša; zato je danes tako revna, zasramovana in teptana."
Ko je stopal in postajal včasih trezen za vasjo ali je ležal na mehkem mahu v gozdu, sam, skrit, ker se mu je zastudilo ob lepem, svetem trenutku življenje med ljudmi in v umazanih, zaduhlih krčmah, je zasanjal tako globoko in živo, da se mu je zmešalo v razgreti domišljiji resnično življenje z zasanjanim.
„Brez skrbi, mati! Dovršim nauke, vstopim v službo, vse moči posvetim poklicu. Iz lju-
predvsem iz Belgijskega Konga, Olje, ki ima zaščitne in mazilne lastnosti, uporabljajo pri izdelovanju vlečenega jekla na hladni način in valjanju pločevine za kleparske potrebe.
Tudi otrobi so pri izdelovanju pločevine potrebni. Otrobe potresejo po valjih valjal-nice, pokritih s flanelo, da vsrkajo palmovo olje in napravijo površino pločevine bolj gladko in svetlo. Rabljene otrobe prodajo kmetovalcem kot krmo za živino.
Mjlo uporabljajo kot mazilo pri hladnem raztegovanju železa. Svinjska mast je nadalje odlično mazilo za mazanje strojev, ki izdelujejo debele žeblje in vijake.
Sol je potrebna pri varjenju jeklenih plošč. Posujejo jo na žarečo kovino, da odstranijo skorjo od žlindre.
Velike količine melase uporabljajo kot zlitino v topilnicah jekla za izdelovanje peščenih oblik. Tudi moko rabijo v topilnici. Napravijo testo, s katerim zaprejo kot z lepi-
Kolikokrat ozmerjajo žene svojega moža z besedami ..Pijan si kot krava". Postale so že kar šablonska kritalica za vse, ki se majejo in so — kakor pravimo — „v rožicah". A kdo je že videl resnično pijano kravo? Bržkone jih je med onimi, ki tako radi uporabljajo te primere, prav malo. Krava pa se res tudi napije in tako krilatica ni iz trte izvita. Zgodi pa se to le takrat, kadar je kmet nepazljiv in pusti mošt ali drožje v kakšnem škafu, do katerega pride krava — in si ga privošči... Sicer pa opazimo pijanost res samo pri človeku.
Seveda so poizkusili tudi nemarno opijaniti živali. Pri teh poizkusih so ugotovili, da postaneta govedo in konj pijana, če popijeta pet litrov vina, za ovce pa zadostuje kar en liter. In kako se obnaša pijana žjval? Zmedena je, srepo gleda in njeno zabavno stanje lahko traja nekaj ur, pa tudi več. A žival bo opijanil le norec. Pač pa bo pameten človek večkrat dal živali alkohola v zdravilne svrhe, vino pa mora biti naravno, pristno in zdravo, kakršno koristi tudi človeku, če ga zaužije v zmerni količini.
Zmerne količine vina — pri konju in govedu do 2 litrov — vplivajo krepilno in dražljivo na celotno žjvalsko telo. Pri konjskih pljučnicah in influencah spada vino med redna zdravila, kot pri enako bolnem človeku kuhano vino ali čaj z alkoholom. Ravno tako dajejo vino konjem pred konjskimi dirkami in pred in po težkem delu. Manjše količine vina vplivajo tudi zdravilno na mlečnost krav.
Vino pa služi tudi za zunanje zdravljenje živali. Posebno otolčena in nabrekla mesta namažejo z vinom. Rabijo pa ga kot zdravilo seveda še drugje.
Tisti, ki ga prekomerno uživajo, naj vča-
lom razpoke med skobami, ki držijo skupaj peščeno obliko za taljenje. Naravno uporabljajo slabo moko, ki ni več užitna.
Tudi lanolin, maščoba, ki se pridobiva iz ovčje volne, je material, ki ga često uporabljajo pri izdelovanju jekla. Sestavine iz lano-lina uporabljajo na jeklenih ploščah kot sredstvo proti rji.
Tovarne, ki predelujejo jeklo, potrebujejo tudi industrijske diamante, ki stanejo približno 20 dolarjev za karat. Zaradi trdote jih uporabljajo v razne namene, predvsem pri izdelovanju preciznih kosov in črk.
Pa tudi zelo preprosti material, ki je znan kot fosilna moka, kupujejo v velikih količinah jeklarne. Ta moka obstaja iz fosilnih ostankov mikroskopskih ž;Vali. Uporabljajo jo kot važno neprevodno snov pri kontroliranem ohlajevanju vezanega in obdelanega jekla, da se prepreči nevarno notranjo napetost.
sih pomislijo na to, koliko bi odvisna količina, ki je stekla po njihovem grlu — koristila živali, ki se je ob takih prilikah spomnimo le s primero o pijani kravi...
= PRIREDITVE me
Vabilo
Slovensko prosvetno društvo „DobraS" na Brnci bo v nedeljo, dne 10. junija 1951 ob 20. uri gostovalo z igro
..Zlatarjevo zlato"
pri Pušniku v Ločah.
Pridite v obilnem številu!
Vabilo
Slovensko prosvetno društvo „Zvezda“ v Hodišah bo gostovalo v nedeljo, dne 10. junija, ob 15. uri v Narodnem domu v St. Jakobu v Rožu.
Na dnevnem redu:
PEVSKI KONCERT
in burka „Trije tički".
Prisrčno vabimo k prav številni udeležbi!
KiNOl p r e d s t a,v e
BOROVLJE
V	sredo, 6. in v četrtek, 7. junija
„Dai Wunder von Manhatten"
V	soboto, 9. do ponedeljka, 11. junija
„Die Vroni vom Bergbauemhof'
VELIKOVEC
V	sredo, in v četrtek, 7. junija
..MordproceB Dr. Jordan"
V	petek, 8. do nedelje, 10. junija
„Der Meisterdieb von Pariš"
RADIO PROGRAM <
RADIO CELOVEC
Sreda, 6. junija
6.10 Pet minut za kmetijstvo — 8.15 Kaj bom danes kuhala — 10.45 Iz ženskega sveta —■
11.45	Za podeželjsko ljudstvo, 13.45 Znanje za vse — 14.10 Kaj si želite — 15.00 Šolska oddaja — 18.55 Poročila o športu.
Četrtek, 7. junija
6.10 Pet minut za kmetijstvo — 10.45 Veder dopoldne — 11.00 Šolska oddaja — 11.45 Za podeželjsko ljudstvo — 14.10 Kaj si želite — 15.30 Trdi orehi — uganke za prav pametne — 16.00 Znameniti umetniki j— 18.00 Kmečka oddaja.
Pelejk, 8. junija
6.10 Pet minut za kmetijstvo — 8.15 Kaj bom danes kuhala — 10.45 Za kmečko gospodinjo —
11.00	Šolska oddaja — 11.45 Za podeželjsko ljudstvo — 16.00 Pevska ura — 16.20 Za mladino — 18.00 Kmečka oddaja.
RADIO SLOVENIJA
Sreda, 6. junija
5.25 Slovenske narodne pesmi — 6.15 Veder jutranji koncert — 13.00 Oddaja za pionirje — 13.40 Zabavni vokalni in instrumentalni soli —
14.00	Slovenski samospevi — 18.00 Pisan glasbeni spored — 18.25 Gospodarska oddaja — 19.10 Igra Zabavni orkester Radia Ljubljana pod vodstvom Bojana Adamiča — 19.40 Dr. Leo Savnik: O napredku in pridobitvah medicine v Združenih državah Amerike — 23.30 Oddaja za inozemstvo v nemščini na valu 327,1 m.
Četrtek, 7. junija
5.25 Veseli zvoki — 6.15 Pester spored slovenske narodne in umetne glasbe — 12.00 Polke, valčki in mazurke — 13.00 Želeli ste — poslušajte! — 14.30 Kulturni pregled — 18.20 Pogovor s pionirji — 18.30 Ali poznate popularnega ameriškega skladatelja Georga Gerschwina? — 20.15 Večerni koncert — 21.00 Iz zakladnice slovenskih skladateljev:	„Zorko Prelovec" glas-
bena oddaja s komentarjem — 22.30 Oddaja za inozemstvo v nemščini na valu 327,1 m.
Petek, 8. junija
5.25 Hrvatske narodne pesmi — 6.15 Lahek jutranji spored s plošče — 11.30 Šolska ura za nižje gimnazije — 13.00 Za vsakogar nekaj —
14.45	Narodne pesmi poje tenorist Zlatko Sli-škovič, pri klavirju M. Vodopivec — 17.30 Šolska ura za nižje gimnazije — 18.30 O hrvatski glasbi pripoveduje dr. Dragotin Cvetko — 20.00 Tedenski zunanje-polrtični pregled našega stalnega zunanje-političnega komentatorja dr. Egona Tomca — 21.00 „Svet v satiri in humorju" — 22.30 Popularen koncert skladb, ki jih radi poslušate — 22.30 Oddaja za inozemstvo v nemščini.
V starih „zlatih časih“
Le prečesto tožimo za starimi, dobrimi, „zlatimi“ časi in pri tem niti nimamo prave predstave, kako je neki res izgledalo v teh ..zlatih" časih. Če takole brskamo po starih knjigah in zapiskih pa pridejo na dan stvari, ki niso ravno tako zelo „zlate“, da bi si jih morali na vso silo želeti nazaj in marsikateri naš sodobnik bi bil precej razočaran, že bi se res moral vrniti v tiste čase nazaj.
Posebno radi vzdihujejo takšni prijatelji preteklosti za starimi časi takole pri kapljici krepke pijače, kjer se strasti razvnamejo in domišljija prične delovati bolj razgibano. No, zanimivo pa bi bilo videti takšnega bratca, kako bi bil navdušen, če bi živel na primer na ozemlju takratne srbske države Nemanji-čev, ko je tam vladal car Dušan Silni. Kot Justinijan po rimskem zakoniku, Napoleon po njegovem „Code civile" je znan tudi Dušan Silni po njegovem zakoniku, ki je predstavljal za takratni čas najpopolnejši zakonik, seveda za potrebe fevdalne države z izredno močnim vplivom duhovščine.
Ta Dušanov zakonik, sestavljali so ga okrog leta 1351, namreč predvideva za pijance izredni stroge kazni. Nek člen tega zakonika pravi na primer: „če pijanec nekoga napade, ali samo rani in ne ubije — mu je treba odsekati roko in iztakniti oko. Če pa pijanec koga samo porine ali udari, ali pa mu naredi kakšno sramoto in ga ne rani, ga je treba kaznovati s ..palicami" in zaporom in ko se vrne iz zapora spet s palicami," Torej, vinski bratci, to so bili lepi stari časi!
Stavka šoferjev v Londonu
Več kot četrtina šoferjev nacionaliziranega cestnega prometa je pretekle dni nehalo delati. Stavkajoči protestirajo proti sklepu ravnateljstva cestnega prometa, ki je uvedlo posebne patrulje za nadzorstvo nad nepravilnimi vožnjami, parkiranjem in sprejemanjem potnikov. Razširitev te stavke, ki je sedaj zajela nad 11.000 šoferjev, bi resno ogrožala razdeljevanje hrane in industrijskega blaga-
Izdajatelj, lastnik in založnik lista: Dr. Franc Petek, Velikovec. Uredništvo in uprava: Celovec, Gasometergasse 10. Telefon 1624/4. Za vsebino odgovarja: Rado Janežič. Tiska: Kamtner Dnick- und Verlagsgeselischaft m. b. H. Kla-genfurt — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Klagenfurt, 2, PostschlieBfach 17.
bežni do Vilme in Tinke, teh angelov, svetnic, trpečih zaradi domačije in zaradi mene, sahnečih ob suši in pomanjkanju, ker ne najdeta ljubezni v lastnem domu!... Brez skrbi, mati, blaga, draga, iz srca ljubljena! Veliko moči je v meni, iz ljubezni izvirajočih, silnih kakor gorski potok, kipečih od neba. Vsem vam pomorem, vse vas rešim trpljenja in smrti... Kipim od moči, o mati...“
Zasanjal je neskončno lepo življenje, delu posvečeno, bogato sadu. Drhtelo je srce, in oči so sevale tople dušne sreče ...
Čestokrat se je čudil cerkovnik, ko je prišel navsezgodaj zjutraj na pokopališče in je videl v rosi sledove ... Čigavi? ... Odkod? ... Kdo prihaja v tajnih nočeh motit skrivni mir v Gospodu snivajočih?
Pazil je vse noči. In glej, v neki noči, po-polnoči že, je opazil v mesečini Vendelina, prihajajočega z naglimi, a tihimi koraki po cesti. Postal je pred pokopališčem, ogledal se je gor in dol in vsenaokoli, ali ga ne vidi nihče, in je odprl previdno in oprezno nezaklenjena pokopališčna vrata. Priklonil se je ob vhodu in se je prekrižal in je stopal naravnost proti grobu materinemu. Pokleknil je pred njim in je sklonil glavo globoko k njemu: cerkovnik je bil prepričan, da se je dotikalo čelo trave in cvetja na grobu, celo poljublja! je morda nemo gomilo. Klečal je dolgo. Pogovarjal se je pač z rajnico, umrlo prezgodaj, njemu in domu v nesrečo, tožil ji je morda svojo bol.	(Dalje)
Kdor je tako tipal, je pravilno tipal
Vorwarts-Steyr — Vienna	0:3	2
Admira — Wiener Sportklub	0:0	Z
Hohenau — Simmering	1:2	2
Schwechat — Stadlau	2:1	1
Harland —■ Temitz	1:1	X
SAK19I4 — Villacher SV	1:4	2
Bellinzona — Lugano	4:1	1
Biel — FC Ziirich	4:1	1
Young Boys Bern—Chaux de Fond*	4:8	1
Young Fe!lows — Basel	6:2	1
Italien — Frankreich Wien (Rudem) — Klagenfurt	4:1	1 1
Zanimanje za zemljevide
Upravitelj velike tovarn za izdelovanje globusov in zemljevidov v Chicagu je izjavil, da je zaradi večjega zanimanja z- mednarodne dogodke ■ vstalo veliko povpraševanje po jmljevidih in globusih. Tako je njegova t arna povečal^ izdelavo globusov na 1500 dnevno, da lahko zadosti zahtevam svojih odjemalcev. Se v:-je zanimanje pa je za zemljevide, posebno tistih dežel in pokrajin, kjer se odigravajo važni svetovno-politični in gospodarski dogodki. Še pred nekaj leti so uporabljali globuse samo znanstveniki in šolniki in tudi zemljevidi niso p. odrli daleč izven šolskih sob.
Alkohol je za živali tudi zdravilen