ZO*, sfeuflko. V UdUloni, v toreh 13. septembra 19ZL US. leto lihaja vsak dan popoldne, lsviemii nedolle In praraika. Inseratl: Prostor 1 mm X 54 mm za male oglase do 27 mJm viSine 1 K. od 30 m/m višine dalje kupci i s ki in uradni oglasi 1 m/m K 2*—, notice, poslano, preklici, izjave in reklame 1 mlm K 3—. Poroke, zaroke 80 K. Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2*—. Pri večjih naročilih popust Vprašanjem glede inseratov naj se priloil znamka za odgovor. Vpravaišivo „Slov. Naroda" in „Narodna tiskarna*1 Knallova alfea št 5, pritlično. — Telefon St. 304. „Slovenski Narod11 velja v LJubljani In po posti: V Jug o slavili I celoletno naprej plačan . K 300-— polletno........ 150 — 3 mesečno....... 75*— 1 . .......25— V Inosemstvn i celoletno......K pollatno....... 3 mesečno....., 1 .. ....... 480-— 240-— 120*— 40-— Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki naj pušijejo v prvič naročnino vedno fMF~ po nakainid. Na samo pismena naročila brez poslatve denarja se ne moremo ozirati. UradnUtvo nSlor. Naroda11 Sna f lova nlloa st 5, L na i stropi ? Tele I on itev. S4. Dopise sprtfema le podpisane tn zadostno frankovano« QV Rokopisov so ne vrata. "VI Posamezna ileollka ti d Pottnina platana v gotovini. Turi' " —v-*— Ing. Makso Klodič: Zoezs ^sisolskigi železnic z reško s?* 030. Projekti in zgradba zveze dolenjskih železnic s progo Zagreb«« Reka čez Kočevje oziroma Novo mesto imajo že svojo zgodovino. Pred prevratom ta zveza ni še ime* la tolikega pomena, kakor danda* nes, ker je bila Hrvatska za nas po» iitično inozemstvo. Vendar pa so sc slovenski poslanci prizadevali, dođoše či podaljšanje železnice Ljub? ljana^Novo mesto preko Čmorru lja V Metliko, s čimer je bila izvrše« na priklopi te v Belokraiine k obsto; ječim železnicam na Slovenjskem. Na podlagi zadnje nagodbe med Avstrijo in Odrsko nadaljevalo s* je potem progo preko Bubnjarcev do Karlovca, s čimer je omogočen bodoči promet čez liško progo pre* ko Ogulina z Dalmacijo oziroma danes z Zagrebom; to je paralelka južne železnice, ki vodi iz Ljubi j a* ne čez Zidani most v Zagreb. Obče znano je, da zveza čez Karlovce ni I posebno pripravna za smer v Za^ 1 greb, še manj pa proti Dalmaciji. Slovenija je do leta 1914 gravitirate j v Trst, kakor Hrvatska na Reko, da takrat zveza teh vzporednih smen iz gospodarskega vidika ni bila se tako nujna kakor sedaj. Danes je drugače. Mejnik na*, pram Hrvatski so padli, v Trstu gospoduje Italijan, Slovenija je na , celi črti odrezana od morja. Vpra* sanje nastane, ali naj se zadovolju* i "jemo z odvisnostjo od Italijanov, ki imajo od 147 km dolge proge Ljubljana Trst 90 km, od 140 km dolge železnice Ljubljana * Reka 85 km v svojih rokah, ali pa naj stremi* mo po zvezi z morjem po lastni zemlji, neodvisno od tuje viastL j Odgovor na to zadnje vprašanje more biti le: Da! Taka odvisnost od tuje volje v morski Inki in na do* vozni železnici ne more biti v državi in posameznim interesentom j niti v političnem niti v gospodar« i skem oziru. O tem menda ni treba j izgubljati veliko besed. Slednjič je lastna zveza z morjem, na kateri go= j spodujemo le mi, tudi orožje ali pro* ! tiutež, s katerim moremo pritiskati na soseda, kar nam daje zavest ne- • odvisnosti napram tujcu, ako se tu* j di morda še naprej poslužujemo j njegovih prometnih sredstev, toda nismo več izročeni na milost ali ne? milost, Gradba nove, naše zveze z mor* jem bi bila torej slovenski splošno* | sti v prid* Zračna črta Ljubljana - Trst meri 75 km, Ljubljana*=Reka 85 km Ljubljana # Split pa 350 km (proga Ljubljana * Split čez projektirani del Črnomelj»Ogulin 480 km!); Kljub temu so pri nas nekateri mnenja, da za nas kvarnerski kot kakor izhodišče na morje ne priha- 1 j a v vpoštev in da moramo naš na* morski promet orijentirati v Split 1 Kako čudno bi bilo vendar, ko bi i vozili naše blago po kopnem n* stotine km daleč vsporedno z mor» sko obaljo, ki jo imamo razmero? j ma blizu, ako krenemo naravnost proti njej. Prevoz po kopnem ie mnogo dražji nego po morju, zato moramo gledati, da pridemo z na^ j šim blagom po kolikor mogoče krat- 1 ki poti na morje. Voziti v Split pr železnici, takorekoč na desni ve& j no z ragledom na morje, to naravne j prevozno pot — to bi bilo isto ka* kor prenašati tovor po svetu na p!e* j čih, ko je tik zraven na razpolago lepa vozna oziroma železna cesta rsto velia več ali manj za Hrvatsko Za Slovenijo in Hrvatsko skupaj je zhodišče na morje le Kvarner. Da •irvati niti ne mislijo na to, da bi se odrekli kvarnerskega kota, za tc pričajo razne namere, ki jih snuje* o, kakor n. pr. projekt konsorcija I a izboljšanje in skrajšanje železni, j ce ZagrebsKvarner, projekt zaliva j Martinščice z glavno refiko progo, projekt zveze kvarnerskih luk med* seboj i. dr. Projekti so deloma že izdelani, deloma so predkoncesije izdane. Trenutno stanje, da je Ba^ roš danes v italijanskih rokah, nima nobenega pomena. Dve, tri leta so v gospodarskem razvoju nan> dov le minute, in razvoj se ne da udušiti, ako stremi po naravnih po: tih. Stremljenje Hrvatsko* končno odvisnost od tržaške luke Splitske luke kakor izhoda Slovenk je in Hrvatske na morje se Italija; ni res ne bodo bali. Ne, K varne rise ne odrečemo, ker se mu odreč: ne moremo! Naravnemu razvoju torej odgovarja, ako je po prevratu nastal še glasnejši klic po zvezi dolenjskih železnic z reško progo, klic, ki ne bode utihnil, dokler se ta gradba nc realizira. Obstoječa zveza čez Meta liko na Kariovee nikakor ne odgo* v ar j a tem težnjam, dasi ima velik pcmen za notranjost države. Na; stalo je ob enem vprašanje, ali naj se podaljša kočevska ali Črnomelj; ska veja dolenjskih železnic prot' jugu do reške proge? Kočevje Tn Črnomelj kot izhodišče sta postaja centra tozadevnih prizadevanj ir kakor razumljivo, tudi medsebojnega tekmovanja. Nastala so nasproti ja, in borba, ki se bije, je huda. Ali je to v prid lokalnim in splošnim interesom? Gotovo ne! Kočevskim interesentom je smer proti Reki edina skrb. Črno* maljskemu okraju pa je podaljša; nje železnice v smeri proti Dalma* ciji na srcu. Tako sta nastala dva projekta: Projekt dunajskega inž dr. iMusila, spojiti Kočevje s postajo Brod * Moravicc, projekt ina Kavčiča pa zvozati Črnomelj s po* stajo Ogulin na reški progi. Prva ima edino le smer na Reko, druga edinole smer v Split v mislih. Ta projekta tvorita po legi ekstrema na zapadu oziroma na vzhodu. Kritika obeh prog je razvidna iz spodnje tabele. Omenimo Ie, da je Musilova proga prestrma, da b mogla veljati za edino pravo zveze z Reko, ker je njena virtuelna dol= žina prevelika. Druga napaka tega projekta je, da zvezo z Dalmacije omalovažuje. Kavčičeva pr'v ~ glede smeri v Split idealna. V tem svojstvu se ji ne more nii akor oporekati. Toda. kakor smo že rek!! Split je daleč, Kvarner pa blizu; ta projekt nikakor ne uvažuje zveze* z Reko. Ako se izvede le prvi projekt, je črnomeljski okraj na škodi, ako dru* gi, pa kočevski. Tu je treba, da sc Kočevje in Črnomelj snideta na ne: ki srednji poti, ki bolje odgovarja splošnim in tudi lokalnim interc? som. Treba je najti pot, po kateri se Ribniško * Kočevskemu okraju ne poslabša zveza z Reko, ali pri* bliža te kraje dalmatinski progi, na drugi strani pa približa Novome* ška stran smeri v Reko. Pri tem nc gre drugače nego da se podaljša pot čez Črnomelj v Split za kakih 15 km. Toda ali ima to 6ploh pomen v očigled dejstvu, da meri železni* ca Ljubljana s Split po projektova. ni Kavčičevi pro^i čez Črnomelj« Ogulin 480 km? Mislim, da nikakoi ne. S takim kompromisom bi bilo gotovo bolje ustreženo splošnim našim interesom, in pa tudi lokalnim ker se poleg viniške doline priklop-prometu tudi poljanska dolina (na. ravni podaljšek kočevske doline) a Starim trgom, v katero gravitirajo številne stranske doline iz severa in vzhoda. Na podlagi teh premišljevani in študij na karti svetujem gradbo sledeče proge, ki poteka v splošnem takole: Iz Kočevja drži proga čez Mo* zel j, Knežjo Lipo na sedlo tik Nem; ške Loke, potem po poljanski doli* ni mimo Starega trga ob Kulpi prot: Severinu, kjer zavije v velikem lo* ku proti Lukovdolu, V bližini )t vhod v okroglo 5 km dolg predot katerega izhod leži tik ob rešk; gi približno 2>» km severno od pc* staje Vrbovsko. Največji povpreo ni uspon je 15% o. Priključna proga iz Črnomlja drži mimo Vinice na Severin. Dolžina teh zvez bi bila okelo 75 km. Da se zadeva vsestransko ra2> motri, primeriam tudi traso Koce\. ie in Črnomelj s Ogulin čez Ponikve Ti zvezi merita skupno 90 km. Naj* večji uspon 15%o. Musilova proga veže Kočevje z Brod-Moravicami, je dolga preko 45 km in ima na'večji uspon 25% o Kavčičeva trasa oaja Črnomelj na* ravnost z Ogulinom, meri 41 km In ima 12H%o največjega uspona. Zveza Kočevja in Črnomlja 5 Srpskimi Moravicami s predorom med Kulpo in Srpskimi Moravicam-(7km) bi ne odgovarjala v nobeni meri. Virtuelna če1 žina pomen j a doL žino namišljene vodoravne in pre* me železnice, na kateri so obratn' stroški enaki kakor na projektov**, ni ali že obstoječi progi s svojimi usponi, padci in ovinki (na podlaci izkušenj na železnicah v Švici pred vojno). doffiiia vtan i * i £= Proja: A. : Smer na Reko: 1. Ljubljana na Črnomelj Ogulin Reka (Kavčičeva proga) ... 270 395 2. Ljub'jana na Črnomelj Vrbovsko Reko ........... 240 370 3. Ljubljana na Kočevje Vrbovsko Reko .......... 215 345 4. Ljubljana na Kočevje Ogulin Reka ........... 250 370 5. Ljubljana na Kočevje Brod Moravice Reka (Musilova Droga) .......... 200 355 B. : Smer v Sp!it: 1. Ljub'jana na Črnomelj Ogu- Sptit (Kavčičeva proga) .... 480 620 2. Ljubljana na Črnomelj Vrbovsko Split ........ 495 635 3. Ljubljana na Kočevje Vrbovsko Split........ 475 610 4. Ljubljana na Kočevje Ogulin Split ........... 465 595 5. Ljubljana na Kočevje Brod Moravice Split (Musilova proga) ........... 490 (665 Po gradbenIh stroških ie razvr* s ti ti posamezne varijante takole: Najcenejša je Kavčičeva proga, po= rem sledijo Musilova in zvezi Ko* če j a in Črnomlja čez Ponikve z Ogu» linom ter slednjič zvezi Kočevje in Črnomlja čez Lukovdol z Vrbovsko Glede voznega časa razvritimo po? samezne kombinacije prilično lahke po virtuelni dolžini. Virtuelna dol« žina vpliva na tarife; ako bi se pri tarifah ozirali le na prbgovne km bi vozili dostikrat v izgubo. W gradbene stroške (radi večje dolžine dotične proge) izenači večji do* hodek v lokalnem prometu. Razvidno je, da je Musilova proga ne odgovarja splošnim inte; resom. V smeri proti Reki tudi ni nič boljša od varijante čez Lukov* doi. Saj j« zveza Kočevja naravnost z Brod a Moravicami (ali Srpskim M.) radi vmesne nekoliko 100 rr globoke pogreznjene doline Kulpe a priori nepriporočljiva. Najbolje odgovarja vsestram skim interesom kombinacija zvez Kočevja in Črnomlja čez Lukod >1 v Vrbovsko. Kakor se iz tabele vidi stoji v smeri proti Reki proga 3) med petimi glede progovnih km na drugem, glede virtuclnih, kar je glavno, na prvem mestu; v smeri v Split stoji v obedveh slučajih na dru= gem mestu, kar z ozirom na veliko daljavo v Split ni tako važno. Akc vzamemo pa vse kombinacije z» vse zveze v pretres, vidimo, da je proga 3) gotovo najboljša. Varianta Kočevje-Ponikve*Ogulin ie proti Splitu in Reki krajša od Kavčičeve variante čez Ogulin in ima s Kavči: čevo proti LukovdolaSd : taotS, da je Ogulin glavno Icr sever s jug in vzhod * zapad. Ako bi se izvedla od privatne strani 2^ projektirana nova progi - i Rek-(mišljena kot raabiremenitev In iz^ boljšanje obstoječe reške ielesnioe) ki drži iz Ogulina čez Zagorje ve* liki predor I DrežnJeo vel1":^ : redor II 5 Ledenico s Vinodol * B ikar na Reko, bi bila kombinacija Kočevje in Črnomelj najbolj pri N iroclUvfc S to razpravo sen misli] enkrat temeljito in vsestransko r.Ostriti vprašanje zveze dolenjsl železnic z reško progo. D rs* I \% študije so bile po mojem mnenj vse pre* več enostranske. Kar ie v Ijalo pred prevratom, ne velja veČ i. De* finitivne zaključke prei n jav. nosti kompetentnim faktorj m. 11 mm Z m mm B n|n fš&a c ijuiillani." 11. sept. De nes ob 11, se ie vršila v sve; čano okrašeni magistratni dvorani slavnostna seja »Splošnega slovem skega ženskega društva v Liublia* ni«, ki slavi letos dvajsetletnico svojega nacionalnoskulturnega deia Slavnostne seje se je udeležilo veliko število zastopnic raznih na* prednih ženskih društev iz vseh delov naše kraljevine, med njimi predsednica ženskega saveza SHS gospa Danica H r i s t i č iz Beo ira; da, podpredsednica saveza g. Zlata K o v a č e v i č, tajnica ga. Zorka J a n k o v i č, ga. P e I e š, odbornica Saveza dobrotvorne zadruge Srb* kinj v Zagrebu, zastopnice kola srbskih sester v Beogradu ga. Sojka M e d r i č in gdč. Gaja P e t u r i č, ga Zlata B j e 1 i n s k i, zastopnica kola jugosl. sester v Zagrebu, ga. V1 a j i č, zastopnica materinskega udruženja v Beogradu, ga. Mila S i-m i ć iz Beograda, ga. Zofka K v e* der * Demeturič, ga, M a i * s t r o v a, zastopnice goriškega žen* stva itd. Slavnosti so se udeležili tudi čehoslovaški generalni konzul g. dr O tokar B e n e š, magistratni ravnatelj g. dr. Miljutin Z a r n i k, mag svetnik g. Fran Govekar in zastopniki časopisja. Slavnostno sajo je otvorila ga Fran j a Tavčarjeva, predsedni* ca društva, ki je v svojem lopem po* zdravnem nagovoru izrazila pred* vsem veselje, da praznuje društvo svojo dvajsetletnico v veliki družbi kajti srečen je oni, ki dneve veselja praznuje v prijateljskem krogu. Po* zdravila je navzočega generalnega konzula češkoslovaške republike dr Beneša, zastopnika mestne občine dr. Zamika in zastopnike časopisja Svoje posebno veselje pa je izrazila nad navzočnostjo dragih sester Srb-kinj in Hrvatic, ki čutijo, da smo vsi en narod. Ko se je v vseh kul* turnih državah pričet ženski pokret se je ustanovilo v Ljubljani Splošno slovensko žensko društvo, katerega namen je bil obvarovati nase žen* stvo pred feminLstienimi blodnjami Tudi' Slovenke so prestopile hišni prag in pričele delovati za svojo šir* šo domovino. Izrazila je svojo veli* ko radost, da more društvo prazna* vati svojo dvajsetletnico pod okri* l)em belega srbskega orla Karagjors gjevičev. (Viharne ovacije kraljevi bisi) Naloga društva bo tudi v bo* d oče delovanje vseh sester za •din* stveno Jugoslavijo. Nato se je oglasil k besedi generalni konzul g. dr. Benes, ki je govoril takole: Milosti j ive damel Z veseljem sem sprejel ljubezni ivo vabilo »Splošnega slovenskega ž©n= skega društva« in se čutim s tem va* bilom jako počaščenega. Prišel sem k V*ši slovesni seji, da Vam. mu lostljive dame, ne samo sporočim svojo naklonjenost in izrečem obču* do van je glede Vašega dosedanjega delovanja, marvač đa vam princ* sem svoje na j iskrene«.'^ častitke k dvajsetletni obletnici Vašega uru* štva. Mi Čehcsloval" d. ve mg, j kakšen pomen ima lena v javnern in tudi zasebnem Tivljeni n trodtj Saj se dobro zavedamo, koliko do* brega so naše čudovite češke /en< izkazale svojemu narodu na polj' rodbinskem, literarnem, sc in političnem. Komaj da le p*ro(J čchoslovaŠki stopil \? ovzdu^iri predzgodovine v dobo svojih histOfj ričnih dogodijajev mu je stala čelu žentf — Libuše — in vodila nic* govo usodo z nežnim Šutom ženskim dopolnjenim z m< sko encržiio* Pa vso zgodovino češkoslovaškega] naroda tja do najnov vfseg 1 časa fcl imela češka ženi n \ usodo svojega naroda odločujoči vpliv, in jo ravno* tako kot moč z enakim de! -življala trenutke veselja m latoenb Ves češkoslovaški narod ie M ra# devolje priznal, in je d#1 v ^v « svoji ustavotvorni skupščini enako> nravnost ženi napIVUT] ra ' ). Tudi jugoslovenska žena i & stala vedno na čelu svojega naroda in mu je izkazala nikdar poplačliive uslu* ge za njegovo osbobf1 jer -jo. Mnrsi; katera je trpela za svojo narodno prepričan ie in nam daie \n\\ čas sijajne slučaje take domoljub nos ti, Klanjamo se vsi z visokim spOŠ^CM vanjem pred Vašim dosedanjim de^ lom in želimo V r mra popolnega uspeha. Čr8*1 tam kar nat* iskreneje k dvajsetletni obletnici Vašega društva in kličem iz vroče* ga srca: živela jugoslovanska ženoJ V imenu občino je pozdravi! zbrano ženstvo dr. Miljutin Zarn11; ki je omenjal narodni in kulturni pokret našega žen stva ter izrazil željo, da bi ob 501etnici društva mogle sedeti ženske tuJi v mestnem zastopu* Nato je govorila v imenu ?eu* skega Saveza gospa Hrističevo, Jcl se je spominjala upešnega del i društva, ki slavi letos dvajsetletnic^ in ki je stalo kakor vojak na fronti v težkih političnih razmerah. Delo za narod, ko preti od vseli strani ne* varnost, ni samo idealno, ampak tu* di samozavestno. Želela je društvu tudi za naprej mnogo sreče b) unpe* ha za proč vi t našo Jugoslavije. Oa. Zlata Kovačević^Lopofić je povdarjala, da jo jubilej društva vse kaj drugega kakor pa jubilej pO) edinca in da je velika sreča, če morejo izraziti misli v svobodi. Kot Hrvatica in Ju goslovenka želi moćno in edinstveno Jugoslavijo od Triglava do Vardarja, Gospa Zofka Kveder^Dometro* vič je omenjala delovanjo drultva v narodnem oziru. Društvo je kre^ pilo vero v samo sebe in vzpodbu* jalo na delo za narod in domovino Gospa Tavčarjeva je bila vodno skrbna mati, pravi izraz slovensker ga materinstva. Sponiinjala ae >e tu* 2 stran — NAROD-, dne 13. septembri rttti. štev. ^04 S5 tihega dela društvene tajnice Minke Govekarjeve. Nato so govorile gospa S i m i ć iz Beograda kot zastopnica najsta* rej šega ženskega društva v Beogra* iiu, gospa V1 a j i ć v imenu materinskega udruženi a, ga Medovic* kot zastopnica kola sester v Zagre* bu, pisateljica Marica Bartolova ga Peleš v imenu dobrotvorne srbske zadruge v Zagrebu, ki je iz« javila, da vsaka Srbkinja ceni patri-btično delo ljubljanskega ženskega društva tu se je spominjala tudi še neosvobojenih sester, gospa Cuč* kova v imenu koroškega ženstva gospa M a j s t r o v a, gdč. S t e b i» teva v imenu socialističnega naprednega ženstva, gospa Krof t o* •v a v imenu ženskega telovadnega društva, katerega predsednica je feospa Tavčarjeva. Nato je prebrala tajnica gospa Minka Goveka r j e v a dolgo taj« nisko poročilo, ki je vsebovalo zgos dovino društva od njegove ustano* vitve do današnje slavnostne seje Društvo ima bogato knjižnico, ki je lahko zgled vsem našim društvom P>Lnjižnica je javna in v najlepšem redu. Od 1. 1902 pa do vojne je prirejalo društvo v veliki dvorani jplestnega doma po večini brezplač-iia javna predavanja. Predava-i so ined drugimi: dr. Ivan Tavčar, dr. Karel Triller, Zofka Kvedrova Minka Govekarjeva, ravnate!: Iv ^lacher, Milčinski, dr. Fr. Ilešii in mnogi drugi. L. 1907 je priredilo društvo izlet v Prago, kjer so se našle žene vseh slovanskih ple* men. L. 1908 je priredilo v Narod= nem domu razstavo »Otrok«, ki je bil nekak začetek sedanjega vele* sejma. Skupno s Čehinjami se je društvo ponovno zavzemalo za po* etične pravice žene. Tekom prve alkanske vojne je priredilo dobrodelno akcijo za srbski in bolgarski Rdeči križ. Predsednica Frani a Tavčarjeva pa je priredila v Beo* gradu koncert na korist srbskim vojakom ter bila odlikovana z re« dom sv. Save IV. razreda. V prid slovenskim upodabljajočim umet* nikom je priredilo društvo dobro jtispelo efektno loterijo. Za L 1914. |e bila pripravljena razstava jugo* slovenskih narodnih vezenin, kate-le uresničenje pa je preprečila sve* fcovna vojna. Med vojno je delo vas lo društvo na humanitarnem polju ter šlo v boj za jugoslovensko de? Idaracijo. Leta 1918 se je udeležila deputacija društva proslave 501et« hice Narodnega divadla v Pragi fcjer se je ob tej priliki vršil velik genski shod za solidarnost slovan-iBkega ženstva. Po vojni je društvo idelovalo za osvoboditev naših voj* nih ujetnikov, zlasti na Angleškem Leta 1919. se je udeležilo kongresa jugoslovenskih žen v Beogradu, kjer se je ustanovil Narodni žen* ski savez Srbov, Hrvatov in Slo* vencev, katerega druga podpred* sednica je gospa Fran j a Tavčarjeva. 23. februarja 1919 sta se vršila v Beogradu in Zagrebu po inicijari« vi društva velika ženska protestna fchoda proti nasilni italijanski in germanski okupaciji našega oženi* lja. 20. aprila 1921 je društvo po* magalo utanoviti »Kolo jugoslovem sirih sester« pod predsedstvom go-fpe Franje Tavčarjeve. Iz tega poročila je razvidno, fla je delovalo društvo v vsestran« $kem kulturno «= nacionalnem pogle= *lu v težkih časih avstrijskega rob* Itva in da je delovanje društva bile plodonono ne samo za naše narodno napredno ženstvo, ampak tui: ga ves naš narod. Končno je gdč. Manica Koma* »ova govorila o velikih zaslugah predsednice ge. Franje Tavčarjeve m tajnice ge. Govekarjeve. Bele oblečene deklice so izročile gospe j Tavčarjevi in gospe j Minki Govc* karjevi krasne šopke. Gospe j Hri= stičevi in gospej Kovčevič*Lopo-pič sta bili izročeni diplomi častne; ga društvenega članstva, nakar se je gospa Fran j a Tavčarjeva v pris srčnih besedah zahvalila vsem pri; šotnim članicam in gostom za obilno udeležbo ob proslavi dvajsetlet* niče društvenega obstoja. Slavnostno zborovanje so po* zdravili brzojavno: Minister Hribar, pokrajin* ski namestnik, je brzoj a vil: Iskrene čestitke k 201etnici plodonosnega delovanja z živo željo na j uspeš* mej še ga nadaljnjega procvita. Dobrotvorna zadruga Srpkinja Novosadkinja je brzoj a vil a: V du-fm s vama srdačno čestitaju k dva* desetgodišnjici rada za narodno prosvečivanje i žalijo, da i lično nisu mogle učestvovati u ovom Slavlju. Grleči in ljubeći vas, se* stre... Predsednica ženskega društva v Celju Ela Kalanova je brzo* javila: V duhu obhajam današnji dan * vami in vam pošiljam sestrske pozdrave, Politične uestl. = Nadomestne volitve za popolnitev izpraznjenih komunističnih mest so odgođene, ker v zakonu tak slučaj ni predviden. Vse to vprašanje se nahaja pred zakonodajnim odborom, ki bo sklepal avtentično interpretacijo; dotlej s'e pa volitve ne bodo mogle vršiti. = Pragmatika državnih uslužbencev. Zveze organizacij državnih uslužbencev so sklicale konferenco delegatov v Beograd na dan 15. t. m. Ta konferenca je preložena na dan L oktobra. — Protiee va akcija, V sarajevskem »Jugoslovanskem Listu c piše neki hrvatski politik nastopno o Pro-tićevi akciji: Naša javnost se že delj časa bavi z akcijo g. Stojana Protića, ki skuša s svojo osebnostjo pridobiti Hrvate iz Banovine za kooperacijo v parlamentu. Akcija g. Protića, v kolikor smo se mogli informirati is časopisja, meri predvsem na Stjepana Radića, kmetskog* tribuna na Hrvatskem. To je pravzaprav edino možna politika na Hrvatskem, ker je Stjepan Radić po številu poslancev svoje stranke dane« formalni predsednik Hrvatske. Kooperacija Hrvatov v zakonodajnem telesu fe neobhodno potrebna. Inozemsko časopisje smatra odsotnost večine Hrvatov iz narodne skupščine sa neprijateljstvo napram državi. Politične zahteve tega dela Hrvatov se komentirajo kot nezadovoljstvo ne samo z režimom, ampak tudi kot absolutno zadržanje proti enotnosti kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Na podlagi tega napačnega tolmačenja je sovražno inozemstvo prirejalo vse mogoče akoije, da zaneti pri nas nered in da se okoristi z našim notranjim neredom. O. Stojan Protić »e že enkrat stvarno skušal kooperirati v vladi s Hrvatsko zajednico in Jugoslovanskim klubom. Par mesecev pred volitvami so delali skupno z radikalci. Po volitvah je postal Stjepan Radić popolni gospodar na Hrvatskem. On in njegovi pristaši so pričeli pasivno rezistenco in bojkotirali ustavotvorno skupščino. Isto je storil tudi «z. Stoian Protić. Delalo se je tndi brez m"ih. Ustava je sprejeta in zdaj prihaja čas zakonodafn**ga dela, čas za reformacijo zakonov. G. Stjepan Protić, osamljen in brez političnega društva, nezadovoljen z ustavo, išče društvo, da prične borbo za revizijo ustave. Razumljivo ie. da se je g. Protić v prvi vrsti obrnil na Stjepana Radića, ker je njesrova stranka po številu mandatov najsposobnejša fn po raz-položeniu najbolj kvalificirana za opozicijo. Bilo bi prav čudo, ako pride do sporazuma med Proti dem in Radićem. G. Protić velja danes kot absolutno pozitiven element Za one, ki niso strankarski fanatiki. Protić ni ne republikanec nfe protidržaven tip. On je le nezadovoljen s strankarskimi razmerami ter ima svoje posebno mišljenje o Hrvatski. Akcija g. Protića bi pomenila ponrirjenje. Vprašanje je, če Je g. Protić v svoji akciji našel pravega 3partaerja<. Radić ni zanesljiv element in ne pozna politične morale. Radić ne poana odgovornosti napram samemu sebi. Njfcga ne veže nobena beseda, noben kompromis, noben pakt Radić nima koncepcije kajti če bi jo imel. bi do danes s takim številom poslancev storil vsaj nekaj v politiki. Dva popolnoma različna tipa hočeta sodelovati v politiki. Uresničenje tega bloka bi bila velika pridobitev, toda trajnost tega sporazuma je zelo dvomljiva. = Protić pred odločilnim korakom. >Jutarnji Last« priobčuje veet svojega beogradskega dopisnika, da začne g. Stojan Protić med 1. in 15. oktobrom izdajati v Beogradu svoj list iPreporod« ali >Osvit<. Gospod Protić pripravlja proglas na narod, v katerem bo razvil svoj politični program in pojasnil svoje dosedanje portopanje v politiki. Obrazložil bo svoje stališče glede hrvatskoga vprašanja in zemljoradničkih zahtev. Podal bo rezultate svojega bivanja na Hrvatskem in vtise svojih razerovorov s hrvatskimi politiki. Njegovi razgovori niso bili službenega, temveč samo Informativnega značaja. =r Aretacija in*oslovenskili komunistov na Dunava. Beogradska >Politi-ko« z Dunaja: Dunajska policija je prijela Pavla Pavlovićfl, Zivojina Janko-vića in Dušana Dakića, bivše komuni-etičns poslance iz Jugoslavija. Doznava se. da je naša vlada zahtevala, da se ji izroči bivši poslanec Pavle Pav-lović, ker je bil predsednik centralnega izvrševalnoga odbora komunistične stranke v Jugoslaviji. — Državne in strankarke koristi. >Epoha< priobčuje stvaren članek o sporu med radikalno in demokratsko stranko ter pravi, da sedanji čas ni ugoden za reševanje strankarskih sporov, ki nikakor niso tako principijelni, da bi moral vsled njih trpeti ugled države na znotraj In na zunaj. Sedanja vlada je bila vedno dovolj močna, da j« kljubovala vsem napadom oposicije, pa tudi sedanji položaj ne zahteva padca vlade. Boj med obema strankama olajšuje delo opozicije. List vprašuje, ako so si gospod j d te in one strani e na jasnem o posledicah preloma. Ali naj napravifo prostor Protiču, ki po njihovem mnenju znači nevarnost za državo? Radikalci in demokrati naj bi imeli predvsem pred očmi koristi oilo-kupne države. = Ovacije dr. Trnmbićn. Iz Splita oročajo, da je več sto split. meščanov priredilo dr. Trumbiću ob njegovem prihodu prisrčne ovacije. Dr. Trumbič je v zahvalnem nagovoru omenil, da jo naša država ie na pota notranjo konsolidacije. Mantfestatt so spremili dr. Trumbića do njarevega stanovanja, kjer &o zapeli »Bože" Prav-dec, nakar so se mirno razšli. = Zavezniki in bolgarska razorožitev. Beogradska »Epoha« poroča iz Sofije, da je vrhovni svet rutom svojih predstavnikov v Sofiji izročil bolgarski vladi noto, v kateri izjavlja, da se morajo vsi odloki glede bolgarske razorožitve smatrati kot definitivni. Bolgarska vlada je odgovorila zaveznikom v noti, ki vsebuje prošnjo, naj se ji dovoli vsaj delna stalna vojska vsled pomanjkanja dobrovoljccv. = Zanimiva izjava bolgarskega ministra. Ob priliki razprave o členu 4. zakona proti vojnim krivcem je izjavil minister Daskalov v sobranju: Četudi je izšla Bolgarija iz zadnje nesrečne vojne brez prijateljev, vendar ■ je uspelo modri vladni politiki, da zopet pridobi Bolgariji njene stare prijatelja. Odnošaji z Homunijo in Grško so dobri, odnošaji z Jugoslavijo se izboljšujejo vsled lojaln. izpolnjevanja mirovne pogodbe. Tudi z Italijo smo v dobrih odnosa ji h, posebno glede trgovskih zvtez. Minister je nadalje izjavil, da je prepričan, da bo Zveza narodov podpirala bolgarsko zahtevo po gospodarskih izhodih na morje. Kar se tiče odnošajev s sovjetsko Rusijo, jo rekel minister, da goji bolgar. narod velikte simpatije za ruski narod, vkljuh temu pa Bolgarija ne more vzpostaviti di-plomatičnih in trgovskih zvez s sovjet-sko vlado. = O mali antanti piše »Privredni Glasnik« v Skoplju in pravi, da je njen značaj neznaten, ako bi ostale njene sedanje smernico vedno tete. Značaj male antante bo le tedaj velik, ko se ji posreči, da se pojavi v Parizu kot velika sila z vsemi svojimi orroif t i finimi zahtevami in možnostjo za medsebojne diplomntične koncesij al Danes pa se smatra mala antanta kot francoski eksron'ent v srednji Evropi To gre 2e tako daleč, da si una francoski poslanik v Rimu poor med Italijo in ugoslaviio in sicer na nfižo Škodo. = Demisija poljsko vlade. Iz Varšave javljajo, da je kabinet Wi-tos podal demisijo. = Iagtm Madžarov i« Češkoslovaške. »Pesti Naplo< ve poročati, da so češkoslovaške oblasti izgnale iz republike vso madžarske državljane. To bi bilo poplonoma prav. čo se pomisli na sistematično madžarsko agitacijo na Slovaškem vendar se nam zdi vest tendendjozna in malo verjetna. ss »Poraz« Francije in male antante v Ženevi. Nemško časopisje razpravlja z velikim veseljem o izidu prodsednišk. volitev na skupščini Zve-ze narodov v Ženevi. Izvolitev holand-skega ministra Karnebeecka l:i je bil izvoljen za predsednika skupščine proti glasovom Francifo in male antante, je po sodbi nemškega časopisia velika pridobitev nasprotnikov francoske politike. Pa tudi francosko socijalistično časopisja meni, da je izvolit?v Karnebeecka previdna demonstracija proti francoski imperijalistični politiki. — Ameriško-nemŠki odnošaji. Vlada Ztedinjenih držav je poslala francoski vladi noto, v kateri sporoča, da pričakuje ameriška vlada skoraj:mjo pismeno priznanje nemško - ameriške trgovske pogodbe s 6trani zavezniških držav. Knkor poroča >Intransigeant-c, je povzročila ta nota v Parizu izn'ona-denje. ker nista ne Amerika in no Nemčija sporočili zaveznikom vsebin s mTxl-Sebojne trgovske pogodbe. >Petit Pa-risien< pa porooo, da ameriška vlada sploh ni poslala nobene tozadevne note! — Novinarji ▼ Dubrovniku. Na povratku s kongresa v Splitu je prišlo v Dubrovnik 28 novinarjev iz Češkoslovaške in iz raznih delov naše države. V Dubrovniku so sprejeli novinarje upravnik občine dr. Nonveiller in zastopniki vseh dubrovniških kulturnih organizacij. Gostilnlčarsko udruženje je priredilo novinarjem v hotelu »Imperial« banket, katerega se je udeležilo lepo število meščanov. — Podpredsednik Zveze narodov v Dalmaciji. V Dubrovnik ie dospel podpredsednik Zveze narodov g. V. Dichinson, ki namerava prepotovati in spoznati posamezne kraje naše države. — Potres v Dubrovniku. 6. t. m. so čutili v Dubrovniku dve sekundi trajajoč potres, ki ni povzročil nobene škode. — Zađerska gimnazija v Šibeniku. Ministrstvo prosvete je odredilo, da se premesti zaderska gimnazija v Šibenik, kjer se spoji s tamkajšnjo realno gimnazijo. — Kraljeva Jahta* ki fe bila kupljena v Hamburgu, je ža montirana. V nedeljo je bila prva poizkusna vožnja, katere sta se udeležila tudi vojni minister general Zeoevfć m admiral VVickerhauser. — Deputacija z otoka Krka m groba kralja Petra. 7. t m. je dospela v Oplenac deputacija z otoka Krka, v kateri so bile zastopane vse občine na otoku. Deputacija je položila na grob kralja Petra krasen venec iz lo-vorja in cvetja z napisom: Kralju Osvoboditelju — zasužnjena Istra. — Italijanska provokacija, iz Visa brzo javlja jo, da se je usidral v viski luki italijanski torpedni čoln. Zavedno visko prebivalstvo ie vsled to provokacije zelo ogorčeno. Ljubljanski Uspeli oekselma. Do danes je po površni cenitvi obiskalo ljubljanski Sv*nenj okoJi 120 tisoč oseb. Kupčije so bile živahne. Svota po sedanjih statističnih podatkih zauša nad 250 milUonov kron. domska obrt. V paviljonu I za trgovino in industrijo ima ra - l j ene na pro« štoru štev, 345 Oi dnji zavod za žensko uomačo obrt v Ljubljani iz* delke učenk, vsa r< 6na dela, kolikor so jih marljive roke izdelale v pre« tečenem šolskem U i, V okusno izdelani omamen talni, prosto stoječi od vseh štirih strani s steklom ob* dani omari so razvrstena ženska ročna dela v tehnikam kijekljane in šivane Čipke, toledo, belo in pisane vezenje, fliet in biserna dela. Vse je jako fino in eksaktno tzgotovlje« no ki dela čast mlademu državne* mu zavodu, ki obstoja šele od 1 marca 1020 in ima namen dvigniti domač • čipkarsko obrt, kakor ic goje v re t ovnoznani Idriji. Držav« ni zav< d skuša z vsemi sredstv! dvigniti tehniko čipkarke obrti. Zavod strernS ženam in dekletom v mest;]« in na deželi preskrbeti dele in kruha, zato imajo mlade žene in dekleta priliko izučiti se kake teh--nike ženskega ročnega dela, s kate» rim si olajšajo bedno stanje, sko* raj vseh po svetovni vojni tako kru; to prizadetih družin delavskega in tako zvanega srednjega stanu, posebno uradniškega. Naše dame lahko spoznajo na razstavljenih predmetih na velikem semnju in na razstavi »Osrednjega zavoda za žensko domačo obrt« v Ljubljani, Turjaški tre, štev. 3, v pO: slopju Kmetijske družbe v II. nad. kjer je brezplačen vstop da nam n. ni treba hoditi v Pariz, Bruselj, Mi« lan in druga svetovna mesta ino. zemstva, kajti kar zahtevajo naše dame bogatih slojev, to dobijo lah: ko vse doma. ravnotako lepo in dob* ro izdelano, samo ceneje. Čipkar* skim izdelkom se ni treb?. bat: kc kurence inozemstva, naše čipkam stvo je celo zmožno tuie konku« renče, ker bo veliko izdelkov posla: nih v Ameriko, Francijo, Anglijo is njene kolonije. Ako nnše dame ku« pujejo doma krasne izdelke v raz« nih tehnikah, spoštujejo domr.čc obrt in pripomorejo bednim ženam in dekletom do poštenega zaslužka Organizacija nakupa pa je velikem gospodarskega pomena za nadaljn razvoj našega splošnega blagosta: nja. Razstavna omara na velesefmv je krasno delo v narodni ornamen-tiki, iz hrastovega lesa s simbolom srca in lipovega lista po načrtu pro^ fesorja Grebenca, predsednika »Probude«, izdelal pa jo je arhitekt Mathian v Ljubljani. Omara ima na. pis v latinici in cirilici na oglavju omare tudi v narodnem slogu. Za= nimanjc za razstavljena dela je bi: lo tekom semnja zelo veliko in rud:' kupilo se je mnogo, sc vec je naročil. V filet tehniki je izdelan na? državni grb. obdan z lavorovim vencem in sicer v tehniki čipkan j a Ljubljanski mestni grb, zmaj na stolpu je napravljen v totedo tehni.-ki, obdan z girlando iz lipovega listja in sadu. kar ic klick!:-r \. Na* črt obeh grbov ic delo prof. Sic* venec in girlanda je risana v šol Zelo so poeetnOd občudovali gar? nituro šivanih čipk. vratnik, plast-ron in manšete za fino damako ob« leko. Iz Čipkarske filet in toledo teh« nikc so razst*vlieni vsflko\-rstni fini motivi za namizno in posteljno rilo. za zavese in okraski za blaži« ne in obleko, tudi všite in komponirane roči v raznih tehnikah so na« prodaj. Zelo okusna v izpeljavi in h ar* moniji barv so biserna dela kakor torbice, gumbi, ovratnice, zaponke damske in mo&kc verižice itd. Fine eksaktno izdelane bluze in otroške oblekce v etaminu po narodnih ve* zeninah prof. Alberta Siča v belo* krajnjski tehniki štepanja in raliča-nja so uspeh dela učenk prvega .sol leta, nosijo jih lahko dame in otro« ci najboljših družin. 2epne rutice za dame v batisru so ročno delo v belem vezenju, ne* katere všite v kljckljanih okvirčkih Gospa dr. Baltičeva je nakupila za »Kolo Jugoslovanskih sester« v Ljubljani mnogo izdelkov Osrednje ga zavoda za žensko domačo obrt v Ljubljani in njemu podrejenih čip= karskih šol po deželi. Krasne uspehe imajo šole v 2ireh, na Trati, v Gorenji vasi, (poljanska občina nad Skofjoloko), v Železnikih, v Kam« ni gorici v Horjulu, v Polhovem Gradcu, dalje toledo tečaja na Je« senicah na Gorenjskem in tečaja za biserna dela v Zagorju ob Sav dela so namenjena za dobrodelni bazar v 2enevi v Švici kjer razstav vsakovrstne čipke »Kolo jugoalo* vanskih sester« v korist vojnim invalidom. Josip Kregar. — Med Rradbenlml podjetji velil»Ra semnja smo v nak-m prvem poročilu ro-zablll omenili p^-djotno narodno tvTdko Josip Kregar. mestni tesarski mojster, ki je zgradila paviljon za teiko industrijo ter postavila tičnj paviljon za trafiko, stojal za brona te zvonove In velikanski mlaj ob vhodu. Toornlce stehta o Jngasla- vtfl. Na velesejmu so poleg solidno zgrajenega, a tem bolj velik pomen papirne industrije označujočega paviljona Z^drnžcnih papirnic po* stavile svoj lasten paviljon »Združene tvornice stekla« preje Vilima Abela dediči Zagreb. Združene tvornice so razstavile razne, narav« nost tehniško * umetniško dovrše« ne predmete. Tvornice stekla imajo svoje tovarne v Hrastniku, Zagors ju ob Savi, v Straži pri Rogatcu in v Daruvarju na Hrvatskem. V obratu je sedaj tudi premogovnik v Straži. Ilrastniška tovarna je bila /e leta 1856. ustanovljena, ona v Zagorju je bila se 2 leti prej ustanov« ljena, a gorenja družba jo je prc= vzela šele leta 1912. Tvomicn v Straži je družba prevzela leta 1915 a ono v Daruvarju leta 1920. To* varne v Hrastniku, Zagorju in Stra« ži so sedaj v polnem obratu in izdelujejo vsakovrstno steklo v raz« nih najpreprr>steiših in najmoder« nejših barvah in oblikah. V Za« gorju je tudi brusilnica stekb. Daruvarsko tvornico sedaj dm/Sa preureja in modernizira. V Hrast« niku je sedaj dograjen tudi oddelek za stekleno slikarstvo. V Združenih tvornicah stekla so sedaj zastopane vse stroke steklarske industrije in tehnike. Tovarne bodo zamogle popolnoma kriti vse potrebe steklarske stroke v državi Tvrdka fiolob & Ko. Tvrdka Golob & Ko. tovarna kemičnih izdelkov je bila ustanov« ljena leta 1908. Ker ni bilo enakih podjetij v Sloveniji, je bilo mogoče tvrdki se lepo razvijati, kljub veliki konkurenci nemško--avstrijskih to« varen. Podjetje je že leta 1910 s solidno postrežbo in konkurenčnimi cenami dokazalo, da jc zmožno konkurirati starim tvrdkam te stro. ke bivše Avstrije. Od t. k se je obrat od leta do leta širil. Podjetje jcT izdelovalo nred vojno naslednje predmete: kremo za čevlje črno rumeno in belo, mast za usnje črno in rumeno, čistilo za kovine, konzi« stentno in tekoče, parketno voščilo lak za usnje in železo, apreture modrilni esenc, navadno ličilo, in kolom« z* V tem obsegu je >el obrat tudi med vojno dalje dokler ni pričelo pomanjkanje surovin, pozneje jc podjetje izdelovalo v več i cm obsegu vazelino, rarst za puške in kolo« maz za vojno opravo. Po preobratu se je delovanje podjetja ni moglo do konca leta 1919 vsled pomanj« kanja surovin in različnih odredb razviti. Ti nedostatki in ovire so polagoma ponehali, ter je pričelo podjetje početkom leta 1920 zopet v velikem obsegu obratovati. Kon« cem leta 1920 je postalo dosedanje obratovališče premajhno. Z dozidavo novega velikega tovarniškega no slopja se ie omogočilo podjetju še obširneje delovanje v letu 1921. Pod.-jetje sedaj izdeluje iste predmete kot pred vojno seveda v še večjem obsegu. Delovanje te tvTdke, ki iz« deluje prvorstne izdelke se razteza po celi državi. Vsled izborne kakovosti izdelkov te tovarne se ob sebi urmevno tudi krog odjemalcev ved« no bolj širi in postaja podjetje ved« no večje. Kakor čujemo se bodo obratni prostori prihodnje leto zo* pet izdatno povečali in opiernili z najmodernejšimi aparati, Tvrdka Golob & Ko se je ude: ležila ljubljanskega viorčnega sem« ni a. Dodeljen ji je bil prostor štev 426 v paviljonu j., kjer so razstav« ljeni naslednji predmeti: krema za čevlje, mast za usnje in pnške Čisti* lo za kovino, parketno voščilo, ličilo modrilne esence, najfinejši plavajo či kolomaz. Vse predmete izdeluje tvrdka Golob & Ko v prvorvstni predvojni kakovosti Vinski semeni. uprizorjen po vinarskem in sadjarskem odseku slovenske kinetičke družbe v Mariboru, obsejra vinarske okoliše Ljutomer-Ormož, Gornja Rad-gona. Slovenske gorice. Haloze. Maribor, Pohorje, Savskosotelsko. Celje in Dolenjsko. Sejem je dokazal, da imamo prvovrstna vina in da je nase kletarstvo na vrhuncu popolnosti. Vi- I na se prideluje v Sloveniii velikanske množine, ki se doma no morejo 1 kpnaumirati tet ic izvoz trabhodau 204. štev. ,6lu venski iNAKOU*, unc 13. septembra stran 3 potreben. Toda prav zato je obžalovati, da se naša centralna vlada ne pobriga za pospeševanje izvoza za olajšanje prometa in konsuma v državi sami. Vzlic temu, da je bila osrednja vlada že opetovano opozorjena na velike težkoče, s katerimi se morajo boriti vinogradniki in vinski trgovci, so ostale doslej vse prošnje brezuspešne. V Beogradu ni pravega zastopnika v vinarstvu, in komisija za sklepanje trgovske pogodbe z Italijo je celo odklonila strokovnjaka, ki ga je slovenska kmetijska družba v Mariboru ponudila s pripombo, da rada odpošlje strokovnjaka v Beograd na lastne stroške. Vina ima Slovenija več kot dovolj, a po nerodnosti in nerazumevanju odločilnih krogov se je udomačila s svojimi vini Italija v Avstriji in Češkoslovaški, medtem ko so naša vina navezana le na Jugoslavijo. Izvoz naših vin bi donašal našim producentom največjo korist in takisto državi velike dohodke. Tudi visoka užitnina po posameznih mestih ubija konsum domačega pridelka ter je ta užitnina čudno različna: v Mariboru 60 K, v Ljubljani in Zagrebu 20 K, v Beogradu pa 15 dinarjev. To dejstvo silno podražuje vino, tako da ga na Štajerskem ostaja brez uporabe. CIotar Bouvier, tvornica za šampanjec v Gornji Radgoni ima na sejmu svoj paviljon, ki je oblegan ves dan. Razstavil je svoj rumeni šipon in beli burgundec z Jeruzalema, muskatni sllvanec, drobno in laško graševino, oranževko, muskatno ranino ter tri vrste šampanjca: Demisec, Bouvier sec in Bouvier cuvee reservče, vsi trije iz rdečega burgundca, ki prihaja po triletnem ležanju šele v promet. Bouvier jeva vina so izvrstna in njegov šampanjec tekmuje s tujimi ne le v ceni, nego tudi v kvaliteti. Kvaliteta na »Ljubljanskem velesejma« razstavljenih vin. Kakor smo že opetovano omenili, Je bilo razstavljenih, odnosno se je točilo na tem velesemnju čez 170 različnih vin, od katerih je zavzemal največji del oddelek Vina vinogradarjev iz Slovenije v paviljonu »Q« in k temu pripadajočih točilnic z isUm naslovom s 150 raznimi vrstami lz vseh spodnještajerskih in dolenjskih vinskih goric. Vina v omenjenih paviljonih so se točila v kozarčkih in v steklenicah. To težavno in ne ravno hvaležno delo pri vedno naraščajočem navalu v paviljonu »Gc so požrtvovalno podpirale rodoljubne ljutomerske in dolenjske dame pod nadzorstvom gospe Baukartove, dr. faitove in Drvenikove iz Ljutomera. S to razstavo pokazala se je c^nj. občinstvu dobrota popolnoma naravnih vin, ter tako nekako odpravilo razne predsodke in sumnje proti marsikateremu gostilničarju, ki ni mogel svojim gostom dopovedati vzroke preobilne sladkobe oziroma previsoke alkoholne vsebine v svoji gostilni točenih vin. Mnoga nova in stara vina (štajerska in dolenjska) imajo namreč 12, 14 in 15°» alkohola in pole« tega Se nekoliko sladkorja To so vina, ki so imela ob trgatvi 24 do 26% sladkorja, Vsled preobilne množine pri kipenju mošta prenaglo razvijajočega se alkohola zamrejo v gotovu slučajih kvasne glive, vsled česar kipenjc preneha In vina se vkljub še ne povsem povretemu sladkorju, učlstijo. Nekatera taka vina pričnejo pa v spomladi, oziioma ko se vino segreje, nanovo polagoma kipeti, ter se tako vnovič skalijo, ne da bi s tem izgubila na prvotni dobroti. In ravno pri lanskojesenskih vinih se to v mnogih slučajih ponavlja. Tudi glede cen so se pri tej priliki obiskovalci prepričali, da od gostilni^aijev in vinskih trgovcev navedene cene temeljijo na resnični podlagi, kajti za boljša vina zahtevajo vinogradniki 26, 30 do 45 kron In celo višje za liter v proJucentnem kraju. Fran Gombač, Ljubljana. Bmum vesti. V Ljubljanu 12. <— Povratek kralja Aleksandra. Iz Beograda poročajo, da se vrne kralj Aleksander, njegovo zdravje se vedno boljša, že koncem tega meseca v Beograd. — Vprašanje ljubljanskega župana in občinskega sveta. Beogradski listi poročajo službeno, da minister za notranja dela ni predložil izvolitve g. Peska za ljubljanskega župana v najvišje potrjenje. S tem je stvar g. Peska skinjena z dnevnega reda in dolžnost vlade je, da Čim najpreje razpis ponovno volitev župana, ali pa razpusti občinski svet. Za zadnje se zavzema današnji »Naprej*, ki piše med drugim: »Tu je ua mestu edino razpust občinskega sveta in nova volitev celega občinskega sveta. Vsako drugačno korigiranje po proporcu izvršene volitve v občinski svet je kršenje zakona in čuta pravice.« Z »Naprej evim« stališčem in soglašamo tudi mi, ker je nad vsak dvom jasno, da sedaj izvoljeni občinski svet nI sposoben za redno plodonosno delo. S tem bi se tudi končale vse gnusne afere, ki so v zvezi s tem občinskim svetom in katerih je naša javnost že do grla sita. — Ljubljanski veliki sejem se zaključi danes, dne 12. t. m. ob 18. (6.) zvečer. Razstavljala lahko prično odvažati svoje blago v torek, dne 13. t. m. ob 7. zjutraj. Izkaznice za odvoz razstavljenega blaga izdaja po predhodnem dovoljenju seiniskega urada družba za mednarodne transporte »Balkan« v lastnem paviljonu na sejmišču. Brez teh izkaznic se ne dovoli nikak odvoz blaga. Vstop na sejmišče imajo odslej samo razstavljala in njih namestniki, zaposleni pri odvozu blaga. Slednji pa morajo imeti v to svrho potrdila tvrdk, za koje delajo. Pušenje v paviljonih je tudi^ nadalje kar najstrožje zabranjeno. Tvrdke in posamniki, ki so prevzeli komisijsko razprodajo legitimacij in znakov za poset »Ljubljanskega velikega semnja«, naj blagovolijo poslati neprodane znake in legitimacije obenem s točnim obračunom vsaj do 16. t. m. na naslov sejmskega urada. Vse terjatve, ki jih ima kdorkoli do konsorcija »Ljubljanskega velikega semnja«, naj se predlože seimskemu uradu najkasneje do 20. septembra 1921. Na poznejše terjatve se ne bo oziralo. — Mostna zastavljalnica ima to-raesečno dražbo januarja 1921 zastavljenih predmetov 15. t. m. popoldne. — Zakletve rezervnih ofioirfev. Dne 18. t. m. u 11 sati pre podne iz-vršiće se zakletva rezervnih oficira i to u Ljubljani, Celju i Mariboru. Rezervni oficiri položiće zakletvu u uniformi. Naredjeno je onima, koji je ni-maju, da to jave nadalje do 15. tek. svojim vojnim okruzima. Moli se vojni sveštenici pravoslavne, katoličke, muslimanske i evangeljske veroispovesti, da prisostvuiu tei zakletvi. — Policijska ura. Ker konča Ljubljanski veliki sejm dne 12. sept. 1921, nastopi dne 13. septembra 1921 zopet redna policijska ura. kl 1e /lasom Uradnega lista za Slovenijo z dne 14. julija 1921 št. 81. določena v Ljubljani za gostilne na 23 in za kavarne na 24. uro. — »Vojni Invalid«. Splošna orga-zacija vojnih invalidov, vdov in sirot za slovensko ozemlje v Ljubljani prične z izdajanjem lastnega glasila »Volni Invalid«, glavni urednik glasila je tovariš Ivo M o ž n a r i č, odgovorni urednik tovariš Srečko Berglez. List bo izhaidl Udnevno- Dopise je po- septembra 1921. Šil jati na uredništvo, Selenburgova ulica št. 6/2. Naproša se vsa poverjeništ-va, podružnice, kakor tudi poedine invalide in vdove, da točno pošiljajo dnevne dopise in nabirajo naročnike. Moralna dolžnost jo vsakega voinega invalida in vdove da po3tane naročnik, odnos, naročnica svojega glasila. List izide 15. t. m. — Mesto hišnika. Mestna občina potrebuje hišnika za poslopje »Mladika« v šublčevi ulici št. 9. Prosilci morajo biti neoporočeni, oženjeni brez otrok, ne preveč mladi in če mogoče izučeni ključavničarskega obrta ali vsaj izprašani kurjači. Prošnje je vlagati pri mestnem gospodarskem uradu do 15. septembra 1921. Plača po dogovoru. —Zlata poroka. V ožjem družinskem krogu praznujeta 13. t. m. g. Anton Mozetič in soproga Frančiška 50 letnico svoje poroke. G. Mozetič, še krepak 801etnik, je bil svoj čas v trgovskih krogih na Primorskem jako znana oseba. V mladih letih se je vo-jeval proti Italiji v armadah Prohazka in Maroičič. — Nov odvetnik v Ptuju. Dr. Anton Horvat je otvoril v Ptuju svojo odvetniško pisarno. — Zanimivo. V mariborskem občinskem svetu je večina odklonila podporo za akademsko menzo v Zagrebu, dovolila pa je podporo odpuščenim kaznjencem. — Letno gledališče v hotelu »Tivoli« igra samo še do četrtka 15. t m. Predstave se vrše na vrtu, v slučaju slabega vremena pa v dvorani. — Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. Danes ob pol 8. zvečer ženski, ob 8. moški zbor, nato odborova seja. — Doslednost. Bivši oficir g. Tone Gmajner, ki je pri volitvah v ustavotvorno skupščino vodil bol za komunizem, je prestopil v klerikalno voli-tično vero in vstopil v uredništvo mariborske »Straže«, kjer mu ie dana priložnost napadati vse po vrsti. —Za ameriške Izseljence. Iz New-yorka poročajo: Zvezni sodnik je sklenil, da se morajo zavrniti vsi v ameriška pristanišča dospeli inozemci, ako je prekoračeno dovoljeno število priseljencev dotičnega naroda. To se je že pripetilo nekemu Grku. — Smrtna kosa. V Rožni dolini pri Ljubljani je umrla rodbini našeea strojnika g. Frana Učaka Sletna hčerka Natalija. Iskreno sožalje! — Celjske novice. Nesreča. Zasebnica Josipina Kuder je v zaklenjeni sobi grela mleko na špiritu, ob katerem se ji je vnela obleka. Sele po dolgem času so mogli odpreti sobo, kjer so našli nesrečnico vso opečeno. Prepeljali so jo v bolnišnico. — Pretep. V Mestnem vrtu sta se sprla Žagar Zupane in mizar Ogrizek. Zupane ie med prepirom udaril Ogrizka z zvoncem po glavi tako nevarno, da bo Ogrizek najbrž izguuil oko. Ogrizka so prepeljali v bolnišnico, Zupanca in njegove pomagače pa v zapor. — Griža razsaja vsepovsod, bolne so cele vasi, v Ljubljani tupatani cele rodbine in vendar se začne šola v par dneh. Pred kratkim je bil apel na šolsko oblast, naj odloži začetek šole na pozneje, a ta apel je bil menda brezuspešen. Pozivamo zdravstveno oblast, da takoj poseže energično vmes in prepreči začetek šole takoj, ker sicer se lahko zgodi, da se ta nevarna bolezen razpase še bolj. — Plodonosni pogon. Sinoči je policija napravila pogon. Aretirala je M ljubkih, mladih deklet Odkritje spominske plošče Podlltnbar-skemu. V Krašnji, 11. sept V Spodnjih Lokah se je vršilo danes ob 11. slovesno odkritje spo» minske plošče v prognanstvu umrlemu piscu »Gospodina Franja« pisatelju Franu Maslju * Podlim* barskemu. Na rojstnem domu, ki je bil preprosto, a ukusno okrašen in na sosednih hišah so vihrale na* rodne zastave. K svečanosti so do* šli številni domačini, a tudi uosti iz Ljubljane, Kranja in drugih mest. Družbo Sv. Cirila in Metoda za katero je Podlimbarski dolaa leta požrtvovalno deloval, sta zašto* pala prvomestnik g. vladni svetnik Andrej Seneković in blagajnik g notar Aleksander Hudovernik. Sloi vensko Matico, katere odbornik je bil Maselj, ie zastopal g. Ivan Zo* rec, »Društvo slovenskih lepo-slovcev« pa pisatelj g. Fran Al-breeht. Ob tričetrt na 11. se \e na* potilo občinstvo na čelu mu dom* žalska godba, ki je svirala narodne koračnice, v sprevodu v Spodnje Loke, kjer je pred rojstno hišo po* zdravil navzoče pisateljev nečak Maselj. Slavnostni govor je imel prof. Pavlic iz Ljubljane. Narisal ie pokojnikovo življenje in delovanje očrtal njegove velike zasluge na književnem polju, pred vsem pa označil pomen one velike ideje, k: jo je Podlimbarski vdahnil svoje* mu najboljšemu delu romanu »Gospodin Franjo«. Po njegovem go* von je padla zavesa s spominske plošče, občinstvo pa ie klicale »Slava spominu velikega rodoljuba in pisatelja!« V imenu Slovenske Matice je govoril njen odbornik g Ivan Zoreč, ki je v svojem govoru zlasti naglašal, da ie bil Podlimbarc ski dober Jugosloven zato, ker ie bil obenem tudi dober Slovenec. V imenu »Društva slovenskih lepo? slovcev« se je oddolžil spominu Podlimbarskega pesnik g. Fran Albrecht, v imenu Ljubljanske so* kolske župe pa g. učitelj Petrič iz Šiške. Po teh govorih so navzoč*' pevci »Ljubljanskega Zvona« pod vodstvom pevovodje g. Prelovca zapeli davorijo »Ti, ki si nas ustvaril kakor listja in trave«. Pisateljev brat Gregor je prevzel ploščo v varstvo, obljubil, da jo bodo so« rodniki skrbno čuvali ter se vsem navzočim v preprostih, prisrčnih besedah zahvalil za čast ki so je izkazali spominu pokojnega brata Kot zadnji je govoril, od občinstva navdušeno pozdravljen, g. genera' Rudolf Maister. V svojem govoru se je spominjal Podlimbarskega ko< svojega stanovskega tovariša, ki je tudi kot avstrijski vojak v na i težjih razmerah ohranil svoje odločno slovensko in jugosloven« sko mišljenje in Čustvovanje, do* taknil se je zadnjega svidenja s pi» sateljem, ko je leta 1916 »mit ge-bundener Marschroute« odhajal v prognanstvo v Pulkavo ter pozval navzoče, naj zakličejo pisatelju Podlimbarskemu kot velikemu ros doljubu in glasniku našega ujedi= njen j a slava, čemer se je občinstvo oduševljeno odzvalo. Lepo uspelo slavnost je zaklju^ čila narodna himna »Bože pravde« ki jo je ubrano zaigrala Domžal? ska godba. Popoldne se ie vršila v Krasnji pri Pavletu ljudska veselica, ki je uspela v splošno zadovoljnost. Uelik pozor u Klecah. Včeraj, okoli 3. popoldne je na dosedaj neznan način izbruhnil sredi Kleč velik požar, ki bi bil kmalu vpe-pelil celo vas. Požrtvovalnosti dvanajstih na Hce mesta došlih požarnih bramb je zahvaliti, da se proti večeru požar povsem omejil in udušil. Bil je naravnost velikanski požar. Devetim posestnikom je požar uničil hiše in gospodarska poslopja. Po požarju znatno oškodovani so sledeči posestniki: Mrak Polona, Sever Marijana, Sever Janez, K o n c i I j a Janez, L e n č e Franc Škerlj Marija, Sever Lo-vro, Sotler Josip in Sotler Marija. Celokupno Škodo cenijo na približno dva In pol milijona. Bili so naravnost grozni prizori, ko so ljudje morali z vsemi silami braniti svojo lastnino pred divjim elementom. Na lice mesta je prva došla požarna bramba iz Jezice, za tem takoj iz S t ož i c. Dr a vel j, Š—t. Vida nad Ljubljano, iz V i ž m a r j e v. iz S p o dn j e Sišške, Guncelj, Gameljnov, Nadgorice, iz S m a r t n a pod Šmarno goro, Stanežič In Raši-c e. Požarno akcijo je vodil načelnik Župnega odbora g. Josip Arhar iz Vižmarjev. Pohvaliti pa je treba vse gasilce, ki so neumorno skoro celo noč žrtvovali v blagor vaščanov. — Našel se je daljnogled. IzguM-teli naj se zglasi pri g. Janezu Skubicu v Šiški« Celovška cesta 66. nataouefSa pcro£I!a. Sijajen sprejem slovenskih fcmetoti u Beogradu. PaSić pozdravlja slovenskega kmeta. — Beograd, 11. septembra. (Izv.) Včeraj j« Beograd bratski sprejel za-. stopstvo slovenskih kmelovj brojoeo okoli sto mož, mod njimi skoro celokupni odbor Kmetijske družb o za Slovenijo pod vodstvom predsednika, generalnega ravnatelja gosp. Gustava Pirea. Z brzovlakom so dospeli turno ob 10. uri dopoldne v Beograd. Slovenske samostojne kmete jo na peronu prvi pozdravil minister poljedelstva g. Iran P u c e 1 j, za tem minister za socijalno politiko g. dr. V*-koslav K u k o v o c. Dalje so pozdravljali kmete načelnik poljedelskega ministrstva Lazo Todorović, šef ministrstva S t o j a n o v i r. dr. Stoj-kovic, predsednik Srbskega poljo-privrednega društva, dr. Ljudevit Prohaska v imenu Zemljoradničkih zadrug. Navzoči so bili dalja pri sprejemu številni zastopniki beogradske občine z načelnikom občine g. Dobranom II i t r o v ič e m, kakor tudi številno beogradsko meščanstvo in skoro polnoštevilno nasa tamošnja slovenska inteligenca. V imenu radikalnega kluba sta slovenske samostojno kmete pozdravila generalni tAtnik dr. Vojeelav Janjić in narodni poslanoc T a j a š i ć V knitkem nagovoru Je došle slovenske kmete pozdravil minister Pu-celj v imenu celokupno vlade. Poudarjal je mod drugim, da ta obisk nI samo kak običajen obv*k, ampak je velepo-memben obigk, kor ima nalogo, da se slovenski kmet iskreno spozna s svojim srbskim bratom, da tako ustvarita trdne temelfo državi in jo dovedeta do popolne konsolidacije. Za vladin pozdrav se je zahvalil tajnik Kmetijsko družbe g. ing. Rado Lah, na kar so slovenski kmetje med viharnimi in navdušenimi ovacijami beogradskega meščanstva odšli v skupinah v beogradske hotele. Ob 11. dopoldne je Srbeko polepri-vredno društvo priredilo našim kmetom mal dojužnek. V lokalih društva jo društveni predsednik g. dr. Stoj-kovic pozdravil slovenske kmete, naglašajoč, da je nujna potreba medsebojnega spoznanja, da je Beograd postal 6tolica in središče vsemu našemu kmetijstvu. Srbski kmet iskreno pozdravlja svojega brata z zapada, ker se zaveda, da je rudi Ljubljana postala svoboden del nase države. Za bratski pozdrav ste mu je zahvalil poslanec g. Janko R a j a r. Zahvaljeval se je srbskemu kmetu, ki je osvobodil nas vse s svojim delom in s svojim june štvom. Prosil je srbske kmete, naj pridejo tudi v Slovenijo. Zaključil je: >Bratje, pridite k nam! Iskreno Vas pozdravljamo!« Po tem sprejemu so si ogledali naši kmerjo zanimivosti Beo-gradfi, Kalemegdau) itd. ter so okoli 1. ure dospeli na Topčider. V Topčiderskem hotelu jo priredil na čast slovenskim kmetom banket minister poljedelstva g. Ivan P u c e 1 j. Na Topčiderju je došle kmete pozdravila celokupna naša vlada z ministrskim pi^edsedniikom g. NUcolom P a -š i Ć e m na čelu. Banketa so ae udeležili vsi v Beogradu prisotni ministri, tako dr. Kakovec, T r I f k o v i č, general Z e 5 e v ić, Svetozar P r i b i- c e v 1 6, dr. D j u r d J e v i Ć in dr. K r i e m a n. Slovenskega kmeta jo iskreno pozdravil ministrski predsednik g. Nikola Paši6. Solznih oči je kratko izrekel : >S rečen sem, da vidim svobodne in enakopravne slovenske kmete. Ni mi žal, da umrem, ko vidim toliko prijateljstva^ Ministrskega predsednika je pozdravil kmet A ž m a n kot največjega sina naše svobodne domovine. Minister P u o e 1 j je nazdravil srbskemu kmetu junaku, ki je z velikimi žrtvami osvobodil tudi našesra kmeta. Zahvalil se Je ministrskemu predsedniku Pariću za nozdrav in mu vzkliknil: »Vi vidite, da se slovenski kmet sedaj čnti svobodnega v svobodni državi. To Je zgodovinski dan, ko Ljubljana s celo Slovenijo pozdravlja srbsko brate, ki so se borili dolgo dobo za svolo in našo svobodo.« Slovenskim kmetom pa je vzkliknil: > Vrni te se domov s prepričanjem in zavestjo, da smo vsi enaki bratje, da smo vsi v svobodni državi, za katero se bomo vedno žrtvovali.« Izgovorile so so 5e številne bratske in prijateljske zdravice, naši slovenski kmetje so bili posebno ganjeni in so odkrito povdarjall dejstvo, da prvikrat doživljajo trenotek, ko med njimi pobratsko in očetovsko občuje sama vlada. Ta Vlada fe v resni d narodna, ljudska, demokratska. Slovenskega kmeta je najbolj ganilo dejstvo, ko je videl v svoji sredini starino in horitelja za kmetske svobode ministrskega predsednika g. Nikola Pa-št ća. Kmet S a m e o Iz Murske Sobote je povdarjal, da slovenski kmet nikdar pod Avstrijo ni imel prilike iskreno občevati s vlado, ni imel prilike, da bi kdaj tako občeval z zastopniki vlade v iskrenem in prijateljskem občevanfu. Povdarjal je dalje, da je slovenski kmet sedaj lahko zadovoljen, ko je dočakal trenotek da se more pogovarjati z vlado. »Vsi bodimo složni v ojadenju naše države!« Na slovenske govore je odgovarjal tudi minister za izenačenje zakonov Trifković* v zelo domoljubnem govoru^ Povdarjal je iskreno pobratiš- — Vlada skuimo s slovenskim kmetom*, stvo in prijateljstvo. V modsabojrienj spoznanju »o bomo začoli ljubiti in tako pripomogli, d«i to nasA država prišla do krepkega /a v ljenja. Posebno jo pov* darjal, da jo priprosti, neučeni kmet poproje spoznal vas* nost uetav^lh sloboščfin ki mu jo nudi nasa ustava, kakor p' žavi. V junaški Suiui-diji bo slovenski naprddui kmet spoznal svojega brata in videl, knko racijonalno zna tud* srbski kmet gospodariti. Minister notranfih dol g. Svetozor Pribičević jo v iskrenih in lepih besedah očrtal boje za ustavo in pozdravljal slovenskega kmeta, ki pripomo1 gol s svojimi močmi k uresničenju, uetavffte^a življenja* Slovenski krnet naj so v Boo izradu kot preetoliei ravrjfl tako dobro počuti, kakor da bi bil v svoji domači hiši ali v Ljubljani ali r Zagrebu. Dr. T.judevit Prohaska je ko^t predsednik srbskega poljeprivrednega društva in v imenu srbskih kmetijskilj zadrug nazdravil Slovencem In nfifi zadrugam. Omenjal je, da srbsko druge ne stojo tehnično tako visoko kot slovenske, vendar pa bo videl slo* venski kmet, da tndi srbske r'adruco uspešno delujejo v korist knWa, Pov* darjal je mijnoet, da se vse zadrug« združijo v kr^r>ko organizacijo. Po banketu ^o s) cb-venski krniti ogledali topčdderski državni ekono-mat, kjer so imeli priliko opazovati najmodernejše motorne pluge in druspo poljsko orodfe, kak^r rudi moderno, hleve, kjer je bila videti krasna srtifr ska pasma govedo. Ob pol 7. zvečer jo rjeograd čina priredila v hotelu Pariz svečajio večerjo na čast slovenskim kmetom. Slovence jo pozdravil predsednik bo ogradske občine Dobran Mi tro vi 6. Povdarjal je trenotek, ko si t zrnata Slovenec in Srb svojo bratsko prijateljstvo. V medsebojni ljubavi dosežemo velik kulturni napredek države. Vsi* jemna ljubav na} vlada mod vsemi brati! Za pozdravni nagovor se je eahvii*- lil v imenu samostojnih slovenskih kmetov predsednik SKS g. Ivnn PI-pan iz Vižmarij. Dale so pozdravljaj* srbske tovariše so ostali Slovenci, mori drugimi kmet Jakob Zemljlč iz T\s* dencev pri RoeraSki Slatini in Franjo Cvetko, nadu M tel] iz Vučja vasi pri Ljutomeru. Danes zjutrai ob 7. so slaven* ski kmetje v posameznih skupinah odpeljali eni na Sm^drevo. »Irugl na Po«, žaravac, Val j evo ln se potem združijo zopet v A muholovcu. Vtis spreic>nta in obiska fe Dir na' vso srbske sloje velikanski. MALA A NT A NT A PROTI MADŽARSKI. — Baz?l, I?, septembra. rizv.T Glasom vesti lz Beograda io mala an-tanta v Budimpešti storila energično demaršo, katere uspeh pa nI bil povo» Ijen. MaLa antauta ie proti Madžarski pripravljena, češkoslovaška m Jngo* slavlja sta že pripravile vol sko, ki nastopi proti Madžarski. POT PAŠIĆA V PARTZ. j — Beograd. 12. septembra, tlzvjf' Ministrski predsednik g. Nikola Pa> Šič potuje na podlagi sklepa ministri skejja sveta v Pariz, da poroča kraljti Aleksandru o sedanji politični situaciji države in o tekočih poslih. NAŠA SAMOSTOJNA KMETIJSKA STRANKA SE ZDRUŽI Z RADIKALNO? — Zagreb, 11. septembra. (TzvJ Današnje »Novosti« poročajo iz Beo* grada, dne 10. t. m.: Povodom obiski slovenskih seljakov smatrajo dane$ v plltičnih krogih, da se samosroinđ kmetijska stranka za Slovenijo v naj* krajšem času združi z rakikaino stranko. Ta vest prihaja iz okolice ministra Puclja ln je zelo verjetna. »Samo* uprava« je 6. t. m. prvikrat prinesla i latinico, v slovenskem narečju pisano notico, v katerem poroča o prvem mestnem odboru radikalne stranke v Kočevju. SRBSKI SEPARATISTI. — Beograd, 11. septembra. *TfW( V gostilni »Stara skupščina« je bil danes shod srbskih separatistov, katerega se je udeležilo SO oseb z nata<-karji in drugim gostilniškim osobjem vred. Shod je razpravljal o strankinem statutu. Dne 15. junija prihodnjega le* ta nameravajo srbski separatisti prirediti kongres separatistične stranke. Za predsednika stranke je bil izvoljen beogradski trgovec Gjurgjevič. VELIKA ŽELEZNIŠKA NESREČA. Berlin, 11. septembra. Ekspresni vlak Strassbourg - Lvon je včeraj ob 22J0 pri kolodvoru Echets skočil s tira. Prevrnili so se štini vagoni, med njimi tudi poštni voz. Mrtvih & ranjenih 60. BORZE. — d Curih, 10. sept Devize. Be^ lin 5.80, Holandija 185, New York 583, London 21.74, Pariz 43.35, Milan 25.20, Bruselj 42.75, Kodanj 102 50, Stoek-holm 126, Kristianija 76.50« Madrid 76, Buenos Aires 175, Praga 7, Varšava 0.15, Zagreb 3, Budimpešta 1.S5, Bukarešta 5.75, Dunaj 0-60, avstrijske goaaae krone 0.4S, — stran. 4. .SLOVENSKI NAKOD-, dne J 3. septembra is^l. stev. 204. (oltara Ioipettoriev deli Popolnoma neopaaeno se j& vrnila prepečene dneve in sicer od 17. do 21. t m. v Slavonskem Brodu letna konferenca inšpektorjev dela. Ta ustanova, v bivši avstro - ogrski monarhiji pod imenom obrtno nadzomištvo poznana, sedaj preurejena pod imenom inspekcija dela (inspekcija rada) se je v kratki dobi enega leta razvila v mogočno organizacijo, ki ima v vseh delih dr-šave svoja sedisca. V kraljevini Srbije obstoje štiri, v Bosni 4, v Dalmaciji % v Vojvodini 2, v Sloveniji 3 in v Hrvatski in Slavoniji 1 inšpekcija dela Razun v zadnje imenovani pokrajini se je v vseh pokrajinah že ustanovilo približno zadostno število teh nadzorniških oblajstij; žaiifcog v Hrvatski in Slavoniji inspekcija dela 6e no posluje v predvidenem obsegu — namišljeno jo v tej pokrajini pet inšpekcij dela — ker primanjkuje tehnično izvežbanega osobja. Na omenjenem kongresu so bili Stffani vsi inšpektorji dela cele držaje, raznn dveh iz Sloveniji ki sta bife radi bolezni odsotna. Na dnevnem reda konference sta bili kot jedini točki obravnave: pravilnik za varnost delavstva v vsfeh obrtnih in industri-falnih vrstah in novi delavni red, veljajoč za vse pokrajine država Prvi fpredmet je najvažnejšega pomena tako za celotno delavstvo, kakor tudi za &a&> industrijo. S tem pravilnikom se ■jjb ustvarila enotna podlaga vseh varnostnih predpisov, ki so bili do danes T vsaki pokrajini različni, zaščitilo se •je delavca po vseh podjetjih, in po vseh [pokrajinah po tenotnem sistemu, kar bo izdatno olajšalo socialni položaj delavstva, katero nosi svojo delavno si- &v nove kraje, a na drugi strani se industrij al na in obrtna podjetja postavilo na solidnejšo delavno podlago. JSeveda je tudi za vso državo enoto! delavni red velike važnost, ker se ž njim v mnogih krajih odpravijo uprav kaotične razmere delavnih pogojev. Kongresa se jo udfeležil tudi mini-eler socialne politiko g. dr. Kukovec, k$ se Je pri tej priložnosti v podrobnostih informirali o socialnem položaju delavstva v celi državi. Gospod minister je ugotovil soglasnost naziranj vseh inšpektorjev dela, prav posebno v pogledu neugodnega položaja indu-etriljalnega delavstva in socialnopoli-tiftnih zahtev vsega delavstva. Na kongresu se fm ugotovilo, da fe največje važnosti in splošna zahteva, da se čimprej vpeljejo v vsej državi in v vseh podjetjih delavski zaupniki in sicer v obliki, kakor ti že v Sloveniji in Bosni poslujejo. Splošno je bilo mnenje, da je potreba nujna, da se odpravijo delavske knjižice in uvedejo za celo državo enkratne delavske legitimacije, da se zakonskim potom uveljavijo stalni in urejeni delavski dopusti, regulirajo razmere glede praznikov in da posveti država vajeniškemu vprašanju z ustanovitvijo vajeniških domov in urejenega vajeniškega pouka najresnejšo pazljivost in hitro odpomoč. Za razvoj našega narodnega gospodarstva je bil kongres največje važnosti. Najnujnejša je sedaf naloga države in vseh prizadetih krogov, da ee povede ugotovitev kongresa v dejstva in da se čimprej ustanova inspekcije dela izpopolni, da bo po celi državi mogla enako poslovati v korist delavstva in narodnega gospodarstva. Hhademlh^sn! Da se izognemo vedncmu povpraševanju v zadevi podpor, menze in doma za šolsko leto 1921 22, sporočamo vsem visokošolcem, ki nameravajo študirati na ljubljanski univerzi, sledeče: a) Glede podpor je napravil odbor PDJA pri pristojnih mestih vse potrebne korake, da se to vprašanje Čim prej uredi, nima pa še do danes kljub ponovnim urgencam od strani prosvetnega oddelka kakor tudi od strani odbora, nikakih točnih navodil. b) Vprašanje akademske menze po pričetku vpisovanja (najbrž 15. septembra) je popolnoma odvisno od načina podeljevanja podpor, posebno od vsote, ki bo stavljena v to svrho na razpolago, vsled česar ni mogel odbor zavzeti še nikakega stališča, čeravno je to vprašanje Jako urgentno, V vsakem slučaju pa se do tega dne vsled pomanjkanja sredstev no sprejme nikogar več v menzo, razen proti celemu plačilu. c) Akademski dom je zagotovljen za ca. 120 najrevnejših tn najpridnej-ših tovarišev in se bodo tovarišem, ki so se prijavili, razposlali tozadevni fonnularjl v Izpolnitev, Čim se bode sporazumno z »Akademskim kolegi- jem« rešilo vprašanje o načfaai sodelovanja zastopnikov dijairva pri reševanju prošenj hi upravi. Vsa vprašanja se bodo, kakor upamo, do pričetka Šolskega leta rešila — vsaka bojazen je izključena — ker je evidentno, da bi v nasprotnem slučaju moralo ostati znatno števila slušateljev na svojih domovih. Odbor smatra, da Je s tem ugodil vsem mogočim prošnjam za informacije, vsled česar ne bo odgovarja! posameznikom na razna vprašanja, opozarja pa ponovno na pravilno Izstavljene ubožne liste (potrditev od strani davčne oblasti itd.), kakor tudi na izpričevala o učnih uspehih y preteče-nem šolskem letu. Vse prošnje glede menze fn doma. ki so bile društvu doslej vposlane. služijo odboru le v svrho evidence, vsled Česar bodo morali tovariši na eventualni poziv vložiti predpisane prošnje z zahtevanimi dokumenti. Podporno društvo jugoslovensfcib akademikov v Ljubljani. Kdo ]e is kaj hote Bodo i\mu Kakor znano, smo opozorili našo javnost, da hoče kraJj nemške industrije Hugo Stinnes razširiti svoje kapitalistične mreže tudi na Jugoslavijo. Naš kapital in nase delovna moči naj bi postale rodovitno polje za bodexequatur«. Kdo je in kaj hoče Hugo Stinnes? V >Figaru< piše- o njem Mavricij De-eobra: Hugo Stinnes je kralj brez krone. Njegova senca se razteza po vsej centralni Evropi. Na Dunaju je finansiral mnogo listov in podjetij. Nfemu se pripisuje akcija »a plebiscit na Tirolskem. Na Madžarskem je razvil obširne načrte za izkoriščanje rudnikov. V Nemčiji ga imajo za Gotza von Borlichingen narodne industrije. Njegova osfeba {e žo obkrožena z glo-rijolo in njegova zgodovinske fraze se zapisujeo. Hugo Stinnes se je rodil leta 1870. ▼ Muhlheimu kot potomec francoske rodbine, ki se je preselila v času pre- ganjanja Hugenotov v rensko dolino. Stinnesa< z glavnioo 60.000 mark. Nekaj Ut pozneje je odločeval o usodi 60 rudnikov v Nemčiji in ustanovil triu* t in govoril samo o premogu, V svojem 23 letu je ustanovil >Hiso Hugona Njtegova mati je rojena v Compiegne, ajegov oče je bil zainteresiran v nekem premogovniku. Hugo Stinnes je kot 201etni mladenič delal v rudniku neštevilnih parobrodnih društev, papirnic in tovaren za klinične proizvode. Svetovna vojna pa ga je >kronala< za kralja, industrija. Vi-ljub svojemu neizmernemu bogastvu je sovražnik modnih novosti. Hodi z rokami v žepu, j« vedno zapoalen in povsod ga spremljajo njegovi tajniki. Čas mu je dmgo-oen. Njegov osebni tajnik je neki Liv-ši oficir informacijskega oddelka pri l;uttwitzovem vojnem zboru. Eden njegovih ravnateljev Je neki stori odvetnik. Stinnes, ki ima nad eno milijardo svojega denarja, se razlikuje v vsem od ameriških miliionarjev. Nikdar ša ni potrosil niti najmanjšo ivotč za znanost in umetnost. Carnegie, Schwab, Rockeffeller in drugi darujejo letno milijone za knjižnice, znaimtvena in umetniška dela, za bolnišnice i. t d.. Stinnes pa se zadovoljuje s tem, da dobro plačuje one, ki delajo zanj. In vendar ta izredni človek ae išče bogastva iz ljubezni do dteuarja. On hoče biti, kakor pravijo Angleži, — sila za prestolom! Kako daleč se bo razširila »delavnosti človeka, ki upravlja 50 kartelov, rrred njimi znano >Rhein - Elbe Union*, >Bocbiimer Verein< in >Siemens - .ScLuckert kompanija«, ki Jma 616 milijonov mark kapitala? Ali so velike vsote, ki jih daje ljudski stranki, dokaz, ida podpira vzpostavitev monarhije? Ali rre odkrivajo pozivi Hindenburgu in Lud^n-doTffu. naj prisostvujejo spuščanju njegovih Jadi j v morje, njegovih tajnih simpatij? Na to bo odgovorila bodočnost Stinnes ove gospodarske ideje niso posebno originalne. On trdi, da je edina rešitev gospodarskega stanja Nemčije v povišanju produkcije. Nadalje trdi, da bi vse, kar bi ogrožalo produkcijo, pomenilo smrt milijonov Nemcev in meščansko vojno. Ta kapitalistični magnet pa celo lfubimkuje 8 eo-cdjalnimi demokrati v svrho > rasi guranja proti požaru«. Čeprav odkrito zagovarja borbo proti Burnem delavniku. Nekateri trdijo, da sloni njepovo delo na pesku in da se bo nekega dne l»odrlo vso kakor papirnat grad. V zasebnem življenju je skoro patrijarhalan. S svojo ieno ima dve ličen in dva sina. Eden njegovih sinov je upravitelj izvoznica nemikega dru.:tva v Hamburgu z glavnico od 6 milijonov mark. Raznoterosti. • Deta zgorelo un. mrtvaškem odru. Nekemu sarajevskemu krojaču je umrlo dete. Starši BO je polv>/,ili iui mrtvaški oder med goreče sveč'.. Vtded vetra so so vnele ob sveoith visečo za V SSS pri oknu. Nit':/ rti. jo bil ves od€f v plnmenu. Ko je zavonjala mati nenavadni vležarina< za F.Ffid pn-so zn/isa 1-10 fr. Do Beda] se £o ni nihče prijavil, ki bi shranil truplo človeka, ki jo bil slaven in poznan v druM-vu evropskih diplomatov. Tajnik skladišča jo te dni Izjavil, da >•<• da] pokopati Esad pašo na kateremkoli pariškem pokopnlišču. ako se nihče ne javi, ki bi končno preskrbi za njegove posmrtno bivalisoe. Pristopajte k „-?ac$o-slouenskl Hfafici"! Glavni urednik: Rasto Pustoslemšek. Odgovorni urednik: \ \ an Podr^n j. Kupim malo hišico na deželi z vrtom, 1 uro od železnice, ID ceno. Ulica Reber št. 5, Ljubljana. 6492 Par osemletnih konj prodam s prsno opremo, in lep brek. Vse skupaj ali vstfk kos posebej. A. M., Ssestnlk, Jakovica 12, pri Planini pri ikeku. 6483 Ha stanovanje in hrano sprejme boljša družina dijaka. Rimska ceste 7, vrata 20. 6490 Drva kupim rečje množine. Prosim najnižjo ceno za 100 kg franko vagon in postajo. Ponudbe pod »K. P. 6489" na upravo SL Nar. 6485 Valvasor vezan, se preda najboljšemu ponudniku. Ponudbe pod „Valvasoi 6486" na upravo Slov. Naroda. SalonsHa oprava dobro oluanjena, se po ugodni cen! proda. Naslov pove uprava SI. Nar. 6478 Radi selitve se o roda nekaj pohištva. Več se izve ZatiSka ulica 1/1 levo. 6479 Družabnik s kapitalom 100.000 do 500.000 K se ilče za že več let obstoječo, dobro idočo trgovino z deželnimi pridelki na debelo v Ljubljani. Ponudbe pod .Podjetje se poveča 6480« na upravo SI. Nar 6480 6485 hčerko Neizprosna smrt nam je vzela našo ljubljeno Sprejmejo se trt Je dijaki na stanovanje In hrano najraje iz nižje gimnazije. Naslov pove upravništvo Slovenskega Naroda. c493 l^liniitrllBlIče uradnih! za pisarno v Mariboru. Zmožen naj bo slovenskega, nemškega in italijanskega jezika, strojepisja in stenografije. Nadalje na žago na deželi, kateri bi bil porab-ijiv za skladišče in pisarno. Prednost imajo več ali manj strokovno naobra-ženi. Ponudbe z navedbo zahtavane pla-čc bi referenc naj se pošljejo dod .Lesna industrija £000« na unravništvo lista Tabor, Maribor. 6491 Natalijo po 14 dnevnem strašnem trpljenju v nežni starosti 5 let. Pogreb dfage hčerke je danes 12. septembra 1921 ob 6. uri popoldne iz mrtvašnice pokopališča na Viču. Uubltena, 12. sept. 1921. 2a!u]ol!a J0il3i03 lllak. Kontorlstlnja s prakso iS če slnib«. Gre tudi izven Ljubljane. Ponudbe pod .P. S. 6419" na upravo Slov. Naroda. 6419 Iščem skladišče za trgovino s sadjem v mestu. Ponudbe pod .Trgovina 6446' na upravo Slov. Naroda. 6446 Iščem viničarja srednje starosti, oženjenega, z dobrimi priporočili, za vinograd v Letovaniću kraj Siska. Hadko Kraker, trgovao, Stsa'4, Hrvatska. 5862 Lovska oprava, okrašena z jelenovimi rogml 5€ proda. Križevniska ulica 6, pritličje. 6488 Dijak iz boljše hiše se sprejme na hrano In stanovanje. Na razpolago klavir in ti imajo prednost 6482 I§Če se za akcijsko družbo v Đački stonograflnja In tlpkarica zmožna slovenskega, hrvatskega In nemškega jezika. Ponudbe pod .Bačka 6477* na upravo Slov. Naroda. 6477 Ho stanovanje in hrano se spraime šolarica boljiih staršev. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 6454 Motorno kolo angleSkega izvora s prestavami in spo-jilom, se ceno proda. Ogleda se Križevniska ul. 10. 6468 Lokal se išče na prometnem prostoru v Ljubljani, Ponudbe pod .T. H. 6383" na upravo SI. Naroda. 6383 lad bančni uradnik išče stanovanje pri boljši družini. Prosi za lastno sobo, stanoval bi event tudi skupno z drugimi. Ponudbe pod »mlad bančni uradnik 6457" na upravo SI. Naroda. 6457 Potnika papirna stroke sprefme za Slovenijo, Hrvatsko, Bosno in Dalmacijo tako| veletrgovina papirja. Ozira se samo na prvovrstne moči. Ponudbe pod .Stalna služba" na anončno družbo ALOMA COMPANY, družba i o. z. Ljubljana, Kongresni trg 3. 6437 No SaPodite ob priliki Ne zamudita ob priliki »»Velikega sejma11 ogledati al tudi veletrgovino ieleznlne Peter Majdič „MERKUR" Peter Majdič Celje. Po sisi nizki ceni je naprodaj: parni lokomobll 6 H P, prcvozljiv, pripraven za kmetijstvo, obrt, ali industrijo. Pojasnila daje A Gastl v Štebnu, p. Mallestlg na Koroškem. 6393 Zahvala. Podpisana se iskreno zahvaljujete vsem, ki so ob priliki smrti njih prerano umrlega očeta, starega očeta, brata in tasta, gospoda pismeno ali ustmeno izrazili sozaJje ter spremili blagopokoj-nika na njegovi zadnji poti. Osobito se pa zahvaljujeva pevskemu zboru Gospodarskega naprednega društva za šentjakobski okraj za izvajane žalostroke. V Ljubljani, dne 11. septembra 1921. V imenu ialujotlh sorodnikov i Alojz Stanko, trgovec, ravnatelj zavarovalnice .Croatiae' elnova. Cigaretni papir, pisemski in stekleni (glas), stročnice, otročje sesalke, Zlmnate in usnjate vezalke, glavnike, čistilo (krema) ličilo, mast za usnje, pralno in toaletno milo, fine sveče ter razno galanterijo nudi po najnižjih cenah veletrgovina OS V AID DOBEIC, LJubljana 3v. Jakoba trg 9. 6077 Učenca zdravega in močnega, s potrebno Šolsko izobrazbo, kateri ima veselje do trgovine, takoj aprojme pod ugodnimi pogoji trg. firma J. K ušla n, Kranj (Gorenjsko). 6386 Krtače za obleko In likanje, ribarice brez In s korenino, zobne, mazalke, konjske, omela, motvoz (špaga), Čevljarsko prejo priporoča Oivafd Dobelc, veletrgovina, Ljubljana, sv. Jakoba trg 9. 6091 Špsdicliska firma Lndovlk Ševar, ▼d. na Rakeku izvršuje točno In najhitreje vse v to stroko spadajoče posle, tudi oearlnjenje. 2535 Sprejme se več raznašalceu Slovenskega Naroda. AND. CERNE Banka sprejme s prakso ter praktikanta* I Ponudbe pod „Banka 6481" na upravo Slov. Naroda. OBLEKE moške, fantovske in deške, mlkado, raglane, površnike, kožuhe, jf.halne hla*e, apeclja-iltote v otroških oblekah (kostumih) in d,L\'7o 1-orfckcijo od najpriprvstejšega do najfinejšega kroja v najboljši izdelavi ter razno sukno, hlačevino in podloge nabavite najceneje edino Jo pri RANDE (Fran Deronda) L|nbl|ana, Emonaka eesta 8. — Telefon št. 313. Vdeleženeo Ljubljanskega vzorčnega velesajma. Paviljon E, oddelek Štev. 52. 6067 Največja zaloga Hi e v stavbno podjetje Linhartova ulloa Štev. 0 •v. Petro eeota itev. 23* Ljubljana: Izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela najceneje In najsolidnejše. Ugotavlja načrte od najpriprostejše do najbogatejše izvršbe. Paviiiu 1 fl. 177. Ljubljana, Mesftni trg 5-6. Po znatno nizkih cenah, -m mu nimamo razstave. 5371 93 9/$2 1504. Stev. ■■i »SLOVENSKI NAROD-, dne 13. septembra 1921. 5. stran. i ■ i hm ■ Usodna kupna prilika! Lepo posestvo na deZeri z okoli 60 oralov zemije, od te je skoraj 20 ora-ov gozda in s primernim pravom za a5o se proda. Posestvo obsega dve posestvi, lepo na novo zidano hi$o, irav dobre hleve in gospodarska poslopja, ter se nahaja v Durnbachu. občina Mozelj. Vsa poslopja so krita z opeko; gozd ni izsekan. Pojasnila daje astnik Ivan Meierle v Durnbachu §t. 9. ali Karel Kresse v Livoldu Št. 4. 6428 Jugoslovanska ban Deln. glavn. K 200,000*000*— Centrala v Osijeku. Rezerve & 5O»003.0Đ9 Menjalnica v Ljubljani, Kolodvorska ulic Rimie in prodaja devize in sahitt HihlntKjit. i milne knjižna fn na ;s)l obrestni mer:-. ekoil Imam na drobno v zalogi večjo množino prešltil! odej, (t;cvtre) od 450—50 0 K. Hana, Stari trg št 12 pred časom tam večja tovarna, katera je pa pozneje pogorela, je na prodal tfsled opuščene misli gTaditi novo tovarno. — Naslov pove uprava Slovenskega Naroda. 64o5 3BS«H«ČXXXXX X KOHBOOeČMČ Sax l Mil Kisn, Harifluilfspsfp&ssB 10 vabi svoje cenjene jugoslovanske odjemalce, tri obiščejo dunajski veleseiem, za nakup sortirane zaloge. Znano dobra kakovost. SKKKK5?X^^K^S X KK£IXXXXXXXX Slike d narodni knjigarni Prt ceSSeni odjemu primaren papasf. "S UuMinnn, Dvorni trg 3. Specijalna zaloga angleškega sukna, dežnih pla-ščev in vseh krojaških potrebščin. Proraenadne, modne in športne obleke, površniki, raglani, i. t. d. i. t. d. — Konfekcija za gospode in dečke ter moderna izdelava vseh oblek po meri v lastnem modnem salonu po najnovejših krojih. Mecene!! Soliden izfeht!! Zunanja naročila se izvršujejo točno po poštnem povzetju! Zahtevajte vzorce. Razstava lastnih izdelkov na Ljubljanskem velesajmu od 3, do 12. septembra 1921. (Paviljon H. 4tew. 270) 2 vagana poiMiidiiiga sena •o proda Anton Iskra, Lepenoe 14, pošta Boh. Btitrlca. 6461 Hiša na Blincah 37 ob Tržaški cesti, dvonadstropna, pripravna za vsako obrt, se proda. Ve i se iive pri Ustniku Trlbuč. 6J96 HorsKa trni/a (afrlk) na debelo i.i drobno »c dobi pri Brata Sever, trgovina s pohištvom in tapetniška delavnica, Ljubljana, GosposvetsUa cesta 13. 6471 rajme sa H vil ja in vajenec za krznarsko obrt. EHjiJ Ebb?r, kui ar, Stari trg 5, 6469 ia a malim vrtom, v bližini mesta, in njiva v Šiški, je na prodaj. Kupec dobi takoj stanovanje. Poizve se na sv. Petra cesti na dvorišču. t38i Na prodaj: Parni kotel za centralno kurjavo. 3 kavarniški biljardi komplet, znamka .Sei-fcrt». 2 lepa črna konia (arabca) za vsako vožnjo. 2 malo rabljeni konjski opremi (angleški). 2 hotelski omnibusa v dobrem svanu. Dvovprelna kočija (Lan-diuer). Dvovprežna kočija (Brun). Lepa, napol krita kočija gumi kolesa. Naslov pove vratar v hotelu ,Slon*. 645o Nogavice ženske in moške, kvačkanec, sukanec, „Moderc" itd. je dobiti najceneje v veletrgovini Oevald Debele, Ljubljana Sv. Jakoba trg 9. 6092 Tovarn?! Množe In papirne industrije LjeHiia, (upava [»ta ll i ima razstavljene svoje izdelke na ljubljanskem velesejmu paviljon E/5. 6402 Banka ii Sinit al v Beogradu. Baašal oddal a k i vrši vse bančne posle; sprejema hranilne vloge z odpovedjo in brez nje. otvorja tekoče rr.-čune na podiigi blaga in prvovrstni: trgovskih menic, kupuje In prodaja V3e rrtte valut, efektov in devir. BFa&cvnl oddetaki ima v zalo jjl In prodaja samo na veli'.:!ružtnska, z velikim vrtom, sc proda. Vtč se izvcistotam pr: lastniku Tnbuč. 63y7 Dvonadstropna cila z zeleni.idnm in sadnim vriom v Franu pri Mariboru je na r ro ia j. Več pove Leopold ŠcrHnek, učitelj v Framu. 6-121 tA O O IS liajaiilo cooo! K:-?**;*!« cena S mm. izdč&ov v Kranju isdeluia rvovrsfoe poclpatnike Zehiev&Ite cesiks, "^T*! isto domače p<^cljetje < O < O T) P < nov ali dobro ohranjen, za «nega konja, s- kup«. Ponudbe pod .Grck* postni predal 107. 6433 Proda se popo'noma nova oofsva za trpovm j z mešanim blagor.). Naslov pove uprava Slov. Naroda. 6459 (I J? mM za trgovino in s:." vanje v prometnem kraju sc hse v i ^jem, evcntue'r.,) se kupi za to primerna hiša. Cenj. ponu I s se prosi pod .Jesen* poštno ležeče Krtka. 6163 —--■--ssti ■-- Kcntopistinja z večletno prakso, zmotna slovenske in nemške korespondence, strojepisja, stenografije in z zaarjjern v knjigovodstvu želi s 1. novembrom aU pozneje spremeniti mesto. Ponudba pol .Marljiva G431" na upravo Slov. Naroda, 6431 Ljubljanski veffisl semen]. Največja jugoslov. tekstilna tvornica v Mariboru, Ruška cesta 45, izdeluje konfekcijo za moške, obleke za delavce, dečke, šport in perilo. — Naročite takoj. Vsako količino. — Samo na debelo. Tehnienl oddelek Beograd gradi elektr. centrale, dobavlja vse stroje. Oglejte si paviijoa S stojnica 30 in 49. 8- eno aruz nbljana teSiBaž^a pižama w tovarni KerftSč. l^^ria)^! vso vrste visokih in globokih stavb, betonske In železo-betonske gradbe, vodne gradbe, električne centrale, izkoriščanje vodnih sil, moderne industrijske gradbe, mostne gradbe. Posebnosti našega nro'vsodss iki nosilci z velikimi razponi, lesena in kombinovana tvorniško izdelovanje zložljivih stanovanjskih W$ic. Leseni pol u skladišča, Kalarskt oddelek i Izvršuje vse vrste luksuznih in tovornih vozov, karoserij, samokolnic itd. REDITK Podružnice: Split, Celovec, Trst, Sarajevo, Gorica, Celje, Maribor, Bo-rovlje, Ptuj, Brežice. LJUBLJANA - STRITARJEVA ULICA 2. se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle. Prodaja srečke rairedne loterije. Telef. štev. 261 in 413. Brzojavni naslov: „Banka", Ljubljana. ka5«££2**5 Delniška glavnica K 50,000.000. Rezervni zakladi K 45,000.000 •0.000 3 1U 910 6. stran .SLOVENSK/ NAROD', dne 1«. septembra 1921. fitev. 204 POZOR! na paviljon H, prostor št 239 kjer razstavi tvrdka THE REX CO., LJUBLJANU najnovejši in najboljši razmnoževalni aparat OPALOORAPH in prvovrstni, svetovno znani pisalni stroj UNDERWOO Ne »»mudita prlllhe, »t U dva pfr^fjHHM^gj^fka ^g[*^*"j mm M Wi\m priporoia svojo nalogo stekla, porcelana, zrcal, svetilk, okvirov in v to stroko spadajočih predmetov. Steklo za okna vseh vrst vedno v zalogi. 6030 Parketne deščice v vsaki množini hrastove ali bukove dobavlja in p^klada v mestu In na deželi rBt&tn Bokal, LJubljana Slomškova ul. IG. Telefon inl. 527. Prevzema vsa v to stroko spadajoča dela, preložitev, bobljanje in likanje starih podov z voskom. Delo točno in solidno. eaer oblastveno preiskusoni mestai tesarski moister* Cesta na ICosIeBijevo štev. 2. LJUBLJANA == izvršuje vsa v svojo stroko spadajoča dela in sicer vodna in nadtalna ter umetno tesarstvo. Prevzamem po danih kakor tudi po lastnih načrtih zgradbo mostov, jezov, hiš, vil ter razne gospodarske in industrijske stavbe, stolpne strehe, kupole in cerkvena ostrešja, balkone, verande, vrtne utice ter razna vrtna arhitehton. dela, stopnice, dekorativne strope ter dekorativne stenske opaže. ■ ■ is* SLO^EšSSKE ESKGMPTNE BANKE u LJubljani, nasproti slavnega kolodvora. Kupuje in prodaja devize in valute po najugodnejših dnevnih cenah. — Ima poseben borzni oddelek. — Pre-— . - v. • wxema vse bančne posle. — . , _ Telefon št 3. Telefon st 3. Strešno lepenko ima v zalne1' najceneje Jos. R. PUH, LlublJ&na, Gradeftka ul. 3. Telefon 913. Iace se mesečna so&ci i posebnim vhodom eventualno z oskrbo, ali pa manjše stanovanje z opravo ali brez oprave proti zelo dobri najemnini. Ponudbe na poitnl predal it 88._ 4«05 ——BĐaaa Sprejme se iivežbana prodaja v papirni in knjigotrški stroki. Pismene ponudbe pod Jzvežba-na št. 7.* na uprav. Slov. Naroda. Ivnn ZokotniK, mestni tesarski mojster, L|nbl|ana9 Dnnalaka cesta 46. — Telefon štev. 379. Vsakovrstna tesarska dela, kakor: moderne lesene stavbe, ostrešji za ralače hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje, itd. Gradba lesenih mostov, jezov In mlinov. Parna žaga, tovarna furnirja. mehanična oruarna - ferllnlca - prefti^ca ^ £r«3 m \š & Sili šc3@ke pofpeližčsne?? pisarniške potrebščine* vse vrste papirja kolske tablice Stev. 3—3, vse vrste zvezkov 8—100 listov, črnilo od >/8 do 1 lit. stekl. koverte v vseh velikostih, vse vrste svinčnikov, pii. map ter notezov. Rftzpeflljatn na vollko in malo. JOSIP GMSRZA, Ltubljana, Dunajska cesta 8, I. nadstr. Zahtevajte cenik. Pri rećjem naroČilu trgovci, uradi, zavodi — popust. Teedor Kom Liubifaaa, Poljanska c- 8 se priporoča cen}, obCiaitvn za izvrševanje vsakovrstnih kleparskih in vodovodnih instalacijskih de! ter za pokrivanje streh. Vsa stavbinska in kleparska dela v priznano solidni izvršitvi. Proračun brezplačno in poštnine prosto. Popravila toCno in po najnižji ceni. Pločevinasta embalaža kakor konve za fimež, olje, bencin, doze za bar- \e. kandite In konzerve. v [ 6166 CsKtrela Grosuplje TeleSon Grosuplje 1 razstavlja svoje izdelke na ljubljanskem velikem semnju paviljon E štev. 39. katerega obisk uljudno priporoča. Več rabljenih dOOkDfeS, * IMUTCI 5? TB- feo In ofroSklli razICA«? v dobrem stanu se ceno proda. LJubljana. Kai lovska cesta 4. 6048 s\ wm m \\m\w u puma 3 v Ljubljani pri tvrdki Jerica Hubad roj. Dolenc Izubijaš;*, E'lier'era ulica št. 5, priporoča v nakup najboljše inštrumente prvovrstnih tovarcn po - ritdnih in zmernih cenah. za ljudske n srednje šole, na rrzpelapr v vsaki množini. Priznano najboljši izdelki iz beiega, finega papirja in močnih ovitkov. AteSie Helios Veličar *«?ter, lWM\m roti 5. mm —— Izdere r^đerc© slike v vsnVl velikost'. £astni razstavni pavi'jcn n?« £ub':. y»lik?m semnja ož 3.—12. sept. 1921. [ Združene papirnice Vevče, Goricane in Medvode delniška družba v Ljubljani. Telefon al 1-67 (Ljubljana) Brzojavi s Papirnica Vevče Tačasna centrala: Papirnica v Vevčah. PoŠte: D. M. v Polja pri LJubljani. Postaja fvine £clc«n*sc: Zalog- o 3 e 1 Ljubljana, Frančiškanska ulica 6. Najnižje cene! Zahtevajte cenik! Točna postrežba! Ljubljanski veliki semenj, paviljon E, št. 4. ""^l Ul is (Holzstabge- ufl ilUlftl webe) za strpne in stene Izdelujem z najmodernejšimi stroji ter dobavljam takoj v vsaki mnf»*hl najceneje Jos. R. Puh, I /ubijati«, Gradatka u'. 22 Telefon S! a Dvokolesa, etr?? -!r: vozički, Šivalni in razni stroji, pnevmatika mtniVV- F. Ba'iel, Liublta-na. Stari tre 28. fŽZZ kolesa, otroški vozički, šivalni In r?_ni strofi v • pravo. A^hrTnčna delavnica. ; cesta 4. 6C47 Pa£?rai£3 v Vcviah, Pan'ratca, tvorstea eel-^'ose !n lesovina v Gorloanah In tvcrnfoa lest^Tino v MedTOdalL i Velika zaloga fn po cen : Mesečno proizvajanje !00 vagonov raznih vrst papirja i Papir iz tkanine, brezlesni pismeni, pisarniški, tiskovni in konceptni papir. Strojepisni, bankpost, karton in risalni papir. Breslesni dokumentni koncept - meliran, nebeljeni konceptni papir; sredn;'efini pisalni in tiskovni papir, kanon za dopisnice. Brzojavni svitki in papir za naustnike (stročniceV Navadni tiskovni kuler in oapir za lepake v vseh barvah. Rotacijski tiskovni papir. Ovojni papir iz Čiste celuloze in navadni ovojni papir. Izv • reda z vo(?au<5 od 1. Junija 1921. Uubllonn, SoiposKn ulica Jtsv. 1 proizvaja i? i 1 robno Prvovrstni kroi! oiidno delo! Izvanredno nizke cene! &labl^&ssfcec3 veli^sm ssmE3|n s paviI]osa U, odd. 54 n it lil tovarna dvokoles in otroških vozičkov, IJtiblfana, Kar!9YsKa teši* V ZWHBta Bi l_ Priporoča se papirne treovina r pobijana ki ima veliko zalogo ffjj trgovske in poslovne knjige, pisarniške in šolske potrebščine kakor tudi lastno založništvo šolskih zvezkov „TABOR* ki se izdelujejo v knjigoveznici, M. Bivic, S?. Peha L 29 ki izdeluje tudi galanterijska dela. Državna ielesmca Juina železnica Odhod Iz Ljub. Prihod v Ljub. Odhod is Ljubljane Prihod v Ljubljano *515 ; roti Jesenicam 633 . 12-- . 18 34 . 6 34 proti Nov.mestfl 12 46 . 1753 . 23 IS . 7*40 proti Kamniku *13 10 . wii • 18*50 . 710 z Jesenic 10 35 . 20 43 . •22 53 . 5*41 iz Nov. mesta 8 03 . 14*13 . 20*20 . 6 30 iz Kan aflu 13— . 17 30 . ♦22 18 . Trilska proga inu redno zvezo z gorenjskimi vlaki (razun nedeljskega izlet-ritlcega vlaka). • Vozijo samo ob nedeljah in praznikih. 0'40 proti Dunaju, brz. 5- 18 . Mariboru (Zacrebu) 6- 17 . Zid. mostu, S. 0. E. 640 . Mariboru, mcš. 1135 , Dunaju, brz. 12 06 , Dunam (Zagrebu) 14'20 . Zidanemu mostu 15-55 . Zid. m. (Zagrebu) brz. 17 35 . Mariboru (Zagrebu) 23 55 . Dunaju (Zagrebu) 042 proti Trstu, S. O.E. 5-27 . . brz. 550 » 11-55 . brz. 14*25 . Rakeku 17-31 , Trstu, brz. 17 50 , • 740 na Vrhniko 13 18 . 1920 . 2210 . 9 ob ned. in praz. 0-20 z Zid. m. (Zagreba) S. 0. E. 3*03 , Dunaja (Zagreba) 5*03 . . brz 731 . Zidanega mosta 10 41 Iz Spilja (Zagreba 1128 z Zidanega mosta, brz. 14 55 . Dunaja (Zagreba) 17 01 . Dunaja (Zagreba), brz. 20 30 iz Maribora, me§. 21 40 . SpOJa (Zagreba) 005 iz Trsta, brz. 544 . , S. 0. E. 7-22 . Rakeka 1045 . Trsta 10 59 . . brz. H-22 . . . 21 52 . . 6-25 z Vrhnike 1020 , 17-22 . 21 15 , • ob ned in prazn. Zvsta x RogiškO Slitiao. Od 6. tulita đo 1. oktobra 1921, v času letoviške sezone v Rog-Ski Slatini bodo ustavljali brzovicki na pos\ij Grjbeino. Odhod iz Ljubljane ob 1135, prihod v Grobelno 1343. Odhod iz Grobe'nega ob 16, prihod v Rt>cn$k;> Slatin ob 17. Odhod