Knjievna poroila.
279
pendere itd. In kje se naglasa v resnici tako, kakor zahteva dr. Breznik? Na severnem Gorikem (vobe severno od epovana in Plavi), v velikem delu Gorenjskega (izjeme so: Selca, Trata i. dr.), na Korokem, v ljubljanski okolici in v nekaterih tajerskih narejih (n. pr. v lakem okraju). Pleternik je dal prednost naglaanju, kakor je v navadi v veini dialektov, zlasti na Dolenjskem, tajerskem, Notranjskem in na Krasu. V tem vpraanju je Pleternikovo ravnanje menda splono odobravati. Gorenjec Kopitar naglasa v svoji slovnici (1808): lomiti, mamiti, daviti, vezati, klicati, mahniti (mahniti), goniti (goni ti), seliti (seliti), eniti (eniti), braniti (braniti), dremati (dremati) itd. Oblike, ki jih navaja Kopitar ele na drugem mestu, so po dr. Brezniku edino slovenske, prve pa napane! V Ziljski dolini se slii: mahniti, skakati, dremati..., v Rou na Korokem naglaajo n. pr. braniti se, ljubiti, daviti, meati, vezati . . ., torej krivo". Leve naglasa v Slov. pravopisu" hoditi, dasi mu je znano, da je tu mlaji naglas, in dasi daje v mnogih reeh svojemu domaemu nareju prednost.
Da konam: Dr. Breznik si je pridobil s svojo korenito razpravo veliko zaslugo, moti se pa, ako meni, da je vse mlaje krivo, e se ne ujema s starejim in pa z uenimi teorijami. Pleternikov nestvor" pa predstavlja naglaanje, ki je veini Slovencev domae in lastno. Nikakor tudi ni prikladen izraz der ober-krainische Dialekt", katerega rabi dr. Breznik, ker je ve gorenjskih nareij; v Kranjski gori se govori drugae kakor v t. Vidu, v Kamniku je nareje precej razlino od lokega, bohinjskega itd. Ivan Kotidl.
Paul Bourget, Le Tribun. Pariz 1911. Znani literarni kritik, filozofski romancier in dramaturg je izdal novo igro, v kateri je izraena apologija rodbine. Kakor empirik Coni te, romanopisec Balzac, naturalist Haeckel, smatra Bourget familijo za zaetno celico v socijalnem organizmu. Ost te trodejanke je naperjena proti moderni zablodi, pripisujoi posamezniku pravice, ki gredo edinole naravni skupini. To idejo je pokazal na socijalistu Portalu, ki pride kot ministrski predsednik v poloaj, da ne more prakticirati svojih individualistinih principov.
Portal vsebuje krie kontrast z vsakdanjimi ljudmi temperamenta, ki se dajo voditi od nagona, ne da bi si izdelali svetovni nazor, in ki torej redko za-blodijo v konflikt. Tribun je ideolog, ki ima trdno filozofijo zgodovine, ima preprianje; je presvedcen socijalist, se bori proti kapitalizmu in govori s hipnotizujoo vervo kolegu Saillardu, naj ne demisionira vsled malenkostne rodbinske" sramote ena ga je namre ostavila e, vsak posameznik je popolnoma neodvisen od drugega v rodbini, oe in sin sta enako samostojna, ena in mo neodgovorna drug drugemu. Podedovani predsodki so davno razoroeni . . . Toda vsa argumentacija se zrui, ko tribunov sin, prideljen oetovemu kabinetu, poneveri 300.000 frankov, ele pomagati iz hipne zadrege ljubljenki, soprogi oetovega prijatelja. Ko Portal odkrije infamijo, hoe biti le vesten ef in takoj ovaditi defraudacijo dravnemu pravniku, kar ga v zadnjem trenotku preseneti sin z vpraanjem: Papa, naj se usmrtim? Te besede vzbude v uradniku oeta, ki ovadbe ne izvri. Toda notranja muka ga grize, ker je kril lastne nazore. Sramota, da je izdal samega sebe radi zastarelih predsodkov rodbinske solidarnosti, in oitki najboljega prijatelja ga privedejo do sklepa, da zapusti ministrski stolec.
Bourget opisuje skoro v vseh delih high-life, visoko slubo. Nepotrebno je poudarjati, da je izza Stendhala najgloblji psiholog francoske knjievnosti; toda ta smer ima nevarno kle obirnosti in okornosti, kateri tudi on ni ubeal.
A. Debeljak.
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si